18. avgust - praznik občine
nsismsisinnjismsirinsinrLnjrinjinji izrism Jirm ji jumnszjuz juh nnnwmnnniiiijiiiiisinnnnniiwnnniinMnminsiJinnn jEsisumjmji jmsisi jz n
a a
3	PROGRAM PRIREDITEV
a SOBOTA, 10. AVGUSTA 1985
6	ob 8. uri: KOLESARSKI TRIM (Šentjur, Šmarje, Mestinje,
S	Sodna vas. Loka, Slivnica, Šentjur) start izpred
S	BLAGOVNICE MERX
$ ob 14. uri: TEKMOVANJE V JADRANJU NA DESKI (Slivni-
ia	ško jezero)
3	PONEDELJEK, 12. AVGUSTA 1985
a ob 17. uri: ŠAHOVSKI BRZOPOTEZNI TURNIR (prostori ob-jij	činske skupščine)
a PETEK, 16. AVGUSTA 1985
3	ob 14. uri: KOŠARKAŠKI TURNIR (športni park Šentjur)
3	ob 16. uri: TEKMOVANJE V KEGLJANJU (Motel MERX)
§ SOBOTA, 17. AVGUSTA 1985
H Ob 9. uri: TEKMOVANJE LOVCEV V STRELJANJU NA GLI-3	NASTE GOLOBE (strelišče	Tičnica)
3	SVEČANA OTVORITEV STRELIŠČA TIČNICA
3	ob 13. uri: MEDOBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKIH ENOT a	(športni park Šentjur)
3 ob 15. uri: SVEČANA SEJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE a	(skupščinska dvorana)
g Ob 17. uri: AKADEMIJA OB 75-LETNICI KMETIJSKE ŠOLE 3	(Kmetijska šola — otvoritev priložnostne razstave
g	izdelkov in učil ter lovske	razstave)
Iob 17. uri: REKREATIVNI TEK »OB SPOMENIKIH NOB« (start pri bazenu)
ob 19. uri: TOVARIŠKO SREČANJE^ DELOVNIH LJUDI- IN OBČANOV (športni park Šentjur)
NEDELJA, 18. AVGUSTA 1985
ob 11. uri: OSREDNJE ZBOROVANJE V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA PRI SPOMENIKU NA RESEV-NI (poimenovanje planinske koče po narodnem heroju Petru STANETU-SKALI)
ob 12. uri: PLANINSKI PIKNIK (planinski dom na Resevni)
SOBOTA, 24. IN NEDELJA, 25. AVGUSTA 1985
ob 8. uri: TURNIR V MALEM NOGOMETU (športni park Šentjur)
JZJzjzjzjuzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjiszjzjzjzjzfjzjuzjzjzj;
a
Vse delovne ljudi in občane	3
VABIMO,	S
da se množično udeležite	3
OSREDNJEGA ZBOROVANJA v počastitev občinskega praznika, ki bo v NEDELJO, 18. AVGUSTA 1985 ob 11. uri	3
pri spomeniku na RESEVNI.	S
Zborovanje je povezano s svečanim poimenovanjem planinske 3 koče na Resevni po narodnem heroju Petru Stantetu-Skali.	3
Naše praznično razpoloženje bomo nadaljevali na
PLANINSKEM PIKNIKU,	§
ki ga na Resevni pripravlja PD Šentjur.	'j
PARTIZANSKA RESEVNA VAS PRIČAKUJE!	3
DK SZDL ŠENTJUR	3
PLANINSKO DRUŠTVO	S
ŠENTJUR	Čj
JìJzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjz juzjzjzszjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjzjuzjzjzn
NAJVIŠJA OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 1985 PREJEMAJO: PLAKETE »18, AVGUST«
1.	KS ŠENTJUR — center
2.	KS ŠENTJUR — okolica
3.	OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ŠENTJUR
4.	KŠC — ŠOLA ZA KMETOVALCE ŠENTJUR
5.	TEHNO — IMPEKX LJUBLJANA
6.	MASTNAK Vinko, DO Kmetijski kombinat PRIZNANJE »18. AVGUST«
1.	KOMELJ Anton (DO LI »Bohor«)
2.	SALOBIR Jožica (KS Dobje)
3.	ZALOKAR Slavko (DO »Alpos«)
4.	RATAJ Anton (Telesno kulturna skupnost Šentjur)
5.	STRAŽE Ivan (Planinsko društvo Šentjur)
6.	HVALEC Anica (Obrtno združenje Šentjur)
7.	VRHOVŠEK Alojz (Kmetijski kombinat — TOK)
8.	GASILSKO DRUŠTVO PLANINA
9.	TVD »PARTIZAN« PONIKVA
10.	DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ŠENTJUR — center
11.	LOVSKA DRUŽINA »HANDIL« DOBJE
12.	SOZD MERX CELJE — KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA — ŠENTJUR
13.	SLAMNIK IVAN — PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE
Vsem občanom čestitamo ob prazniku
SO,	D PO IN UREDNIŠTVO
OdL	jixt tam
Na Selah so veselo odprli nov gasilski dom
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJUR—CENTER IN OKOLICA TER ODBOR ZA MNOŽOČNI ŠPORT
*
PRIREJATA
v Cast občinskega praznika in 40 let svobode
TEK PRIJATELJSTVA »18. AVGUST« na 5 km in 10 km
Start bo v soboto 17. avgusta 1985 ob 17. uri na stadionu v Šentjurju
Vsak udeleženec prejme medaljo! Najstarejši in najmlajši udeleženec (moški in ženske, ter kmetje) pa prejmejo tudi praktično nagrado!
Startnina je 50.— din.
PRIJATELJI REKREACIJE VABLJENI!
Tovarna kovinskih izdelkov in opreme »ALPOS« Šentjur, na podlagi sklepa komisije za izobraževanje in strokovno usposabljanje z dne 27. 6. 1985
razpisuje
2 štipendiji za smer strojni ključavničar	— IV. stopnja
2 štipendiji za smer brusilec	— IV. stopnja
Kandidati naj vlogi napisani na obrazcu SPN-1 priložijo potrdilo o vpisu in uspeh v osnovni šoli.
Vloge zbira DO »ALPOS« — kadrovska služba — 15 dni od dneva objave v UTRIPU.
KADROVSKA SLUŽBA
KOŠARKARSKI TURNIR V ŠENTJURJU
Košarkarski klub Šentjur je v soboto, 29. junija priredil turnir v počastitev Dneva borca. Poleg domačinov sta nastopili še ekipi Rudarja iz Trbovelj in Garanta iz Polzele. V prvi tekmi je Šentjur premagal Garant z rezultatom 91:61. Naslednjo tekmo sta igrala Garant in Rudar, boljši so bili Trboveljčani z 92:59.
V tekmi -za 1. mesto so Šentjurčani premagali Rudarja s 97:84 in tako s 4 točkami osvojili turnir. Rudar je osvojil 2. mesto z 2. točkama. Garant pa je ostal brez točke.
Vse tekme sta dobro vodila Koštomaj in Tajnšek iz Celja.
RAZPORED DEŽURNIH DELAVCEV KOP ŠENJUR ZA MESEC AVGUST IN SEPTEMBER 1985
od 29. 7. do 4. 8. 1985 — PIVEC Bojan, Ul. M. Zidanška 9a od 5. 8. do 11. 8. 1985 — SKALE Franc, Jelce 10, Slivnica od 12. 8. do 18. 8. 1985 — PIVEC Bojan, Ul. M, Zidanška 9a od 19. 8. do 25. 8. 1985 — TACER Miha, Ul. D. Kvedra 24, Šentjur
od 26. 8. do 1. 9. 1985 — ZUPANC Franc, Goričica 10a, Šentjur
od 2. 9. do 8. 9. 1985 — TANŠEK Slavko, Ul. D. Kvedra 24, Šentjur
od 9. 9. do 15. 9. 1985 — MARŠ Alojz, Grobelno n. h. od 16. 9. do 22. 9. 1985 — ŽMAHAR Milan, Cesta Kozjanskega odreda 16, Šentjur
od 23. 9. do 29. 9. 1985 — MASTNAK Jože, Proseniško 38, Šentjur
Šentjurski portreti
V uredništvu Utripa smo se odločili, da v letošnji svečani številki Utripa najodgovornejše družbenopolitične delavce in njihovo delo poskušamo predstaviti na nekoliko drugačen način. Zato smo jih zaprosili za^razgovor in jim zastavili nekaj vprašanj z željo, da bi njihovi odgovori bralcem omogočili vpogled v njihovo delo, pa tudi, da bi neposredno spoznali razmišljanja o takšnih ali drugačnih vprašanjih, ki so vezani na delo in nadaljnji razvoj naše občine.
Najprej smo se oglasili pri tovarišu Petru Knezu, predsedniku občinske skupščine.
•	Zakoračili ste v četrto leto opravljanja funkcije predsednika občinske skupščine. Kako bi na kratko strnili najpomembnejše dogodke iz preteklega obdobja? Mislimo na razvoj občine na vseh področjih.
Smo v času velikih gospodarskih težav in v obdobju temeljitega preizkusa posameznih sredin gospodarstva. Vse te težave zahtevajo od nas vseh, predvsem pa od delavcev v združenem delu, da skrajno racionalno ter z veliko mero odrekanj in stabilizacijskih prizadevanj vodimo naše gospodarstvo in, da uspevamo v tako negotovem obdobju.
Vse te razmere so prav gotovo na nas, kot manj razvita občina vplivale toliko bolj. V času investicijske suše smo z dokaj skromnimi potenciali v gospodarstvu bili.suigurno v težjem položaju kot drugi. Čeprav je obvladovanje manjšega gospodarskega sistema lažje, je po drugi strani eno oziroma dvoleten zastoj razvoja lahko še tako boleč.
Če to vprašanje ocenjujemo globalno ne smemo mimo ugotovitve, da je poraba, predvsem skupna ves čas visela z nezmanjšano intenziteto nad našim gospodarstvom, kot da smo vsi skupaj hoteli potešiti vsa odrekanja na drugih področjih prav s pritiski po -investiranju v družbenih dejavnostih, komunalnem, predvsem pa v cestnem področju.
•	In kakšne so vaše osebne izkušnje iz obdobja, ki je za vami. Predvsem, kako kot predsednik ocenjujete delovanje delegatskega sistema v občini in tudi širše?
Ko govorimo o skupščinskem, predvsem pa delegatskem sistemu, smo običajno vedno zelo kritični in se vedno konča z ugotovitvijo, da sistem ne dela dobro. Mislim, da je prav, da s svojim delom ne smemo biti nikoli zadovoljni, ne smemo pa pozabiti, da razen nekaj redkih skupščin SIS, ki imajo težave s sklepčnostjo, drugje relativno dobro delajo, da so se delegati, predvsem nekateri pripravljeni angažirati, predvsem na" področjih, ki jih neposredno zadevajo. V strokovnih službah SO in DO — za opravljanje poslovnih storitev si skupno prizadevamo pripravljati delegatska gradiva tako kot delegati zahtevajo, pa čeprav se ta zahteva včasih v enem letu nekajkrat spreminja.
•	V zadnjem času je vedno več glasov, predvsem iz temeljnih sredin, da je še zelo malo tistih stvari, o katerih bi delegati lahko resnično usklajevali interese sredin, ki jih zastopajo, se samoupravno dogovarjali in odločali.
Kaj menite o tem in kakšno oceno lahko date za našo občino?
V	zveznem merilu smo sprejeli v zadnjih nekaj letih nešteto potrebnih in nepotrebnih predpisov, ki so bili večkrat preko ZlS-a vsiljeni. Delček takšnega načina sprejemanja in odločanja je prišel tudi v občine. Ves čas smo bili proti takšnemu načinu dela, ki pa v zadnjem letu ni toliko več prisoten. Ko gre za odločanje v SIS imamo žal premalo možnosti oziroma variant. Skromne možnosti (finančne) dajejo tudi zelo malo manevarskega prostora pri odločanju.
•	Res so hudi časi za investiranje, kljub temu pa pozorni opazovalec ne more prezreti dejstva, da se v naši občini tudi na tem področju vseskozi nekaj dogaja. Mislimo predvsem na infrastrukturne objekte. Kaj nam lahko poveste o tem?
Še tako težke razmere ne morejo odvrniti našega občana od potreb po gradnji cest, vodovodov, gasilskih in kulturnih domov itd. Imamo, primere, ko je lastna udeležba pri gradnji cest in telefonov bila 15 — 20 in več starih milijonov. Sredstva samoprispevka so se na ta način v KS močno oplemenitila in rezultat tega je vrsta novih cestnih (lokalnih) objektov domala v vseh krajevnih skupnostih. Pred dobrega pol leta, se je uspešno sanirala cestna in komunalna skupnost tako, da so tu tudi vidni rezultati (cesta Loka — Tinsko, komunalno urejanje sosesk se uspešno nadaljuje...).
V,	letošnjem letu smo s pomočjo cestne skupnosti Slovenije ter z udeležbo enot JLA pričeli eno največjih investicij na cestnem področju v občini, to je na novi trasi ceste Šentjur — Planina (odsek Jezerce).
•	In koliko, če smo malo provokativni, so realizirani objekti rezultat delegatskih prizadevanj, bodisi zborov občinske skupščine ali posamezne interesne skupnosti?
V	vseh prej naštetih primerih je šlo za pomembne odločitve, ki bi lahko imele tudi neprijetne posledice. O vseh dogovorih, ki so po-
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OK SZDL O AKTIVNOSTIH V SZDL
Kljub dopustniškemu obdobju se ritem dela v frontni socialistični zvezi ni zaustavil. Razlogov za to je več, zato smo v razgovoru s predsednikom OK SZDL tovarišem Ratajcem izluščili najaktualnejše naloge, probleme predvsem z željo, da se seznanimo kako najbolj učinkovito, predvsem pa pravočasno opraviti zastavljene naloge.
Kot prva zelo pomembna zadeva je obravnava, usklajevanje in. sprejem srednjeročnih planov v KS in TOZD ter vseh družbenih dejavnostih. Ali smo vsi odgovorni nosilci oblikovanja osnovnih družbenih planskih dokumentov resnično zadovoljivo opravili svoje delo, je v tem trenutku težko realno oceniti. Če bi ocenjevali z vidika obiskov v naših KS, je situacija sila različna. V nekaterih sredinah so pristopili k načrtovanju lastnega razvoja dokaj realno, pravočasno in zavzeto. Drugod še kar naprej čakajo in ne vedo kako naprej, očitno so jim pošle moči, volja, ideje, enotnost itd.
So tudi sredine, kjer svoje am-
bicije prenapenjajo, kar ima v nadaljnjem poteku aktivnosti lahko negativne posledice. Treba je tudi reči, da so bila strokovna izhodišča na razpolago dokaj pozno tako, da je akcijo resnega dela v organih KS marsikje prehitelo dopustniško razpoloženje.
V občinski konferenci SZDL JE TAKO UPRAVIČENA BOJAZEN, DA BO zamujenega veliko in, da bomo v jesenskem obdobju zopet podlegli sprejemom na hitro, po-
zabili pa na dobro pripravljene zbore občanov.
Nič boljše ni stanje na drugem, prav tako izjemno pomembnem družbenem področju za krajevne skupnosti, to je bodoči samoprispevek, o katerem bi se naj občani in delovni ljudje izrekli v decembru 1985. Tudi tu so priprave marsikje še zavite v administrativno usklajevalne procedure. Predsednik OK SZDL posebej opozarja na usklajeno in zavzeto aktivnost vseh odgovornih v KS pa tudi strokovno političnih organov na nivoju občine, da pravočasno pripravimo potrebne materiale in dokumente, kakor je potrebno pravočasno predočiti široko javno razpravo.
V teku so tudi priprave na volitve; to je naloga, ki zahteva angažiranje vseh delovnih ljudi in občanov. V prvem krogu evidentiranja smo pričakovali, da bodo v posameznih sredinah vključili za odgovorne dolžnosti tudi mlajše ljudi, toda kar precej sredin je evidentiralo znane ljudi, ki so ali še opravljajo določene naloge na občinski ravni. Tudi tu je potrebno angažiranje vseh subjektiov, da bodo spomladanske volitve uspešno potekale in, da bomo izvolili prave ljudi na prava mesta in ki bodo vestno in odgovorno opravljali zaupane naloge.
Ne gre za to, da bi naštevali številne naloge in aktivnosti, ki jih v SZDL ne manjka, vendar se
v zadnjem času kopiči v SZDL vse več nalog tako, da se v okviru občinskega vodstva SZDL včasih nekaterih tudi pomembnim področjem ne posvečamo dovolj, kar ni dobro. Včasih se tudi pozablja, da se v okviru SZDL ne odloča, ampak usklajujejo družbene aktivnosti, kar nemalokrat povzroča težave v tem smislu, da nekateri subjekti svojega dela v frontni SZDL ne opravijo dovolj angažirano. Zato se pomembnejših družbenih področij včasih lotevamo bolj površinsko, ne dovolj koordinirano, kar v tem družbeno zahtevnem trenutku prav gotovo ni dobro. Ta misel velja tako za občinska kot krajevna vodstva, v
In kaj pričakuje tovariš Ratajc v času vrste pomembnih nalog? Pričakuje večjo mobilizacijo ljudi, vztrajnost, voljo, strpnost ob problemih, ki v tistem času niso takoj rešljivi. Spoznati moramo, da so težave, ki nas obremenjujejo objektivne, vendar ne smemo čakati na rešitve, ki bodo prišle same po sebi.
