Steu. 118 o
Posebna izdaja, m
9 Ljubljani, v petek, dnč 24. mala 1901
Velja po poŠti:
j cclo leto naprej K 26' — "a pol leta „ „. 15 » ?tlrt leta „ , G >0 en mesec „ , i ?0
V upravniStvu
« <-lo >fto naprel K <U
oo' leta „, ,, K*
■ ■■! >iw <nesei	\ '/(j)
.11 noilli n«, <l"r?• '< mesei
'•■»samezne 5tcv <l>
Uredništvo I« u Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod fez
------dvoriSIe nad tiskarno) — Rokopisi se
vračajo iicfranklrana pisma s« ne sprejemajo Uredniškega i e l c t o n a štev 74
Političen list za slovenski narod
Leto xxxu.
Inserati:
tnostop petitvrsta (72 mm)< enkrat	13 h
za dvakrat , „ .11 „ za trikrat	9 „
za ve? ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta * 26 h Pn večkratnem ob-iavljen|u primeren popust
Izhaja
»sak dan, Izvzemši nedelje %« praznike ob pol 6. url popoldne
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije.
CJpravnlškega telefona štev. 188
l/čerajšnje ožje volitve.
V	e 1 i k o v e c , 23. maja. Streli z mestnega grada naznanjajo zmago nemškutarske-ga kandidata Nagela. Slovenski kandidat El-lersdorfer je propadel vsled perficnosti socialnih demokratov. Slovenski sodnijski okraji so se slavno držali.
V	e I i k o v e c , 23. maja. V slovenskem vel.kovškem okraju ie imel Ellersdorfer 480 glasov večine.
Celovec, 23. maja. Velikovec Slovenec Ellersdorfer 1807 glasov, nemški nacio-nalec Nagele 2791. Celovška okolica nemški nacionalec Kirschner 1521, socialni demokrat Lukas 1695, Rožek nemški nacionalec Kirclimayer 2869, krščanski socialec Pupovac 2300 glasov. Zilja: krščanski socialec grof Khevenhiiller 2276 glasov, dr. VValdner 3892 glasov. — Spital: nemški nacionalec Stein-\vender 3606 glasov. Krampi 1200.
(i o r i c a, 23. maja. Na Krasu je zmagal pri ožji volitvi liberalni kandidat potovalni učitelj Strekel, proti kandidatu »Sloge« dr. Laharnarju, ker so socialni demokratje Strek-Iju dali do 600 glasov. Slovenska Goriška je doslej imela I liberalnega iu I katoliško-na-rodnega poslanca, sedaj ima dva katoliško-narodna poslanca iu I liberalnega.
Qr a d e c , 23. maja. V Gradcu ie v prvem volivnem okraju zmagal dr. Hoffmanu VVellenhof s 1102 glasovoma, krščanski socialec dr. Orel ie dobil 736 glasov, v H. volivnem okraju je dobil železniški minister dr. Julij Derschatta 4042 glasov, krščanski socialec Neunteufel 1782 glasov. V mestni skupini Judenburg ie dohil krščanski socialist dr. Funder 2882 glasova, soc. demokrat Tuller 3084. Izvoljen soc. demokrat Tuller. V kmečkem volivnem okraju Ljubno je izvoljen krščanski socialec dekan Prisching s 3926 glasovi, soc. demokrat Hilar.v je dobil 2288 glasov. V kmečkem volivnem okraju Judenburg je izvoljen konservativec Geissler s 3364 glasovi, nemški agrarec Braudl je dohil 3342 glasova.
(i r a dec, 23. maja. V vzhodnem štajerskem volivnem okraju je dobil nemški nacijo-nalec Einspiuner 3555 glasov, krščanski socialec Neunteufel 2305 glasov. V okraju Lip-nica-Ptuj je zmagal Vsenemec Malik z 2233 glasovi, krščanski socialec Kremser je dohil 1740 glasov. Socialni demokratje so v mnogih krajili volili Malika, najzagrlzenejšega nasprotnika volivne reforme. Socialni demokrati so glasovali za Malika kljub temu, da so izjavili, da se volitve ne bodo udeležili., Tudi v drugih okrajih so socialni demokratje
LIK6K.
Hrlbar-B u Ff alc-BIU.
Po milosti socialnih demokratov, ki so izdali svojo strankarsko parolo in po dobrot-r-osti liberalnih Nemcev včeraj Hribar ni padel. Njegova stranka je preskrbela, da se je nato pokazala v vsi svoji odurni podlosti in brezmisclni neumnosti. Videli smo prizore, ki so morali tujcu, ki jih je videl, vdahniti misel, ali ni med Culukafri, kajti kar je sinoči ta banda počela .presega vse, kar se je dosedaj v Ljubljani doživelo v naigrši bedariji.
