glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Letos imajo posebno čast, da prvi poneso štafetno palico ravenski železarji, saj jo bo prav eden izmed njih ponesel izpred nove elektro peči na dolgo pot po vsej naši domovini. Potovala bo tisoče in tisoče kilometrov in v njej bo na tisoče najlepših želja za rojstni dan tovariša Tita, dokler ne bo 25. maja prispela v Beograd. Tovarišu Titu pa jo bodo izročili mladinci Kosova.
Tovariš Tito, človek, prijatelj, revolucionar, borec za mir, neodvisnost in neuvrščenost, državnik, katerega dela in skrb za mir med narodi pozna ves svet. Mnogo potuje in dela. Ne pozna počitka. In ravno ob tem času je prilika, da se slavljencu zahvalimo zato, da mi živimo srečno in v miru. To niso želje samo nas, to so želje mi-Ijonov Jugoslovanov. Ob tej priliki bomo dokazali, kako smo enotni in trdni v svojih odločitvah, kot jeklo, ki ga kujejo ravenski železarji. Za vso enotnost in prijateljstvo med narodi, se moramo zahvaliti njemu. Mnogo, premnogo želja bo izrečenih, napisanih, v mislih, a vsakdo bo dejal: »Tovariš Tito, radi te imamo.«
Zvezna štafeta mladonsti bo odšla na pot 24. marca ob 12. uri. Ob tej priložnosti bo na Ravnah množično zborovanje mladih in o-stalih iz vse Slovenije. Že naslednji dan, to je 25. marca popoldne pa jo bomo pozdravili v naši občini.
Sprejeli jo bomo od mladincev šmarske občine. Čas postanka je zelo kratek in omejen. Centralni sprejem bo v Šentjurju 25. marca ob 15.30 uri na parkirišču nasproti samopostrežne trgovine.
Štafeto bodo ponesli po ulicah Šentjurja najboljši mladinci iz cele občine. Nato pa bo zvezna štafeta mladosti nadaljevala pot proti Pla-
Celje - skladišče D-Per
582/1979
o
ui
TO
m
o
H
1119872001,7
in kmalu bo tu mesec maj, mesec mladosti
Čas hitro rojstni dan
Letošnja štafetna palica ponazarja sedem sekretarjev SKOJ-a, osem reber pa je simbol bratske povezanosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Prav to pa je namen štafete; Živeti složno in v miru.
nini, Jurkloštru, nato pa jo bodo sprejeli mladinci Laškega.
Ni še dolgo tega, ko se je skozi Šentjur peljal in za kratek čas ustavil tovariš Tito. Zato je za nas štafeta mladosti, ki bo potovala skozi Šentjur posebnega pomena. S štafeto se bomo lahko še enkrat zahvalili tovarišu Titu za njegov o-bisk in v njej izrazili najlepše misli in želje za njegov praznik.
Občinska konferenca ZSMS se je odločila, da bo organizirala lokalno štafeto mladosti, ki bo prišla v vse sredine naše občine in se na koncu, to je v nedeljo, priključila čestitkam, ki jih po zvezni štafeti pošiljamo tovarišu Titu.
Start lokalne štafete bo v petek 23. marca dopoldne v VVO Šentjur in bo ta dan obiskala vse delovne kolektive v občini. Nosili jo bodo najboljši mladi proizvajalci in drugi delavci med stroji v proizvodnji, po trgovinah, pisarnah in drugod, skratka povsod tam, kjer se čuti delovna zagnanost.
Prepričani smo, da bodo trenutki, ko bodo delavci za trenutek ustavili stroje, da skupno zaželijo tovarišu Titu vse najboljše. Popoldne bo nato lokalna štafeta nadaljevala pot po KS, prav tako v soboto in nedeljo do trenutka, ko se bo s pozdravi pridružila zvezni štafeti v Šentjurju.
Zato pozivamo vse občane, da se v čim večjem številu udeleže sprejema tako lokalne kot zvezne
štafete.
Srečko Slakan

Iz dela DPO
IZVOLILI SMO NOVE KRAJEVNE KONFERENCE SZDL
Z zadovoljtsvom moramo ugotoviti, da so v vseh naših enajstih krajevnih skupnostih uspešno zaključili politično akcijo ob volitvah in reorganizaciji krajevnih organizacij SZDL. Izpeljava volilnih konferenc se je organizacijsko načrtovala že v mesecu oktobru lanskega leta in je bila dejansko zaključena v prvi polovici meseca februarja 1979.
Ko govorimo o volitvah ter or ag in izaoij s k i h spremembah v socialistični zvezi, ne moremo mimo dejstva, da je bila pred na/md zelo odgovorna in^ pomembna družbena naloga, še posebno zato, ker je bilo leto 1978 leto kangresov družbenopolitičnih organijacij, na katerih smo med drugim zelo odkrito spregovorili o naši dejanski organizacij ski sposobnosti in razvijanju vsebine samoupravne socialistične demokracije, zapisane v kongresnih dokumentih. Ob teh priložnostih so vse družbenopolitične organizacije naravnale svojo organiziranost ter obogatile metode in oblike dela, ki so nujno potrebne pri konkretizaciji dogovorjene vsebine. Hkrati smo ob tem spoznali, da je naš prispevek pri nadaljnji demokratizaciji družbe raivno v po-družabiljanju političnih organizacij, ki so vedno neposredno kreativno prisotne med občani in delavci, ko se samoupravno dogovarjamo za najrazličnejše akcije.
Vse te ugotovitve so bile vedno prisotne na naših pripravljalnih sestankih izvršnih odborov KO SZDL, ko smo se dogovarjali, katere oblike dela so nam v posamezni krajevni skupnosti z o-zirom na kadrovske in druge možnosti potrebne in kako jih čimprej aktivirati. Pri tem moramo poudariti, da so se v večini KS zelo intenzivno ter odgovorno vključile v volilne in vsebinske priprave vse ostale družbenopolitične organizacije, kar izpričuje povezanost ter skupno akcijsko naravnanost družbenopolitičnih organizacij v fronti SZDL.
Reorganizdranost SZDL se v sedanjem trenutku kaže predvsem v tem, da smo oblikovali konferenco kot najvišji organ SZDL v krajevni skupnosti. To je nov organ, ki ga sestavljajo delegati vaških skupnosti (teritorialni princip), delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ter društev, kakor tudi delegati izvoljeni v osnovnih organizacijah sindikata v delovnih organizacijah in TOZD. Izvršilni organ konference je izvršni odbor, prav tako pa smo formirali vrsto koordinacijskih odborov ter sekcij, v katerih mora postati mesto, kjer lahko vsi občani izražajo ter usklajujejo svoje interese in poglede v smislu zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb. Sekoije, kakor tudi razne problemske konference so oblike dela SZDL, ki niso nove, je pa dejtsvo, da smo se jih do danes premalo posluževali in ravno te oblike aktivnosti moramo oživljati. Že talko bomo pritegnili k sodelovanju vedno več občanov, društev in nenazadnje družbenopolitične organizacije. Ta organi so formirani v vseh KS, razen na Kailobju, kjer bo-
do te aktivnosti združevali v okviru izvršnega odbora.
Posebna pozornost bo veljala novim predsednikom, namestnikom in sekretarjem, kakor tudi predsednikom koordinacijskih odborov in sekoij, saj gre za občane, ki prvič sprejemajo tako pomembno politično funkcijo. Z veseljem ugotavljamo, da so te funkcije prevzeli tudi mlajši občani, kar dokazuje, da so s svojo aktivnostjo v ZSMS o-pravtičili širše zaupanje. Vsekakor bomo morali ob dogovarjanju vsebine programov SZDL največ pozornosti posvetiti usposabljanju, kajti narava dela v SZDL je široka in odprta za vsa področja našega družbenega življenja. Tako se bomo v naših programih srečali tudi s problematiko: vzgoje in izobraževanja, načrtovanja v KS, podružablja-nja LO in DS, delovanja društev, informiranja občanov, dograjevanje medsebojnih odnosov, sa-maupravnega dogovarjanja, še posebej pa funkcioniranju delegatskega sistema itd.
Kot je bilo že uvodoma ugotovljeno, smo na lanskih kongresih dobro zastavili vsebino nadaljnje izgradnje samoupravnega socializma, zato smo sedaj v momentu, ko se moramo znati organizirati tako, da bomo pritegnili k izvrševanju teh nalog čim več občanov, delavcev in mladine. To možnost moramo v SZDL kot fronti organiziranih subjektivnih socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov tudi uresničili.
Usposabjlanje mladih !
V mesecu aprilu ho občinska konferenca organizirala tekmovanje mladine ob 30-letnici obrambne vzgoje mladine. Samo tekmovanje bo zajemalo orientacijski p>ohod od 8 do 10 km. Na kontrolnih točkah pa se bodo izvajale teoretične in praktične naloge iz naslednjih področij:
1.	Praktično reševanje naloge iz prve pomoči,
2.	Reševanje nalog iz obrambe in zaščite itd.,
Pole g tega bo mladinski mnogoboj vključeval tri discipline:
1.	metanje šolske ročne bombe,
2.	določanje razdalje do ailja,
3.	streljanje z vojaško puško
Iz vsake osnovne organizacije bo ekipa štela po 5 mladincev. O samem poteku tekmovanja bomo še pisali.
