DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Celje - skladišče D-Per LETO XXX. - ŠT. 20 - 31. OKTOBER 1980 Gradnja »TEO« Več kot dve leti je minilo, odkar smo izdelali investicijski program za izgradnjo tovarne energetske opreme, ali kot jo radi krajše imenujemo »TEO«. S pripravami smo začeli še mnogo prej, saj je bil izdelan prvotni investicijski elaborat, ki je predvideval izgradnjo tovarne v Celju že leto prej. Zaradi ugodnejših pogojev investiranja in finančne konstrukcije, smo se odločili, da bomo gradili »TEO« v eni izmed manj razvitih občin. Z ozirom na bližino in o-stale prednosti kot so oddaljenost, opremljenost industrijske cone, delovna sila in še drugi pogoji, so narekovali, da smo se odločili za Šentjur. Od prvotne investicijske vrednosti 320 milijonov din je sedanja vrednost investicije 456 milijonov din, k tej vrednosti so prispevale podražitve in razširitve izgradnje nekaterih dodatnih objektov. Poleg tega so nekateri objekti projektirani tako, da jih je možno uporabljati tudi pri povečanju proizvodnih kapacitet. To pomeni, da je možno na tem mestu širiti proizvodne zmogljivosti. V času pridobivanja sovlagateljev in obravnave naše vloge za najemanje investicijskega kredita pri Ljubljanski banki je prišlo do večkratnih obravnav o vmesnosti izgradnje take tovarne v času energetske krize. Zato smo morali vedno ponovno dokazovati, da so naši kotli prilagojeni za uporabo raznih vrst goriv, seveda s primernimi kurišči in primernimi konstrukcijskimi izvedbami kotlov. Znano nam je, da so naši kotli za kurjenje lesnih odpadkov zelo iskani in poznani. Te smo dopolnili s kotli za kurjenje cele vrste drugih odpadkov, potem so tu kotli na trda goriva in nato šele kotli na kurjenje s kurilnimi olji, plinom in kombinirani kotli na kurjenje dveh ali celo več medijev. Zaradi tako široke uporabnosti našega programa je bila gradnja odobrena in finančna konstrukcija pokrita. S tem smo končno zaključili prvo fazo pripravna izgradnjo že dolgo pričakovane nove tovarne. Večina članov kolektiva že ni več verjela, da je to sploh mogoče, saj so jo nekateri v mislih že odplesali. Proti koncu meseca avgusta letos pa so se na naši parceli končno pojavili buldožerji, nakladalci in težki tovornjaki. Končno se je začelo, so menili posamezniki, mnogi so verjeli šele takrat, ko so se sami prepričali, da smo se z vso resnostjo lotili dela. Pričeli smo s širokim odkopom za bodočo proizvodno halo. Že okoli 15. sep- tembra smo začeli pilotirati za temelje bodoče hale in nekatere temelje strojev. Po planu bi morali že v novembru postavljati skelet proizvodne hale tako, da bi bila pokrita še pred zimo. Tudi vsi stroji so že naročeni in prvi naj bi začeli prihajati že v aprilu prihodnje leto. Celotna izgradnja bo tekla skozi vse leto 1981, tako da bi v letu 1982 tovarna že proizvajala v novih prostorih. Izgradnja tovarne energetske opreme obsega izgradnjo proizvodne hale, ki jo sestavljajo 3 ladje — 2 širine po .20 m in ena širina 15 m, vse pa so dolge 96 m. Na vzhodni strani Obiskali smo TOZD KOTLI Med petimi največjimi v državi V današnjem Emajlircu smo pripravili za naše bralce nekoliko daljši sestavek o TOZD KOTLI. Vrnili smo se nekoliko nazaj v zgodovino in seveda tudi pogledali vnaprej v gradnjo Tovarne energetske opreme. Zato se velja ustaviti na prispevku na 4. strani. Zahtevna montaža kotlov za ogrevanje stanovanjskih objektov hale je aneks, v katerem bodo dobile svoj prostor tehnične službe bodoče tovarne. Poleg tega je tu še kotlovnica, trafo postaja, kompresorska postaja ter. prostori za skladiščenje. Tovarna bo priključena tudi na industrijski tir. Z izgradnjo so- že nastali tudi problemi, katere smo do sedaj vse uspešno rešili in niso -vplivali na zamude pri izgradnji. Tako so pridobljena tudi vsa potrebna uvozna soglasja in režimska potrdila, ker se velik del opreme za novo tovarno uvaža iz raznih držav zahodne Evrope. O-koli 60 % strojne opreme pa predstavlja domačo o-premo. Gradnja nove tovarne je sedaj že v polnem zamahu. Pilotiranje hale se nagiba h koncu, pripravljajo se že temeljne čaše za montažo stebrov, kmalu pa bo dograjena nova dovozna cesta do gradbišča, saj bi po stari vaški cesti ne mogli voziti težke in dolge nosilne stebre. Ladislav Grdina, dipl. ing. Pomočnik glavnega direktorja za proizvodnjo in razvoj OO ZSMS FRITE Novo vodstvo Konec preteklega meseca so mladi v OO ZSMS TOZD FRITE izvedli volilno programsko konferenco. Na konferenci, katere se je udeležila večina mladih iz TOZD, so kritično spregovorili o svojem delu v preteklem obdobju, spregovorili o trenutni gospodarski in politični situaciji, sprejeli nov program dela ter si zadali nekaj konkretnih nalog, katere bo potrebno realizirati v bližnji prihodnosti. Izvolili so tudi novo predsedstvo. Za predsednika je bila ponovno izvoljena Marjana Vetrih, za sekretarja Tanja Vončina, za blagajnika OO ZSMS pa Anica Samardič. Mladi iz TOZD FRITE si bodo skupaj z novo izvoljenimi člani predsedstva še nadalje prizadevali, da aktivno in ustvarjalno sodelujejo in dograjujejo naš samoupravni socialistični družbeni sistem. OSREDNJA KNJ. CELJE Poročilo službeVPD VPD za prvo polletje 1980 Kljub skrčeni kadrovski zasedbi in odhodu dveh varnostnih inženirjev iz DO, se je stanje varstva pri delu v določeni meri izboljšalo. To dejstvo potrjuje podatek, da se število poškodb še nadalje postopoma zmanjšuje, kot poseben uspeh pa je potrebno šteti dejstvo, da v prvih šestih mesecih ni bila zabeležena nobena težka nesreča. Hči?'