St. 4.
Maribor», dne 24. januarja 1907
Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora > pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavztrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto lamo 3 K. Naročnina ae pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List s« dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivaj« list brez poBebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška eosta štev. 5, vaprejema naročnino, inserato in reklamacije. — Za inserate s« plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 vin., za dvakrat 36 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglasa primeren popast. Inserati ae sprejemajo do sred* zjutraj. — Nezaprio reklamacije
so poštnine proste.
Slovenska kmečka zveza.
Znamenit dan je bil zadnji ponedeljek, dne 21. jan.! V trumah so prihajali kmetje v Maribor. Vsakdo je hotel stati ob zibelki Slovenske kmečke zveze.
Dvorana v Narodnem domu je bila natlačeno polna. Okoli pet sto kmetov je prihitelo na ustanovni shod iz vseh krajev spodnještajerske slovenske aemlje. Veliki posestnik je sedel poleg majhnega posestnika, osivel starček poleg mladega, krepkega moža, vsem pa je žarelo veselje z obrazov, vse je •bjemala velika, danes zmagujoča stanovska ljube-aen. Kakor da bi šel tajen glas po dvorani: Bratje smo, ljubimo se, bodimo složni!
In naenkrat zaorijo močni, glasni kriki po dvorani. Proti predsedniškem mestu se preriva skozi gnječo zborovalcev krepka, visoka kmečka postava. Temu veljajo navdušeni klici. In kdo je to? Kmečki slovenski poslanec Ivan Roška r, snovatelj Slovenske kmečke zveze.
Tihota nastane po celi dvorani. V lepi, tekoči besedi, kakor da bi se vedno bavil le z govorništvom, pozdravi g. Roškar navzoče in potem prosi, naj se izvoli predsedništvo.
Izvoljeni so: Predsednik poslanec Roškar, I. podpredsednik župan Koren, II. podpredsednik Imet Vrečko; zapisnikarji so bili: ekonom C e r-j a k, mladenič Ž e b o t, kmet Galunder, in odvetnik dr. B e n k o v i č.
Predsednik Roškar odda na to predsedništvo g. županu Korenu ter začne govoriti pozdravni govor.
Govor poslanca Roškarja.
Kot kmet stopam danes pred vas. Zakaj smo se zbrali? Da ustanovimo zvezo, ki bo služila kmečkemu stanu. Mnogo je vzrokov, zakaj se dandanes kmetom tako slabo godi. Kmet je prepuščen sam sebi. Pomanjkuje mu delavskih moči, ker vse sili v mesta in obrtne kraje. Ce bi jih hotel kmet obdržati, moral bi jim boljše plačati, kje pa naj vzame za to denar? Zato moramo začeti na drug način kmeto-vati. N aloga „Kmečke zveze" bo, preštudirati te kmečke zahteve in želje, ter delovati, da se uresničijo. Urediti se mora prodaja vina, da ne bodo pre-kupci vtaknili največji dobiček v žep. Skrbeti se mora aa to, da se ne odprejo meje tuji živini in mesu, ker se s tem uniči kmetu edini vir, ki mu je še sedaj nekaj prinašal. Urediti se mora šolski zakon, ker pomeni dosedanja šola ogromno breme za našega kmeta. Zniža se naj šolska doba, in naj se poskrbi za nadaljevalni poduk mladine po 14. letu. Kmetu zelo neugoden je lovski zakon. V deželnem
zboru smo sicer popravljali stari lovski zakon ter skrpali novega, toda skrpana stvar je navadno za nič. Ker imajo v zboru večino gospodje, skrpali so ga po svoji volji. Domovinski zakon je pač nekoliko olajšal bremena naših občin, toda gospodje najdejo vedno pota, da se izmuznejo. Zato nas ta zakon vedno naprej tlači ter tira v propad. Urediti se morajo carinske zadeve, da se ščitijo naši pridelki pred tujo konkurenco. Posebno se morajo obvarovati cene živine. Zahtevam mest, da se odpre meja tuji živini, bo naša zveza vedno odločno ugovarjala. Glede pogodbe z Ogrsko moramo gledati, da ne bodo škode trpele naše kmečke koristi. Vse to pa nam je mogoče doseči le na ta način, če smo združeni. Le združitev nam prinese boljše dni, ona je naša glavna moč. V drugih deželah se kmetje na podlagi združevanja rešujejo. Ker se nas hoče ovirati pri združevanju, si moramo sami pomagati. Potreben nam je pa tudi domač denarni zavod. Hranilnica kat. kmečke zveze na Gornjem Avstrijskem je imela lani 17 milijonov prometa. Istotako si moramo ustanoviti lastno zavarovalnico. Zadružna misel naj gre v meso našega naroda. Poglejte v Ameriko, kjer je združenih okoli pet milijonov kmetov. In na Bavarskem jih je v kmečki organizaciji štirideset tisoč.
Podlaga našemu združenju, ki nas naj ob-jemlje v bratski ljubezni, pa je sv. vera. Na katoliško verski podlagi hočemo delovati za slovenski kmečki stan. Začnimo z Bogom in dal nam bo svoj blagoslov.
Pri vsaki posamezni točki je zadonelo po dvorani hrupno odobravanje, znamenje, kako iz srca je govoril poslušalcem.
Ko je ponehalo odobravanje Roškarjevega govora, prevzame g. Roskai- zopet sam predsedništvo ter odda besedo deželnemu poslancu dr. Janko-v i č u. Vse je z napetostjo gledalo mladega moža, katerega so preteklo leto nasprotniki tako srdito napadali. Mnogi zborovalci so ga sicer že poznali in so ga pri nastopu navdušeno pozdravili. Toda komaj je izgovoril par stavkov, pridobil si je mladi poslanec srca vseh in po dvorani je donelo burno odobravanje.
Govor poslanca dr. Jankoviča.
Govori najprej o prostosti, ki je vladala od 1. 1848. in ki je pritisnila kmete ob steno, ker se ni zadosti brigal za javno življenje. Vse to moramo sedaj popraviti in združeni nastopiti za naše zahteve. V to se je ustanovila „Kmečka zveza." Zato pa moramo biti hvaležni našima kmečkima poslancema dr. Korošcu in Roškarju, ki sta sprožila to misel. Ta misel združenja pa mora iti sedaj med ljudstvo. In
LISTEK.
Pod Marijinim praporom, (Daije.)
Zg dolinska povest. Hosio^ uil F. F.
Z veličastnim glasom je nadaljeval ta: „Nemški cesar, naš slavni zaščitnik, nam je sicer prepustil Malto, da bi na otoku kot najskrajnejša obramba krščanstva proti Turkom na vzhodu svojo vero branili in očistili morje pomorskih roparjev, — toda on ne more zahtevati od nas, da se vržemo gotovi smrti v naročje. Samim nam je torej odločiti, dragi bratje, ali zastavimo svoje življenje za sveto stvar krščanstva, ali se udarno brez nevarnosti. Premislite torej, kaj naj storimo!"
„Tukaj ni treba premišljevanja!" je zaklical St. Priest poln navdušenja; „mi vsi smo pripravljeni na takojšno odločbo."
Orožje je zarožljalo, glasen hrum pritrjevanja je zahvalil viteza za te besede.
„Prav torej", slišalo se je zopet s knezovega sedeža; „volite: predaja ali bramba do zadnjega dihljaja. do zadnje kaplje krvi."
„Bramba do zadnjega dihljaja, do zadnje kaplje krvi!" zagrmelo je iz vseh ust. Meči so za-bliskali v zraku, v očeh vseh vitezov je gorelo vroče bojaželjnosti.
Visoko je vzravnal veliki mojster svoje vitko telo, vesel nad tolikim junaštvom.
„Hvala vam, bratje, na teh besedah!" je zaklical vesel. „Sedaj bo mi veselje, biti vaš vodja, kajti naše geslo se glasi: ,Zmaga ali smrt!'"
„Zmaga ali smrt!" zahrumelo je kakor vihar v visoki dvorani.
Tedaj je nadaljeval knez: „S svojimi patroni, sv. Janezom in Mihaelom, bodemo še vedno vojskovali; toda kedo ne razume, da nas čaka sedaj nevarnost, večja ko vse dosedanje, od naših smrtnih sovražnikov? Prosimo torej pod posebnim varstvom, pod zmagovito zastavo Marije Device, moči in tudi junaštva, boja in zmage. Saj je ona „bramba kristjanov" in zato se smemo pod njeno zastavo boriti s tem večjim upanjem na zmago."
Z roko je mignil knez ter odpustil zbrane.
Samo mladega St. Priesta je obdržal pri sebi. Ponižno je stal mladenič pred velikim mojstrom.
„Odločil sem tebi, ki si se skazal vedno hrabrega, posebno čast", je dejal slednji.
Hitro je dvignil vitez glavo; z začudenjem so zrle njegove oči na predstojnika.
„Ti boš nosil namreč zastavo Marije Device v boj", je nadaljeval Lavalette naklonjeno, „ti ji ne boš delal sramote."
Hvaležnim srcem se je priklonil mladenič ter poljubil roko knezovo. „Moj knez", dejal je, „hočem se potruditi, da bom vreden te časti."
3. Boj.
Turki so začeli boj z opustošenjem dežele z ognjem in mečem jn so se vrgli z vso močjo na utrdbo Sv. Elmo. 200 hrabrih Maltežanov jo je branilo. Kakor blisk so bili pred okopi in so povzročili Turkom, še predno so jih ti prav opazili,, mogo škode.
Več tednov se je boril Mustafa pred Elmo; iz žrela njegovih 20 topov so padale noč in dan smrtne krogle, — toda čuječnost in brezprimerna hrabrost oblegancev je kljubovala vsem viharjem. Na čelu si-
vsak mora biti agitator v svojem kraju. Vsi za jedr nega, eden za vse. Le združeni dosežemo, kar zahteva kmečki program. V novem državnem zboru bodo imeli kmečki poslanci večino, če bode vsak kmet storil svojo dolžnost in šel voliti poslanca, ki bo zastopal kmečki program. Iskali bomo stika 3 kmeti drugih narodnosti, da se skupno bojujemo za koristi tega najvažnejšega stanu.
Naše skupno delovanje bo: 1. da se razbremenijo kmečka posestva, na katerih je sedaj vknji-ženega osem milijonov davka, tako da znašajo obresti petkrat več, kakor ves zemljiški davek, 2. za-brani se razkosavanje zemljišč, 3. odpraviti se mora zemljiški davek in uvesti stopnjevalni davek po dohodkih, 4. prepoved uvoza mesa in živine, 5. starostno zavarovanje kmečkih delavcev, 6. Zavarovanj» cen (boj vsem umetnim mastem, ki škodijo živalskim mastem in pritiskajo na njih cene), 7. večje podpor« za ceste, 8. podržavljenje železnic, 9. zavarovanj» proti ognju in toči in zavarovanje za živino, 10. gojiti zadružništvo, ki bo naš parlament, 11. ustanoviti slov. kmetijske družbe, 12. šolski stroški se naj odvzamejo občinam in naložijo državi, 13. nadaljevalne šole in 14. prodajanje kmečkih pridelkov vojaškim oblastim.
Kmečka zveza pa bo tudi gojila verski in narodni čut našega kmeta. Skrbela bo, da ostane naš» ljudstvo zdravo na duši in na telesu, zvesto Bogu in domovini.
Vznesene besede so povzročile burne živijo-klice in odobravanje med zborovalci in ko se mu je zahvalil g. predsednik za navduševalne besede, za-orili so zopet živijo-klici.
Volitev odbora.
Izvolil se je potem naslednji odbor: Predsednik: poslanec Janez Roškar. Odborniki: dr. Franč. Jankovič, deželni poslanec, Kozje; dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor; Franc Mlakar, župan, Hošnica; Franc Nidorfer, veleposestnik, Žalec; Franc Pajdaš, župan in posestnik, Zdole; Franc Pi-šek, župan, Orehova vas, Slivnica; Franc Rakun, župan, Rečica; Jože Schondorfer, kmet, Stari trg; Jakob Zemljič, veleposestnik, Radenci. Namestniki*: Jakob Bovha, veleposestnik v Veračah, Kozje; M. Cerjak, ekonom, Rajhenburg; Avgust Coi, posest, nik, Šmarje pri Jelšah; Filip Galunder, kmet, Sv. Križ nad Mariborom; Jos. Koser, posestnik in poštar, Sv. Lovrenc v Slov. gor.; Jože Rebov, kmet, Teharje; Kari Robar, posestnik, Majšberg; Janea Rudolf, posestnik, Konjice; Ignac Strovs, kmet, Trbovlje; Franc Zebot, kmečki mladenič, Sv. Ilj ▼ Slov. gor.
vega poglavarja so se zbirali temni oblaki, njegove oči so bliskale z vsako uro bolj divji ogenj.
Sam je vodil svoje vrste v boj ter jih po stari šegi sultanovi z bičem priganjal proti griču Sv. Elmi.
Tako so bile čete skrajno razdražene in so se borile kakor brez pameti. Pred Elmo so ležali celi griči mrtvecev; toda Mustafa jih je vedno na novo priganjal črez trupla mrtvih tovarišev naprej: morali so se boriti ali pasti. Dne 23. julija je doseglo to nadčloveško borenje prvi uspeh. Sv. Elma je prišla Turkom v roke, in polumesec se je zasvetil na mestu križa na trdnjavinem zvoniku.
Le dva moža sta preostala od Maltežanov in vse posadke. Vsi drugi so umrli junaške smrti v Sv. Elmi.
Mustafa je hotel izkoristiti ta uspeh ter nameraval z vsemi četami napad na glavno točko Mal-tino, na sedež redovnikov.
Sedaj so začeli za Maltežane najhujši dnevi. Kakor se je kazalo, ni bilo več upati na pričakovane čete. Bili so torej navezani sami nase in s svojo močjo so morali končati boj.
Ko je prišel čas, da bi se odločilo življenj» ali smrt, obstanek ali pogin redu, takrat so se zbrali vitezi v cerkvi. Med tem, ko je čital mašnik sveto mašo in podelil vitezom sv. obhajilo, plapolali sta obe zastavi Maltežanov, redovna in zastava Marije Device, pri oltarju; vsi vitezi so še enkrat prisegli pri obeh zastavah junaški boj in zvestobo krščanstvu do smrti.
Tedaj je vzel Lavalette redovno zastavo, a Marijino je podelil mlademu St. Priestu.
V dolgem veličastnem sprevodu so zapustili vitezi hram božji ter se podali na boj pred mesto.
Dann6n]a ¿levilka ima „Naš Dom« kot prilogo.
Govorniki nastopajo.
Zopet nov lep prizor! G. predsednik opozori vse navzoče, naj sedaj povedo zborovalci svoje misli o zvezi in o njenem delovanju, naj dajejo nasvete, naj sploh povedo, kaj jim je na srcu. In vstajati so načeli možje iz ljudstva. Govorili so premišljeno, zrelo in z veliko resnostjo. Uvaževali so resen in «namenit trenutek, v katerem smo se nahajali. Navdušeno so bili sprejeti vsi govori. Poslanec Roškar se je vsakemu govorniku posebej zahvalil.
Kmet Vrečko (Preborje).
Vsi smo verni in narodni, tega nam ni treba povdarjati. A za kmečki stan treba napeti vse sile. E novo volilno pravico je prišel čas, ko se ne bo gledalo na davke posameznika, ampak na število ljudstva. Kmečka zveza nas naj vodi v velikem boju za kmečke pravice, naj se ne zmeni za malenkosti, ampak za velike cilje. Vse naj vzame v svoje varstvo, srednje kmete, male posestnike in poljske delavce. (Burno pritrjevanje.)
Ekonom C e r j a k (Rjjhei.burg).
Današnji shod pozdravljamo vsi kmetje s polnim srcem. Slabo se nam je godilo in bili smo brez organizacije. Drugi stanovi so si zviševali po organizaciji dohodke. A mi? Kdaj bodo časniki poročali, fla so slovenski štajerski kmetje zvišali cene svojim pridelkom. 40.000 posestnikov je na Spod. Štajerskem, vse vabimo v zvezo, katera nas naj vodi do zmage. (Splošno odobravanje.)
Kmet R o b a r (Majšberg).
Siveza je ustanovljena. Ona bo naša zastopnica, naša zagovornica. Za to pa je treba, da ima ▼ vsakem okraju, v vsaki vasi zaupnike in agitatorje. Delajmo vsi za zvezo. (Mogočni živijo-klici).
Drž. in dež. posl. R o b i č.
Stanovska zavest se najbolj neguje, če se fcmetje organizirajo. Vsi drugi stanovi so organizo-vani, le kmet ne. Glejte, kaj so delavci dosegli s svojo organizacijo ? Nova volilna pravica je sad njihove organizacije. Kmet se mora organizirati, da se gospodarski razvije, napreduje. Bog daj kmečki zvezi blagoslov. (Glasno odobravanje.)