Uredništvo
Reorganizacija SZDL v KS je le prva faza, kajti v mesecu a-prilu bomo izvedli občinsko volilno konferenco. Na njej je potrebno dopolniti organizacijsko programsko usmeritev. Predvsem so tukaj mišljeni koordinacijski odbori, sveti in komisije, ki naj bi bili naravnani tako, da bodo v vsakem momentu na voljo istoimenskim organom pri krajevnih konferencah SZDL. Lahko torej pričakujemo, da se bo delo občinske konference v svojih metodah in oblikah dela preko svojih organov večkrat kot do sedaj pojavljalo v krajevnih konferencah, predvsem v smislu dogovarjanja in
razčiščevanja nejasnosti pri razreševanju posameznih nalog.
Že sama pripravljenost posameznih funkcionarjev, kakor tudi osnovnih organizacij pri volitvah in vsebinskih pripravah na izrvedbo konferenc ter ugotovitev, da so se občani v velikem številu udeležili javnih razprav o reorganizaciji SZDL, nenazadnje tudi dobra udeležba na samih volilnih konferencah, je garancija, da smo v SZDL v tej fazi stvari organizacijsko in vsebinsko naravnali v smeri demokratizacije socialističnega samoupravljanja in nadaljnjega razvoja naše družbe.
Mirko ČANDER
Pohod mladih
OK ZSMS Šentjur organizira 17. marca pohod po poteh I. celjske čete in Kozjanskega odreda. Na tem pohodu bodo sodelovali poleg mladih iz šentjurske občine, tudi delegacije OK celjske regije.
Pomen pohoda je obujanje tradicij NOB ter spoznavanje in zbliževanje krajev, kjer so potekali boji med NOB. Take pohode je OK ZSMS Šentjur prirejala že prejšnja leta, ker je bilo dogovorjeno, da postanejo pohodi tradicionalni. Med samim pohodom bo organizirano tudi usposabljanje mladih z vojaškimi sredstvi. Ob spomenikih bodo potekali krajši kulturni programi. Pot bo potekala iz Šentjurja proti Loki pri Žusmu, Prevorju do Planine. Tu pa bo potekal miting in tovariško srečanje z borci Kozjanskega odreda, kateri bodo obnovili svoje misli na leto 1944, ko so potekali zaključni boji za osvoboditev Planine. Prejšnja leta so bili pohodi zelo množično obiskani, zato pričakujemo, da bo ta še številnejši. S tem bomo prispevali velik delež, da ohranjamo in razvijamo spomine na legendarne in zmagovite bojne čete, odrede, ki so se borile za naše boljše življenje, katerega danes imamo.
Slavko Pečenko
OO ZSMS v Vrbnem
Dolgo smo si mladinci vaške skupnosti Vrbno s pomočjo OK ZSMS prizadevali, da bi ustanovili osnovno organizacijo tudi v Vrbnem. Vendar nam to ni uspelo, ker nismo mogli dobiti seznama vseh mladincev. To nam je delalo težave tudi pri ustanovnem sestanku. Ugotovili smo, da nas je premalo. Prisotni so se oglašali in naštevali še druge. Tako smo na ustanovnem sestanku sestavili seznam in ugotovili, da nas je precej.
Ustanovni sestanek smo imeli 4. 2. 1979 v prostorih doma DPO. Na sestanku smo izvolili predsedstvo in predsednika naše OO. Sprejeli smo tudi delovni program za leto 1979. Med drugim smo sklenili, da bomo raznašali glasilo Utrip, kar je bilo doslej neurejeno, saj ni nihče mladincev prosil za to delo. To pa mislimo, da je nujno, saj se le tako seznanijo vaščani z novicami v svoji občini. Utrip je glasilo, ki ga vsak vaščan rad prebira in zato želi, da ga redno dobi. Upamo, da bomo nalogo v redu opravili.
Naša največja težava pa je prostor. Nimamo prostora, kjer bi se lahko sestajali, prirejali proslave, plese, prireditve — vse to, kar si mladi najbolj želimo.
Čeprav nismo do zdaj imeli svoje OO, nismo lenarili. Številni mladinci so aktivno delali v drugih OO. Sodelovali so na proslavah, plesih, MDA, pohodih.
Ob nedeljah ali sobotah se nas je večina zbirala na nogometnem igrišču v Vrbnem — tudi tega so nam sedaj vzeli. Tam smo se pogovorili o svojih problemih, o svojih željah in se poveselili.
V Vrbnem že pet let deluje nogometni aktiv, M se stalno udeležuje tekem, a tudi ta sedaj nima svojega prostora za treniranje, večina vaščanov za nogomet nima razumevanja.
Upam, da se bo to s pomočjo vaške skupnosti in OO dalo urediti.
Predsednik OO Vrbno
krajevnih skupnosti
Gorica pri Slivnici
V našem gasilskem društvu zasledimo prvič članice leta I960, ki so pridno pomagale pri raznih prireditvah, niso pa se udeležile tekmovanj. Po nekaj letih je tudi to žal zamrlo.
Ponovno smo ustanovili kompletno desetino mladink leta 1977 in še danes aktivno delamo.
V Dramljah je bilo 1977 leta tekmovanje enot civilne zaščite in gasilcev. Takrat se je naša ženska desetina prvič udeležila vaje. Fantje so nas nekam čudno opazovali. Ko pa smo dobro izvedle vajo, so nam čestitali. Ta naš nastop je bil pobuda, da se v naši občini ustanovi čim več takšnih desetin. Lansko leto je bilo na občinskem tekmovanju na Planini že več ženskih desetin. Ta napredek je spodbuden, vendar bi lahko še več de-
klet stopilo v naše vrste.
Naš trud, ki je bil vložen v vajah in pripravah za občinsko tekmovanje ni bil zaman, saj smo dosegle prvo mesto. Dobile smo še večji elan do dela in se udeležile republiškega tekmovanja na Ravnah na Koroškem in dosegle šesto mesto. Kmalu zatem smo se udeležile področnega tekmovanja v Celju, kjer smo bile prve. Našega truda in prostega časa nam ni bilo žail. Tudi zbirka pokalov in priznanj v gasilskem domu je bogatejša z našimi nastopi.
Iz društva so se poleg ženske desetine udeležili tudi tekmovanj pionirji A, pionirji B, člani in veterani, ki pa so se tudi dobro uvrstili.
Naša gasilska ženska desetina pa se ne udeležuje le vaj in tekmovanj, ampak pomaga tudi pri vseh prireditvah v 'kraju. Za nagrado za naše delo smo si lani ogledale poklicno brigado v Ljubljani, kar je bilo za nas zelo zanimivo in tudi koristno. Tudi letos bomo morale dekleta
napeti vse sile, saj nas čaka mnogo dela pri novem gasilskem domu, pa tudi na vaje ne bomo smele čisto pozabiti.
Zelo velik doprinos društvu in ženski desetini pa je dal naš predsednik društva tovariš Cmok Martin, ki je obenem mentor ženske desetine.
Našo tremo pred nastopi smo preganjale s pesmijo. Na poti na republiško tekmovanje v Ravne smo sestavile pesmico na melodijo Kovači smo, katero si lahko tudi vi zapojete.
(Besedilo je na strani 7)
Krajevna skupnost Blagovna je ena najmanj razvitih KS v občini Šentjur. Kaj naj omembe vrednega napišemo o tej sredini, če ne drugega vsaj to, da imajo lepo asfaltno cesto iz Sel do štiriletne osnovne šole na Proseniškem.
Tu se konča tista njen del, ki mu pravimo, da je urejen in podobno. Če smo končali že pri osnovni šoli, naj povemo, da ima v njej sedež krajevna skupnost in DPO. Sedaj, ko imajo tudi na Blagovni dvakrat teden-
sko tajnika, bi lahko nabavili tudi ploščo, ki naj opozarja prebivalce te KS, da se nahajajo v centru oziroma v središču neke krajevne skupnosti. Ko pa smo se pogovarjali z domačini, predvsem na Proseniškem, o te-
žavah in problemih, so nam povedali, čeprav smo jim obljubili, da jim tako ali drugače ne moremo pomagati.
Povejmo naravnost, radi bi imeli trgovino, gostinski lokal. Pa ta elektrika, ki sveti slabše kot sveča in asfaltna prevleka od odcepa za Vojnik na Proseniškem, do mostu, kjer je meja z občino Celje. Sreča aM nesreča je bila, da most nekoč in danes pripada občini Šentjur. Nosilnost je omejena. Pa da ne bi kdo mislil da umsko! Podprt most z lesenimi drogovi opozarja, da bo nekega dne počilo. Lahko se zgodi karkoli, kdo bo odgovarjal. Vaščani Brosenišike-ga opozarjajo tako dolgo, da
most drži kljub gostemu prometu, verjetno samo še zaradi njih. Če ne bi bilo mostu, kako pa naj gredo v Celje nabavljat hrano.
In pred kratkim so prišli neki ljudje v modemih avtomobilih. Ogledovali so si položaj mostu in verjetno njegovo dotrajanost. Naj bo to opozorilo za tiste, ki menijo, da ni tako hudo. Kdo je odgovoren za to ni potrebno posebej poudarjati. Domačini od svoje KS nimajo tako ali tako ničesar, dajmo, postavimo nov most, da bo življenje mirno in, da bo pesem »ali je kaj trden most?« zvenela pozitivno.