Ako bi se volitve v Ljubljani vršile res svobodno, ako ne bi tlačil cele Ljubljane brezmejni terorizem magistratov, leči bi bil moral Hribar brez zmage na svoje agentovsko ležišče. Škoda, da ni Njegova svetlost kak general, to bi bilo včeraj vojaških parad po Ljubljani. I ako pa je liberalni vojskovodja p t svojih podagentih razvrstil bolj civilno svoje junaške napredne čete. Na Grad je poslal mestno artiljerijo, ki je lepo počasi in zaspano streljala na veliko veselje vseh ljubljanski! otročajev iu na nejevoljo vseh pametnih liudij. Z vrha stolpa pa je vihrala s prestolnice njegovega lirccta bela zastava, tako neki nepopisan program. S to zastavo namerava iti Hribar v parlament, vendar jo bo preje pobarval z vsemi mavričnimi barvami. Ker
nastopali za kapitalistične nemške nacionalce. Idrijske novice.
M a r e n h e r g, 23. maja. Tudi pri ožji volitvi je Robič propadel. Robič je dohil 3245 glasov, Ježovnik, kandidat »Narodne stranke«, 4344 glasov.
I r s t, 23. maja. Tu so brez odpora zmagali s:>c. demokratje Oliva, Pagnini in Skar-bar (Slovenec?).
Pulj, 23. maja. Pri ožji volitvi so se /družili soc. demokrati z laškimi iredentovci za laškega liberalca Rizziia. Tako je pri ožji volitvi propadel dr. Laginja v Pulju z 1000 glasovi manjšine v poreškem okraju pa je propadel dr. Laginja z 700 glasovi manjšine,
l udj laški kršč. socialci niso mogli svoje krvi podrediti pravici.
I) u n a j, 23. maja. V Leopoldovem mestu jc izvoljen žid dr. Ofner. Leopoldovo mesto je židovska trdnjava dunajska in vsled nastopa dveh židovskih kandidatov je prišel krščanski socialec svetnik trgovske zbornice Zedvvitz v ožjo volitev z Ofneriem. V IX. okr. ie zmagal »rdeči dvorni svetnik« Hock proti krščanskemu socialen Staremu. IX. okraj je prej imel enega poslanca (VVeisskirehnerja), po novi volivni reformi se je pa razdelil v dva dela. V enem le takoj zmagal krščanski socialec VVeisskirchner, v drugem židovskem delu pa pri ožji volit v i Hock.
Dunaj. 23. maja. V XIII. okraju je izvoljen socialni demokrat VVutschel proti krščanskemu socialen Menderju.
D u naj, 23. maja. V XII. okraju je pro-paclel krščanski socialec Schneider vsled obrtniške opozicije. Izvoljen je socialni demokrat Forster. V dveh drug h okrajih sta izvoljena krščanska socialca Prochaska iu Anderle.
Dunajsko Novo Mesto-, 23. maja. Izvoljen je soc. demokrat Engelbert Perners-torfer proti kršč. socialen Karolu Prokopu.
L v o v, 23. maja. Minister Dzieduzcicky je izvoljen.
B a d e n, 23. maja. Tu je zmagal krščanski socialec Steiner.
R o v e r e t o, 23. maja. Izvoljen Malfatti.
Te š i n , 23. maja. V kmečkih občinah te-šinskih je zmagal soc. demokrat Kunicki.
VVe I s , 23. maja. Zmagal je konservati-Zaunegger proti kandidatu nemške Ijud-stranke Holterju.
Br u o , 23. maja. V mestuetn okraju Roz-nav je zmagal dr. Masaryk.
Visoko M y t o , 23. maja. Tu je zmagal Klofač proti soc. demokratu Grundu.
Jo s I o w i t z , 23. maja. Tu je zmagal član nemške napredne stranke Brunner.
T e š i n , 23. maja. Zmagal je nemški liberalec dr. Deminel.
vec ske
15 u d i e i o v i c e, 23. maja. V kmečki skupini je zmagal kandidat češke katoliško narodne stranke agrarec Schachl.
Z w e 11 e 1, 23. maja. Izvoljen socialni demokrat Hachelberg proti krščanskemu so-cialcu Zullegerju.
St H i p o I i t, 2,3. maja. Zmagal krščanski socialec Schmidt. Ta okraj je doslej zastopal nemški nacionalec Volkel.
I r i e n t, 23. maja. Izvoljen socialni demokrat Avaneini. Ta okraj so izgubili laški liberalci, ki niso prišli niti v ožjo volitev in je hil v ožji volitvi krščanski socialec Conci.
Plan, 23. maja. Izvoljen nemški agrarec grof Kolowrat proti krščanskemu socialen Fr. VValtersu.
M a r i j i n e Toplice (Češko), 23. maja. V mestnem okraju ie izvoljen nemški liberalec dr. Adolf Bachmanu, Vsenemec dr. Anton Schalk je propadel. V okolici je izvoljen radikalni agrarec dr. Spies, nemški agrarec dr. Barenreither je propadel.
Rumbiirg, 23. maja. Izvoljen je soc. demokrat Jožef liannich.
F a I k e n a u , 23. maja. Izvoljen je v mestu Vsenemec dr. Miihhvert, v okolici prosti socialist Sini. Stark.
Bla tis ko, (na Moravskem, 23. maja. Izvoljen soc. demokrat Ivan Filipinski.
