Leto 3/št. 71
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
28.2. 1996
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dnevnik, cena $2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
Mešani pevski zbor Kliničnega centra v Ljubljani "Dr. Bogdan Dere" navdušil obiskovalce koncertov
Dvorana Verskega in kulturnega središča Kew v Melbournu je bila nabito polna
To je trenutno največja aktivna skupina zdravstvenih delavcev, ki redno nastopa doma in v tujini. Z vajami so pričeli \eta 1981. Ob polni zasedbi šteje zbor 43 pevk in pevcev iz Kliničnega centra, nekaj je tudi zunanjih članov. Zbor nastopa v Sloveniji in po svetu.
Med triintridesetimi pevci so bili tudi Melanija Ster, voditeljica razvedrilnega Drograma Radia Slovenije, Samo Ster, snemalec, Jože Bertole M.D., M.Sc., namestnik generalnega direktorja kliničnega centra in drugi. Zbor vodi Borut Bratanič, zborovodja pa je Venčeslav Zadravec.
Zadnja turneja v tujini je bila od 21.11. do 25.11.1994, ko je zbor nastopil v Vatikanu na avdienci pri papežu v Rimu. Avstralsko turnejo je podprlo veliko sponzorjev iz Sloveni -je, potovanje pa je organiziral Kompas Holiday — tudi direktor agencije Janko Stebej je bil s pevci.
Kanadska kulturna nagrada avstralskemu duhovniku patru Valentinu Baziliju, OFM, MBE
Slovenski kanadski svet v Torontu podeljuje vsako leto 23. junija — na slovenski dan — nagrado zaslužnim slovenskim kulturnikom. Na letošnji, že 36. prireditvi po vrsti, je za glavnega govornika izbran pater Valentin Bazilij iz Melbourna. Odbor Kreditne zadruge Slovenija se je odločil, da bo patru Baziliju plačal pot v Toronto, kjer mu bodo podelili tudi letošnjo nagrado za dolgoletno zaslužno kulturno delo. Pater odhaja koncem maja v Slovenijo, potem pa se bo odpravil v Toronto.
Nagrado za svoje delo na kulturnem polju so med drugimi do sedaj prejeli tudi kanadski nadškof Alojzij Ambrožič in mariborski pomožni škof dr. Jože Smej.
Fr. Bazilij Valentin OFM, MBE .
Pred izidom
- ft
e v
V četrtek, 22. febru prostorih Slovenskega društva Sydney
larja it /a Sydr
nenadoma premimi Jože Senčar, predsednik Avstralske slovenske konference. Več v naslednji številki.
— Peti Slovenski festival v organizaciji Sveta slovenskih organizacij Viktorije (SSOV) bo 2. in 3. marca na zemljišču Slovenskega društva Planica pod geslom "Slovenski kruh". Za voditelja organizacijskega pododbora je bil izbran Peter Mandelj. Festivala se bodo udeležili rojaki iz vseh krajev Avstralije. To bo družabno srečanje s športnimi tekmovanji, razstavami in kulturnimi nastopi.
— NOVA K venke Cilke
JIGA avstralske Slo -gar "Barbara", str.9
Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju
Glas Slovenije stran 2		ZANIMIVO, KAJNE?
		
IZ DNEVNIKA
Stanke Gregorič
UREDNICE
Ob smrti Jožeta Senčarja, predsednika Avstralske slovenske konfercnce
V	življenju se srečujemo z mnogoterimi nasprotji in medsebojnimi nesporazumi; med seboj se, zaradi istih ciljev a drugačnih pristopov, grizemo in uiedamo, potem pa nas naenkrat udari. Udari nas vest o smrti! Za trenutek se zazremo v zrcalo minljivosti in zaobljubimo se spravi. Udarec nas res približa k spoznanju, žal pa nas ne izuči in s časom zopet vse, po človeško, pozabimo. Ne zavedamo se, da smo vsi le od danes do jutri in da bi bilo veliko lažje sprejeti odhajanja, če bi se prej spravili — si podali roke!
Jože Senčar, naj vam avstralska zemlja nudi toplo in varno zavetje — počivajte v miru!
In še o srečanju slovenskih medijev v Ljubljani
V	tej številki Jože Žohar zaključuje svoje poročilo o srečanju slovenskih medijev po svetu, ki je bilo junija 1995 v Ljubljani in kjer je Jože zastopal naš časnik. V pripisu se, delno z nerazumevanjem, dotakne mojega kritičnega razmišljanja o tem srečanju (Slovenec 3. oktobra 1995, Glas Slovenije 27.9. 1995). Seveda sem se kritično razpisala edino jaz, saj se kot edina pripravljalka Glasu Slovenije tudi srečujem s težavami, ki so drugim neznane in tuje.
Boljšo in hitrejšo informacijo bi rada dobila zaradi bralcev in ne zaradi sebe ali svoje "jejze", "neučakanosti", "nestrpnosti" ali morda "samoljubja". Članarina za DNS (po Zohariu neznatnih 10 DEM mesečno) bi znašala na leto 120 DEM (mislim, da si je upokojenci ne bi mogli privoščiti), Urad pa naj bi jo plačal za desetine izseljenskih novinaijev po svetu (pri radijskih oddajah in pri časnikih), tudi to bi znašalo nekaj tisoč... bo le veljala tista, da se denar le najde, ampak za tisto za kar hočemo, pa čeprav ga razmetavamo po nepotrebnem in za razne "luksuze"!... pri tem mislim na izdatke države.
Žoharja bi tudi rada spomnila na to, da v Slovenijo hodijo redno na izpopolnjevanje učiteljice slovenskega pouka po svetu, zakaj torej takega "izpopolnjevanja" ne bi priznal novinarjem?
Sicer pa Jože Žohar piše s stališča "ležernega" pesnika, ki mu je vseeno kdaj napiše pesem, letos ali naslednje leto, pri urejanju 14-dnevnika pa je zadeva precej drugačna!
Obisk pevskega zbora Kliničnega centra iz Ljubljane
V	Melbournu je pevski zbor vzbudil veliko zanimanja in navdušenja, vsaj pri Slovenskem društvu Melbourne v Elthamu in v Verskem središču Kew, kjer sem se koncerta udeležila tudi sama. Njihovo petje je bilo tako spontano, privlačno in lepo, da se jih človek ne bi nikoli naveličal poslušati. Občinstvo ]e bilo več kot navdušeno in je s pevci tu in tam tudi samo sodelovalo. Nepozabni trenutki!
Ob poslušanju njihovega petja se mi je pogled ustavljal na znanem obrazu: te izstopajoče ličnice, pa premik ust... nekje %em jo že srečala. Po koncertu sva z Milico Stivan ugotovili, da sva hodili skupaj na Vzgojiteljsko šolo v Ljubljani (končali sva jo 1958), kasneje pa še, da sva v Mariboru tudi delali v istem (Razlagovem vrtcu). Sledilo je seveda obujanje spominov in nadvse prijetno popoldne.
Srečanje z Milico me je vrnilo v lepa, mladostna leta, gostovanje zbora pa je, tako Kot vsak obisk naših dragih rojakov iz Slovenije, rodilo nova poznanstva in torej obnovilo stare stike.	j*
Vaša Stanka fa	' ""
Peterle novi predsednik Sveta Evrope?
Koroški Novi tednik piše: Kot smo zvedeli iz dobro obveščenih ljubljanskih krogov, ima predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle odlične možnosti, da postane novi predsednik Sveta Evrope (SE). Novi predsednik SE naj bi namreč na vsak način prišel iz države, ki ne pripada klasičnemu (zahodno) evropskemu "bloku", temveč "bloku" novih evropskih demokracij. Med nje spada tudi Republika Slovenija.
Peterle uživa posebno podporo pri vplivni Evropski zvezi krščanskodemokratskih strank (EUCD/EDU) ter njenih odločujočih politikih, kot n.pr. pri nemškem kanclerju Kholu. Septembra 1996 naj bi v Ljubljani bil tudi kongres mednarodne krščanskodemokratske zveze, na katerem bodo mdr. izvolili novo vodstvo. Najkasneje ob tem dogodku pa se bo odločilo o vprašanju, ali bo Peterle postal tudi predsednik SE.
Dekleta iz Slovenije potujejo po svetu...
