Letnik I.
Inserati se jemljejo zastonj.
¥ laxujiwi obleki«
Maja, kedar ga je volja.
Rokopisev ne' potrebuje in ne .daje nazaj, anonimnih naznanil ne sprejema. Odgovorni vrednik: Slovenski duh.
Bralcem !
st 5.
Velja 10 kr.
-Š&-
V kratkem času svojega življenja pridobil si je „Brencelj“ jako veliko prijateljev ne le v svojem, ampak tudi v nasprotnem šotoru. Kedar izleti, brž planejo po njem liberaluhi, ga pazljivo prebirajo in drug drugemu razjasnujejo. Nekteri so se jeli učiti v ta namen slovenski jezik, in; kar dosegel bo „Brencelj“ v me s e cibi
Ni tedaj čuda, da se „Brencelj“ nosi ošabno in ponosno in se pečd le s tistim, ktéri si ga naroči ; čeravno siten mrčes ne sili se nikomur , letč memo ga piči, potem pa zgine ko kafra, še Dežman ga s svojimi principi ne more vjeti. Varujte se ga!v
Sesti „Brencelj“ se bo izlegel 17. aprila. ' Ä
Vredništvo.
bi\najboljše šole ne dosegle v letib,
Privilegije.
Ministerstvo v Blatni vasi je podelilo sledeče privilegije:
20. marca.
Vredništvu „Laibacherice“ za črke 1. t. d., ktere pomenijo odslej vsa narodna društva; za prav malo časa.
Gosp. A. Dimitz-u za posebno umetno sestavljen aparat, v kterém se slišijo le klici „Hoch“, Če tudi vse kriči „Slava !“ in „Živijo !“ 24. marca.
„Tagblatt-u“ za mašino, ktera ima čudno lastnost, da šteje pri zborih liberalubov vsako osebo za pet ali še več; veljd za čas konšt. zborov.
Neuradni del.
Oh!
Božja milost vstvarila je „Brenceljna“ v srditi jezi, kajti vsaka živalica ima kako veselo uro, še Turniček najde zrno, celò gosp, Käsmacher in njegov pudelj včasih dobro večerjata in junak iz Blatne vasi ni še vse zdrave Človeške logike zgubil, tudi gosp. Pisk er zakroži včasih, čeravno redko, kako pametno, in S. Opica najde vendar le kak !
škandalček; le „Brencelj“ je nesrečna stvar. Vselej, kedar se poteguje za svoja ljubljenca, tumarjevo in konšt. društvo, blamira se, da je groza in da bi še tako lačen pajk ne dotaknil se njegovega meša.
Komaj je ozdravil po prvi blamaži, ko ste tako malo marali za po njemu priporočene kandidate, že ste ga zopet neizrečeno osramotili. Kaj vendar mislite? Bo H „Brencelj“ vtaknil vsako blamažo v žep, ko Dežman? Je li to plača njegova, da Vas povsod zagovarja in se za Vas lasä s Slovenci? Nehvaležni liberalni rod, kedaj boš čislal tvoje zastopnike in dobrotnike!.
Kaj ste storili! „Brencelj“ se sramuje do petä, ne upa si revče na ulice, vse kaže na-nj, vse muhe se mu posmehujejo, rekoč: „Ta je tista prismoda, ki zagovarja liberaluhe in njihove otroke. Sram naj ga bo !“
Kdo Vam je neki ukazal, o prihodu našega svitlega cesarja pozabiti bakljè v mestu! Ni li „Brencelj“ frčal od hiše do hiše in opominjal, da si jih preskrbite? A Vi slepci, ki ste rojeni med kapitalom, vzeli ste s sabo le „lešerbe“ inteligencije, misleči, da bodo svit-lejše od bakelj Sokolov. „Brencelj“ bil je sramote bled, ko Vas ni bilo nikjer videti. Se le ko ste hitro poslali po pozabljene baklje, se
Yas je videlo nekaj. Oh, da bi bili ostali dalje v temoti!
„Brencelj“ si je bil svest, da ima za sabo veliko množico; ko pa prešteje vrste svojih ljubčekov, najde jih ravno 25 '/2 ! ! In kako ste se obnašali! Sokolovi in nacijonalni „Slava!“ in „Živijo!“ predrli niso le stene cesarskega voza, ampak celò Beustu ušesa; kje so bili pa Vaši „Hoch!“? Culo se je le neko čiv-, kanje, ko od podzemeljskih „špičmohov“ ali ponočnih netopiijev. Vas je morda grlo bo-A lelo? „Brencelj“ je bil pripravil vsakemu pet jajc, izpili "ste jih, pa vendar Vas ni bilo slišati! — Vaše sveče so svetile ko „bochšte-kelci“ starih bab o Svečnici! So ti mar bo-gatinci in kapitalisti, ki si pri taki slovesnosti ne morejo kupiti ponosnih bakelj?
