46. štev. Mag-**—»V Ljubljani, sobota 15. novembra 1924.	mga Leto IV.
GLASILO NARODNO -SOCIJAUSTIČNE STRANKE.
Uredništvo la upravništvo: Ljublj«?4, Gr-dlSče St. 1, lev«. -------------------- Telefon	štev.	77................
Izhaja vsako soboto.
Meiečna naročnina: za tazemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikoeti. Cene so naveden* ‘l"‘“.'	v	oglasnem delu. B=s=sm^nmamm
Volitve niso nobena rešitev.
Tako g. Pašič kot g. Radič, oba sta j zadovoljna z rešitvijo vladne krize. Obe- i ma je všeč, da je prišlo do razpusta narodne skupščine, oba sta hotela nove volitve. Radič bo edinole v toliko nezadovoljen, ker ni dobil volilnega mandata ožji Davidovičev blok, ki bi zagotovil tudi HRSS svoboden razmah v volilnem boju. Sicer pa tudi Pašičeva vlada ne bo mogla posebno motiti Radiča pri volitvah in naj uparabi tudi proti HRSS zakon o zaščiti države. Radiču ne izostane uspeh pri volitvah, ker so njegove vrste disciplinirane in strankarsko do skrajnosti sfanatizirane.
Gospod Pašič kot g. Radič pričakuje, da se mu bo število poslancev z volitvami tako pomnožilo, da bo lahko nastopil v bodoči narodni skupščini kot diktator. Mnenja smo, da se bo eden kot drugi pri svojih računih urezal. Lahko je mogoče, da bo tako g. Pašič kot g. Radič pridobil v volilnem boju deseto-rico več poslancev. S to pridobitvijo se pa ne bo bistveno spremenil položaj v novi narodni skupščini. V novi narodni skupščini bomo stali pred istim problemom kot smo se nahajali v stari narodni skupščini. Znova se bo moralo pričeti z izravnavo spora med Srbi, Hrvati in Slovenci, rešiti bo ustavno vprašanje.
Če se enkrat zavedamo, da nove volitve ne bodo rešile našega kardinalnega notranje političnega vprašanja, potem se upravičeno vprašamo: čemu potem volitve?
Vsem in vsakomur je jasno, kaj hoče ljudstvo. Če nam je pa to jasno, potem gotovo ni treba potom volitev še enkrat izpraševati za voljo ljudstva. Volitve ne
bodo rešile vprašanja sporazuma. Z volitvami se le še bolj razpalijo nasprotujoče si smeri. Bojimo se, da bo po volitvah manj uvidevnosti in strpljivosti pri pogajanjih za sporazum. Prav s tega vidika so volitve celo kvarne za vsako uspešno in gladko sporazumno akcijo.
Kdor pa misli, da bo z volitvami spravil s sveta potrebo po sporazumu, se korenito moti. Ni volitev in ni nobenega še tako odurnega nasilnega sredstva, ki bi lahko udušil voljo ljudstva in izgladil nasprotstva, ki izvirajo iz današnje nevzdržne državne uprave. Tudi P.-P. režim se bo lahko v tem pogledu prepričal po izvršenih volitvah o pravilnosti naše trditve.
Volitve torej ne pomenijo konec, ampak le ponovni začetek naše državne krize.
Veliko modrejše bi zato napravili naši državniki, če bi v narodni skupščini poldprli Davidovičevo akcijo za sporazum. Ako je bilo recimo zaenkrat delo z Radičem nemogoče, naj bi se delalo brez Radiča. Tudi Hrvatje bi morali priti sčasoma do spoznanja, da z glavo skozi zid ne gre in da se lahko najde bazo za sporazum, samo če se ima resno voljo. Seveda bi pa morala biti vlada, ki bi vodila akcijo sporazuma v resnici vlada reda, dela in poštenja. Partizanski interesi se bi morali brezpogojno podrejati državnim interesom. Korup-tivna dejanja bi morala enkrat za vselej izginiti iz sveta. Vse bi moralo biti posvečeno edinole plodonosnemu in smo-trenemu gospodarskemu, sorijaluemu in kulturnemu delu.
Popust za prevoz hrane v pasivne kraje.
Prejšnja vlada je dovolila za prevoz moke, žita in koruze za takozvane pasivne kraje 40% popust normalnih ta-rifskih stavkov. Prevoziti se sme do 30. junija 1925 sledeče število vozov: za Črno goro 3000, za Dalmacijo 4000, za Hercegovino 2500, za Liko in Gorski Kotar 1500, za hrvatsko Zagorje 800 in za Slovenijo 5000 vagonov.