Anita Korošec je diplomirala na pedagoški fakulteti v Mariboru likovno vzgojo, Nataša Potočnik pa je absolventka študija angleščine - nemščine na isti fakulteti. S simpatičnimi dekleti smo se srečali v Melbournu: za njima so potovanja po Maleziji, Tajski, Indoneziji, Caimsu, Sydneyu, Darwinu.... trenutno obirata grozdje v Milduri, potem pa naprej... v Slovenijo se mislita vrniti šele oktobra letos. Srečno pot jima želimo in veliko življenskih izkušenj. Alenka Juvan, novinarka Slovenca, pa se bo raje za mesec dni zadržala v Melbournu.
Milica Štivan
Z leve: Anita, Nataša in Alenka
Zadnji dnevi z mavcem...
Za Eli Rizmal, urednico radijskih oddaj v slovenskem jeziku na državni postaji SBS v Melbournu, se je šest tedensko "mirovanje" končalo in po operaciji zlomljenega gležnja je zdaj že "shodila'. Ponovno jo Ianko slišimo na valovni dolžini 1224 AM ob nedeljah zjutraj od osme do devete ure in kmalu tudi vsaki drugi torek na avstralskem državnem omrežju, kjer z Marizo Ličan iz Sydneya pripravljata oddaje izmenično.
Eli Rizmal
Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj
LAU DA telefon: 1 800 642488 (brezplačni poklic)
The only airline direct to the Heart of Europe
Aauda-air
i
f
KONZULAT AVSTRALIJE DUNAJSKA 22 LJUBLJANA, SLOVENIJA 61 000 Telefon: + 61/ 1327 341 Fax: + 61/1331 052 Častni konzul: Viktor Baraga
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Centre-Level 6.60 Marcus Clarke street, Canberra City TEL.: (06) 243 4830 FAX: (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O-Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. Ataše za konzularne zadeve: Tina Omahcn.
konzulat republike slovenije
AVSTRALIJA (NSW in VIC)
Častni konzul Alfred Breznik
Obisk urada izključno po dogovoru
(By appointment only)
tel.: (02)314 5116;
fa*: (02) 3996246
Poštni naslov:
P.OBox 188 Coogee NSW 2034
konzulat rf.pubi jke slovenije nova zelandija
Častni konzul Dušan Lajovic
Eastern Hun Road. Pomarc, Lower Hutt
(Wellington),
tel_" (04) 567 0027, fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.OBox 30247 Lower Hut. NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.OBox 5 Smithfield NSW 2164 tel.: (02) 604 5133: fax: (02) 604 009
FILATELIJA
Poroča Maura Vodopivec iz Adelaide
M «öu. • \V
'yjll /KI.K/ML \.\ M.IIUNSM.M If
^SLOVENIJA-
Prva izdaja priložnostnih znamk Slovenije za leto 1996. Datum izida: 31. 1. 1996
—	Folklora: maske, kurenti
—	Močvirska sklednica
—	Železnica: 150 let železnic na Slovenskem
—	Znamka ljubezni
Mariji Senčar ob nenadni izgubi soproga
Jožeta Senčarja
naše iskreno sožalje. Uprava in uredništvo Glasu Slovenije
Tiskovni sklad $ 50.00 Ivo Leber; $ 20.00 Ivan Nov osel; $ 10.00 Paula Zemljak. Hvala!
Papežev obisk
Pred kratkim je Vatikan uradno potrdil program papeževega pastoralnega obiska v Sloveniji. Obisk do trajal tri dni, in sicer od 17. do 19. maja. in bo papeža vodil v vse tri slovenske škofije - Ljubljana, Koper, Maribor. Vrhunec obiska naj bi bila maša v nedeljo, 19. maja, v Mariboru. Pri tej maši bo Janez Pavel TI. - tako vsi upajo, čeprav uradne potrditve še ni - škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Po zdaj potrjenem programu bo papeževo letalo 17. maja pristalo na ljubljanskem letališču. Najprej je na programu srečanje s predstavniki slovenske vlade in diplomatskim zborom na Brdu pri Kranju, zvečer se bo papež v ljubljanski stolnici srečal z duhovniki in redovniki. Drugi dan svojega obiska 18. maja praznuje papež svoj 76. rojstni dan. Za ta dan ie predvideno veliko bogoslužje na ljubljanskem hipodromu. To bogoslužje bo v znamenju 1250-letnice začetkov pokristjanjevanja Slovencev. Obiskal bo tudi zavod Sv. Stanislava, srečal se bo s predsednikom vlade RS dr. Janezom Drnovškom, predsednikom Slovenije Milanom Kučanom in s predstavniki pravoslavne cerkve. Popldne 18. maja do na ozemlju koprske škofije, v Postojni, vseslovensko srečanje mladine s papežem. Pri maši v nedeljo, 19. maja v bližini mariborskega letališča pričakujejo 500.000 ljudi. Ob obisku Maribora bo obiskal škofijski dom in stolnico, v kateri se bo srečal s predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti. Za vsa srečanja s papežem bodo potrebne vstopnice, ki bodo na voljo v vseh župniscih po Sloveniji in pri nekaterih turističnih agencijah.
Državni zbor potrdil tri nove ministre
Tone Rop, ki je bil do sedaj v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, je postal minister za delo, družino in socialne zadeve. SKD so dobili dva nova ministra: dr Janeza Dularja, ki sicer ni član nobene stranke, vendar podpira SKD, in je bil v prvi Peterletovi vladi minister za Slovence po svetu (obiskal je tudi avstralske Slovence), dr. Dularje postal minister za kulturo; drugi je dr. Andrej Umek, ki je postal minister za znanost. Je univerzitetni profesor s področja računalniške mehanike na mariborski univerzi, kjer je tudi prorektor za znanstveno raziskovalno delo.
Na pravico je treba čakati vrsto let
^lateja Bertoncelj v Republiki: Številni prebivalci Slovenije si zaman
iščejo pravice na sodišču — podobno kot nekdaj hlapec Jernej, le cia je sodišče o Jernejevi tožbi odločalo, zdaj pa je treba na 'pravico' čakati vrsto let. Tudi ombudsman ugotavlja, da je zaradi počasnosti sodišč kršena ena od temeljnih človekovih pravic — pravica do sodnega varstva. Sodiščem primanjkuje sodnikov. Na te probleme je ombudsman Ivo Bizjak že večkrat opozoril ministrico Zupančičevo, ker ni bilo odziva je 5. februarja napisal pismo premieru Drnovšku, ki gaje potem posredoval tudi javnosti, vendar se zdi, da se tudi Bizjak izpostavlja nevarnosti, "da bo postal hlapec Jernej, ki ni našel svoje pravice", to pa bi ugrozilo njega samega, še bolj pa institucijo, lci jo predstavlja.
Slovenija močno prepletena s kriminalom
Slovenec — Marcel Koprol: Država je tako močno prepletena s kriminalom, da to že ogroža naše življenje. Ta ugotovitev pa ne zadeva samo kriminala odraslih, ampak tudi kriminal mladih, ki skokovito narašča. In namesto, da bi dogajanje zavrli takrat, ko je nastajalo, ga moramo zdaj, ko je postalo že tragični del našega vsakdanjika, izkoreninjati.
Orožje za Slovenijo iz Izraela
Obrambni minister Jelko Kacin je že naroČil izraelsko ladjo in podpisal pogodbo za nakup sistemov zvez, po nekaterih podatkih pa je z Izraelom podpisana tudi pogodba o prenovi tankov. Nekateri menijo, aa to ravno ni taktična poteza, kaj pa zamera Amerikancev in Nata?
Rdeči križ bo pomagal revnim družinam
Slovenski Rdeči križ bo letos pomagal 50.000 revnim slovenskim družinam, zato bi bilo pričakovati, da bi država storila kaj več na področju sociale, saj to. da ne stradaš in da si na toplem, še ne pomeni dostojnega življenja, meni Marija Cigale v Dnevniku.
Verstva in etika v slovenske šole
Zakon je končno sprejet: gre za seznanjanje z verstvi m ne za verski pouk. Verska in moralna vzgoja pa še vedno ostajata prepovedani.
Italijanski sodni postopki proti Slovencem?