Bodimo odkriti in poglejmo, da smo v tem zadnjem obdobju vendarle mnogo ustvarili, seveda ob nekoliko boljših materialnih možnostih.
Želja, ciljev in interesov je pri ljudeh še veliko, tako vse to po zmerni poti realizirati pa je stvar demokratičnega odnosa in uskladitve v frontni SZDL.
Mirko Čander •
tekali smo delegati tekoče obveščali, končne odločitve so pa sprejemali na posameznih zborih.
•	Čeravno vprašanje ni najbolj primerno za tale razgovor, vendarle verjamemo, da nam boste odgovorili. Takole v javnosti se večkrat misli, da je biti »župan« enostavna reč, saj gre več ali manj za protokolarno dolžnost — ali je temu res tako?
S statusnimi spremembami z novimi interesnimi skupnostmi je vloga predsednika skupščine postala precej drugačna, kot je bila nekoč. Odločanje o razporejanju sredstev se je preneslo v skupščine SIS in je vloga »župana« postala manj markantna, seveda, če je sploh potrebno, da to je. Protokol je samo ena izmed obveznosti. V manjši občini, kot je naša je poleg dela v delegatskem sistemu, dela v skupščini SRS, še vrsta drugih obveznosti. Imamo bistveno manj strokovnih služb kot Večje občine in je zato potrebno poznati vse, reševati je potrebno vrsto problemov za katere predsedniki v večjih centrih sploh ne vedo. Je pa zato bolj pestro in ga nikoli ne zmanjka.
•	Praksa je, da v času praznovanja občinskega praznika vodilni družbenopolitični delavci v svečanih govorih — uvodnikih naštevajo rezultate prehojene poti in načrtov za naprej. Če se strinjate, bi mi to zanemarili. Zato vas prosimo, da nam raje poveste, kateri so tisti odprti problemi, ki kratkoročno in dolgoročno lahko najbolj vplivajo na razvoj in odose v naši občini?
O dosežkih bomo širše govorili na svečani seji zborov 17. avgusta. Odprtih problemov je veliko. Menim, da bomo morali vse sile usmeriti v hitrejši razvoj naših nosilcev razvoja. Pospešeno bomo morali v Alposu pristopiti k realizaciji nerjavnega programa. Nekaj so v Alposu že napravil. Za to sredino je nov program izredno pomemben, ker v zadnjih letih «ploh ni bilo razvojnih sprememb. V DO Bohor je prišlo do pomembne posodobitve proizvodnje. Hitreje je potrebno delati na programu masivnega pohištva. Podobno velja za kmetijstvo in druge sredine...
Ne morem mimo tega, da ne bi primerjali razvojne težnje in pogoje s hitrimi in uspešnimi posegi, ki jih dosegajo v DO »Tajfun« Planina. Mala, samo 130 članska delovna organizacija z relativno zelo malo strokovnega kadra je uspela na razvojnem področju in se danes vkjučuje v novo zelo zahtevno in pomembno proizvodnjo.
•	In kako se jih bomo z združenimi močmi lotili?
Predvsem z večjo odločnostjo in z večjo odgovornostjo vseh zaposlenih.
•	Za konec še to! Kaj si želite, da bi do prihodnjega občinskega praznika s skupnimi močmi še naredili oziroma kaj lahko pričakujemo v smislu vsestranskega razvoja občine?
Letošnja jesen in prihodnje leto bosta v smislu družbenopolitične aktivnosti izredno pestra. Pripravljamo se na kongres ZK in sindikatov, v občini smo pred referendumom za samoprispevek, spomladi pa so na vrsti že volitve. Omenjene aktivnosti zahtevajo veliko dela, ki bo moralo biti temeljito opravljeno.
V krajevnih skupnostih se zavedajo koliko jim pomeni. samoprispevek in krajani se že danes na zborih pozitivno opredeljujejo za referendum. Pri vsem mora vladati velika politična enotnost v vseh krajevnih skupnostih in ostalih sredinah. Srečujemo se s primeri neenotnosti in neaktivnosti v nekaj KS. Pri kadrovanju bomo morali misliti tudi na to.
Če bomo pri reševanju vseh teh problemov uspešni, bomo imeli tudi dobro osnovo za našo perspektivo!
KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA
1.	Ugotavljamo, da je delovanje delegacije za zbor krajevnih skupnosti pri SO dobro, dočim je delo delegacij za SIS slabo.
Delegati se ne udeležujejo sej delegacij in tudi ne sej skupščin SIS.
2. Vzroki za nedelavnost delegacij so tudi v tem, da se seje skupščin ne sklicujejo koordinirano. Se pravi, če bi seje skupščin za zdravstvo, kulturo, izobraževanje in telesno kulturo bile sklicane v dvodnevnem časovnem zaporedju, bi se delegacija sestala samo enkrat, obravnavala gradivo za vse štiri skupščine in določila delegate za seje skupščin.
Iz prakse pa nam je poznano, da se seje posameznih skupščin sklicujejo v daljšem časovnem zaporedju in moramo zaradi tega sklicevati seje delegacij za vsako skupščino posebej. Posledica tega pa je, da se delegati ne udeležujejo sej delegacij, ker se sklicujejo prepogosto.
Ne nazadnje smatramo, da je za dobro delo delegacije tudi odvisno od vodje delegacije.
3.	Najvažnejše postavke v srednjeročnem programu so:
—	ureditev cest
—	kanalizacija in vodovodi v strnjenih naseljih
—	dokončanje športnih objektov
—	melioracija kmetijskih zemljišč
—	izgradnja družbenih stanovanj
—	asfaltiranje ceste Ponikva — Dolga gora (sredstva Cestne skupnosti)
4.	Razprave o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za nadaljnih pef let so že bile na posameznih forumih (seja skupščine delegatov KS, svet KS in DPO).
Z dobro pripravo referendumskega programa, smatramo, da bo referendum uspel.
Referendumski program;
—	asfaltiranje krajevnih cest: v Hotunju, v Podgaju
—	Ponkvica — Okrog
—	rekonstrukcija cest v makadamski izvedbi:
—	Cecinje — Bobovo
—	Cmok — Srževica
—	Slom — Zg. Selce
—	obnova cestišča v naselju Ponikva
—	redno vzdrževanje nekategoriziranh cest (40 km)
KS PLANINA
1.	Delegatske pobude iz naše KS se upoštevajo le delno — zaradi preglasovanja.
Pobude delegatov v zboru KS SO se upoštevajo skoraj v celoti, medtem ko so manj upoštevane v delegatskih skupščinah SIS, kar pa je posledica organiziranosti in delovanja SIS v preveč obsežnem smislu, (gradiča so preobsežna in pre-komplicirano ter nerazumljivo napisana).
2.	Delegati so vse manj zainteresirani za delo v delegacijah in se ne udeležujejo sej, razen posameznih. Težave so pri
sklicevanju delegacij, skupščine SIS bi morali sklicevati bolj usklajeno in programirano (gradivo naj prihaja skupaj zaradi pregleda in sklicevanja sej delegacij v KS).
3.	Program se pripravlja in planirane postavke programa so še nedokončane in se bodo do sprejema samega plana v KS še spremenile. S programom pa predvidevamo:
—	mrliško vežico v Šentvidu
—	adaptacijo kulturnega doma na Planini
—	razširitev osnovne šole
—	preskrba s pitno vodo zgornjega dela Planine
—	razširitev PTT omrežja s centralo.
4.	Razgovori z občani po vaških skupnostih so bili opravljeni (prvi stiki) in upamo, da bo samoprispevek uspel, saj se zavedajo, da je to edini vir sredstev za financiranje modernizacije in vzdrževanje 60 km cest v KS.
—	Samoprispevek bomo vlagali v izgradnjo kulturnega doma na Planini in mrliške vežice v Šentvidu.
—	Podrobne podatke smo že večkrat posredovali na OK SZDL, vendar s vedno znova pojavljajo ista vprašanja.
KRAJEVNA SKUPNOST DOBJE PRI PLANINI
V delovanju delegatskega sistema so opazni pozitivni premiki, še posebej na relaciji delegacije in zbora KS občinske skupščine, kjer dobimo na vsako postavljeno delegatsko vprašanje tudi pismeni odgovor ter ustrezno rešitev problema. Nekoliko težje pa je z uresničevanjem delegatskih pobud v SIS, kjer so vprašanja in pobude delegatov največkrat povezane z denarjem ki ga ni dovolj za vse potrebe, zato delegati dobijo večkrat občutek, da niso upoštevani še posebej tisti, iz nerazvitih in oddaljenih KS, ki nimajo svojih predstavnikov v raznih odborih, kjer se pripravljajo finančne konstrukcije in gradiva za skupščine.
Udeležba naših delegatov na sejah je dobra, vendar je včasih težko zagotoviti udeležbo na skupščinah zaradi tega, ker je večina delegatov iz naše KS zaposlena v Štorah in Celju.
Najvažnejše postavke v osnutku novega srednjeročnega plana KS Dobje so: Izgradnja šole, izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja v vse vasi ter posodobitev krajevnih cest vključno z izgradnjo ceste Presečno — Žegar po kateri bi bilo možno uvesti avtobusno progo. Zavedamo se, da brez samoprispevka tako obsežnega programa ne bo mogoče uresničiti, zato je KK SZDL na svoji seji sprejela sklep, da se pristopi k izvedbi referenduma za nov samoprispevek ki ga bomo namenili za izgradnjo vodovodnega omrežja ter nadaljnje posodabljanje krajevnih cest, za kar je zainteresiranih širok krog občanov. Z samoprispevkom V tem srednjeročnem obdobju smo asfaltirali ceste v več vasi, zato se krajani zavedajo, da da brez samoprispevka v naslednjem obdobju ne bo mogoče nadaljevati z deli na vodovodu in cestah. Kljub temu, da so realni osebni dohodki vse nižji pričakujemo, da bo referendum za samoprispevek uspel. * 1
KS PREVORJE
1.	Pobude naših delegatov se na sejah skupščin ne upoštevajo, zato se sej skupščin tudi ne udeležujejo.
2.	Težave delegacij nastopajo v tem, ker so delavci zaposleni izven naše občine in jih v delovnih organizacijah ne pustijo na
seje skupščin, oziroma so delegati tudi nezanteresirani, ker se njihove pobude ne upoštevajo.
3.	Najvažnejše postavke v srednjeročnem programu 1986 —
—	1990 SO:
—	rekonstrukcija regionalne ceste Lesično — Prevorje — — Gorica pri Slivnici v dolžini 10,5 km (skrajni čas je, da se ta cesta dokonča),
—	adaptacija večnamenskega prostora za potrebe krajevne skupnosti,
—	asaltiranje 5 km cest, ki povezujejo sosednje krajevne skupnosti,
—	pridobitev obrata na Prevorju za žensko delovno silo.
4.	Predvideva se, da bo krajevni samoprispevek uspel če bodo skupščine SIS podpr,le naš program 1986 — 1990. Samoprispevek bomo razpisali za:
—	večnamenski prostor, ki je nujno potreben
—	5 km cest, ki povezujejo sosednje KS.
Sergej Šešerko
PREDSEDNIK IS SO
•	Tovariš Šešerko, prosimo, če na kratko ocenite dosežene rezultate gospodarstva naše občine v zadnjem letu:
Gospodarstvo občine je v obdobju enega leta doseglo zadovoljive rezultate primerjalno z rezultati na nivoju regije in republike. Zabeležili smo rast industrijske proizvodnje za 4,9% in rast realnega družbenega proizvoda 4,4 %. V ekonomskih odnosih s tujino je bil presežen plan za 5 % in doseženo pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom z indeksom 125. Izgube, ki so se pojavljale do sedaj v treh temeljnih organizacijah, so odpravljene, tako da ob polletju izkazuje izgubo le Komunalno obrtno podjetje Šentjur v znesku 4,5 mio din.
Kljub temu, da v prvem polletju letošnjega leta vsi kazalci niso pokazali trenda rasti, menimo, da bodo do konca leta dosežena resolu-cijska predvidevanja.
•	In kakšna so bila gibanja na področju družbenih dejavnosti oz. sploh splošne in skupne porabe?
Na področju družbenih dejavnosti smo v preteklih letih sledili politiki SRS o zmanjševanju deleža skupne in splošne porabe v družbenem proizvodu iz 16 % na 12 °/o tako, da nas je to pripeljalo v dokaj težek položaj. Ugotavljamo, da je potrebno pri nekaterih dejavnostih izvršiti korekcijo programov.
Posebno pozornost bo posvečati sprejemanju dokumentov republiškega značaja, ki so pomembni za pridobivanje sredstev solidarnosti za posamezne dejavnosti (zdravstvo, šolstvo).
Posebno pereča je problematika cestnega in komunalnega gospodarstva, saj kljub večletnemu prizadevanju ne uspemo dogovoriti delno domicilnega načina združevanja sredstev za te potrebe. Upamo, da bomo ob prehodu v novo plansko obdobje to vprašanje za nas ugodno rešili.
•	Smo v pomembnem obdobju planiranja. Zanima nas kako daleč smo v občini na tem področju?
Res je, da smo na izteku tekočega srednjeročnega obdobja, ob katerem se iztekajo tudi naši krajevni samoprispevki. Aktivnosti za pripravo planskih dokumentov so stekle že na začetku tega leta.
Pripravljena je bila Analiza izvajanja srednjeročnega plana občine in sprejete smernice za izdelavo plana za obdobje 1986 — 1990. Značilno je, da v interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih postopek planiranja hitreje poteka kot pa v delovnih organizacijah.
Osnovno vprašanje koncepta razvoja v posameznih sredinah pa sodim, da je pri večini nosilcev planiranja razrešeno.
•	Kakšne so osnovne usmeritve razvoja naše občine za naslednje srednjeročno obdobje in, če je možno, kakšna je vizija razvoja občine do leta 2000?
V naslednje srednjeročno obdobje vstopamo s smernicami, ki so se izoblikovale pri nosilcih planiranja in v širših družbenih krogih, to je v strokovnih in družbenih okoljih. Enotna ugotovitev je, da moramo bodoči razvoj bazirati na:
—	večjem vnosu znanja v proizvodnjo vseh vrst
—	višji dodelavi razpoložljivih surovin
—	trajni usmeritvi v mednarodno blagovno menjavo, ki bo močno pogojevala naše nadaljnje perspektive
—	doseči je potrebno optimalno delitev družbenega proizvoda med posamezne porabnike
Občina se bo še vnaprej razvijala tako kot to določajo njene geografske in naravne danosti, z upoštevanjem že navedenih smernic.
•	Zanima nas, kaj v tem smislu izvršni svet postavlja kot prioritetne naloge?
Težko je iz širokega spektra nalog, ki jih izvršni svet ima, izdvajati prioriteto. Vendar sodim, da lahko in mora največ storiti v ustvarjanju pogojev za tak razvojni koncept, kot je bil nakazan. Tu mislim predvsem skrb za izgradnjo infrastrukture vseh vrst in aktiven odnos in sodelovanje z nosilci planiranja pri definiranju in odločanju za posamezne programe. Ne gre zanemariti tudi vloge, ki jo ima izvršni svet in upravni organi pri zagotavljanju zakonitosti in upravnega reda na območju občine.
•	Vemo, da izvršni svet sprejema svoje odločitve kolektivno. Zanima pa nas, kako vi realno gledate na sedanji razvoj naše občine in da ocenite realne možnosti nadaljnjega razvoja?
Menim, da so dosedanji dosežki, ki so rezultat najrazličnejših objektivnih in subjektivnih elementov, zadovoljivi, čeprav bi lahko tudi ocenili, da smo tu in tam kaj tudi zamudili. Vsi ti dosežki pa predstavljajo solidno osnovo za naprej, pri čemer imam v mislih predvsem že dosežen tehnološki nivo v naših delovnih organizacijah in pa zdravo gospodarsko stanje v večini delovnih organizacij, ki je pogoj za vsak nadaljnji korak.
Z upoštevanjem že naštetih komparativnih prednosti in upoštevanjem, da je na razpolago tudi dovolj mladega izobraženega kadra, ki si mora zaenkrat iskati zaposlitev drugje, so naše možnosti še velike.
•	Ali je res, da smo v bodočem razvoju omejeni zaradi pomanjkanja delovne sile? Kakšno kadrovsko politiko bi morali voditi, da bi lahko uresničili cilje, ki ste jih prej omenili?