L v o v , 23. maja. Z dežele prihaja vest, da \p vitez Bilinski izvoljen.
Du n a i, 2,3. maja. V Reichsstadtu v Gorenji Avstriji ie zmagal VVinter, član nemške ljudske stranke, v Heuimersdorfii Seidl, nemški naprednjak.
Žatec (Češko). V kmečki skupini je zmagal dr. Danim, nemški agrarec.
Teč in, 23. maja. Zmagal je soc. demokrat Reitzner proti prostemu vsenemcu Schreiterju.
K r e ui s , 23. maja. Zmagal je kandidat nemške ljudske stranke NVeidenhofer.
L i u c, 23. maja. Izvoljena sta soc. demokrata Jožef Gruber iu Julij Spielmann. Propadla sta nemška tiacijonalca Jožef Bti-lieim in dr. Julij Liicker, ki je bil poročevalec o volivni reformi. Krščanski socialci so izjavili. da izvajajo abstinenco, potem so pa dali svojim soinišijenikem prosto glasovanje, ker so jih nemški nacijonalci zasramovali pri šmarnični pobožnosti.
Praga, 23. maja. V Kraljevih Vinogradih je izvoljen dr. Herold. V Kolinu je izvoljen trgovinski minister dr. Fort. ki je dvakrat izvoljen. Izvoljeni so dalje češki agrarec Bukvaj, v praškem Starem mestu češki radi-kalec dr. Baxa. V Pragi je izvoljen Mladočeh Cech, v Pardubicah mladočeški kandidat inžener Hrasky, v Selcanu češkj agrarec dr. Zahraduik.
Praga, 23. maja. Na Nemškem Češkem je izvoljen Vsenemec Wolf.
Praga. 23. maja. Izvoljen je v Češki l ipi prosti vsenemec Kraus. V Kuditzu je izvoljen Iro. Izvoljena sta dalje nemška agrarca dr. Herzmanskv in Schilder, v Duxu pa soc. demokrat Beer proti prostemu vsenemcu.
Praga. 23. utaja. V Zižkovu je izvoljen socialni demokrat Anton Bruha proti češkemu narodnemu socialistu Fr. Buršivalu. V Ja-roiniru je zmagal grof Sternberg. Zmagal je tudi češki agrarec Holy, v Bistrici na Moravskem češki agrarec Soklik proti kandidatu katoliško narodne stranke Sobotki.
P r a g a. 23. maja. V Smichovu je izvoljen Mladočeh Netiman proti Klofaču ki je bil pa že včeraj v drugem okraju izvoljen, v četrtem praškem okraju je izvoljen Mladočeh dr. Karol Cernohorskv, v 5. praškem okraju je izvoljen Mladočeh dr. Kaftan. V Prosnicah je izvoljen Mladočeh Smrzcek. v Horaždovicah je zmagal češki agrarec J. Naprstek proti socialistu Teški.
O izidu volitve med Nemci na Češkem se še poroča:
P r a g a , 23. maja. Izvoljen je nemški liberalec dr. Fuiike, v Hebu (mesto) je izvoljen vsenemec dr. Jiiger, tudi Iro je izvoljen, Wolf je izvoljen proti nemškemu liberalcu Eppiu-gerju. Zanj so glasovali tudi nemški kršč. socialci. Izvoljen je tudi predsednik nemške ljudske stranke Chiari, dalje nemški liberalec dr. Nietsehe, v Žalcu nemški liberalec dr. llr-ban, v Oberplanu krščansko socialni agrarec Kletzenbauer proti soc. dem. Giirlichu.
Nemški B r o d, 23. maja. Tu je izvoljen dr. Kramar.
B r u o, 23. ntaja. V brnski okolici je zmagal Mladočeh dr. Ig. Buliti proti socialnemu demokratu Franu Touzilu. V mestnem okraju Blansko je izvoljen Strarisky.
B r u o, 2,3. maja. Kandidat katoliške narodne stranke dr. Stojan je izvoljen v okraju Ogrsko Hradišče.
Du naj, 23. maja. Deželni glavar gore-njeavstrijski Ebenhoch je pisal vodstvu kr-ščanskosocialne stranke, da stranka centruma vstopi v kršč. socir io stranko.
Du naj, 23. maja. (Ob polunoči.) Dosedaj je izvoljenih ne vštevši Jugoslovanov: 81 soc. demokratov, 65 nemških krščanskih socialistov, ki se pomnože z 28timi nemškimi konservativci, tako da je že nemških katoličanov 93, VVolfijancev je 8, 2 Schonererjanca, 28 nemške ljudske stranke, 18 nemških liberalcev, 20 Mladočehov, 7 Staročehov, 5 Vse-netncev,"2. češka realista, 4 češki katoliški agrarci. T katoliško narodni" Cehi, 16 nemških agrarcev.
je liberalna stranka stranka slovenske inteligence, imeli smo sedaj priliko spoznati te žlahtne cvetove slovenskega naprednjaštva. Pijani, kakor divje zverine, vlačile so se te barabe po 5 do 7 na enem fijakarskem vozu, drvile so po mestu iu rjovele kar se jc dalo. I ako slavi slovenska »inteligenca«, tako slavi »napredna« politična stranka svoje zmage! Prizori, katere smo videli včeraj in jih doživeli nocoj ponoči, so taki, da se mora vsak še ne povsem poživinjen človek, s studom odvračati od njih. Nekateri liberalni »inteli genti« so imeli vso obleko polno blata in ccst-nega pralni, v katerem so se v svoji pijanosti valjali; na drugih smo videli v lepo pisanih progah namazane obleke z vsebino njihovega želodca. Po mestu besne liberalni agitatorji rjoveč in tuleč jednako turškim dervišem.