Slovenske Novice — Marjan Bauer: Italijanski tisk piše, da bo rimski državni tožilec G. Pititto, ki končuje preiskave v zvezi z vojnimi in povojnimi poboji na ozemlju Slovenije, zahteval sodne postopke proti okoli sto še živim slovenskim državljanoni, ki naj bi v omenjenem času zgrešili genocid nad italijanskimi vojaki in civilisti — seznama osumljenih še ni. Ta poteza bo vsekakor slabo vplivala na že tako pregrete slovenslco-italijanske odnose,
uganka pa je, kako se bo nanjo odzvala slovenska vlada. Italijanski desnici in neofašistom prinaša ta tema lep dobiček, za našo stran pa ni dovolj, če odgovarja "da so več genocida in vojnih zločinov kot partizani in zavezniki v drugi svetovni vojni zagrešili italijanski okupatorji,
gredvsem njihove tašistične enote'', lovenija bi morala morebitno sprožitev preiskovalnih in sodnih postopkov pričakati pripravljena, poskrbeti bi morala za kar najboljšo obrambo svojih državljanov. Predvsem pa bi veljalo sprožiti enake procese zoper še žive italijanske državljane, ki so med okupacijo počeli zločine na Slovenskem.
Bodo zrušili/prestavili Kidričev in Kardeljev spomenik?
Ptedlog SKD z energično podporo SDSS, da bi zrušili spomenika Kardelju in Kidriču (v Ljubljani) in odstranili še druga obeležja, ki spominjajo na "revolucionarne" čase, je povzročil predvsem pri ZLSD ogorčenje. Razprava v mestenm svetu je pokazala, da se ena opcija hoče znebiti relikotv preteklosti, druga pa meni, daje to napad na civilizacijske zgodovinske pridobitve.
Soglasje za veleposlaništvo v Beogradu
Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je dal 7. februarja svoje soglasje k predlogu o odprtju veleposlaništva RS v Beogradu.
Dve zlati medalji za Slovenijo
Od 22. do 27. januarja so bile v enem najbolj znanih zimskošportnih središč, v Zeil am Seeju na Solnograškem, prve zimske turistične igre, ki se jih je udeležilo blizu 500 turističnih delavcev in novinarjev iz 32 držav z vseh celin. Petčlanska ekipa iz Slovenije je osvojila kar dve zlati medalji. V teku na smučeh urednik rekreaciskega nonstopa Tine Guzej in Bojan Zvanut, direktor potovalne agencije Alpe Adria Tourism v konkurenci bivših smučarskih tekmovalcev v svetovnem pokalu, izkazal pa seje tudi v veleslalomu.
Prešernova proslava
Tudi letos je bila v Cankarjevem domu. Slavnostni govornik je bil pisatelj Alojz Rebula. Med svojim govorom seje s posebno ostrino dotaknil slovenske provincialnosti, ki se kaže v posnemanju tujih vzorov. Prešernove nagrade (glej angleško stran).
Pustne šeme
Pred dnevi so v Sloveniji imeli glavno besedo kurenti, škoromati, orači, laufarji, šelmarji, piceki, slivniške coprnice in še vrsta drugih šem. Praznovanja, ki so bila od Mure do Dragonje, so Slovenijo spremenila v en sam karneval. Posebej veselo je bilo na Ptuju.
Slovenski športniki v letu 1995
Brigita Bukovec
25-letna Ljubljančanka je bila lani po vseh kazalcih tretja atletinja na svetu v teku na 100 metrov z ovirami, saj je nanizala veliko imenitnih uvrstitev: tretje mesto na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni, izboljšanje državnega rekorda,
zmaga na mitingu za veliko nagrado v Lausanu... Manjkala ji je le še pjka na i — kolajna sSPv Goteborgu. Zal je ostala brez nje, toda tudi 8. mesto med svetovno atletsko elito je izjemen dosežek, ki je prispeval k temu, daje Društvo športnih novinarjev Slovenije Brigito razglasilo za športnico lanskega leta, številnim lovorikam pa je dodala še Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje za športne dosežke.
Iztok Čop
Potepi, ko je zaradi poškodbe Denisa Zveglja 23-letni veslač iz Studenčic pri Bledu predlani ostal brez partnerja v dvojcu, je presedlal v enojca in prav kmalu začel žeti prve uspehe. Lanska sezona pa je bila zanj sploh izvrstna: drugo mesto na regati v Belgiji, tretje v Parizu in Luzernu, tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala... Vrhunec tega mladega tekmovalca je bilo nedvomno SP v Tampereju, kjer je osvojil zlato kolajno in si s tem prislužil tudi naziv športnika leta.
Brita Bilač
Slovenski športni novinarji so to 27-letno atletinio uvrstili na arugo mesto najboljših športnic minulega leta. Da je tako visoka uvrstitev zaslužena, pa ni nobenega dvoma, saj je na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Barceloni s preskočenimi 199 centimetri osvojila srebrno kolajno. Zal seje Brira kasneje poškodovala.
Kajak-kanu
Slovenija ne slovi le po dobrih veslačih na mirnih vodah, saj se naši fantje spopadajo tudi z brzicami. Tako so Fedja Maruš ič, Andraž Vehovar in Marian Štrukelj na SP v Nottinghamu v kajaku na divjih vodah osvojili srebrno kolajno v moštveni slalomski vožnji ..-> x K-l, Primož Sulič, Borut Horvat in Simon Hočevar pa so bili bronasti na SP v Bala-Walesu v moštveni vožnji spusta 3 x C-l.
Jure Košir
Drugo mesto na lestvici najboljših športnikov v državi po izboru Društva športnih novinarjev, tretje v skupnem seštevku svetovnega pokala,
srebrna kolajna v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala in še bronasta v slalomskem - takšna je bera priljubljenega 23-letnega smučarskega asa iz Mojstrane.
v
Spela Pretnar
23-letna Blejka je s tekmovalnimi uspehi izjemno bogato lansko sezono okronala s tretjim mestom v skupni veleslalomski razvrstitvi svetovnega pokala, potem, ko je na tekmah svetovnega pokala kar štirikrat stala na zmagovitih stopničkah: Bormio prvo mesto, Maribor drugo, Flachau m Cortina tretje... Zaradi poškodb v letošnji sezoni svetovnega pokala še ni nastopila.
Gregor Cankar
Ta 20-letni skakalec v daljino si je bronasto kolajno prislužil na univerzijadi v japonski Fukuoki. Gregorje lani kar 6-krat preskočil magično mejo osmih metrov.
Košarka
Že nekaj let nepremagljiva ekipa v državnem prvenstvu, košarkarice Ježice iz Ljubljane, je v lanski sezoni dosegla nekaj uspehov tudi na mednarodnih parketih. Največji uspeh je 3. mesto v skupini B evropskega klubskega prvenstva, s čimer so si delile 5. in 6. mesto v Evropi, doma a si prislužile naziv najboljše ekipe v olektivnih športnih igrah.
Padalstvo
Slovenski tekmovalci so se s svetovnega prvenstva v paraskiju v ameriškem Snowbirdu vrnili s kar tremi kolajnami. Dve najžlahtnejšiije osvojil Roman Pogačar, in sicer med posamezniki in pa moštveno (skupaj z Romanom Karunom, Matjažem Pristavcem in Brankom Mirtom), Irena Avbelj pa je prav tako osvojila prvo mesto m s tem ubranila naslov svetovne prvakinje, temu pa je dodala še bron na EP v skokih na cilj.
Tenis
Stirinajstletnice Katarina Sjebotnik (AS Velenje). Tina Pisnik (ZTK Maribor) in Tina Hergolt (TK Branik) so v Yamanakoku postale svetovne kadetske prvakinje.
Športni ples
Matej Krajcer in Janja Lesar iz Plesnega kluba Urška sta na svetovnem mladinskem prvenstvu v Dorstenu osvojila zlato kolajno v latinskoameriŠKih plesih. Aleš Cvetek in Miriam Sulek (oba prav tako iz Urške) sta bila na SP v standardnih plesih druga, tretja pa rokenrolca Jaka Plahitnik in Katarina Matejčič (PK Bolero).
Balinanje
Na svetovnem članskem prvenstvu v Hamiltonu je 19-letni Uroš Vehar v natančnem zbiranju zasedel drugo mesto, srebrno kolajno pa je v isti disciplini, vendar v mladinski kategoriji SP, osvojil leto dni mlajši Damjan Sofronievski.
Veslanje
Izolan Erik Tul je na svetovnem prvenstvu mlajših članov 23 let v nizozemskem Groninaenu v enojcu osvojil zlato kolajno, Blejec Luka Špik je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu v isti disciplini drugi, Romina Stefančič (RC Ljubljanica) pa tretja.