S.	D.
Šentjur okolica
Verjetno so bralci Utripa že seznanjeni, da je v naši skupnosti ustanovaljena nova OO ZSMS, ki povezuje tri vasi: Kameno, Botričnioo in Brezje.
Ker 00 ZSMS deluje šele od decembra preteklega leta, je u-pravičeno, da nekaj časa naše delo še ni moglo zaživeti tako, kot moramo delati.
Mladinci smo vsekakor takoj »zavihali rokave« in prvi uspehi na kulturnem področju so že za nami.
Za 8. februar — naš kulturni praznik, posvečen Dr. Francetu Prešernu, ki je povzdignil slovenski jezik na svetovno raven in svetovni javnosti dokazal, da je naš jezik enakopraven z vsemi ostalimi jeziki sveta — smo priredili kulturno prireditev.
V kulturnem programu so sodelovali skoraj vsi mladinci, ki jih tako delo veseli in imajo smisel zanj. Devet nastopajočih je prisotne seznanilo z življenjem našega naj večjega pesnika ter jim podalo kratko analizo
Prešernovega pesniškega dela, popestreno z njegovimi pesmimi in pismi. Za popestritev proslave pa smo v program vpletli še točke s kitaro in harmoniko.
Program je tekel nemoteno in poželi smo prvi aplavz, pahvale gledalcev, največje plačilo pašo nam bile solze navdušenja v o-čeh nekaterih poslušalk.
Po proslavi smo predvidevali še krajše razvedrilo ob glasbi. Morda bi se kdo tudi zavrtel, vendar zaradi objektivnih razlogov (smrt dobrega in dragega soseda — vaščana), smo to izpustili.
Kljub temu pa so se ljudje ob dobri kapljici in prijetnem sproščenem programu zadržali še nekaj časa.
Naš namen pa ni samo ljudi seznanjati s kulturno zgodovino naših narodov ampak, da bi se ljudje na takšnih srečanjih bolje spoznali, razveselili in zaživeli kot sosed s sosedom, vaščan z vaščanom.
Milan ČUČEK
UGANKA
Fotografija je bila narejena pred nekaj dnevi in prikazuje objekt, v katerem se nahajajo prostori za prodajo živil v eni izmed naših krajevnih skupnosti. S tem želi-
mo, da bi se še vi malo potrudili in skušali pomagati razvozlati uganko. Pomagali boste tako delovni oraginza-ciji, ki skrbi za urejanje prostorov in tistim, ki slučajno zaidejo v ta kraj in bi radi nabavili to in ono.
Kje je ta trgovina?
Življenje na kmetih
Obiskal sem enega izmed kooperantov kmetijskega kombinata, tov. Mastnak Jožeta iz Hruševca. Našli smo ga v lepo urejenem hlevu in ga povprašali o nekaterih problemih in težavah, s katerimi se ukvarjajo kmetje.
Kakšne možnosti imate kot kooperant?
Kooperanti v kmetijskem kombinatu imamo možnosti oziroma ugodnosti pri nakupu strojev, semen in plemenske živine. Prav tako pa nam je kot kooperantom zagotovljena prodaja živine in poljščin.
Ali je možno dobiti kredit za obnovo ali za ureditev gospodarskih poslopij?
Zagootvljena so nam kreditna sredstva za hleve in silose, vendar pa bi nam včasih prišla prav tudi sredstva za stanovanjska poslopja, vendar teh sredstev v okviru KK ni možno dobiti.
Kako ste zadovoljni s cenami živine in mleka?
Mleko in meso sta v primerjavi z rastjo cen za umetna gnojila, škropiva, semena zelo po-
ceni. Če primerjamo kako raste cena krmil in umetnih gnojil, potem je cena mleka in mesa zelo nizka.
S čim se pri vas ukvarjate?
Ukvarjamo se predvsem z živinorejo in ribezom.
Kot je jasno, ste se včasih u-kvarjali s hmeljem. Zakaj ste to opustili?
Hmelj smo opustili zato, ker ni več rentabilen, saj je za pridelavo hmelja potrebno veliko truda in ljudi. Ni obiralcev, na sploh se ne izplača.
Ali ste že razmišljali o strojni skupnosti?
Strojna skupnost bi bila pri nas potrebna, vendar le za stroje, ki se uporabljajo enkrat letno, to so kombajni, škropilnice itd.
Ali ste kmetje zaščiteni?
Kmetje nismo zaščiteni vsaj mi tu v Hruševcu ne, saj bo večina naše zemlje čez leto ali dve zazidana. Pojavlja se vprašanje, kdo je odgovoren za to, kaj bomo potem delali in kaj bomo jedli.
Kako se kooperanti vključujete v delegatski sistem?
Udeležujemo se zborov kooperantov, vendar tam bolj malo razpravljamo. Morda smo sami zadržani.
Ali lahko vi postavite zahteve za ceno živine?
Mladi kmetovalci
Mladih je na naših kmetijah vedno manj. Kmetovanje je še vedno poklic, za katerega se naša kmečka mladina težko odloča. Res pa je, da se čedalje več mladih odloča za ta poklic s treznim premislekom, ne glede na težave, ki so z njim povezane.
Poklic kmetovalec postaja čedalje bolj zahteven. Večina mladih, ki danes delajo na kmetijah, nimajo ustreznega strokovnega znanja, čeprav je očitno, da je kmetovanje zahteven poklic. Razmislimo kaj vse mora danes kmet vedeti, če hoče dobro gospodariti. Pri vsej tej težnji za hitrejši napredek proizvodnje in s tem svojega položaja mladi pogosto naletijo na nerazumevanje svoje okolice, tudi svojih staršev — lastnikov kmetije. Posledica tega je, da marsikatera kmetija ostane brez mladega naslednika.
Glede na to je potrebno, da mladi kmetje organzirano delujejo, da bodo kos težavam, ki jih pestijo. Ena izemd danih oblik organiziranja mladih kmetovalcev so aktivi mladih zadružnikov. Pri nas je prišla pobuda za ustanovitev teh aktivov od samih mladih kmečkih proizvajalcev od Kmetijskega kombinata Šentjur pri Celju TOK (temeljne organizacije kooperantov) in od OK ZSMS. Tako smo ustanovili tri aktive mladih zadružnikov. Mislimo pa, da bi imela vsaka PEK (Poslovna enota kmetov) svoj aktiv. Vsak aktiv ima predsednika, kateri sklicuje sestanke aktiva, ki so vsaj enkrat mesečno. V aktivu se lahko vključujejo poleg mladih kmečkih proizvajalcev, ki delajo samo doma tudi ostali, ki so poleg tega še zaposleni in tudi drugi mladi, ki imajo interes delati na tem področju.
Moram poudariti, da so mladi pokazali zelo veliko zanimanje za delo v aktivu. Vsak aktiv je postavil svoj program dela. Naloge, ki so skupnega pomena, pa bodo aktivi izpolnjevali skupno.
Mladi kmečki proizvajalci se v aktivu strokovno in družbenopolitično usposabljajo. Vemo, da hiter napredek v kmetijstvu zahteva vedno več znanja in smelosti. Mladi morajo tudi odigrati veliko vlogo, saj ravno mladi so tisti, ki najhitreje sledijo današnjemu hitremu razvoju kmetijstva (nove sorte, nova tehnologija, razne skupnosti ipd.). Pogosto jim pa manjka strokovnega znanja, saj niso imeli vsi možnosti obiskovati kmetijskih šol.
Tako imamo v planu organizirati razna strokovna predavanja, poljske poizkuse, strokovne ekskurzije in podobno. Glede
družbenopolitičnega izobraževanja se moramo tesneje povezati z 00 ZSMS v krajevni skupnosti, v kateri deluje aktiv. Preko 00 ZSMS se mladi kmetovalci vključujejo v ostale aktivnosti na vasi, v krajevni skupnosti. Stvari, ki so specifične za mlade kmetovalce, pa rešujemo v aktivu mladih zadružnikov.
Več se moramo vključevati v samoupravne organe KK Šentjur pri Celju TOK. Saj opažamo, da je tu zastopano vse premalo mladih. Mladi kmetovalci, med katerimi je vedno več absolventov kmetijskih šol, bi morali biti v prvih vrstah v borbi za večje pridelke in ustanavljanja raznih skupnosti.
Naš cilj je, da pritegnemo čim-več mladih, ki živi in dela na vasi, zato je treba delo aktivov popestriti z raznimi športnimi, kulturnimi in družbenimi dejavnostmi.
Še posebej zanimajo mlade kmetovalce oblike dela, pri katerih so neposredno sami udeleženci kot so razna tekmovanja o kmetijskih veščinah, v znanju ipd.
Tako smo sodelovali na regijskem kvizu »Mladi in kmetijstvo« celjske in koroške regije, ki je bilo 3. 3. 1979 v Trnavi v Savinjski dolini. Intenzivno smo se pripravljali in trud ni bil zaman, saj je naša ekipa dosegla solidno tretje mesto. Za nagrado smo dobili pokal, priznanje in praktične nagrade. Smatramo, da je to velik uspeh za nas, saj je bila konkurenca zelo močna.
Da lahko postavimo predloge za cene, vendar jih malokdaj upoštevajo. »Se pravi, da to določi nekdo drug in ne mi!«
To določa zakon širše DPS. (družbenopolitične skupnosti).