* 9 j ¡trn Povsem razumljivo pa je, da z rezultati še vedno ne moremo biti zadovoljni. Pogoji dela ¡v večini delovnih prostorov še vedno ne ustrezajo varnostnim normativom. Zahteve po odipravi pomanjkljivosti ipo inšpekcijskih odločbah se le deloma realizirajo oziroma odpravljajo. Še vedno se posamezni vodstveni in drugi delavci izmikajo preizkusom znanja iz varstva pri delu zato, ker se proti njim ne ukrepa skladno z veljavnimi predpisi. Reševanje problema prekoračenih prašnih delcev pri brizgalnih kabinah za kopalne kadi še vedno ni steklo, kljub stalnemu pritisku s strani službe varstva pri delu in samih delavcev. Vetrolov, ki bi naj preprečil prepih pri vhodu v skladišče tanke pločevine (pri strojih za razrez pločevine) se kljub . večkratnim obljubam še vedno ni pričel graditi. Prav tako je še vedno odprt problem doziranja žveplane kisline. Sedanji način transporta kisline je nevaren, istočasno pa se z njim ubada večje število zaposlenih delavcev, ki bi s predvideno modernizacijo lahko opravljali druga dela. Vsako delo zahteva zbranost in zaščitna sredstva EKONOMSKE IZGUBE ZARADI POŠKODB IN OBOLENJ V DO »EMO« PO POSAMEZNIH TOZD ZA I. POLLETJE 1980 V PRIMERJAVI S I. POLLETJEM 1979 1. Izgubljeno število delovnih dni zaradi poškodb TOZD Poškodbe do 30 dni .1979 1980 Poškodbe nad 30 dni 1979 1980 Skupaj 1979 1980 DSSS' 71 28 265 33 336 61 Vzdrževanje 39 121 25 265 64 386 Frite 49 25 5 — 54 25 Posoda 505 505 611 539 1.116 1.044 Odpreski 94 73 8 17 102 90 Orodjarna 76 16 — — 76 16 Radiatorji 101 145 48 49 149 194 Kotli 115 139 138 50 253 189 Kontejner 117 178 226 44 403 222 ERC 6 23 — 8 6 31 TOBI 105 155 160 2 265 157 Skupaj 1.338 1.408 1.486 1.007 2.824 2.415 V prvem polletju 1980 je bilo zaradi poškodb izgubljenih Skupno 2.415 delovnih dni oziroma 409 delovnih dni manj kot v istem času lani. V tabeli so prikazani podatki za vse TOZD (vključno TOZD TOBI) in DSSS. PRIKAZ POŠKODB ZA PRVO POLLETJE 1980 Poškodbe z bolniškim Poškodbe brez bolniškega Naziv TOZD in OZD staležem staleža Vse skupaj lahke težke izven dela skupaj pošk. na delu pošk. izven skupaj dela Frite 3 3 29 29 32 Posoda 26 — u 37 1.655 30 1.685 1.722 Kotli 8 — 2 10 208 — 208 218 Radiatorji 10 - 1 11 223 1 224 235 Odpreski 5 ' 1 6 130 1 131 137 Orodjarna 2 — 1 3 149 — 149 152 Kontejner 12 — 1 13 282 . 282 295 Skupne službe 1 — 1 2 166 4 170 172 ERC ■—- — 1 1 — — — 1 Vzdrežvanje 6 — 2 8 332 1 333 341 TOBI 11 — 2 13 Ni podatkov 13 Skupaj 84 — 23 107 3.174 37 3.211 3.318 Problem transporta in založenosti transportnih poti predstavlja stalne potencialne nevarnosti za poškodbe. Vzrok takšnemu stanju je potrebno iskati v utesnjenosti delovnih prostorov, nemalokrat pa tudi v slabem planiranju proizvodnje, zaradi česar se pojavljajo zastoji in večja količina nedokončane proizvodnje, ki se kopiči v paletah in transportnih vozičkih. Navedeno stanje pa resno ovira normalen transJJbrt in gibanje po posameznih poteh. Poleg navedenih obstaja še cela vrsta problemov, ki več ali manj stalno ogrožajo varnost pri delu in so tako vir delovnih nesreč. Na takšne probleme služba varstva pri delu stalno opozarja, v številnih dopisih pa tudi predvidi načine reševanja. Zaradi težkega finančnega stanja pa se reševanje problemov pomika v nedogled. Nekateri problemi bi se dali reševati tudi z ustreznimi kadrovskimi rešitvami na vodstvenih delih in s tem v zvezi z boljšo organizacijo dela. Med takšne probleme je treba vsekakor šteti, boljše in strokovno uvajanje novih delavcev, ki je običajno prepuščeno stihiji, tako da je njihovo uvajanje odvisno od iznajdljivosti posameznikov. Slabo pismeni vodje del praviloma niso v ¡stanju reševati zahtevne tehnološke in druge probleme na svojem področju dela. Negativne posledice na varstvo pri delu ima tudi pomanjkanje ustrezne delovne sile, ki se odraža v sprejemu ¡skrajno neprilagodljivih delavcev. Ti delavci se v delovni organizaciji običajno zadržijo le krajši čas in kot talci ne morejo vplivati na doseganje pozitivnih ¡rezultatov. Vsi ostali podatki o stanju nesreč pri delu so razvidni iz priloženih tabel. Vodja službe varstva pri delu varn. ing. Milan Šorn MLADINCI KAMNIKA VABIJO K SOBLLCTAN”J Predsednik ZSMS v našem kolektivu je prejel zanimivo vabilo iz Kamnika. Mladinci DO STOL iz Kamnika pripravljajo namreč zabavnoglasbeno prireditev »Glas mladih«, ki je že 17. po vrsti. Na prireditvi nastopajo mladi amaterji pevci iz vse Slovenije. Zato vabijo tudi naše mladince k sodelovanju. Ti naj se javijo na avdicijo in pri tem pošljejo naslednje podatke: — točen naslov ter ime in priimek, — katero pesem naj bi predstavil Želja organizatorjev je, da bi bile pesmi predvsem v slovenskem besedilu ali vsaj v jeziku ostalih narodov Jugoslavije. Prijave je potrebno poslati na naslov: Stanislav Kranjec »STOL« 61240 Kamnik, ali te-lefonično na številko 061 831-121 interna 222, tovarišici Marti Orešnik. Želimo, da bi se iz našega kolektiva udeležilo tega zanimivega tekmovanja čimveč mladincev in mladink. Avdicija bo 14. novembra ob 16. uri na Duplici pri Kamniku v Kulturnem domu. Sama prireditev pa 6. decembra 1980 ob 19. uri v isti dvorani. jk Ponovna oživitev med komunisti Konec septembra so se komunisti DSSS zbrali na enem izmed rednih sestankov, vendar prvem po daljšem poletnem zatišju. Seveda pa to zatišje ni pomenilo tega, da se med poletnimi meseci niso pojavljali problemi in težave, potrebni, da o njih zavzamejo stališča tudi komunisti DSSS. Se več, razrešeni niso bili niti problemi, ki so bili poznani pred letnimi dopusti. Zato je treba razumeti ta sestanek kot ponovno oživitev prepotrebne aktivnosti vseh komunistov v DSSS in kot dogovor za nadaljnje delo, da bi lahko čim uspešneje zaključili težavno stabilizacijsko leto 1981. Najprej so člani osnovne organizacije za DSSS o-bravnavali sklepe, stališča in priporočila 4. problemske konference komunistov DO EMO, ki so bili objavljeni tudi v našem glasilu. Sklepi in stališča so se o-bravnavali tako z vidika generalnih usmeritev nadaljnjega delovanja komunistov v oteženih razmerah gospodarjenja, kot tudi z vidika konkretnih problemov, ki so se zrcalili in navezovali na sklepe in stališča 4. problemske konference. Nekaj dni pred sestankom OOZK DSSS je bil namreč aktiv sekretarjev vseh osnovnih organizacij naše DO, ki je sicer stalna oblika dela, vendar pa je ta aktiv kljub temu bil nekaj posebnega. Ne samo, da je na njem sodeloval tudi tov. gl. direktor, ampak se je razvila tudi odkrita razprava o težavah in problemih znotraj TOZD, na relacijah med posameznimi TOZD, kot seveda tudi glede odnosov do DSSS oz. izvrševanja nalog, niso poverjene DSSS. In ravno nekateri od teh konkretnih problemov so bili obravnavani med komunisti DSSS v luči sklepov in stališč 4. problemske konference. Govora je bilo o težavah glede nabave in skladiščenja materiala, glede kadrovanja in pridobivanja novih delavcev, glede zajemanja tehnološke dokumentacije na računalnik, o nespoštovanju in izigravanju pisanih in nepisanih, a dobro poznanih normativov poslovanja v TOZD in DSSS, glede discipline pri delu, o slabem delovanju delegatskega sistema, predvsem pri obveščanju in razdeljevanju gradiva in še o marsičem. Posebne pozornosti je bila