V zadnjem času se večkrat pojavlja trditev, da nimamo delovne sile, s katero bi realizirali naše razvojne koncepte. Moram reči, da so te trditve bolj tendeciozne kot pa objektivne. Že v prejšnjem vprašanju sem nakazal, da gre bolj za problem strukturnega neskladja kot pa dejansko pomanjkanje delovne sile. Naš koncept ni razvijanje programov, ki bi zahtevali velike kadrovske potenciale nekvalificirane delovne sile ampak predvsem kvalificirano delovno silo, ki danes prihaja iz procesa izobraževanja. Torej je naš namen predvsem doseči višji kvalitativni in ne kvantitativni nivo zaposlovanja. V občini v tem smislu v nekaterih sredinah že teče tudi sistem štipendiranja in izobraževanja; v drugih pa bo to tudi ena izmed pomembnih nalog v prihodnje.
*	Prosimo vas, da poveste kakšna so tista vprašanja, ki bodo vas delno in sodelavce v izvršnem svetu v prihodnje najbolj okupirala?
Gotovo bo tudi v bodoče osnovna skrb izvršnega sveta ustvarjanje družbenega proizvoda in njegova optimalna delitev. Nadalje v soustvarjanju ustreznih pogojev za postopno realizacijo prej navedenih ciljev, kar je kolektivno delo vseh članov izvršnega sveta in vodilnih delavcev v delovnih organizacijah. To bomo lahko dosegli z ustvarjanjem medsebojnega zaupanja in eleminacijo vseh medsebojnih zavor in skupnim spoznanjem, da smo sami najbolj odgovorni za ustvaritev čim-boljšega standarda naših delovnih ljudi in občanov. 1
PODELITEV ZLATEGA ZNAKA IN PLAKETE ĆZ
S sklepom komisije za podelitev zlatega znaka in plakete CZ pri
OŠCZ z dne 17. 6. 1985 podeli zlati znak CZ.
1.	Tov. VREČKO-SIKOLE Ivanki za aktivno delovanje v štabu CZ KS Dobje. Tov. Ivanka opravlja dolžnost vodje PMP, kjer s svojin? znanjem in delom uspešno vodi in nenehno skrbi za usposobljenost pripadnikov PMP. To njeno aktivno de‘lo se potrjuje na občinskih tekmovanjih enot PMP, kjer dosegajo vedno boljše rezultate.
2.	Tov. FENDRE Vinku — pomočniku načelnika za tehnično reševalno dejavnost pri OŠCZ.
Tov. Vinko je s svojim aktivnim delom in odgovornostjo uspešno opravljal naloge pri reševanju ob elementarnih nesrečah in pri odpravljanju njihovih posledic. Nenehno skrbi za materialno opremljanje tehničnih enot kakor tudi za dopolnjevanje svojega dela načrta CZ.
3.	Tov. CMOK Martin, za njegovo prizadevanje pri razvoju CZ v občini Šntjur kot prvemu referentu za CZ.
-Tudi tov.CMOK je s svojim delom pri OGZ Šentjur je in še veliko prispeva za razvoj CZ in uspešno povezovanje med CZ in gasilskimi društvi.
4.	Tov. PERC Alojzu poveljniku štaba CZ KS Kalobje za dobro vodenje štaba in enot CZ, kakor tudi za njihovvo aktivno delovanje. S svojim osebnim angažiranjem veliko prispeva za razvoj CZ in se uspešno povezuje tudi z ostalimi strukturami v KS.
PLAKETA CZ OBČINE ŠENTJUR SE PODELJUJE
1.	Tov. NASTOVSKI Veličetu za njegovo nenehno skrb za usposabljanje enot RBK zaščite v naši občini.
Tov. NASTOVSKI s svojo aktivno vlogo prispeva izredno veliko pri usposabljanju pripadnikov RBK zaščite, predvsem pa pri načrtovanju skupnih akcij aktivnega usposabljanja, kar je izrednega pomena. Vse to se je odražalo v treh skupnih vajah enot JLA mariborske garnizije n CZ občine Šentjur.
Njegova dejavnost se odraža tudi pri vzpostavljanju direktnih vezi med oboroženimi in civilnimi strukturami SLO.
Ta plaketa je samo majhna zahvala za njegovo pomoč in razumeva-, nje ter vzpodbuda za nadaljnje skupno delo.
2.	OGZ Šentjur — za njeno aktvno in uspešno delovanje pri razvoju civilne zaščite v občini.
OGZ s svojim strokovnim kadrom redno usposablja pripadnike,gasilskih enot CZ, skrbi za uspešno in aktivno sodelovanje med gasilskimi društvi in strukturami CZ v naši občini. Svojo aktivnost še posebno usmerja na področje preventivnega delovanja protipožarne zaščite, kar je temelj družbene samozaščite. Skupno z OŠCZ načrtuje in nabavlja tehnično opremo, katero skupno koristijo gasilci in civilna zaščita.
Ta njena aktivnost se odraža v 30-letnem delovanju, katerega jubilej praznuje v tem letu.
3.	Republiški sekretar za LO je ob dnevu civilne zaščite podelil priznanje tov. Erjavec Cvetku, referentu CZ v naši občini.
KOMISIJA ZA PODELITEV ZLATEGA ZNAKA IN PLAKETE CZ PRI OŠCZ
Vedno in povsod
Če na hitro preletimo zgodovino pošte v našem kraju, jo zasledimo že v času fevdalne dobe, predvsem v časih »celjskih grofov«. Prva poštna zveza je po pripovedovanju starejših občanov bila uvedena s Celja (Celeo), ko je znani celjski poštar Gašper Andrej Jakomini, dokupil, gosposki na Blagovni in Anderburgu (1778). Nadalje zasledimo pošto v času, ko je v Šentjurju živela ugledna družina Ipavec (1831). Ipavci so imeli pošto v najemniškem odnosu vse do leta 1846, ko je v Šentjur pripeljal prvi vlak. Od takrat dalje je bila pošta na železniški postaji. V kasnejšem času so jo preselili v zgornji trg, verjetno zaradi tega, ker je bila tam tudi občina. Leta 1941 so pošto Nemci zaprli. Nekaj časa med vojnama je pošta delovala v sklopu XIV. divizije, ki je takrat bila bolj proti okupatorju v našem kraju. Dolga leta je imela pošta svoje prostore v zgradbi pri glavnem križišču, kjer je sedaj telefonska centrala. Od leta 1979 pa poslujemo v novih prostorih, ki so sodobni in dovolj veliki tako, da bo v njih moč obvladovati promet tudi v bodoče, ko se bo kraj še bolj razširil in se bo povečalo število prebivalcev.
Pr; ppp enoti gentjur je sistematiziranih 12 delovnih mest, ki so naslednja: upravnik, dva blagajnika za vplačila in izplačila, trije sprejemni in izdajni delavci s te-leorinterjem, pet dostavljačev ter pomožni prevzemni in odpravni delavec — snažilka. Eden sprejemni in izdajni delavec ter eden dostavljač služita kot rezervi in nadomeščata v času letnih dopustov in bolezenskih odsotnosti delavce na naši pošti in na ostalih poštah na področju naše občine.
Na področju PTT enote Šentjur pri Celju živi po podatkih iz leta 1984 8.017 prebivalcev. Od tega ima 6-krat tedensko dostavo 4.795 prebivalcev, 1.883 jih ima 3-krat, 1109 dvakrat in 230 prebivalcev ima posredno dostavo (preko izpostavljenih predalčkov). Dostava preko izpostavljenih predalčkov ni najboljša, je pa nujna zaradi oddaljenosti nekaterih hiš od glavnih cest in poti, tako da je dostop z avtomobilom ali mopedom težaven. Treba je povedati, da je tak način dostave v zadnjih letih precej zmanjšan, saj so ponekod uredili ceste in poti. Največ izpostavljenih predalčnikov pa smo' ukinili z odprtjem nove PTT enote na Kalobju. Z odprtjem te PTT enote smo lahko precej naredili v zvezj s kvaliteto dostave poštnih pošiljk tako, da smo uvedli trikrat tedensko dostavo.do Trške gorce in Osredka, prej je bila dvakrat tedensko.
Toliko na kratko o dostavni službi, kako pa delamo na sami PTT enoti?
Blagajnik za vplačila in izplačila ima delo v dveh izmenah. Opravlja različne storitve, kot so vplačila in izplačila iz hranilnih knjižic poštne hranilnice in bank, vplačila in izplačila preko poštnih nakaznic in nakaznic SDK, izplačevanje mednarodnih izkaznic, opravlja menjalniške posle kot so menjava tuje valute, menjava potniških čekov, evročekov itd.
Sprejemno izdajni delavec s teleprinterjem sprejema in izdaja vse vrste poštnih pošiljk, spreje-
ma, prevzema in odpravlja telegrame, pripravlja vse vrste poštnih pošiljk za dostavo in opravlja obračun z dostavljači. Z ozirom na to, da je v sklopu tega delovnega mesta zbirni telegram, kar pomeni, da delavka na tem delovnem mestu prevzema in odpravlja telegrame še za osem drugih pošt na področju naše občine, je to delo izredno zahtevno, odgovorno in težavno.
Pomožni, prevzemni in odpravni delavec — snažilka pomaga 3 ure pri sortiranju, žigosanju in usmerjanju pošiljk, ostali čas pa ima za čiščenje prostorov.
Upravnik PTT enote ima 62 ur mesečno določenih za organizacijo in vodenje enote, 120 ur pa za kontroliranje opravljanja poštnih storitev. Produktivnost v manipulaciji se giblje od 140 do 155 %, v dostavi pa od 115 do 130%.
Težav pri opravljanju poštnih storitev ni, razen tega da so z ozirom na neekonomske cene prisotni zelo visoki stroški, da delavka na sprejemno izdajnem okemUi s teleprinterjem obvladuje promet s težavo, produktivnost pa še ne dopušča zaposliti na teh delih in nalogah še enega delavca in da je na področju pošte še 230 prebivalcev, katerim ne moremo nuditi dostave kot bi želeli.
Kar se tiče pravilnosti pri opravljanju PTT storitev naj povemo, da se predpisov dosledno pridržujemo, da pa se mora PTT delavec stalno izobraževati, saj se predpisi pogosto menjajo. Ravno v naslednjih mesecih bo v splošnih pogojih za opravljanje PTT storitev stopila v veljavo vrsta novih predpisov oziroma sprememb, kot so največje dovoljene dimenzije, teže in vrednosti nekaterih vrst pošiljk, načini vročanja itd. Vse te spremembe smo PTT delavci doÉni osvojiti in jih na primeren način posredovati porabnikom, kar pa ni vedno lahka naloga.
toisnx
POT^^HCELJe
TOZD prodaja Šentjur
Delavci SOZD MERX DO POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠENTJUR, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur ob občinskem prazniku in vam želimo mnogo delovnih uspehov, ob enem pa se še nadalje priporočamo za nakup v vseh naših prodajnih enotah.
Še posebej priporočamo obisk prenovljene trgovine v Gorici, ker upamo, da bo s svojim sortima-nom zadovoljila širok krog potrošnikov.
Reportaža o prenovljeni trgovini sledi v septembrski številki Utripa.
KRAJEVNA SKUPNOST LOKA PRI ŽUSMU
V KS Loka pri Žusmu ocenjujemo, da so se delegati D PS in SIS redno vključevali v razreševanje delegatskih pobud v občini. Razne pobude po delegatski poti so bile na seji delegacije skupno obravnavane, stališče delegacije pa je delegat potem prenesel na sejo skupščin občine Šentjur.
V	KS Loka pri Žusmu so bile tudi težave pri sklicu posameznih delegacij in določitvi delegata za sejo skupščine. Tu je večje število vključenih delavcev, ki pa zaradi službe niso mogli priti na sejo, oz. jim posamezne DO niso omogočile odsotnost z dela itd.
V	bodočem srednjeročnem programu naše KS so najvažnejše naslednje postavke:
—	pristop h gradnji telovadnice pri COŠ Loka pri Žusmu
—	dokončati modernizacijo občinske ceste Slivnica — Sodna vas
—	povečati telefonsko centralo v KS in s tem omogočiti večje število telefonskih priključkov
—	pričČti z gradnjo več namenskega prostora •
—	pristopiti h gradnji družbenih stanovanj (blok) potreba ne kaj stanovanjskih enot
—	dokončati gradnjo orodjarnice v Dobrini — za potrebe GE Dobrina
—	dokončati z gradnjo lovske koče na Žusmu
—	pričeti z raziskavo tople vode v Dobrini
—	redno vzdrževanje vaških cest in po možnosti delna modernizacija istih.
V	KS Loka pri Žusmu predvidevamo ponoven samoprispevek za obdobje 1986 — 1990. Zbrana sredstva samoprispevka pa bodo porabljena za sofinanciranje stroškov vzdrževanje in gradnjo vaških cest ter modernizacijo istih, vzdrževanje vodovodov, gradnje mrliške vežice na Žusmu, razširitvi telefonskega omrežja ter plačilo vseh ostalih potreb v KS in delovanje same KS Loka pri Žusmu.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJUR-OKOLICA
Uresničevanje delegatskih pobud v celotnem področju delovanja delegacij v občini iz naše strani je različno. Največkrat in tudi najbolj dosledno se izvajajo pri skupščini občine, pri SIS pa malo ali pa skoraj ne. Vzrokov je več: zelo raznoliko področje interesnih skupnosti, pomanjkanje sredstev, nezainteresiranost, prevelik vpliv strokovnih služb na sprejemanje ali pripravo planov in s tem tudi usmerjanje sredstev, občutna je smer koncentriranja in ne širine v smislu celotne občine, s tem pa neenakomeren razvoj občine kot take. Krajevne skupnosti morajo skupaj z občani skrbeti za osnovno infrastrukturo.
Delegacije se redno sklicujejo, udeležba pa je slaba, tako da je aktivnost vedno enih in istih. Vzroki so v veliki razvejanosti KS, s tem pa različnimi interesi (delegat Vrbnega ne bo pokrival interes Grobelnega in obratno) tako,' da je ugotovljeno, da je naša KS prevelika, prerazvejana to pa je največji vzrok v nedelovanju delegatov in delegacij. Vzrok je tudi čas in zaposlenost tako na delovnem mestu kot doma, so pa tudi subjektivnosti in osebni pogledi na stroške, ki so s tem povezani.
Srednjeročni program temelji na vodooskrbi, ureditvi cest, kanalizacij, ureditvi naselij, izgradnji večnamenskih prostorov, izgradnja mrliške vežice v Šentjurju (KS Šentjur-center, KS Šentjur-okolica, KS Blagovna) izgradnja vodovodnega sistema Kozarica (tudi vse tri KS), povsod pa so plani vezani tudi na sofinanciranje SIS in ZD v občini in izven nje.
1 Samoprispevek bomo uvedli v razpis za zgoraj navedeni srednjeročni plan v vseh petih KS, ki pa imajo tudi svoje plane: vodooskrba, ceste, kanalizacije, domovi občanov in telefonije.
Pričakujemo, da bo referendum uspel, ker smo pri realizaciji sedanjega referendumskega programa ugotovili, da smo ga v celoti realizirali, razen tam kjer je odpovedala soudeležba SIS in ZD. Občani pa imajo kljub težavam, zaradi velike razvejanosti preko VS, v KS zaupanje, saj nismo nikoli delali forumsko.
RIBIŠKA DRUŽINA
VOGLAJNA
63220 STORE
UREDNIŠTVO CESTITA VSEM RIBIČEM OB 30. LEtNICI RD
JANEZ GRAČNER — PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV
—	Vi ste neprofesionalni predsednik občinskega sindikalnega sveta Šentjur. Ste redno zaposleni v blagovnici Merx, kakšne težave imate zaradi tega?
Moram po pravici povedati, da nekih posebnih težav zaradi svojega amaterskega dela v sindikatu nimam, čeprav so težave predvsem specifične narave. Zato menim, da bi bilo potrebno to funkcijo — predsednika občinskega sindikalnega sveta profesionalno postaviti. Namreč naloge, katere so postavljene pred sindikate ih pa bitka, katero bije sindikat v teh zaostrenih gospodarskih razmerah, je tako široko zastavljena, da jo je nemogoče doseči s tako kadrovsko zasedbo občinskega sindikalnega sveta kot je trenutno.
—	Ali imate težave na delovnem mestu zaradi tega, ker porabite za sindikalno aktivnost veliko časa in kakšne so težave drugih sindikalnih aktivistov v občini?