Župan Nemec (Sv. Jurij ob Sčav.).
Edin „Nemec" sem med Vami Slovenci (velika veselost), za to mi dovolite tudi govoriti. Slaba je dandanes kmetu vseposodi. Za to se moramo vzdra-miti in delati za svojo boljšo bodočnost. V tem nas naj zveza podpira in vodi. Želim uspeha novi organizaciji. (Splošno odobravanje.)
Kmet Blatnik (Artiče).
Kmet, ki pravi, da kmetu ni treba politikovati, ni kmet. In politikovati nam je treba, da si kori-»timo. Svoj spas vidimo le v katoliško-narodnem programu. (Hrupni živijo-klici. Vseobče pritrjevanje.) Volimo torej vedno le poslance katoliško-narodnega mišljenja.
Kmet Zaje (Veliki Obriž).
Pozdravlja kmečko zvezo, ji želi mnogo uspeha, ter izraža v svojem in vseh navzočih imenu globoko hvalo vsem, ki so osnovali kmečko zvezo ter priredili današnji shod. (Pritrjevanje.)
Kmet H 1 e b i č (Sv. Križ nad Mar.).
Povdarja, kako važna je misel združenja; drug se naj uči od drugega — drug naj pomaga drugemu. Treba je tudi, da posamezniki svoje dobre izkušnje objavljajo Zvezi, da jih ta porabi za druge. Treba je tudi, pojasniti ji želje in zahteve ter tako podpirati njeno delovanje, več oči več vidi, več glav več misli. (Živijo-klici.)
Vse prebivalstvo Maltino je bilo na nogah ter z zaupanjem zrlo na viteze. Matere so vzdigovali svoje otroke ter šepetale: „Glejte jih, božje bojevnike, branitelje krščanstva in našega otoka!"
Grozovito borenje se je pričelo. Dan na dan je Mustafa napadal mesto, vse zastonj. Kakor zid »o stali Maltežani, niti za ped se niso umaknili.
Toda ti junaki niso samo branili svojega doma. Kakor vihar so sedaj tu, sedaj tam planili skozi trdnjavska vrata, povzročili Mosleminom prav znatno škodo ter se hitro zopet povrnili za zidovje.
Pri tem je igrala zastava Matere božje posebno ulogo: povsod, kjer se je izvršilo kaj junaškega, plapolala je visoko naprej; v hudih bojnih stiskah je čuvala božje bojevnike, ko so se vračali. jih je varovala pred zasledovalci.
Kakor na čudodelno podobo so zrli kristjani na to zastavo in na zastavonošo, Turki pa so se bali pred ajo. kakor pred peklenskim ognjem.
Mustafa je bil ves iz sebe; pri prerokovi bradi je prisegel, da bo Maltežane in pred vsem St. Priesta strašno mučil in jih pomoril, ko jih dobi v roke. Slednjič se je odločil na glavni naskok na sedež vitezov z vsemi četami in pripravami.
Prišel je odločilni dan. Maltežani so se borili pod vodstvom Lavalette-ovim zoper Turke, katere je ▼odil Mustafa sam.
Turki so bili po številu več ko desetkrat močnejši, njih hrabrost je dosegla vsled verskega navdušenja in Mustafovih groženj vrhunec besnosti.
Vendar so zavrnili vitezi hrabro ta naskok Mosleminov. Z grozno silo so žvižgali meči na tur-Sk« glave in so pokončevali vse pred seboj.
Sklepi tega shoda.
K besedi se oglasi državni poslanec dr. K o-r o š e c: O znamenitih osebah se vse poroča, kaj delajo, kam gredo. Naša zveza je tudi znamenita organizacija. Treba torej povedati, kaj želimo in mislimo ravno v pričujočim trenutku. Kmečko vprašanje mora stati v ospredju naše politike. To hočemo posebno povdarjati. A mir in slogo hočemo imeti, za to hočemo v zvezi ljudi verske in narodne. In v tem smislu bomo postopali tudi pri bodočih državno-zborskih volitvah. Predlagam torej, da se sklene izdati naslednje poročilo:
Spodnještajerski slovenski kmetje, zbrani na ustanovnem zboru „Slovenske kmečke zveze", slovesno izjavljajo, da vkljub vsem gonjam zadnjega časa trdno in nepremično vstrajajo na dosedanjem verskem in narodnem programu spodnještajerskih Slovencev;
istotako slovesno izjavljajo, da bodo povsod in z vsemi silami delovali za svoje kmečke pravice in koristi ter poživljajo vse dobromisleče rojake na Spodnjem Štajerskem, da podpirajo težnje katoliškega slovenskega kmečkega stanu po zboljšanju njegovega položaja;
zahtevajo od sedanje vlade, da ne odpre mej tuji živini in prekomorskemu mesu, ker bi to pomenilo hud udarec za našo živinorejo in blagostanje kmečkega stanu;
naročajo odboru, na j strogo pazi na to, da bodo pri prihodnjih volitvah kandidatje za državni zbor priznali brezpogojno kmečki program ter se ozirali na versko in narodno mišljenje slovenskega kmeta. (Sprejeto.)
Z Bogom! Na delo!
In ko je še g. predsednik prebral pisma in brzojave, ki so jih poslali: državni poslanec dr. P 1 o j, dež. glavarja namestnik dr. J u r t e 1 a, dež. poslanec V o š n j a k, dež. poslanec K o č e v a r, konz. svetovalec Jurij B e z e n š e k, Jak. Pukl, kat. pol. društvo za rogaški okraj, odbor izobr. društva v Rečici itd. — potem je z navduševal-nim govorom zaključil zborovanje.
In sedaj je treba na delo! Kmečko zavest zanesti do zadnje hiše slovenskega kmeta, vse kmete združiti v zvezi ter jih organizirane peljati v boj za svoje kmečke pravice: to je naloga bodočnosti. Naprej kmečka zastava do zmage! Sklenemo z pozdravom, ki so ga poslali kmetje iz okolice m i s-1 i n j s k e:
Kmečka zveza stopi na. dan, z deteta naj zraste velikan, d?;, važen^kmečki sta.) 1 nikdar ne bo teptan!
Kako je Stiger kot okrajni načelnik gospodaril?
ii.
Stiger gotovo ni dober gospodar, sicrbi ne bil razun cestnega dolga 100 000 K še napravil 80.000 drugih dolgov. Vprašati se pa vendar mora vsak pameten človek, kako si pač okrajni odbor upa toliko izdati za reči, katerih nikjer ni? Kdo mu je dovolil?
V plenarni seji vsako leto okrajni zastop odobri proračun za prihodnje leto. V proračunu so vsi stroški zaznamovani in vse potrebe okraja; vse te potrebe se pokrijejo z okrajnimi dokladami in s čistim dobičkom okrajne hranilnice. Potrjenega proračuna se pa mora načelnik in okrajni od nor držati, ga ne sme prekoračiti. Za nobeno reč ne sme več izdati, kot je v proračunu dovoljeno razun v iz-
Prave čudeže hrabrosti sta izvrševala Lava-lette in St. Priest. Kakor maščevalna angelja sta se prikazovala sedaj tu, sedaj tam ter zmagujoč prodirala naprej.
Toda padle Turke so nadomestovale vedno sveže čete, med tem ko so se krščanski bojevniki sčasom utrudili. Vendar so vztrajali v boju.
Mustafa se je penil jeze, ker še ni več dosegel. Kakor divja zver je požiral s svojimi žare-čimi očmi posebno oba zastavonosca.
„Prokleti krščanski psi!" je zakričal, „hočem vam povrniti vaše divjanje. V najglobokejši temnici bodete gladu umrli."
Takoj je ukazal, naj vsi obrnejo svoje naskoke na Lavalette-a in St. Priesta.
Ta dva sta bila takoj obkoljena in od vseh stranij napadena. Lavalette si je s svojimi spremljevalci napravil takoj pot in bil v kratkem izven nevarnosti; visoko v zraku je plapolala maltežka zastava, ki jo je nosil, ne več obkoljena od turških čet, ter vodila viteze k novim hrabrim činom.
Slabeje se je godilo St. Priestu. Le z malo vitezi bil je od svojih popolnoma ločen. Toda njegovo junaštvo ni poznalo meje, neka sveta navdušenost ga je navdajala. V levici visoko v zraku Marijino zastavo je vihtel z desnico strašno svoj meč v vrstah sovražnikovih.
„Z Materjo božjo!" je klical, in na levi in na desni je kosilo njegovo orožje krvoločne Turčine.
Tedaj ga je nenadoma nekdo potegnil raz njegovega konja; gledal je v razjarjeni obraz Turkov ter občutil ob jednem v levici pekočo bolečino.
„Marijina zastava I" se je slišalo bolečine-polno iz njegovih ust „Moja roka je presekana, za-
vanrednih slučajih, za katere pa mora odb^r v prihodnji seji prositi potrjenja.
Stger je imel dovoljenje, da sme najeti kolikor se za ceste potrebuje, smel je torej dolga nap aviti 100 000 K, kar so nove ceste dozdaj stale; za snjevoljno in čisto nepotrebno prestavljenje brežiča na cesti Studenice-Makole, ki je stalo okoli 4000 K, je prosil naknadnega potrenja. — Kedaj pa je okrajni za-top dovolil, da si sme Stiger za okrajne potrebe izposoditi okroglih 75.000 K?
Kolikor nam znano, ni okrajni zastop v nobeni seji dal tega dovoljenja, za oraj pa bi po pravici moral Stiger in odbor ta nepotreben dolg sam vrn ti.
To vam je torej čeden gospodar! Delajo se dolgovi in dolgovi, ker Stiger ve, da mu n< mška večina vse potrdi. Tako hlapčevško in slepo nbngajo Bmman, Gruntner, Ra-dolf in mestni zastopniki Š igerja, da smo prepričani, če danes Stiger ves okraj proda, bodo jutri potrdili! Taki ljudje so imeli večino v sedajaem okrajnem zastopa! Časi Razbošekovi se vračajo!
Preteklo leto je okrajni zasfop sklenil, da stavi cest« sam in jih ne odda podjetnika. Št ger je najel stavbenega vodjo, ki naj na račun okrajnega zastopa laporsko ceot» izvrši.
Ne dotikamo se zmožnosti stavbenega vodje, pa ta križ je, da ne zna niti besed ce slovenski, da ne more delaven povedati, kako naj dela in ga podučiti, vsled česar delo ne more prav napredovati; njemu je izročil Štiger vsa naročila in nakupovanje potrebščin za cesto.
Kako naj on kupi od kmeta les, kamenje ali drug« reči, če stavbeni vodja ne zna slovenski. Vodja pa ima d« svojega pisarja, ki tudi ne zaa nobene besedice s'ovenski. To pa je gotovo potrata, da se vodji še plačuje pisar. Slavba ceste 2 5 km dolge ne potrebuje dveh uradnikov; ta posel bi lahko vodja sam opravljal; Štiger ne zna varčevati! Pri stavbi laporski ceste bi se bilo lahko nekaj tisočakov prihranilo; čemu je bilo n. pr. treba toliko dra ih, cementnih cevi, ko bi bili tudi leseni mostiči zadostovali; sploh se čuje, da je ta cesta prelepo in predrago zidana, da se je proračun prekoračil za mnogo tisočakov! Mi sicer vrlim Laporčanom privoščimo tako pjtrebno cesto, a za razkošni stavbe sedaj vendar ni Čas, ko kmet tako težko plačuj«. In kdo je vsega kriv? Ali ne Št ger, ki ne ve varčevati, ki ne ve, kako težko je kmetu dobiti denarja ? Pr hodnjii še nekaj o naši hranilnici in pa, kje se je jemal denar za smodnik pri streljanju zoper točo, da se docela spozna, da Štiger ni varčno gospodaril!
Politični ogled.
—	Vinska postava se je sprejela v državnem zbora.
Pri tej priliki je govoril podanec dr. Korošec proti določbi, da se sme vinu pridjati sladkor terje stavil več predlogov, ki ščitijo naša v na. Ker pa imajo večino mestni io trgovski posianci, ni. bil sprejet njegov predlog. Postava je zelo pomanjkljiva, edino to ima dobro, da je izdelovanja umetnih vin popolnomo prepovedano. O tej postavi bomo ia natančno govorili. Tudi mariborski poslanec Wastian je govoril proti koristim vmogradn kov.
—	Volilno preosnovo je sedaj sprejela tudi gosposka zbornica. Volilna preosnova je torej sprejeta in se bo predložila cesarju v potrditev.
—	Zvišanje števila vojaških novincev. Prihodnje leto bodo zyišali število v< jaških novincev, ker se uvedejo novi topovi. Vsega skupaj bo treba 21.000 mož več.
—	Mažarska nasilnost. Ogrski naučni minister je pri razpravi o proračunu za šolstvo odgovarjal slovaškem* poslancu Beli in dejal, da vlada tistim učiteljem, ki nočejo šolskih otrok vzgajati za dobre „ogrske" državljane, ne bo povišala plače in jim bo spi h prepovedala poučevanje.
—	Na Ruskem prekucuhi vedno naprej rujejo. Umori uradnikov se vedno ponavljajo. Volitve r gosadarstvenaj« dumo bodo 19. februarja.
stava pada!"
Padel je na zemljo.
„Alla je velik!" je slišal sovražnika zraven sebe. „Mohamed je večji od Marije!" Zamahnil j« Turčin, da bi pokončal zastavonosca.
V tem trenutku je zažvižgal meč spremljevalca St. Priestovega na glavo kričaču ter jo preklal.
Mladi Maltežan pa je zagrabil zastavo, ki m» je iz presekane levice padla na tla, po bliskovo, i« skočil na tla ter jo z desno zopet vzdignil visoko r zrak.
„Marija je večja od Mohameda!" je zaklical, „Marija zmaga nad prerokom!"
Brez meča je sedaj z zadnjimi močmi vihtel okoli sebe z ostrim zastavinim koncem ter ukazal tovarišem, naj se v krogu nastavijo okoli Marijin« zastave.
Tako se je zgodilo. Toda premoč sovražnikov» je bila prevelika. Vedno težji je bil položaj okoli St. Priesta.
To je opazil veliki mojster.
„Zastava Marije Device je v nevarnosti!" j« zaklical s strahom. „Za menoj! Nikoli ne sme pasi v roke nevernikov!"
In kakor vihar je hitel naprej, za njim dvajset, trideset njegovih vitezov.
Toda krog sovražnikov okoli Priesta in njegovih zvestih se ni dal prodreti. Zastonj je tolkel Lavalette hrabro kakor lev na Turke, — ni mu bil« mogoče, si narediti pota k mlademu redovniku.
Razun tega je opazil Mustafa to ugodno priliko ter napadel s podvojeno močjo kristjane. Že s« se jeli umikati hrabri redovniki, i* so zatrobili tur< ški trobci znamenj« zmage. In tudi St. Priest. bi hit
Razne novice.
*	Slovenska kmečka zveza. Novoizvoljeni odbor je imel dne 21. t. m. takoj po ustanovnem zboru svojo prvo sojo. Izvolili so se podpredsedniki, blagajnik (Fr. Pišek, župan Orehova vas, p. Hoče.), tajnik. Določilo se je, kako izvesdati organizacijo ter se je poverila zadeva trem odbornikom. Nazadnje se je tudi storil važen sklep zaradi pri hodnjih državnozborskih volitev.
*	S šole. Dvorazrednica v Legnu se razširi v triraz-rednieo. — Učiteljica ženskih ročnih del pri Sv. Antonu v Slov. gor. gdč. Ivana Knaflič bo poučevala tudi pri Sv. Trojici v Slov. gor.
*	Nevarno oboleli g. kanonik A. Hajšek že nekaj dni prebije izven postelje. Bog naj blagemu gospodu še da popolno okrevati!
*	Na Dunaja je 18. t. m. umrl č. g. župnik Jožef Šket, ki je pretečeno poletje obhajal pri Sv. Petru v Med. Selu, svoji rojstni župniji, petdesetletnico svojega mašništva. Pokojnik je sporočil v svoji oporoki 300 K družbi sv. Cirila in Metoda kot zvest sin svojega naroda. — N. v. m. p.
*	Mraz. Zadnje dni je pritisnil pošten mraz, tako da res drevje poka. V Mariboru smo imeli dne 22. t. m. zjutraj ob 7. uri 30° mraza. Če bo ta mraz trajal naprej, bo napravil mnogo škoda na drevju in trtah. — Silen mraz je bil v Galiciji. Dne 21. t. m. je bil tam tako silen mraz, da so na javnih cestah mnogim osebam zmrznili nosovi in ušesa. V šolah šolah so skoro vsem šolskim otrokom zmrznile noge in roke. Zdravniki so morali pomagati po šolah. Rešilna družba v Lvovu je bila vsled mraza poklicana na pomoč v 171 slučajih.
