amr Posamezna Številka stane 20 vinarjev. w
St, 87.1	Maribor, 13. avgusta 1910.	Hietnik II«
MALE NOTICE.
(shajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošli i»
Naši korakajo
Naša armada je dobila povelje, da zasede slovensko Prekmurje. Po\ eljnik jugoslovanskih čet v Mariboru podpolkovnik Uzoriaac, je imenovan poveljnikom radgonskega odreda. Že od sobote naprej vozijo vlaki, okinčani z zastavami in zelenjem brate Srbe, Hkvate in Slovence proti Prekmurju. Vojaki gredo z veseljem, pevajoč navdušeno bojne pesmi, reševat Prekmurce iz madžarskega jarma. »Danes zjutraj smo dobili
Dr. Srečk® Lajnšič civil
Vlada je imenovala našega glavarja dr. Lajnšiča za civilnega guverneija v Prekmurju, Dr. Lajnšič odpotuje že danes v Mursko Soboto, kjer bo imel svoj sedež. V Prekmurju ostane
w Prekmurje,
poročilo, da so naši pri Radgoni in Strigovi vkorakali v Prekmurje. Skorogotovo sta danes Murska Sobota in Lendava že v posesti naše armade. Zasedenje Prekmurja gre gladko izpod rok. Ljudstvo pozdravlja rešitelje in jih pogošča, ker bo sedaj vendar enkrat konec madžarsko-boljševiškega nasilja, ki je ropalo, požigalo in morilo z ognjem in mečem uboge Prekmurce.
ni guverner Prekmurja.
kakih 6 tednov. Nadomestoval ga bo na glavarstvu komisar Mulaček. Dr. Lajnšič bo imel direktno telefonsko zvezo z Mariborom, Gospodu guvernerju iskreno častitamol
Naš Maribor,
Nikdar niso stari Mariboržani slutili, kako daleč bo zaslovelo njihovo mesto. Sto in stokrat se je imenovalo ime Maribor v Parizu pri . mirovnih pogajanjih. Nemci so zastavili vse moči, da ga dobe .v loke. Po Švici in po Nizozemski so raztrosili nebroj brošur, v katerih dokazujejo svojo „pravico“ ne le do Maribora, marveč do cele Spodnje Štajerske. Njihovi ljubi prijatelji Italijani so. skrbeli, da so želje nemškega srca dospele tudi do ušes visokega zbora v Parizu. Niso nam prišli do rok vsi ti proizvodi nemške učenosti, a kolikor jih poznamo, nikjer ni niti enega stvarnega razloga.
Vse njihovo „dokazovanje“ in zavijanje se steka v naslednjih točkah: 1. Pravica samoodločbe Nemcev v zmislu Wilsonovih načel; 2. delo nemške kulture; 3. Nemška Avstrija potrebuje Maribor in njegovo ozemlje, torej se ji mora prisoditi, drugače gorje Evropi! Spisi so poleg tega zasoljeni s strastnimi napadi na slovensko inteligenco in posamezne naše rodoljube, ki so se drznili óporekati nemškim težnjam. Iz vsega je videti, da se Nemci niso prav nič spametovali, oni so gospoda, mi smo samo „drhal viničarjev hlapcev in dekel“. Zlasti graški docent Pischegger, ki se je nekdaj kot ptujski profesor rad posluževal slovenske gostoljubnosti, stoji popolnoma na starokopitnem stališča tistih časov, ko seje
m
človek začenjal šele pri nemškem baronu. Sklicujejo se na Wilsonova načela, o samoodločbi, ali ta načela lastijo le sebi in jim ne gre v glavo, da tudi drugi imajo pravico samoodločbe. V sedmerih spodnještajerskih političnih okrajih je na podlagi ljudskega štetja 1. 1910 bilo 400.005 Slovencev in 67.825 Nemcev, če se omejimo le na obmejne sodne okraje: Maribor, Marenberg, Sv. Lenart, Gornia Radgona, Ptuj (ker tudi po tem stegujejo Nemci roke), imamo še vedno 131.089 Slovencev in le 49.289 Nemcev. Kdo ima torej večjo pravico do samoodločbe ? In so li ti statistični Nemci res Nemci? Največji del teh Nemcev — 22.653 je osredotočen v mestu Mariboru. Kaj nam pa pravi statistika domovinske pravice? Leta 1910 jih je bilo 13.241 iz slovenskih krajev, iz nemško-avstrijskih le 4.104. v mestu samem je imelo domovinsko pravijo 7.708 oseb. Ali so morda to sami trdi Nemci? Statistika nam zopet pojasni, da je leta 1910 imelo v slovenskih krajih domovinsko pravico 14.645 Mariboržanov, v nemško-avstrijskih le 3.438, v mestu samo 2.520, in od teh je bila zopet večina priseljena iz slovenskih krajev v desetletjih. Pristno domače mariborsko nemštvo ! pade skoraj na ničlo; kar je tu nemškega, je ali' importirano iz tujih dežel ali pa je nasilno ger-ß“ manizirano.