Kot sem že omenil, velikih težav tudi nimam v ozd, kjer sem zaposlen, vsaj v tem smislu ne, da bi kdo nasprotoval mojim izostankom oz. aktivnostim, ki se odvijajo med delovnim časom. Vendar si moramo delo organizirati tako, da nemoteno teče naprej in, da so doseženi določeni rezultati. Verjetno vam je poznano, kako je delo v trgovini organizirano, v kakšnih težavah se trgovina nahaja že nekaj let nazaj, da smo ' delovno silo zreducirali na minimum, da je struktura zaposlenih predvsem ženska delovna sila, da so tu veliki izostanki zaradi bolniške, da je potrebno izredno veliko naporov vložiti za povečanje produktivnost oz. povečanje fizičnega obsega prodaje in to v času stabilizacijskih prizadevanj, da je potrebno zmanjšati porabo v trgovini, če hočemo prisiliti kupce, da bodo več kupovali, čeprav vemo, da kupna moč že nekaj let nazaj pada, da padajo realni OD itd. To bi bile tiste specifične težave, katere sem omenil prej, skratka gre za eno veliko časovno stisko, katero je praktično nemogoče dohajati. Zato tudi včasih kakšna aktivnost malo izostane oz. se časovno zavleče.
—	Sindikati so v težkem položaju, saj vsi govorimo, da je potrebno izboljšati produktivnost in delo, pri tem pa realni osebni dohodki padajo!
Okoli realnih OD že malo preveč kompliciramo, kar naprej govorimo, da realni OD padajo, vendar uradni podatki kažejo v tistih OZD, kjer so povečali produktivnost, da so tudi realni OD porasli. Je pa tudi nekaj OZD- takšnih, kjer produktivnost pada, realni OD pa kljub temu rastejo. Skratka v sindikatih moramo strmeti k temu, da bomo povečali produktivnost dela s čemer ne bo problem povečati OD in tako še bodo povečali tudi realni OD.
—	V letošnjem letu je občinski sindikalni svet prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo za 1. maj na Resevni in ponovno poživil delavske športne igre. Ali je to za sindikalno aktivnost potrebno?
Dejansko je občinski sindikalni svet skupaj s planinskim društvom prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo za 1. maj na Resevni. Moram reči, da je bila udeležba na prireditvi izredno zadovoljiva. Za naprej pa želim, da bi skušali to prireditev organizacijsko izpopolniti v tem smislu, da bi OZD bolj organizirano pristopile.
Delavske športne igre so zelo pomembne za sindikalno aktivnost, zato je bil že skrajni čas, da smo jih zopet oživeli. Kajti to je edina aktivnost, ki delavce v tem hitrem tempu življenja in časovni stiski združuje.
—	Šentjur ima sorazmerno majhno industrijo, saj je zaposlenih nekaj čez 3.000 delavcev, katere so glavne naloge sindikatov v občini?
Občinski sindikalni svet je na svoji letni seji sprejel program dela za enoletno obdobje, s posebnim poudarkom na naslednjih področjih:
—	zagotavljanje socialne varnosti delavcev,
—	dograjevanje sistema pridobivanja in delitve dohodka, sredstev za OD in skupno porabo,
—	oživitev delegatskega sistema,
—	permanentno spremljanje rezultatov gospodarjenja, s poudarkom na takozvano ofenzivno gospodarsko politiko ali z drugimi besedami povedano, preseganje z resolucijo in plani za leto 1985 opredeljenih ciljev '■ospodarjenja.
—	Pred nami je praznovanje občinskega praznika, kaj si želite, da bi se uresničilo do konca leta in čemu bo dan poudarek v naslednjem srednjeročnem obdobju, da morajo sindikati uresničiti?
Mislim, da sem z zadnjim odgovorom že povedal kaj je naša skupna naloga, ki pa je pogojena s skupno akitvnostjo vseh subjektivnih sil in delavskega razreda kot celote; boljše delo, večja produktivnost, izvozna usmerjenost zgrajena na lastnem znanju, čim manj administriranja in še bi lahko naštevali, to je naša usmeritev ter skupna naloga, da prebrodimo sedanje težave v celotni družbi ter si s tem ustvarimo pogoje za nemoten in perspektiven razvoj na osnovah samoupravne socialistične demokracije.
Iz delovnih organizacij
KLJUB VEDNO VEČJIM POGOJEM GOSPODARJENJA SMO V KK DOSEGLI RELATIVNO DOBRE REZULTATE
Splošno zaostrovanje pogojev gospodarjenja tudi kmetijstvu ne prizanaša. Celo več, pogoji poslovanja te panoge so se še bolj zaostrili kot poprečno v gospodarstvu. K temu največ prispeva rast stroškov za obresti, saj smo v letošnjem prvem polletju namenili kar 36 % (primerljivega) dohodka za obresti. Cene sredstev za proizvodnjo rastejo bistveno hitreje, kot cene naših proizvodov, enako velja za različne dajatve ipd.
V KK smo se vsekozi zavedali, da nam te ugotovitve ne pomagajo dosti. Zavedamo se, da moramo poslovati in se razvijati v pogojih, ki so, da lahko prodamo le po cenah, ki jih trg priznava. Nobeno tarnanje ne spremeni dejstev, te lahko spremenimo le sami z boljšim delom ter dobrimi poslovnimi oziroma razvojnimi odločitvami. Naš cilj je bil in je, doseči nadpovprečne rezultate v proizvodnji. Le tako bomo lažje prenesli slabšanje ekonomskega položaja celotne panoge.
Da bi zagotovili v teh zaostrenih pogojih uspešno gospodarjenje, smo morali marsikaj spremeniti oziroma narediti. S sanacijskim programom smo začrtali naloge za odpravo izgube v TOZD Transport, realno smo zmanjšali vezavo denarja v zalogah, zmanjševali smo stroške na vseh nivojih, preprečevali zmanjševanje obsega proizvodnje oziroma staleža živine, se povezovali z dobavitelji surovin in kupci naših proizvodov itd. Vse te aktivnosti so prispevali k temu, da smo polletno poslovanje zaključili brez izgub, posebno pa so spodbudni podatki o obsegu proizvodnje in storitev. Tako smo v TOK-u povečali odkup pitancev glede na lansko prvo polletje za   V
— TOZD
ELEGANT ŠENTJUR
V prvem polletju letošnjega leta je 260-članski kolektiv Eleganta dosegel na področju proizvodnje zelo' dobre rezultate. Kljub velikim obveznostim, ki smo si jih na začetku leta začrtali v planu, smo ob polletju dosegli 98 % načrtovane količinske proizvodnje, kar je zaradi velikih izpadov (porodniška, bolniška), ki so daleč nad povprečjem DO Toper vsekakor dober rezultat.
Največji delež kapacitet je ponovno zasedel izvoz na konvertibilno področje in klirinško področje. Sodelovanje z zahodnonemško firmo ELHO se nadaljuje tudi v letošnjem letu in predstavlja glavni del Toprovega konvertibilnega izvoza. V začetku letošnjega leta smo na novo formirali delovno brigado za proizvodnjo hlač in lažjih artiklov, v kateri je trenutno 15 delavk v eni izmeni. Ta skupi-
24 %, mleka za 14 %, povečuje se prodaja ter ustvarjena razlika v ceni v trgovini, prav tako je večji obseg klanja v klavnici. Bistveno se je povečal obseg dela v Transportu, kar je prispevalo k odpravi večletne izgube. Ti pozitivni premiki, čeprav ne veljajo za vse dejavnosti enako, nam bodo omogočili, da bomo prebrodili sedanjo ekonomsko krizo v kmetijstvu. Žal pa ne moremo pričakovati, kakšnih večjih naložb v povečanje proizvodnje (razen pridobivanje zemljišč). Zaradi dragega kapitala ter dohodkovnih problemov, bomo vlagali v tiste objekte in naprave, ki pomenijo ozka grla v proizvodnji, povečanje produktivnosti, zaščita okolja ipd. Bolj kot naložbam se bomo morali posvetiti boljšemu izkoriščanju že zgrajenih kapacitet (predvsem v zasebnem sektorju) ter sploh intenzivnejši izrabi zemlje.
Položaja kmetijstva pa seveda ne moremo ocenjevati le skozi bilančne podatke delovne organizacije, če kmet s prodajno ceno ne pokrije vseh stroškov proizvodnje, se to v celoti ne odrazi v bilanci TOK-a. K sreči so naši kmetje dovolj trdni v svoji proizvodnji tako, da se ne odločajo prehitro o opustitvi določene nerentabilne proizvodnje. Toda, če dohodka dalj časa ni, ne pomaga nobena trdnost, takrat se proizvodnja začne nezadržno manjšati, ne glede na našo" politiko in pozive. Upajmo, da se bodo sedanje razmere uredile še pravi čas, da do tega ne bo prišlo.
Vsi kmetje in delavci v kmetijstvu skušamo dati svoj prispevek razvoju naše družbenopolitične skupnosti tako, da se trudimo tudi v zaostrenih pogojih ohraniti proizvodnjo. Obljuba, da bomo delali tako tudi v bodoče pa naj bo naša želja ob občinskem prazniku — »18. avgustu«.
na je dosegla do sedaj zelo dobre rezultate, ki so tudi doprinesli k tako visokemu doseganju plana. V mesecu avgustu bomo pričeli s formiranjem druge izmene na tej brigadi.
V drugem polletju nas čakajo še izredno velike delovne obveznosti, saj je prodano za zimsko sezono več izdelkov kot pa so naše planske kapacitete. Zimska sezona je za nas vsekakor zelo pomembna, saj se od celotne planirane realizacije DO Toper kar 65 % realizira od meseca avgusta do konca leta. Zato je pozitiven rezultat ob polletju toliko bolj spodbuden, če vemo, da smo v prvem polletju delali v glavnem za izvoz in pa na zalogo za zimsko sezono.
Start v drugo polletje nam daje zato realno osnovo, da bomo začrtane rezultate ob koncu leta tudi dohodkovno dosegli, kar nam bo omogočilo, da bomo storili" kaj več na modernizaciji pogojev dela in strojne opreme.
DO Toper bo tudi v letošnji zimski sezoni sodelovala pri opremljanju smučarskih reprezentanc( Jugoslavija, Avstrija, Čehoslovaška, Romunija), prav tako pa se bo še bolj vključila v dogajanja v skakalnem športu, kjer so Toprovi skakalni kombenzioni dobili tudi že potrditev na tržišču, saj smo
prejeli prva naročila iz Norveške, Čehoslovaške in Italije. S kombeni-zioni bodo opremljeni tudi jugoslovanski skakalci, med njimi Primož Ulaga in Debelak (Planica, 185 m).
Za naslednjo sezono pa pripravlja Toper novo spomladansko kolekcijo v trikotažnem programu
Občinska knjižnica Šentjur, ustanovljena leta 1946, deluje od leta 1980 v novih prostorih, v ulici Dušana Kvedra 16.
V	letošnjem letu smo poleg že obstoječih prostorov (izposoja, cicibanova soba, pionirski in mladinski oddelek, čitalnica), pridobili še prostor za obdelavo knjig (ak-cesijo) in skladišče, ki je bilo nujno potrebno za nemoteno delo. V KS Kalobje deluje izposojevališče, v kratkem pa naj bi začeli z izposojo tudi v KS Dobje. V naslednjem letu planiramo otvoritev iz-posojevališč v KS Ponikva, Dramlje, Planina in Loka pri Žusmu. Letos bi radi izboljšali izposojo v DO Tolo in Moda, s katerimi že nekaj let uspešno sodelujemo.
V	obč. knjižnici sta zaposleni dve delavki za nedoločen čas in en delavec za določen čas.
Trenutno imamo v knjižnici 18.060 knjižnih enot, od tega smo jih letos v prvem polletju nabavili 1.080. Poleg leposlovnih knjig, nekaj strokovne literature, leksikonov. so obiskovalcem na voljo tudi časniki in revije.
Od 1. januarja do 30. junija 1985 je knjižnico obiskalo 6.496 obiskovalcev, ki so si sposodili 13.975 knjižnih enot. Od obiskovalcev je bilo največ pionirjev in sicer 3.224, mladink je bilo 1.254, mladincev 618 in odraslih 1.400. Razveseljivo je dejstvo, da obiskuje knjižnico veliko mladih bralcev. Vsekakor si želimo, da bi pridobili čimveč bralcev, kar se delno tudi uresničuje. Cene knjig namreč strahovito naraščajo, zato se tudi zvišuje število obiskovalcev.
Poleg osnovne dejavnosti knjižnice (nabava in izposoja knjig), prirejamo enkrat mesečno ure pravljic, ki so dobro obiskane. Udelužuje se jih 20 — 25 otrok, ki pri pravljicah aktivno sodelujejo. Otroci rešujejo tudi uganko meseca.
Razen ur pravljic in uganke me-
(tenis, kolesarstvo, prosti čas), ki bo protiutež za zimsko kolekcijo.
Za tiste občane, ki so stalni obiskovalci naše prodajalne v Šentjurju verjetno naslednje informacije ne bodo nič novega, za tiste, ki pa še to niso, pa naj povemo, da lahko v naši prodajalni najdejo izdelke iz kompletnega Toprovega prodajnega programa, ki ga sestavljajo naslednje skupine izdelkov :
—	oblačila za smučarje (bunde, brezrokavniki, smučarske hlače, pulovri),
—	oblačila za planinarjenje (vetrovke, anoraki, pumperice,. nahrbtniki),
—	oblačila za tenis (trenirke, majice, hlače, torbe),
—	oblačila za kolesarjenje (majice, hlače, vetrovke, torbe),
—	oblačila za prosti čas.
V mesecu avgusta bodo že na prodaj izdelki za zimo po zelo ugodnih cenah, kar vsekako ne kaže zamuditi.
Ob 18. avgustu —, prazniku občine Šentjur, želi kolektiv Eleganta vsem občanom mnogo delovnih uspehov v delovnih organizacijah in doma.
seca imamo v planu tudi organiziranje debatnih in literarnih večerov. Kulturno dogajanje v občini bi radi popestrili tudi z razstavno dejavnostjo. Do sedaj smo že organizirali nekaj razstav, upamo pa, da bomo s pridobitvijo ustreznih prostorov to dejavnost še razširili in popestrili. Tako bomo že v mesecu avgustu, v počastitev občinskega praznika, organizirali likovno razstavo.
V prihodnjem petletnem obdobju se mora knjižnica še bolj odpreti navzven, knjižne fonde ustrezno prilagoditi uporabnikom, koordinirati nabavno politiko in predvsem pridobiti status, ki bo stimuliral ne pa zaviral delo.
Želimo in se tudi trudimo v tej smeri, da bi knjižnica končno prerasla stari tip ljudskih knjižnic. Postati mora informacijsko središče jin se mora povezati v knjižnično — informacijski center. Temeljne naloge knjižnice morajo biti vzgoja, izobraževanje in informacijsko delo.
Radi bi vas opozorili še na obratovalni čas občinske knjižnice, ki je odprta za obiskovalce v
ponedeljek	od	7.	—	19.	ure
sredo	od	7.	—	17.	ure
petek	od	7.	—	19.	ure
Torek in četrtek sta rezervirana za nabavo in obdelavo knjižnega gradiva, za terensko delo, urejanje knjižnice.
Na kratko smo vam poizkušali prikazati delo v občinski knjižnici, ki se po nekakšni logiki smatra samo kot izposojanje knjig, brisanje prahu s polic in branje knjig ha -lovnem mestu.
Vsem delovnim ljudem in občanom pa ob 18. avgustu, prazniku občine Šentjur, iskreno čestitamo.
KK
Občinska knjižnica Šentjur
Praznujemo
PRAZNIČNO NA RESEVNI
Vse naše misli, hotenja in dejanja so usmerjena k Resevni, na kateri bomo 18. avgusta praznovali svoj občinski praznik. Ta naša Resevna ni navadna Resevna; poleg njenih naravnih lepot, ki so znana vsem nam in širši okolici, skriva v sebi velike stvari. Njeno ime je močno povezano z zgodovinsko preteklostjo NOB, zato ni slučaj, da bo na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Šentjur pri Celju osrednje praznovanje potekalo prav na Resevni.
Srečni smo, da lahko po 40 letih slavnostne zmage vseh pravičnih in naprednih sil sveta, ki so izbojevale zmago nad fašizmom, proslavljamo tudi mi svoj praznik v miru in svobodni domovini. Pred 40 leti je bila tudi naša legendarna Resevna prizorišče hudih in krvavih bojev naših — Titovih borcev z mnogokrat premočnim sovražnikom.
Zaradi velikih, krvavih pa vendar svetlih strani naše zgodovine NOB, katero spoštujemo tudi danes ni čudno, da posamezni borci pravijo, da predstavlja Resevna za nas Kadinjačo v malem,-
Jutranjo tišino, ki se je prebujala v svitu spomladanskih sončnih žarkov so prekinili streli sovražne soldatke. Več tisoč dobro oboroženih sovražnih vojakov, ki so bili specialno izurjeni za hajke partizanov, je stiskalo sovražni obroč in neusmiljeno uresničevalo svoj strateški načrt uničenja borcev in aktivistov, ki so se takrat na pragu svobode — 18. marca 1945 zadrževali na Resevni. Borci so se junaško in častno borili do zadnje krogle in jih je glavnina omahnila v smrt. Nikoli več jih ne bomo srečali, jim hvaliženo stisnili borbeno roko, ali se z njimi pogovorili. Njihova dejanja so za
nas, ki uživamo njihove sadove, neprecenljive vrednosti.