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p n. dobrotniki in dobrotnice: Schlosser Marija iz podporne ustanovo Kočevarjeve 8 K; gospa R. 50 K; dr. J. Klasinc v Gradcu 10 K; dr. Weingerl na Dunaju 20 K; Watt, c. k. davkar, 2 K., Gert Fr., medičar 10 K; Čede Fr., župnik, 4 K; Slivniški mohorjani 40 K; dr. Kovačič Fr., prof., 20 K; nabralo v veseli družbi na Ptujski gori (posl. Mart. Šegula) 10 K 30 v.; gospa Presker Fani 10 K; dr. Schmirmaul 10 K; za kroh sv. Antona 2 K; Koser Franc (Juršinci) 2 K; posojilnica v Mokolah 50 K; Len-dovšek, župnik, 5 K; Hirti Fr., župnik, 3 vreče krompirja, 2 vreči repe in sodček jesiha. Vsem dobrotnicam stotero Bog plati!
*	Sejmi V februarju pond. pred svečnico v Vojniku, soboto pred svečnico v Mariboru; Blaža dan v Jaren ni in v Trbovljah; pond. po svečnici na Dobrni, v Lipnici; 3. v Št. Jakobu pri Kolbiji in v Vidmu; 5. pri Sv. Petru pod Sv. gorami; 6. v Gornjem Gradu; 9. v Pilštanju; 10. v St. Jurju ob južni žel., sv. Valent. dan v Brežicah, Ponkvi, Središču in Žalcu; 14. v Sevnici ob Savi; četrtek pred pustno ned. v Šoštanju za živino; pustni poned, v Vidmu; kvat. torek v Ljutomeru; sv. Julijane dan v Bučah in Vren-8kigorci; v četrtek po pepelnici živinski sejem v Velenju; 22. pri sv. Filipu v Veračah ulimske fare, na Tebarj h; pond. pred sv. Matijem v Braslovčah; sv. Matija dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vildonu in na Laškem ; sv. Marka dan v Lavbeku; 2. sob. v postu v Slov. Gradcu.
*	Kupujte pri narodnih trgovcih in obrtnikih. Jako
težko stališče zavzemejo slov. trgovci in obrtniki v Mariboru, ker imajo premalo, a'i pa sploh nobene podpore od strani Slovencev. Čeravno je marsikateremu kupovalcu znano, da se tudi v Mariboru nahajajo narodni trgovci in obrtniki, vendar kupujejo svoji potrebščine rajši pri nasprotniku, če jih pa vprašaš, zakaj da ti to storijo, slišal bodeš, da mu naš trgovec oziroma obrtnik premalo nudi izbere i. t. d. ali pa da sploh ne ve, da so nahajo tudi narodne tvrdke. Dokler toraj te trgovine ne bodo bolj podpirane od svojih, tako dolgo tudi tem ne bode moči drugače nastopiti. Ker imamo v Mariboru kakor tudi v okolici že skoro v vsaki stroki dovolj naših trgovcev in obrti, bode gotovo tudi vsakemu zavednemu Slovencu mogoče, dobiti pri teh, kar mu srce poželi, samo da hoče. Ne bode mu treba raznih izgovorov. Slovenski trgovski klub preskrbel je, da se v našem listu za bodoče samo narodne tvrdke in obrti javijo, katere se slavnemu občinstvu priporočajo. Opozarjamo toraj samo na inserate, ki se nahajajo v tem listu.
v prihodnjem trenutku s svojimi tovariši izgubljen, — tedaj je pomolil Lavalette iz dna srca k Materi božji za pomoč: „O čista Devica", zaklical je pobožno, med tem ko rok in očesa niti trenutek ni odtegnil boju, „ti mogočna pomočnica kristjanov, pomagaj nam, stoj nam na strani!"
„Živelo krščanstvo, živel maltežki red!" odmevalo je v istem trenutku kakor odgovor sem od pristanišča in ob jednem so veselja zakričali vojaki na straži.
„Spanci, Spanci, naši zavezniki!" zaklicali so veselja pijani. „Ravnokar so prispeli in že napadajo Turke od hrbta!"
Velikemu mojstru se je temnilo od blaženost-nih počutkov.
„Hvala ti prisrčna, pomoč kristjanov!" je Lavalette vzdihnil ter vzpodbujal na novo z mogočnim glasom omahujoče trumo. In na novo zacvelo upanje na zmago je povečalo moč krščanskim borilcem: z zadnjimi močmi so se vrgli na Moslemine, ki so sedaj, prestrašeni radi nevarnosti, ki jim jo pretila od zadaj, izgubili vse upanje na zmago. Bežali so divje, ne glede na Mustafovo vzpodbujanje. Slednjič so bežeče čete tudi poveljnika samega potegnile seboj. Vitezi so hiteli za bežečimi, Spanci so jih tolkli od stranij. Tisoči Mosleminov je padlo, mnogo jih je bilo vjetih.
Konec »ledi.
Slovenska Šolska Matica ravnokar razpošilja svoj knjižni dar za leto 1906 in sicer 1. Pedagoški Letopis; 2. Zgodovinska učna snov, sestavil dr. Matevž Potočnik; 3. Nazorni nauk, spisal Gabrijel Majcen; 4. Obče in posebno ukoslavje, spisal dr. J. Bezjak; 5. Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli, spisal H. Druzovič.
*	Romanje v Lurd. Na Dunaju se je sestavil odbor, ki priredi za dne 29. aprila 1907 romarski vlak v Lurd. Vožnja in hrana stane tja m nazaj za II. razred 380 kron, za III. razred 240 kron. Pojasnila in vzporede razpošilja: č. g. dr. Karol Veczerzik pl. Pianheim, adnrnistrator am Hof, Dunaj.
*	0 priliki podražitve poštnih vrednotnic omenjamo, da se poškodovane poštne vrednotnica pri poštnih uradih lahko zamenjajo in sicer dopisnice, zalepke, nakaznice, poštne spremnice, denarne kuverte idt. in to tudi če so že popisane, pomazane ali natrgane, samo da niso še s poštnim pečatom udarjene. Doplača se 1 vinar k vsakemu poškodovanemu kosu in dobi se pri poštnem uradu ali prodajalcu poštnih vrednotnic enako novo.
*	Proti pravdam. Državni zbor je sklenil, naj se v vsaki občini osnuje mirovno razsodišče, ki bo razsojalo prepire med sosedi, da se na ta način omejijo številne pravde. Ta razsodišča bodo le pomirjevalna. Ako se poravnava izvrši, bo imela enako vrednost ko pred sodnijo. Zanimivo je, da so zopet bili slovenski liberalci proti tej postavi, ki bo tudi koristna, posebno za kmeta. Koliko posestev požro po nepotrebnem ravno pravde.
„Narodni list" govori v svoji zadnji številki o 8 duhovnikih. Vprašali bi gg. okrog „Narodnega lista": Je-li list zoper duhovnike ali za duhovnike? To ga bo „Štajerc" vesel! Pa pravijo, da je ustanovljen bojda zoper „Štajerca" in zoper celjsko nemškutarijo! Ornig in Jabornegg tega gotovo ne verjameta.
Mariborski okraj.
m Mariborska frančiškanska cerkev prejela je od sv. Očeta vse pravice bazilike. To je prva cerkev na Štajerskem, ki se bazilika imenuje. V spomin tega izrednega odlikovanja se bo od petka do nedelje v novi baziliki obhajala slovesna tridnevnica.
m Slov. trgovski klub v Mariboru pristopil je kot podružnica slov. trgovskemu društvu v Celju.
m Roko si je zlomila v Mariboru žena izvoščeka Zurana ko je padla dne 22. t. m. na cesti.
m Iz mariborske okolice. Nemci že pridno agitirajo za bodoče državnozborske volitve. Pri tem pa segajo po vseh lepih in nelepih sredstvih. Tako hodi po nekod neki agent „Südmarke" in pravi, da bo ista dala tistim kmetom, ki volijo z Nemci, posojila za 1 %• To ni res! Opozarjamo kmete naj ne verjamejo takim obljubam.
m Slivnica pri Mariboru. Bridka zguba je doletela velezaslužnega župana Orehove vasi, Franca Pišek. Na Nežino je dolg sprevod & žalujočih spremil k zadnjemu počitku njegovo skrbno 77 letno mater Magdaleno, vzorno gospodiojo in značajno Slovenko. Ker je mož v javnem nastopu za vernost in narodnost, za pravico in resnico, za izobrazbo in resnični napredek ljudstva dobro znan in upoštevan in ker je smrt matere zanj zelo občutljiv udarec, je sožalje ž njim občno; želimo mu tolažbe, rajni pa zasluženi počitek po dolgoletnem, obilnem trudu in delu za blagor otrokom in vnukom, katerim je bila po prezgodnji smrti sinahe drusa, skrbna, ne le babica, naravnost mamica.
m Slabo pivo je točil natakar Konrad Sarnitz pri Baumanu v Peklu pri Poljčanah. Zaradi tega je bi! obsojen na en teden strogega zapora.
m Sv. Križ nad Mariborom. Občni zbor tukajšnjega „Kmečkega bralnega društva", ki se je vršil preteklo nedeljo, dne 13. t. m. po večernicah, je bil prav dobro obiskan. Iz poročila odbora posnamemo sledeče: Društvo stopi z letošnjim letom v dvajseto leto svojega obstanka, je torej eno izmed najstarejših kmečkih bralnih društev na Spodnjem Štajerskem. Lansko leto je priredilo tri podučne shode in lepo slavnostno akademijo v čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Prebralo se je 160 knjig in tudi časnike, katere je društvu č. g. župnik brezplačno prepuščal, so si udje pridno izposojevali, zlasti z velikim zanimanjem se čita vrli naš vseslovenski dnevnik „Slovenec" in — samo ob sebi umevno — izborni naš kmečki list „Slovenski Gospodar", ki šteje tudi v naši sicer majhni župniji 19 naročnikov. Naročeno je bilo društvo na 11 iztisov „Kmetovalca", 3 iztise „Naš Dom", „Dom in Svet" in „Glasnik najsv. Src." — Posebno pohvalo in priznanje pri tem zborovanju zaslužita dve deklamaciji ¡mladeniča Jurija Seršen Gregorčičeva „Km&čki hiši" in deklice Antonije Gradišnik „Jezusovo rojstvo" iz Marijinega življenja M. Zemljiča, ki sta bili obe prav lepo s pravim naglasom in čutom prednašani. Z veseljem smo tudi poslušali petje društvenega zbora, ki nam je zapel dve mični pesmici iz A. Kosijeve zbirke in Gruberjevo „Sveta noč." Z vztrajno pridnostjo in marljivostjo pri vajah so bo gotovo tudi še v tem oziru spopolnilo, kar je morda še doslej pomanjkli-vega. Torej le pogum in nekoliko dobre volje! V novi odbor so izvoljeni sledeči možje in mladeniči: predsednik Jakob Pajtler, podpredsednik J. Zunko, tajnik g. Ant. Kocbek, blagajnik Filip Galunder, knjižničar Anton Klampler in odbornika Alojz Hauptmann in Matevž Elznik. Pregledovalcema računov sta bila izvoljena Anton Hauptmann in Franc Gau-be. K sklepu je še g. župnik navzoče v vznešenih besedah vzpodbujal, da se svojega bralnega društva vedno prav tesno oklepajo in držijo, se marljivo vdeležujojo vseh njegovih prireditev in ga vsestranski podpirajo, ker le tako z združenim sodelovanjem
vseh članov bo društvo moglo svojo vzvišeno nalogo v polnem obsegu izvrševati. Zlasti mladina naj posveti našemu društvu svoje duševne moči in tako upamo, da vidimo v teku tega leta enkrat naše mladeniče in mladenke tudi na gledališkem odru. Z navdušenim trikratnim „živijo"-klicem sv. Očetu in presvitlemu vladarju se je zaključilo to lepo zborovanje.
m Podružnica štaj. kmetijske družbe pri Št. IIju
je vborovala v nedeljo 20. jan. v kobači „Sudmarkhof*. Ravnatelj Stiegler je govoril skoraj praznim stenam. Zna-čajni slovenski kmetje ne prestopijo praga hiše, ki so jo sezidali najhujši narodni in kmečki rasprotniki z namenom uničiti v e, kar je slovenskega, vse, kar je krščansko — torej tudi nas kmete.
m Kmetijska podružnica v Studenicah. Pred dobrim letom dni je iz tukajšnjega bralnega društva vzrasla naša podružnica s prizadevanjem g. potovalnega učitelja Fr. Go-ričana in dne 13. jan. t. m. je obhajala svoj prvi občni zbor, kojega poročilo nam priča, da ni za-.torij stopila v življenje. Ker so se še le zadnja leta slovenske podružnice z» čele prav gibati in lahko marsikaj dosežejo, ako se vodijo in gibljejo v pravem duhu, naj tu povemo, kako je delovala naša podružnica v svojem prvem letu in kateri so bili njeni uspebi. I. Kakor smo poročali v lanskem „Slov. Gospodarju" in „Gospodarskem Glasniku", priredili smo celotedenski poučen tečaj prvi teden po sv. treh Kraljih. Predavalo se je o živinoreji, vinarstvu, sadjarstvu in domačem umnem gospodarstvu. Za imenovanim tečajem pa je bilo devet poučnih shodov v Studenicah in dva v Makolah. Predaval je trikrat g. profesor dr. Leopold Poljanec; enkrat o lugih, enkrat o umetnih gnojilih, enkrat o vrenju mošta. Dvakrat je govoril načelnik podružnice, da bi navdušil ude za umno gospodarstvo ter je poročal o izidu občnega zbora v Gradcu. Trikrat je govoril g. Goričan namreč o perutni-narstvu, kot poročilo o tečaju v Schardingu, o umnem pripravljanju sadjevca in o gnojenju z domačim in umetnim gnojem. Enkrat pa je govoril tajnik g. nadučitelj O. Vabič o drevesnih škodljivcih in o skrbi za sadno drevje v jeseni. Vseh predavanj je bilo v prvem letu podružničnem od ustanovitve do 31. decembra 1906 17. Koliko vspeha da so ta predavanja imela, kažejo nekoliko naslednji vspehi, drugo se bo videlo še le pozneje. II. Med vspehe posredne in neposredne naštejemo naslednje. l.Pri poljedelstvu: Udje so naročili 4 q semenske pšenice, 51/, q rži, okrog 25 kg lucerne, 42 kg štajerske detelje, 24 kg ruskega la-nenega semena in nekaj runklja. 2. Umetnih gnojil fosfatnih, duš čnih in kalijevih okrog 100 q. Deloma smo jih kupili, deloma pa jih dobili od kalijevega sindikata za poizkuse zastonj. — 3. Jabolčnih lepih sadežev smo prejeli iz Ptuja 650, hruškovih 95 iz Gleisdorfa. — 4. Vrbja smo naročili iz deželnega nasada v Fttrsterfeldu 441 kg, iz Gleisdorfa 93 kg. Dal Bog, da bi ga kmalu doma imeli dosti. 5. Raznih knjižic o vinogradništvu in o umnem gnojenju se je skoro med vse ude razdelilo. — 6. Živinorejo smo iz-kušali vsaj toliko povzdigniti, da smo dobili od kmetijske družbe za polovično ceno dva junca in enega mrjasca. — 7. Vspeh g Jelovška in Zupanca je, da je dal tukajšnji samostan čč. sester narediti uzorno gnojišče z gnojnično jamo in da je take jame naredilo že tudi nekaj drugih gospodarjev, ki zdaj vozijo gnojnico na travnike in jih gnojijo tudi z domačim gnojem. Eden gospodarjev, Jakob Kitek r Brezju, zida en vzoren goveji in svinjski hlev. Naročilo se je tudi 21/., klajnega apna. — 8. Petero gospodarjev se je vde-ležilo poučnega izleta v \Va'degg. — 9. Za 10 K se je naročilo jajec kokoši štajerskega, plemena in postavil se je eden vzoren kurnjek za okoli 30 kokoši. — 10. Dva mladeniča eta dosta'a devetmesečni, eden tritedenski viničarski — in eden pettedenski sadjar ki tečaj. — 11. Od kmetijske družbe v Gradcu smo dobili zastonj pet trsnih in dve drevesni] škropilnici in eno travniško brano za polovico cene. Tudi smo naročili štiri drevesne krtsče. — Udov je bilo 75. Kar smo dosegli, se imamo zahvaliti v prvi vrsti ljubemu Bogu, da je naše delo blagoslovil; drogič pa temu, da nas lastna potreba in pa želja po napredku priganja pomagati sebi samemu — pa tudi kot dobri sosedi drug drugemu kakor samemu sebi. Prihodnjič pa bomo poročali, ako dobimo v listu prostora, o našem drugem — letošnjem poučnem tečaju
m Laporje. V seji odbora k. s. izobraževalnega društva dne 20. prosinca je bil izvoljen za predsednika Pivec Jožef, podpredsednika Onič Jožef, tajnika Sagaj Alojzij, blagajnika Kavkler Kari, knjižmčarja Mastinšek Janez. Izobraževalno društvo v Laporju začne svoje delovanje na svečnico, dne 2. svečana po večernicah s poučnim govorom, petjem, deklamacijami. Udelež.te se otvoritve polnoštevilno vsi člani in prijatelji društva, sploh vsi, ki jim je mar sreča, obstanek in pravi napredtk našega ljudstva.