deležna razprava o delu disciplinske komisije DO, ki zadnje čase ne deluje, tako kot bi morala, saj so bile pri vodenj unekaterih postopkov storjene očitne napake in nedoslednosti, o čemer bo še govora tako v sekretariatu OOZK DSSS, kot tudi na nivoju DO, kjer akcija že teče. Komunisti skupnih naložb so bili seznanjeni tudi s politično situacijo v. mestu in v na- ši domovini, prav tako pa z vedno pogostejšimi primeri sabotaž in sovražnih naprav, na čemer je vsekakor treba bedeti, te pojave preprečevati in javljati, ker bomo le tako lahko ustrezno ukrepali in pomagali UJV Celje, ki se tudi že ukvarja s temi primeri. Takšno konkretno obravnavanje problemov, težav in neizvrševanja posameznih nalog je vzbudilo živahne komentarje in razprave v dneh po sestanku To je vsekakor tudi o konkretnih težavah in nepravilnostih ter jih seveda prek takšnih iniciativ tudi razreševati, ne pa zatiskati oči pred dejstvi. Zal pa se je pokazalo tudi to, da so bili nekateri sekretarji premalo obveščeni o težavah, ki so jih nakazali na aktivu sekretarjev, tako da so nekatere težave, omenjene na sestanku komunistov DSSS, izpadle neargumentirano ali celo neomeyno, kar se je pokazalo po sestanku. Ne gre za namerno podtikanje, ker ti problemi vsekakor obstajajo, toda potrebno jih bo predhodno celovito osvetliti, tako s strani tistega, ki jfh nakazuje, kot s strani tistih, ki se jih tičejo in naj bi jih razreševali. Skratka, potrebno je več sodelovanja in celovitejših, predvsem pa objektivnih informacij, ki morajo biti osnova za nadaljnje ukrepanje. Neglede na konkretno o-bravnavane težave pri vsakdanjem delu je osnovna organizacija ZK DSSS v celoti in soglasno sprejela stališča in sklepe 4. problemske konference, saj izražajo osnovne cilje in naloge vseh komunistov pri doslednem uveljavljanju stabilizacijske politike in nalog v zvezi z njo. V drugem delu sestanka je bil obravnavan težaven gospodarski položaj ter razvojne možnosti naše DO v naslednjem srednjeročnem obdobju ter seveda o-cena rezultatov gospodarjenja v preteklem obdobju. Položaj vsekakor ni lahak, tako zaradi razmer na tržišču kot zaradi nerešenih problemov znotraj naše DO, vendar še zdaleč ni brezizhoden. Z mobilizaci- jo vseh subjektivnih sil in doslednim izvrševanjem vseh . zastavljenih nalog lahko dosežemo neprimerno boljše rezultate. Zato člani OOZK DSSS glede tega niso sprejemali nobenih posebnih sklepov, saj so naloge za dosledno realizacijo stabilizacijske politike in za premagovanje nastalih težav bile jasno in nedvoumno postavljene že mnogo prej. Na vseh nas je, da jih čim uspešneje uresničujemo! Sestanek OOZK DSSS je pravzaprav nakazal, kako naj bi potekala nadaljnja oblika delovanja vseh OOZK v naši DO. Gre seveda za sestanke, kot eno izmed oblik delovanja, pomenijo pa možnost dogo- blemi. Sekretarji ali sekretariat ne morejo in ne smejo biti »preiskovalci« ampak koordinatorji nadaljnjega razčiščevanja dodatno osvetljenih in objektivno obravnavanih problemov. — Nedvomno je potrebno nadaljevati s konkretnim delom na posameznih težavah in nesporazumih, ker smo načelne usmeritve že ničkolikokrat potrdili. Po potrebi je potrebno povabiti sekretarje TOZD'in DSSS ali posamezne člane ZK, ki so hkrati odgovorni za strokovno delo, na sestanke osnovnih organizacij ZK, kjer se bodo težave lahko rešile z odkritim pogovorom in soočenjem stališč. Dobra organizacija, dober poslovni uspeh varjanja in razčiščevanja določenih problemov in težav, prav tako pa so temeljna oblika za dogovor o skupnih stališčih in o skupnem nastopu pri reševanju tekoče problematike. Poglejmo nekaj teh u-smeritev: — aktiv sekretarjev mora še bolj kot sedaj biti oblika informiranja in izmenjave mnenj o problemih in težavah, ki nastajajo med TOZD samimi in v odnosu do DSSS, vendar je treba problematiko konkretizirati in posebej o-pozoriti na najbolj pereče probleme. — Sekretarji morajo biti o problemih ali o neizvr-šenih nalogah celovito in objektivno informirani in če je potrebno, morajo o tem razpravljati tudi na sekretariatih, tako v TOZD, kot v DSSS, če gre za ne-izvršene naloge DSSS. — Sekretarji ali sekretariati morajo zahtevati od strokovnih služb v TOZD ali DSSS pismena poročila ali pojasnila glede posameznih problemov, le-te pa se potem obravnava na sekretariatih in so tako celoviteje osvetljeni vsi pro- NOVO PRIZNANJE ISKRA, industrija avto-električnih izdelkov Nova Gorica praznuje v letošnjem letu 20-letnico syoje-ga obstoja oz. delovanja. Delavski svet te delovne organizacije je ob tem jubileju sprejel sklep o podelitvi priznanja naši de- priznanj« ■ -..................................... lovni organizaciji EMO oziroma naši temeljni organizaciji združenega dela POSODA za uspešno poslovno TEKMOVANJE KOVINARJEV V začetku tega meseca je bila Ljubljana organizator 4. republiškega tekmovanja kovinarjev Slovenije. Udeležilo se ga je nad 200 tekmovalcev iz vseh krajev naše republike, ki so se pomerili v 12 ‘disciplinah. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad in priznanja je bila v Litostroju. Med strugarji je osvojil prvo mesto Alojz Janežič iz Ljubljane, pri strojnih brusilcih Dušan Mocetič-iz Nove Gorice, pri orodjarjih je zmagal Jože Selič iz Celja, med strojnimi kovači Ivo Laznik iz Nove Gorice, med livarji-kalu-parji Mirko Pirc iz Ljubljane, pri neovaril-cih Srečko Rojc iz Maribora, pri varilcih pa je bil najboljši Zlejtko Sobota iz Velenja. Prav tako iz Velenja je bil tudi zmagovalec med varilci tig Drago Sekulič. Med plamenskimi varilci je osvojil prvo mesto Miroslav Mohorič iz Nove Gorice, medtem ko sta bila najboljša tekmovalca med mehaniki bencinskih in dizel motorjev Rudol Pušenjak iz Maribora in Adolf Biderman iz Celja. Po dva najboljša tekmovalca iz vsake skupine sta se uvrstila na tekmovanje kovinarjev Jugoslavije, katerega gostitelj so prav tako Titovi zavodi Litostroj. Poleg praktičnih spretnosti so morali tekmovalci pokazati zadovoljivo znanje še iz samoupravljanja in varstva pri- delu. Temeljni cilj tovrstnih tekmovanj je namreč v tem, da se tekmovalci seznanijo s sodobno organizacijo dela, z novo tehnologijo in dosežki, ter da izmenjajo svoje izkušnje in spoznanja tudi s pod ročja samoupravljanja. Poleg tega pa naj bi tovrstna tekmovanja dala svoj prispevek k hitrejšemu in boljšemu razvoju družbenoeko nomskih odnosov k raz voju inovatorske kulture in drugih