Z razdelitvijo, oziroma z dobavo so bile poverjene obstoječe zadruge. Pri nas v Sloveniji je odpadlo na Zadružno zvezo v Ljubljani 3300, na Zadružno zvezo v Celju 850 in na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani 850 vozov. Tovorni listi za ta popust morajo biti žigosani od ministrstva za promet in je predpisana najmanjša razdalja 400 km. V posebni točki je v odloku tudi navedeno, da se ta hrana ne sme izvoziti, niti izrabiti v špekulativne svrhe.
Z namero, da se z znižanjem prevoznih stroškov moki in žitu da delovnemu ljudstvu najnujnejša hrana po nižji ceni, ali vsaj taki kot je v Vojvodini in severni Srbiji, se strinjamo. Vlada je dala to zadrugam; tudi proti temu ne bi imeli ničesar. A eno pa moramo zahtevati, da se ta moka in to žito res p)orabita za prehrano Slovenije in se cene znižajo. Tudi predpostavljamo, da je vlada g. Davidoviča imela ta cilj pred očmi in je dejanski hotela višje cene moki v takozvanih pasivnih krajih izenačiti z onimi v Vojvodini in Srbiji. Način izvedbe pa je pomanjkljiv in dokumentira upravno nesposobnost komerci-jalnih organov v ministrstvu za promet. Jasno je vendar za vsakogar, da je
možno s tovornimi listi tudi en gros ve-rižiti. In to veriženje se je v Sloveniji takoj pričelo.
Ugotovilo se je, da je Zadružna zveza, ki je dobila na razpolago največ tovornih listov, pričela prodajati tovorne liste raznim trgovcem po 500 dinarjev. S tem činom je pa Zadružna zveza obšla naredbo, ki predpisuje manipulacijo s tovornimi listi. Zadružna zveza bi imela kvečjemu pravico, zaračunati za vsak tovorni list par dinarjev, da krije manipulativne stroške. Ker je pa Zadružna zveza prodajala tovorne liste po 500 dinarjev je izključeno, da bi dobili konsu-inenti toliko cenejšo moko, kolikor je bila znižana voznina. Cel dobiček, ki se bi dosegel z znižano voznino, bi bil v prid le Zadružni zvezi in trgovcu, ki je kupil tovorni list. Konsumenti so z ravnanjem Zadružne zveze potemtakem občutno oškodovani. Zadružna zveza in z njo vred SLS je zagrešila koruptivno dejanje, ki je najstrožjega obsojanja vredno, dejanje, ki sramoti čast in dosedanje pošteno ime slovenskega naroda.
Kategorično zahtevamo, da se zadevo uradno in nepristransko preišče ter krivce po zasluženju najostreje kaznuje.
Kakor poročajo, je vlada vsled manipulacij Zadružne zveze" razveljavila popust za prevoz moke v Slovenijo. Ukinitev cenejšega prevoza pa ne sme ostati v veljavi. V interesu konsumentov mora vlada z nova omogočiti Sloveniji cenejši prevoz moke. Absolutno ne gre, da bi vsled nerodnosti Gospodarske zveze trpeli vsi konsumenti v Sloveniji.
VOLILCI!
Bližajo se volitve v narodno skupščino. Na te volitve se morajo vsi naši volilci pripraviti. Predvsem je nujno potrebno, da se vsak naš volilec prepriča, da-li je vpisan v volilni imenik in če ni, da se takoj reklamira. Reklamacije se smejo vlagati samo do 25. novembra t. 1., zato naj nihče ne odlaša. Prepričajte se takoj, da li ste pravilno vpisani v volilni imenik. Obenem poglejte, če je kdo vpisan, ki ni upravičen voliti. Take izreklamirajte. Reklamira se na ta način, da se pri pristojnem občinskem uradu zahteva pismeno ali ustmeno popravek, odnosno vpis izpuščenega in upravičenega volilca. Seboj je vzeti ali priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. potrdilo občinskega urada ali policijskega urada, da do-tični biva že nad 6 mesecev v občini. Javni nameščenci imajo prinesti izvirni odlok, s katerim so bili prestavljeni v
bivajočo občino. Slednji imajo takoj po prestavitvi volilno pravico! Vračajoči se vojaki imajo pravico do vpisa na podlagi »Vojničke isprave«. Naši volilci, ki nimajo časa vložiti reklamacije, naj pošljejo pristojnemu tajništvu NSS potrebne listine, nakar tajništvo oskrbi reklamacijo.