Po gozdovih Resevne in njene okolice je izkrvavelo 80 borcev in aktivistov, najboljših sinov in hčera naše domovine.
Padel je skoraj ves 2. bataljon Kozjanskega odreda s komandantom Andijem Šepetavcem na čelu, vsi kurirji, obstoječe kurirske postaje, borci specialnega zaščitnega voda s hrabrim komandirjem Pol-detom Slapškom-Gajstom, padla sta skojevca in aktivista Cvetka Jerin in Dušan Lah — vzornika vsem nam — mlajšim generacijam.
Da bi se dostojno poklonili in spomnili vseh borcev, ki so pred 40 leti padli za našo svobodo, smo se odločili, da primerno uredimo osrednji spomenik NOB na Resevni in ga preuredimo v spominski park.
Ob priliki praznovanja bo poimenovan tudi planinski dom na Resevni po narodnem heroju Petru Stantetu-Skali, komandirju 1. celjske čete ter organizatorju narodnoosvobodilnega in oboroženega gibanja na našem področju. Aktivnosti o poimenovanju planinskega doma potekajo skupaj s planinskim društvom v Šentjurju, za kar so člani planinskega društva še posebej ponosni.
Moralna zahavala velja vsem tistim delovnim organizacijam, mladini, brigadirjem in ostalim, ki so na kakršen koli način finančno, materalno ali drugače pomagali in prispevali svoj delež, da smo s skupnimi močmi, čeprav skromno pa vendar spoštljivo, izvršili zastavljene naloge.
Naš dolg in moralna dolžnost do borcev NOV in do oživljanja ter utrjevanja tradicij NOB in njenih revolucionarnih izročil še s tem ni končan in bomo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v bodoče.
Slavko Slejko
LIST IZ KRONIKE KMETIJSKE ŠOLE V ŠENTJURJU OB NJENI 75-LETNICI
Prvo strokovno šolo za kmetovalce smo Slovenci dobili leta 1872, ko je Kranjski deželni zbor sprejel sklep o ustanovitvi Vinarske in sadjarske šole v Slapu pri Vipavi. To je bila predhodnica Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
kajti leta 1884 so jo premestil na Dolenjsko in jo po nekaj letih v skladu s potrebami kmetijstva z razširjenim delovnim programom preimenovali Kmetijska šola na Grmu«.
Uspešno delovanje kmetijskega učnega zavoda na Kranjskem je spodbudno vplivalo tudi na štajerske Slovence, ki so si zaželeli enake šole. Toda na Štajerskem, kjer
je bilo ponemčevanje pravkar na pospešenem pohodu, a kjer se je istočasno krepila tudi narodna zavest, je že sama misel na kakršno koli krepitev slovenskih pozicij naletavala na ogorčen odpor vladajočih in drugih nemških šovinističnih krogov. Slovenci so morali po eni strani nenehno braniti vsako ped svoje zemlje, po drugi strani pa biti težek boj za najmanjšo svojih pravic, posebej še na šolskem področju, ki je bilo eminentno nacionalno-politično vprašanje. Tako se je tudi za slovensko kmetijsko šolo bila dolga in težka bitka. V članku »-Kratka zgodovina in uredba kmetijske šo-še v Št. Jurju ob juž. žel.«, objavljenem v Slovenskem kmečkem koledarju za leto 1911, pravi prvi ravnatelj šole Ivan Belle: »O mučenički zgodovini te prve slovenske šole na Štajerskem se živa priča naši politični časopisi izza zadnjih deset let.«
Ustanovitev slovenske kmetijske šole je bila splošna zahteva Slovencev. Zanjo so se ob podpori slovenskih občin in okrajnih za-stopov Celje, Gornji grad. Slovenj Gradec in Šoštanj z vztrajno vnemo zavzemali slovenski poslanci dr. Dečko, Roš in Vošnjak. Po dolgoletnih zahtevah je Štajerski deželni zbor na svoji seji 12. novembra 1903. leta sprejel sklep, da mu »naj Deželni odbor na prihodnjem zasedanju poroča o predlogu poslancev Vošnjaka in tovarišev v zadevi ustanovitve kmetijske šole z enoletnim tečajem s slovenskim učnim jezikom za Spodnjo Štajersko«. Na zasedanju naslednjega leta pa je odbor sporočil svoje odklonilno stališče, češ da slovenska kmetijska šola na Sp. Štajerskem ni potrebna. Kajpak je Deželni zbor nato s svojo nemško večino z velikim zadoščenjem potrdil to stališče odbora.
Na stalne zahteve Slovencev se je moral Deželni zbor leta 1905 ponovno baviti »z organizacijo kmetijske specialne šole za posamezne kmetijske panoge z enoletnim oziroma desetmesečnim tečajem.« V ta namen je bilo treba najti ustrezen kraj in prostor in kupiti odgovarjajoče posestvo. Deželni odbor je dobil pooblastilo, da tako posestvo kupi, poskrbi za gradbene načrte, izdela proračun ter stopi v pogajanja z vlado zaradi podpore.
Po takem stališču Deželnega zbora in potem, ko je v Gradcu kazalo, da se ne bo moč več izogniti upravičenim zahtevam, se je boj proti slovenski kmetijski šoli prenesel na deželo. Mesta in trgi, ki so prihajali v poštev za sedež šole, ki so pa bili v rokah Nemcev in nemškutarjev, so po vrsti odklanjali domovanje slovenski šoli. V nastopajoči stiski so slovenski krogi napeli vse sile in se jim je naposled posrečilo najti šoli domovinsko občino v Šentjurju pri Celju, katere županu, vrlemu možu narodnjaku, dr. Avgustu Ipavicu, je uspelo pridobiti zakonca Pisanec v Bezovju in še druge zavedne slovenske kmete, da so prodali za šolo potrebna zemljišča. Dr. Ipavic je z velikim zadoščenjem doživel ustanovitev šole, njene dograditve in otvoritve pa ni dočakal.
Navzlic izglasovanim pooblastilom so zadevo zavlačevali do leta 1907, ko je v politični igri v Deželnemu zboru naneslo tako, da so vladajoči skupini za dosego večine bili potrebni slovenski glasovi.
Slovenski poslanci so svoje glasove vezali na protiuslugo v obliki potrebnih finančnih sredstev za kmetijsko šolo. Tako je končno na seji 23. marca 1907. leta deželni zbor sklenil ustanovitev zavoda ter hkrati odobril znesek 100 tisoč kron za nakup zemljišč in izdelavo načrtov. Proračun je znašal 380 tisoč kron, v katerega naj bi dunajska vlada prispevala 40 procentov in se zavezala za določen vsakoletni prispevek za vzdrževanje šole.
Še isto leto so začeli z gradnjo objektov in jih dogradili v jeseni 1909. leta. Redni pouk se je pričel 3. januarja 1910. leta. Na razpis se je prijavilo dosti prosilcev, sprejeli so jih pa le 26. Tako je šola pričela svoje poslanstvo: izobraževati in vzgajati kmetijske proizvajlce, ki ga opravlja še danes.
Poleg prvotne stavbe kmetijske šole je 1931. leta bilo zgrajeno poslopje gospodinjske šole in naslednje leto 1932 se je pričel pouk na gospodinjski šoli.
Kmetijska šola v Šentjurju je danes, kot Enota Šentjur Srednje kmetijsko živilske šole Celje, prerasla iz nekdanje enoletne šole v dvo-, tri- in štiriletno šolo. Uspešno se je vključila v usmerjeno izobraževanje. Izobražuje po skrajšanem programu v smeri kmetovalec in kmetovalka-eospodinja (dvoletna šola), po srednjem programu pa smer kmetijec (triletna šola) in kmetijski tehnik (štiriletna šola). Vključila se bo tudi v program usposabljanja tistih kmetij-cev, ki želijo dopolniti znanje izven rednega šolanja.
Jubilej je šolo našel v njenem ponovnem razcvetu, ko širi svojo dejavnost. Obnavljajo, posodabljajo in širijo njene prostorske zmogljivosti za teoretičen in praktičen pouk, kakor tudi za bivanje učencev v domu. Postopoma se uresničuje program prostorskih in investicijskih potreb, ki je bil izdelan 1979. in dopolnjen 1981. leta. Program velja še za leto 1985 in ker ne bo uresničen, bo preneseno njegovo nadaljno uresničevanje v obdobje 1986 — 1990. Do danes je uresničena izgradnja dijaškega doma, ki je bil vključen v uporabo novembra 1983. leta.
Trenutno tečejo manjše adaptacije, ker je tudi pri strokovnih predmetih uveden kabinetni pouk. Upamo, da bo uspela celotna obnova starih stavb, ki so sedaj skupno z novim domom povezane v eno stavbo, izgradnja telovadnice ter posodabljanje objektov za praktičen pouk. Morda bo šola praznovala svojo 80-letnico z izpolnjenim programom obnove.
Nov čas, nove tehnologije v kmetijski proizvodnji terjajo sodoben način šolanja. Spremembe pa terja tudi povečano število učencev. Leta 1910 je bila šola s posestvom pripravljena za 30 učencev. Leta 1932. so z izgradnjo gospodinjske šole pripravili prostor še za 30 učenk. Danes obiskuje šolo 400 učencev.
Šola praznuje delovno v želji, da bi zastavljen program bil izpolnjen. Za izpolnitev programa nas obvezujejo vsi učenci, ki prihajajo v Šentjur po znanje, vsi ki so se zanjo borili in jo gradili v davni in bližnji preteklosti in celotna družba za katero bodo učenci Kmetijske šole v Šentjurju delali.
Nevenka Cmok
Šentjurske portrete nadaljujemo s predsednikom OK ZKS Gorjup Vladom
Velikokrat slišimo, da Zveza komunistov ni več takšna kot je bila nekoč. To je res in povsem normalno, saj ima tudi drugačno vlogo in drugačne naloge. Res pa je tudi, da te naloge ne opravlja enako dobro v vseh sredinah. Komunisti smo premalo samokritični — odkriti. Vse preveč se še ukvarja-
AVGUST BOŽIČ — PREDSEDNIK OO ZZB NOV ŠENTJUR
Kljub dopustniškemu razpoloženju delo v borčevski organizaciji ne miruje. V tem času uresničujemo aktivnosti, ki so povezane s pripravami in praznovanjem občinskega praznika, ki ga bomo letos skupno praznovali na Resevni. Ob tej priliki se bomo na primeren način spomnili pomembnih zgodovinskin dogodkov, ki so se pred 40 leti odvijali prav na Resevni z okolico.
V ta namen urejujemo okolico spomenika NOB, ki jo nameravamo postopoma preurediti v spominski park ter vodimo ustrezne akti vnos- za poimenovanje planinskega doma na Resevni po narodnem heroju Petru Stantetu — Skali.
Poleg omenjenih najbolj aktualnih nalog pa se intenzivno pripravljamo na svojo letno programsko konferenco, ki ima letos volilni
značaj.
Socialno ekonomski položaj borcev NOB je v naši občini zadovoljiv. V občini se trudimo, da bi naši borci dosegli republiško povprečje družbenih priznavalnin te-
mo sami s sabo, čeprav je veliko stvari ob katerih bi morali spregovoriti na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Danes ljudje niso ravno zadovoljni, saj standard pada t^di zaradi storjenih napak komunistov, zato je potrebno na najpdgovor-nejša mesta postaviti mlade, sposobne kadre, neobremenjene s stvarmi iz preteklosti, .ljudi, ki bodo lahko brez obremenitev stali za svojimi stališči. Zatem bo Zveza komunistov stala pri volitvah. Podpirala bo vse poštene občane in delovne ljudi. Znotraj vrst komunistov pa bo potrebno nadaljevati z diferenciacijo, saj je še vse preveč 8-urnih komunistov in karieristov.
To se izraža tudi v zelo slabi idejni in ideološki izobraženosti komunistov. Več se bo potrebno posvetiti samoizobraževanju in delu osnovnih organizacij, ki se vse preveč ukvarjajo samo z gospodarsko situacijo. Res je, da je gospodarjenje na prvem mestu, a zato se vse ostalo ne sme zanemariti. Seje OO so vse preveč podobne sejam izvršnih svetov ali svetov KS. Pri tem močno zanemarjamo politično delo. Res, da posebnih idejnih odklonov ni in da gospodarstvo še kar dobro dela, a nič ni za vselej danega.
mu se približujemo in upamo, da bomo to dosegli. Težje so zdravstvene razmere naših borcev. Ž leti staranja naših borcev se pojavljajo bolezni in težave, ki so posledica težkih vojnih razmer. Zato so vsi subjekti — institucije dolžni da naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi nastale težave čimbolj omilili.
Borci NOB si želimo, da bi bila naša družba takšna, za kakršno smo se borili. Ob občinskem prazniku, ki nas spominja na pomembne dogodke iz NOB, predvsem pa v letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 40-letnico našega svobodnega razvoja, ugotavljamo, da so v naši občini doseženi ogromni rezultati na gospodarskem, stanovanjskem, kulturnem, zdravstven nem, izobraževalnem in samoupravnem področju. Borci ocenjujemo, da večina naših delovnih organizacij dobro gospodari, da samoupravni organi, vodilni in strokovni delavci ter družbenopolitične organizacije vlagajo ogromno naporov za dobro gospodarjenje. Borci smo zaskrbljeni in kritični, kadar zaznamo nezdrave pojave v našem gospodarstvu, ki se občasno pojavljajo v različnih oblikah — nezdravo samoupravljanje, malomaren in nevesten odnos do dela in gospodarjenja, slaba in brezbrižno ravnanje z družbenim premoženjem, kar vse pade na pj^ča delavca v proizvodnji. Želimo, da bi v tej težki gospodarski situaciji, v kateri se nahajamo v državi na splon, samoupravni organi, vodilni in strokovni delavci v delovnih orgainzacijah naše občine in drugi subjekti naredili vse, kar največ zmorejo za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, to pa bi bilo največje darilo občinskemu prazniku.
Ko govorimo o tradicijah NOB ^in prenašanju teh na mlado generacijo ne mislimo pri tem samo na to, da bi mladina spoznala zgodovino NOB, temveč tudi zato, da bi mladini te izkušnje služile pri premagovanju težav, na katere zadevamo pri graditvi naše samo-
upravne družbe. Prenašanje tradì cij iz NOB vršimo na več načinov in to: veliko zgodovine NOB je že popisane v raznih knjigah in brošurah, s pripovedovanjem borcev mladini po šolah in raznih sestankih, kakor tudi z raznimi kulturnimi prireditvami na temo iz NOB, V4haši občini imamo vsako leto za dan borca — 4. julija osrednjo prireditev v spomin na velikega šentjurskega revolucionarja *-eona Dobrotinška. Nas borce moti misel, ki je pri mlajših ge-
Dobrotlnškov dan
ALI VSI DOVOLJ SKRBIMO ZA PRENOS REVOLUCIONARNIH IZROČIL
Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju je v okviru dneva borca organiziral v Šentjurju 28. junija svečano akademijo, ki je bila posvečena šentjurskemu predvojnemu revolucionarju Leonu Do-brotinšku in 40-letnici svobode.
Osrednje svečanosti so se udeležili borci iz vseh krajev občine, najodgovornejši predstavniki družbenopolitičnega in samoupravnega življenja občine, delegacija zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko '85« ter občani in mladina iz Šentjurja ter okolice.
Z udeležbo na proslavi so bili borci relativno zadovoljni, vendar pa so pričakovali večji odziv krajanov Šentjurja, še posebno mladine, ki prevzema revolucionarno izročilo NOB v svoje roke in bi jim prav gotovo vsebina omenjene proslave ob večji udeležbi lahko le koristila.
Slavnostni govornik osrednje svečanosti je bil predsednik IS SO Šentjur Sergej Šešerko, ki je obudil spomine na Leona Dobrotinška in prikazal trenutne gospodarske ter politične razmere v ožji in širši družbenopolitični skupnosti.
Kulturno umetniški program so pripravili in izvajali člani moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja ter učenci glasbene in osnovne šole iz Šentjurja.
Vsem prisotnim borcem 14. divizi-
PRIJETNO SREČANJE
Koncem junija leta 1965 je 87 mladink in mladičev treh vzporednic šentjurske osnovne šole starih okoli 15 let končalo obvezno šolanje.
Od majhnih šolark in šolarjev v 1. razredu do fantov in deklet v 8. razredu, ki so jih pod isto streho v istih učilnicah učili in vzgajali isti učitelji je bilo treba vzeti slovo. Skupno osemletno življenje je rojevalo splet prijateljstev in je prinašalo obilo radosti in veselja pa tudi prve kančke skrbi. Na jesen leta 1965 so se pričele za to generacijo resnejše skrbi v novih šolah v novih okoljih z novimi sošolci. Začel se je neizprosen boj za poklic, za eksistenco, ki je pač življenjska nuja vseh generacij. Redki posamezniki so se vključili v delo takoj, večina pa je šla v razne šole ter prišla do poklica v treh, štirih, šestih in osmih letih.