m zabjek. Naš očka župan Robar. ki so nam na papirju po tavili nemško šolo in kolodvor, imajo nesrečo. Že zdavnej bi moral novi odbor voliti novega župana, pa joj! Očka župan so sedli na županski stol, ki je bil s smolo namazan, zdaj pa ne morejo dol! Kje se bo našel zdravnik, da župana operira in mu županski stol odreže! Operacija bo baje imela slabe nasledke ? Prosimo c. kr., od nas plačane uradnike okr. glavarstva, da pomagajo županu in nam pošljejo dobrega zdravnika.
m Slov. Bistrica. Izvedeli smo, da je okrajna hranilnica — čujte in strmite — Stigerju odpovedala kredit! Noče več Stigerju niti helerja posoditi! Ubogi Stiger! In hranilnico imaj,» v rokah Stigerjevi prijatelji!
m Bolniška blagajna v Slov. Bistrici ima načelnika Grila, mesarja. Grila je rodila poštena slovenska mati in oče njegov ni znal hajlati! A Gril je postal veliki Nemec in si domišljuje, da je najmanj tolik kot Štiger. Tako ponosno jo meri po mestu, da ne ve več, na kateri strani bi nosil klobuk. Nečuveno je, kako ta človek ravna t uradu s strankami. Neki delodajalec je naznanil blagajni delavce po pismu. Dekle, ki mu slovensko pismo prinese, nabrali, da se vsa prestraši in jo prisili, da mu mora nemški priglas napisati! Ali je že kdo videl hujšega nem-
škega vročekrvneža? S torbico je priromal, zdaj se pa re-penči in misli, da se mu bo vse pokorilo. Delodajalci, se bote li dali zaničevati od človeka, ki je pozabil, da ga je rodila slovenska mati, ki ima vzrokov dovolj, da je lepo miren in doma za pečjo premišljuje svoje pretekle dni? Gril, le bolj ponižno, drugače govorimo prihodnjič bolj jasno. Delodajalci, delavce priglašajte slovensko in ako se Gril obnaša po nemški kulturi, objavite in pritožite se takoj. Grilu še že najdemo gospoda!
m Občina Zamarkova Z Lormanjem je sklenila v svoji odborovi seji dne 15. prosinca t. 1. na predlog ob. svetovalca J. Š. slovensko uradovati. Samo uradni pečat še ostane dvojezičen, čeravno seje predlagalo samo slovenskega, to pa zato, ker ni bilo celemu odboru povelji; mogoče se še spremeni.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Naše „Bralno in gospodarsko društvo" je imelo dne 14. prosinca t. 1. ob šestih zvečer svoje zborovanje in tudi volitev novega odbora. A priprosto ljudstvo se tega ni udeležilo, kajti gospodje pri bralnem društvu ne dovolijo priprostemu ljudstvu izobrazbe, in tudi so tam samo slabi časopisi na razpolago kakor „Slovenski Narod", „Narodni list" in tudi „Mladoslovenec". Ti listi sploh ne spadajo v „Bralno društvo". Zato bi bilo najboljše, da bi se ustanovilo novo „Bralno društvo" za okolico in priprosto ljudstvo Znabiti bi se zato kateri oglasil.
m Pobrežje pri Mariboru. Smo pač nevredni nasledniki svojih prednikov, ki so dali našemu kraju tako naravno in lepo ime in katerega so nam prekrstili nasprotniki tako polovičarsko v baš ne prelepi „Poberš". Kaj neki si mislijo ti „Nemci", od kod tako čudno ime kraja. Pa kdo vpraša sedaj za tem; samo da stoji nemška šola, za katero se brigajo celo Nemci v Berolinu, torej „zunaj" avstrijskih mej. Zakaj le neki ? Trobi se nam pač na ušesa, da nam pomagajo podpirati revščino naših otrok, da nam hočejo le koristiti z takozvanim nemškim šulferajnom. A ne zavedamo se, da nam s tem jemljejo našo narodnost, — to je čut, ki krasi po božji podobi ustvarjeno in z vero na Boga obdarovano bitje in ga različuje od neumne živine; da nas pojaničarijo in pripravijo do tega, da bomo bfli kedaj z mirno vestje svojo rodno mater v obraz s tem, da zatajimo jezik, kojega nas je učila mati, kojega smo podedovali od onih, ki so prestali od krutega nasprotnika že toliko krivic; že sedaj se vidi, da bo temu tako. Nekaj res strašnega je slepota. Mi spimo — duševno — a oni nam kradejo, če ne gre, pa ropajo ljubav našo do lastne naše matere. To je korist, ki nam jo daje nemški šulferajn (morda ste že čuli kaj o nemškem mostu do Adrije!?) Toda pes si kost poprej oblizne, da jo potem bolj ugrizne. Vsak Nemec se nam mora smejati, da se damo zapeljati tako daleč, da podpiramo in redimo še sami to pijavko. Ali je dal že Nemec sam rad kak vinar za našo Ciril in Metodovo družbo; po dnevu in še z lučjo ga ne najdemo! Toliko za danes. Dobro bi bilo, da zvedo za to tudi še drugi naši vaščani, s katerimi si upamo govoriti še slovenski. Pa še bomo kaj slišali, preden začne peti kukavica! Pridite, pridite nas budit!!
m Sv. Ropert v Slov. gor. Citam že dalje časa vse naše liste, a pred letom dnij zasledil sem ime Sv. Ropert še prav malo kedaj, in še takrat sem vselej čital: ponesrečil se je ta in ta, pogorelo je tam in tam itd., a o društvenem gibanju — popolnoma nič. No, in sedaj? — Boljše je, boljše. Vsaj se tolikokrat bere: bralno društvo pri Sv. Ropertu priredi itd. Kaj ni to dokaz, da „mi mladi pri Sv. Ropertu gremo naprej?" — Da, in vsa čast onim, kateri so ti mladi — ponosno, ne oziraje se na desno, ne na levo, naprej za naš narod s krščanskim delom. In zopet sem pogledal za kulise našega lepega odra. Sicer ne govorim rad in ne izdajam tajnosti — vsaj prava klepetulja po poklicu nisem — a vendar vam povem: ta marljiva možka in ženska mladež nam pripravlja zopet neko presenečenje. — Predpustni čas je, vse je veselo, prešerno, in tako nam hoče ta zavedna mladež pripraviti vesele, radostne uricp. Toda ker nisem klepetulja, kakor sem že omenil, ne povem nič več. Samo to še rečem: Bog daj povsod take mladine, kakor jo imamo mi, in ni se nam treba bati ne liberalnih, ne nemčur-skih vetrov. Pa ravnokar mi prinese prijatelj vesele vrstice, ki jih naj dodenem k svojemu spisu za „Slov. Gosp." In kaj je zapisal? Dne 3. febr. 1907 je preselitev „Braln. društva" ali prav povedano omare za knjige v staro šolo v I. nadstr. na desno. Tam bo odslej naša bralna soba, kjer se lahko be-rilaželjni ob čakanju na službo božjo kratkočasi pri branju časnikov in knjig. Vhod v „čitalnico" ne sme vam nihče zabraniti, če ste udje društva, saj smo najemniki, ki imamo iste pravice, kakor že nastanjeni — samo olika in spodobno obnašanje je povsod običajno, tedaj tudi pri nas. — Tudi bo isti dan občni zbor „Braln. društva". Naj se pri tej priliki vsak prepriča o njega delovanju in pripoznati bo moral delavnost društva, ko ob enem tudi stopi na oder moška in ženska, čvrsta, dobra, slovenska mladina. Ob takih prizorih ne bo nobenemu žal, da je ud „Bralnega in tudi izobraževalnega društva". Torej na veselo svidenje na dan 3. febr. po večernicah k igrama: „Pri gospodi" in „Crevljar" in občnem zboru Braln. društva pri Sv. Ropertu v Slov. gor.!
m Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je imela čitalnica dne 14. januarja 1907 svoj redni občni zbor in si je sestavila bledeči odbor: predsednik g. dr. Fran Tiplič, tajnik g. Josip Zemljiž, blagajnik g. dr. Milan ftorišek, knjižničar g. Ivan Urek, č. g. J. Alt, g Fran Breznik in g. Jakob Kopič, odborniki. Zborovanje je bilo zelo živahno in se je sklenilo marsikaj koristnega kakor ustanoviti „Ljndsko knjižnico" in dr. Že iz poročila blagajnikovega smo uvideli, da je društvo naročilo v pretečenem letu lepo število dobrih knjig in se vedno trudi, kolikor mogoče knjižnico izpopolniti. Da pa si bo mogla čitalnica v bodoče nabaviti še več
knjig, se jo sklenilo, prirediti večkrat veselice, katerih čisti dobiček bi se naj vporabil ravno v navedeno svrho. Jedno tako veselico priredi „Čitalnica pri Sv. Lenartu" dne 3. febr. 1907 v novoprizidani dvorani „Narodnega doma", katerega je dala tukajšnja posojilnica popolnoma prenarediti. Veselica bode nekoliko v večjem obsegu. Z ozirom na dober namen vse prireditve se nadejamo šentlenarčki Slovenci, da bodemo lahko pozdravili na večer 3. februarja nebroj gostov od blizu in daleč.
m Klavern shod slovenske liberalne stranke pri
D. M. v Brezja pri Mariboru v nedeljo, dne 20. januarja. Navzočih je bilo 12 kmetov in delavcev, 4 ženske, 2 učitelja (oče in sin), 1 kaplan in dva govornika iz Celja: advokatski koncipient dr. Vekoslav Kukovec in urednik Vekoslav Spindler in v prvi sobi šest neukrotljivih fantov in dva kočijaža. Še en govornik je namenil priti: doktor A. Božič, okoda, da ga ni bilo. Bil bi še potreben. Ko dr. Kukovec še parkrat vpraša sklicatelja Maksa Zemljiča, ali ne bo prišlo več ljudij, ta ob tri četrt na tri vendar otvori že ob pol dveh napovedani shod ter kliče „božjega blagoslova iz nebes, brez katerega je vsako delo zastonj." (Kaj ne, kako je bil danes veren! Nekateri kmetje znanci so se mu muzali, ker vejo, da on na Boga in blagoslov nič kaj ne drži.) Predsednikom je bil izvoljen učitelj Maks Zemljič ter da najprej besedo dr. Kukovcu. „Zakaj smo prišli k vam?" vpraša poslušalce. „Razgovarjat se! Prinesli vam nismo nič, kakor besede." In bilo je tako: Samo besede in še te slabo vezane. Načrt je imel, govoriti o kmečkem stanu in njegovih potrebah, o šoli, o zatiranju Slovencev, o posojilnicah, o naših dosedanjih poslancih in še o drugem. In res, povedal je marsikaj novega, n. pr. da so na svetu razni stanovi, da je kmečko vprašanje kočljivo (posebno za take voditelje, ki bi radi pred volitvami vsem stanovom ugodili!); nadalje da kmet ne sme obupati, da se brez dela in truda ne da vse takoj doseči itd. O dosedanjih poslancih pravi: „Mi nismo njihovi prijatelji, ker niso toliko storili, kolikor bi morali." In o novih poslancih pravi, naj bodo stanu kateregakoli, da so le prijatelji kmetijstva. Torej bodo gotovo najboljši tisti, ki bo si jih postavila „Slovenska kmečka zveza", četudi bi morda bil med njimi kak duhovnik, saj je o duhovnikih rekel g. dr. Kukovec pri tej priliki dobesedno: „Duhovniki so bili vedno prijatelji kmetov." Zažene se tudi v „Slov. kmečko zvezo", ker stoji odločno na verskem in narodnem stališču, in niti noče povedati, da je sklicatelj te zve o kmet, neumorno delavni deželni poslanec Roškar. Kako „Štajerc" in „Slovenski Narod" hudo napada narodne duhovnike, ki so pred leti, ko je bilo v naših trgih in vaseh vse polno nemčurskih trgovcev ali pa strašnih oderuhov, ustanavljali konsumna društva, češ, da so v tem strašno dosti kmetov spravili na nič. Trdi splošno, da so bih konzumi samo iz nasprotstva proti trgovcem. Bili pa so ustanovljeni samo zoper nemčurske trgovce in zoper oderuhe, ki so delali dostikrat v svojih trgovinah z 200 procenti in še več. Namen so imele dober, namreč kmetom in ubogim pomagati, in konsumna društva bi se bila obnesla, kakor imamo vzgledov posebno v bvici, ako bi ne bilo nepoštenih trgovskih uslužbencev ... Ne silite ljudi na solnce, ki imajo maslo na glavi. Narodnim in poštenim trgovcem pa ni nikdar nikdo delal s konzumi konkurence. Potem preide gospod govornik na šolo in mladino ter pravi, daje ravno v tej okolici mladina tako razposajena, da ne pustijo iti tujega človeka skozi vas —. Kmetje in mladeniči Digoški in Zrkovski, takšne poklone vam delajo govorniki iz Celja! — Med raznimi časniki priporoča kmetom, naj pridno berejo „Slovenskega Gospodarja". Vabil in snubil je seveda tudi za narodno stranko, naj si izvolijo zastopnika in naj k njej pristopijo. Vrhunec pa je doseglo njegovo pogubonosno nerodno „narodno" de o v drugem govoru: „O Slovencih in Nemcih". Z vso svojo zgovornostjo je namreč priporočal pouk nemškega jezika v slovenskih šolah. In to v okolici mariborski, kjer otroci strašno dosti časa potratijo za nemščino in se je ne naučijo, potrebne predmete pa vsled tega zanemarjajo. Vrh tega pa še naši nemškutarji povsod preveč zahtevajo nemški pouk. Najprej dosti nemški poleg slovenskega učnega jezika, potem pa postane učni jezik nemški in slovenski je pastorka, nazadnje pa se reče. Mi hočemo čisto nemško šolo! G. dr., ali želite vzgledov? Človek bi mislil, da govori kak urednik „Vahtarce" ali „Štajerca". „Naj učitelji le nemški učijo," pravi govornik. Prizna sicer v nasprotju s svojimi pristaši, z narodno liberalnimi učitelji, da se otrok ne more v šoli popolnoma naučiti nemški, če pa vi kmetje želite, naj učitelj le nemški učijo!" Lepe cvetke! In g. Maksimilijan Zemljič, učitelj pri D. M. v Brezji pri Mar boru, se mu je še lepo zahvalil glede nemškega poaka ter rekel: „Gospod doktor je govoril nam učiteljem vsem iz srca!" Narod slovenski, kaj pa ti rečeš k temu? Ljudi, ki tako govorijo, moraš črtati iz svojih vrst in jih prištevati — svojim izdajalcem. To spet kaže, da naši „narodni" liberalci hodijo res „po ovinkih". G. doktor Kukovec, taka pot ni slovensko narodna! Drugi govornik je bil urednik g. Vek. Spindler ali gospod doktor Spindler, kakor ga je nazival predsednik Zemljič. Govoril je o volilni ref. rmi Omenjal je pri tem zopet stare kvante, da je poslanec dr. Šusteršič prodal koroške Slovence. Ob pol peti uri zakljuri g. predsednik tako „mnogobrojno" obiskan shod liberalne stranke. In komai, komsj konča svoje sklepne besede, že se oglasijo harmonike in gosli in šlo se je po tako vspešnem „delovanju" — na ples Didl, didl, — didl, didl . . .
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. V nedeljo, dne 20. t. m. je
razsajal po Ptuju in okolici hud vihar s silnim snežnim zametom, v pondeljek je močno snežilo, od torka naprej pa pritiska nenavadno hud mraz; v torek zjutraj je bilo 18 stop. R pod ničlo. — Sedaj, ko so se vrli slovenski kmetje zganili in minoli po-
nedeljek v Mariboru ustanovili slovensko kmečko zvezo, napovedujejo tudi Stajercijama shod svojih ljudij na Ptuju proti koncu januarja. Predsedovali mu bodo seveda sami ptujski Nemci in tudinemci, backi bodo kimali, profit pa, bodo imeli zopet le Hutterji, Straschilli itd. Govori se, da bode te zbo-rovalce poznati na šnopsnih steklenicah v žepu, zavitih v ptujsko živalico! — Pač čudno se je marsikomu zdelo, ko je slišal, da se poteguje ptujski okrajni sodnik dr. Glas za mestni mandat v dr-žavnem zboru; a še bolj čudno je, kar je ta mož zinil, ko je zadnjič na volilnem shodu v Lipnici odkril, da hoče biti ne le ultra Nemec, ampak se pridružiti vsenemški stranki in hoditi za Wastianoro.