Kaj storite, če vam cena ne ugaja?
Morda počakam, da cena zraste, če pa moram oddati določeno število glav pitancev, pač oddam.
Kakšne so možnosti za kmečki turizem?
Že mnogo smo se pogovarjali o tem, vendar se bojim, da se to ne bi izplačalo, če pa bi hoteli pa bi od KK dobili določena
sredstva.
To je le del iz prijetnega razgovora s tov. Mastnakom, ki nas je zelo lepo sprejel in izrazil željo, da bi se še večkrat srečali. Sam pa mi je zastavil eno vprašanje. »Kaj menite, ali je to upravičeno, da nakupovalec živine, ki hodi po kmetijah in kupuje živino, je v slučaju bolezni preskrbljen in njegovo delo opravlja nekdo drug. Kaj pa mi kmetje? Če sem jaz bolan mora živiria jesti, kdo To u-pošteva? Nihče! Tako sem v razmišljanju o tem tiho odhajal iz prijetne kmetije v mestni vrvež in obljubil, da se zagotovo vrnem in mu povem odgovor.
Razgovor vodil: Anton Selič
Sodelovalo je deset ekip iz devetih občin.
Našo tričlansko ekipo so sestavljali: Pečar Damjan, Novak Metka, Obrez Rudi.
Prvo mesto so zasedli mladi iz Slovenskih Konjic, drugo Slovenj Gradec in tretje Šentjur pri Celju. Prvo uvrščena ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo v Domžalah.
Naš uspeh je velika vzpodbuda, da bomo še naprej sodelovali na takšnih in podobnih prireditvah. V prihodnjem letu se bomo še sami potrudili organizirati kaj podobnega.
Franc Sekirnik
TRIM
Mednarodno leto otrok
Med prvimi prazničnimi vrstami v novoletnem delu noči, je bila TV objava o razglasitvi mednarodnega leta otroka. Kako predirljivo slovesna in zavezujoča vest! Človeku, ki je prvi trenutek novega leta pričakal v resnobnejšem počutju, se je zdela ta vest kakor odmev veselega pevca.
In vendar ... Plešoče in razigrano pojoče množice so vest dojele kot zvezdni utrinek, bežno prikimale neoporečnemu sklepu, nato pa veseljačile naprej, ko da se niti najmanj ne tiče njih, temveč nekoga drugega nekih forumov, ki so zunaj nas in delajo namesto nas.
Priznajmo, da smo to razglasitev dokaj ravnodušno sprejeli tudi v svojo popravniško, streznjeno zavest; saj nas kaj prida ne prizadenejo časopisni članiM, ki na primer govore o tem, da je med štirimi milj ardami zemljanov kar poldruga milj arda o-trok, od katerih je brez primere več lačnih, golih in bolnih kakor nasičenih, oblečenih in zdravih. Spogledujmo se z neizrečenim vprašanjem: »Kaj pa imam jaz pri tem, kaj morem storiti?«
Bomo zastran drugih tam zunaj tudi letos glave nojevsko vtalknili v pesek in si lahkotno pomirili vest s tem, da nismo nič videli in nič slišali?
Smo po pravici lahko tako samozavestni? Če že hočemo misliti zgolj na svoje — ah je gmotna varnost vse? Vprašajmo samo otroke razvezanih staršev, pa bomo v hipu obnemeli in naše samozadovoljstvo bo skopnelo kakor sneg v odjugi.
Ali ne bom predolgočasen, če iz tisočev kričečih primerov od-
krijem le enega? Saj zato se njih število ne bo zmanjšalo, toda vsaj za hip se bomo znova ozrli okrog sebe, kje smo s tem, kar tako radi in s tolikšnim ponosom imenujemo »to naše vse«.
Ločitveni primer po avtomatiziranem postopku:	sporazum-
no (ker je to najbolj preprosto in najceneje), edini otrok ostane pri materi s tem, da sme ob sobotah obiskovati očeta, vendar (na materino strogo zahtevo) ne na očetovem domu ...
V skladu z »dogovorom« sta se oče in sinček sprehajala po parkih, obiskovala otroški kino in se potikala po slaščičarnah. Sčasoma sta se tega enoličnega sožitja naveličala, kakor večnega krompirja na mizi. In nekega dne si je deček zaželel nek-
danjih avtomobilskih izletov v naravo.
»Kako pa, ljubček? Saj veš, da sem svoj avto prepustil tvoji mami; ta, s katerim se kdaj pa kdaj vozim zdaj, je last moje sedanje žene ...«
»Pa naj gre še ona z nama!«
»Ampak tega tvoja mama ne pusti.. « »Ji pa ne bom povedal!« »Mar misliš, da te ne bo natanko izprašala kot vedno?« »Vidiš, da to ni mogoče.« Ji pa porečem, da sva bila v parku, kakor vedno«. »Kaj lagati hočeš? Saj veš kako je to grdo.«
Proti večeru, ko se je trojka vrnila v mesto, je ločenka že stala na običajnem mestu, kjer je prevzemala sinka. Ko ga je videla v družbi svoje »naslednice« je pozelenela in ga srdito potegnila iz avtomobila. »Tako se nisva domenila!« Enkrat si prekršil dogovor, to pa je tudi zadnjič!«
Oče si pri naslednjem obisku ni »privoščil« sinka zaradi laži, saj je vedel, da je to temeljito opravila že mati. In zlahka je opazil, da je fantek svojo mamo zamrzil. Nekega dne ga je presenetil z izjavo, da mame nima več rad in bi se rad preselil k njemu.
»Zelo rad bi te vzel, toda žal to ni mogoče.« Zakaj ne, če
midva oba hočeva?« »Ker te mama ne da. A tega zdaj še ne razumeš.«
Mar ni otrokova bolečina toliko hujša, ker vzroka ločitve svojih 9taršev še ne razume? In zato ga čaka moralna stiska, vedenjske motnje, pešanje uspeha v šoli in vse drugo, kar šolski priholog zgoščuje v izraz »Splošno problematičen. . «
Kako bridko samotni so ti naši otroci (»naše vse«) četudi niso lačni, raztrgani in bolni! Vsak izmed njih bo v trenutku, ko zavestno dojame krivdo svojih staršev, mogel izreči očitek: zakaj nista bila odgovornejša v dneh, ko sta se spoznala in tisti dan, ko sta me spočela?
Srečko SLAKAN
Dragi starši!
Pomladni dnevi, ko se začne sezona kolesarjev, so tik pred nami in s tem tudi večja nevarnost za vašega otroka — kolesarja.
Zdrav otrok je največje bo-gatsvo vsake družine in hkrati družbene skupnosti, zato z vami delimo skrb za prometno varnost otrok. Mladostna prešer-nost in neprevidnost lahko otroka v trenutku potisne iz pro-metnega zatišja v nevaren prometni vrtinec, da naredi usodno napako za vse žviljenje.
Za vključitev v sodobni cestni promet so otroci potrebni
prometne vzgoje in znanja, ki mu jih ne more dati le šola, temveč, tudi starši. Zato pomislite, preden dovolite otroku na kolo, če ste ukrenili vse za njegovo varnost.
Da sme otrok samostojno na kolo, postavlja zakon starostno mejo — 7 let; pri čemer je postavljen pogoj, da se je v šoli usposobil za pravilno vožnjo s kolesom. Dokazilo za to je izkaznica, ki jo prejme v šoli.
Da bi bila kronika prometnih nezgod, kjer so udeleženci otroci, morda vaši najdražji čim manjša, poskrbite že zdaj, da bo otrok obvladoval pravila ravnanja na cesti.
Mihevc Branko
Vzgoja v cestnem prometu
Na zadnji seji SPV so med drugim obravnavali tudi poročilo postaje milice o prometnih nezgodah v letu 1978 ter ugotovili, da je bilo lani 71 nesreč, kar je za 53 nesreč manj kot leta 1977. Kljub zmanjšanemu številu nesreč, je število smrtnih žrtev v teh nesrečah znatno večje. Tako se ugotavlja, da se je število smrtnih žrtev povečalo kar za 100%. Hudo poškodovanih je bilo 22 oseb, laže 53 oseb.
ostale prometne povezave v občinski pristojnosti) morajo biti pred tehničnim prevzemom pregledani s strani pristojne komisije pri svetu, če so opremljeni s cestno —prometno signalizacijo. Potrebe po opremljenosti s cestno — prometno sagniMzacdjo pa mora upoštevati tudi komunalna cestna skupnost.
3.	SPV SO Šentjur pri Celju se mora vključiti v širšo občin-
Med mrtvimi je bilo 5 pešcev, 4 vozniki osebnih avtomobilov, 1 voznik traktorja in 1 voznik vprege. Najpogostejsi vzroki prometnih nesreč so bili: neprimerna hitrost, vinjenost, nepravilno prehitevanje, nepravilna stran vožnje, nepravilno prečkanje, izsiljevanje prednosti, nepazljivost, zasneženo vozišče, nepravilno naložen tovor, neizprav-no vozilo, nepravilna hoja, itd. Najkritičnejši odseki so na relaciji Vrbno — Grobelno, Šentjur — Gorica pri Slivnici in odsek Šentjur — Dramlje.