Tri vrste ljudi smo videli v tej bandi. ki jc rjovela po Ljubljani. Naprej je jahal, ovenčan z zelenjem, kakor Bahus sani kralj Elija Hribarjeva desna roka iu najpleme-niteiši potomec i>. svinjegojtie dežele ob dolenjem teku Save. Kralj Elija na koniu! Zak; ne jaha na svinji? so se smejali ljudje. In res. tudi ovenčani kralj Elija jc spoznal, da je bolj vajen svinj kakor konj, iu naredil je naenkrat neprostovoljen saltomortale s konja dol in je k/al ua tleh na svojem debelem trebuhu. Zemlja sc jc stresla, ko je kralj Elija treščil na tla pa kaj, če nastane potres saj Hribar novo Ljubljano sezida! Iako si je mislila stara mati zemlja in ie potrpežljivo prenesla silov iti vda
rec kralj Elijevega trebuha. Kralj Elija, ki je Hribarja obvaroval padca, je telebnil torej sam na tla in ljubljanska mladina si je vzela zgled nad tem krasnim stebrom gospoda načelnika mestnega šolskega sveta ljubljanskega.
Pa kralj Elija je krepko poklical na po moč vse svinje, ki so že storile smrt zaradi njega, in glej kakor tič Ecniks se je dvignil iz cestnega prahu ter lezel nazaj na svinjo, ne na konja. Ta vzor in voditelj ljubljanskega li beralizma je potem jahal naprej in liberalna stranka mu je sledila v slavnostnem sprevo du. Voditelj, ki jc jahal pred rotovž svojemu dičnemu in enako važnemu kandidatu častitat, se je držal za trebuh, a nada na šampanjca, ki so ga mislili vse časti vredni in visoko rodu gospodje liberalni vino-, ženo- in prešičo-Ijubi srkati na večer, ga je obdržala v sedlu. In kako ne? Saj ic ta divni vzor naših liberal uili profesorjev, ki tiče mladino estetike, poslušal za sabo mile zvoke harmonike s cigan skini basom!
Nato so sledili vozovi polni piianih agita torjev. Prcdovičevi so sc nažrli v glavnem kvartirju pri Erlincu. Dvigali so slovenske trobojnice, ki niso bile šc nikoli boli oneča-ščene, nego od tc pijane druhali. Čemu so se vozili ti ljudje po Ljubljani? Zato, da so opozarjali držav nega pravilnika, kdo da so tolovaji, ki so pobijali okna in grozili z nasilstvi ljudem, ki sc nc ponižajo tako globoko, da bi v olili Elijrvega K!i »nta Hribarja. Zabuhli obra-
zi, iz katerih je smrdel več tednov v velikih masah zavžiti alkohol, katerega fiziološke posledice so se jim videle v krvavih očeh in doli po suknjah do kolen. Orli so se, kakor njihovi kolegi, Elijevi prešiči, preden izdahnejo svojo svinjsko dušo. Družba, v kateri žive, sc jim je poznala, in iz njihovih hripavih, pijanih grl se je slišal bojni klic kralja Elija: Živio Hribar!
Pa to nas je zabavalo. Edina res odurna stvar, ki je v srce zazebla vsakogar, kedor je gledal to niaškerado, jc bila pa ta, da so za vozovi prešičjih hlapcev v vrstah niarširale, hripavo se deroč takozvane gospodičine, med katerimi smo z grozo opazili gojenkc c. kr. učiteljišča iu višje dekliške šole. Kako so sc ta dekleta obnašala fej! Vpila so s pre-šičjimi hlapci, mahala z robci proti moškim, s katerimi so očividno žc preveč znana, se kre-tala kakor prave zrele" ptice, ki se pripravljajo za najvišji institut, ki ga je za njihovo kariero ustvaril njihov kandidat, ki so mu vpile: živio! To je bilo edino, kar nas je zazeblo v srcc. Taka ženska mladina, ki peš caplja za vozovi, v katerih sc pijani gugajo strežniki svinj, to naj je zastopnica narodnega ženstva? To naj bodo enkrat učiteljice? Vsaka poštena občina sc bo branila tako učiteljico sprejeti in starši bodo / ogorčenjem protestirali, če jim pošljejo take zrele tiče, da bi »vzgajale« njihovo mladino. To je bilo ostudno. Kandida-
tinje za..... Nekatera imena so nam že
znana .....
F-oi 1
Ljubljanske nouice.
Kdo je zmagal?
