z
je vir napredli«.
(Fra«c*ski pregarer.)
by il« 1
Ji!'
Glasilo volilnega odbora narodnih meščanov Ljubljanskih.
<	/L;
'	.	k	iA	,
(IzSisjii za časa r#iiley.)
Oznanila se n« sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo v Špitalskih ulicah štev. 5. — Volilcem Ljubljanskega mesta pošilja at brezplačno. — Posamezne številke ae prodajajo po 2 kr. v trafiki g. Kališa na Jurčičevem trgu
Številka 2.
V Ljubljani torek 16. marca 1897.
I. leto.
Zmaga bode naša !
Mi gremo v volilni boj za dobro stvar, za blagor meščanstva.
V narodu v ljudstvu iskali smo svoje podpore, iz naroda in ljudstva je na dan volitve pričakujemo. Večina prebivalstva stoji že na naši strani.
Starodavno belo-zeleno zastavo našega mesta ki je zbirala naše očete v hude in krvave boje, to dvigamo danes v duševni volilni boj. Žalostni so časi, tužna je sedanjost, potres nas je potrl — ali mi ustajamo pod našo zastavo in korakamo v boj za boljšo in lepšo prihodnjost.
Borimo se za dobrega poslanca proti slabemu poslancu, odpreti si hočemo pot na mogočni cesarski Dunaj in tam najti podpore za naše življenje, za naš obstanek.
Od srečnega izida volitev odvisna je prihodnjost našega mesta.
Zastava zeleno-bela plapola pred našimi vrstami, zberite se polnoštevilno pod njo, nobeden naj ne prelomi dane besede. Vsi pridite na volišče in stojte neustrašeno za našega kandidata
in zmaga bode naša!
Ivana Vencajza
Krivico nam delajo.
Do tako vročega volilnega boja v narodni stranki je prišlo jedino le po samoglavo osti nekaterih članov iz-vrševalnega odbora narodne stranke, če ti gospodje sedaj v ^Slovenskem narodu" kričijo, da pristaši Vencajza rušijo disciplino, jim mora njih lastna vest največ grehov očitati. Oni, trmoglavi kakor so, niso hoteli biti nasproti kandidatu Vencajzu in njegovim mnogobrojnim volilcem pravični, oni niso hoteli jedinosti v stranki, akoravno bi se bilo to prav lahko zgodilo še pred nekaterimi dnevi.
Da odbijemo mi vsako sumničenje od sebe, pojasnimo v naslednjem vse dogodke popolnoma resnično.
Or. svetnika Vencajza so že pretečeno poletje nekateri ljubljanski meščani nagovarjali, naj kandidira za državni zbor. Po dolgem premišljevanju je g. Vencajz stopil mesca novembra k županu Hribarju in ga vprašal za svet. Župan je odgovoril, da bi mu bila Vencajzova kandidatura zelo všeč in da jo bode podpiral z vsemi močmi, ako ne bo, kakor se pričakuje, kandidoval dr. Majaron. Eekel je župan, naj Vencajz pred vsem govori z dr. Majaronom. Vencajz je res takoj šel k dr. Majaronu in ta mu je dal besedo — katero je tudi dižal — da zdaj nikakor ne misli kan-didovati. Vencajz je torej šel in naznanil svojo kandidaturo pri izvrševalnem odboru narodne stranke Ta odbor je vse to molče na znanje vzel, in prijatelji Vencaj-zove kandidature niso imeli nobenega povoda roke križem držati. Skorej tri mesce ni na kandidaturo g. Kušarja skorej nihče resno mislil. To se je pokazalo na pr vem shodu* ljubljanskih zaupnih mož začetkom mesca svečana. Takrat se je vprašalo, ali ne bi kazalo kandidirati v Ljubljani dr. Ferjančiča. Ees je ta dobil pri glasovanju 20 glasov, za njim Vencajz 11 in Kušar le 5 glasov. Ko se je dr. Ferjančič potem odločil za gorenjska in notranjska mesta, vršil seje drugi shod ljubljanskih zaupnikov. Pri momentanem glasovanju je dobil Kušar (NB. njegov sin je bil navzočen in je za svojega očeta agitiral) jeden cel glas več kakor Vencajz. A za g. \eneajza je bilo pet pismenih izjav od zaupnih mož, kateri so bili zadržani priti osebno k shodu.