Primož Peterka — uspel že v začetku leta 1996
Še pred dobrim mesecem in pol bi tudi v Sloveniji težko našli človeka, ki bi kaj znal o mladem šestnajstletniku, kranjskem gimnazijalcu iz Moravč Primožu Peterki. Na skakalnih tekmah za svetovni pokal v Zakopanih je pristal na 130 metrih v prvi seriji, kar ni pomenilo samo najdaljši skok dneva, ampak tudi dva metra več od starega rekorda skaklnice.
tr.1
Z drugim skokom 127 metrov je prepričljivo zmagal s prednostjo kar 11,5 točke.
Da sobotni useph ni bil naključje, je Peterka dokazal dan pozneje, ko je za Avstrijcem zasedel drugo mesto. Poljski predsednik Aleksander Kwašniewski je sporočil, da Poljska kandidira za zimske olimpijske igre leta 2006 a novinarji za to novico niso imeli časa. Preveč so namreč imeli opraviti z iskanjem odgovora na vprašanje: "Kdo je Primož Peterka?"
Oías Slovenije stran 6 - SLOVENCI PO SVETU - ZAPISALI SO ŠE V.
ŽENEVA
V palači narodov bodo marca letos odprli veliko razstavo idrijske čipke. Že drugo takšno prireditev pripravlja slovenski stalni predstavnik v svetu narodov dr. Anton Bebler. Razstava bo postavljena v tako imenovani slovenski salon palače, "krstil" pa jo bo zunanji minister Zoran Thaier, predvidoma 21. marca. Prikazovala bo izdelke najboljših klekljaric iz Idrije, Cerknega, Z i rov in Železnikov. Po Ženevi bo obkrožila vso Evropo. Razstavnim izdelkom je muzej iz Idrije dodal lično in večjezično zgibanko.
GORICA
Rojstvo in padec goriškega "berlinskega zidu"? Vhod v goriški sostinsko-hotelski objekt Transalpina, kije oddaljen le nekaj deset metrov od mejne mreže pri iiovogoriški železniški postaji, je uradno zapečaten. S tem gre h koncu tudi zanimanje za odstranitev 160 cm visoke mreže na meji med sosednjima državama, ki sojo politiki in novinarji na obeh straneh razglasili za "zadnji ostanek berlinskega zidu." Morda bo dosajanje v zvezi z mrežo — ki je. potem ko je svetovalec želenih v goriškem občinskem svetu Fiorelli snel njen del med dvema stebričema. zasilno zakrpana — koga kaj naučilo.
MEILEN - ŠVICA
Leta 1975 se je v hotelu Lowen v mestecu Meilen na severovzhodu Švice zbralo šestindvajset zdomskih Slovencev in ustanovilo podporno društvo Pro cultura slovenica. Zdaj že dvajset let deluje sklad oziroma "društvo za podpiranje kulturnega razvoja slovenskih manjšin" (v Italiji, Avstriji in na Madžarskem). S štipendijami omogočajo izobraževanje slovenskih učencev, gmotno pa podpirajo tudi slovenske kulturne ustanove. Društvo je politično in versko neopredeljeno.
AVSTRIJA
Odnosi v slovenski manjšini v Avstriji so zaostreni kot še nikoli, piše v MAG-u Jože Biščak. Leva struja, zbrana okoli Zveze slovenskih organizacij (ZSO). zavrača narodno zavest in je prepričana. ía lahko manjšina svoje pravice doseže ie prek avstrijskih političnih strank, predvsem socialistov, medtem ko desna struja, organizirana v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), meni, da je treba med manjšina razvijati zavest pripadnosti slovenstvu in da bi morali imeti zagotovljen sedež v deželnem zboru. Besedna vojna med obema krovnima organizacijama je postala nevzdržna po občnem zboru ZSO, kjer so za predsednika znova potrdili dr. Marjana Sturma, idejnega očeta tako imenovane multikulturnosti. Zbor se je spremenil v manifestacijo zoper NSKS — ta med zamejci uživa večji ugled — in Sturm jim je očital "da se v želji po poenotenju narodne skupnosti obnašajo tako kot nemški nacionalisti." ZSO že več let vztrajno zavrača skupno demokratično zastopstvo vseh Slovencev v Avstriji. Spor med obema organizacijama ima korenine v povojnem obdobju, ko so koroško priključili Avstriji.
CELOVEC
Pravijo, da je tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer človek bogatih izkušenj in mladostnega zanosa. Letos, 1. januarja je miniio 30 let odkar je postal tajnik KKZ in NSKS. Tudi njegove zasluge za delo z mladino so neprecenljive vrednosti in v njegovi pisarni se je skuhala marsikatera zanimiva narodnopolitična ideja. Med drugim je zbiral tudi oglase za Ar.iš tednik, s katerimi je bilo možno časnik izdajati. Nužej je našel toliko časa. da se je oglasil našemu časniku. Še naprej mu želimo pri delu obilo uspeha.
MLADINA, BILD
Novinarji Mladine in nemškega Bilda pišejo o škandalu zaradi neveijetnih količin ponarejenih mark, ki preplavljajo Evropo in s tem v zvezi omenjajo ime Nichofasa Omana (nekdaj avstralskega Slovenca), ki ima diplomatsko imuniteto, saj je liberijski častnj konzul s konzulatom na Bledu, in o ruskem "Hitlerju" Žirinovskem (objavljena je tudi njuna slika kako si nazdravljata). Med drugim pišejo sledeče: ... Zgodba je še posebej zanimiva, ker naj bi bila ena glavnih vlog v njej rezervirana za Slovenijo, skozi katero se ponarejeni bankovci prelivajo v Vatikan... Eden glavnih organizatorjev tovrstnih poslov je Nicholas
tlexander Oman, ki naj bi imel pomembne bančne zveze v vici, njegov diplomatski status pa naj bi bili porabljali za neoviran prehod državnih meja... Oman je zanimiv predvsem za italijanske kriminaliste, saj je neki Francesco Elmo zatrdil, daje leta 1994 z Omanom preživel kakih pet mesecev in da je Oman pravzaprav vezni člen za umazane posle med CIO in tajnimi službami vzhodnoevropskih držav... zaslišanec je v italijanske^ zaporu povedal, daje Blejec osebni prijatelj yiadimiija Žirinovske^a in da prek njega trguje z orožjem in devizami, ki na račune največje švicarske banke UBS in Klagenfurt Bank v Celovcu vedno prispejo iz različnih bank s sedeži na Cipru. Žirinovski pa da ze nekaj časa živi samo od ponarejenega denaija...
MLADINA, VEČER, DELO....
Slovenski mediji te dni veliko pišejo o dr. Alojzu Križmanu, mariborskem županu: ... 3. januarja so ga neznanci ugrabili, opih oziroma drugače omamili, spravili v spotakljive položaje z neznano damo ali dvema in fotografirali... Članki so naredili dr. Križmanu nepopravljivo škodo in zato vloži odškodninske zahtevke zoper nekatera sredstva javnega obveščanja za več kot 30 milijonov tolarjev.
... Dr. Križmana zaradi izjave, da je Maribor slovenski center organiziranega kriminala in da pri tem sodelujeta tudi sodstvo in policija ovadijo najprej predsedniki mariborskega okrožnega, okrajnega in višjega sodišča, potem pa podoben ukrep napovejo tudi predstavniki organov za notranje zadeve... Mariborski Večer objavi v soboto, 17. februaija povzetke iz dveh Križmanovih pisem dr. Janezu Drnovšku. Križman premierja opozarja na popolno degradacijo morale, na korupcijo, stremuštvo. koncentracijo kapitala moči. Očita mu, da je Ljubljana izvršila centralistični udar. V 15. točkah našteje vse težave Maribora, ki ima danes največ nezaposlenih. Piše tudi, da je Maribor z Ljubljano najslabše povezano mesto, saj prej pride v 250 km oddaljeni Dunaj kot v 130 km oddaljeno Ljubljano. Na koncu doda še zahteve mesta Maribora. Kako se bo končala "afera Križman" (je tudi ta del predvolilnega obdobja?) bo pokazal čas.
MAG
Reportaža o azbestnem in cementnem prahu v Anhovem, piše Valter Pregelj. Nad kolenom Soče med Kanalom in Plavami dan in noč lebdi presojni bel. migetajoč oblak prahu. Zaradi azbestne apokalipse je vse ve£ bolnikov in smrtnih primerov. Zdaj so 18. januarja ustanovili Društvo obolelih zaradi azbesta, vanj se je včlanilo 161 oseb. Delavci niso poučeni o nevarnostih azbesta, uporaba zaščitnih sredstev pa je bila prepuščena odločitvi posameznika, zanje je bila ohranitev delovnega mesta pomembnejša od zdravja. Oboleli ne morejo skleniti zivljenskega zavarovanja, dobiti druge zaposlitve, se invalidsko ali predčasno upokojiti. Jože Bernik iz Ajbe ima azbestozo in ne privoli v bronhoskopijo, pravi, komur sojo naredili ie kmalu umrl. Bolezni pa mu uradno ne priznajo.