In teh 22.653 nepravih in pravih maribor-u skih Nemcev naj odločuje o usodi nasproti z\
. r8n v
ÉÉtf .aw el
I
f
131.089 Slovencev, ki bi se naj Mariboru na ljubo izročili nemški oblasti! Kdo ima več pra vice do Wilsonove samoodločbe, nestalno in spremenljivo, od vseh vetrov zneseno mestno prebivalstvo, ali stalno domače, izvirno prebivalstvo? Nemci se sklicujejo na voljo, češ, vsi tisti, ki so priznali nemški občevalni jezik, hočejo biti Nemci.	g|
Kako izgleda ta „volja?“ Gospodarji in delodajalci so kratkomalo vpisali za Nemce svoje uslužbence, hlapce, dekle, viničarje, delavce, sploh od njih odvisne ljudi. Kdo je tu vprašal „po volji?“ V obče je tudi znano, kako silno moč ima pri ogromni večini ljudi osredje, v katerem živijo. Ali je mogoče govoriti o čisto prosti odločbi volje tam, kjer se je zaničevalo in zatiralo vse, kar je slovensko, kjer je Slovenec vedno moral poslušati „kulturne“ nemške psovke: win-discher Hund, windischer Trottel, kjer so v delavnicah na vse mogoče načine šikanirali ubogega Slovenca, kjer so časniki dan za dnem metali na Slovence najgrje blato, kjer se v šolah ni smela spregovoriti slovenska beseda, kjer je uradnikom bila zaprta pot do višje stopinje, če niso tulili v nemški rog? Ali ni nekaj čisto naravnega, ako se zahteva za Maribor tak politični in socijalni položaj, da bodo ljudje lahko slobodno varovali in razvijali sebi prirojeno narodno individualnost in ne bodo železne razmere silile njih „volje“, da se oklenejo tuje narodnosti in zaničujejo tisto, v kateri so sami rojeni?
(Konec prihodnjiS.J
Kronice za politično špijonažo,
Naš sodrug „M. Delavec“ piše dne 10, avg. da je „Straža“ dala nekemu „poštenjaku“ par kronic, da je šel špijonirat na shod zaupnikov JDS. Mi take vrste špijonaže ne poznamo. Odkrito pa povemo, da smo dobili informacije od odličnega pristaša JDS, ki pripada struji, katera se ne strinja z zakulisnimi Voglarjevimi spletkami proti dr. Rosini in drugim zmernim krogom v JDS. Špijonov pa na shode JDS ne pošiljamo. Te dai smo zopet dobili pismo, v katerem obsoja odličen somišljenik JDS Voglarjev nastop proti dr. Rosini. Naš informator pravi med drugim: Dr. Rosino spoštuje radi njegovega konci-liantnega postopanja in vsled njegovega narodnega delovanja velika večina njegovih političnih pristašev in tudi njegovi politični nasprotniki, •udno je, da rovari proti dr. Rosini ravno oni Voglar, ki je nedavno na sokolskem večeru proglasil dr. Rosino kot prvega mariborskega župana. će bo Voglar in njegova struja onemogočila sedeti zmernim naprednim elementom ,v organizaciji JDS, tudi dobro. Povdarjam pa vimenu cele vrste narodnih ljudi, da se od Voglarja in njegovih „ožjih“ somišljenikov ne damo terorizirati. Ker vem, da „M. Delavec“ ne bo objavil tega dopisa, Vas prosimo, da ga objavite v „Straži“ ali „Malih Novicah“. — Priobčujemo te vrstice, da bo uredništvo „Marib. Delavca“
spoznalo, da ne pošiljamo Špijonov na zborovanje JDS.