Teh pet izjav je pa gospoda v izvrševalnem odboru popolnoma prezrla in zavrgla!
Vprašamo, ali je tako postopanje bilo nepristransko ? Ali po vsem tem ni bila večina zaupnih mož za Vencajza? In če je bil izvrševalni odbor vendar v dvomu, zakaj ni sklical še jedenkrat zaupnih mož na posvetovanje?
Mi pa vemo, zakaj tega ni hotel: Večina izvrševal-nega odbora je na vsak način hotela odstraniti kandidaturo Vencajza, ker je bila žlahta za Kušarja. Hitro potem začel je „Slovenski narod" delati za Kušarja in ni našel zanj nobenega drugega pripomočka, kakor disciplino, katere izvrševalni odbor sam ne pozna, ker je on sam s svojim postopanjem rušil pravico in resnico.
Mi pa nismo izgubili še vsega zaupanja v pravičnost izvrševalnega odbora narodne stranke. Izvrševalni odbor se je bal sklicati volilni shod, akoravno vemo, da je pri občinskih volitvah vedno bila šega, postavljati kandidate
na javnih shodih. Eadi tega morali smo mi sklicati javni volilni shod, na katerega sta se pravočasno povabila Veu-cajz in Kušar. Ta shod je hotel dr. Tavčar razgnati in razstreliti. Vendar se mu je to ponesrečilo, — in več kakor BOO volileev je proglasilo Vencajza kandidatom za ljubljansko mesto. Sedaj je izvrševalni odbor vendar začel misliti, in sami so sklicali „post festum" volilni shod v Narodni dom. Izvrševalni odbor je sklenil občni shod, na katerem bodeta govorila Vencajz in Kušar. Dr. Tavčar je pa v svojem ^Slovenskem narodu" popolnoma napačno proglasil ta shod le za Kušarjev shod, na katerem bode le samo Kušar govoril. Ko so ga pozneje opomnili na ta greh, poslal je on Vencajzu še le 10. t. m. ob 11. uri dopoludne, torej 8 ur pred shodom, pismo, s katerim ga je vabil na shod. Naravno je, da se Vencajzova stranka ni mogla udeležiti ne glede na to, da je imela že za se občni shod, katerega ni bilo treba več popravljati.
Sedaj je bil razpor očividen. Vendar smo mi v zadnjem trenutku še ponudili izvrševalnemu odboru narodne stranke mir in spravo.
Županu Hribarju smo nasvetovali sledeče: Izvrševalni odbor vidi, da se pri zaprtih durih ni zadela prava struna in da je narodno meščanstvo v dveh taborih. Ker ni bilo mogoče spraviti obe stranki na jeden skupen shod in tam po večini odločiti, radi tega ima narodna stranka danes dva volilna oddelka in dva shoda, katera sta si v številu glasov skorej jednaka. Izvrševalni odbor naj torej izreče, da sprevidi da sta nastali v Ljubljani dve volilni stranki, katerima obema stojijo na čelu možje narodne stranke, in zaradi tega naj izreče izvrševalni odbor, da daje narodnim volilcem prosto volitev, naj se odločijo za jednega ali drugega. Na ta način bi bila narodna stranka na vsak način zmagala: zmaga Vencajzova ali zmaga Kušarjeva bi bila njena zmaga.
Ta naša ponudba seje pa z zasmehom odklonila!
Izvrševalni odbor torej sam želi in hoče boj v narodni stranki, in ker ga hoče, naj ga ima. Ta boj ga bode podučil, da je ljubljansko meščanstvo toliko razsodno, da si ne da od žlahte diktirati kandidatov. Pravica je gotovo bila na naši strani, ‘tildi miroljubnost smo dokazali, ako-tavno nas je izvrševalni odbor vedno preziral in žalil. Mi smo še vedno narodna stranka, in nihče našega odbora še dosedaj ni izključil iz te stranke. Sedaj pa „SIovenski narod" suče stvar tako, kakor da bi bili mi grobokopi narodne stranke.
Ali smo grobokopi narodne stranke radi tega, ker hočemo prisiliti to stranko v razumno in pametno delovanje, v pravičnost in razsodnost?