Na pobudo Bojane, Mirka. Petra. Jožeta in Branka so se taista dekleta in fantje sedaj seveda žene
neracijah prisotna, da smo samo borci NOB dolžni posredovati mlajšim zgodovino NOB in socialistično revolucijo. Zgodovina bojev delavskega razreda in osvobodilnega boja je naša zgodovina, zgodovina jugoslovanskih narodov in narodnosti, zato smo jo dolžni vsi proučevati, spoznavati in posredovati generacijam, ki prihajajo. Če poznamo svojo oziroma našo skupno zgodovino, potem lažje razumemo situacijo, v kateri se vsi skupaj nahajamo.
je — Bračičeve brigade je predstavnik glavnega odbora skupnosti borcev Bračičeve brigade iz Ljubljane podelil spominske medalje. Predsednik občinske borčevske organizacije Avgust Božič pa je na osnovi odločitev žirije za podeljevanje vsakoletnih plaket in priznanj »Leon Dobrotinšek«, omenjene plakete in priznanja podelil naslednjim kandidatom:
Plakete »Leon Dobrotinšek« so sprejeli:	,
1.	DRAME Rudi iz Loke pri Žus-mu
2.	KOPINŠEK Alojz iz Dramelj
3.	TRŽAN Rado iz Planine pri Sevnici
4.	Osnovna šola »Miloš Zidanšek« Dramlje
Priznanja »Leon Dobrotinšek« so sprejeli:
1.	KOVAClC Alojz iz Loke pri Žu-smu
2.	KUNDIH Marko iz Ponikve
3.	GOLOB Karel iz Šentjurja
4.	ŽIBRET Henrik iz Planine pri Sevnici
Plakete in priznanja »Leon Do-brotinšek« podeljuje žirija pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju vsem tistim izbranim kandidatom, ki so s svojim delom prispevali svoj dragocen delež in imajo izjemne zasluge za utrjevanje in razvijanje revolucionarnih izročil NOB ter za vsestransko krepitev obrambne moči naše samoupravne družbe.
Predlagani tovariši so s svojim dolgoletnim in prizadevnim delom v okviru aktivnosti borčevske organizacije, pa tudi izven nje, veliko naredili in dokazali, da si omenjeno družbeno priznanje zaslužijo.
Slavko Slejko
in možje, 20 starejši, formirani ljudje, večinoma mamice in očetje najrazličnejših poklicev in dejavnosti z najrazličnejšimi bivališči ponovno sestali. Res je, da se vsi srečanja niso mogli udeležiti, saj četvorica že počiva na šentjurskem pokopališču — teh so se udeleženci srečanja spomnili s cvetjem in svečkami, dobra deseterica je na delu v tujini, vendar jih je bila navzoča dobra polovica, povabili so tudi svoje razrednike in ravnatelja.
Vzdušje na srečanju, ki je bilo v šentjurskem motelu je bilo enkratno in to zadnje dni junija, točno 20 let po tem ko so se razšli. Seveda^ je bilo vprašanj še in še, najčešča pa kje si?, kaj počneš?, kako živiš?, si poročen?, koliko imaš naraščaja?, hišo ...? Ob dinamični glasbi na ploščah za kar je poskrbel Branko so se pari vrteli dolgo v noč, bolje rečeno dobršen del do ranega jutra. In ker se še kljub temu niso o vsem zmenili, so rekli, da bodo imeli ob letu »popravni izpit«.
Ernest Rečnik
GLASBENA DEJAVNOST V ŠENTJURJU
Ipavci? Pravkar ponavljajo nadaljevanko o velikih šentjurskih rojakih. Smo Šentjurčani dovolj ponosni na njih? V nadaljevanki jih primerjajo s Prešernom! Smo se jim Slovenci dovolj oddolžili, jim dajemo dovolj velik pomen? Mislim, da ne! Oni so bili s svojimi skladbami buditelji slovenske narodne zavesti, njihove pesmi so odmevale med ljudstvom, ki se je začelo močneje zavedati svoje narodnostne identitete in tega, da tlačani tujcem. - Nemško govoreči gosposki so dokazali, da Slovenci obstajajo, da imajo svojo kulturo, svojo umetnost in to v času avstrijske diktature, ko je vsak, tudi slovenskega rodu, ki je kaj pomenil, govoril nemško, v času, ko je bila slovenščina le jezik kmetov in siromakov! Ipavci so bili pionirji slovenske glasbe, pa tudi narodni buditelji, torej so imeli prav tako velik politični pomen! Kaj smo Šentjurčani in Slovenci naredili, da bi mladi po vsej Sloveniji več vedeli o skladateljih Ipavcih? Postavili smo jih doprsne kipe, imamo muzejsko' zbirko, posneto nadaljevanko, ulice poimenujemo po njih, naša Glasbena šola nosi njihove ime, kaj več pa ne! V juniju sem se pogovarjal z glasbenikom dr. dvetkom, ki me je vprašal zakaj ni zaživela njegova pobuda o večerih glasbe Ipavcev! Apeliral je, da le naj Šentjurčani izvedemo to idejo.
Ali se to res ne bi dalo? Čemu ne bi enkrat letno priredili v Šentjurju večer glasbe Ipavcev, povabili glasbenike poustvarjalce, pevske zbore, da bi izvajali skladbe Ipavcev? To ne bi toliko /stalo, mogoče‘bi celo lahko k sofinacira-nju pritegnili republiško kulturno skupnost, saj Ipavci so vendar najmanj slovenskega pomena! Take večere bi moral posneti radio, morda tudi televizija. Glasbeniki na šolah vseh stopenj bi nujno morali precej ur glasbe posvetiti Ipavcem; ne mislim samo pri nas, v vsej Sloveniji!
In kje je naša glasbena kultura danes? Pevski zbori?
Menim, da se ne motim, če trdim, da naše zborovsko petje že regijsko gledano ne pomeni veliko, kaj šele v republiki. Kje so vzroki? Nimamo zborovodij, ali pevcev? Smo sposobni nadaljevati tradicijo Ipavcev? Zborovsko petje v občini se ne razvija, stagnira, vzroki za tako stanje so kompleksni, ne gre izdvajati nobenega vzroka, sam pa mislim, da je vendarle poglavitni vzrok neorganiziranost na
področju kulture, premalo denarja, neustrezna klima v občini. Čemu nimamo zaposlenega tajnika kulturne skupnosti, poklicnega animatorja ali kakor koli mu že rečemo? Ali je res ceneje plačevati drag denar za to, da so dvorane ob različnih kulturnih dogodkih prazne? Ne smemo odvrniti problema in reči, da pač kultura ljudi ne zanima, ker to ni res! Zakaj pa so dvorane polne, kadar na primer nastopa domači pevski zbor? Ljudje potrebujejo kulturo, le ponuditi jo je treba na pravi način. Potrebnih je več in kvalitetnejših kulturnih dogodkov, če si želimo vzgojiti publiko in kulturno osvestiti ljudi. Glasbena šola zadnja leta nima prazne dvorane ob svojih koncertih. Čeprav ne nastopajo uveljavljeni umetniki, ampak otroci !
Glasbena šola? Kaj lahko in mora narediti za bogatejše glasbeno življenje kraja in občine? Prisotna mora biti vedno in povsod. To je! V preteklem šolskem letu so naši učenci nastopili kar 26-krat, sodelovalo pa je 361 naših učencev. To so številke, s kakršnimi se težko pohvali še kakšna večja glasbena šola. Nastopamo vsepovsod; na proslavah za učence, za odrasle, v delovnih kolektivih, prirejamo koncerte.
Ena najmanjših glasbenih šol v Sloveniji smo, pa to ni prav, saj vendar živimo v kraju bogate glasbene tradicije! Otepamo se s prostorskimi, kadrovskimi in finančnimi problemi. Prostorske rešujemo, izpraznili bi naj zgornjo etažo, kjer še imamo dve stranki, pa gre silno počasi, prepočasi. Pa tudi, ko bo prazna zgornja etaža, s čim jo bomo obnovili? Denarja ni — pri nas. Veste, človeku je kar hudo, ko prečita v časopisu ali sliši po radiu o odprtju kake nove glasbene šole, če pa si še ogledaš, kaj imajo, te mine volja za delom v takih razmerah. Titovo Velenje, Celje, Trbovlje, Koper, Ljubljana-Vič, v gradnji. Novo mesto, Slovenske Konjice, Trebnje, Žalec, to so nove ali obnovljene glasbene šole v Sloveniji, za katere vem, pa jih je več!
Naša stavba je v izredno slabem stanju od kleti do podstrešja, velik denar bi bilo potrebno vložiti v obnovo. Ga bomo dobili? Premalo je samo nositi ime skladateljev Ipavcev, potrebno je imeti šolo, ki jim ne bo v sramoto!
Kadrovske probleme rešujemo, OIS na naš predlog štipendira, jeseni bo štipendije prejemalo kar osem naših učencev. Učiteljev od drugod ne moremo dobiti, ker jim ne moremo nuditi stanovanja, če
se že kak ustrezen učitelj pojavi, kot je bil to primer letos!
Naša Glasbena šola bi morala imeti glede na število učencev osnovnih šol najmanj dvakrat včč učencqy, le tako bi lahko odigrala večjo vlogo in dala več dobrih glasbenikov. Pa smo spet tu; ni denarja, ni prostorov, ni kadra! Pa vendar menim, da ne glede na vse probleme dobro delamo, da smo prisotni na domala vsaki prireditvi ali proslavi, da kljub naši majhnosti veliko naredimo za dvig glasbene kulture v občini.
V prejšnjem šolskem letu smo s finančno pomočjo kulturne skupnosti prevzeli in na novo formirali godbo na pihala, ker je stara razpadla, ker je bila nikogaršnje dete. Vsi, ki delamo v kulturi, se moramo zavedati, da godba ni pevski zbor, ki mu vsakih nekaj let kupiš uniforme, ki mu zagotoviš zborovodjo in honorar zanj, pa deluje, koilkor pač zmore! Godba stane veliko, poleg oblek moraš imeti dovolj kvalitetne instrumente, ki so predragi, imeti moraš dirigenta-entuziasta, ker sicer obupa, pa tudi: godba mora imeti za seboj močno glasbeno šolo, pov-darjam — močno, ki je sposobna vzgojiti veliko godbenikov, izmed katerih lahko potem izbiraš člane godbe. Za to pa se mora spremeniti tudi zavest ljudi, ki morajo živeti z godbo in za godbo. Igrati v godbi mora biti čast, ne sramota! V Ravnah na primer so kandi-
dati za godbo eno leto pripravniki, šele potlej se lahko vključijo vanjo le najsposobnejši in najbolj vestni. V Štorah je železarna plačala članom godbe en teden dopusta, da so lahko vadili za srečanje godb na pihala! Že več kot leto dni govorimo o nekakšnem sporazumu, ki bi ga naj podpisale delovne organizacije za sofinanciranje godbe, sporazuma še ni, tudi predsednika, ki bi naj bil nekdo zunaj godbe, vendar dovolj vpliven v kraju, še ni, menda pa se že ve zanj. Denarja ni, niti za popravilo starih instrumentov, kje so še novi! Če Šentjur res potrebuje dobro godbo, ne le neka zasilni sestav, moramo hitro nekaj ukreniti! Sem skeptičen, zakaj? Letos se nam je ponujal uveljavljeni dirigent, profesor klarineta, pa smo ga izgubili, ker nismo takoj imeli pri roki stanovanja zanj. Občina bi morala imeti nek fond stanovanj za prepotrebni kader, kjerkoli ga potrebuje!
Godba deluje, dirigent, tov. Božič Marjan, je naredil, kolikor je v danih razmerah lahko. Za naprej pa je treba zastaviti bolj široko-
potezno, ne gre, da za vsak dinar moleduješ! Župan se je zavzel za godbo, interes zanjo je, jeseni bo morda steklo kot si želimo!
Prirejamo koncerte, zaključne, absolventske, koncerte za učence osnovnih šol, poslušalcev imamo vedno več, beležimo velik interes za vpis v glasbeno šolo, ne moremo sprejeti vseh, ki to želijo, vse to je dokaz, da občina glasbeno šolo potrebuje, vendar ta šola mora postati večja in to kmalu, razvoj ne sme biti prepočasen. O kulturi se veliko piše in razpravlja se celo o njenj na vrhovih naše partije, brez kulture ni razvoja družbe, ni kvalitetnega samoupravljanja, zato ji je potrebno dati dovolj sredltev, pa ne samo, da bo vegetirala, ampak, da se bo razvijala v kvalitetni smeri. Šolstvu je potrebno zagotoviti večji del narodnega dohodka, ker nas bo le znanje rešilo iz težav, glasbeno šolstvo pa je del tega šolstva, iz razvoja ne sme in ne more biti izvzeto.
Veste, če priznamo ali ne, glasba ima v vsakdanjem življenju pa v vzgoji mladih izjemen vpliv. Glejte mlade, njihovo glasbo in z njo povezan način oblačenja in obnašanja, saj se že kar po glasbi, ki jo imajo radi, ločijo v različne skupine: punckerje, rockerje in druge. Premalo mislimo na to, da glasba in besedila lahko mlade peljejo tudi v napačno smer. Premalo mislimo na kič v glasbi, na vplive tuje glasbe, predvsem iz zahoda. Kaj lahko nareuimo? Samo glasbena vzgoja mladih lahko izostri njihov glasbeni okus. Pa smo spet pri glasbeni šoli, ki bi morala vključiti več učencev, kot jih, da bi tako čim več mladih bolje spoznalo glasbo, jo aktivno poustvarjalo in soustvarjalo ter uživalo v njej — tudi v klasični glasbi!
Ste že slišali za muzikoterapijo v bolnicah, za zdravljenje s pomočjo glasbe? Američani so daleč na tem področju. Rogaška blizu
i.as tudi poskuša.
Ste slišali o vplivu glasbe na uspešnejšo rast rastlin?
Proučujejo vpliv glasbe na večjo produktivnost v proizvodnih obraL..i, kjer je ropot!
Ali je potlej sploh še treba dvomiti o pomenu glasbe za človeka!
★★*★*★★**********-*.+***

Množično v Dobju
V nedeljo, 28. julija, je bila na Dobju pri Planini 13. tradicionalna prireditev »Pokaži kaj znaš«. Pred preko 2.000 razvedrila- željnih občanov, ki so prišli ,iz raznih krajev naše domovine, je nastopilo 43 skupin. Prvo mesto so dosegli: folklorna skupina Senovo ter Helena Letnar (citre) in Melita Plemenitaš (kitara) iz Rogaške Slatine. Drugo mesto Lipovšek Marjan (harmonikar) iz Vojnika, tretje mesto ansambel Kogras iz Spodnje Kungute pri Mariboru, sledijo Navršnik Klavdija iz Strmeča pri Vojnika (harmonika), plesna skupina Video ekspres iz Škofje vasi, ansambel Golding Laško, Kostanjšek Darko iz Šentjurja itd.
Za veselo razpoloženje je poskrbel humorist Celjski Poldek. Oti zvokih ansambla Veseli hmeljarji pa je zabava potekala še pozno v noč.
13.
Pokaži kaj znaš v Dobju
Mi in mladi
O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V OBČINI
Zakon o združenem delu je prinesel pravno osnovo za združitev vzgojno izobraževalnih ustanov v občini. Združitev so narekovale potrebe po izenačitvi kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela, materialnih, prostorskih in drugih pogojev dela, potrebe po enotnem nagrajevanju delavcev v vzgoji in izobraževanju v občini, smotrno porabo sredstev, enotne kadrovske politike, razreševanje stanovanjskih ter drugih problemov in nalog. Do združitve vzgojnoizobra-ževalnih institucij v Delovno organizacijo Vzgojnoizobraževalni zavod je prišlo v letu 1978. Vseh pet osnovnih šol. Glasbena šola in VVO so postale TOZD, ki so združene v DO VIZ.
Za opravljanje skupnih nalog je bila ustanovljena delovna skupnost skupnih služb, ki ni samostojna TOZD.
Skupne zadeve se uresničujejo prek samoupravnih organov: sveta DO VIZ, IO sveta DO VIZ ter komisije za družbeni standard, komisije za samoupravno sporazume-
vanje, komisije samoupravne delavske kontrole, konference osnovnih organizacij sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter posvetovalnega organa — kolegija ravnateljev.
V	okviru DO VIZ je organizirana svetovalna služba (4 delavke), ki opravlja strokovno-svetovalno delo za osnovne šole in delno za VVO.
Za enotno pedagoško delo, izdelavo letnih planov in spremljanje novosti v vzgoji in izobraževanju, so v' okviru DO VIZ organizirani strokovni občinski aktivi za razredno stopnjo, predmetno stopnjo in knjižničarstvo.
V	vsebinskem pogledu smo z integracijo vzgojnoizobraževalnih organizacij v občini dosegli odločilen korak v uresničevanju pedagoških in samoupravnih ciljev razvoja vzgoje in izobraževanja v občini.