Zlati častni znak svobode dr. Antonu Trstenjaku
Virtualno veleposlaništvo R Slovenije na Internetu
Ministrstvo za zunanje zadeve se modernizira. Od 7. februarja naprej lahko vsaka državljanka in državljan z računalnikom, modemom in dostopom do Interneta obišče virtualno veleposlaništvo Ministrstva za zunanje zadeve RS, ki ponuja obilje informacij in nasvetov s področja zunanjih zadev. Domača stran ministrstva, kot se predstavitev tehnično imenuje, je na naslovu httg:/www.sigov.si/mzz/indexJitml in ie del vsevladnega projekta spraviti na mrežo izvršilno, zakonodajno in sodno vejo slovenske oblasti. MZZ je svojo domačo stran zgradilo, da bi okrepilo komunikacije z državljani, zato je do uporabnika kar se da prijazno. Tudi telektronska izdaja tednika Slovenia Weekly (ki ga v revijalni obliki prejema tudi naše uredništvo) je vključena v predstavitev. Na ta način je moč dogajanja iz Slovenije spremljati tudi iz tujine. Tudi spisek veleposlaništev in konzulatov RS je obilen. Tu so poslovne informacije Gospodarske zbornice, slovenske nacionalne jedi, informacije iz turizma, kai se dogaja na slovenskih smučiščih, kako zveni Zdravfjica, kateri hoteli so blizu smučišč itd. Objavljajo se tudi nove informacije.
Najprej Word v slovenščini, zdaj pa še slovenski programi
Iz tovarne na Irskem je prišla prva pošiljka programskega skupka Office v slovenskem jeziku. Slabo leto dni je minilo, odkar je slovenski Microsoft predstavil prevedeni urejevalnik besedil Word. Skupek Office predstavljajo 32-bitne različice programov za urejanje besedil (Word), sestavljanje preglednic (Excel), pripravljanje predstavitev (PowerPoint) in razporejanje časa (Schecfule+). V razširjeni izdaji Office Pro ie dodana baza podatkov Access. Poslovenjeni so vsi deli skupka, razen zadnjih treh, ki so v angleškem jeziku, prav tako pa so preveden^ še namestitveni program, sprotna pomoč in seveda priročnik. Za uporabnike je posebej pomembno, da je v slovenščino preveden vpenjalnik Office, ki omogoča povezovanje iz različnih programov v eno samo enostavno vodljivo datoteko. Slovenski Office je edini, ki standardno prihaja z lokalnim in angleškim črkovalnikom, dokupiti pa je mogoče tudi črkovalnike za druge jezike. Da oi pridobil čimveč (legalmn) kupcev, se je slovenski Microsoft odločil znižati cene za uporabnike slovenske različice Windows 95 za 15 odstotkov. Ponujajo pa tudi telefonsko pomoč.
Večerovi natroski—
Politiki nas bodo delili, dokler si ne bodo razdelili. ***
V politiki vsaka ideja postane pocestnica,
Na šestem srečanju Prlekov v mariborski dvorani Tabor so proslavili 90-letmco akademika dr. Antona Trstenjaka. Ob tej priložnosti mu je predsednik države Milan Kučan podelil visoko državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije (na sliki). Dr. Trstenjak je pred kratkim predstavil svojo najnovejšo knjigo Slovenska poštenost. Knjigo še niso prav začeli prodajati je že pošla in zdaj menda pripravljajo ponatis. Dr. Trstenjak je v intervjuju za Delo med drugim deial: "Zdaj je slovenska družba res na prehodu iz diktatorskega režima v tako imenovano demokracijo. Ta prehod pa je lahko tudi krizna doba. Zakaj? Ker nismo pripravljeni na to. Slovenci skoraj pol stoletja nismo smeli samostojno misliti, posledica je, da zdaj v demokraciji tudi ne znamo prav misliti. Berite samo pisma v Delu ali Slovencu — vse to je pravi moralni kriminal. Ti ljudje pišejo zato, da delajo zdraho med ljudmi. Torej kvarijo našo družbo... Poleg seksualnih strasti so najbolj nevarne politično strankarske strasti. S človekom, ki strankarsko strastno misli, s saniimi predsodki, sploh ne morete pametno kontaktirati. Ni dostopen za razloge. Taki ljudje kar naprej udarjajo."
Avstralija	1	AUD
Avstrija	I	ATS
Hrvaška	1	HRK
Nemčija	1	DEM
ZDA	1	USD
Italija	100 ITL
99.18	9977
12.75	12.82
24.17	24.31
89.68	90.22
131,51	13230
829	8.34
Mal položi dar, domu na oltar
DRŽAVA VALUTA
Tečajna lista
slovenskih tolarjev (SIT) Februar 19 96
NAKUPNI PRODAJNI
V prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani so odprli razstavo Mal položi dar, domu na oltar! ob 110. obletnici ustanovit -ve šolske narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda Avtor dr. Andrej Vovko je med drugim izdal tudi knjigo z istim naslovom. Razstavo ie oblikoval in postavil Vlado Stjepič, uporabo gradiva iz lastnih zbirk pa so muzeju omogočili Arhiv R. Slove -nije, Narodna in študijska knjižnica Trst ter Srečo Krese in Milan Škrabec. Geslo, ki ga je avtor uporabil za naslov razstave, je bilo motto slovenske zasebne narodnoobrambne organizacijske družbe CMD.
Glas Slovenije stran 8 - MED NAMI
J .. • '_____ ^lÇHÇRir.A ~
»I .
i
r jx&g-.
V
Cilka Žagar je bila rojena leta 1939 v Škocjanu na Dolenjskem. Končala je učiteljišče in se pri 23. letih priselila v A vstralijo, kjer je po treh letih ponovno učila — pridobila si je "uradno" pedagoško izobrazbo na univerzi v Perthu. Ze 25 let živi med rudarji in Aborigini v opalskem rudniku Lightning Ridge.
Ponovna obogatitev književnega ustvarjanja Slovencev v Avstraliji
Danes lahko avstralski Slovenci k pesniškim zbirkam Berta Pribca, Jožeta Zoharja, Pavle Grudnove, Danijele Hliš, Petra Košaka, Ivana Burnika Legiše, Marcele Bole, Drage Gelt, Michelle Leber ter k pomembnim proznim delom Ivana Kobala, Ljenka Urbančiča, k zgodovini Slovencev v angleščini Drage Gelt, k raznim šolskim
Priročnikom kjer najdemo imena Jožeta Cuješa, Magde ^ lšotek, Marije Penca, Drage Gelt (in drugih) primaknemo se roman Cilke Žagar "Barbara". Upajmo, da bomo lahko kmalu predstavili tudi nadvse zanimivo knjigo Janka Majmka. Kako bogata paleta ustvarjanja naših rojakov in prav sigurna sem, da sem na koga še pozabila...
*
Roman Cilke Žagar "BARBARA" je izšel novembra 1995 v 20.000 izvodih. Izdala in založila Mohorjeva družba v Celju v redni knjižni zbirki Slovenske večernice za leto 1995. Naslov izvirnika je "THE LINEN TREE", v slovenščino prevedla Nives Kreuh. opremila Mihaela Svetek, lektorirala Mojca Seliškar.
Cilka Žagarje z "Barbaro" po večletnem in trdem delu dodala kamenček k mozaiku književnega ustvarjanja avstralskih Slovencev in roman ima svojo specitično literarno vrednost. Avtorici mora biti v ponos in veliko zadovoljstvo. Ponosni pa smo lahko tudi vsi mi, ker imamo med nami Cilke, Pavle. Jožete, Tvane, Drage, Marije, Magde, Ljenkote. Petre, Ivanke. Berte. Marcele in druge...
Iskrene čestitke Cilka! In hvala Jožici Gerden, ki mi je knjigo posodila, saj jo je moč kupiti le v Sloveniji.
Stanka Gregorič

Že ored leti so me močno pritegnili članki rojakinje Cilke Žagaijeve, ki jih je objavljala v "Mislih" in drugih slovenskih publikacijah. Njeno pisanje je bilo duhovno bogato in strokovno dopolnjeno: Vedela sem, da Cilka zmore še več in da bo nekoč postala prava pisateljica.