Kušarjeva stranka nas sumnjiči, da iščemo podpore pri drugih strankah. To je neresnica! Nasprotno. Kušarjeva stranka se je celo v deželnem zboru za kulisami potegovala za pomoč katoliške narodne stranke. Kušarjeva stranka je celo šla k socialdemokratom za pomoč prosit, in mi tega nismo storili. Mi se nobeni stranki nismo zarezali. Ako pa katoliški narodni stranki bolje ugaja naš kandidat g. Vencajz, ji tega ne moremo
braniti;	to je	ujena stvar. Tudi	stranke	^Slovenskega
Lista"	nismo	prosili za pomoč, in ako	ona podpira
kandidata Vencajza, stori to gotovo le zaradi tega. ker noče voliti slabega kandidata.
Mi upamo, da bodemo zmagali.
Gotovo pa bodemo dokazali prevzetnežem v narodni stranki,	da se	pri nas v Ljubljani razmere preobračajo, da
se meščanstvo	zaveda svojih koristij	in da se	ta zavednost
tudi po državnozborskih volitvah ne bode dala več ustaviti ali prezirati. Ljubljansko meščanstvo ustaja, ono zahteva trezno in pametno politiko, ono zahteva dobre kandidate in to je: zdrava prikazen, katera bode rodila svoje dobre nasledke in katera nas bode privedla konečno. in če tudi še-le po bojih, do vsestranskega sporazumljenja!
inteligence, neče priznati Vencajzu nikakih zaslug in ga obklada s priimkom r grob okopa" narodne stranke.
Oj pamet, oj kje si doma!
Osebnosti.
Nekateri nerodni jeziki raznašajo po Ljubljani govorico, da je ves volilni boj le osebni dvoboj med dr. Tavčarjem in dr. Krisperjem, ki stojita na čelu nasprotnih volilnih taborov. Kedor pozna značaj obeh teh gospodov, je gotovo preverjen, da nobeden od njiju ni tako brezznačajen in brezvesten, da bi iz osebnih ozirov razdvajal in razburjal meščanstvo.
Poizvedeli smo, da oba gospoda nimata nobenega osebnega prepira med seboj in sta še pred kratkem v „Narod nem domu" sedela pri isti mizi. Istina pa je, da zastopata oba gospoda v narodni stranki različne težnje. Dr. Tavčar zastopa kavalirsko in bojevito narodnost — dr. Kiisper zagovarja ljudsko, realno in zaradi tega spravljivo politiko. Te dve težnji prišli sta na površje o priliki državnozborskih volitev, in zaradi tega je danes narodno meščanstvo tudi v dveh taborih.
Oho!
Tisti ki pišejo „Slov. Narod" se niso rodili v Ljubljani in toraj ne poznajo dobro Ljubljanske govorice.
Domačinu Ljubljančanu ni navada, da imenuje može katerim utripa srce in bije žila za Ljubljano in pred vsem za Ljubljane, da imenuje take može — gluhe, trdovratne, divje, neplodne, nehvaležne in nerodne.
Pred kratkem je mestni zbor Ljubljanski izrekal dr. Krisper-ju zahvalo za njega nesebični trud o priliki potresa, ko je on ustanovil potresni pomočni odbor, kjer je s pripomočjo odličnih meščanov Ljubljanskih pridobil prebivalstvu 70.000 gld., a danes ga imenuje dr. Tavčarja list — brezupen element, in to razžalitev mora slišati mož na svojih rojstnih tleh.
Ko se je vračal Vencajz načelu „Glasbene Matice" z Dunaja, kjer je naš pevski zbor dosegel fenomenalno zmagoslavje, tedaj je prejšnji župan ljubljanski v navdušenih besedah slavil zasluge gosp. Vencajza in danes? Danes „Slovenski Narod" kateri hoče biti glasilo slovenske
»Slovenski Narod“ in uradništvo.
Brezdvomno zavzema uradništvo vsled svoje inteligence odlično mesto v narodni družbi ljubljanski. Vsaki stranki mora biti na tem ležeče, da si pridobi simpatije tega imenitnega faktorja.
Agitacija pri volitvah se v te kroge ne upa, ker je uradništvo zadosti razsodno, da ve na katero stran se ima obrniti.
Jediua agitacija je sposobnost in zanesljivost kandidata.
Kušarjeva volilna stranka v svojem glasilu naravnost zahteva da mora uradništvo pristopiti v njen tabor, češ da se drugače postavi v nasprotstvo z meščanstvom.
Vprašamo samo, niso li tisti volilci ki se angažujejo za kandidata Vencajza narodni meščani?!