Ljubljanska ožja volitev jc končana. S ponosom sc oziramo ua nevzlonino četo, ki io ic postavila ob svojem prvem nastopu S. L. S. v pašaliku Iiberalstvu. Ni nas malo iu sv e-sti smo si, da nas bo od dne do dne več. Videli smo krasnih pojavov nebroj: požrtvovalnosti, neustrašene zavednosti, prisrčnega ognja. Fanatizem sovraštva iu razbesnele sebičnosti ie divjal pri nasprotnikih. Zato so pa tudi tvegali vse, kar so imeli. In pri tem so izgubili zadnjo trohico pravice, da bi sc upoštevali kot resna politiška stranka.
Kdor uc živi dalje časa \ Ljubljani, si našega boja niti predstavljati ne more. Liberalno frakarstvo ie duševno leno; samo iz »Naroda« zajema svoje misli. »Narod« mu je vse in tega zna na pamet. Druzega pa nič, prav nič. Slepa .ie po večini ta gospoda; ne sliši nič in nc vidi nič druzega, nego kar mu nadrobe v Knafljevi ulici; zraven je pa nepopisno domišljava, predrzna in brezobzirna. Pravzaprav smo tudi zanjo hvaležni za prestali boj. Dali smo ji potrebne priložnosti, da se je zopet nekoliko razigrala.
Življenje bo v Ljubljani kmalu dobilo svoje navadno lice. Frakar bo zopet sedel mirno v svoji tovaršiji; gospoda se bo razlezla po svojih kotih; od liberalcev \ juti obrtnik in delavec, ki sta pa zdaj imela priložnost segati v roke imenitnikoni našega mesta, bosta zapuščena, zaničevana spoznala, da jc bila volivna doba zanju samo kratek sen, ki se v eč ne vrne. Lopate in krampi mestnih de-lavcev bodo v dolgočasni enakomernosti zveneli v pusto meglo, nikogar ne bo več, ki bi jim dajal za pijačo in ob beraškem zaslužku bo revež hiral dalje, kakor doslej. Policaj, užitninski paznik, magistratni uslužbenec in nižji uradnik bo otepaval svoje uboštvo in gospodje, ki so se mu laskali, ga ne bodo več poznali.
Ta agitacija, ki jo jc razvila liberalna stranka v Ljubljani, jc naravnost šola za socialne demokrate. Topot so šli proletarski odvisniki za Hribarja, drugič nc pojdejo več. Mrtvi hitro jezdijo. Liberalna stranka pojde s poti. ker mora iti; na tem nc izpremeni nobena volitev prav nič. Politike ne dela S. L. S. iz rok v usta, tudi v Ljubljani ne. Predobro vemo, da hipna zmaga ne koristi mnogo iu posamen poraz ne škoduje. Zavedamo se svojega dela in svojega čudovito oživljenega prepričanja. Vsak naših mož, ki jc zvršil svoio dolžnost vsaka vrlih žen, ki so pomagale v tem boju, si sme čestitati ob dosedanjih naših uspehih. Čast jim in zahvala!
Za kandidata S. L. S. so glasovali tudi Nemci. Liberalci so za nas izgubili vsak pomen; tudi ta, da bi odgovarjali njihovim lažem. O kompromisu govore. Ni ga bilo : niti dogovora ni imelo vodstvo S. L. S. nobenega z nemškimi voditelji. Kdor kai druzega trdi, laže. Pač pa je dokazano, da so liberalci, na čelu jim Hribar, lazili za Nemci in jim obetali razne prijaznosti. Razloge za svoje glasovanje vedo Nemci sami; sodimo pa, da sc ne motimo, če pravimo, da jih je potisnila v boi proti liberalcem neznača.inost liberalne stranke iu njihovih velmož.
Ljubljanski Nemci so se pri ožji volitvi razdelili. Šli so po svojem nagnjenju na obe strani in vodstvo ni moglo vzdržati enotne discipline.
Socialni demokratje so pa pokazali popolno korupcijo. Stranka je ukazala najstrožjo abstinenco in ie zagrozila, da ime vsakega socialnega demokrata, ki bi šel volit, objavijo in ga izključijo iz stranke. Resnica je pa, da je velika masa socialnih demokratov izdala stranko in šla Hribarja volit. Koliko piva je bilo treba, da sc je socialnodemokratična stranka tako demoralizirala, naj sodrugi sami med seboj preiskujejo. Seveda imen svojih dezerterjev nc bodo objavili vodstvo žc ve, zakaj.
Bil je to dan največjega ponižanja za socialne demokrate. Pokazali so, da niso delavska stranka, ampak nekaj čisto drugega. Kajti Hribar jc vendar glavni zadržek, da delavstvo ne dobi volivne pravice za deželni zbor in za ljubljanski občinski svet. Ce bi socialna demokracija res zastopala delavske koristi.
Potem pa velika množica drobnice. Nedolžni; mladina! Nekoliko smrkava, pa precej glasna s svojimi tenkimi klici: Zivio Hribar! Kakor bi črički peli! Pustimo te kratkokrilke in abecedarjc. Ljudje so iim klicali: Dajte iim mleka iu cuceljne! Ajninalajnsa ne znajo. Hribarjevo politiko pa že razumejo! Ka.i hočemo dandanes!! Na čast Hribarju se smejo šolarji vlačiti z vsemi barabami, pa jim napredno učiteljstvo ne sme reči nobene žal besede!