V	Ptuju prospevajo samo nadljudje!
p Na Gornjem Hajdinu so pretekle noči tatje vlomili v več hiš in odnesli mnogo mesa, slanine in žita. Poglavarja te družbe imajo že pod ključem.
p Sv. Bolfank v Slov. gor. Prostovoljno gasilno društvo s sedežem v Bišu je imelo v nedeljo dne 13. prosinca svoj redni letni občoi zbor. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo pretečeno leto 25126 K dohodkov, 113 61K stroškov. Za prihodnje leto se je izvolil sledeči odbor: Ignac Gomzi, načelnik, Vinko Šalamun, namestnik, Janez Lubec, tajnik, Franc Kocmut, blagajnik, Franc Roškar, pregledovalec orodja, Franc Kranjc in Ferdinand Kurbos, prcgledovalca računov.
P Sv. Barbara v Halozah. Bralno društvo „Naprej" je priredilo v nedeljo 13. t. m. v sobi 6. razreda občni zbor. Pred začetkom so mladi tamburaši skušali z bren-kanjem izvabiti kolikor mogoče mnogo kronic iz žepa došlih gostov, ki bi naj brenčale v društveno blagajno. Da teh ni bilo ravno bogve koliko, posnamemo iz tega, ker se je občnega zbora udeležilo samo 31 novih udov, a pristopilo jih je dosedaj vseh skupaj reci 43. — G. predsednik se spominja v začetku v pretečenem letu umrlih udov, kakor Korenjaka star. in mlaj., gospe Viktorije Šerona, vrle tam-burašinje, in č. g. župnika Fr. Murkovič. Nadalje omenja sovražnike in protivnike našega društva. G. tajnik nam je podal sliko o društvenem delovanju, o prireditvi veselic, njih duševnem in gmotnem uspehu. G. blagajničar omenja med drugim, da je blagajnica j ako trpela vsled tega, ker so se morale dati tamburice v popravilo. G. knjižničar poroča o stanju knjižnice, o marljivem izposojevanju knjig in časnikov od strani udov. Želi le, da bi se na knjige bolj pazilo, se o pravem času vračale, se ne izposoj evale neudom, kar največ škoduje društvu, in h koncu, naj se potrudi vsak ud še pridobiti vsaj enega novega. Izvolil se je sledeči odbor: Josip Stumberger, predsednik, Ivan Arbajtar, podpredsednik, Vinko Šerona, tajnik in pevovodja, Rudolf Kotzmuth, blagajničar, Miroslav Kosi, knjižničar; č g. pro-vizor Franc S. Gomilšak, Franc Jurgec, Martin Jurgec, Ivan Jurgec, odborniki; Radko Ceh in Anton Stumberger, namestnika.
p Ptujska gora. Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju.Na Ptujski gori nimamo že šest let od občinskih odbornikov voljenega župana. Leta 1901. je prevzel občinsko predstojništvo prvi svetovalec Jakob Horvat. Leta 1902. so bile občinske volitve. Štajercijanci so popolnoma pogoreli. Radi tega so rekuriraii. Rekurzu se je ustreglo. Druge volitve so bile 1904. leta. Štajercijanci so zopet pogoreli. Njihovemu vloženemu rekurzu se je zopet vstreglo. Meseca septembra 1905 se je v tretjič volilo. Štajercijanci so v tretjič imenitno pogoreli. Vložili so zopet rekurz. Sreča pa jim tokrat ni bila mila. Rekurzu se ni vstreglo! Vprašamo sedaj slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju, ali je že kaj ukrenilo, da se postavno voli župan. Po dveh letih bil bi že čas. Naše gg. poslance pa prosimo, naj napravijo takemu početju vendar enkrat konec. Naš občinski predstojnik noče razpisati volitve novega župana, ker ga ščiti slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju. Kako postopa slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju napram nam Slovencem, vidi se tudi iz sledečega slučaja. Najhujši Štajercijanec in agitator za ptujskega župana Or-nig-a je Alojz Repa. Ta je bil pri Ornig-u za peka. Ima pa hišo na Ptujski gori, kjer da točiti vino in pivo brez koncesije že par mesecev. Njegov najemnik Nerat je imel koncesijo, ker jo je prenesel iz svoje hiše na Repa-tovo. Nerat je odšel. Repa pa še da dalje točiti. Vprašamo, ali je to znano slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuju. To vemo gotovo, da še Repa nima koncesije. Ako se mu po^ deli, govorili bomo občani, akoravno Ornig prosjači za njega. Tudi občina je bila proti Repa-tovi koncesiji. Okrajno glavarstvo seveda g. Repa lahko podeli koncesijo brez občine. Vemo pa, zakaj! Gospod Repa je bil tudi urednik „Štajerca." Občani.
p Sv. Križ pri Slatini. Dne 20. januarja po večernicah smo pri nas slovesno otvorili društveno sobo „Bralnega društva." Gospod nadžupnik Franc Korošec so najprej blagoslovili razpelo v bralni sobi, nato pa so v lepem govoru razložili, kako je sv. cerkev vedno v znamenju sv. križa razširjala pravo izobrazbo med ljudstvom in jo še sedaj razširja. Sv. cerkev ni nasprotnica izobrazbe, kakor nekatere puhle glave trdijo, ampak jo z vsemi mo6-mi goji in povspešuje. Ena izmed domačih deklic, Matilda Novak, je deklamirala lepo Gregorčičevo pesem: „Naš narodni dom." Pevci pa so zapeli več lepih narodnih pesmi. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je siovesnost tako lepo obnesla, prav prisrčna hvala! — Te dni je umrl v Gradcu Jože
V	e r b o š e k, rojak iz naše nadžupnije. Zapustil je veliko premoženje 50.000 K in ga je v svoji oporoki odločil za 4 štipendije, ki bodo znašale po 400 kron na leto. Pravico do teh štipendij bodo imeli, kak^r je pisano v oporoki, samo pridni slovenski dijaki, najprej iz domače nadžupnije, potem iz Sv. Eme, in
potem iz celega Spodnjega Štajerskega, kateri bodo imeli izvrstni red iz slovenščine. Stariši. vi pa še hočete svoje otroke pošiljati v nemško šolo, v šolo, kjer se ne učijo nobene slovenske besede, kjer se še ne naučijo slovenskih črk! ? Kako bo mogel naš otrok, če ga iz nemške šole pošljete dalje študirati, imeti izvrstni red iz slovenščine, ki se je še nikoli ni učil! ? Kako bo mogel doseči lepo podporo? Stariši, dobro si premislite, v katero šolo bo zanaprej bolje pošiljati otroke! — V nedeljo, 27. t. m. po večernicah bo v v „Čitalnici" poučni govor o socijalni demokraciji.
p Zakošak. Ptujski „Štajerc" prinaša v št. 1. 1.1. poročilo, da je izplačal okrajni zastop za občinsko cesto v Zafcošsku 113 kron. Kakor se nam pa poroča, ni dobila občina nič drugega za ce*to, kakor tri cementne cevi, ki 80 pa k večjemu vredne 30 K. Kje je ostali denar in kedaj ga dobimo?
Ljutomerski okraj.
1 Konjerejci. Vsem konjerejcem iz ljutomerskega okraja je že znana vladna nakana, da želi domobransko ministrstvo med nekaj zanesljivih kmetov tega okraja porazdeliti breje vojaške plemenske kobile, v svrho reje remont pri kmetih. Tudi pogoje, pod katerimi se bo to zgodilo, ste v pretečeni jeseni o priliki konjskega pregledovanja v glavnih potezah že slišali. Sedaj mi naroča c. kr. konjerejska družba, sklicati na nedeljo 27. jan. 2. uro popoldan konjerejce v Kukovčevo gostilno pri kolodvoru, kamor bode prišel g. A. Korošec, živinozdravnik iz Gradca, da bo govoril podučno o tem načinu reje remont. Pri tej priliki se bodo tudi sprejemala oglasila za sprejem takih kobil v rejo. Jos. Murza.
1 Iz Mnre so potegnili dne 14. t m. v občini Hrastie-Mota truplo 16letne deklice. Doidaj še ne vedo, kdo daje.
1 Štajerčev pristaš — bratomorilec. V Seliščih pri Sv. Jnrijn ob Ščavcici je zabodel 14. t. m. neki fant svojega lastnega brata z nožem. Dotični fant je že štiri leta naročnik „Štajerca". Tak strašen sad obrodi „Štajerčeva" politika.
Slovenj egrašk i okraj.
s Iz slovenjgraškega okraja. Dne 13. t. m. je bilo tajno predavanje „Narodne stranke" za slo-venjgraški okraj v Narodnem domu v Slovenjgradcu. Kakor poroča „Narodni list" z dne 10. t. m., je bilo prvo zborovanje teh mladih liberalcev Spodnje Štajerske na dan sv. Treh kraljev v Celju. Udeležili so se ga predsedniki oziroma podpredsedniki okrajnih odborov te stranke, tako tudi za Slovenjgradec. Kdaj se pa je volil okrajni odbor narodne stranke za slovenjgraški okraj? In zakaj ni okrajni odbor Narodne stranke javno razglasil, da bode dne 13. t. m. predavanje? Ali ste se ravnali tudi pri nas Kukovčevega pravila: Po ovinkih! Prihodnič več!
s Slovenjgradec. Dne 13. t. m. se je vršila v gostilni gospoda Merzel-a v Pamečah lovska veselica. Zbranega je bilo obilo občinstva, ki se je prav dobro zabavalo. V poznejši večerni uri pa prideta naenkrat dva nemška kulturonosca, namreč dva sina tovarnarja Siegl-a v Legnu, in ta dva fanta sta si ubila v svoje nemške glave, da morata na vsak način kaliti veselo zabavo s tem, da uprizorita prepir. Priložnost se jima je hitro podala. Ko je neki vrl narodnjak potegnil iz žepa škatljico Ciril in Met. užigalic, sta takoj začela napadati dotič-nega narodnjaka in druge navzoče Slovence, kakor slovensko narodnost sploh. Nastal je vsled tega prav nevaren položaj za ta dva junaka in ko bi ne bilo navzočih tudi več starejših, trezno mislečih mož, bi bili domači fantje tema dvema vročekrvnežema že pokazali. Ako vam teče po žilah že tako vroča nem-ali vsaj v kak nemški kraj. Mi razgrajačev ne ra-ška kri, zakaj se mudita tukaj v popolno slovenskem kraju? Idita vendar z vašimi vred kam v rajh bimo med nami, najmanj pa še takih kakor sta vidva. Tudi imata jako malo vzroka, nositi greben tako visoko, ker ste vendar pridobili kruh, katerega imata, iz slovenskih rok. Hranilnica, katere last je vaša tovarna, je vendar denarni zavod popolnoma slovenskega okrja in dobili ste morda tovarno le iz usmiljenja nad vašo mnogoštevilno družino. Siccr pa glejta, da se drugokrat v slovenski gostilni dostojno zadržita.
8 „Stajerc" laže. Iz Slomiigradca se nam piše: Ptnj«ki „Štajerc" trdi v prilogi številke z dne 13. t m., da je napovedalo kmetijsko društvo v Slovenigradcu 15. nov. 1903 konkurz. Mi prosimo, da radi te nesramne laži „Štajerca" prav pošteno okrtačite v Vašem cenjenem lntu in pri tem uporabite dejstvo, da naše kmetijsko društvo še vedno obstoji na prav zdravi podlagi in da ima še vedno izborno trgovino ter najboljšo gostilno v Slovenjgradcu. Do sedaj ni imel še nikdo povoda, društvenih podjetij se izogibati, tedaj tudi častita duhovščina ne (kakor trdi „Štajerc") in tudi gospod Jakob Vrečko je še vedno naš vrli društveni poslovodja. „Štajerc", ki bode sam še najbrže kmalu „fač", naj bi raje poročal, koliko njegovih „naprednjaških" prista-fiev kakor Kajzer itd., je napovedalo v zadnjih letih kon-knrze, — ne pa da tako nesramno laže. — ,Štajerčevim" bralcem naj bi se vendar odprle oči, kako lažnjivo „zgodovino" „Štajerc" objavlja in kako si samo z lažmi polni svoje časniškc predale.
Konjiški okraj.
k Vitanje. Vedno bolj se slišijo pritožbe zoper tukajšnjega zdravnika. Sklical je g. župan obč. predstojnike pristojnih občin v „Gemeindeamt", da enoglasno izvolijo za distriktnega zdravnika Kokoschinegg a, čtš, noben drugi se ni oglasil. Zastonj se je trudil za njega prvi svetovalec in laskavo razlagal njegovo spričevalo, vsi obč. predstojniki so enoglasno odklonili tega zagrizenca ter zahtevali, naj se to mesto zopet razpiše, toda ne samo v „Deutsche Wacht", kakor se je prvikrat zgodilo. Vprašam Vas toraj, g. župan, ali ste že potrebno ukrenili, da vendal enkrat dobimo zdravnika, h kateremu se bodemo lahko z zaupanjem podajali ?
k Zreče. Tu je umrl posestnik J. Kovač pd. Pintar, star 75 let. Imenovanec je bil vzgled kristjana in kot iskrenega rodoljuba so ga poznali tudi čez meje domačega kraja. Nekoliko dnij pred njim pa nas je zapustil posestnik Ant. H 1 a s t e c pd. Gačnik, star 82 let. Tudi njegovo domoljubno srce zasluži, da se ga spominjamo pohvalno. Naši gospodarji so v narodnem obziru sploh hvalevredni, in le želeti bi bilo, da bi si za izpolnjevanje svojih dolžnostij v javnem življenju vsaki posameznik za vzgled vzel Kovača in Hlasteca. Njima pa svetila večna luč!
Celjski okraj.
c Strašna nesreča je pijančevanje, posebno nezmerno pitje žganja. Kdor se hoče o tem prepričati, naj pride v nedeljo, dne 27. januarja v veliko dvorano Narodnega doma v Celjn. Tam bodo govorili dopoldne od pol devete do enajste ure dr. Krek o pijančevanju in gospodarstvu, Ivan Podlesnik o pijančevanju in nravnosti; popoldne od tretje do pete ure dr. Schwab: Pijančevanje škoduje zdravju; Luka Smolnikar: Kaj mora gosposka storiti proti pijančevanju; dr. Krek: Abstinenca. Na shod sme priti vsakdo. Vstop je prost.