Ta napredek se kaže tudi na drugih področjih:
— reševanje kadrovskih problemov
—	razreševanje stanovanjskih problemov delavcev
—	enotno urejanje samoupravnih
aktov
—	enotno planiranje itd.
Ob zaostrenih gospodarskih razmerah se slabša materialni položaj šolstva, ki že vpliva na odnose v DO VIZ in TOZD in odnose med posameznimi temeljnimi organizacijami samimi. Vzrok je naslednji:
—	samoupravni akti o svobodni menjavi dela niso dodelani in s tem v zvezi vrednotenje vzgojnoizobraževalnega dela, kar vpliva na slabšanje'materialnega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju ter na materialno stanje na šolah, ki ne morejo več zagotavljati do-polnjevanaj učil, ki so zastarela s sodobnimi, opravljati nujnih vzdrževalnih del idr. Pedagoški delavci se zavedamo,
da trenutno materialno stanje ne sme vplivati na kvaliteto učno-vzgojnega dela, imelo pa bo posledice, ki se bodo pokazale v prihodnosti — tudi kadrovsko.
Materialno stanje šolstva se bo izboljšalo, če bodo v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela upoštevani finančno ovrednoteni programi TOZD, kvaliteta in kvantiteta dela.
In na koncu še nekaj statističnih podatkov.	g,
V	šolskem letu 1984/85 v osnovnih šolah v 100 oddelMh bilo 2.374 učencev.
8.	razred je v občini končalo 224 učencev, 1. razred pa 306 učencev.
V	COŠ je vključenih 175 učencev (76 v Loki, 99 na Ponikvi).
V	Glasbeno šolo je vključenih 134 učencev — to je 5,6 % učencev osnovnih šol.
Vseh pedagoških delavcev v šolah ter VVO je 193, od tega 5\v DSSS. Drugih delavcev na šolah in VVO je 64. Skupaj zaposlenih v DO VIZ je E57 delavcev.
V	okviru DO VIZ deluje 17 občinskih aktivov in sicer:
4	na razredni stopnji 10 na predmetni stopnji
1 aktiv mentorjev Pionirskih organizacij
1 aktiv šolskih svetovalnih delavcev
l aktiv knjižničarjev
Marjan Skale
»Storiti je treba vse, da bi mladi ostali to kar so, da bi bili oni tisti, ki bi ne le sooblikovali svojo usodo, marveč ustvarjalno prispevali k reševanju vseh družbenih problemov.«
(Boris Kutin)
Ali se tudi naša mladina vključuje v reševanje družbenih nro-blemov, smo vprašali novega predsednika OK ZSMS Igorja ŠTOR? Povedal nam je, da se v tem času najaktivnejši brigadirji MDB Miloš Zidanšek se je vrnila iz de-
MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO
Mladinsko prostovoljno delo je ena najstarejših oblik delovanja mladih, kar priča tudi dejstvo, da so prve akcije mladih zabeležene že v času NOB, ko so se mladi spoprijeli s polji, jih obdelovali ter s preskrbo nujnih življenjskih potrebščin pripomogli k hitrejšemu ter efikasnejšemu revolucionarnemu gibanju narodov Jugoslavije.
Burna preteklost mladinskega prostovoljnega dela v nadaljevanju zabeležena ob obnovitvi porušene domovine ter izgradnji prenekate-rih komunikacij, brez katerih si danes ne bi mogli predstavljati življenja kakršnega živimo.
Po obnovitvi porušene Jugoslavije ter izgradnji življenjsko pomembnih objektov se je mladinsko prostovoljno delo pričelo opuščati vse do leta 1970, ko so se zopet pokazaife potrebe po hitrejšemu razvijanju še posebej manj razvitih predelov. Tako smo že leta 1972 pričeli v občini Šentjur z mladinskim prostovoljnim delom na Kozjem, le-to pa je postalo kontinuirana in stalna oblika pomoči prizadetim fn manj razvitim predelom Kozjanskega vse do danes.
Na pobudo mladih ob pogledih in analizi storjenega tako na deloviščih kot tudi s področja družbenega in političnega življenja, se je porodila misel, da bi tudi v občini Šentjur formirali brigado, kar je postalo resničnost. Leta 1977, je bila organizirana lokalna mladinska delovna akcija »Resevna«, na kateri so se brigadirji spoprijeli z deli na izgradnji ceste Šentjur — Resevna. Hkrati je bil to tudi povod za formiranje MDB, katero so poimenovali po narodnem heroju »Miloš Zidanšek«.
Od ustanovitve, pa do danes, ,se je brigada udeležila dveh republi-
lovne akcije Bujština 85. »Imeli smo precej problemov, saj se je od 70 evidentiranih mladincev akcije udeležilo le 31. Kasneje jih je prišlo še pet, tako da smo le bili polnoštevilni. Povprečna starost je bila zelo nizka — nepolnih 17 let, tako da smo težko dosegali normo na težavnem delovišču. Pri pogozdovanju na Krasu smo kopali jame za drevesne sadike. Bili smo v prvi izmeni in veliko brigadirjev je moralo oditi na popravne, diiferencialne in druge izpite, kar je negativno vplivalo na vzdušje v brigadi. Pa tudi sama akcija je imela veliko slabosti in je bila pomanjkljivo organizirana. Sedaj načrtujemo brigadirska srečanja z brigadirji MDA Kòzjansko in nadaljnje usposabljanje brigadirjev, saj je večina novincev.
Pravkar je v teku še ena oblika izobraževanja — MPPŠ (mladinska poletna politična šola) predvsem želimo popestriti idejnopolitično delo in usposobiti predsednike osnövnh organizacij ZSMS. Ti ne sodelujejo ravno najbolje z OK ZSMS. Dok^z je tudi slaba udeležba na MPPŠ, zato bomo seminar ponovili v jeseni. Seveda po temeljiti analizi sedanjega. Na sploh na^,,ujemo za jesen obiske po vseh osnovnih organizacijah, da bomo lahko ugotovili dejansko stanje v ZSMS in začeli prave akcije v cilju širjenja članstva ZSMS. Naš cilj je vključiti vsakega mladinca v eno od naših dejavnosti.
ških in šestih zveznih MDA, za katere menimo, da so bile uspešne, ter da smo dosegli svoj in družbeni cilj. Ob tem je potrebno naglasiti tudi to, da smo si za trud, prizadevnost, širjenje bratstva in enotnosti prislužili vrsto priznanj, med drugim tudi jugoslovansko priznanje M PD »Veljko Vlahovič«. V letu 1985 je mladinska delovna brigada »Miloš Zidanšek« zastopala občino Šentjur na ZMDA »Bujština 85«. MDB »Miloš Zidanšek« je formiralo 37 brigadirjev, mladincev, mladink in pionirjev iz občine Šentjur. Dela pa so potekala na pripravah terena za pogozdovanje in urejanju plaž. Posebno zanimive so bile interesne dejavnosti, kajti specifika okolja je dopuščala brigadirjem vključevati se tako v delo s plovnimi vozili (sr-fanje), kot tudi v plavalne tečaje. Tudi takrat so mladi kljub težkim delovnim in bivalnim pogojem pokazali svojo pripadnost, pripravljenost graditi in razvijati standard, za kar so prejel akcijsko priznanje, trak akcije. Seveda so k uspehu pripomogle priprave MDB, kakršne smo vodili skozi leto, ter brigadne konference, na katerih smo usklajevali delo.
Pri vsem tem pa ni šlo brez težav. S hudimi težavami smo se srečevali na področju evidentiranja vodilnih kadrov MDB, isto pa smo občutili pri evidentiranju brigadirjev, še posebej tistih, ki niso imeli izkušenj z mladinskim prostovoljnim delom, odnosno, ki sc še niso vključili v omenjeno obliko dela. Ker so omenjene težave že večletna praksa (predvsem to velja za SRS) smo na Titovem trgu v Šentjurju postavili nekaj elementov, s katerimi želimo prikazati dejavnost brigadirjev, ne samo mladim, temveč tudi starejšim generacijam, kajti dejstvo je, da vzrok za stagniranje MPD leži v
marsikateri sredini prav zaradi nerealnega prikazovanja smotrnosti, dejavnosti, razvijanja iste in tudi obstoja MPD, starejših generacij.
Nesprejemljive so dezinformacije v smislu prepričevanja mladih, ki se odločajo za obliko prostovoljnega dela z alternativo, da se na akcijah dogajajo vsemogoče stvari, da prevladuje lakota in žeja, ter da iz moralnega vidika ni priporočljivo udeležiti se MDA še posebej za mladinke in pionirje. Menimo, da so se lahko v tem letu starši temeljito prepričali o smotrnosti organiziranja akcij, 'saj so se na trodnevnem obisku brigade »Miloš Zidanšek« seznanili tako s kulturnim delovanjem, trdim delom na delovišču kot tudi s popoldanskim življenjem in delom mladih perspektivnežev.
Mislim, da bi oblika prostovoljnega dela morala postati vsakodnevna praksa, ne samo mladih.
temveč tudi krajanov in občanov, ki po letih ne sodijo več v mladinsko organizacijo, ter z istim pripomogli k nadaljnjem uresničevanju programov, urejanju ter usposabljanju objektov, s tem in po akcija pa bomo lahko na realni osnovi ekonomsko ocenili delo prostovoljnega dela ter argumentirano sugerirali.
Ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki so pripomogli k razvijanju mladinskega prostovoljnega dela, še posebej pa KS Šentjur-center, KK
—	TOZD Transport, Alpos — TOZD Oprema, tov. Horvat Zdenku, TOZD Ingrad Šentjur ter Merx
—	TOZD Šentjur za pomoč pri postavitvi elementov, kateri bodo nam in občanom služili za prikaz realnosti ter pozivanja na delovne akcije.
Sekretar OK ZSMS Janez Kukovič
Naša četica koraka
JLA na Jezercah
PRIPADNIKI JLA NA IZGRADNJI CESTE
Po dolgih pripravah in pogovorih so se 5. julija pričela dela na izgradnji ceste Jezerski klanec in priključek Kalobje. Strokovna- dela vodi cestno podjetje iz Celja, strojna zemeljska dela in prevoze na trasi celotnega priključka izvaja inžinerijska enota JLA iz Celja.
Na obisku te vojaške enote smo se pogovarjali z vodnikom Nikolo
Turkalj, ki je doma iz Slunja. Z delom in življenjem na Kalobju so zadovoljni, dela potekajo po načrtih. V popoldanskem času izmenjujejo izkušnje ter sodelujejo z 'mladinci iz Kalobja in ZMDA Kozjansko 85. Vsak dan so od 7. do 15. ure na delovišču. Delovna brigada JLA je strokovno sestavljena, imajo dva gradbinca in strojnike, ki so navajeni tega dela iz civilstva. Dolžina trase je 3000 m ter priključek Kalobje 400 m. Dela
Trda je kozjanska zemlja
bodo končana približno do 15. oktobra.
Dela se izvajajo po projektu, ki ga je izdelalo cestno podjetje iz Celja, strokovni nadzor vrši skupnost za ceste Slovenije preko svojega predstavnika ing. Kvarä in cd stne skupnosti iz Šentjurja.
Predračunska vrednost del Jezerskega klanca in priključka Kalobje znaša 260.000.000,00 din tako, da smo priključek lokalne ceste za Kalobje je ovrednoten na
20.436.231,00	^in.
Istočasno z gradnjo ceste pote-
kajo premoženjsko pravni postopki za odkup zemlje, dogovori o poseku drevja na območju trase, dogovori o prestavitvi nizkonapetostnega in visokonapetostnega elektrovoda. Izdelana je lokacijska dokumentacija za prestavitev stanovanjske hiše Jezerce 1 in gospodarskega poslopja. Dogovarja se tudi sodelovanje brigadirjev ZMDA Kozjansko okoli predstavitve hiše in ureditev brežin na priključku ceste Kalobje. Cesta je velikega pomena za občino ter veliko olajšanje za prebivalce v zimskem času.
Tukaj je delo drugačno kot v Vojvodini
PREDSTAVITEV LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE CELJE
Na tradiciji hranilništva, ki je vzniklo v Celju pred 120 leti, je nastala sedanja regijska matična banka:
LB Bplošna banka Celje. Deluje na območju šestih občin celjske regije: v Celju, Laškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju in Žalcu. Banka posluje s sredstvi OZD in občanov, ki jih v skladu s potrebami usmerja ter tako posredno izboljšuje pogoje življenja in dela zaposlenih in drugih občanov. Hitrem razvoju (v sedemdesetih letih) je sledila tudi celjska banka in krepila svojo finančno funkcijo. O njeni predstavitvi govorijo najbolje naslednji podatki:
—	banka ima preko 400 članic
—	blizu 400 tisoč odprtih računov občanov
—	široko mrežo poslovnih enot: Celjska mestna hranilnica, 7 ekspozitur in 18 agencij
—	93 pionirskih in 2 mladinski hranilnici
Poleg poslovanja z organizacijami združenega dela je skrb banke usmerjena v poslovanje z občani, katerih prihranki predstavljajo preko 30 % vsega zbranega denarja v banki.
Z M D A Kozjansko
Norma je za nami!
dokumentih srednjeročnih in dolgoročnih planov ne bi smeli zaobiti z opredelitvijo, da bomo že kako improvizirali. Improvizacij v tako pomembnih odločitvah ne more biti, kajti ne gre le za vrednost opravljenega dela, ki samo letos znaša preko 26.000.000,00 din, marveč tudi to, da številnih projektov sploh ne bo, v kolikor v prihodnje ne bomo spoznali kakšne so potrebe naših občanov v krajevnih skupnostih Planina, Dobje, Kalobje, Prevorje... in kje bi jim pomagali s prostovoljnim delom.
Najpomembnejše je planiranje, ki je osnova za razvoj. Osnovna poanta načrtovanja ne sme biti zgolj fizično delo s krampi in lopatami, kajti v zaostrenih pogojih gospodarjenja se bistveno menja tudi struktura investicij. Od kubikov prekopane zemlje in visokih procentov, ki so ostanek obdobja, ki je šel mimo, bo potrebno, da se usmerimo tudi v delo na področju znanosti in raziskovanja. Območje kakršno je Kozjansko sedaj potrebuje poleg obnavljanja in izgradnje novih infrastrukturnih objektov tudi strokovno delo, ki bo potegnilo dalje razvoj tega območja. K temu pa lahko veliko prispevajo specializirana dela brigadirjev, kamor bi bilo potrebno vključiti tudi domači strokovni potencial znanja, predvsem študente. Če so nas nekoč reševali kubiki in procenti v fazi obnove porušene domovine in od potresa razdejanega Kozjanskega, potem nas danes lako rešuje le znanje.
In kakšna so lahko ta specializirana dela? To so najrazličnejše strokovne neobhodno potrebne, vendar drage raziskave. Nimamo še raziskav vodnih virov v naši občini, arheoloških raziskav in mnogih drugih. Potrebovali bi pomoč na področju strokovnega dela v geodeziji, kmetijstvu, turizmu (urejanje okolice Slivniškega jezera) in celo v industriji (prvi takšni poizkusi so že bili narejeni z Gornjesavinjskim raziskovalnim taborom, kmetijskm taborom v Sevnici, raziskovanje na področju robotike in uvajanja avdiovizuelnih strojev v industrijo v Titovem Velenju in Ravnah). Torej izkušnje so že tu, potrebe v naši občini pa velike. Vprašanje pa je, ali bo prevladovalo spoznanje, da nam bo znanje v kombinaciji s pridnimi rokami pomagalo, da bomo v prihodnje lahko napredovali, ali pa se bomo še naprej samo pritoževali nad nerazvitostjo, medtem ko bodo drugi planirali, delali in nam seveda milostno dali še kakšen dinar.
Ob tem bo seveda potrebno dati jasnejšo vsebino brigadirskemu domu, ki naj bi bil funkcionalen vse leto. Obstaja možnost in potreba po koriščenju za različne seminarje, šole v naravi, vojaška usposabljanja in srečanja mladine. Uporaba bi morala biti na voljo občinam Sevnica, Laško in Šentjur, z njim pa bi gotovo najbolj gospodrno ravnali sami domačini.
V dosedanjih razpravah je bilo veliko govora o tem kdo ima pri načrtovanju, izvajanju in trasiranju politike mladinskih delovnih akcij glavno besedo. Kljub temu, da je to jasno opredeljeno v družbenem dogovoru, so navadno bili tisti, ki bi morali voditi vso stvar potisnjeni le v izvajanje določenih operacij, odločali pa so drugi. Tako so krajevne skupnosti vedno le izvajalec zamisli diktiranih od »zgoraj«, mladinska organizacija pa se ne more otresti transmisijske vloge operativnega izvajalca, o vsemu pa je preveč odločal birokratski ustroj iz pisaren, brez ambicijoznejših in realnejših pogledov ter posluha za možjposti, ki sè nam ponujajo.