Ker vkljub temu ni gotovo da se bode uradništvo odločilo za kandidata Kušarja, lotila se je njegova stranka popolnoma neopravičene in neosnovane denun-cijacije, katera se bere v sobotni številki „SIov. Naroda".
Po mnenji te volilne stranke, naj nima uradnik še toliko prostosti, da bi smel kakemu prijatelju svoje mnenje razodeti, in to se že imenuje neopravičljivo uplivanje.
Najlepše je to, da se našemu občespoštovanemu in izbornemu kandidatu Vencajzu šteje od Kušarjeve stranke v največji greh da je uradnik!
Vprašanje.
Ali zasluži g. Kušar da ga volimo še za naprej kc državnega poslanca v Ljubljani, ali je storil on svojo doli nost?
Nel
ne?
L G. Kušar je bil gotovo več kakor polovico isteg časa. v katerem bi moral sedeti v državnem zboru na Di naju, v Ljubljani ali pa na svojem mlinu v Dom žal a 1 Toraj ni mogel slediti obravnavam in brigati se v državne: zboru za interese svojih volileev. Tako se ne izpolnuje dolžnosti poslanca.
II.	G. Kušar ni nikdar sklical shoda. Brigal se : celih 6 let za svoje volilce, še v naj hujšem času, o potresi se ni čutil poklicanega sklicavati svpje volilce, slišati nji težnje, dajati jim pogum in poročati, kaj je za nje stori Dokaz temu, da je vse to resnica, je popolnoma prez ranje njegove osebe, ko je občinski svet ljubljans izrekal zahvalo raznim možem, ki so se trudili za Ljubljan Ce bi g. Kušar res kaj storil, kar bi bilo le vredno om niti, gotovo bi lastni njegovi pristaši v mestnem zboru, i čelu g. dr. Iv. Tavčar, mu izrekli priznanje. Ker je pa p polnoma molčal in so tudi to spoznali njegovi pristaši,
bili raje tihi, da bi se ne blamirali. In danes hočejo go-v riti o njegovih zaslugah? Pred nekaterimi tedni dobil je komaj 5 glasov zaupnih mož, in danes je biser poslanca.
III. G. Kušar nima pojma o socijalnem upra-š a n j u, ali ga pa noče imeti. Glasoval je proti direktni in tajni volilni pravici, proti temu, da bi vsak volilee bodi si meščan, obrtnik, trgovec ali kmet sam svoj listek oddal.
IV. G. Kušar nima pojma o položaju našega kmeta. Glasoval je pri odpisu davka da naj se grajščakom odpiše na stotine gld. ubogim kmetom na Slovenskem pa nekaj krajcarjev. Ali se zamore reči, da ta mož čuti z ljudstvom ? Ne! Kakor je tedaj z bogatašom vlekel proti kmetu, isto se lahko pripeti obrtniku, trgovcu i. t. d. In ti naj mu sedaj dajo svoj glas? Nikdar ne!
V. G. Kušar se ni potrudil na shod obrtne zveze v Ljubljani. Še le drugi so mu morali povedati, kaj žele obrtniki, še le drugi so mu spisali prošnjo, katero sta skupaj z dr. Ferjančičem nesla na Dunaj. To stori lahko vsak, kedor le zna nositi kako stvar. Da bi se pa on brigal za obrtnike in sam prišel v njih sredo, ne tega pa ne! Toraj nimajo obrtniki nobenega povoda ogrevati se zanj.
Navedli bi še marsikaj. A to naj zadostuje, volilei sami iz tega sprevidijo, da dosedanji poslanec g. Kušar ni imel zmožnosti ne volje tako zastopati Ljubljano, kakor bi jo moral.
Župan Hribar in mi.
»Slovenski Narod“ nas opravlja, da mi delamo proti županu Hribarju. To je gola neresnica! Nasprotno, je naša volilna stranka pri občnem shodu pripoznala očitno zasluge našega župana in izdala se je parola, da mora ostati oseba našega župana izvau volilnega boja.
Naša volilna stranka nima nobenega vzroka, izpodkopavati županov stol, ker je bil ravno župan Hribar tisti, kateri je v izvrševalnem odboru goreče zagovarjal in priporočal kandidata V e n c a j z a. Zalibog, glas našega župana, ki bi bil moral biti v izvrševalnem odboru narodne stranke prvi in odločilni glas, ni toliko izdal, da bi se njemu drugi odborniki udali. Župan Hribar je sicer izjavil, da on vsled discipline za svojo osebo glasuje za kandidata Kušarja, ali on je ob enem tudi obljubil vodstvu naše volilne stranke, da on ostane v volilnem boju n epr is trans k, in da on ne bode agitiral proti kandidatu Vencajzu. Ker se je ta beseda dala brezpogojno, še na županovo besedo zanašamo in nimamo prav nobenega povoda, agitirati proti županu.