Nenadoma pa je naša "avstralska" Cilka v javnosti utihnila in njeno pisanje sem zelo pogrešala. Večkrat sem se spraševala, kaj je vzrok za njen molk. Smo se ji zamerili ali jo užalili? To se med nami zgodi vse prevečkrat, pa čeprav se imamo v resnici radi in arug drugega občudujemo: to pa si redko kdaj povemo!
Pred leti je Cilka izdala knjigo v angleščini z naslovom "Odraščanje v Walgetu", letos pa nas je ponovno presenetila z novo knjigo "Barbara", ki je prevod izvirnika "The Linden Tree". Knjigo mi je poslala moja sestra iz Slovenije s pripisom: "Knjiga 'Barbara' me je prevzela, šele zdaj si predstavljam kako živiš. Ne pozabi nikdar, da te imam rada..."
Knjige sem se takoj lotila in je nisem odložila tri dni in tri noci skupai, dokler je nisem prebrala. Tudi mene je povest prevzela in sem med branjem nekajkrat zaihtela. Včasih se mi je celo zazdelo, da me pisateljica pozna in piše o meni in moji družini, čeprav se nisva se nikoli srečali. Toda Cilka nas že v uvodu potolaži, da so vse osebe v romanu izmišljene in vsaka podobnost je zgolj naklučje.
Zgodba opisuje
življenje avstralskih Slovencev iz sydneyskega predmestja "Lipa" ali "Linden". Glavna junaka zgodbe sta Barbara in njen mož Ivan. Njuno težko otroštvo v povojnih letih je mnogim poznano, ravno tako odločitev o izselitvi v Avstralijo — beg pred revščino, pred strahovi in duhovi povojnih let, želja biti daleč od teh spominov ter o snubljenju resnične svobode na drugem koncu sveta in o možnosti ponovnega začetka. Vse to pa zahteva mnogo napora, železne volje, hlastanja po materialnih potrebah, po potrebnem občutku varnosti ter nepptešena želja po duševnem in ljubezenskem zadoščenju. Če vseh teh potreb ne dosežemo, se nam zdi življenje prazno in čutimo se ogoljufane. Postanemo preočutljivi in si iščemo nadomestkov; nekateri se zgubijo in osamljeni na rečnih nabrežjih iščejo uteho v pijači, postanejo alkoholiki; drugi, bolj utrjeni postanejo "workaholiki" in slavni "biznismem", nekateri se predajo neutrudnemu javnemu življenju in prostovoljnemu delu. Mnoge, naravno nadarjene, razganja romantična duša, ustvarijo si svoj sanjski svet in postanejo umetniki — samouki: pesniki, pisatelji, slikarji, kiparji... kaj vse zmorejo Slovenci, pa čeprav nas je le poldrug' milijon z domovino vred.
V Barbari, Ivanu in njunih prijateljih se bomo prepoznali. Barbara se nekajkrat zlomi in celo zasovraži svojega trde°a moža, ki je ne razume. Tvan je pravi zavedni Slovenec, skrben in strog mož in oče, težak delavec, bogaboječ in nezmotljiv. Barbara je mehka duša, nežna slovenska žena in mati, ki sta ii prva skrb mož in otroci. Vsa družina in celotna slovenska skupnost je razpeta med dvema svetovoma, kjer si neprenehoma išče in ustvarja svoj novi svet. Vsi so željni ljubezni in razumevanja, vendar Barbari njene ljubezni njeni bližnji ne znajo vračati. Potrebuje ljudi, ki jo ljubijo in delo, ki bi ji nudilo duševno zadoščenje. Sama si ustvari svoj način izpovedovanja in postane uspešna slikarka, samorastnica, katere delo je spoštovano le od tujcev. Njeno življenje je nenadoma smiselno, obogateno in popolnejše in to jo ščiti pred duševnim propadom. Postane samozavestna in sprejme tujino za svojo domovino.
Jožica Gerden, Mildura
Iz Slovenskega društva Sydney
Poroča Ivanka Bulovec
Otvoritev teniškega igrišča
Teniški turnir v počastitev otvoritve novo zgrajenih teniških igrišč "SDS OPEN" so organizirali 28. januarja predvsem Tanja Smrdel in mladina SDS. Igrišča je slovesno odprl Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Canberra, blagolsovil jih je pater Valerijan Jenko. Finalista turnirja sta bila tudi predsednik SDS Jože Lah in sin Anthony, vendar je na Koncu zmagal par Tanja Smrdel in Mark Gašperšič. Turnir bodo ponovili vsako leto ob obletnici otvoritve igrišč.
Prva barvna brošura SDS
V brošuri so fotografije prostorov SDS z igrišči in drugimi slovenskimi značilnostmi. V njej najdemo lovsko strelišče, namizni tenis, balinišče, teniško igrišče in otroško igrišče. Na koncu je tudi mapa ceste po kateri se pride v društvo. Brošura je natisnjena v slovenskem in angleškem jeziku.
Presenečenje ob nastopu Toneta Gogala
Lep kulturni večer je članom društva 3. februarja pripravil Tone Gogala. Navzoče pa je nagovoril tudi Aleksander Lucu. Od tej priložnosti smo dvorano opremili z novimi tapeciranimi stoli.
Žrebanje dobitnika avtomobila bo 22. junija Pri SDS smo pripravili presenečenje tudi za ljubitelje "poker machines". Ob dnevu praznovanja slovenske neodvisnosti bomo izžrebali srečnega dobitnika avtomobila znamke Daihatsu Sharade. V nabiralniku je že polno kuponov... 22. junija se boste morda prav vi popeljali domov z novim avtomobilom.
O koncertu Mešanega pevskega zbora Dr. Bogdan Dere v Verskem središču sv. Rafaela — Merrylands, Sydney
Piše Ivan Kobal
Napovedano je bilo, da bo Mešani pevski zbor "Dr. Bogdan Derč" najprej pel pri maši zvečer ob sedmi uri, po masi pa v dvorani. Zato se je cerkev napolnila kakor ob nedeljah, a nismo pričakovali tako lepega petja in tako pestrega programa po maši v dvorani. Že pri maši se je videlo kako radi pojejo, saj so za konec zapeli kar dve pesmi, ne samo eno, kakor je navada. Začetek pred mašo je bil s pesmijo "Je mrak končan, že vzhaja dan..."
Po masi so bile v dvorani mize takoj zasedene. Vhod pevk in pevcev po stopnicah izza odra je že pokazal kakšne vrste program se nam obeta. Tako živo so peli, da je vmesno ploskanje kar odmevalo od stene do stene. Posebno lepo je proti koncu zapel solo sam pevovodja. ki je vse navdušil s svojim glasom in nastopom.
Ko je bil program zaključen, se je zbor umaknil v šolske prostore za odrom in po večerji smo ostali v dvorani najbolj navdušeni pevci in poslušalci — to pa je pomenilo še petja in veselja. Zbor se je tako razširil, da nas je bilo v valovečem, zibajočem se krogu vsaj sedemdeset. Z nami sta pela in se zibala tudi pater Valerijan in častni konzul Alfred Brežnik. Peli smo na vse grlo, kar po vrsti domače narodne pesmi.
Milica Stivan in druga pevka sta razdelili med pevci in pevkami "Mojo Slovenijo', prvo in drygo številko, kakor tudi 20 izvodov pesniške zbirke "Živi naj slovenska beseda".
Na koncu moram reči, da je bil koncert v Sydneyu izredno uspešen in predvsem domač!
Foto: Simon Novak
V Slovenskem društvu Melbourne
Z leve: Bratanič Borut, vodja zbora, Viktor Baraga, častni konzul Avstralije v Sloveniji, Frank Jelovčan, predsednik SDM, Stanko Prosenak in napovedovalka Melanija Ster
Bratanič Borut	Venčeslav Zadravec
Desno: S teniškega turniija: Tanja Smrdel, ark Gašperšič, Karin ižek in Robert Fišer
Zgoraj: Olga Lah, Aljaž Gosnar, Jože Lah in pater Valerijan Jenko
	Glas Slovenije stran 10 - MED NAMI	
		
S SREČANJA UREDNIKOV SLOVENSKIH MEDIJEV PO SVETU
v Ljubljani, junija J 995 Piše Jože Žohar
Nadaljevanje in konec iz številk 66-67-68
Na dvojezični šoli v Spetru potekajo osnovnošolske dejavnosti od leta 1968. V šolskem letu 1994/95 so imeli v petih razredih 56 otrok. Kot v vrtcu, tudi tu poteka delo v okviru 35 tedenskih ur: 4 ure zjutraj, 3 popoldne, z enournim odmorom za kosilo. Pouk se izvaja izmenično v enem in drugem jeziku v jutranjih in popoldanskih urah. Pred dvema letoma so se preselili v prenovljene prostore bivše poklicne šole. pri prenovi katere sta s prispevkom pomagala tudi Sektor za Slovence po svetu in Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Osnovna šola pa poleg drugih prostorov premore kar pet učilnic. Za izpopolnjevanje učiteljev redno organizirajo tečaje in seminarje, precej Časa pa posvečajo tudi pripravi učnega gradiva.