Iu nazadnje zvečer regata na Ljubljanici! Raca na vodi! Dva čolnička s tremi balončki. ali jc svet še kai lepšega videl? Pa še dve haklii so prižgali, ker Hribarjeva elektrika premalo sveti. Prosvctljcnosti torej ni bilo preveč. Zato so se pa še pozno v noč drle negotove prikazih po Ljubljani in so hri-pavo vpile čast in slavo kandidatu prešičjega kralja! Noge so jim bile jako svobodoljubne iu individualistično navdahnjene, klobuki so liberalno čepeli na ušesih, oči so se hliščalc v slovenskih trobojnicah, hodili so po Ljubljani, jasno kazoč, da so vse ulice njihove. Hribarjevi policaji so sc splošno umikali, da ne bi slavilcem svojega šefu zastavili poti, v tiho noč pa sc jc razlegalo kakor tuljenje divjih zveri in kruljenje nesrečnih podložnikov kralja Elija : Zivio Hribar!
Tako .ic padla LjubMana dne 23. maja! Madež za večne čase! Sramota za ves liberalizem! Cela Slovenija se zgraža nad njo iu vprašuje: \li je Buffalo-Bill najel to družbo, da jo kaže kot zverinsko znamenitost?
bi morala iti v boj proti Hribarju za ljudskega kandidata, a namestu tega ie najprej junaško ukazala abstinenco, potem pa trumo-ma volila Hribarja. Ta neznačajnost kaže delavstvu socialno demokracijo v čudni luči.
Primerjajmo številke! Pri prvi volitvi je dobil Kregar 1526 glasov, Hribar 2589, Kristan 641, Del Cott 418 glasov. Pri drugi volitvi ic dobil Kregar 2102 glasa, torej ie napredoval za 51)7 glasov. Med temi jc precej glasov, ki jih ie pri prvi volitvi imel Hribar, tako da ic število pravih slovenskih glasov pri Kregarju napredovalo, pri Hribarju pa nazadovalo. Priraslo jc Kregarju poleg teli še nekaj nemških glasov in prav malo socialno-demokraških. Največji prirastek je bil pri Kregarju slovenskih glasov prej neodločnih volivcev, ki iili ie zlasti liberalna ostudna gonja odvrnila Hribarju.
Pri Hribarju pa, ki jc dosegel 3092 glasov, so dali prirastek v prvi vrsti socialni demokratje, ki dajo več ua pijačo, kot na strankarske parole, in Nemci, od katerih je že prvič precej volilo Hribarja. Ze prvič jc imel Hribar kakih 15(1 do 200 nemških glasov, drugič iih je pa prirastlo še mnogo več, tako da so skupaj s socialnimi demokrati dali Hribarju večino.
Izid ljubljanskih volitev kaže, da je politična zavednost na deželi bolj razvita, nego v Ljubljani. Taki prizori, kakor iili je ustvaril Ljubljani glavni Hribarjev agitator, prešičji kralj, ki očividno liudi ne loči od prešičev, so pov sod ua deželi nemogoči. Maškerada, ki so io po volitvi uprizorili Hribarjevi pristaši, spremljani od takozvanih naprednih gospodi-čen in nezrelih fantičev, je pokazala resnost iu politično vrednost te stranke v pravi luči. Ljubljana se lahko pred deželo sramuje.
Seveda bo pa dežela mora iz tega izvajati posledice. Mnogo uajstrastnejših Hribarjevih pristašev direktno živi od naših odjemalcev na deželi; oni, ki so ustvarili med mestom in med deželo tako nasprotje, bodo morali nositi v prvi vrsti tudi posledice. Tu bo treba resnega in odločnega dela. in siccr v prvi vrsti v Ljubljani sami. ln da bo to šlo, nam je porok veliko število glasov, ki iih je takoj prvič v Ljubljani dosegla Slovenska Ljudska Stranka.