Volilni shod
Kušarjeve stranke v „Narodnem domu“.
Na ta shod se je zbralo kakor pravijo 400 (?) narodnih mož. Pravijo da so bili volilei, videli smo med njimi mnogo — dijakov.
Dr. vit. Bleiweis je povedal, da je izverševalni odbor div;al se le številke navzočih zaupnih mož, (mislil si je da mnenje naroda ne šteje). Tega ni povedal, zakaj se je sklical volilni shod, ako si je bil v zavesti, da so številke izverševalnega odbora kaj vredne.
Potem se je volil dr. Tavčar predsednikom shoda, baje zato, ker so se bali, da drugače uide k „Roži“ kvartat, in glejte čuda! — on ni ušel.
Kandidat Kušar hotel je govoriti to, kar je bral v časnikih o programu Vencajzovem. Posrečilo se mu ni, in tudi naše mnenje o njega nesposobnosti se ni premenilo. Dr.'Tavčar je delal sedaj kisel obraz, sedaj zopet se muzal kakor je nanesla Kušarjevega govora nerodnost.
Klaka bila je naročena in funkcijonirala brez napake.
Potem so šteli. Svoje pristaše šteli so dvakrat, naše volilee, ki so prišli iz porednosti in radovednosti pa trikrat.
In vseh bilo je 400.
Sedaj so zmage gotovi in njih slava je neizmerna.
Dopisi.
Z Barja. Za volitve se gre! Po šestletni dobi imajo volilei zopet priliko izbirati si svojih zastopnikov, kateri bodejo v prihodnjih zasedanjih državnega zbora bolj ali manj spretno kovali našo srečo.
Kedor ima vsega v izobilji, ta se pač ne razgreva ob volitvah: njemu je vse jedno, ga li zastopa Peter ali Pavel na Dunaji, saj nima potreb, ne zahtev. Drugače je za one sloje našega naroda, katerim sreča ni nastlala cvetic na življenja pot; za te so volitve velevažnega pomena. Med one sloje morate vsekako prištevati reveže, katerim je osoda oddelila naše barje v prebivališče.
Ni treba, da bi vam narisal bedo Barjanov v vsej nagoti: znana je širom slovenskega sveta in daleč izvan njega mej. Ponavljajoče se povodnji uničujejo leto za letom ves pridelek in kar je še huje, jemljejo barjanu veselje do dela, store ga malomarnega! Čemu bi se trudil, čemu potil, saj itak ve. da mu povodenj vzame pomladi ali jeseni to, kar mu je hotela zemlja podariti v živež. Beda raste čim dalje bolj in oni koraki, kateri se store v zmanjševanje tukajšnje revščine, so le to, kar je kapljica vode za žejo umirajočemu. Temeljite pomoči bi bilo treba tu že , zdavnaj.
Barjani si ne morejo sami pomagati; sami ne morejo preprečiti povodnij. To je jedno onih del, kateremu so kos le združene moči, to je naloga države in njenih v to poklicanih faktorjev. Saj je vendar jeden glavnih namenov one zveze ljudstev, katero imenujemo državo, da izvaja stvari, katerih posameznik ne zmore. To lepo dolžnost pozna naša državna vlada in ježe obljubila svoj prispevek; obljubila ga je tudi dežela naša in zastop našega stolnega mesta, vendar pa smo še vedno tam, kjer smo bili. Da je temu tako, uzrok so le nekaterniki, kateri zasledujejo pri tem svoje lastne koristi. Ti zadržujejo z ničevimi izgovori izvršitev osuševanja barja. Takemu početju bi se pa kmalo v okom prišlo, ako bi se pokazala vsa zadeva na pristojnem mestu v pravi luči. To bi pa bila dolžnost našega državnozborskega poslanca.
Kolikor je nam znano, se v zadnjem času za nas v tej zadevi ni nič storilo in vendar je ta tolikanj pereča zadeva za nas življenskega pomena.