Iz železnice nazaj vlekli ste se ko ponočni strahovi ali tatovi, ki se bojé bičev; videlo se je, ko da bi se vračali iz pokopališča. In vso to sramoto tiho požirate! Res je, da ste požrli na železnici trd in grenek krhelj, kajti pomilostenje JežiČanov, kteri so Vam po svetu toliko slave pridobili, Vam ni bilo po volji, bila je strašna zaušnica, kteri ste se kotli begoma vmakniti; a vendar, pošten libe-
raluh ah turnar nikdar ne beži, če ni nevarnosti, pogumen je, kedar ni sovražnika; če Vas je le pet, ne vstrašite se najhujšega Slovenca, kedar je policija za hrbtom. Zakaj neki ste se vlekli tako tiho v mesto nazaj? Saj ni bilo druzega za Vami, ko fantiči, ki so Vam slavo žvižgali in Vas spremili na dom.
„Brencelj“ se Vam tedaj zahvaluje za butaro sramote, ktero ste mu vnovič naložili. Obljubi Vam, da Vas ne bo nikdar več zastopal in Vas izlekel iz nobene mlake, če blat, iz kterega Vas izleče, ostane njemu. Ako Vas ni ponosno število, da prekosite nacij onalce v vsakem obziru, poberite se nazaj v „rajh“ ; žab, ki le kvakajo in z ragljanjem strašijo, „Brencelj“ najde zadosti v vsaki mlaki, ni mu potreba tevtonskih krot. In da bi vsaj tedaj kvakale, kedar je čas!
Žalostna dóba je napočila za „Brenceljna“. šNa konšt. ognjišču se je bil nedavno spekel, zdaj je skoro vtonil v turnarjevi vodi. Libe-raluhi, Dežmanovci, Tagblattovci in vse konšt. močf usmilite se ga, kajti ako ne najde pri Vas pomoči, pobegne v nacijonalni šotor; v tej sramoti ne mara dalje živeti.
Konšt. „Brencelj.“
Feljton.
Mameluški zbor.
Predsednik g. K. Renegat pozvoni s zvoncem inteligencije in konstatira, da je cel zbor konstitucijonalen.
Gosp. S. Opica teče hitro po kotih dvorane in zamaši vse mišje luknje; potem vidi nekaj pesov, in jih hoče zapoditi, ker nimajo niti konšt. svetinj, niti vstopnic. Po kratkem pričkanju z dr. Käsmacherjem, kteri trdi, da je njegov pudelj konštitucijonalen — kajti ume prav dobro nemški, le ne govori še ne — in da ga bo kmalu tudi vpisal, se dovoli ku-žeku majkina „pručica“, kjer se moško vsede.
Gosp. prvosednik poprime tedaj besedo :
„Slavna inteligencija! Ker je dostojno število udov zbranih, pričnem sejo. Gosp. poročevalec prve točke bo govoril“.
Poročevalec Pisker: Slavna gospóda inteligencije! Davno se je čutila že potreba, da se napravijo nemške šole ne le za deco in mladino sploh, ampak celò za vrabce in kužke. Res Človeka jeza zgrabi, če na strehah ne sliši druzega ko v eni meri le „Čiv, čiv“ ! Dozdeva se mi včasih to čivkanje ko posmehovanje naše nemščine. V našemi obzidju imamo izučenega pevovodja, kteri bo gotovo za primerno plačo pripravljen, . prevzeti to nalogo. Predlagam tedaj : Slavni zbor naj sklene, da se napravijo brž ko mogoče muzikalne šole
za vrabce, Šinkovce in kavrane, kterih vodstvo naj prevzame filharmonično društvo. (Se enoglasno sprejme. Vrabci na oknih se posmehujejo.) Prvi predlog je tedaj sprejet, stavil bom druzega. Žalostno je videti, kako klavrno hodijo naši pudeljni, pinči in druge spake. Dolžnost naša je, skrbeti tudi za blagor teh sirot, kterè bi se zamogle same zagovarati, ako bi se navadile jezika. Prepričan sem in tudi vsak izmed Vas, slavna gospóda! da bistroumne živalice umejo vsaj nemški jezik, kajti slovenskega že lajajo. V tem mnenju me podpira beseda znanega uradnika v Ipavi, kteri je rekel, „da človek, ki né znd, druzega ko nemški, je podoben pesu, ki znd le lajati“. I Beseda le, ki se mi zdi jako pomenljiva, kaže tedaj, da je pés zmožen, ne samo lajati, tim-več tudi govoriti, kajti kaj druzega se ne dò, misliti. Strmim, da še nihče ni razumel tega izreka bistroumnega moža, nihče se še poprijel te ideje. Slavna gospóda! Ako prikimate mojemu predlogu, prepričan sem, da nam bodo vsi pinči in pudeljni slavo — ne lajali, ampak vriskali, da ne bo nijeden nas več popadel, timveč njihov srd se bo obrnil proti Slovencem in potem borilo kmalu znebili se teh nasprotnikov. Tedaj predlagam: Slavni zbor naj sklene, da se napravi vseučilišče za naše kužke in da se izroči nadzorništvo znanemu pismouku v Gradisu. (Se enoglasno sprejme. Käs-macherjev pudelj se veselja prekucne in laja,
Dopis.