dejavnosti. Ne nazadnje pa naj bi takšna srečanja veliko pripomogla tudi k popu larizaciji teh deficitarnih poklicev, kakor tudi k povečanju produktivnosti in kvalitete dela a OBISKALI SMO TOZD KOTLI Med petimi največj Pred mesecem in pol se je pričela uresničevati investicija, ki smo jo načrtovali več let. V Šentjurju pri Celju so namreč delavci celjskega GIF Ingrad pričeli z gradbenimi deli pri izgradnji Tovarne energetske opreme. Izgradnja te tovarne je izrednega pomena za nadaljnji razvoj naše delovne organizacije, še večjega pomena pa je za samo TO Tovarne kotlov, ki v sedanjih utesnjenih prostorih Zlasti je dejavnost kotlo-gradnje naredila v DO EMO veliik napredek sredi sedemdesetih 'let, ko so člani TO storili odločen korak iz proizvodnje kotlov V proizvodnjo kotlov- skih enot, kotlovskih postrojenj in energetskih objektov; Danes TOZD Tovarna kotlov združuje v svoji dejavnosti proizvodnjo kotlov, kotlovske opreme, e- nergetske opreme in močno dejavnost inženiringa. Pri opremljanju objektov, ki jih vrši, TOZD Tovarna kotlov sodeluje z naj večjimi evropskimi in svetovnimi firmami na področju gorilniške, regulacijske in merilne tehnike (Honeywell, Siemens, KKK, Hartmann-Braun, Weishaupt, Saacke, Landis-Gyr itd.), kar ji omogoča visoko kakovost ¡proizvodov. Na pod- ditev nove proizvodne tovarne, katere začetek smo pred kratkim tudi dočakali. Danes TOZD zaposluje 200 delavcev, od tega 177 moških in 23 žensk. Delovni ¡pogoji so težji kot drugod. Delavci so izpostavljeni žarčenju pri varjenju, slabemu zraku, prepihu in ropotu. Zaradi tega se pojavljajo različne bolezni ledvic, ušes in dihalnih or- ■M ■■Mm #¡■1 & r- ,*■/ & t, Jt *'«'**■ l z* r ■’ mm in Začetna faza izdelovanja kotlov Zemeljska dela v Šentjurju so pri kraju. Začetek gradnje treh dvoran se je pričel. nima pravih pogojev za normalno delo, kaj šele možnosti za razvoj oz. razširitev proizvodnje. Tako se danes TOZD Tovarna kotlov nahaja na pomembni prelomnici, da stopi na novo pot z jasno opredeljenimi cilji. Zato bomo v današnji številki spregovorili nekaj več o tej naši delovni organizaciji, o njenem dosedanjem delu kakor tudi o dejavnosti, ki jih načrtujemo v prihodnje. Izdelovanje kotlov je u-vrstil v svoj proizvodni program že nekdanji lastnik naše DO EMO Adolf Westen, leta 1934. Predvojno so izdelovali izključno centralne kotle na premog za individualno ogrevanje. Le-ti so bili za tisto obdobje na visoki kvalitetni ravni. Mrtvilo na področju kotlovske proizvodnje je trajalo po vojni v DO EMO do sredine šestdesetih let, ko se je skupina tehničnih strokovnjakov odločila za delo na ponovnem razvoju te dejavnosti. TRIKA kotlom na trda goriva so ¡se pridružili kotli, opremljeni z gorilci na tekoča in plinasta goriva, ki omogočajo kurjenje z lahkim oljem, srednje težkim oljem, s plinom in v kombinaciji glede na tip kurišča tudi s trdnimi go- Se nekaj malega je potrebno dodati in EMO rivi. h kupcu kotel gre ročju kotlogradnje TOZD Tovarna kotlov sodeluje s firmo OMNICAL, Buderus. S to zahodnonemško firmo je podpisan dogovor o po-slovnotehničnem sodelovanju. Delavci TOZD Tovarne kotlov se vsakodnevno srečujejo s hudo domačo in tujo konkurenco. Le-te j lahko konkurirajo le z lastnim razvojem v konstrukcijsko razvojnem oddelku in na ta način hitro prilagajajo tržnim razmeram, kar pa ne bi bilo mogoče, če* bi bila njihova proizvodnja odvisna od licenčnih pogojev oz. tudi v prihodnje odvisna od dela v obstoječih proizvodnih prostorih, v katere je bilo v preteklosti vloženo najmanj. Vse ¡kotle, ki jih izdelujejo v delavnici TOZD, so razvili sami in preizkusili v laboratoriju za preizkušanje toplotnih naprav, ki je eden najsodobnejših v SFRJ. V TOZD Tovarna kotlov so se v zadnjem času preusmerili h graditvi večjih kotlovskih enot (blok izvedbe), zlasti za industrijske namene. Tako velikih kotlov v starih proizvodnih prostorih ni mogoče izdelovati, zato ta del proizvodnega programa uresničujejo v proizvodnih prostorih TOZD Tovarna od-preskov in na prostem. Zaradi prostorske utesnjenosti, kakor tudi zaradi tega, ker sedanji proizvodni prostori ne ustrezajo več predpisom o varstvu pri delu in zaradi neustreznega strojnega parka, so se že pred časom odločili za gra- ganov, kar med ostalim povzroča veliko fluktuaci-jo proizvodnih delavcev. Tesna povezava s proizvodnim procesom je dejavnost servisa, saj le dobro organizirana servisna služba pogojuje normalno delo celotnega kolektiva in njegovo poslovno uspešnost. Že danes spada TOZD Tovarna kotlov v enega izmed petih največjih proizvajalcev teh proizvodov v Jugoslaviji. Na področju proizvodnje kotlov za kurjenje z odpadki (najbolj lesni odpadki) pa je TO TOZD Tovarna kotlov vodilna na jugoslovanskem področju. Stalni lastini razvoj in sodelovanje s fakultetami in razvojnimi inštituti omogoča stallno prisotnost v novitetah toplotne tehnike. £Xna$iK&> Naša blagajna vzajemne pomoči V zadnjem obdobju, ko so družbenopolitične organizacije v naši DO s koordinirano akcijo vložile dodatne napore za boljše delovanje družbenopolitičnih organizacij predvsem sindikata in celotnega samoupravnega in delegatskega sistema je v ospredju tudi začrtana akcija za izboljšanje poslovanja naše — BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI. Ob obravnavi poslovanja in delovanja blagajne vzajemne pomoči je nujno navesti nekaj zgodovinskih podatkov o tej veji sindi-kaliiega delovanja. Centralni odbor sindikatov Jugoslavije je leta 1947 z odlokom predpisal Pravilnik o delovanju blagajn vzajemne pomoči, hkrati pa je zadolžil vse organizacije sindikata, da organizirajo v svojih organizacijah blagajne vzajemne pomoči. Glavni namen je bil, da delavci z medsebojno tovariško pomočjo združujejo sredstva in jih tovariško dodelijo tistemu, kateri je v trenutni situaciji pomoči, oziroma posojila najbolj potreben. Takšno solidarno in prostovoljno zbiranje sredstev in iz te- ga naslova tudi dajanje posojil je pri delovnih ljudeh naletelo na pozitiven odziv in tako je tudi že dalj časa v DO EMO organizirana blagajna vzajemne pomoči. Ob analizi delovanja naše blagajne moramo ugotoviti, da smo lahko bili z njo v preteklosti v neki meri zadovoljni, vendar vsi ugotavljamo v tem trenutku, da moramo na tem področju nekaj storiti in s pomočjo vseh sanirati stanje in organizirati blagajno tako, da bo resnično odigrala isto vlogo, katero v danem trenutku mora, to je, solidarna pomoč vsakemu, kateremu je v danem trenutku taka pomoč oziroma posojilo potrebno. Trenutno stanje je naslednje: Članov vzajemne blagajne je ca. 700.