Ako se ni skrbelo, ob čem da bodejo živeli Barjani, naj bi se saj v poštev jemalo to, da bi koristilo osuševanje barja ne le njega prebivalcem ampak tudi ljubljanskemu mestu, deželi in državi! Ako dosedanjega našega poslanca ni silila milosrčnost k delovanju za to zadevo,; naj bi ga primorala vsaj častihlepnost in samoljubje, saj bi moral prepričan biti, da bi bila to jako hvaležna naloga in da bi izvršba tega največjega podjetja, kar se jih je izvršilo v našej deželi, storila njega ime neumrljivo v zgodovini našega kulturnega življenja.
Barjani ne morejo dalje gledati križem rok takih razmer, ker je njih stanje od dne do dne obupnejše. V prejšnjih letih dobival je iz zemlje nekaj pripomočkov v podobi šote; a sedaj? Šote skoraj ni več! Na prste lahko seštejete one posestnike, kateri imajo še kaj sveta, da bi ne bili izrezali vse šote. 1‘umaujkanje kuriva postalo je tem občutljivejše, odkar se je napravila na barji tovarna za šotno drob.
Ta tovarna je kupila velik kos še ne izrezanega sveta in šota v njem je izgubljena za Barjane. Ni toraj daleč čas, v katerem nam bode zmanjkalo kuriva — jedina dobrota, katero smo v prejšnjih časih imeli! S čim naj kurimo potem? Drv kupovati nam pač ne bode mogoče, saj celo meščani tožijo o njih draginji. Da bi imeli dovolj živine, pomagali bi si, kakor si pomagajo „čikoši“ v ogerskih pustinjah; ker pa tudi te ni, nas ne čaka druzega kakor lačnim zmrazovati.
Ni se torej čuditi, da se sedaj ob volitvah zopet vzbudi v nas želja po poslancu, kateri bi za nas kaj storil. Nam ni vse jedno, kedo je naš zastopnik na Dunaji. Da hodi le na Dunaj sedet in da gleda le na to, da discipline med poslanci ne ruši — to je za nas premalo!! Mi zahtevamo in moramo zahtevati od našega bodočega
poslanca delovanja; nam se mora že skoraj pomagati. Sedanji g. poslanec je imel priliko v zadnjih šestih letih pokazati, koliko zmore. Ta se ni obnesel, zato si poiščimo druzega. Gospodje, katerim smemo zaupati, priporočajo nam gospoda svetnika Vencajza. Volili ga bodejo ljubljanski meščani, volimo ga tudi mi, Barjani!
Tu smo mu povedali, česa nam je treba; on bode gotovo to vpošteval in delal na to, da se izpremene naše razmere; pravijo da je zmožen za to. Zatoraj, Barjani, oddaj vsak izmed Vas pri volitvi dne 18. marca svoj glas svetniku in zemljiškemu posestniku gospodu Ivanu Vencajzu.
Opomba uredništva: Kako vse drugače je poskrbljeno za „agro monfalconese!“ Tam, v gradiškem okraji, so napravili vodno zadrugo, ki naj bi dotične zemljo osušila, oziroma z vodo preskrbovala. Vlada je tej zadrugi koj dala podpore blizo 400.000 gld. in zraven tega brezobrestno posojilo v znesku 191.200 gld., — predno še so bili načrti in proračuni za to podjetje narejeni. Tačas pa namerava vlada dati tej zadrugi še iznova okoli pol milijona, ako-ravno goriški deželni zbor celo podjetje obsoja kot nepotrebno in ga sam noče podpirati. — Kar se tiče ljubljanskega barja, pa dostavimo
Jako umestnemu in času primernemu dopisu dostavimo to, da se je vprašanje osušenja barja v najnovejšem času začelo zopet prebuditi.
Vsled izpodbude našega župana Ivana Hriba rja je namreč mestni zbor Ljubljanski predložil c. kr. deželni vladi spomenico, naj se vodopravna obravnava za regulacijo Ljubljanice v svrho osušenja barja in pričetek dela samega kolikor mogoče pospeši.
Poročevalec odseka občinski svetnik Hrasky, kije znan kot jeden prvih strokovnjakov v barjanskih tehničnih zadevah, je izdelal v ta namen zelo zanimivo in temeljito poročilo, ki nam pojasnjuje veliko važnost tega vprašanja za Ljubljano in za baije.