Avtobus z našimi potniki se je ustavil še v Trstu, kjer so najprej obiskali uredništvo Primorskega dnevnika, nato pa še uredništvo slovenskih radijskih oddaj, kjer so bili spoznani z zgodovino in delovanjem obeh pomembnih institucij. Primorski dnevnik je maja proslavljal 50. letnico svojega obstoja.
Zadnji dan srečanja. 23. 6.. so si udeleženci dopoldne ogledali slovenski parlament in se^ poaovarjali s predsednikom Državnega zbora Jožefom Školj^čein. Sledila je tiskovna konferenca ministra za ekonomske odnose Janka Deželaka. Popoldne pa so se, po ogledu podjetja "Helios"" v Domžalah, odpravili na izlet na Dolenjsko.' S tem se je program srečanja urednikov in novinarjev slovenskih medijev po svetu uradno zaključil. Ob koncu so izdali še skupno izjavo, ki jo je Glas Slovenije že priobčil v eni od svojih lanskih številk. V tej izjavi so zapisali, da s svojim delom "omogočamo pretok informacij in idej med Slovenijo in njenimi ljudmi po svetu. Povezujemo slovensko skupnost v naši novi domovini in seznanjamo naše novo okolje z deželo, iz katere izhajamo". V nadaljevanju pa so še izrazili: "Kljub razdaljam in različnim pogojem v katerih slovenski mediji po svetu delamo, imamo primerljive stanovske potrebe in želje: po organiziranem in rednem poročanju iz Slovenije, po sprejemu pojma o skupnem slovenskem prostoru v Sloveniji in po svetu in po izmenjavi izkušenj med seboj."
PRIPIS
je ves čas kar pet Slovencev s pete celine le i
Čeprav se nas Je motalo na tem srečanju, se je dosfej o njem kritično razpisala edino urednica Glasa Slovenije (v časopisu Slovenec, 3. oktobra 1995). čeprav sama na srečanju ni bila. Njene želje po boljših informacijah iz Slovenije in s predlogom, da bi Urad za informiranje postavil honorarnega novinarja, ki bi sestavljal tedenski bilten za Slovence po svetu in ga urednikom njihovih medijev- pošiljal po faxu, so bile podane organi zatorej m srečanja. Zakaj do tega še ni prišlo, ali najbrž sploh ne bo. bi lahko najbolje pojasnil sam Urad za informiranje.
Gregoričeva v svojem pismu izraža nezadovoljstvo z uspehi srečanja (komaj dobre tri mesece kasneje) in se jezi nad predlogom, ki da aa je dalo Društvo novinarjev Slovenije (DNS), namreč da naj bi Urad za informiranje kril članarino za "priključeno članstvo'' v DNS tistim urednikom in novinarjem slovenskih medijev jdo svetu, ki bi se želeli včlaniti v to organizacijo, jezi se. ceš. za novinarske izkaznice naj bi se našel denar, za postavitev honorarnega novinarja pa ne. Nezadovoljstvo Gregoričeve. Čeprav ob času pisanja še nekoliko prenagljeno, je vsekakor upravičeno. Ko se sprašuje o uspehih srečanja, pri tem najbrž mish na njegove rezultate, ti pa še danes, po dobrih sedmih mesecih niso nikjer vidni in najbrž še dolgo ne bodo, če sploh kje in kdaj. Jeza Gregoričeve nad predlogom o pokrivanju članarine v
Na obisku pri nadškofu dr. Alojziju Šuštarju
DNS urednikom in novinarjem slovenskih medijev po svetu je povsem odvečna, ker se gre za čisto obrobno in nepomembno vprašanje. Prvič, nihče nikogar ne sili v članstvo DNS, ampak je to prostovoljna odločitev vsakega posameznika. Drugič, če urad za informiranje ta predlog sprejme ali ne. gre za neznaten denar (10 DEM mesečno), ki si ga lahko privošči tudi vsak sam. Postavitev honorarnega novinarja (pisarna, oprema, plača) pa bi v primerjavi s tem Urad za informiranje stala v tisočih markah.
Gregoričeva piše tudi, da ji je med drugim potrebno "izpopolnjevanje v slovenščini (morda kak novinarski seminar ali tečaj, kjer bi nas učili 'biti novinar')". V Glasu Slovenije pomanjkanja znanja slovenščine ni videti, lahko je celo za zgled, res pa je, kot je zapisala njegova urednica, da imamo po svetu "... ambiciozne, včasih tudi dvomljive novinarje, ki imajo morda pet minutno radijsko oddajo in ki so - bolj ali manj - skregani s slovenščino in jih človek komaj razume..." Zelo vprašljivo je, koliko bi se bilo mogoče izpopolniti v materinščini v petih dneh in se še hkrati naučiti "biti novinar" ^'	1
Za izpopolnjevanje v vsakomur na voljo
-- ----------• -j---j----pa se tudi nihče ne
tauči na tečajih, kot kuhanja na kuharskem ali šivanja na iviljskem. pac pa je za to potrebno večletno šolanje in sočasno ali kasnejše utrjevanje v praksi. Sicer se mi pa zdi popoln absurd
slovenščini je bolj priročen, vsaj v Avstraliji, vsakomur na voljo slovenski lektorat v Sydneyu. Novinarstva
—j ~ —B ----J	-----"" •	»»«-» "	y j-'vy j i j uc/ouiu
pričakovati, da bi me zdai. na stara leta, Slovenija izpoj?oinjevala v lastnem jeziku ali učila "biti novinar", računovodja, pesnik, klepar ali karkoli že, če se v življenju do tega že sam nisem potrudil, dokler je bil še čas.
Udeleženci srečanja nismo šli v Slovenijo samo "gledat na uro" in "pasivno kimatniti samo zaradi medsebojnih srečanj, da bi "se zadovoljni vračali", pačpa smo tam konstruktivno sodelovali, izrazili svoje težave in zelje, ki so podobne, če že ne identične s težavami in željami Gregoričeve kot urednice štirinajstdnevnika. Nihče od nas pa ni od nikogar ničesar izsiljeval, niti pred nikomer poklekal, niti nikomur lezel v... zato pač nismo "dosegli nobenih vidnih uspehov", kot nam je to v Slovencu poočitala urednica Glasu Slovenije. Očitno so bila njena (in naša) pričakovanja od tega srečanja veliko večja kot bi jih mogla Urad za Slovence po svetu in Urad za informiranje
je nekoč dejal neKaKo taKoie: i\e mislite na to kaj ^^ domovina storila za vas, ampak na to, kaj boste vi storili za domovino." Za Slovence, ki smo nekaj drugega, to seveda ne velja.
Urad RS za Slovence po svetu in Urad vlade RS za informiranje nista organizirala srečanja samo zato, da bi se uredniki in novinarji slovenskih medijev po svetu doma fino imeli na stroške mlade države in šli tja "gledat na uro" in v njuno zadovoljstvo "pasivno kimat", ampak zato, ker sta gotovo smatrala za potrebno, da se iz oči v oči seznanita z njihovim delom in s težavami, ki jih pri tem imajo, da bi lahko pomagala, po drugi strani pa, kot je razvidno iz skupnega pisma obeh uradov, naslovljenega na udeležence, sta tudi hotela od nas zvedeti za možnost kako bi lahko animirali urednike in novinarje : domačine v državah kjer živimo, da bi ti objavljali več
radijskih postaj,........ . __________________
začela objavljati kakšne informacije o Sloveniji? Bosta to začela The Sydney Morning Herald ali The Age? V tem smislu vprašanje o "dosegu vidnih uspehov" in tisti žugarski "bomo videli!", ki tako izstopata v pisanju Gregoričeve, zazvenita povsem drugače, tako, da znenada obliti z znojnimi sragami sramežljivo obmolknemo in zaprti v svoj geto po getovsko še naprej delamo, kar pač delamo.