Po daljši razpravi o delovanju sveta in vseh odgovornih na področju prometne vzgoje so sprejeli naslednja izhodišča:
1.	Pri obravnavanju komunalne ureditve naselij sodelujejo strokovne službe in člani sveta oziroma pri njem pristojne komisije;
2.	Vsi na novo zgrajeni prometni objekti (občinske ceste in
sko problematiko na področju prometa, z vključevanjem vseh dejavnikov in o tem seznaniti vse tri zbore na eni izmed prihodnjih zasedanj. Po potrditvi zastavljenega programa sveta po občinski skupščini, je potrebno določiti tudi nosilca same izvedbe.
4.	V zvezi z rekonstrukcijo križišč v mestnem jedru Šentjur, naj posebna komisija prouči predloženo rešitev glavnih cestnih žil sever — jug in vzhod — zahod ter o-stale vpadnice, ki potekajo skozi mestno jedro.
Naj ob koncu zapišemo, da je pri svetu formiranih pet komisij, katere pa doselj niso bile najbolj dejavne. Delo je slonelo predvsem na posameznikih, kar je vplivalo na celotno aktivnost s področja tega dela.
Uredništvo
DOPISUJTE V UTRIP!
Skupščine interesnih
skupnosti
Konec februarja je bil na področju samoupravnih interesnih skupnosti kar živahen. Obravnava pomembnih vprašanj na skupščinah je seveda pomenilo, da so bile vse skupščine sklepčne. Kljub temu pa naj povemo, da nekatere komaj zagotovijo sklepčnost.
4.	Če gradijo stanovanjsko hišo v usmerjeni stanovanjski gradnji.
Delavci vložijo pismeno vlogo za dodelitev posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Celju najkasneje do 10. 4. 1979.
Naijveč težav pri tem ima temeljna telesnokultuma skupnost. Zato se sprašujemo, ali to pomeni, da ni interesa, da bi lahko obravnavali pomembna vprašanja, ki jih vključuje ta interesna skupnost? Vzroki za tako stanje so nekje drugje. Že sestajanje delegacij je ponekod vprašljivo. To pa onemogoča dejansko razvijanje delegatskega sistema. Verjetno bo ponekod potrebno temeljito oceniti tako stanje. Tudi zadnja seja obč. konference je pokazala, kje so pomanjkljivosti in kje bo potrebno razrešiti vprašanja. Druga pomanjkljivost, ki se kaže pri delu skupščin je razprava, ki na
nekaterih skupščinah nikakor noče opredeliti ali dejansko sprejemamo tako odločitev ali ne.
Tako je na primer na zadnji seji občinske zdravstvene skupnosti bilo tako, kot da je prišel delegat na predavanje. Nobenemu izmed nas pa ni vseeno koliko sredstev bomo v letu 1979 namenili za to in ono dejavnost. To so vprašanja ob katerih se moramo zamisliti. V neposrednih sredinah bodo zato morale DPO poskrbeti, da se stanje popravi. To zahteva od nas zavest, da razrešujemo odprta vprašanja tam, kjer so.
Drago SLAKAN
Vlogi morajo priložiti:
Prepis gradbenega dovoljenja, potrdilo banke o namenskem varčevanju, dokazilo o tem, da imajo zagotovljena lastna sredstva v višini 65 %, predračun za nakup ali za gradnjo stanovanjske hiše in potrdilo o višini družinskega dohodka v letu 1978.
Prednost pri najemanju posojila imajo delavci z nižjimi dohodki na člana družine, delavci, ki imajo stanovanjski objekt v višji fazi gradnje in delavci, ki bodo s preselitvijo sprostili družbeno najemno stanovanje.
Komisija nepopolnih vlog ne bo obravnavala, zato je treba predložiti vsa zahtevana dokazila.
Vsi udeleženci javnega razpisa bodo o rezultatih obveščeni najkasneje do 30. 4. 1979.
Predsednik skupščine JANČIČ Tone
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
XIII. Skupščina FSJ
JAVNI RAZPIS
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja po sklepu III. redne seje skupščine Samoupravne stano-vanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju z dne 26. 2. 1979 na osnovi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve v občini Šentjur (Ur. list SRS, št. 6/77),
JAVNI RAZPIS
za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz oročenih sredstev in sicer:
1.	Organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo družbenih najemnih stanovanj za delavce organizacije v višini 2,800.000,00 din.
2.	Delavcem za nakup ali zidavo družinske stanovanjske hiše v o-sebni lasti v višini 1,200.000,00 din.
Pravico do posojila pridobijo organizacije združenega dela, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	Da na podlagi samoupravnega sporazuma o kreditiranju stanovanjske izgradnje združujejo sredstva v te namene,
2.	da imajo srednjeročni in letni program stanovanjske izgradnje za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev,
3.	Da gradijo ali kupujejo stanovanja v občini Šentjur v okviru občinskega programa stanovanjske graditve,
4.	Da sodelujejo z lastno udeležbo, ki ne more biti nižja od 20% zneska potrebnega za investicijo,
5.	Da so kreditno sposobni.
Organizacije združenega dela vložijo pismeno vlogo za dodelitev posojila na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Šentjur pri Celju najkasneje do 10. 4. 1979.
Vlogi morajo priložiti:
Sprejeti srednjeročni in letni program stanovanjske izgradnje potrjen po pristojnih organih upravljanja, dokaz o graditvi ali nakupu stanovanj, dokazilo o kreditni sposobnosti, sklep o najetju kredita in sklep organov upravljanja, s katerim zagotavljajo vračanje kredita. Predložiti pa morajo tudi dokazilo o povprečnem osebnem dohodku vseh zaposlenih v letu 1978.
Delavci pridobijo pravico do posojila za nakup ali zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	Če namensko varčujejo pri banki za stanovanjsko izgradnjo,
2.	Če kupujejo stanovanje ali gradijo družinsko stanovanjsko hišo v občini,
3.	Če imajo zagotovljeno lastno udeležbo najmanj v višini 65% od predračunske vrednosti,
V Postojni je bilo od 16. do 18. februarja zasedanje počitničar-jev Jugoslavije. Kot priznanje za dolgoletno aktivno delovanje počitniške zveze v šentjurski občini, smo imeli delegata, ki je zastopal SR Slovenijo na tem zboru. XIII. skupščine se je udeležil tov. Slakan Drago, ki je tudi predlagan v izvršni odbor PZ Slovenije.
Na sami skupščini so poleg ocene o delu FSJ obravnavali in sprejeli^ statut FSJ, programska izhodišča za naslednje mandatno obdobje ter opredelili tudi novo organiziranost FSJ. Glede na to, da se je delegatska povezava v preteklem obdobju razhajala od ostalih društev, se je sama organiziranost dopolnila o-ziroma spremenila v smislu boljše vsebine dela.
Zato najvišji organ (skupščina) sedaj konferenca, dejansko upošteva temeljna načela sprejetih dokumentov na kongresih preteklo leto. Predstavniki iz drugih republik pa so v razpravah največ pozornosti posvetili
širjenju mladinskega turizma in koriščenju kapacitet, ki jih imajo objekti na razpolago za počitnikarje. Naj navedemo samo podatek, da je v preteklem letu letovalo v objektih FSJ okoli
250.000	mladih. Pri samem delu PZS pa je precej odprtih vprašanj okrog regresiranja. Zato je bilo ugotovljeno, da se v akcijo vključijo predvsem počitniške zveze občin, da bi s skupno akcijo v republiki stanje izboljša-
li.	Glede na to, da je počitniška zveze konstruktivni član SZDL, pa nam mora akcija nedvomno potekati tudi preko SZDL.
IO PZ Šentjur
Skupni servis SIS Šentjur pri Celju
razpisuje dela in naloge
1.	EKONOMISTA
2.	ADMINISTRATORKE
Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakonski predpisi morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
—	pod 1 višja izobrazba ekonomske simeri z najmanj eno leto delovnih izkušenj, smislom za organizacijo dela in za uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov.
—	p>od 2 ekonomska srednja šola ali administrativna šola z vsaj enoletnimi izkušnjami.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih del predložite na naš naslov v roku 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po predložitvi prijave.
Pri nas doma!
PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA
Vsako leto učenci osnovne šole Dramlje, pripravijo proslavo za dan žena, kjer sodelujejo tudi mladinci in pevci. Njihov trud je vrnjen s polno udeležbo. O letošnji prireditvi pa težko, da je bila podobna prejšnjim. Obiskovalcev je bilo toliko, da je bila dvorana že veliko pred začetkom proslave nabito polna. Kmalu pa se je napolnila še okolica vse premajhnega kulturnega doma. Težko bi tudi opisala topel sprejem vseh nastopajočih. Saj so: mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja, moški pevski zbor iz Dramelj, učenci osnovne šole Dramlje, mladinci, folklora in plesalci modernih plesov ustvarili med poslušalci prijetno vzdušje in željo, da bi se takšni popoldnevi še ponovili.
Za to pa je potrebna čim večja aktivnost Prosvetnega društva ter ostalih dejavnikov kulturnega življenja v KS, hkrati pa bomo morali začeti razmišljati o izgradnji novega, večjega kulturnega doma.
Posebno prisrčno je bilo po proslavi srečanje žena starejših od šestdeset let, katere je OO ZSMS Dramlje povabila na majhno zakusko, kjer ni manjkalo dobrega rezpo-loženja, saj so se ob glasbi celo zavrtele. Zahvalo so izrazile s solzami. Mislim, da besede 74-letne žene, da letos prvič praznuje 8. marec, povedo vse.