To poročilo natisnil je ^Slovenski narod“ v številki z dne 24. februarja 1.1. in mi priporočamo onim, ki smatrajo barjansko vprašanje za nevažno, naj se pouče iz tega poročila, in prišli bodo do druzega sklepa. — Naš poslanec se bode v prihodnji državnozborski dobi moral brez dvoma pečati s tem perečim vprašanjem.
Dnevne novice.
(Shod Kušarjeve stranke v šentpeterskem predmestja.) Pretečeni teden potrudil se je dr. Tavčar v neko gostilno tega predmestja ter hotel tam agitirati za Kušarja. Kušarjevih pristašev pa ni bilo, prišli so le naši pristaši, kateri so dr. Tavčarju povedali, da tukaj ni pravi kraj, da bi se Kušar proglašal za kandidata, na kar je dr. Tavčar mirno odšel.
(Shod Kušarjeve stranke na Martinovi cesti pri Topolavcu.) Ta shod sklieal se je pretečeni četrtek. Pripeljala sta se na ta shod gosp. Kušar in gosp. dr. Ivan Tavčar. Njihovih pristašev ni bilo, pač pa so prišli pošteni volilei iz Vodmata, in ko seje glasovalo za predsednika, dobil je pristaš naše stranke nad 40 glasov večine. Na tem shodu govorili so: dr. Gregorič, Turk in dr. Krisper. Shod je sprejel z navdušenjem kandidaturo g. Vencajza. To, kar poroča ^Slovenski Narod “ o tem shodu, je ravno tako neresnično, kakor to, kar je poročal o shodu pri Maliču, in kedor bere dotično poročilo, mora misliti, da poročevalec na tem shodu še bil ni, temveč na kakem drugem, nam popolnoma neznanem shodu. Popolnoma neresnično je, da se je v navzočnosti dr. Krisperja pela kaka pesem, ker ta gospod bil je na tem shodu komaj 15 minut. Tudi ni res, da bi bil on ime dr. Tavčaija pačil. Poročevalcu bilo je pač tako vroče, da ni bil več pri navadni pameti. Potrditi pa moram, da se navzoči dr. Tavčar ni upal spregovoriti niti jednega govora, kar bi bil gotovo storil, ako bi ga bil kedo razžalil. Kušarjev shod končal je s popolnim porazom Kušarjeve stranke.
(Kušarjev shod pri „Lovcu“ na Tržaški cesti.)
Pretečeni teden sklicali so tudi tam shod; ker so pa prišli samo naši volilei, so Kušarjevi partizani žalostno odišli.
(Trnovčani in Krakovčanje.) „ Slovenski Narod“ je v svoji številki od pretečenega petka tako oduren, da očita Krakovčanom in Trnovčanom najhujše nasprotstvo proti sedanjemu mestnemu zastopu, ter jim predbaciva, da so bili vedno na svojem mestu, kadar je bilo treba kamenje metati na mestni zastop. Taka razžalitev je nečnvena!
Krakovčani in Trnovčani so stali vedno kakor steber za slovensko narodno stvar. Oni so bili tisti, kateri so v prvih vrstah pomagali v pretečenih časih narodnega preporoda narodni stranki do zmage v mestni hiši. Nehvaležnost, skrajna nehvaležnost je torej, ako „Slovenski Narod“ žali to pošteno mestno prebivalstvo. Ako „Slovenski Narod“ očita temu prebivalstvu, da bode mesto moralo pokriti primanjkljaj pri trnovskih zvonovih, opomnimo, da to ni nobena milost mestnega zastopa, temveč le mestnega zastopa dolžnost, ker Krakovčani in Trnovčani plačujejo ravno tako davek, kakor mestna gospoda. Krakovčani in Trnovčani si bodo pa zapomnili to nehvaležno razžalitev.
(Jeden se je že poslovil.) Poroča se nam, da je glavni agitator Kušarjeve stranke g. Gustav Pirc odpovedal se mestnemu odborništvu. Storil je to pravočasno, ker dobro ve, da ne bode več voljen. Pogrešali ga ne bodemo, ker zapisniki mestnih sej, posebno v zadnjem času o njegovem delovanju ničesar ne povedo.
To so dobri nasledki naše agitacije.
(€rlede na naše porodilo) o volilnem shodu pri Maliču prosi nas g. dr. Hudnik tisto toliko popraviti, da on ni govoril o „čitalniški kliki", kakor je bilo brati v zadnji naši številki, marveč samo o komandujočih gospodih, katerim je njihova volja in njihova oseba vse, drugi pa naj pred njimi na trebuhih leže. Ta popravek s tem rade volje priobčimo.