Izobraževalno drnštvo v Celjn je priredilo v nedeljo 20. t. m. predavanje v veliki dvorani Narodnega doma. K predavanju je imel vsakdo prost vstop in se ga je udeležilo okoli 125 poslušalcev. Predaval je g. učitelj Levstik i Celja o kmetijstvu, kje tičijo vzroki današnjega slabega stanja kmeta in na kak način naj si opomore. Nato nam je tudi dandanes zelo razširjeno pijančevanje od prave strani razkazal in priporočal drugo, sicer zaničevano pijačo — sadjevec. Obljubil nam je, da nam pri enem prihodnjih predavanj pokaže, kako se pripravi prav dober sadjevec. Na koncu govora je žel splošno priznanje.
c Celjska okolica. Celjski nemški dimnikarski pomočniki g. Fuksa so razpošiljali po celjski okolici za novoletna darila tudi stare koledarje od leta 1904. Letno številko 1907 so sami naredili vih starega. Nemci znajo!
c Vagon prediva je zgorel 20 t. mes. na železniški postaji pri Sv. Juriju ob ju ž. žel.
c Vransko. Dne 12. t. m. smo spremili k večnemu počitku pridnega m adeniča Mihaela Grabner, uda Marijine družbe, ki je umrl v najlepših letih, 21 let star. Sveti mu večna iuč!
c Okrajni zastop vranski. Pri plenarni seji dne 17. prosinca se je brez ugovora sklenilo tudi v 1. 1907 pobirati 45% okrajne doklade. Občinske doklade se bodo pobirale na neposredni davek takole: Št. Jurij ob Taboru 50%, trg Vransko 55, Gomilska 60, Grajska vas 60, Jeronim 70, Prekopa 80, Braslovče 85, Polzela 99 in Reka 99 odstotkov. V odbor za južno štaj, hranilnico so bili izvoljeni gg. dr. Juro Hrašovec, notar Baš, notar Mih. Jezovšek. Franc Zdolšek in Flor. Rak, namestnika Fr. Oset in Jak. Brinovc. Novo ustanovljeni požarni brambi v Prekopi in Letušu ste dobile podpore po 50 K.
c Nazarje. Ker želite, naj se poroča kratko, evo vam kratkega poročila o delovanju našega k. s. izobraževalnega društva v preteklem letu. Igri: „Zamujeni vlak" in „Lurška pastarica" sta vspeli izborno. Vse je bilo zadovoljno, najbolj pa društveni blagajničar. Predavalo se je 1) o pari in njeni vporabi; 2) o prsnih boleznih in o domačih zdravilih; 3) o zemlji in njenem razmeiju s solncem in luno, ter o Njanze-novem potovanju na Severni tečaj. Slednja je predaval g. V. Turnšek, tehnik, s pomočjo skioptikona — v občno za-dovoljnost. Bog plačaj ! Novemu odboru predseduje preč. p. Salezij Vodoštk, naš novi župnik; ž njim se je pričelo v društvu živahneje življenje. Bivšemu g. župniku preč. o. Viktorju Jerančič, kateri je bil skoro 30 let župnik v Nazarjah in si je pridobil za župnijo in cerkev neprecenljivih zaslug, je društveni pevski zbor o priliki, ko je radi bo-lehnosti šel v pokoj „priredil" podoknico. Društveni predsednik pa mu je izročil v imenu društva lep križ in žup-Ijani so mu izročili krasno spomenico. Društvo priredi 27. jan. igro: „Boj za doto"; 10. febr. pa „Krčmar pri zvitem rogu" in „Kmet in fotograf". Imamo krasen nov oder. Les nam je dala grajščina — sažagala nam ga pa je tvrdka Feltrinelli, — vse zastonj. Obema izreka društvo najprisrč-nejšo zahvalo. Če pomislite g. urednik — da to sem poročal kar o celem letu, mi morate pripoznati, da sem kratek. Zato pa vas prosim, do tudi objavite, da vabimo na 27. jan. in 10. febr. vse bljižnje in daljne domačine in sosede na-zarške k društven ma predstavama. Smejali se bodo zastonj, če bodo prej plačali vstopnino.
c Umrla je v Budapešti usmiljena sestra Alojzija Fabijana Kranj c 18. t. m. v 34. letu svoje starosti. Rojena je bila v Vrbnem št. 3. pri Št. Juriju ob juž. žel. leta 1873 in kot 17 letna deklica podala se je v težavni stin opravljat samaritanska dela ubogim bolnikom. Naj v miru počiva od težavnega poklica! Lahka ji tuja zemlja, kjer že tudi nočiva sestrica Antonija!
c Sv. Jedert. Pretečeno nedeljo se je vršil tukaj shod, je bil sijajno obiskan. Prvi poročevalec je navedel vzroke, zakaj blagostanje med kmečkim ljudstvom nazaduje in po-
kazal, kako se je treba brigati, da se izvolijo poslanci, ki so trdne volje, se za kmečki stan potegniti. Drugi govornik je odgovoril na vprašanje: „Ali se sme duhovnik mešati v politiko?" Navdušeni so se poslušalci razišli. Sprejele so se sledeče rezolucije: 1. Pozdrav novoustanovljeni kmečki zvezi. 2. Naj se ustanovi slov. kmetijska šola. 3. Voliti pri volitvah može, ki prisegajo na program: „Vse za vero, dom, cesarja!" 4. Naj se uredijo „Zavarovalnice" tako, da bodo kmečkemu ljudstvo breme polajšale. 5. Naj poslanci zabran-jujejo uvoz tuje živine.
s Težko obložen voz se je zvrnil na kmeta Bi. Kotnika v Št. Ilju pod Turjakom. Zraven sta bila le mala dečka, ki nista mogla pomagati. Nesrečni mož je še nekaj Časa klical najsv. imeni, potem pa hudo pomečkan izdihnil dušo. če se je v tej sili spomnil na verske nauke, gotovo je obudil popolni kes ter tako rešil svojo dušo
c Polzela. Tako imenovana „narodna" stranka iz Celja je shod, napovedan za 27. januarja, zoper katerega je zavladalo občno ogorčenje, posebno v sosednih narodno zavednik Braslovčah — odpovedala. Moder sklep! V naši lepi okolici smo vsi zavedni Slovenci ene misli in istih načel: katoliški smo in narodni. Stranke ne potrebujemo nobene. Kjer so stranke, tam so prepiri. In kdo se teh veseli? Nemčurska oholost, ki že steguje poželjive roke po slovenski zemlji. Berite „Vahtarco". Tistih par liberalcev, kar vas je med nami — niti učiteljev nimate vseh za seboj — bodite pametni! Vidite, da nimate ljudstva v vašem taboru. Stopite v naše domače vrste, ramo ob rami in roko v roki z nami delujte za pravi blagor naroda in po starem slovenskem geslu. S tem hodete najlepše pokazali, da ste res — narodni.
c Dol pri Hrastniku. Dragi „Slov. Gospodar", oprosti nam, da te zopet nadlegujemo! Saj smo stari znanci in prijatelji, ker prihajaš k nam že dolgo vrsto let. V našem Bralnem društvu si bil med prvimi listi do danes, in tako, upamo, bo tudi v prihodnje, akoravno te hoče izpodriniti tvoj nepovabljeni tekmec „Narodni list." Pošilja se nazaj, a ne pomaga nič. Ljudstvo se zgraža nad tako usilji-vostjo ter se huduje nad pošto, ki pa tega ni kriva. Nekateri se celo boje, da jih bo tožil za tisto kro-nico. Sicer pa bo pravih naročnikov med nami bore malo imel, ker poznamo tega strica in vemo, kam škili s s\ojimi nameni. Kmetom se laska in prilizuje, toda v resnici mu je za kmečki blagor toliko, kot nam kmetom za lanski sneg. Njemu so le pred očmi bližnje državnozborske volitve, da bi ljudstvo pridobil za svoje kandidate, potem bi nas pa uhal in lasal, kakor je to dr. Kukovec že na ustanovnem shodu izjavil. Zdaj posebno poslanca dr. Korošca ne more trpeti, ker je duhovnik in ker brani in zagovarja katoliško stvar; istotako sovraži kranjskega poslanca dr. Šušteršiča, ki je sicer posvetnega stanu, a „narodni stranki" ni po volji; pa zakaj? Zato ker je mož katoličan in se zaveda svojih dolžnosti kot zastopnik katoliško-slovenskega ljudstva. Ali ni to jasen dokaz, kam vodi narodna stranka? Proč s takimi ljudmi in z njihovimi časopisi! Ljudstvo slovensko, zdrami se in pri bližnjih volitvah napravi s temi ljudmi pošten obračun! Združi se ter s krepkim glasom povej, da se zavedaš svojih pravic in da tudi veš, kdo in kje so tvoji pravi prijatelji in kje niso!
c Rečica. Četrti zvon dobi farna cerkev sv. Kancija na Rečici. Dragi rojaki! To nedeljo dne 27. jan. ob 9. uri dopoldne dvignil bode spretni tesarski mojster Anton Deleja novega, četrtega oznanjevalca Božje slave kvišku. „Zvonovi zvonite, na delo budite, ker naše življenje le kratek je dan!" Novi zvon tehta 7 starih Centov. Umetniško cizeli-rani napis na zvonu se glasi: Velikodušni so dobrotniki, med njimi Franc Kolenc v Juvanjih, pustili me izliti prosinca leta 1907 za časa provizure Alojza Musi, župnika Andrej Podhostnik, dekana Franca Dovnik, da oznanjam Božjo čast soglasno s tremi. Vladike posvečenja teh, dne 28. vinotoka 1906 tudi mene spremi! Razločka ne poznamo, vsakomur glas svoj damo. Rojake prek morja pozdravljamo, na rodnih tleh Boga proslavlamo!
c Sv. Martin v Rožni dolini. V petek 18. t. m. je govoril potovalni učitelj g. Jelošek v precejšnjem številu zbranim z znano vnemo o živinoreji, sicer zdaj še bolj splošno, kot za podlago. Ker je bil njegov govor važen tudi za druge, podamo glav-re njegove točke. Vnemal je kmete k samozavesti, slogi in medsebojni pomoči, priporočal vzgojitev čistega domačega plemena, za govedo sivopšenično domače pleme, za svinje pa domače belo pleme z dolgo glavo, dolgimi ušesi, dolgim telesom in kratkimi nogami, češ, tuja plemena se pri nas ne držijo. Zato pa je treba bikorejskih zadrug. Previdnosti je treba pri izbiranju plemenjakov in plemenic. Pri govedu prvo dvoje telet mesarju, za pleme 3.-6. ali do 8. tele, pri svinjh prasci še le od drugega gnje-zda; varovati se je tudi sorodstva. Tako se bo živina izboljšala, ne bo tako boleznim podvržena, pa bo našla tudi boljšega kupca. — Poslušalci so govornika poslušali z vidnim zanimanjem in se precej zavzeli za bikorejsko zadrugo. Do živine jim je še; pa potreba bo kmetu sploh se z znanjem in vnemo poprijeti vseh mnogih panog kmetijstva in v vseh biti kolikor toliko strokovnjak. Zato pa več kmetijskih šol, več kmetijstva v ljudske šole, doma pa v roke kmetijske knjige in časopise!
c Dobrna pri Celju. Zanimiva občinska seja je bila zopet enkrat dne 20. januarja. Nemci pošiljajo že zadnjo rezervo. Staro moč je zamenjala miada. Odstopil je zopet enkrat Orosel Franc in njegovo mesto je zasedel Peter Okrožnik, znana oseba na Dobrni. Prišel je v haveloku z žametnim ovratnikom. Videlo se je pa, da imajo Slovenci rav-
no tako malo strahu pred žametom, kakor pred — biksom. Dnevni red se je razvijal še dokaj mirno, le pri točki, da naj občina strožje izvršuje nravno policijo, nismo razumeli, zakaj sta se dva nemška odbornika tako razgrevala zoper to. Bilo je malo čudno, ker občni blagor mora iti nad osebne koristi. Tega tudi Semerl in Blažič ne smeta tajiti, čeravno je eden oštir, drugi pa kupuje posestva. — Pri predlogih so nasprotja trčila drugo ob drugo. Predloga zastran poštnega urada in zastran žandarmerije razodela sta stvari, katere je nemška stranka sicer težko poslušala, a pobijati jih ni imela z ničemur. Smešno se nam je zdelo, da je nekdo izmed nemške manjšine priporočal „mir" v tistem trenutku, ko se je govorilo o tem, kako so „nemški" pobalini s pestmi in noži napadli slovenske fante, ki niso storili drugega, kakor da so peli po cesti. In dobrnska žandarmerija je iz krčme prišla oštevat — slovenske fante! In žandarmerija ni bila niti v službi! In najdejo se ljudje, ki si do-mišljujejo, da so pametni, pa pravijo, da delajo Slovenci „nemir." Bi že bilo, ko bi se pisalo sedaj leta 1807, a piše se 1907 in Slovenci bodo vedeli braniti svoje pravice in postave tudi — proti žan-darmeriji. Predlog o postopanju dobrnske žandarmerije, ki se bo poslal na okrajno glavarstvo, na žandarmerijsko komando v Gradec in v Celju, na ministrstvo notranjih stvari in za domobranstvo, priobčimo prihodnjič. Bil je sprejet z veliko večino in med splošno nevoljo nad ravnanjem žandarmerije. Tudi Slovenci smemo misliti, da nas varuje cesarska postava. Ce se celo sodnija v Celju čudi nad postopanjem dobrnske žandarmerije, mora biti že nekaj, kar ni v redu. Mi pa hočemo, da bo tudi tukaj red. In občina je vendar za to tudi, da brani svoje občane. Skoda je bila, da Gol zopet ni bil navzoč. Sicer se brez njega tudi opravi, a vsekako je armada slabejša ali pa za nič, če ni poveljnika. Saj vendar ne moremo misliti, da je Peter prevzel vodstvo nemške stranke. Nam je vse eno, ali je Peter ali Pavel, pomena ima itak samo toliko, kolikor ji ga dajo — Slovenci!
b Vsenemec, tvoje ime je laž. Dopisnik „Tw." v „Vahtarci" zgnbil je vsako pravico do spoštovanja, in to radi tega, ker se zateka v svoji polemiki proti „Slov. Gospodarju" k najostudnejši laži. Trdi namreč, da pišejo slovenski listi, naj se celjski Nemci spravijo iz Celja, če jim slovenska gimnazija ni po volji. Vprašam g. „Tw.", kateri slovenski list je to pisal ? Mi čitamo natančno vse slovenske liste in dobro vemo, da tega ni nobeden pisal, kajti mi smo bili vedno zato, da živite v celjskem mestu obe narodnosti mirno druga poleg druge in da se pravice nobeni ne prikrajšajo. Najodločneje pa ugovarjamo proti temu, da se mi Slovenci primerjamo z nehvaležnim ježem, ki je svojo do-brotnico lisico pregnal, potem ko ga je usmiljeno v svoje stanovanje sprejela. Ne, gospod „Tw.u, slovensko prebivalstvo v Celju je ravno tako staro, če ne starejše, kot nemško in z Vodnikom lahko rečemo: „Od nekdaj tukaj prebiva moj rod". Zato si hočemo tudi vse pravice, katere gredo državljanom, postavnim potom priboriti in mirno bomo prešli na dnevni red črez glave taistih, ki žive le od politične gonje. Z zadovoljstvom pa konstatiram, da g. „Tw." ni niti ene mojih trditev v zadnjem „Slov. Gosp." ovrgel in tudi ni skusil le eno ovreči. Dokaz, da sem pisal le resnico. „Va h tarča" se sklicuje sicer na to, da je nastal radi slovenske celjske gimnazije velikanski prepir med slovenskimi in nemškimi listi, a to ni tako žalostno. Ta boj bi bil nastal tudi brez slovenske gimnazije in bi se nadaljeval, ko bi Slovenci tudi od te opravičene zahteve odnehali. Če pa hočejo „Vahtarčni" Nemci doseči, da postane Celje popolnoma nemško mesto brez vsake slovenske primesi, morajo dosledno zahtevati, da pridejo vsi uradi, sodnija, okr. glavarstvo, davkarija i. t. d., kjer se strankami slovenski občuje, iz mesta; zahtevati morajo nadalje, da tudi nemški trgovci ne nastavijo nobenih slovenščine zmožnih pomočnikov, zahtevati morajo, da se v njih prodaj al-nicah sploh ne sme slovenski govoriti, ali drugače povedano, da celjski Nemci sploh pretrgajo s Slovenci vsako tudi kupčijsko zvezo, če bodo celjski Nemci vse to storili in če bo konečno g. ,Tw." ves svoj kapitel mobiliziral, da pokupi slovensko posest v Celju, potem se uganemo s svojo gimnazijo, občudujoč železno doslednost „Vahtarčnih" Nemcev. Sedaj pa imamo za onemogle izbruhe nemške netrp-nosti v celjskem listu, ki si ne upa svojim bralcem gorej omenjene doslednosti nasvetovati, le pomilovanje.
Brežiški okraj.
b Brežice. Hud posilinemec je kramar Černoga iz Zdol. Mož govori v uradih dosledno le nemški, njega zalaga z blagom hud nasprotnik Slovencev, EJaiheis iz Brežic. A ta mož je našel milost pri „Narodni stranki", vzela ga je v odbor za sevniško brežiški okraj. Čestitamo!
b Umrl je v Zakotu pri Brežicah Janez P o če k. Učakal je visoko starost 84 let; bil je eden izmed redkih nekdanjih Radeckijevih vojakov. N. v m. p !
b Spoštuj očeta . ..! Znani Štajercijanec Janez Zemljak iz Dovškega in ljubček rajhenburških liberalcev je tepel svojega lastnega očeta. Kako veli četrta božja zapoved ?
b 40 letnice svoje poroke obhaja dne 2 svečana Martin Medvešek v Pokleku pri Blanci. Bog mu daj učakati se biserno poroko!
b Obrtniki: kolar, urar, steklar, kovač se iščejo za za Brežice. Pričakovati imajo dober zaslužek.
b Rajhenburg. Dne 13. t. m. je imela tukajšna liberalna čitalnica svoj občni zbor. Da bi Tona iz Stolovnika ne izgubil ene svojih „š a r ž", konštituiral se je fie nov odbor in si torej izvolil njega za predsednika. V resnici pa je s to čitalnico pri koncu, ker društvo, ki nima ne sobe, ne časopisov ne — udov, pač nima pra-
vice, da se imenuje „Čitalnica". Toda pred svetom se moramo malo pobahati, in če nimamo s čim drugim, pa s „čitalnico v zraku". — Dne 15. t. m. so se peljali Rajhen-buržani na velikem vozu požarne brambe na lov. Vstrelili so več kozlov in dva zajca. — Tukajšni pismonoša „za deželo" odgovarja ljudstvo od naročitve na „SI. Gospodarja. Se li godi to na povelje gospoda poštarja Kacijana ali ne, nam ni znano? Svarimo pa prav resno pred tem početjem, imeti bi vtegnilo precej slabe posledice. C. kr. pošta je tudi v Rajhenburgu, kakor znano, pod kontrolo.
b Senovo pri Rajhenburgu. (Jankovič Peter se pere.) Dopisnik iz Gorice je krtačil malo našega Petra v „Slov. Gosp." in sicer po vsej pravici. Kajti tako napetega liberalca ne šteje naš Rajhenburg, kakor je ravno učitelj Peter Jankovič. Pa Jankovič se je takoj oglasil s popravkom v „SI. Gosp." in s posebno izjavo v „Narodnem listu", češ, da je postavno ravnal vsikdar glede goriških otrok in pa posebno glede zadnje deželnozborske volitve kot c. kr. komisar. Za danes si oglejmo Petra samo kot volilnega komisarja in njegovo postavno postopanje pri volitvah. Evo gospod Peter: 1. nepostavno je bilo, da ste že dan pred volitvijo agitirali za Ku-neja v občini, v kateri ste bili volilni komisar. 2. nepostavno je, da ste začeli z volitvijo, predno je došel na volišče župan kot predsednik volilne komisije, če tudi je slednji prišel še pred 9. uro. 3. nepostavno je bilo, da ste hoteli razgrniti županovo glasovnico, a ko Vas je župan zavrnil in to prepovedal, mu dejali: „Hotel sem samo pogledati, če ste prav zapisali ali prav notri djali." 4. nepostavno je bilo, da ste več nezloženih glasovnic Vi sami sprejeli v roke in torej takoj lahko čitali ime kandidata. 5. nepostavno je bilo, da ste zapustili za nekaj časa med 9—10 uro, torej med volilno dobo, volišče ter jo mahnili proti Rajhenburgu in se je v tem času v Vaši odsotnosti volilo. 6. nepostavno je bilo, da ste pri Zemljaku s tem, da ste povedali dva kandidata, povzročili, da je Zemljak glasno povedal, da voli Kuneja in še le potem se je ime kandidata zapisalo na glasovnico. Zato je bila tu tajnost volitve izdana.