Anica Cede
PRVA JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA V OBČINI
V Gorici pri Slivnici smo v decembru 1978 dobili javno telefonsko govorilnico. Pošta je obljubila, da bo takoj, ko popusti mraz, govorilnico priklopila na omrežje.
Krajevna skupnost se je odločila za javno govorilnico vsled velikega povpraševanja po privatnih telefonih, katerih je sedaj v celi KS samo pet. Za rešitev celotnega problema, bo potrebno pošto preseliti v druge prostore in nabaviti telefonsko centralo.
Martin Cmok
Kako pa v drugih KS?
ZAKAJ GNIJE LES OB POTEH?
Veliko govorimo že vsa leta o gozdovih, o lesu, o pravilnem koriščenju gozdnih površin, o negovanju gozdov, njihovem pomlajevanju... Veliko lesa porabimo. O tem pričajo številne tovarne za predelavo lesa pri nas. Tovarne Jelovica, Alples, Brest, Meblo, Marles, Novoles, Glin, Javor pa še in še bi jih lahko naštevali, porabijo in predelajo na kubike in kubike lesa dnevno.
Gozdove, njihovo pravilno izkoriščanje, ščitijo mnogi zakoni. Popolnoma prav je tako, kajti sicer bi se kaj lahko našli posamezniki, nekdaj je tabo tudi bilo, ki bi na gozdnih povdšinah delali škodo in jih nenačrtno izkoriščali. Res pa je tudi to, da se je miselnost lastnikov gozda v zadnjem času močno spremenila, da vsakdo dobro ve, da bo le pametno gospodarjenje z njihovo lastnino prinašalo tudi koristi, da bodo tudi njihovi potomci deležni sadov njihovega dobrega gospodarjenja z lesom.
Imamo torej dovolj lesa za tako močno razvito lesno industrijo? Prav gotovo! Če se katera od tavam pritožuje nad pomanjkanjem lesa, gre pri tem najbrž le za zastoj, predvsem pa neredno dobavo, za nereden dovoz hlodovine.
In tu nastane vprašanje, ki danes marsikaterega lastnika gozdov močno žuli. To lahko opažajo tudi ljubitelji narave, vsi tisti, ki se odločajo za sprehode po gozdovih. To namreč, da ob poteh tudi mesece in mesece, celo leto, leži les in se nihče ne zmeni zanj.
Kmetje ponekod trdijo, da postaja gnitje lesa že kar žgoč problem. Toda to se nikakor ne bi smelo dogajati, saj bi bilo les nedvomno mogoče hitro spraviti v promet. Tako bi bili zadovoljni lastniki, ki bi dobili denar in predelovalci, ki bi dobili kvaliteten les.
Gozdne organizacije, ki se ukvarjajo s trgovanjem lesa, bodo torej morale o tem vprašanju temeljito razmisliti. Vedeti moramo, da je škoda vsakega kosa lesa. Lastniki gozdov vsako leto posekajo le toliko lesa, kolikor imajo dovoljenja za posek, da pa ima tudi točno določeno, koliko ga lahko porabi doma. Če ne bi bilo tako, bi lastniki hlode že znali vnovčiti in ob cestah in poteh ne bi gledali več lesa, ki gnije. Gozdnim organizacijam pa bi bilo lahko jasno, da bodo na tem p>odročju morale delati še bolj načrtno, saj bodo les iz hribovskih predelov denimo, njihovi tovornjaki lahko prevažali takrat, ko ni snega, v dolinah pa ga bodo morda mogoče natovanjali tudi takrat, ko bo višje predele prekrivala debela snežna odeja.
Srečko Slakan
Naš mentor je pa Cmokov Tinček, pod nosom nosi brčice, predsednik društva in naš prijatelj pa včasih tudi siten je.
S težkim srcem in prazno glavo smo v Ravne se napotile, so nam dejali, so nas poslali,
da branTno BARVE Slivnice.
Zdenka KOSABER
lira
UREDNIŠKI ODBOR
Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorja, Hinko PAP — član in Franc ŠKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
znamo, za nas orodje glavno je. _______________________________________________
OBVEZNICE ZA UPOKOJENCE NA POTI!
Pisma bralcev
Danes odgovarjamo na vprašanje tov. A. A., ki sprašuje kaj je z obveznicami. Naj povemo, da smo popolnoma enako vprašanje zastavili 2. 3. 1979 tov. Po-spehu. Odgovor je bil, da so obveznice že na omenjeni dan prispele na banko. Upravičenci pa naj bi jih prejeli za teden dni od krajevnih skupnosti. Prepričani smo, da ne bo zamude pri samih administrativnih delih. Kljub temu pa se bo strah, da obveznic še dolgo ne bo, marsikomu odvalil od srca. Vse upokojence naprošamo, da v kolikor ne bodo prejeli obveznic, do pričujoče številke Utripa, da nam pišejo oziroma se osebno zglase na uredništvu.
★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★■ft
(Nadaljevanje s 3. strani)
SMO GASILKE
Smo s Slivn’ce,
smo same punce,
smo same fajervarkarce,
Smo se zbrale, dab’tekmovale, a za vaje nam bi blo.
Gasilsko orodje že vse poznamo, kaj je hidrant in kaj C cev, z ročnikom tudi ravnati

- Malo za šalo malo za res -
NENASITEN — ŠKOT
»Daj mi nekaj penijev, rad bi šel vkino«.
»V kino?! Včeraj si videl avtomobilsko nesrečo, predvčerajšnjim si gledal, kako je gorela sosedova hiša. Mar res nimaš dovolj zabave?!«
AMERIŠKA
»Odkar je Smith podedoval to ogromno bogatsvo, je postal strašen snob.«
»Kako to veš?«
»Noče se več voziti z istim avtom kot njegov šofer!«
IZBIRA
»Natakar, ali imate vse teden na jedilnem listu tako zanič jedi?«
»Ne, ob sredah imamo zaprto.«
GUMPEC
»Zakaj si se razšla z Dušanom?«
»Ker je tako nepraktičen. Pomisli: Včeraj zvečer je bil pri meni na obisku in ko je ugasnila luč je šel popravit varovalko!«
GLASBENI FENOMEN
»Ali poznate Beethovnovo Deveto?«
»Ne, sploh ne vem, kolikokrat je bil poročen.«
V GOSTILNI
Jaka razlaga:
»Fantje, v zakonu je treba imeti mnogo, mnogo potrpljenja. In tega moja žena ima!«
PRAVI NASLOV
Prašič je ušel iz svinjaka in kmet se je pognal za njim.
»Kam pa tečeš?« vpraša sosed kmeta
»Ne vem, vprašaj prašiča!«
ZAMENJAVA
Po pomoti predpiše zdravnik bolniku proti driski tablete za pomirjanje živcev. Ko bolnik po tednu dni spet pride k zdravniku, ga le ta vpraša, kako se počuti.
»Drisko imam še zmeraj, le da mi sedaj ne gre več na živce.«
POGOVOR
»Kje imaš bika?«
»Crknil je!«
»A se ga je slinavka lotila?« »Bodi no pameten, kap ga je, ko sem mu po dveh mesecih za kosilo serviral uvoženo koruzo. Takšne sreče ni mogel prenesti!«
Nagradna križanka UTRIP
wntip	znan naia PRI Šentjurju	SPRE JE » URN J E UKREPOV	SLOVENJU RE k«	fifSTBVR CEUU	OS. ZAIM«	OCLJIK	SAM0SLA5	UTRIP	MR IB PRi ŠENTJURJU	HRIB PRi LOki	DATUM (ITAL N A»)	Rimski POZDRAV	NIVO
HRIB NAD OLIMJEM													
RIBJE JAJČECE					UTRIP	VPRAŠANJA IN-.	REM V MAKEDONIJI Zonto IVAN						
PREBI V. FRANCIJE								SEJANJE LITIJ					
REKA V SZ LISTNATO DQEVO					ODPRTO VPRAŠA- NJE							VRH ŽUSNJrt	
				VAS PRI LJUBLJANI ČIST. 5RE0.			RinskA 4-			žensko ime	ŠTEFAN NEMEC		
AuronoB- OZNAK« K AR LOW a			SBNOCLRS.		SIBIRSKA REKA			NOTRI J			SLov. Dnevnik		DRŽAVA INDOKINI
					JADRAN. OTOK			TUJE ŽEN. IME					
UTRIP	RE*« VOJVODINI		TUNEL				HRIB PRI Dobju PARADIŽ						
MEDMET			RASTUNJT. cRAL.kA«.						BREST				
TO J E ŽEN sito IME				PERZIJO					TOVPRNA ALKOHOL. PIJAČ				
UTRIP		EN« OD REPUBLIK							UTRIP	FRANC. TERORIST. ORCANIZ.			
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 6
V uredništvu smo prejeli precej rešitev zadnje nagradne križanke, ki je bila objavljena v
6.	številki »Utripa«. Pravilna rešitev se glasi:
VODORAVNO:
Stiska, Letalo, arakan, val, si, cepin, nice, IRH, letak, Vrsar, uteha, trakt, kerr, «rab, kt, Oton, mati, Irak, ša, kp. vrba, stol, kirk, tisočak, bor, on nana, Ana. Nagrade pa prejmejo:
1.	Srečko Pusar, Na Lipico 1
2.	Spolenak Martin, Repno 4
3.	Zupančič Anica, Na Lipico 4 Nagrade bomo izžrebancem
poslali po pošti.