Razne novice.
Stotnik Duranger, načelnik francoske misije v Mariboru, si je mahoma pridobil simpatije mariborskih Slovenk in Slovencev. Zanima se živo za naše razmere in se skuša v nje uglobiti. Francoski „cercle“ je pod njegovim vodstvom jako živahen. Ako nam ga nemila usoda ne bo tako kmalu odnesla, kakor njegove prednike, bo lahko mnogo dopomogel k zbližanju Slovencev s Francozi, kar je za naš kulturni razvoj tako zelo potrebno.
Mariborski Orei na Koroško! General Maister je brzojavno povabil naše Orle, naj se udeležijo tabora v Sinči vasi T5. t. m kolikor mogoče mnogoštevilno. Orli iz Maribora ter okolice na noge in na Koroško, da pokažete Korošcem svojo mladeniško krepost in jugoslovansko navdušenje! Za udeležence so znižane vozne cene. Tabora v Sinči vasi se bode udeležil tudi naš neustrašeni junak in biser med jugoslovanskimi škofi Ant. B. Jeglič, ki bode pontificiral ob 10. uri slovesno sv. mašo na prostem. Vlak v Sinčo vas bo vozil iz Maribora 10 minut pred peto uro zjutraj.
Konec ministrske krize bo v sredo, ko bo došlo dó sestave kabineta.
Nemški Avstriji naloženi mirovni pogoji »e
kljub spretni spomenici dr. Rennerja bistveno ne bodo spremenili, Ententa si bode pustila od upnikov Nemške Avstrije izstaviti zakonit mandat, da razglasi takorekoč konkurz te države. Najbrže se bo imenovala komisija sedem članov kot prava upraviteljica konkurzne mase.
Naši vojni ujetniki se bodo vrnili iz Italije po sklepu miru z Nemško Avstrijo.
EntantnO Časopisje ostro kritizira nadvojvodo Jožefa kot ogrskega diktatorja.
Po raznih ukrajinskih mestih so pomorili
120,000	Židov. Povsod po Ukrajini so židovski pogromi.	,
V člančiču „Mariborska cenzura“ smo zablodili na napačno pot, ker smo ga naslovih* na Maribor. Krivda, da ne dobivajo naša uredništva nemških časnikov zadene poštno ravnateljstvo v Ljubljani, ki je izdalo tozadevno prepoved.
Zvedeli smo iz verodostojnega vira, da so o-
stavili katoličanstvo ter prestopili prag pravoslavja sledeči gospodje: Kapetan Jemrič in nadporočnika: Janc in Gotwald. Seve, nikakor ne iz prepričanja, ampak da bi se bolj prikupili novemu poveljniku višje realke v Mariboru, . ki je j Srb in že po rojstvu pravoslaven. Klečeplazje, ali boš nam pritiskalo glave v prah zemlje tudi v prosti, samostojni in svobodni Jugoslaviji?