li V blaznosti? Včeraj in danes ponoči so pristaši liberalne stranke kot blazni noreli po mestu, ker se ie liberalni stranki posrečilo z največjim naporom obdržati, oziroma z najhujšim naporom priboriti edini mandat na Kranjskem, dočim je dva mandata izgubila. Raje na.i bi se liberalci trkali žalosti na prsi. da jc Hribar zmagal samo z večino okroglo 9(in glasov, ki pa takoi izginejo, čc odštejemo liberalne volivne sleparije, ki sc bodo dokazale, če odštejemo 500 naših volivcev, ki so bili iz voliv nega imenika izpuščeni ter pomoč socialnih demokratov. Kako napredujemo, je dokaz, da smo cd 14. maja do 23. maja napredovali za okolu 200 lastnih trdnih in zavednih glasov . Ali je vredno, da radi tega liberalci blazno vpijete? Liberalna politična blaznost se je razvila včeraj v izraze največje posurovelosti. S svojo posurovelostjo je libe-ralna stranka včeraj zvečer in danes ponoči vsem Ljubljančanom dokazovala, kdo jc. Izvrševala je nova agitaci.iska dela za nas. I'o težkem porodu edinega poslanca na Kranjskem, taki nečloveški izbruhi, kakoršne smo doživeli od liberalcev včeraj, lc pričajo, kako se čuti stranke poštev. Celo noč jc trajalo razgrajanje in tuljenje po Ljubljani -— pred očrni in ušesi mestne policije, ki je to pot zopet dokazala, da ni zmožna uapravljati miru v Ljubljani. Da to uredimo, bomo že našli korake, za danes le mirno konstatiramo, da se novi poslanec za Ljubljano more naslanjati le na stranko, ki je s svojim včerajšnjim nastopom pokazala, da je v popolnem deliriju in da se ii ic možno vzdržati Ic s pomočjo brez-zavestnega popivanja in barabskih dejani. Včerajšnja liberalna pobalinstva so povečala našo moč iu ugled v Ljubljani. Mi smo zado-v oljni!
li K poglavju: pedagogika. Demonstracije in šolska mladina. Iz pedagogiških krogov se nam piše: Čc bi nc bilo tako resno, bi bilo smešno. Potem ko se ie razglasila »sijajna« (!?) Hribarjeva zmaga, zmaga surove sile iu terorizma, pričele so se takozvanc ovacije«, s katerimi se bode ponašal Hribar širom sveta. Pa poglejmo te ovacije. V prvi vrsti otroci v starosti od 6 do 10 let! Za temi ženska mladina imenovali bi jih go-ske v prvi vrsti seveda višja dekliška šola, za temi pa ženska pripravnica! Potem na nadebudni dijaki srednjih šol. Res pravih volivcev med vsemi onimi, ki so prirejali Hribarju »sijajne« ovacije ni bilo niti dvajset. Kdo ie odgovoren zato. da se da mladina tako po-litiško izrabljati? Mi delamo v prvi vrsti odgovorne one merodajuc kroge, ki je njih sveta dolžnost, da to preprečijo. Vplivati bi moralo na to vsako ravnateljstvo. Seveda čc sc učitelji sami dero v sprevodu, čc jc šolski vodja Dimnik na čelu agitacije za Hribarja s prešič-iimi hlapci in to vidijo učenci, pa si mislijo zakaj pa ne bi tudi mi? Kie ic bil ravnatelj višje dekliške šole, kie ravnateli I. drž. gimnazije iu plinarne dr. Senekovič, ki bi bili lahko zavrnili to ubogo zapeljano mladino, ki io čakajo sedaj neizogibne posledice? Kdo ic odgovoren zato? Mi apeliramo na šolska vodstva, naj milo postopajo proti ubogim zavedenim žrtvam, toda deželni šolski svet nai korenito obračuni s podrejenimi faktorji, ki se nc zavedajo onih dolžnosti, ki iih nalaga pedagogika!
li Hribar. Hribar mora bit' naš. Ljubljanski meščan nam piše: Bil sem priča prizoru, ki je bil res prizor za bogove. Do magistrata se pripelje v »sprevodu« voz, oni znani Prcdovičev voz, ki ga rabi v vsakdanjem živ-
ljenju za prevažanje pujskov. Pred magistratom se ta voz obložen to pot z živim blagom »zavednih volivcev« vstavi iu iz liri-pavih grl se začuje himna; »Hribar, Hribar, mora bit' naš!« Dejal sem: »Imejte ga! Vam spada; toda čc bi bil danes izvoljen jaz državnim poslancem, odložil bi to dvomljivo čast.« Ostalo nai si blagohotni čitatclj misli!
Zakaj se je šlo? Pišejo nam z dežele: Bil sem včeraj v Ljubljani in sem v idel, kako se jc godilo med volitvami in po njih. Tu se nam godilo med volitvami in po njih. Tu sc nam pokaže, da se nam pri volitvah v Ljubljani ni šlo za drugo vprašanje, kakor za to: Sem dostojni ljudje - sem barabe! Višek politične uedostojnosti je doživela naša nekdaj bela Ljubljana. Kdor jc v idel, kai so počeli mali in večji baraboni in njihove koleginje po volitvi v Ljubljani, njemu se more zgnjusiti pred njihovimi poglavarji v fraku in cilindru. Barab-stvo v Ljubljani mora pasti, ker je nemogoče, da bi drugače zdrav narod dalj časa prenašal ta sramotni madež. Brezobziren boj s tako propalostjo pričeti se mora in sicer tam, kjer ima glavno oporo. Boj brez pardona. Sestavite nam naslove poštenih trgovcev in obrtnikov, da bodo ljudje vedeli, kam naj se obrnejo v svojih potrebah. Istotako nai se sestavijo imena naših nasprotnikov, da se bodo ljudje v edeli proti njim prav obnašati. Naši nasprotniki so podli in bojazljivi. Z dobroto ga ne pridobiš, ustraši se pa takoj, ker sc trese samo pred onim, ki ga strahuje. Hvaležna naloga za organizacijo, za katero stoji vsa kranjska dežela! Čemu mastiti barabonc?