Čestitamo!
Uredništvo
NAGRADNA KRIŽANKA »UTRIP«
V tej številki objavljamo novo nagradno križanko »Utrip«. Upamo, da ni pretežka in, da jo boste pravilno rešili brez muk. Da bi naše — šentjurske križanke čimbolj približali vsem bralcem, vas prosimo, da nam pišete kaj želite, da bi vse uvrstili med nje. Ker je časopis namenjen vam in, ker ga tudi vi sooblikujete, vam prepuščamo besedo. Vse, ki boste pravilno rešili križanko »Utrip« naprošamo, da jo pošljete na uredništvo najkasneje do 5. 4. 1979.
Pa veliko sreče vam želimo!
Uredništvo

Mami, nič ni vrtal, samo pikal bo!
'%*'
Sport v šolah
Mlajši pionirji
1.	Planina
2.	Šentjur
3.	Dramlje
Starejši pionirji
1.	Planina
2.	Šentjur
3.	Slivnica
4.	Dramlje
Ekipno pionirji
1.	Planina
2.	Šentjur
3.	Dramlje
4.	Slivnica Mlajše pionirke
1.	Planina
2.	Šentjur
3.	Dramlje
4.	Slivnica Starejše pionirke
1.	Dramlje
2.	Šentjur
3.	Planina Ekipno pionirke
1.	Dramlje
2.	Planina
3.	Šentjur
4.	Slivnica
Ekipno tekmovanje v namiznem tenisu je bilo 12. 3. 1979 na Ponikvi. Rezultate bomo objavili v naslednji številki.
Dušan Špom
ČEBELARJENJE V ŠENTJURSKI OBČINI IMA ŽE DOLGO TRADICIJO
Čebela je v vseh časih obstoja človeške družbe veljala za vzgled pridnosti, složnosti, vztrajnosti, varčnosti, delavnosti, snage, reda itd. Do kamor sega zgodovinopisje, sega tudi zgodovina čebelarstva, saj je človek poznal čebelo že v najstarejših časih in je bil med že takrat cenjen kot zdravilo. Vosek je bil važen pripomoček pri opravljanju verskih obredov (voščanke) služil pa je tudi v gospodinjstvu in zdravilstvu.
Fevdalna gospoda srednjega veka, ne oziraje se na to ali je bila posvetna ali cerkvena, je močno cenila med. V graščinskih in cerkvenih urbarjih je bilo zapisano, da morajo tlačani oddajati gospodi predpisane količine medu. Doba prosvetlje-nstva z naprednimi reformami je našla odraz tudi v čebelarstvu. Anton Janša, domačin iz Breznice na Gorenjskem, je bil prvi čebelarski učitelj, na cesarskem Dunaju, ki je napisal prve knjige o čebelarstvu. Za slovensko čebelarstvo je važno leto 1898, ko je bilo ustanovljeno o-srednje čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko in je začel izhajati list »Slovenski čebelar«.
Samo osem let za tem, to je leta 1906 je bilo ustanovljeno čebelarsko društvo v Šentjurju, ki je sedaj staro že 73 let. Danes je v šentjurski občini pet čebelarskih družin s 120 organiziranimi čebelarji, ki imajo skupno okoli 1.700 panjev.
Vseh pet družin je združenih v osrednjem občinskem čebelarskem društvu. Društvo je v letu oskrbelo šolam v Dramljah, na Planini, na Ponikvi in v Šentjurju lične čebelarske paviijonč-ke, da bi se učenci v čebelarskih krožkih privajali čebelarstvu. Pri šoli na Gorici pri Slivnici je lep družinski čebeljnak, ki ga uporablja tudi šola. Prav tako ima lep družinski čebelnjak družina v Šentjurju.
Vodstva družin in društva se nenehno trudijo za kakovostni dvig čebelarstva in to s strokovnimi predavanji, poučnimi izleti z ogledi najsodobnejših čebelnjakov in ogledom strokovnih filmov. Ker je medenih let vse manj, so se nekateri čebelarji pričeli ukvarjati z zbiranjem cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka.
Ernest REČNIK
Iz dela skupščine
Osrednja točka dnevnega reda seje zborov občinske skupščine
7.	in 8. marca 1979 je bila ocena uresničevanja Zakona o združenem delu. V sami razpravi se je izoblikovala vrsta pomembnih stališč in sklepov, zato v tej številki UTRIPA, le-te objavljamo v celoti in sicer v prilogi glasila skupaj s sprejetim Odlokom o uporabi lokalnih in nekategoriziranih cest v času spomladanske odijuge.
V nadaljevanju seje so delegati sprejeli dogovor o davčni politiki za leto 1979 ter iz tega
1.	Delegati zborov SO ugotavljamo, da smo pri uveljavljanju ZZD dosegli pomembne premike. To velja tako za normativno urejanje, kakor tudi za vsebinsko uresničevanje zakona.
2.	Z ozirom na to, da so v vseh sredinah sprejeli vsaj osnovne samoupravne akte, je potrebno pospešiti že dogovorjeno nalogo in sicer, da se po en izvod teh aktov _ posreduje na občinski sindikalni svet.
3.	Komisija za normativne akte pri SO bo pregledala te akte, v pretres pa bo vzela tiste, kjer bo prvi pregled pokazal, da niso usklajeni z zakonom o združenem delu; oz. da so neživljenjski ali kako drugače neustrezni. Komisijo je potrebno kadrovsko okrepiti.
4.	V vseh sredinah je potrebno uveljaviti prakso, da se k vabilom na seje DS, svetov KS, skupščin KS itd., pošilja tudi kratko in razumljivo gradivo. To je hkrati pogoj, da lahko sploh govorimo o delegatskih odnosih znotraj TOZD in KS.
5.	Programi dela skupnih služb so lahko edina osnova za financiranje s strani TOZD. Na tem področju je potrebno uveljaviti principe svobodne menjave dela, kar je potrebno upoštevati že pri sprejemanju letošnjih planov (če so že sprejeti jih je v tem smislu dopolniti). 6
6.	Nagrajevanje po delu še vedno ni takšno, kot bi moralo biti. Pri tem gre bodisi za neustreznost samoupravnih aktov, bodisi, da že sprejete akte ne uresničujemo. Izhajati je potrebno iz tega, da je prav nagrajevanje po delu eden od osnovnih faktorjev za povečevanje produktivnosti in sploh učinkovitosti gospodarjenja.
Z doslednim nagrajevanjem po delu bodo zaustavljeni nekateri negativni trendi gle-
naslava dva izvršilna akta (osnutka odloka), sprejet je bil osnutek odloka o urbanističnem redu, s poudarkom, da traja javna razprava o tem odloku v vseh KS 1 (en) mesec — nosilec razprave pa je SZDL.
Sprejet je bil odlok o koriščenju cest v času odjuge, ki ga, kot že rečeno objavljamo v prilogi, nadalje Osnutek odloka, s katerim se samostojnim obrtnikom dovoljuje zaposliti do 7 (sedem) delavcev; sprejet je bil Odlok o povprečni ceni stavbnih zemljišč, Odlok o pogrebnih sve-
de odnosa med nagrajevanjem delavcev v proizvodnji, administraciji, ter vodilnih in strokovnih delavcev. Odprava teh napak pa mora biti prioritetna.
7.	Delo samoupravne delavske kontrole, je v mnogih sredinah nezadostno. Njeno vlogo povsod ne zaznamujemo pravilno. Delavsko kontrolo je potrebno uveljaviti kot posebni del samoupravnega organiziranja, svoje mnenje mora dati pred sprejemom ZR in drugih pomembnih odločitev, skratka, delavci bi morali imeti v tem organu enega od čuvarjev spoštovanja njihovih samoupravnih pravic, zapisanih v aktih.
S tem seveda pa samoupravna delavska kontrola sprejema tudi veliko politično in moralno odgovornost.
8.	Delegati zborov skupščine enotno podpiramo reorganizacijo obrata Žične v Šentjurju v TOZD. Hkrati z reorganizacijo je pristopiti k zagotavljanju ustreznih pogojev dela in ustvarjanja dohodka.
9.	V okviru priprav in izdelave srednjeročnih programov moramo v vseh TOZD in OZD zagotoviti, da bodo ti plani celoviti in medsebojno usklajeni. Obsegati morajo vse vidike dolgoročnega življenja in dela od kulturne dejavnosti v TOZD, telesne kulture, izobraževanja ob delu, stanovanjske politike, pogojev dela, pogojev dela in življenja v KS, obveščanja, varstva okolja, socialne politike itd. (seveda poleg gospodarskega razvoja!).
10.	Komisija za uveljavlanje ZZD pri SO naj spremlja uveljavljanje ZZD ter v primeru potrebe predlaga zborom skupščine ukrepe za zagotovitev uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev.
Skupščina občine Šentjur pri
Celju je na podlagi 124. člena
statuta občine Šentjur pri Ce-
čanostih, kot zadnji s tega for-malno-pravnega področja pa je bil sprejet Pravilnik o začasni odložitvi potresnih posojil.