- -Najmanjša vloga, katero posameznik vloži, je 100 din, v redkih primerih več. Po pravilniku lahko član že po treh plačanih vlogah dvigne posojilo v višini mesečnega OD. Doba vračanja posojila je v 6 — mesečnih zaporednih obrokih. Mesečno komisija obravnava od 40 do 60 prošenj za dvig vlog, oziroma prihranjenega denarja in od 60 do 120 prošenj za posojila. Mesečno se v blagajni vzajemne pomoči obrača od 28 do 33 milijonov starih dinarjev. Vsak mesec znova pa se pojavlja ista situacija, in sicer je vedno premalo denarja, da bi v celoti zadovoljili potrebe potrošnikov. Ob teh ugotovitvah je nujno, da se čimprej pripravi program aktivnosti, da se celotno poslovanje organizira tako, da nam bo vsem v danem trenutku v korist oziroma solidarno pomoč. Osnovne naloge na tem področju, bi morale potekati po naslednjem redosled-ju: V vseli sredinah ugotoviti, ali nam je blagajna vzajemne pomoči potrebna, če to je, potem moramo v članstvo pritegniti čimveč članov. Obstoječi pravilnik je nujno prilagoditi novim pogojem. S strokovnimi službami je potrebno najti skupno rešitev za prenos poslovanja na le-te. Poiskati vse možnosti za oplemenitenje sredstev, katera se zbirajo v blagajni. Najvažnejša naloga pa je, da poslovanje uredimo o-ziroma dogovorimo tako, da bo lahko vsak član blagajne v določeni situaciji deležen pomoči. Predsednik blagajne vzajemne pomoči Slavko Adamič Taborjenje v Savudriji Za nami so veseli počitniški dnevi, ki jih je večina preživela bolj ali manj uspešno, v gorah, na morju, na potovanjih ali doma. Člani taborniškega odreda »DVEH LEVOV« naše delovne organizacije smo skupaj z odredom II. grupe in taborniki iz Velenja preživeli deset veselih, razigranih dni ob morju, v naselju Savudrija. Naš taborniški dan se je pričel ob 6.30 zjutraj, ko smo se po obvezni telovadbi in pospravljanju šotorov zbrali v zboru ob dviganju zastave. Takrat smo vsi zapeli taborniško himno »Ko dviga plamen se visoko« in tako brž pregnali zaspanost. Sledilo je čakanje v vrsti za zajtrk. Nato smo mirno stali ob šotorih in čakali na ocenjevanje šotorov. Vsak je hotel imeti čimbolj pospravljeno, da bi prejel čimveč-je število točk. Tako je bila ura že devet, ko smo se odpravili na plažo. Tam smo v vodi in soncu preživljali prijetne trenutke razigranosti in veselja, se spoznavali med seboj. Navezali smo mnogo novih znanstev ter dobili mnogo novih prijateljev. Nekateri so ostali v taboru kot dežurni v kuhinji ali dežurni v taboru ali pa so polagali razne veščine. Ko je bila ura 12 smo se zopet postavili v zbor in v vrsti odšli na kosiilo. Po kosilu smo imeli dve uri počitka, popoldne pa je bilo prosto. Izpopolnje- vali smo svoje znanje tabornika ali se pa prepuščali sončnim žarkom. Zvečer smo se ponovno zbrali v zboru in ob petju taborniške himne spuščali zastavo. Večeri so bili pestri, saj so mlajši taborniki pripravljali programe ob taborniškem ognju.' Manjkalo pa tudi ni šale. Marsikateri tabornik se je zjutraj zbudil z nalakiranimi nohti na nogah, namazan z zobno pasto, pasto za čevlje ali pa z razdrtim šotorom. Dnevi v Savudriji so vse prehitro minili. Ob slovesu smo vsi izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju in skupnih srečanjih ter si obljubili, da naše prijateljstvo, ki smo ga skovali v dneh bivanja v Savudriji, ne bo nikoli zamrlo. Taborniki odreda »DVEH LEVOV« smo iz tega taborjenja prinesli veliko izkušenj, saj je bilo to naše prvo taborjenje. Trudili se bomo, da ostanemo vestni in da bomo nosili v sebi AKCIJA ČIŠČENJA OKOLJA TABORNIŠKEGA ODREDA »DVEH LEVOV« Prizadevani člani taborniškega odreda »Dveh levov« so pod vodstvom starešine o-dreda tov. Ferda Mle-kuša organizirali in izvedli v popoldnevih 2. in 3. oktobra ter na prosto soboto 4. oktobra akcijo čiščenja dvorišča oz. okolice objektov v naši delovni organizaciji- Akcije čiščenja se je prvi dan udeležilo 8 tabornikov, drugi dan 12, tretji dan pa 14 članov taborniškega odreda. V vseh treh dneh, kolikor je akcija trajala, se jo je tako udeležilo 34 čalnov odreda, ki so skupaj nabrali okoli 36 ton raznega odpadnega železa. V sami akciji čiščenja okolice' sta se poleg tabornikov izkazala še tov. Jager in tov. Glinšek ter nekaj posameznikov iz naših TOZD. Služba nabave je dala na razpolago viličar, ki so ga s pridom uporabljali vse tri dni, prevoz odpadnega materiala na odpad pa je izvršila mariborska Surovina. Kljub temu, da je bilo število ostalih udeležencev na akciji glede na velikost našega kolektiva slabo, pa lahko rečemo, da je akcija prizadevnih tabornikov DVEH LEVOV v celoti uspela. Okolica je ostala za njimi čista in u-rejena, naša dolžnost pa je, da takšno stanje o-hranimo čim dlje oziroma, da se ne »potrudimo«, da bo takšno kot pred akcijo. duh pravega tabornika ter s skupnimi močmi dosegli še več priznanj, pohval in pozitivnih rezultatov kot smo jih do sedaj. ': • -.s.,. IbSBS BS8S ■'O ' Pogled na zborno mesto tabora v Savudriji Lepo po vrsti, kot so naši šotori v.. e £*wcjßiteo TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE Titovi filmski dnevi Kako bi mogli izvesti vsebino letošnjega Tedna domačega filma brez misli na našega Tita, ki je bil tako povezan s filmsko umetnostjo in seveda prav z razvojem domačega filma. Ce prisluhnemo samo dejstvu, da je bil domala vsakoletni gost puljskega festivala in se je vedno živo zanimal za probleme in uspehe domačega filma, da je že v času narodnoosvobodilnega boja posvečal vlogi filma nemalo pozornosti, potem smo že pri ugotovitvi, da je jugoslovanski film izgubil s Titom svojega velikega prijatelja in spremljevalca. Razmišljali smo, kako bi se na najbolj ustrezen način oddolžili človeku, ki je imel film rad, pa seveda tudi zaradi tega, ker imamo to srečo, da je tudi njegovo podobo in lik oko filmske kamere mnogokrat zajelo v svoj kader. S po- močjo revije Filmograd, ki je izdala posebno številko, kjer so bili navedeni vsi podatki o tem, kako, kdaj in kje je filmska kamera ujela Titov lik, smo pripravili v času Tedna domačega filma poseben spored z naslovom Titovi film- FILMSKI SPORED TEDNA DOMAČEGA FILMA I. PREMIERNI SPORED — kino Union Torek, 11. 11. 17.30 20.00 PRESTOP SVEČANA OTVORITEV TDF PRESTOP (gostitelj večera EMO CELJE) Sreda, 12. 