Če smo se delovni ljudje in občani naše občine in znotraj tega tudi mlada generacija, odločili dalje razvijati pogoje dela in življenja ljudem na Kozjanskem, ker nam ti ljudje veliko prispevajo pri razvoju naše družbenopolitične skupnosti, potem ne bi smeli zanemarjati niti enega segmenta tega razvoja.
Ljudje Kozjanskega pa so ponovno tudi letos na vseh deloviščih dokazali, da ne le znajo lepo s širokim srcem sprejeti brigadirsko delo, ker to pomoč tudi potrebujejo, ampak znajo to tudi vračati s svojo prijaznostjo in vsem kar lahko brigadirju nudijo. Treba pa je prav tako naglasiti, da brez pomoči krajanov Planine in vaščanov Šentvida letos, podobno pa je najbrž bilo tudi druga leta, akcije niti odpreti ne bi mogli, kaj šele, da bi ona normalno funkcionirala. Torej interes in potrebe obstajajo, vprašanje je samo, kakšna je volja odgovornih ljudi, ki bi morali potegniti' prvo potezo.
Jože Artnak
MED KRIZO IN PERSPEKTIVO MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA DELA NA KOZJANSKEM
Štirinajsto leto so letos brigadirji na Kozjanskem zasadili lopate in krampe. To sicer ni jubilejno leto, je pa vendarle pomembno, kajti zaključuje se srednjeročno obdobje, po pravilu pa bi že morali biti izdelani tudi plani za obdobje 1986/90. V času zaostrenih gospodarskih razmer je nujno plansko načrtovanje, čas improvizacij in nepretehtanih odločitev bi moral že zdavnaj miniti, končno pa bi moralo odklenkati tudi kadrom, ki zagovarjajo takšen slabo načrtovan način dela. Načrtovanje prostovoljnega dela mora potekati v korak s planiranjem dela v krajevnih skupnostih za naslednje srednjeročne obdobje.
Pogled v zgodovino mladinskih delovnih akcij takoj po vojni, podobno pa je bilo tudi v drugem obdobju oživljanja mladinskega prostovoljnega dela po letu 1972 v Sloveniji, nas prepriča, da se je mladinska organizacija, vsled takratnih potreb družbe, usmerjala bolj kot v boj za enakopravnost mladinske organizacije v družbi, v organiziranje raznih manifestativnih akcij in seveda vse sile usmerila v kubike izkopane zemlje, številke o tisočih udarniških dnevih, prostovoljnih tekmovanjih itd. To je bilo v tistem času bistveno dejanje, da se je družba po vojni osamosvojila, kajti obnbva domovine je tako potekala hitreje, hkrati pa smo svetu dokazali našo odločenost upreti se na lastne sile. Podobna usmeritev je bila po letu 1972, ko so se začela znatnejša družbena vlaganja v .nerazvito Kozjansko, bili so napravljeni številni objekti, predvsem po potresu, danes neobhodni za razvoj tega območja. Vendar je začetek ekonomske krize in s tem tudi manjše investiranje počasi pripeljalo do tega, da je v letih 1981 in 82 pričelo zmanjkovati dela, kar je bila bolj posledica nesistematičnega načrtovanja in neusklajenosti programov med krajevnimi skupnostmi v občini in možnostmi, ki jih je nudilo brigadirsko prostovoljno delo. Tako je prišlo do salamonske vendar neobhodne rešitve, ki tudi dolgoročno pomeni korak naprej. V organizacijo akcije Kozjansko so se priključili občini Sevnica in Laško, v katerih so začeli brigadirji opravljati določena dela. Po začetnem ne-
Oj zdaj gremo ...
kajletnem vpeljevanju smo letos prišli do stopnje, ko lahko rečemo, da sta ti dve občini dokončno spoznali pomembnost brigadirskega dela, kar kaže tudi interes po razvoju samega namestitvenega naselja in njegovi funkcionalni uporabnosti skozi vse leto.
Tako pridemo do točke, ko se moramo skupaj odločiti kam naprej. Potreb je veliko, možnosti še več. Zato tega vprašanja v planskih
Mladi v akciji
Kolesarjenje postaja vse popularnejše
Delavske športne
REZULTATI TEKMOVANJA V ODBOJKI IN KEGLJANJU
	ODBOJKA Moški		
1.	Alpos Oprema		
2.	Občina '		
3.	Bohor		
4.	Zdravstvo		
5.	Alpos Cevarna		
	Ženske		
1.	Prosveta		
2.	Bohor		
3.	Občina		
4.	Kmetijski kombinat		
5.	Zdravstvo		
	KEGLJANJE Moški		
1.	Bohor	845	kegljev
2.	Zdravstvo	795	kegljev
3.	Alpos Cevarna	738	kegljev
4.	Alpos Oprema	735	kegljev
5.	Obrt	723	kegljev
6.	Tolo	716	kegljev
7.	Občina	371	kegljev
	Ženske		
1.	Bohor	764	kegljev
2.	Alpos	644	kegljev
3.	Občina	617	kegljev
4.	Zdravstvo	614	kegljev
5.	Prosveta	585	kegljev
Uspešni kegljači
Kegljaška sekcija pri TVD Partizan Šentjur je dosegla v spomladanskem delu tekmovanj nekaj zelo lepih uspehov. Moška 1. ekipa je po prvem delu tekmovanja v
I.	regionalni celjski ligi, v konkurenci 12. ekip, na prvem mestu. Če bodo do konca obdržali prvo mesto, se bodo na kvalifikacijah potegovali za uvrstitev v II. slovensko ligo — vzhod. Tudi ženska ekipa je v vodstvu I. regionalne ženske lige. Poleg ligaških uspehov se lahko pohvalimo z zmago moških na turnirju, ki ga je organiziral KK — Rogaška Slatina. Tu so v konkurenci ekip Rog. Slatine, Duge rese in Krapine premočno zmagali in drugič osvojili lep prehodni pokal. Na turnirju sta naša člana Zdravko Salobir in
igre	
NOGOMET	
1. Merx	30 točk
2. Alpos Oprema	29 točk
3. Občina	28 točk
4. Bohor	27 točk
5. Tajfun	26 točk
6. Postaja milice	25 točk
7. Tolo	24 točk
8. Kmetijski kombinat	23 točk
9. Zdravstvo	22 točk
10. Alpos Cevarna	21 točk
11. Prosveta	0 točk
12. Obrt	o točk
SKUPNI VRSTNI RED	PO
TREH PANOGAH	
Moški	
1. Alpos Oprema	86 tOČI
2. Bohor	85 tOČk
3. Občina	81 točk
4. Zdravstvo	78 točk
5. Alpos Cevarna	75 točk
6. Tolo	49 točk
7. Merx	30 točk
8. Obrt	26 točk
9. Tajfun	26 točk
10. Postaja milice	25 točk
11. Kmetijski kombinat	23 točk
Ženske	
1. Bohor	19 točk
2. Prosveta	16 točk
3. Občina	16 točk
4. Zdravstvo	13 točk
5. Alpos	9 točk
6. Kmetijski kombinat	7 točk
Alojz Vodeb podrla odličnih 936 in 917 kegljev. Uspehe pa so člani in članice dosegli na prvenstvih celjske regije za posameznike, ki sc bodo nadaljevala jeseni. V načrtu imamo organiziranje kegljaških tekmovanj ob prazniku občine Šentjur ter dneva republike.
Seveda pri naši sekciji ne gre brez težav. Glavni problem je denar, saj so tekmovanja in uporaba kegljišča težave le nekoliko prebrodili in še naprej uspešno zastopali šentjurske barve na tekmovanjih. V naše vrste želimo pritegniti mlade nove člane in članice. Vsi, ki bi se radi priključili, se naj javijo po 15. avgustu na kegljišču pri tovarišu Debelaku ob ponedeljkih in četrtkih zvečer.
Pred petimi leti, v jeku energetske krize, smo se Šentjurčani bolj množično spomnili na skoraj dve desetletji zapostavljeno kolesarjenje. Štirikolesni bencinski požeruh, simbol tudi našega potrošništva, je kolesu dolg^ leta jemal skoraj ves prostor pod soncem. Splet kriz, energetsko-devizne, gospodarske pa ekološke, morda tudi krize medčloveških odnosov ter prebujena zavest o nujnosti lastne skrbi za svoje zdravje sta kolo dvignila na pediaestal občudovanja. Slovenijo je zajel kolesarski boom, njegovi valovi so plusknili vse do Šentjurja.
Pričeli so posamezniki in skupen konjiček jih je zbližal. Spoznali so, da kolesarjenje ni le rekreacija, temveč tudi družabnost in tovarištvo. Ustanovitev Kolesarske sekcije pri TVD Partizan Šentjur leta 1982 je bila spontana posledica želje ponuditi te, danes tako iskane blagodeti tudi drugim ljubiteljem športa in rekreacije.
Skupne nedeljske rekreacijske vožnje so (ham bile prvi motiv. Prenekatero nedeljsko jutro je tudi po dvajsetglava pisana kolesarska kolona s šentjurskimi napisi’ na majicah krenila skozi trg. Tako smo prekolesarili najprej našo občino, nato sosednje, pa kmalu celo Slovenijo in še to je bilo premalo. Naši člani in članice so se pojavili na Krku, na Sutjeski, v Dubrovniku, na Pagu, ob Blatnem jezeru, v Celovcu in Gorici. Celo daljna pobratena Užiška Požega je lani gostla našo 10 člansko ekpo. Danes skoraj ni kolesarskega maratona v Sloveniji, da na njem ne bi bilo tudi nekaj Šentjurčanov, na Celjskem in Kozjanskem maratonu pa smo navadno tudi kar ena izmed najštevilčnejših ekip. Celo najtežje kolesarske preizkušnje, kot sa »Franja« in Pohorski maraton ne moreta brez nas. Svetina je premagana že neštetokrat, Rogla in Vršič že vsaj dvajsetkrat.
Sekcija skrbi tudi za druge: vsako leto organiziramo v Šentjurju Kolesarski dan, 120 do 150 kolesarjev vseh starosti popeljemo po cestah skozi našo in sosednje občine. Res je, da so naše ceste kolesarjem dokaj nenaklonjene, ker so slabo vzdrževane in močno prometne, toda slast kolesarjenja je močnejša in število »zastrupljenih« se vseeno iz leta v leto .veča. Letos nam je slabo vreme to prireditev preprečilo, a upamo, da jo bomo uspešno spravili pod streho za občinski praznik.
»Tako se nam kopičijo raznovrstna in lepa doživetja, hkrati raste v nas zaupanje v svoje moči. Prijeten je občutek, da so meje naših zmogljivosti še daleč.
V lanskem letu se je v sekciji porodila ideja o razširitvi naše dejavnosti, o tekmovalnem kolesarjenju. Človek, zlasti še mlad, se pač želi dokazovati, primerjati, boriti in zmagovati. Tako smo že sodelovali na raznih krajših dirkah v Celju, Žalcu, Hrastniku, Kranju ter na dirki na Svetino. Sami smo organizirali tandem tekmovalno kolesarjenje na Slivniškem krogu. Naši tekmovalni dosežki seveda niso bleščeči, vendar pa se lahko pohvalimo, da so med nami v starejših kategorijah in med članica-preizkušenj. Nekateri mladinci pa mi tudi zmagovalci posameznih so se prav tako potrdili kot odlični športniki.
Vse pa vendar le ni tako rožnato: kolesarska oprema je draga, samo kolesarjenja je dokaj nevarno, kolesarskih stez nimamo, prometna kultura pa je še bolj na nizkem nivoju. Tudi tekmovalnost izriva in nekako izkrivlja tisti prvotni rekreacijski in tovariški duh — iz tovarišev postajamo tekmeci.
Ali se bomo še znali pravočasno ustaviti, opaziti svojega tovariša njegove radosti in težave, pa tudi večno modro nebo, zeleno goro — in sebe?	F. Kovač
Po končanem prvenstvu v II. republiški ligi — vzhod, šentjurski košarkarji nadaljujejo z nastopanjem v okviru Medobčinske košarkarske zveze Celje in sicer v vseh starostnih kategorijah.
Članska ekipa je nastopila v spomladanskem delu lige MKZ Celje in dosegla naslednje rezultate: Polzela : Šentjur 70:71 Polzela Veterani) : Šentjur 62:94 Šentjur : Zlatorog 94:56 Gradis : Šentjur 70:84 Šentjur : Kovinar 85:70 Po končanem spomladanskem delu vodi na lestvici Šentjur z 10 toccami.
Mladinska ekipa je prav tako nastopila v ligi MKZ Celje, v konkurenci še 3. ekip in zabeležila 3 poraze, kar jo uvršča na zadnje mesto.
Rezultati :
Šentjur : Polzela 57:68 Zlatorog : Šentjur 81:68 Šentjur : Kozje 60:96 V konkurenci kadetov velja liga MKZ Celje tudi kot izbirno tekmovanje za slovensko ligo. Šentjurski kadeti so dosegli naslednje rezultate :
Šentjur : Elektra 72:71 Libela : Šentjur 86:35 Šentjur : Kovinar 64:39 Šentjur : Polzela 70:67 Zlatorog : Sentir 44:74
Po končanem prvem delu tekmovanja je Šentjur na drugem mestu z 8. točkami.
Med najmlajšimi košarkarji — pionirji nastopajo 4 ekipe, šentjurska je po prvem delu tekmovanja na 2. mestu, dosegla pa je naslednje rezultate:
Šentjur : Polzela 63:30 Elektra : Šentjur 71:53 Šentjur : Libela 37:34 Članska ekipa KK Šentjur je Startala v tekmovanju za košarkarski pokal na področju SRS in v prvem kolu v gosteh premagala Kozje s 93:78, v drugem kolu pa doma izgubila s Kovinarjem iz Štor z rezultatom 79:84, ter izpadla iz nadaljnjega tekmovanja.
Robert Polnar
KJE JE STAL TA ZNAK?
ODGOVORE POŠLJITE NA NASLOV UREDNIŠTVA DO 10. SEPTEMBRA 1985.
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
Nagradno vprašanje
Slika meseca
UF!
KO BI PRIŠEL VSAJ DO NAFTE...

SPORED FILMOV V AVGUSTU
Sobota, 3. in nedelja 4. — ŠERIF V DOLINI NILA — italijanski, avanturistični. Igrajo. Bud Spencer, Vincenzo Gannevale
Sobota, 10. in nedelja, 11. — MORNAR V POSTELJI — danski, erotičen. Igrajo: Ole Sol Toft, Ann Bie
Sobota, 17. in nedelja, 18. — BELMONDO PROFESIONALEC — francoski, avanturistični. Igrajo: Jean-Paul Belmondo, Jean Dessailly, Robert Hossein
Sobota, 24. in nedelja, 25. — MANAOS, POBEG IZ PEKLA PRAGOZDA — špadski, akcijska drama. Igrajo: Agostina Belli, Fabrio Testi, Andres Garcia
Pa še to...
NOVO
USTANOVLJENEMU JADRALNEMU KLUBU »PIHEC«,
ŽELIMO DOBER VETER IN MIRNO
„KOZJANSKO MORJEf' !
TEDENSKI SPORED RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH
’	PONEDELJEK:
16.00	— Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME 16.20 — STARI IN NOVI ZNANCI (narodnozabavna glasba)
16.30	— MLADI MLADIM
17.00	— Zaključek
TOREK:
16.00	— Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME
16.30	— ŠPORTNIH SEDEM DNI
16.45	— OSEM NOT ZA STO RADOSTI (zabavno glasbena kontaktna
oddaja)
*18.00 — Zaključek SREDA:
16.00	— Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME 16.15 — DANES V STUDIU (okrogle mize, v živo)
17.00	— Zaključek
ČETRTEK:
16.00	— Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME
16.30	— AKTUALNI ČETRTEK (tematska oddaja)
16.45	— KULTURNI MOZAIK
17.00	— MAVRICA POZABLJENIH (zabavna glasba)
17.30	— ŠOPEK DOMAČIH (narodnozabavna glasba s tekstom)
18.00	— Zaključek
PETEK:
16.00	— Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME
16.30	— ZABAVNA PODOKNICA (različne zvrsti glasbe)
17.00	— Zaključek
NEDELJA:
9.00 — Napoved sporeda
V ŽIVO Z RADIOM ŠMARJE PRI JELŠAH
—	zabavna glasba (ansambel, pevec)
—	telefonski klic za popevko 9.30 — NAŠ OBRAZ (gost)
10.00	— INFORMATIVNA ODDAJA, OBVESTILA
10.45	— KMETIJSKA ODDAJA
od 11.-ih do 12,-ih med glasbo REKLAME, REPORTAŽE in druge zanimivosti
12.00	— NAŠI POSLUŠALCI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO

TOČEN/ODGOVOR NA NAGRADNO VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SE GLASI:
NOVI PREDSEDNIK OK ZSMS — IGOR ŠTOR
Izžrebani so:
1.	GOVEDIČ Marta, Cerovec 25, Šentjur
2.	JAZBEC Nataša, Ul. I. celjske čete 26, Šentjur	»
3.	JAGER Marjeta, Šentjur
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.