Najnovejše novice.
Politično društvo „Straža" v Šoštanju si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik Fr. Rajšter, odborniki: župnik Cizej, župnik Andrej Fischer, odvetnik dr. Mayer, obrtnik Avgust Günther, Lovro Vaupot, veleposestnik Turnšek in posestnik Janez Ovčjak.
Za sevniški okraj. Ker se je v sevniškem okraju pokazalo pomanjkanje, stavil je državni poslanec dr. Korošec v seji dne 23. t. mes. nujni predlog za državno podporo.
Nečuveno 1 Poroča se nam, da je sodni pristav P e-trovič v Št. Lenartu v Slov. gor. kaznoval neko dekle, ki mu je poslalo nazaj nerazumljivo nemško vabilo, zaradi tega na 24 ur zapora. Kaj takega je nezaslišano. Zadeva se mora do jasnega dognati in če se vest izkaže kot resnična, bomo poskrbeli, da ee temu vsenemškemu pravosodnemu uradniku pošteno posveti!
d Potres na Jamajki. Nekemu ameriškemu listu se poroča o potresu v mestu Kingston sledeče: Potres je nastal naenkrat. Sunki so se ponavljali 36 ur. Mesto se je zibalo kakor ladja na razburkanih valovih. Že pri prvih sunkih so se zrušila poslopja in celo mesto je bilo zavito v prah. Prebivalci so kričaje in jokajoč zbežali na prosto, marsikateri ranjen od padajočega kamenja. Mnogi pa so ležali pokopani pod razvalinami. Ko je razgnal veter nastali prah, vzdigoval se je iz mesta črn dim, iz katerega je visoko proti nebu plapolal ogenj. V par trenutkih gorelo je celo mesto. — Kapitan ameriške ladje, ki je šia na pomoč na Jamajko, poroča, da je celo obrežje otoka Jamajka izpremenjeno in da je v bližini Kingstona velik del zemlje pod vodo. Mesto Kingston se glasom brzojavnih poročil polagoma, toda vidno pogreza v morje. Trgovski del mesta je že popolnoma preplavljen.
d Volkovi SO raztrgali in snedli poštnega sela mesta Kelemer na Ogrskem Jožefa Petö. Pustili so na mesta samo toliko nog, kolikor jih je tičalo v škornjih. Žena Petöjeva je šla iskat svojega moža, a tudi njo so požrli volkovi.
d Bljuvanje ognjenika. Na havajskem otočju v Ameriki je začel bljuvati vulkan Nauna Loa tako strahovito, da je daleč naokoli ponoči tako svetlo, kakor po dnevi. Ta prizor je veličasten v svoji grozovitosti Plamen iz žrela je videti na več sto milj daleč. Iz neštevilnih votlin in razpok šviga plamen, ki se spaja v ogromen plamenski stolp. Čela reka lave se vali proti morju. Pri tem se sliši neprestano gromenje, ker se robovi žrela podirajo v žrelo.
Društvena naznanila.
Bralno in pevsko društvo „Maribor". Prihodnjo nedelo, dne
27. januarja t. 1. predaval bode v društ euih prostorih v Narodnem domu g dr. Ljndevit Pivko o naselitvi alpskih dežel. Začetek ob pol 9. uri dopoldne. — Mariborski Slovenci, udeležujte se koristnih in zanimivih predavani!
Čebelarska podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah priredi v nedeljo dne 3. svečana v bralni sobi občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pororilo tajnikovo. 2. Kratek pouk.
Braslovče. Braslovški tamburaši prirede na Svečnico, dne 2. februarja ob 7. uri zvečer gledališko predstavo z igrama: „Ne kliči vraga" in „Krčmar pri zvitem rogu". Po predstavi sledi tamburanje. Cisti dohodek se obrne v prid tamburaškemu društvu. Posamezna vabila se ne razpošiljajo. Mnogobrojne ud ležbe »ričakujejo	tamburaši.
Podružnica čebelarskega društva za Spodnji Stajer pri Mali Hedelji ima v nedeljo dne 27. t. m. rcd ii občni zbor po prvi maši t gostilniških prostorih g. Senčaija. K mnogi udeležbi vabi odbor.
V Smartnem ob Paki priredi prostovoljna požarna bramba n* Svečnico dne 2. februarja 1.1. v prostorih znane stare gostilne gospoda Jan Goričnika v Rečici ob Paki veselico. Svirala bode društven« godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.;
Kmetijsko bralno drnštvo v Rogoznici pri Ptuju priredi v nedeljo dne 27 januarja po večernicah v „Narodnem domu" v Ptuju veselico s sledečim vsporedom: Gledališka predstava „Pot do srca", tambo-raški koncert slav. tamburaškega zbora „Narodae čitalnice" in prosta zabava s šaljivo pošto in tamburanjem. Vstopnina: sedeži I. vrste 60 v, II. vr<te 40 vin., III. vrste 30 vin., stojišče 20 vin. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se tem potom vsi udje in prijatelji bralnega druJtva v Rogoznici najuljudneje vabijo, da se te veselice v obilnem številu udeležijo.	Odbor.
Bralno društvo pri Sv. Antonu t Slov. gor. ima v nedeljo, dne 27. t. m. v kaplaniji svoj občni zbor. Stari odbor poroča o društvenem delovanju v pretečenem letu; nato sledi sprejem rovih udov, vplačevanje udnine (1 K) in volitev novega odbora. — Voj. veteransko društvo priredi dne 3. februarja veselico.
Petrovče. Društvo „Gospodar" priredi dne 2". t. m. ob 5. pop. zabavni večer v prostorih g. Ježovnika. a) Pozdrav, b) Veseloigra: „Jeza nad petelinom in kes" (igrajo dekleta), ter „Kmet in fotograf" (igrajo fantje).
Kat. slov izobraževalno drnštvo v Loki pri Zidanemnostn
ima v nedelo dne 3. februarja popoldne po večernicah svoj občni zbor pri g. Merzelu.
Sv. Bollank v Slov. gor. Tukajšno „Kat. bIov. izob. društvo* bode imelo v nedeljo dne 27. pros. ob 6. uri zvečer v prostorih gosp. Franca Horvat zabavni večer s petjem, raznimi šaljivimi prizori, s šaljivo pošto in srečolovom. Udje so vstopnine prosti. K obilni udeležbi vabi ujjudno odbor.
Gospodarsko bralno drnštvo v Kozjem bode 27. prosinca popoldne pričelo redna mesečna predavanja, h katerim vabimo vse vris fante in može. sliš»li bodete marsikaj. Predavanje se vrši v čiralnici.
Sv. Jurij ob jnž. žel. Peti občni zbor „Kat. bral. društva" pri Sv. Juriju ob juž. žel. nebo, kakor je bilo naznanjeno v zadnji štev. „Slov. Gosp.", v društvenih prostorih, temveč v novi hiši na „Kuko-vičevem". Spored ostane isti.
Bralno drnštvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi svoj redni letni občni zbor. Vse, ki se zanimajo za napredek našega društva, vabi k obilni udeležbi odbor.
Bralno drnštvo v Ribnici na Pohorju ima dne 2. februarja v prostorih g. Ptačnika zborovanje in veselico: gled. predstava: v Ljubljano jo dajmo! in šaljiva pošta. Začetek ob 4. popoldne.
Kmetijsko bralno drnštvo v Št Ilju v Slov. gor. ima v nedeljo 27. jan. pop. po večernicah v navadnih prostorih svoj občni zbor, b kateremu so vsi dobromisleči Šentiljčani, fantje in Jekleta, prijazno povabljeni.
Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima v nedelo 27. t. m. ob 3. uri popoldan v šoli I. razreda občni zbor z običajnim vsporedom, gospodarskim predavanjem in petjem. Nato prosta zabava v gostilni gospe Neže Rola. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
Polzela. V nedeljo dne 27. t. m. priredi tukajšna podružnica „družbe sv. Cirila in Metoda" veselico v dvorani gosp. Al. Cimpermana. V spored: „Brat Sokol", šaloigra v enem dejanju, „Eno uro doktor*, veseloigra v enem dejanju. Žive podobe iz „Krsta pri Savici", godb», petje itd K obilni udeležbi vabi	odbor.
Zahvala. G. dr. J. Povalej, c. kr. fin. komisar v Mariboru, daroval je „Kat. bral društvu pri Sv. Juriju ob juž. žel." 10 K. V imenu društva bodi mu izrečena iskrena zahvala.
Listnica urednlitva.
Slivnica: Prisrčna hvala! Prosimo še večkrat I — Rogatec: Nevarno! Pozdrave! — Strigova: Prihodnjič! — Ljutomer: Istotako! — Mislinje: Mi si cele zadeve ne moremo razlagati, zato se bojimo, da bi kje prišli s kakim § v dotiko. In teh se strašno bojimo I — Št Jurij ob juž žel.: Nam se zdi, da pač ni vredno o teh osebah toliko pisati. Oprostite ! — isv. Križ na Murskem polju: Prihodnjič! Pa krajšali bom® malo, ker stvar je vendar predolga. — Loka pri Zidanemmostu: Zakaj nismo sprejeli Vaiega dopisa, izveste ali ste morda že izvedeli ustmeno. Pozdrave I — Domova. Kozje, Ljutomer: Prihodnjič, nam je zmanjkalo prostora 1
Listnica upravništva.
Nove naročnike opozarjamo, da naj napišejo k naročilu, da s» novi naročniki, ker se sicer lahko spregleda vsled obilega dela. Prihaja nam toliko novih naročnikov, da komig zmagujemo delo.
Tržne cene
v Mariboru od 19. januarja do 24. januarja 1906.
Živila
100 kg
Pšenica . . rž .... ječmen . . . oves . . . koruza . . . proso . . . ajda .... seno .... slama . . .
fižola . . . grah . . . leča . . . krompir . .
sir.....
surovo maslo maslo . . . . špeh, svež zelje, kislo . . repa, kisla
mleko . . . • smetana, sladka „ kisla
zelje . . . . jajce . . . .
od
K h
1 lit.
100 glav
1 kom.
16 14 14 17 14 16 17 4 4
10
do
K h
50.000 kron
se razposodi v okraju marnberskem in mariborskem pupilaruo varno na prvo mesto zemljišč proti 4 Va0/©-Naslov se izve pri upravništvu.
TEST LINC
Loterijske številske.
19 januarja 1907.
89	38	11
77	83	64
3 84
M M
LA OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin,
Ti iu-erati se sprejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih ===== na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. =====
Služba organista in cerkrenika
t Artičah be takoj odda. Prošuje te naj v poidejo ca iupni urad t Artičah pri Brežicah do i 5. februarja.	30 2-2
Pravo kmečko »llvovko In droitnkoi za ktenh pristnost se jamči, pr dsja gospa Jerič v Karčovini štev. 126 pri Maribora ob graki glavni cesti. 2 (26-4)
Hlapec, pošten, četudi bo|j prileten, se sprejme takoj za govejo žival proti letnemu plačilu od 40 do r 0 gld. poleg obuvala in nekaj
rerila. Franc Plateis, posestnik pri v. Jakobu v Slov. gor. 83 2—2
Lepa kiža • 4 stanovanji, z lepo kltijo, hlev za živino, 5 svinjakov, drvarnice itd., vse z opeko krito, poleg hiše sta dva vrta za zelenjavo, sadonosnik, veliko brajd in Ive vel ki njivi, kateri se lahko sa stavbinske prostore prodata, ker je me ob 4 cestah in blizo cerkve in šole v najlepšem kraju t Studencih pri Mariboru ležeče, g« zaradi starosti prav po ceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista.	36 5 2
Dt« težka konja, rujava, pet let atara, 16 in p»l pesti visoka, jako Močna in pridna proda zaradi pomanjkanja hlapcev po ceni llinko Dobnik v Zrečah pri Konjicah. 45 8—2
Službo mežnarja ž li nastopiti Alojtij K jsi k. Šermanski hrib. Litija. Kranjsko. 26 4—2
Dekle, vajeno vsacega drla, gospodinjstva ter zna kuhati, iiče službe, aajraje kje blizu mesta. Naslov pove upravništvo.	3i 2—2
Oženjen mož išče službe za mežnarja tudi orglati zna. če treba; lahko takoj naatopi. Naslov pove ■pravništvo.	84 8—2
Teč tisoč trt na suho ceplenih je na pr daj. Silvanec, laški rizlink in druge; cena nizka 100 komadov 12 kron. Imam tudi fina bela in črna vina na prodaj od 40 do 60 kron 00 litrov; priporočam se za nakup. Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolji, p. Vipava, Kranjsko.	k8 4-2
Majer, oženjen, kateri mora okoli 80 g av goveje živioe od tega iest krav, aviije za domačo potrebo oskrbeti, kuhati in prati za sebe in tri hlapce. Plačilo: 50 kron na mesec za sebe ia ženo. Selitva se za leto dni povrne. Vstop takoj. Prošnje s spričevali in navedenost Starosti družine se naj pošljejo na oskrbništvo grajšči"e Neukloster. Pošta Sv. Peter v Savinjski dolini.
32 2—2
Kovaikega učenca, pridnega in močnega, v starosti 11 do 17 let, sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster t Brežicah ob Savi.	13 (4-4)
Učenec se sprejme pri Matiji Hočevar, kljui asničarski mojster na Rogoznici pri Ptuju. 85 3—2
Vsake vrata debla od 4 m
dolžine kunim za najvišjo ceno na mesto lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru Na to opo-zaracu posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor 18-15
Znano po oanl se kupi vse rezno blago zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravske nlice 4.
608 i3
Klad mož se išče za veleposestvo na Dolenjskem kot gospodarski pristav. Mora biti zanesljiv, trezen in izvežban v gospodarstvu, slov. in nemškega jezika zmožen Nastop takoj. Nemško pisane prošnje s spričevali naj se pošljejo na upravništvo pod „Zanesljiv". 29 3-2
Posestvo, blizu 1 oral zemlje, lep vrt, novi hram, z opeko krito, trgovino in gostilno s pripravo, dve hiši s pohištvom, klet, hlev, hlevček, lepa I' ga ob veliki cesti na spodnji kaj Pcuja, se proda ali da t najem zaradi preselitve, Ponudbe na: N. O., Velika Nedelja, poste re-stante.	46 2—1
Novozidana hiša švicarskega sloga s 4 sta .oranji, drvarnico, kletjo, velikim sadonosnim vrtom in stavbenim prostorom, 10 minut od cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, Oberrothvreinerstrasse 32, se zaradi preselitve po nizki ceni proda. -Natančneja pojasnila tam. 27 3-1
Hiša v Studencih "VVerkstatenstrasse št S2 pri Mariboru, 7 stanovanj, vrt, klet, studenec je po nizki ceni na prodaj.	47 1 — 1
Službo želim kot hlapec, sem že vojaščine prost, ker sem tri leta pri vojakih odslužil. Naslov pri upravništvu. 54 1—l
Učenca sprejmem takoj, krepkega, od poštenih starišev, v mizarsko obrt za pohištvo in stavbe Ign. Novak, mizar v Vojniku pri Celju. 49 1—1
Cerkovniško službo išče mlad izucen čevljar, tudi zanesljiv v drugih opravkih, pri kaki podružni ali župni cerkvi. Ponudne se blagovoli poslati pod šfro „H. B" Zi-bika-Pristova. Štajersko. 52 8—1
Viničar se spre, me, kateri razume delo amerikaDskega trsa, lahko si redi i glave goveje živine svoje, ako pa svoje nima, dobi tudi od gospodarja. Blaž Urbas na Slemenu. Selnica ob Dravi. 53 2—1
Učenec, ne črez 14 let star se v 8 ali 4 letni uk takoj sprejme. Dobro, če je že malo izkušen. — Janez Partlič, krojaški mojster t Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta št. 3.	59 2—1
Trgovino in gostilno,
jako lepo urejeno s kuhinjo, sobami, klet, hlev, vrt, da takoj pod ugodnimi pogoji v najem
Hinko Dobnik
44 3—1 t Zrečah pri Konjicah.