11. 15.00 PRESTOP 17.30 in 20.00 PETRIJIN VENEC (gostitelj večera INGRAD CELJE) Četrtek, 13. 11. 15.00 PETRIJIN VENEC 17.30 in 20.00 KDO TAM PREPEVA (gostitelj večera ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, OBMOČNA SKUPNOST CELJE) Pptplf Id 11 15.00 ’ ' ' KDO TAM PREPEVA 17.30 in 20.00 SPLAV MEDUZE (gostitelj večera GRADIS CELJE) Sobota, 15. 11. 15.00 SPLAV MEDUZE 17.30 in 20.00 SKRIVNOST NIKOLE TESLE (gostitelj večera RAZVOJNI CENTER CELJE) Nedelja, 16. 11. 15.00 SKRIVNOST NIKOLE TESLE 17.30 in 20.00 POSEBEN POSTOPEK (gostitelj večera LJUBLJANSKA BANKA, ZDRUŽENA BANKA LJUBLJANA) Ponedeljek, 17. 11. 15.00 POSEBEN POSTOPEK 17.30 in 20.00 NA SVIDENJE V NASLEDNJI (gostitelj večera TKANINA CELJE) — po predstavi ob 22. uri Svečani zaključek TDF — podelitev nagrad DSFD in revije STOP ter Novega tednika in Radia Celje ski dnevi. Naj omenimo le to, da smo izbirali med več kot 2.000 filmi in da smo se opredelili do filmov, ki prikazujejo Titov lik v najbolj značilnih okoliščinah (srečanja z najpomembnejšimi državniki, mladino, vojaki, rojaki in predvsem njegove obiske na celjskem območju). Tako smo prišli do 37 filmov in pripravili 7 sklopov po približno uro in petdeset minut. To dragoceno - filmsko gradivo smo ponudili občinam celjskega območja na ogled. Vsak večer bomo v drugi občini predvajali po en komplet. Naš predlog je dokaj ugodno odjeknil v osmih občinah celjskega območja, v žalski občini pa so se odločili celo tako, da bodo v občini vsak večer predvajali komplet v drugem kraju. Tako bodo Titove filmske dneve videli v Žalcu, na Polzeli, v Preboldu, Šempetru, v Braslovčah, Libojah in na Vranskem. Filmi zajemajo obdobje od leta 1944, ko je bil Tito prvič posnet (pred pečino v Drvarju, neposredno pred desantom) pa vse do konca lanskega leta. Spored Titovih filmskih dnevov bodo omogočile vse občinske konference SZDL in KO ZK v občinah Celje, Žalec, Laško, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Velenje in Mozirje. SPORED TEDNA DOMAČEGA FILMA Velikim prizadevanjem organizatorjev 8. TDF v Celju navkljub, ni uspelo v celoti zagotoviti izpolnitve zastavljenega programa, kot smo ga napovedali v prvi številki biltena. Tako v premiernem filmskem sporedu ne bo filma iz Vojvodine Partizanska šola, ker film do roka ne bo končan. V sporedu je tudi nekaj novosti. Tako bomo predstavili občinstvu avstrijski film Kassbach in s tem pričeli tvornejše sodelovanje z avstrijskimi filmskimi delavci oziroma njihovim nacionalnim festivalom v Kapfenbergu. V spored vojvodinskih filmov smo vključili tudi izbor njihovih kratkih dokumentarnih in animiranih filmov. Spremenjen je tudi spored posvetovanj. Težavam navkljub smo se organizatorji ¡potrudili še za pestrejši spored. Ta v svojem filmskem delu zajema šest zaokroženih filmskih sporedov (premierni spored, spored Titovi filmski dnevi, Predstavitev vojvodinske kinematografije, Spored slovenskih ¡kratkih filmov, Spored mladinskih filmov in Spored filmov iz neuvrščenih dežel). V spremnem delu pa pripravljamo trir zunanje premiere filmov, razgovore filmskih avtorjev z občinstvom, štiri posvetovanja, dve razstavi in združen pogovor ekipe slovenskih filmskih delavcev z učenci osnovnih šol, dijaki in delavci v celjskem združenem delu. DESET ŠEFOVIH ZAPOVEDI 1. Šef ima vedno prav. 2. Če misliš, da šef nima prav, glej točko 1. 3. Šef na delovnem mestu nikoli ne spi, on počiva. 4. Šef ne pije, on degustira. 5. Šef ne zamuja, on je službeno zadržan. 6. Šef med delom nikoli ne bere časopisa, on se izobražuje. 7. Šef nikoli ne zapušča delovnega mesta, on je potreben drugje. 8. Delavcu ni potrebno misliti, namesto njega misli šef. 9. Če delavec ¡slučajno misli, mora misliti kot šef. . t 10. Za vse skupne uspehe je vedno najzaslužnejši šef. ZABELEŽILI NA SEJI KONFERENCE OOZS V mesecu oktobru je bila seja konference OOZS EMO. Na seji je bila o-bravnavana problematika organiziranosti in dela sindikata v naši DO. Poleg predsednikov osnovnih organizacij so se seje udeležili tudi gl. direktor Franci Gazvoda in tajnik DO Branko Martič. V začetku seje je pred- sednik konference iznesel ključne probleme, ki zavirajo delo sindikata v EMO. Predsednika konference so dopolnili predsedniki osnovnih organizacij, ki so iznesli probleme, ki otežkočajo delo osnovnih organizacij, kot so: po- manjkanje prostorov za seje, pomanjkanje administrativno tehničnega kadra, pomanjkljiva pomoč strokovnih služb, slab pretok informacij ter povratnih informacij itd. V nadaljevanju seje je tajnik DO ponudil prisotnim rešitev nastale situacije v obliki smernic za nadaljnjo organiziranost in delo sindikata v EMO. V bodoče naj bi zagotovili tekoče zajemanje podatkov, ki so pomembni za delo sindikata, tekoče informiranje osnovnih organizacij sindikata, strokovno pripravo sestankov, raznih materialov za seje,' širše akcije ter javne razprave, tekočo izmenjavo informacij z občinskim svetom zveze, sindikatov itd. Direktor delovne organizacije je smernice za nadaljnje delo sindikata tudi konkretiziral. Strokovno pomoč naj bi v prihodnje nudil ih zagotovil sindikatu sekretariat samoupravnih organov. Ta naj bi zagotovil sklic sej in ustrezne prostore. Tekoče naj bi informiral OOS o vseh dogajanjih v slovenskih in jugoslovanskih sindikatih ter o vseh političnih akcijah, sproženih z republiškega oziroma občinskega nivoja. Sekretariat samoupravnih organov naj bi obenem zagotovil kvalitetno pripravo materialov za seje sindikata, mnenja strokovnih služb, kvalitetne razlagalce za materiale, ki so v obravnavi itd. Obenem je tovariš direktor poudaril posebno odgovornost individualnih poslovodnih organov za uspešno izvedbo vseh političnih akcij, ki se izvajajo v okviru sindikata, ali ostalih družbenopolitičnih organizacij v TOZD. Prisotni so ponujene smernice za nadaljnje delo sindikata v EMO po daljši razpravi enoglasno sprejeli, saj uresničitev le-teh pomeni, da aktivnost o-snovnih organizacij zveze sindikatov ne bo več odvisna od aktivnosti predsednika, ampak od strokovne priprave materialov in političnih akcij. Volilno programska seja 0I< ZSM Celje V sredo, 1. oktobra so se mladinke in mladinci iz Celja zbrali v veliki dvorani Narodnega doma na volilno progmraski seji OK ZSMS Celje, z namenom, da ob zaključku dveletnega programskega obdobja ocenijo svoje delo in da se dogovorijo