Zaključek je tak: Če po lanskem srečanju urednikov in novinarjev slovenskih medijev po svetu še kmalu ne bo videti nobenih pozitivnih rezultatov, ne s starni Urada za informiranje in Urada za Slovence po svetu, niti ne z naše strani, potem je res neumestno takšno srečanje letos ponovno organizirati. Skoda državnega denaija! In če ta že mora biti kako potrošen, bi ne z njim mogoče raje ustanovili sklad, iz katerega bi dajali denarno pomoč tistim slovenskim medijem po svetu, ki so dobri in potrebni za obstoj ter razvoj naših skupnosti in ki imajo kronične finančne težave ali katerim zaradi takšnih težav grozi samoukinitev? Ali drugim, ki bi radi šele zaživeli? Ta vprašanja so naslovljena tudi na Urad za Slovence po svetu in na Urad vlade RS za informiranje.
	Glas Slovenije stran 11 - ENGLISH PAGE	
		
Sydney Morning Herald
Wednesday, February 21, 1996
First flute questions invention of music
By David Keys
LONDON: Our species, Homo sapiens, may not have been the first to invent music, according to a recent discovery in the north of former Yugoslavia,
Archaeologists in Slovenia have unearthed the world's oldest sophisticated musical instrument — a flute made by Neanderthal humans 45.000 vears ago.
Broken at both ends, the 12-centimetre long instrument — made out of the leg bone of a young bear — still has its original four finger holes.
It was found by the side of a small temporary hearth in a cave near the town of Nova Gorica, 65 kilometres west of the Slovenian capital, Ljubljana.
Two bear jaw bones and a typically Neanderthal flint tool — a scraper, probably for cleaning animal skins — were also found near the fireplace.
Apart from it being the oldest proper musical instrument in the world, its significance is its association with Neanderthal man.
Before this discovery most archaeologists and anthropologists would have doubted the Neanderthals' ability to produce music, let alone make musical instruments.
The big question, however, is whether they thought it up by themselves or whether they simply copied the idea from anatomically modem humans, our own species, Homo sapiens.
Our species had arrived in Eastern Europe around 45,000 years ago, but did not reach central Europe, including Slovenia until 40,000 years ago at the earliest.
As the Slovenian flute dates back 45,000 years, it is almost certain that the Slovenian Neanderthals leamt to play music on their own — a revelation which has far-reaching implications for human evolution.
It suggests that Neanderthal Man
—	Homo sapiens rival human species
—	was perhaps intellectually closer to modern humans than previosly thought.
The instrument, which can generate a lowest note of B flat or A, would have given Neanderthal man the abillity to produce a range of melodies.
News from
Some 6 thousand Slovene pensioners from all over the country gathered in front of Slovene parliament in Ljubljana, to protest against the changes of the Retirement and Disability Law, adopted by the parliament.
On proposal by Prime Minister Dr. Janez Drnovšek the
parliament appointed three new ministers, Minister of Culture Dr. Janez Dular, Minister of Science and technology Dr. Anton Umek and Minister of Labour, Family and Social Affairs Tone Rop.
Prešeren Awards, the highest awards in the field of culture,
were presented on the eve of Slovene Cultural dav. This year's awards went to the poet Veno Taufer and to ballet dancer Vojko Vidmar for his life work. Winners of the Prešeren Fund Awards were scenographer Marko Japelj, opera solo singer Milena Morača, designer Zdravko PapiČ, actor Brane Sturbej-JJoet Uros Zupan and novelist Vlado Zabot.
The Union brewery launched the operation of the world's most up-to-date production equipment, whose value amounts to DEM 55 million. The equipment includes a beer filtering station and two new bottling lines. Beer in new bottles and cases was launched in the end of January 1996. The new technology will enable the Ljubljana joint-stock company to become a part of the developed European brewing market.
pis VECEE m	
	jPl
DelodsfaKi fcxto «11. '«mu»!« »Menil -U/. pr ifM> ! 0 usodi poračunov danes	ZwtomvdrBvo WÉSHMi&
	S Suiamo Agnelli nocsj | o sporammu Sloveniji-EU
Maribor's Newspaper Večer introduces new technology
Daily Večer is to have a different page structure as two additional printing links were purchased by the newspaper to supplement the printing machine bought two years ago from the Leykam printing mill in the town of Hoče. The new technology enables the printing of 32 pages with 8 colour pages, while previously Večer could only print 24 pages with 4 colour pages.
Slovenija
The green piece of Europe
90 years of Dr. Anton Trstenjak. At the reception given by the Slovene Academy of Science and Arts (SAZU), President France Bernik spoke about the characteristics of Dr. Trstenjak and his work: extreme scholarship mainly connected with his abundant scientific opus. After studying in Ljubljana, Paris. Insbruck and Milan. Trstenjak became a doctor of theology and psychology, specializing in psychology' Bernik also mentioned the elasticity of his mind. In the 1980s he created a synthesis - philosophical anthropology of man. Doctor Trstenjak was bom on 8 January 1906 near Gornja Radgona.
Issuing the first eleven maps of a Slovene topographic map is a top cultural and scientific achievement for Slovenia, President of Slovene Academy of Science and Arts (SAZU) France Bernik said in his speech at a ceremony to celebrate the issuing of the first maps with a scale of 1:25,000, issued by the Geodetic Office of the Ministry of Environment and Physical Planning.
Presenting a publication entitled "Fifty Years of the National and University Library", representatives of the National and University Library emphasized the development and tradition of this important national institution correspondent to a much longer period. The legal act on founding the central Slovene Library in 1945 was but a conclusion of 170-year long aspirations for its foundation.
Slovene House opened in Atlanta. Slovene Ambassador to the United States Ernest Petrič and Slovene Olympic Committee President Janez Kocijančič opened Slovene House in Atlanta, which is to reniain opened by the conclusion of this year Olympic games in Atlanta. Numerous exhibitions will be also displayed and all will be promotion of Slovene economy and tourism. This opening made Slovenia the first country among the participants in the Olympic games to open a national house on scene of the games which are to celebrate 100 years of modern Olympic games.
un
AUSTRALIA llll
euro
international ptyitd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting
t, food products and a variety of other products
equipment,
SHOWROOM ADRESS: 3 Dal more Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213
A KONCU SE NASMEJTE...
Sin se vrne z dela v Nemčiji domov in ponoči potrka na hišna vrata. "Kdo ie?" vpraša ženski glas. "Jaz, Tone, prišel sem iz Nemčije." Ali si prišel z avtomobilom?"
'Ne, z vlakom." "Ježešmarija. kam ga bomo pa dali?"
*
Dva svetovna popotnika se pogovarjata. "V katerih državah ste že bili?" "V Indiji, na Japonskem, v Južni Ameriki, na Havajih..." "In kam imate namen iti zdaj?"
"Spat, ker je že precej pozno..."
*
"A veš, da mi je zadnjič padla ura skozi okno?' "In se je razbila?' "Ne, sem jo ravno ujel, ko sem pritekel na cesto." "Kako, saj stanuješ v četrtem nadstropju?" "Že, že, ampak ura je štirideset sekund zaostajala..."
GODOVNIKI
40 mucencev Greoy
VSE NAJBOLJŠE

GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji :
Dušan Lajovk. Alfred Btežmk. Štefan McrzeJ in Stanka Giegohč Upravni odbor Dušan Lajovic. Alfred Brežmk in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna inedmea, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 4 /316 Dorset Rd. Borooia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 9762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gek, Jožica Gerden, Lojze KoSorok, Martha Magajna. Danica Petrič, Vinko Rizmal, Jože Žohar Logo: Frances Gek in Stanka Gregorič Distribucija: S Z. Gregorič bdonnaakz STA - fax poročila sbvenekeUskovneageacije,obYeabla Vflrpcfwiw Repubtike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo. Večer, Primorski dnevnik. Družina, Mladina, MAG, Svobodna Slovenija, Naia Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Nedelja, Naš tednik. Mladika. Slo- Weekly, IJpov list, Turist in turistične ftraftoe o Sloveniji, Radio SBS (Melbourne, Sydney) in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci.
Cena posamezne Številke $ 2 XX); letna naročnina $ 50j00; polletna $ 30j00; letna naročnina za prekomarakc države vključno z letalsko poŠto $ 100X10
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Bomnia VIC 3155
n
Fodpimn(i) Ulica in kraj
Drtava


Podpis
Poitna it.
Datum
Tisk:

Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood, Vic. 3134