Zopet naš magistrat. Daleč znane organe za varnost imetja in življenja nekdanjega nemškega Maribora” — policaje je naša vlada odslovila iz varnostne službe, a se jim na vladino naredbo izplačujejo plače tudi za naprej. Da pa ne bi ta zatisnjena očesa pravice čisto zastonj zajemala iz jugoslovanske sklede, jih je dr. Pfeifer po-
rimi na razne magistratne oddelka kot pisače, j Skoro sami odslovljeni policaji so n. pr. v onem I oddelku na magistratu, kjer se izdajejo i/.kazni- j ce ter potrdila za cepljenje koz. V kaki sloven- I sko-nemški mešanici se izdajejo te uradne reči, 1 smo že priobčili enkrat za vzgled v „Malih No- ! vicah.“ Vse stranke se pritožujejo, da ti bivši I policaji na tem oddelku, dasi so vsi vešči slovenščine, dajejo na slovenska vprašanja le iz- I ključno nemške odgovore. Od kedaj pa je zopet j na magistratu nemški uradni in poslovahu jezik?, j Pa še nekoga nam je naš človekoljubni g. dr. j Pfeifer ohranil na magistratu. To je za sloven- I sko javnost tiižnega spomina policist Urban, j Menda ni posedal nemški Maribor hujšega in lju- S tejšega preganjalca ih ovaduha Sloven^bv, nego j je bil ta Urban. Po kačje je sovražil in zasledo- j val našega dr. Korošca. Javno je govoril in se | zaklinjal, da tega kolovodjo Slovencev mora on j ubiti ali ustreliti. Glejte, hujskaču, ki je grozil s | smrtjo našemu ministrskemu podpredsedniku, se f pogrinja jugoslovanska miza in se ga trpi celo | na magistratu. Ali dr. Pfeiferju res niso znani ti državi nevarni elementi? Magistrat bi vendar j moral poznati svoje uslužbence tudi po pretek- j losti, saj mu je na razpolago slovenska zaneslji- j va policija in nebroj detektivov, katerih naloga j je: stikati ža prikritimi sovragi države. Odločno j zahtevamo, da se zloglasni Urban požene iz ma- j gistrata in iztira preko mej! Ako se na ta po- j ziv ne bo oziralo, naznanili bomo celo zadevo I „„Urban“ na,deželno vlado.
Zadnja „Marburgarica“ trobi po Maribora ok-lic na vse gimnazijce nemške narodnosti, .ki so I doslej obiskovali tukajšnO gimnazijo in v prihod- j njem šolskem letu ne morejo v Ljubljano na j némSko, naj se vsi ti zglasijo vsaj do 14. t. m. S v upravništvu „Marburgarice“. List zabičava di-1 jaštvu, da se naj na vsak način odzove te- j mu pozivu, ker je daleko segajoč in važen. Kaj i pa pravzaprav namerava ta še vedno zahrbtna j tetka s to proklamacijo? Ali mislijo ti gospedje nemški uredniki prebrojiti nemško dijaštvo in uprizoriti v slovenskem, obmejnem Marboru nekak plebiscit za nemško gimnazijo v Mariboru? Najbrže se snuje kaka privatna gimnazija in to kar brez vsacega višjega dovoljenja? Celi oklic je videti na prvi pogled nedolžen, pa saj poznamo nemško nedolžnost, za katero se vedno skrivata: veleizdaja in hujskanje mladine na upor! Opozarjamo magistrat, policijo in detektive, da se cela zadeva preišče in še pravočasno preprečijo za nas morda nevarne spletkarije.
Stanovanjska beda v Mariboru — neznosna.
Stanovanjske razmere v Mariboru so sedaj take, da se jih slabših ne more misliti. V mestu se je naselilo veliko slovenskih družin, ki pa morajo stanovati v kaki zaduhli sobi po 5—8 oseb skupaj. Nemškutarski lastniki hiš odpovedujejo stanovanja slovenskim družinam ter dosledno navajajo kot vzrok, da stanovanje rabijo za sebe. Sodišče navadno nasede in slovenska stranka je brez stanovanja, ali pa mora iti v kako vlažno in zaduhlo klet, dočim imajo nemške obitelji, ki
že davno ne spadajo v Maribor, udobna stanovanja. Po Mariboru se še vedno klatijo že /davno iz službe odslovljeni nemškutarski ali nemški državni in drugi uslužbenci, katerim .ne ugajajo barake' v Wagni in v Leb ringu, kot obitelji nemških policajev, častnikov in uradnikov. Ti ljudje imajo udobna stanovanja, a slovenske obitelji bodo pa sedaj ob pričetku novega šolskega leta brez stanovanj. Oblast, iztiraj nemudoma te ljudi iz Maribora in stanovanjski bedi v Mariboru bo takoj odpomagano!