oziroma da si trdno začrtajo cilje in naloge, katere bodo skušali u-resničiti v prihodnjem mandatnem obdobju. Za novega predsednika OK ZSMS Celje je bil izvoljen Darko Končan, dipl. oec., ki je že do sedaj u-spešno opravljal vrsto pomembnih funkcij v vrstah ZSMS. Med drugim je bil do nedavnega profesionalni član sekretariata RK ZSMS odgovoren za področje IPD. Za sekretarja OK ZSMS Celje je bil izvoljen Albert Lebič, ki je opravljal profesionalno funkcijo sekretarja že od septembra 1979 dalje. Poleg predesednika in sekretarja so izvolili tudi nove člane predsedstva, nadzornega odbora statutarne komisije in predsednike delovnih organov OK ZSMS Celje. Dosedanji predsednik OK ZSMS Celje Rihard Majcen je spregovoril o delu občinske konference v prvem mandatu X. kpn-gresa. Nato je sledila razprava, v kateri so se mladi precej kritično dotaknili posameznih področij. Poudarili so, da so interesi mladih zelo pestri, zato je naloga ZSMS, da te interese organizira. V praksi se je namreč pokazalo, da obstaja velika povezanost med pojavom mladinskega prestopništva in neorganiziranim načinom preživljanja prostega časa mladih. Zato naj bi bila interesna dejavnost v bodoče tudi nova vsebinska zasnova mladinskega Kadrovske vesti od 1. do 30. septembra 1980 SPREJETI NA DELO: Jurij Otorepec, Husein Harambašič, Boris Dvoršak, Branko Mikola, Luš Lešaj, Branko Hrovatič, Milorad Drljača, Šefik Bilajac, Darjan Savski, Matjaž Vanovšek, Ivan Freisiteiner, Nada čulibrk, Enesa Mujanovič, Mira Ratkovič, Danica Guček, Nevzeta Ukič, Spasa Savkovič, Milena Bezjak, Angela Čvan, Ivanka Felicijan, Jana Mak — vsi TOZD POSODA; Vanja Žučko, Irena Andrej, Nazmi Ibiishi in Alojz Terglav — vsi DSSS; Vojko Zorko, Peter Mlakar, Srečko Žumer,-Ivan Špiljak, Milan Bekič, Željko Kunstič, Marjan Nežmah, Branka Goršek, Irena Strmšek — vsi TOZD KONTEJNER; Biserka Korpnik, Konrad Križanec — oba TOZD KOTLI; Štefan Hunski — TOZD KONTEJNER; Andrej Koželj, Egon Starlekar, Franc Maček, Roman Dobrišek, Bojan Gradišnik, Milenko Majsto-rovič — vsi TOZD VZDRŽEVANJE; Miran Veber, Ciril Jakop, Darko Vrabič, Peter Višnar, Miran Bračun in Angela Drofenik — vsi TOZD ORODJARNA. IZ DO SO IZSTOPILI: Vehbi Prebreza, Jože Gorišek, Momčilo Stajic, Alojz Guček — vsi TOZD KONTEJNER; Željko Vuk, Predrag Bilič, Janko Voga — vsi TOZD RADIATORJI; Božena Škrlec — TOZD KOTLI; Bojan Petek — TOZD SERVIS; Marija Čerenak, Durdica Vidaček, Erika Črapinšek, Gordana Brkovič, Milan Jus, Peter Samec, Franc Grobin, Marjan Ogrizek, Alojz Kožuh, Adem Hotnjani, Milenko Popovič, Radomir Babič, Milenko Lazič, Martin Golob, Vinko Banjac, Srečko Zaj:ko — vsi TOZD POSODA; Sonja Ramšak in Anton Lužar — oba TOZD ORODJARNA; Zoran Vukamanavič in Josip Kolačko — oba TOZD FRITE; Ivan Žaberl — TOZD ODPRE-SKI; Marjan Dolenšeik — TOZD VZDRŽEVANJE; Jure Požun — DSSS; Ružiča Tejič in Goran Bajič — oba TOZD POSODA. UPOKOJILI SO SE: Ivan Palir, Marija Vrečer — oba TOZD POSODA; Stanislav Pavlovič — TOZD KONTEJNER; Rudolf Čoki — TOZD RADIATORJI; Jakob Filko-vič — DSSS. POROČILI SO SE: Iz TOZD POSODA so se omožile: Jožica Škvorc — Fartelj, Jožica Ferlič — Petek, Marija Colnarič — Mikolič, Frida Banovšek — Kramperšek. PREMESTITVE IZ ZOZD V TOZD: Iz Crikvenice so se premestile v TOZD POSODE: Dragica Korošec, Darinka Gorjup in Zdenka Dreu. Iz TOZD ODPRESKI v TOZD POSODA Ljubimko Stanimirovič in iz Crikvenice v DSSS (garaže) Zdenko Kukovič. kluba v Celju, ki naj bi razširil svojo dejavnost tudi v krajevnih skupnostih. Dotaknili so se tudi nalog na področju LO in DS ter poudarili nujnost aktivnega vključevanja mladih v enote TO, CZ in NZ. Opozorili so tudi na primere, ko se mladi, ki prihajajo iz srednjih in drugih šol, ne znajo zadovoljivo vključiti v prakso in v delo samoupravnih organov, oziroma ne znajo u-spešno uporabljati svojega teoretičnega znanja. Mladi so spregovorili tudi o nalogah pri oblikovanju kulturnih programov ter o nadaljnjih prizadevanjih za še boljše vključevanje dejavnosti družbenih organizacij in društev v vzgojno izobraževalni proces ter iskanja sodobnejših oblik in načinov izobraževanja. Poudarili so tudi stalno nalogo, da se v vseh sredinah borijo za uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti z metodami in takšnimi oblikami dela, ki omogočajo vpliv celotnega članstva na delo organizacije. Na koncu volilne programske seje so podelili tudi nekaj priznanj. RAZPIS internega tekmovanja fotografov-amaterjev FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LT »EMO« CELJE razpisuje interno nagradno tekmovanje za serijo 5 komadov črno-belili fotografij POGOJI TEKMOVANJA: 1. Pravo do sodelovanja imajo vsi člani društva Ljudske tehnike EMO Celje, do vključno fotoamaterjev I. klase. Minimalno število udeležencev je 10 avtorjev. 2. Tematika je predpisana, in sicer:' a) portret b) šport c) delo c) pokrajina d) prosta tema 3. Vse fotografije morajo biti izdelane na gladkem papirju F=9x,14. 4. Rok za oddajo fotografij je 15. 11. 1980. . 5. Vse do predpisanega roka prispele fotografije ocenjuje tričlanska komisija v sestavi: —- tov. ing. Jože Vajdetič — predsednik žirije — tov. Jože Korent —član — tov. Leopold Ahtik — član Ocenjevanje bo dne 22. 11. 1980, objava rezultatov dne 26. 11. 1980. 6. Žirija pri ocenjevanju ne bo upoštevala vseh tistih predloženih fotografij, ki ne ustrezajo pogojem razpisa. 7* Prve tri najboljše /serije fotografij se nagradijo s praktičnimi nagradami: 1. nagrada foto-material v vrednosti 500 din 2. nagrada foto-material v vrednosti 300 din 3. nagrada fotojmaterial v vrednosti 200 din 8. Udeleženci tekmovanja dostavijo fotografije v fotokino klub DLT EMO (tov. K. Končan) v zapečateni ovojnici, označeni z geslom. V posebni ovojnici je potrebno navesti ime in priimek avtorja za odgovarjajoče geslo. Odbor Fotokino klub LT EMO NE TAKO! Naša dežurna fotokamera je zabeležila tudi to, kar objavljamo. Bilo je pred dobrimi desetimi dnevi. V popoldanski izmeni je nekega našega člana motila urejena kolesarnica. Pokazal je svoj neodgovoren odnos do lastnine ostalih ter opravil svoje nečastno delo. Morda bo ob branju teh vrstic le zardel. Upamo! jb Dopisujte v naše glasilo ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz emajlimice za darilo, ki mi bo vedno drag spomin. Vsem skupaj pa želim mnogo delovnih uspehov. Marica VREČAR ZAHVALA Ob težki izgubi naše mame, babice in prababice JOŽEFE ŽNIDER se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji tovarne »EMO« Celje; kakor tudi sodelavcem za prelepe darovane vence. Posebno zahvalo smo dolžni tudi godbi na pihala tovarne »EMO« Celje, ki jo je spremljala na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala Hčerka Klara in ostalo sorodstvo EZtuijfitee Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. TEKMOVALCA KLUBA PODVODNIH DEJAVNOSTI LT EMO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Emil Gregorčič 13. V MESECU SEPTEMBRU, NATANČNEJE 6. IN 7. 