li Pijano liberalno druhal, ki se je sinoči prevlačevala v županovih fijakar.iih po mestu, čutil ie potrebo s posebno vnemo in glasnimi živio-klici pozdravljati znani rcclni urar ljubljanski Fr. Čuden, ki ima svojo prodajalno v Preširnovih ulicah. Mož jc tudi sicer pridno agitiral za Hribarja. Na.i prodaja Fr. Čuden svojo zlatnino liberalcem, katerim vpi.ie živio iu jim maha s slamnikom, pa bo dobro. Naši somišljeniki bodo kupovali svoje blago tam, kjer bodo pozdravljali naše ljudi in naše zastopnike. Priporočamo pa urarja g. Vilharia v Kopitarjevih ulicah, ki jc reclen, vesten in zanesljiv ter zasluži zaupanje gg. odjemalcev.
POLJEDELSKI KONGRES NA DUNAJU.
Dunaj, 24. maja. Kot uvod k meritorič-iiim razpravam mednarodnega poljedelskega kongresa je imel bivši franc. min. predsednik Mcliue govor, čegar vsebina sc da izraziti v besedah: »Nazaj k grudi.« Najprvo sc jc ba-vil Mcline z uspehi prejšnjih kongresov, raz-inotrival vzroke, zakaj delavci silijo k industriji iu izrazil mnenje, da delavci sedaj, ko sc nahaja industrija žc v »jekleni« dobi, zopet iščejo stika s poljedelstvom. Podobne misli jc izvajal tudi dvorni svetnik Schullern, ki jc posebno obravnaval sredstva, s katerimi bi sc dal soc. položaj poljedelskih delavcev izboljšati iu iili pritegniti k poljedelstvu.
KatoliSJsa Tiskam«
priporoča ruoombu
K2T vizitnioe
po nlaki ml.
IVAH PENGOlf
podobar, izdelovatelj oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	684 20 -3
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedajS1
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 34 ucilišce za Krojno risanje
branja <šesifi
LJubljana, Stari t« il 28.
e Dobi se tudi kroj po životni meri. ©
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Biui itd.
'/?nji)olj. k(iS7H. zobo-čis(il. sredstvo _____ _
Izdelovatelj
o: 0%«v
Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7
»V

Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina, - ■
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsk o društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno ter fina desertna vina po 45 do 50 kron, rudeče hribovsko 40 kron. pinela, i tal. rizling in beli burgundec po 60 — 05 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja ; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Nov vozni red na južni železnici.
S prvim majnikom t. I. uveljavi se na progah južne železnice nov vozni red. V kolikor smo poučeni, se bo nov vozni red od sedanjega precej razlikoval.
V	obče se spremene številke vlakov v obeh smerih, t. j iz Trsta proti Dunaju in iz Dunaja proti Trstu.
Do prvega majnika voiijo iz Dunaja v Trst vlaki s soda- in u Trsta na Dun.j z liha- številkami; s prvim majnikom pa sc to zaznamovanje vlakov preobrne in bodo vozili vlaki s sodaštevilkami iz Trsta na Dunaj, in vlaki z lihaštevilkami iz Dunaja v Tr.st.
V	kolikor zadene to predrugačenje postajo Ljubljano nam je znano sledeče:
Prihod: Odhod: Čas:
v prihodnje	št. 6
rt	n	n 31
Hrzovlak	št.	7
Osobni vlak	B	3o
Hrzovlak	n	6
Osobni vlak	v	32
» n	n	35
Hrzovlak	D	8
Mešanec		101
Osobni vlak	n	59
n n	n	50
Hrzovlak		1
Osobni vlak	s	34
n n	a	31
Hrzovlak	jt	2
Osobni vlak	n	55
T. »	n	58
Mešanec	»	100
Brzovlak		5
Osobni vlak	n	33
o polnoči na Dunaj, v Trst.
kot osobni
brzovlak
31
36 5
72 78
73 2
35
32 1
i 204
1213 1240
3 nespremenjeno
430 4M zjutraj 457 510 n
556	(,04	b
nespremenjeno „
H27 1238 248 539
na Dunaj, v Trst. na Dunaj, iz Reke. iz Dunaja. 1137 dopoldne na Dunaj. I00 opoUne v Trst. 308 popoldne na Dunaj. 5« . v Trst.
76 nespremenjeno zvečer
na Dunaj, v Reko.
kot osobni „ 77 — 850 .	v Trst.
na Dunaj, na Dunaj.
Tudi na progi Ljubljana-Vrhnika se preobrne zaznamovanje vlakov, med tem ko je sprememba prihoda, oziroma odhoda teh vlakov skoro brezpomembna
Kar se tiče sprememb na c. kr. državni in dolenjski železnici, so iste žačasno še nedoločene. Ljubljana, dne 16. sušca 1906.
79 77 4
34
815 850
nespremenjeno
1135 1J20
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
—■ vseh tesarskih del, —
kakor: strešne stole, oerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter oestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	44010
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.