Iz Kranja. A Kranjsko mesto ni najmanjše med mesti kranjske dežele, naše fige slovijo po celem svetu in vendar ne črhne „Brencelj“ ne besedice o naših zadevah. Bliža se važen čas, volitev novega poslanca je pred nosom. Veliko kandidatov se nam je že ponujalo. „Novice“ nam priporočajo čisto neznanega gospoda dr. J. Kazi a g a. Nam niso znane niti zasluge niti blamaže tega gospoda, ne vé se, je livdoktor d la Käsmacher, ali d la Turniček. Cujte tedaj naš sklep, kterega smo storili, ko smo brali zasluge gosp. Tur-nička. Revče se smili celemu svetu; Čeravno je dirjalo na Dunaj , tam med govorom krvav pot potilo in prineslo toliko blamaž svojim pajdašem, da je konšt. društvo preskrbljeno ž njimi na vse večne čaše, so ga zagnali iz mestnega odbora, in nehvaležneži se mu celò posmehujejo ! Ker se ga nihče ne usmili, ga bomo mi vzeli pod svoje perute in postavili za kandidata našega mesta. Volilci, volite ga •enoglasno, kajti zadovoljen je z enim glasom, v Ljubljani še tega ne dobi. Ako ga volite, imate v deželnem zboru izurjenega govornika, iskrenega Slovenca in up, da zgubi vse pravde, ktere bo pričel zoper vas. On je neodvisen, ne
ko da bi bil stekel. Vse skoči na stole, mize in še višje.)
Predsednik (na mizi): Kedar se glasuje za predlog, ki tiče kakega uda, je pravilno, da se tisti ud odstrani. Gospod ravnatelj , opominjam Vaše dolžnosti.
(Ravnatelj S. Opica skoči iz stola in skuša s koščekom sladkorja privabiti pudeljna; a ta se mu zaleti med noge, tako da doktorček na njem obsedi in jahaje dirja iz dvorane. Zunaj slišati je velik hrup, deca dere vriskaje za neznano prikaznijo. Zbrani udje poskačejo iz stolov in miz in se zopet vsedejo.)
Predsednik : Ker ravnatelja ne bo menda več nazaj in brez njega ne moremo pretresati druzih toček programa, sklenemo sejo. Ima še kdo kaj omeniti? (Turniček pomoli dva prsta kviško.) Gosp. Turniček se je oglasil.
Turniček: Ne vem, gospòda, da mene vedno prezirate. Nikakoršne stopnje mi ne izročite , povsod padem čez rešeto. Izročite mi vsaj naazorništvo ravnokar sklenjenih dobrodelnih inštitutov! (Zapazi, da vse dere iz dvorane in ga pusti samega.) O britka osoda! Bom li kdaj kaj druzega dosegel ko blamaže ? (Vzame žemljo iz žepa in jo grize odhajaj e. *)
*) Vsled sklepov v ti seji raznaša se po celem mèsta adresa, ktero podpisujejo vrabci in pudeljni, da se pošlje pesoljubnemu govorniku.	Opomba „Brenceljna“.
visi na principih, ne drži se posebnih pravil, poštenjak je od nog do glave, kajti na glavi ima pošteno pinjo, škornje pa so tudi iz poštene telečje kože, iskren domoljub, dokaz temu dosedanje blamaže za domovino, pogumen zastopnik pravic svojih klijentov, nobena zguba pravde ga ne vstraši, in slednjič ga je „Brencelj“ posebno priporočal že Ljubljančanom. Kdor pa je „Brenceljnov“ prijate!, je vrl mož, tedaj, Kranjci, volite ga in dajte mu plače za njegov izdatni trud 3 klobase — kranjskih fig!
Lokalno.