Imenovana je bila tudi komisija za dopolnitev občinskega Statuta, sprejet sklep o ukinitvi regijskega sklada za pospeševanje kmetijstva s tem, da se sredstva zbrana na tem skladu, preusmerijo v kmetijsko delovno organizacijo in sprejet sklep o združevanju sredstev za dograditev ter modernizacijo Celjske bolnišnice.
Na seji zborov, dne 28. in 29.
lju (Uradni list SRS, št. 20/74),
12.	člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71), 2. člena odloka o načinu upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranim! cestami (Uradni list SRS, št. /73) in
4.	člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. in 8. 3. 1979 sprejela
ODLOK
o	uporabi lokalnih in nekategoriziranih cest v času odjuge v občini Šentjur pri Celju.
1.	člen
SPLOŠNE DOLOČBE
Z namenom, da se v času odjuge obvarujejo lokalne in nekategorizirane ceste na območju občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: ceste) pred morebitnim poškodovanjem, se omeji obremenitev njihovih vozišč s prometom težjih motornih vozil in podvzamejo še drugi u-strezni ukrepi.
2.	člen
Za odjugo se po tem odloku šteje odmrznitev zgornjega in spodnjega ustroja cestišča (cestno telo), pri čemer postane zgornji del ustroja z nosilnim slojem vozišča manj nosilec zaradi pre-nasičenosti z vlago.
Ukrepati je potrebno, kadar obstaja nevarnost, da se bo zgornji ustroj pogrezal in izpodrinil nosilni ustroj pod njim, ki je mehkejši, da se ne bo deformiralo cestno telo.
3.	člen
Za težja motoma vozila po tem odloku se štejejo:
—	na nekategoriziranih cestah vsa motorna vozila, katerih osni pritisk znaša več kot dve toni in vsi traktorji,
—	na kategoriziranih cestah vsa motorna vozila, katerih osni pritisk znaša več kot štiri tone in vsi traktorji.
4.	člen
Za omejitev prometa po tem odloku se šteje:
—	uporaba cest v času odjuge v skladu z 2. in 3. členom tega odloka,
marca 1979 bodo delegati obravnavali:
—	oceno dela delegatov in delegacij;
—	predlog proračuna občine Šentjur — za leto 1979;
—	predloge odlokov o davkih in pogojih, pod katerimi samostojni obrtniki lahko zaposlujejo največ do 7 (sedem) delavcev;
—	analizo zaključnih računov za leto 1978
—	informacijo o obrambnih pripravah.
HP
— začasna zapora ceste za ves promet
Omejitev po prvem odstavku tega člena ne velja za avtobuse in druga vozila gasilskih in reševalnih enot.
5.	člen
V krajevnih skupnostih ugotavljajo upravičenost omejitve prometa komisije, ki jih Ustanovijo sveti krajevnih skupnosti.
NALOGE IN PRISTOJNOSTI ODGOVORNIH ORGANOV IN UPRAVLJALCEV CEST
6.	člen
Za izvajanje posameznih določil tega odloka so pristojni:
—	sveti krajevnih skupnosti in vaški odbori za vse nekategorizirane ceste in tiste lokalne ceste, s katerimi upravljajo in jih pogodbeno vzdržujejo,
—	komunalno cestna skupnost za lokalne in nekategorizirane ceste, ki jih upravlja ob sodelovanju organizacije združenega dela, ki te ceste vzdržuje.
7.	člen
Predlog za omejitev prometa s težjimi motornimi vozili' na cestah, ki jih upravljajo ali vzdržujejo krajevne skupnosti, lahko poda vaški odbor preko sveta krajevne skupnosti ali svet krajevne skupnosti sam, pristojnemu upravnemu organu za komunalne zadeve Skupščine občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: upravni organ).
V predlogu je potrebno navesti odsek ceste oziroma cesto, za katero se naj uvede začasna omejitev ali prepoved in predviden čas, za katerega se naj taka omejitev prometa uvede ter možnost obvoza.
Predlogu je potrebno priložiti zapisnik o ugotovitvah komisije iz 5. člena tega odloka.
8.	člen
Predlog za omejitev prometa s težjimi motornimi vozili na lokalnih cestah lahko poda upravnemu organu organizacija združenega dela, ki vzdržuje lokalne ceste, s soglasjem sveta krajevne skupnosti in izvršnim odbo-
Sklepi zborov skupščine z dne 7. in 8. marca 1979 po vprašanju ocene uresničevanja zakona o združenem delu
rom komunalno cestne skupnosti.
9.	člen
Upravni organ izda odločbo na lastno pobudo, kolikor pristojni upravljalci oziroma upravičenci za dajanje predlogov takih predlogov ne dajo pravočasno ali jih sploh ne podajo.
10.	člen
Upravni organ izda na podlagi predloga predlagateljev iz 7. in 8. člena tega odloka odločbo, s katero omeji promet na cesti.
Upravni organ določi v odločbi o omejitvi prometa tudi primeren začasni obvoz in uredi druga razmerja po 58. členu zakona o javnih cestah.
Pred izdajo odločbe o omejitvi prometa na lokalni cesti mora upravni organ izvršiti ogled na kraju samem.
Upravni organ mora odločbo posredovati upravljalou in predlagateljem, ki so podali predlog za omejitev prometa.
Upravni organ izda odločbo iz prvega odstavka tega člena še isti dan ali najpozneje naslednji dan, ko sprejme predlog.
Odločba se objavi na krajevno običajen način in mora biti razglašena na oglasnih deskah krajevnih skupnosti in na vpogled v pisarnah krajevnih skupnosti.
Odločba se dostavi tudi Postaji milice Šentjur pri Celju.
Na cestah, kjer se odvija avtobusni in drugi javni promet, je potrebno občane obvestiti o omejitvah prometa preko dnevnega časopisja in radia.
11.	člen
Podrobnejša navodila o izvajanju odločb po 10. členu tega
odloka izda upravni organ. Navodila se dostavijo vsem uprav-ljalcem cest, svetu krajevne skupnosti in vaškim odborom.
12.	člen
Na podlagi odločbe upravnega organa so upravljalci cest dolžni postaviti ustrezne prometne znake na tistih cestah oziroma odsekih, kjer bo promet začasno omejen.
V	ta namen si morajo zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
13.	člen
Upravljalci cest so dolžni podati predlog o omejitvi prometa upravnemu organu že pred nastopom odjuge, kolikor okoliščine kažejo, da bo odjuga kmalu nastopila in ogrozila cestno telo posameznih cest.
14.	člen
Organizaoija združenega dela, ki vzdržuje ceste, je v skladu s tem odlokom dolžna redno poročati upravljalcu in upravnemu organu o stanju cest, za katere je bila izdana odločba po določilih tega odloka.
15.	člen
V	času odjuge je možna tudi omejitev avtobusnih prevozov in prometa z osebnimi vozili, vendar le v posebej nujnih primerih in na tistih cestah oziroma odsekih posameznih lokalnih cest II. kategorije v krajevnih skupnostih, kjer je odjuga že povzročila večje Okvare vozišč oziroma je glede na stanje vozišč in obseg odjuge možno pričakovati večje poškodbe.
V	takih primerih je predhodno potrebno, da svet krajevne
skupnosti, upravni organ, interesna skupnost in organizaoija združenega dela, ki opravlja avtobusni promet, sklenejo poseben dogovor v pismeni obliki.
Če organizacija združenega dela, ki opravlja avtobusni promet, sama odloči, da zaradi močne odjuge začasno prekine avtobusne prevoze, mora tri dni pred tem to sporočiti upravnemu organu.
16.	člen
Gozdno gospodarske organizacije, druge organizacije združenega dela in zasebni lastniki gozdov ne smejo v času odjuge spravljati lesa po cestah, kolikor se o tem predhodno ne dogovorijo z upravljalci cest.
17.	člen
V izjemnih primerih iz 16. člena tega odloika in v drugih nujnih primerih prevozov zasebnikov ali organizacij združenega dela je možno izdati izjemno dovoljenje za prevoz.
Tako dovoljenje lahko izdajo sveti krajevnih skupnosti za nekategorizirane in tiste ceste, ki jih vzdržujejo, za druge ceste pa komunalno cestna skupnost s tem, da si pridobijo predhodno mnenje upravnega organa.
Pred izdajo izjemnega dovoljenja se je potrebno dogorvoriti o načinu sanacije vozišč ali denarni povrnitvi škode ter kavciji, ki jo mora položiti prosilec ■— uporabnik vozišča v času odjuge.
18.	člen
Občani, vaški odbori in sveti krajevnih skupnosti imajo pravico in dolžnost prijaviti kršitelje, ki v času odjuge opravljajo promet v nasprotju z dolo-
čili tega odloka občinskemu upravnemu organu ali postaji milice Šentjur pri Celju.
Postaja milice Šentjur pri Celju posebej skrbi za nadzor nad izvajanjem prometa po tem odloku.
Upravni organ in postaja milice Šentjur pri Celju predlagata posamezne kršitelje tega odloka v kaznovanje sodniku za prekrške občine Šentjur pri Celju.
KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do
10.000	din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v času odjuge brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa vozi po cesti, na kateri je prepovedan ali omejen promet s težjimi motornimi vozili.
Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje posameznik z denarno kaznijo do 2.000 din.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka:
Šentjur pri Celju, dne
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. ing.