9. SE JE ODVIJAL NA OBMOČJU KLEK—NEUM (BiH) PRVI IN DRUGI KROG DRŽAVNEGA PRVENSTVA V PODVODNEM RIBOLOVU. V DNEH 4. IN 5. OKTOBRA PA NA OBMOČJU ROVINJA V ISTRI TRETJI IN ČETRTI KROG TEKMOVANJA. Potapljači pred startom Emil Gregorčič z velikim ulovom Organizatorji letošnjega državnega prvenstva so bili Zveza za podvodno- aktivnost in športni ribolov na morju SR BiH in Zveza za podvodno aktivnost in športni ribolov S51RJ, v sodelovanju s klubom za podvodne dejavnosti iz Rovinja (SR Hrvatska). Letošnjega državnega prvenstva sta se iz naše DO iz Kluba podvodnih dejavnosti pri LT udeležila dva člana in sicer tov. Gregorčič Emil in tov. Krebs Anton. Ker je bilo letos organizirano državno prvenstvo na območjih, kjer je bilo zelo malo rib, so se morali tekmovalci izjemno potruditi, da so dosegli dobro uvrstitev. Tudi ni bilo nič presenetljivega, če so bile razlike v rezultatih precejšnje. Lanski državni prvak na primer in vodeči po. prvem in drugem krogu tekmovanj je ostal v tretjem krogu brez ulova in . s tem v zvezi brez uvrstitve. Po izredno hudih bojih je zmagal tekmovalec iz Malega Lošinja Dubrovko Balenovič, ki je po dvajsetih letih aktivnega sodelovanja na vseh tekmovanjih končno osvojil naslov državnega prvaka. Tekmovalcu iz Kluba za podvodne aktivnosti pri društvu LT EMO Celje EMILU GREGORČIČU je uspela uvrstitev med 15 najboljših v državi. S tem si je zagotovil mesto v kategoriji in nastope na tekmovanjih za državno prvenstvo v prihodnjem letu. Državnega prvenstva so se udeležili najboljši športniki v podvodnem ribolovu iz vse Jugoslavije. Pravico do sodelovanja ima 15 najbolje uvrščenih tekmovalcev — kategornikov iz preteklega leta in 15 najboljših iz republiških prvenstev. Zastopanih je bilo še 6 tekmovalcev iz SR Hr-vatske, trije iz BiH, trije iz Slovenije ter po en tekmovalec iz Črne gore, Srbije, Makedonije, torej po klju- ču oziroma množičnosti in razširjenosti tega športa po republikah. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj so lovili nepretrgoma vsak dan po 6 ur. Tekmovalci-potapljači so lovili v globini 15—25 metrov in le nekateri nekoliko globlje. To pomeni, da morajo biti fizično in psihično izredno dobro pripravljeni ter da morajo dobro poznati svoje zmogljivosti. Tekmovanja v podvodnem ribolovu nasploh sodijo med najnapornejše vrste športa, saj tekmovalec izgubi na takšnem tekmovanju tudi 3— 4 kg lastne teže. VRSTNI RED DRŽAVNEGA PRVENSTVA 1. Balenovič Dubravko ko UDICA M. Lošinj 11 točk, 2. Fortič Vane DRM Ljubljana 19, 3. Vidmar Stane DRM Ljubljana 22, 4. Kuzele Miljenko LUBEN Rije-ka 28, 5. Halbert Frane JASTOG Trogir 28, 6. Štambuk Zoran DPS Split 29,5, 7. Turk Jože DRM Ljubljana 32, 8. Maurovič Damir Rijeka 36, 9. Halbert Vilko JASTOG Trogir 40, 10. Pa-lada JASTOG Trogir 41,5, 11. Kuljiš Aljoša LUBIN Split 47, 12. Primožič VOLOSKO Vo-losko 54, 13. Gregorčič Emil KPD LT EMO Celje 55, 14. Pašič Sadik Sarajevo 55, 15. Teske-redič Emin DPS Zagreb 55 in 20. Anton Krebs KPD LT EMO Celje 80 točk. Prizadevni člani avto moto krožka LT EMO V soboto, 27. septembra je avto moto krožek LT EMO Celje v okviru svojega programa aktivnosti za letošnje leto organiziral in tudi vzorno izpeljal tekmovanje pionirjev z gokart vozili. Tekmovanja se je udeležilo 9 pionirjev. Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je bil uspešno o-pravljen izpit oziroma preizkus znanja za prometnika in upravljanje koles. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli priznanja, prvi trije uvrščeni tekmovalci pa še pokale. Najbolje se je uvrstil pionir Damjan Gril, drugo mesto je zasedel Franci Pliberšek, tretje uvrščeni pa je bil Robi Žerjav. To tekmovanje, ki je bilo ob pomoči starejših članov avto motokrožka lepo izpeljano, pa je bila žal tudi zadnja tovrstna prireditev. V bodoče bodo morali to dejavnost opustiti. Zaradi dotrajanih vozil namreč ni možno posegati Udeleženci krožka s priznanji za dosežena mesta v tekmovanju v kartingu po boljših uvrstitvah in tako tudi ni pričakovati u-spehov. Kljub temu pa bo avto moto krožek še nadalje po svojih možnostih skrbel za vzgojo in izobraževanje pionirjev udeležencev v prometu. Že v kratkem je predvideno izobraževanje pionirjev kolesarjev in pionirjev prometnikov oziroma natančneje 19. oktobra pri LT EMO v naši DO in na o-snovni šoli Franja Vrunča na Hudinji. S tem v zvezi pričakujejo organizatorji tečaja oziroma izobraževanja da bodo zagotovili naši delavci — starši čim večjo udeležbo svojih pionirjev na teh predavanjih. Le tako bo dosežen osnovni namen — cilj, prispevati k boljši vzgoji in čim večji varnosti pionirjev kot udeležencev v cestnem prometu. Za 40 pionirjev prometnikov, ki se aktivno udejstvujejo v avto moto krožku, je bila 4. oktobra izvedena enodnevna poučna ekskurzija v Muzej v Brežicah ter Kočevski rog, kjer so si ogledali legendarno »Bazo 20«. Naslednjega dne, to je 5. oktobra pa se je ekipa pionirjev prometnikov LT EMO Celje udeležila povratnega srečanja oziroma tekmovanja v spretnostni vožnji s kolesom in poznavanju cestno prometnih predpisov v Rogaševcih. Tradicionalnega tekmovanja med pobratenima kluboma se je udeležilo 9 pionirjev. Omeniti še velja, da tudi letos organizira avto moto krožek LT EMO Celje redni letni tečaj za voznike »B« kategorije s pričetkom 23. 10. 1980 ob 16. uri v prostorih EMO. Prednost pri prijavah oziroma udeležbi na tečaju imajo člani našega kolektiva in njihovi ožji sorodniki. (Prijave sprejema tovariš Silvo Košir v tehnološki službi TOZD POSODA.) V soboto 25. oktobra ob 8. uri zjutraj pa organizirajo prizadevni člani krožka tradicionalni lov na lisico, kjer pričakujejo čim večjo udeležbo članov našega kolektiva. Po končanem lovu na lisico pa bodo pripravile članice gospodinjskega krožka še skromno zakusko za vse udeležence. Tako je vozil Robi Žerjav