!—! (Konšt. društvo)‘je unidan zopet' sedelo, ne, skakalo je, kajti predmeti bili so jako razkačljivi. Gosp. Kmet izročil je peticijo klobučarjev, kteri so se vprli, ker nočejo delati tako visokih pinj, kakor jih nosijo konstitucij onalci; vzrok temu je nesreča, ktera se je nedavno zgodila. Dr. Käsmacher si je namreč naročil novo pinjo ; ko pa je zlezel klobučar na lestvico, da naredi pinji streho, mu spodleti, revče pade iz višave in se vbije. — Se vé da je društvo vrglo to peticijo v koš, kajti take malenkosti ne ovirajo blagega namena pinj. — Potem poroča gosp. dr. S. Opica o svojem poslu. Pridnega in vdanega moži-celjna je poslalo namreč društvo na kmete, ker je mislilo ločiti šole od cerkve. Mo-žicelj je vohal povsod in poroča, da ni nikjer našel šole zedinjene s cerkvijo; povsod je oddaljena vsaj. pet sežnjev. Ker se to poročilo zdi nevijetno, voli se odbor, da to reč bolj na tanko pozvé. Pridnemu poslancu pa se podeli red srčka , iz „lecta“, s tem pogojem, da • ga ne smé snesti. Ostale točke, ki se niso mogle rešiti zavoljo pozne ure, prihranijo se za prihodnjo sejo, v kteri bo gosp. profesor Heureich pretresal dozdaj ne še rešeno vprašanje: Zakaj teče Ljubljanica navzdol in ne navkreber?
č-č (Velik hrum) je napravil včeraj pošten Hrvat, kteri je prignal čedo „pujsk“ na somenj. Gredé memo kazine, vrže svoji čedi iz bisage želoda na tla. V tem trenutku se vdere četa želodaijev iz vrat kazinskega poslopja; ko vgledajo žlahno pičo, jamejo se trgati s „pujski“ in poberó tudi Hrvatu ves želod iz bisage. Kakor se sliši, je ubožec tožil hudodelnike.
!§! (Društvo turnarjev) bo v kratkem, da zamore hoditi iz mesta brez nevarnosti, osnovalo železnico od kazine po zraku na grad. — To društvo je tudi sklenilo staviti spomin slavne zmage na Ježici in sicer v kazini; le o tem so še razdeljena mnenja, ali bo stal na dimniku kazine ali pod kapom.
— (Slišimo iz gotovega vira), da se bo konšt. društvo do zadnjega parklja vpisalo katoliškemu društvu in da se je ta reè že jela v pretres jemati. Po tem takem bo postal gosp. Dežman predsednik katoliškega društva. Nedavno ga je videl nekdo lastne in konšt. društva grehe v Ljubljanico stresat^ ktera je potem tako narastla, da je stopila èez bregove.
(Zakaj so možje krog vodnjaka na vélikem trgu okamnjeni?) To vprašanje rešil je gosp. prof. Pi s ker s tem, da je našel v zgodovinskih bukvah stran, kjer se bere, da so ti možje bili prvi ljubljanski Slovenci in so bili po Nemcih tiste dóbe v kam-nje spremeneni. Morda čaka gospode sedanje slovenske stranke enaka osoda ; potem bodo sami sebi spomine stavili. „Kaj pa bo z Dež-manovci ?“ bo vprašal kdo. „Te bodo čez kakih sto let ali pa Še prej prodajali „lectarji“ na Miklavžev večer za parkeljne“.
Vprašanje.
Ježiški fantje so pomilosteni; kaj pa bo z mano? Sem h tudi jez pomilosten?
Dihur,
ki je šuntal. Ježiške fante.
I „Brencelj“ in njegov rod naznanja s tužnim srcom žalostno novico, da bo zgubil v kratkem svojega najvećega prijatla in rednika , gospoda
ML, Hegenmos-a,
kteri se bo, ako se sme verjeti najnovejšim ljubljanskim čenčam, podal na Dunaj v ondotno muzejo. Ali ga bodo tam odrli in nabasali njegovo kožo, da bo v svarjenje in poduk prihodnjim narodom, ne vé „Brencelj“, tedaj je jako v skrbi zarad osode svojega največega dobrotnika.
Na prodaj
je nekaj prav lično spletenih
„horbic(e,
Kje? pové
tajnik „Sokola“.
•Tfjuujn^. pptrapnnpi
DPaiqaS“ f9Is
-po paAun; ‘ „j fiali	ufua(pve.tpz
-od uSafuupasop poA oprat oq au ipity ipuspp apapiu A'Bjd tqpujd a opuapp (ifojmii 'OS) trap rajpjsau toiuzapg uu ntpdsA raausouod ? raapAOzox§ od aC up ‘ufuuuzuu' OA^gnrp ouustdpoj
100 goldinarjev
tistemu, kteri mi naznani kako „banko“, pri kteri je brezplačna stopnja tajnika izpraznjena.
Tiček.
poslanec liberaluhov pri ministru na Dunaji.