Čudile razmere Obrtnika, že nekaj časa opazujemo ključavničarskega mojstra g. Fr. Schella na Koroški cesti. Ta mojster ima veliko število vajencev, kateri morajo robotati kakor črna živina, pomočnika pa raz ven lastnega sina samo —r jednega. Njegovi vajenci morajo delati vsak dan do devetnajste ure, da, tudi do dvajsete. A to ne zadostuje g. Schellu. Ukazuje svojim vajencem tudi ob nedeljah na delo. Ali je mojster Schell res vsemogočen? G. Schell, zapomnite -si, da ste v demokratski Jugoslaviji in ne več v absolutistični Avstriji. Pa ta gospod bi rad vihravih kot nepokornež. Do danes si ni na bavil slovenskega napisa, kakor je bilo strogo predpisano/Seveda, da ostane njegov stari nemški napis neomadeževan- ga je obesil na dvorišče, morebiti ga hoče poslati v kak nemško-avstrijski muzej. Na .ulico visi pa samo ključavničarski znak in to je zadosti, meni ta gospod!
V smislu § 70 občinskega reda za mesto Maribor se naznanja, da so računski sklepi o dohodkih in troških za leto 1917 in sicer mestnega zaklada in tujih v upravi mestne občine se na hajajočih zakladih sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, od 11. do 24. avgusta t. I. javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Za ptujsko jaro gospodo. Zadnja številka „Ptujskega li->ta“ je prinesla za tamošnjo jaro gospodo veliko iznenađenje. G.'živinozdravnik dr. Zavrnik jo je obvestil, da ne bo delal oficijelnih obiskov v fraku in cilindru. Stanuje v klavnici in tam ga dobi kdor hoče, neoficyelnih znanj je pa naredil za svoje potrebe že dovolj brez fraka in Cilindra. Naša jara gospoda je najbolj konservativen in starokopiten sloj slovenskega naroda, ki se krčevito drži starih navad in frak in cilinder je sveti simbol njenega dostojanstva. Polagoma bo pa odklenkalo tudi temu. Duhovnika ne vidiš že davno nobenega z dolgimi lasmi, v visokih škornjih in nerodni suknji dopetači, kakor je hodil na primer še častitljivi A. M. Slomšek in drugi gospodje takrat-! ne, dobe, jara gospoda se pa še ne more posloviti od fraka in cilindra, ki je že za več kot en rod starejši od Slomška in je posvečen od svetih 'tradicij „dobrega cesarja Franca“. Clemenceau gre k Wilsonu s panamskim klobučkom na glavi, naš „rodoljub z dežele“ pa ne more brez cilindra na botrinjo k svojemu kolegu! — Uredništvo je prineslo to poslano v izvenuredniškem delu s pripombo, da ne prevzame za tako krše-
nje starih tradicij nobene odgovornosti. Saj res, j kdo bi prevzel odgovornost za tako razžaljenje j starega, častitljivega fraka!
Pomagajte! V Studencih pri Mariboru se jè j ustanovilo „Železničarsko pevsko društvo Drava“ j z , namenom gojiti in učiti narodno petje ia krepiti narodno zavest. Vse to je za nas nujno po trebno, kjer mrgoli vse polno nemčurjev in mlač nežev. Da bo temu pevskemu društvu mogoče uspešno delovanje, je potreba pomoči od naših sobratov iz Okolice. Prosimo torej ljubitelje slovenskega petja in ljubitelje našega delavstva, da nam pomagajo pri tem tako potrebnem delu. Društvo samo šteje že nad 30 pevskih članov, treba nam je pesmaric, razsvetljave itd. Zato prosimo še enkrat, pomagajte narodni stvari. Denarni prispevki, kakor darila pesmaric naj se pošljejo ra naslov: „Železničarsko pevsko druš- I tvo v Mariboru“. Imena darovalcev bomo obja- I vili V listih.