Trgovina,
obstoječa iz manufakturnega in špecerijskega blaga v najboljšem prometu, tik farne cerkve v velikem okraju na Spodnjem Štajerskem, se takoj iz proBte roke po zelo nizki ceni, namreč za 3000 kron proda. Najemnina je zelo nizka in je trgovina, magacin, dve sobi, kuhinja in vrt. Resne ponudbe naj se pošljejo pod N. l. 43 na upravništvo ,Slov. Gosp.'
43 2-1
Izjava.
Podpisana Mar. Polič, posestnica v Za vrhu, obžalujem, da sem naprej pr po-vedovala za Jakoba Stipec žaljive vesti ter ga prosim tem potom odpuščanja. 60 l—l Marija Polič.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
XXXXXKXXXXKXXXKXXXXXK
Vinorcjsko <lriist» o v Ormožu
priredi
v četrtek, dne 31. januarja, 1907 v dvorani gostilne g Antona Skorčiča
prvi vinski sejem.
Ponujala se bodo vina lanskega, prav dobrega pridelka; kakor tudi vina starejših letnikov iz vseh vinorodnih krajev ormoško-ljutomerskih goric.
Začetek ob 11. uri predpoldne.
Železaiike sveže z Ormožom:
Iz Maribora odhod poštnega vlaka ob 8'15 predpoldne. „ Ljubljane „ „ „ „ 5 09
Prihod v Ormož ob 10 24 predpoldne. Odhod iz Ormoža: Ob 1'23 pop. brzovlak na Pragersko-Maribor-Ljubljano. » 4-23 „ poštni vlak „ „ „	„
Ormož, v januarju 1907.
Za odbor „Vinorejskega društva". 39 2-2	Načelnik: dr. Geriak.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Vino, ceno in pristi o istrijansko, od prve roke prodaja Sebast an Luk, trgoec v Kringi, pošta Tinjan (Anfrgnana) pri Pazinu v Istri Vino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za g .tov denar ali s povzetjem franko železniška postaia Sv. Petar u Šumi (S. Pietro in Selve) Pošlje tudi rad uzorce.
5 i 26-1
Knpim cepiče, na suho cepljene in sicer vrste Ranfol, Zelenčič in Laški rizling. Naslov: Anton Sirk, Sv Jakob v Slov. gor. 51 2-1
Pekarija, prodaja vina, žganja in jiva. se proda ali pa da v najem. Naslov v npravništvu. 65 4 — 1
Kovaškega učenca sprejme Andraž Weixl, kovač iu Zivinozdravnik v Honmiva i PoŠta Hoče. 56 3 1
Mizarski učenec se sprejme v Andricu št. ¿.5 pri Gradcu. 1—1
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner«?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vriin, s katerimi se
Za vsestransko mi podane tolažilne dokaze srčnega sočutja že med boleznijo in ob smrti ljubljenega mi soproga
Mart. Staniča
Mi veleposestnika na Hardeku, okrajnega odbornika, načelnika okoliške požarne hrambe, bivšega večletnega župana na Hardeku in načelnika krajnega šolskega sveta za ormoško okolico, cerkvenega ključarja itd.
se najtopleje zahvaljujem. Posebno moji moja naj-vdaneja zalivala za prekrasne darovane vence slavni okoliški požarni brambi, si. okrajnemu zastopu, cenj. obit. dr. Omulec, dr. Mohorič, Gomzi, Bauer i. d. in vsem za mnogoštevilno častno spremstvo od blizu in daleč, osobito častiti duhovščini ormoški in mi-klavževski, cenj. učiteljstvu okoliške šole, ki je spremljalo ranjkega s šolarji in šolarsko zastavo, si. domači požarni brambi z godbo za veličasten nastop in pretresljive žaiostinke, si požarni brambi iz Trgoviš7a za mnogobrojno udeležbo in istotako cenj. zastopnikom požarne brambe iz Središča, del sod. svetniku g. dr. Preskerju, načelnika okrajnega zastopa g. dr. Omulecu, dež. poslancu g. Kočevarju in vsem gg. županom in vsem obč. svetovalcem, ki so se udeležili pogreba. Dalje bodi izrečena posebej najsrčnejša zahvala vsem ljubim sosedom in občanom, ki so nas na katerikoli način tolažili in lajšali ranj-kemu zadnje ure, teu ga slednjič tako častno spremili k večnemu počitku.	48 l-l
Hardek pri Ormožu, 21. januarja 1907.
Marija Stanič v lastnem imonu ter v imenu sorodnikov.
Oznanilo*
Posojilnica v Framil naznanja, da bo obrestovala s 1. prosincem 1907
- vloge po 4 74% -—
kakor dosedaj, posojila pa bo dajala
-- p0 5V2°/o- -
proti vknjižbi na prvi stavek tudi po 5°/0. 779 (3-3)	Ravnateljstvo.

od/ikujo
Kathreiner jeva kava.
Zakaj I«
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnata kave.
Zapomnit« al torej natanko, mil», atira goapa, da dobivat« pristna Ka'hreinerjevo karo Bgolj r aaprtlk Izvlrmlh zavojih g napisom: »Kathr«i-m«rj«va Knrippov» iluUa kara« iS ■ aliko župnika k»«ipp» fc0t rarat-v«ao Baamka.
Objava.
V vinarski in sadjarski šoli v Mariboru bode se vršil v dobi od 4. pa do vštetega 9- februarja
u-6aj za kletarstvo.
Poučevalo se bode, kako naj se vino pripravi ter kako se naj ž njim ravna. Ta tečaj je namenjen v prvi vrati vinogradnikom. Ob tej priliki obdelovala se bodo v nemškem jeziku teoretično in praktično vsa tozadevna vprašanja.
Število udeležencev omejeno je za sedaj na 20 oseb. Prijaviti se treba do 2. februarja podpisanemu ravnateljstvu. Vsak sprejet udeleženec plačati mora pri vstopu 10 kron za pokritje tozadevnih «troSkov v blagajno tega zavoda. sg 3-2
RaTnateljstTo Tinorejste in saijaiske šole t Šarita.
Očitno zahvalo
izrekajo podpisani sorodniki čč. gg. duhovnikoma, vsem sosedom, znancem in prijateljem, kateri so dne 15. t. m. našo ljubo mater, oziroma babico, spremljali na pokopališče k Malinedelji. Ob enem izražamo tudi tem potom vsem tistim, ki so nam bodisi pismenim, bodisi ustmenim potom izrazili svoje sožalje: Bog plati!	58 1—1
Radoslavci, dne 17. prosinca 1907,
Anton Božič, soprog. Alojz. Božič, omož. Kranjc, hči.
Vladimir Božič, vnuk.
Matjaž Kranjc, svak. Alojz. Božič, roj. Marlnič, sinaha. Anton Božič, sin,
Milica Krajnc, vnukinja.
Priporočam veleč, duhovščini svoje
voščene sveče
najboljle kakovosti po na.lniž 1h cenah s fran lrauo d 1-poSliJatvo. Zaloga oerkvenlh Ml.ly «več, savitek 84 vil.
Kupujem čebelni vosek » kg 2 K 90 vin.
Franc Ger*t
lecetar in sy«čar v Mariboru ob Dravi.
^»♦»♦»^KHP »»OO	<M> «M»»»	-F	i
Marijine kapljice« j
Te kapljice ne rabijo za vs» notranje in sunan e bolezni — to je do srdij najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in i«im»ga v mnogih bolezn h. Oarbito de'uje izvrstno proti prcticu (gihtu), reumatizmu, bod.njo, trganju, glavobolu zobobolu. prsab Iu kašlju, pre-hlajenju, sušici, jetrni in bubreini bolezni, želodčni in črevesni bolezni, n pihnvanjti, grču, zgagi, proti bljuvanju itd. atepi ži>ce >0 tel), torej ue-1 bh dno iiotrrbuo za vsako hiS:>.
—— Imam tisoče zahvalaih in prisnalnih pisem ——
Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobiega ¡n ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad v/.ame m tudi otroci.
Cena je franko na vsako pošto:	765 (10-5)
12 stekleničic (l tucat) 5 K, 24 stekleničic (2 tacata) 8 60 K 86 stekiemčic (3 tacate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničic »s ne razpošilja. Prosi m, da se naročaje samo od mene pod naslovom:
Ljeksrna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija.
V V
Vosccne sveče
za svečnico, voščene zvitke, sveče za krst in obhajilo priporoča veleč, duhovščini
Jožef Dufek
svečar v Mariboru. Viktringhofgasse 30.
Oddaja tudi na letne račune. — Kapljajoči vosek za polovično ceno.	1 (5_4)
Slovenci!
Podpirajte Ciril-Metoto družbo !
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom
M. E. ŠEPEC
Maribor • (y lastni hiši)
Grajski tri 2.
BurSplafz 2.
priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega blaga za dame in gospode. — Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture za postelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste.
Postrežba točna, in strogo solidna!
M. Berdajs
/Tlaribor : Sofijln trg
priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga in vse vrste semena.
V
Nova trgovina
Mahorič & Šelgo
• r^tvtj •
nasproti pošte in gostilne Vračko
priporočata slav občinstu s>ojo iii.jfio-cj-0 laloff«! mannfa turnega bi g.i ter vabiti k obili emu obiska
T cHlojz Skef f
pozlatar ! Maribor, Stolni trg 5

se priporoča častiti duhovitim in slaviiemv, občinstev v iz-vrievanje vseh v to stroko »padajočih del in popravil
M
Restavracija .Narodni dom'
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev Ijutomeržan. dr.Stuhečev haložan i. dr. ^ = Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško. === Kuhinja samo s svežimi jedili.
Trgovina z železnino
J os, Prstee
Maribor, Tržaška cesta 7
priporoča svojo veliko zalogo vsa*-kovrstnega orodja za roMide ce, vse vrste želfZnine. traverze, kose, peči, v »dovodne naprave itd. t* o rt-land in R»m»n ement. apno itd. V6e po najnižji ceni!

Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejia, največja •ksportna tvrdka!
Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto!
H. Suttner ur«ir, Ljubljenci
Mestni trg, nasproti rotovža
prej v Kranja
priporoča stojo reli k o, izborno zalogo fluih
švicarskih up,
briljantov, zlatnine in srebrnine
v veliki izberi po n^jni^JIh cenah.
Y dokaz,
da je moje blago res fino in dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.

pozor, kupovalcil
t
Jožef Ulaga
Mariboru, Tegethofova cesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo manufaktnrncga blaga, kakor: fine volnene ohleke za neve-te vsake barve, velikansko izbiro lepih »vilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno sokno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in nnlie, (latno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
Tovarna za glinske izdelke
= \r Račju	-
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: pateiiioiaii» z leznu in vsakovrstno drugo stresno open o npeku za zid ?a «b ke, tiimuike, rehontra opeko, plo-če za tlak, lončene c«-vi itd. po u.ij nižji «eni.
• Zaloga tudi r Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Gaiser-ju. C
i _____________
Nova trgovini z lesom In premogom
; IVAN L4MPRECHT S Franc Pleteršek
r t
,prl sv. Jožefu'
I
i MARIBOR, Karčovina 138
i ob ¡d vni cesti, za g .stilno Taferne.
| . -
Prodaja v«eh vi »t le«», drv In premoga.
Cene zmerne, postrežba točna.
Maribor, Koroška cesta 24
Velika zaloga raznegt pohištva, ogledal in poilob. Cene ja^o n z k*. Prouaii tudi n» obroke.

Špecerijska trgovina
JI. Verfnik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo	veliko zalogo ipe-tarijskega blaga ter različnega vina tn piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
t—--»^r» v Ljubljani .............
nrinoroča svoie	»*
t
v Ljubljani -/v—•
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.

Perutninarji i
P AT ~1T A jamreno sredstvo, ozdravi vsako pe-rutiiii o, ki obesa perutnice, je dris-lja s, ima zapečene zadke in vsm včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 55 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnine prosto. I E. Weixl, tičjeklajni preparati, Maribor, Sofijin trg 3.
POSOJILNICA V MARIBORU
e)
ustanovljena 1. 1882.
<9
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplaSanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325 000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4 V»0/V — Obrestna
mera za posojila: 5°/o, 5'/,°/0 za h potekarni, 6°/0 za osebni kredit. Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike.
FELIKS ROP
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega pe-ih. predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala.
Najnižje cene!	Postrežba točna!
Alojzij Piliter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica n« Gor. Bistrici)
priporoča raznovrstno blago, kakor: manntakturo, špecerijo, železo, steklo, posodo, barve itd. na debelo in drobno.
ANTON VIHER
stavbeni in um»*t«»1 izar
Hengasse 4 M a 1*11X0 g" Heugasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica : Heugasse 4.
Prodaja pobišt>a:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Svoji k svojim !
« . . M

93
-M
C/2 O
O-
|H
F¿] %
IPh
K ~>
■S 'S
>1» X. Si
•s;-« ^ 1
s
s;
HO
S 5
'ï
»S
o
K
O
O
-O >
ca cn
0 H5
Ü
Vj
v » »
« "S
E
S o
K
-o O
ris
s
«
o
•a
"S »
rt c
■o
o 00
®
C o
o
¡ qBueo l)!>js!Ujbaoï od ssa
1 prt (rjuha) brez šiva
1 odeja r. d ibro volno napolnjena	2 • —
1 zglavnik s čistim perjem napolnjen	I
1 kg čistega perja brez praha	— • F5
1 slamnjača (¿trohsack) z laneoega cviliha	i • hO
1 odeja iz himalaja-volne	110
1 obrisača	— "19
'/, ducata kuhinjskih obrisač	— ■ 65
1 namizni beli laneni prt	— • 45
'/, ducata kavinih servietov	— • 24
'/t , belih servietov (veliki)	1 • 45
1 pisani namizni prt	— " 4.-)
'/t ducata žepnih robcev (beli ali pisani)	— ' 36 1 predpasnik iz liccerskega druka, na obeh
straneh za nošo	— ' 49
1 batist predpasnik (beli)	— ' 19
1 pas iz žumeta ali svile	— • 17
1 dežnik, močen	1 • 80
1 šifon srajca (fina)	I • 25
1 oksford srajca	— • 85
1 J»grova srajca	—
1 ženska srajca	— ■ 48
20 m močnega belega plaina	8 • 0
20 m vojaškeg* platna	8 ' 90
1 cajgaste blače (najboljše)	1-68
1 snkneae hlače (močne)	2 "60
1 par ženskih čevljev	8' 85
1 „ moških čevljev	4 • 45
Z
P -t o
O; P
•
O«
-t ®
N
O
TO
o.
as o
c
n CD N
■o
P o<
3 O
■o o
Um
¿L o"
¡Í
Tovarniška zaloga manufakturnega blaga
Alojzij Gniusek
Maribor, glavni trg št. 1.
Trprina i železnino
P. Majdič
«■ Celje. —
priporoča raznovrstne poljedelske «troje, posebno pa
sl^moreznice "1BR
vsakovrstno jeklo, železnino in pločevine, železno pohištvo, peči za šole in zasebne porab. >, pe i za k «rjavo z žaganjem, štedilnike, kuhinjsko posodo, vodnjake in vodovodne naprave, žtlezn« in svinčene cevi.
I>r>sa,Iic<B "v vseh vrsta Jm. Nepremočljive vozne in komatne plahte.
Najboljša umetna gnojila so:
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnif.
Vse stavbene potrebščine:
fraverze, cemenf, cevi iz kamenščine in frsfina.
Proti ognju in vlomu varne blagajne.
i -¿i, K ^
tvMš^mms
N.podnu q «*til■•»
,Ppi posti'
..... ....................... m IIII in
Maribor,Tegethofova cesta 49
!
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden.
Bctrfhelnovo = apno =
za poklajo, najboljše kakovosti
priporoča
^ Berdajs, Maribor, »trg.,