(Torej taki so Kušarjevi pristaši.) V nedeljo dne 14. t. m. je pri shodu socijalnih demokratov njihov načelnik povedal, da je Kušar jeva stranka ponudila socijalnim ' demokratom kompromis za državnozborsko volitev dne 18. t. m., da bi prišli socijalni demo-kratje g. Kušarja volit. Socijalni demokratje so pa to ponudbo odklonili, češ, da se ne marajo vezati z ljudmi, ki so že tako daleč zašli, da iščejo zaveznikov celo med principijelnimi nasprotniki.
(Popravek.) G. Vencajz nas prosi, da popravimo pomoto našega poročevalca: on ni govoril na shodu pr Maliču, „da v Avstriji ni nič zastonj1*. To popravimo.
Pomenljive izjave.
Nekateri prvaki sedanje Kušarjeve stranke delajo danes tako, kakor da bi bili od nekdaj prepričani, da je kandidat Kušar najboljši poslanec na svetu. Pred volitvami so pa bili neprevidni dovolj, da so jako resnim prijateljem politike razodeli popolnoma drugo mnenje, katero danes slavnemu občinstvu podamo v premislek.
I.
„Če bode Ljubljana imela še naprej takega poslanca, kakor je g. Kušar, se ne dam več voliti v državni zbor“.
Dr. Feijančič.
n.
„Jaz sam vem, da je Vencajz dober kandidat in tudi župan ga hoče imeti za ljubljanskega poslanca, samo to mu zamerim, da je prezgodaj začel agitovati. Kušar pa ni več za poslanca, na tega še ne mislim ne. ta naj le
os“ne don,a"'	Dr. Taržar.
(Za obe ti izjavi imamo popolnoma zanesljive priče, in ti izreki se tudi niso vršili za šalo, ker so bili vpleteni v političen razgovor).
(Pri volilnem sliodu V Narodnem domu) izjavil je gosp. Pock v imenu Ljubljanskih gostilničarjev, da so on in da so gostilničarji za gosp. Kušarja. Tukaj pa sedaj priobčimo „izjavo“ 31 gostilničarjev, med njimi štirih odbornikov gostilničarske zadruge.
Izjava.
Podpisani gostilničarji izjavimo, da nismo nikdar pooblastiti g. Pocka načelnika naše zadruge, da v našem imenu izrazi na volilnem shodu v ,,Narodnem donm“ da je zadruga za kandidata Kušarja.
v Ljubljani, 11. marca 1897.	^PodPisi	80	Pri	na4em	uredništvu).
Častiti obrtniki!
Mi smo Tam na zadnjem shodu naše zaveze dokazali, da imamo srce za Vas in smo predlagali da se Vam vrnitev potresnega posojila olajša. Bivši naš poslanec g. Kušar nam ni mogel tega izposlovati. Zatoraj je bila naša dolžnost iskati druzega, boljšega poslanca in priporočan naj Vam bode
I?ai ?
V prihodnjem državnem zboru pride na vrsto obrtna novela. Vaše želje povedali bodete sami temu poslancu in on je gotovo zmožen izraziti te želje na Dunaju in delal zanje.	Odbor obrtne zveze za Kranjsko.
Poduk gg. volilcem.
S pooblastili se ne voli, vsak volilee mora priti osebno. Glasuje se z glasovnicami, katere so se volilcem uradno dostavile, kdor je ni dobil, jo dobi na dan volitve pri volilnem komisaiju v mestni dvorani ali poprej na magistratu. Druge glasovnice niso veljavne, kdor je glasovnico izgubil ali pokazil, zamore na dan volitve dobiti novo pri volilnem komisarju. Glasuje se tajno, ker mora volilee glasovnico skupaj zavito oddati in jo volilna komisija daje neodprto v volilno posodo. Naš volilee naj toraj ali sam zapiše ali pa po kakem zanesljivem možu zapisati da na glasovnico naslednje ime
Ivan Veneggz
c. lsx. deželno - sodni s-vetniJs.
Rumeno izkaznico ali legitimacijo, ki se je s glasovnico ob jednem razdelila treba je prinesti seboj in pokazati komisiji.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pavšek. — Natisnila A. Klein & Comp. y Ljubljani
i"r