Sv. Petar niže Mariboru. Veselica društva
„Skala“ se je v nedeljo prav lepo obnesla. Udeležba je bila velika, posebno lepo število je bilo dragih gostov iz Maribora. Tržaški Slovenci so prišli s svojim pevskim zborom. Slavnostni govor je imel naš pisatelj Januš Goleč. Pevski zbor pod yodstvom g. organista Bračko-ta je nastopil v splošno zadovoljnost. Tudi druge točke so nas zadovoljile. Res lep dan je bil.
lirici za pospeševanje obrti v Ljubljani ima
na razpolago sledeče analin barve: 400 kg sive,
1 kg katigen modre. 2 kg brilant azurin, 33/2 kg katigen pristno sive, 1 kg sulfon orange, 4 kg katigen zelene, 8 kg pristno svetlo rumene,
4 kg krizoferim rumene. Barva stane 80 K kg. Reflektantje naj se zglase najkasneje db 17. av-j gusta t. 1,, jna poznejše priglase se ne bo mo- j goče več ozirati.	j
Sladkor za »kuhanje sadja. Odsek za pre- 1
hrano Slovenije razglaša: Ker so izčrpane zaloge 1 domačih sladkornih tovaren in zadostujejo do- j vozi iz inozemstva le za neposredni konzum, se letos ne bo delil poseben sladkor za vkuhavanje \ sadja. Tozadevne prošnje so brezpredmetne in se j ne bodo reševale,
VaZBlin. Odsek za prehrano Slovenije v Ljub- j Ijani ima na razpolago dva Vagona prvovrstne vazeline iz Poljske. Reflektanti na to blago naj vlože prošnjo do 18. avg. pri imenovanem odseku.
Med, dr. Vilko Marin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni, ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4 ) ure v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205.
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič, (špula) 366 m črn št. 24, 30,	36
bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6‘—
1 ducat.... K 69 —
Som, zM&dlšče
ALOJZIJ GNIUŠEI,
Maribor, Glavni trg št. 6.
Ilg* OMeke
od preproste do vsakovrstne naj-Smejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ALOJZIJ ABBE373B,
Maribor, Dravska ulica št 15,
(pri starem mostu). 719
FEUDO BABIČ
edini slov. kjužavnlžar v Mariboru, Flosarjeva ui. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje -tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila.
1486—151
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Maribor, Mozartova ul. 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
Perilo
za pranje prevzame Marija Ri-tonja v Tegetthoffovi ulici štev. 6 na vrtu, Maribor.	147
Hlapec,
priden in zanesljiv, dobi takoj dobro službo pri J. Zaff, Pobrežje pri Mariboru.
G-ostilno
v Mariboru ali v najbližji okolici vzame v najem zaveden Slovenec. Ponudbe na upravo lista pod „Gostilna“.	•	272
m
n
B
@1
Pohištvo
najboljše kakovosti izdeluje in prodaja po nizkih cenah
Obrtna zadruga mizarskih mojstrov v MARIBORU, Grajski trg št. 3. Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les. 63
e
n
Slovenci širite naše liste!
INSERATI.
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki so neoporečno -najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji!*
lis obrtnikom ii Ulili
Ker so se v zadnjem času dogajali slučaju, ki so bili sicer malenkostni, sé radi reda vendar vsi obrtniki in trgovci ponovno opozarjajo, da ne izvrše nobenéga dela ozir. ne dobavijo nobenega blaga'niti v najmanjši meri, ako ni naročeno pri mestnem stavbnem uradu ter potrjeno po mestnem knjigovodstvu. Računov predloženih mestni občini brez takih uradnih naročil, se ne bo plačalo.
Mestni magistrat Maribor, dne 12. avg. 1919. 154	, Vladni komisar: dr Pfeifer, j r,