Čas je kratek, zato ne odlašajte 1 — Vse krajevne organizacije NSS, vsi njeni zaupniki, somišljeniki in prijatelji, naj izvrše svojo dolžnost in pregledajo v svojem okolišu, da li so vsi volilci pravilno vpisani in jih v nasprotnem slučaju reklamirajo. Pazite, da izbrišete vse neupravičeno vpisane nasprotnike. Ne pozabite pri tem na zelo kratek rok, da ne bo potem nepotrebnega tarnanja.
Tovariši! Volilci 1 Ne pozabite na svojo strankarsko dolžnost! Vsi in vsak na takojšnje delol Pozor na volilne imenike!
Calvin Coolldge
Izvoljeni predsednik zedinjenih držav ameri&kih.
Preskrbo inuDlldou nu ČesKosiovaSkem.
Uradno je naštetih na Češkoslovaškem 264.189 vojnih invalidov, 143.914 vojnih vdov, 277.332 vojnih sirot in 117.295 drugih vojnih oškodovane«v, skupaj torej 802.730 oseb. Od 264.189 vojnih invalidov dobiva invalidsko rento 155.588 oseb. Dalje je bila priznana invalidska renta 121.215 i vdovam in 244.921 sirotam. Povprečna invalidska letna renta znaša 980 Kč. Invalidi do 20 odstotkov delanezmožnosti ne dobivajo rent in imajo samo pravico do zdravniške oskrbe na državne stroške, v kolikor njih bolezen izvira od vojaškega službovanja.
Tekom petih let je bilo oddanih v sanatorije, bolnice in kopališča nad 40.000 na pljučih in žičevju bolnih invalidov. Invalidi visokoodstotne delanezmožnosti so nastanjeni v invalidskih domovih, kjer so zaposleni s primernimi deli. Za ortopedične pripomočke se je zglasilo 25.000 oseb. Ortopedične predmete nabavi invalidom država. Izdelujejo se pa ortopedični predmeti v invalidskih delavnicah, kjer je zopet na tisoče zaposlenih invalidov.
Posebno važnost polaga Češkoslovaška na izšolanje invalidov. V tozadevnih državnih zavodih se je dosedaj na državne stroške izobraževalo 7200 invalidov. Dalje je država tisočem invalidom preskrbela za nizke obresti posojila, da so si lahko ustanovili svojo samostojno eksistenco bodisi, v trgovini, obrti ali v poljedelstvu. Država je z oddajo trafik preskrbela 307 oslepelih vojnih invalidov in 16.407 drugih vojnih invalidov ter vdov in sirot. Na tisoče invalidov se preživlja tudi z delom v invalidskih zadrugah.
Zdrug imajo češkoslovaški invalidi 172 s 4406 člani. Država je dala tem zadrugam na razpolago okrog 5 milijonov čeških kron obratnega kapitala. Najvzor-nejše izmed invalidskih zadrug so: or-topedična delavnica v Pragi, Plznu in Brnu, konfekcijska in čevljarska zadruga v Bratislavi in tvornica nožev v Mi-kulašicah.	|
Invalidska preskrba je tekom prvih let (1918 do 1923) stala državo 1.283 milijonov 428.724 čeških kron. Od tega se je razdalo za zakonito določene invalidske rente 570,576.727 Kč, za podpore preostalim vojnim sirotam in vdovam 591,084.028 Kč, za zdravniške stroške 34,377.839 Kč, za ortopedične predmete 37,809.046 Kč in za izobrazbo, posojila in podpore 49,584.084 Kč.
Pravice invalidov so urejene v češkoslovaški zakonodaji iz leta 1919 in iz leta 1920.
HRSS bo razpuifena.
Nova vlada obeta, da bo HRSS po zakonu o zaščiti države razpuščena. Proti Radiču se zbira obtožbeni materijal. Radiča hoče vlada zapreti. Svoje namere pa vlada skoraj gotovo ne bo mogla izvršiti, ker je Radič med tem časom junaško pobegnil v inozemstvo.
Načelstvo narodno socijalistične stranke' v Ljubljani
sklicuje
zbor
ljubljanskih zaupnikov
ki se vrši v pondeljek, dne 17. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih bivše kavarne Narodnega doma.
Dnevni red:
1. Poročilo o politični situaciji.
2. Naš nastop pri skupčinskih volitvah.
Tovariši! Sedanji politični položaj je jako resen in še resnejši je z ozirom na bližajoče se skupčinske volitve. Zato je nujna potreba, da se naš ljubljanski za-upniški zbor sestane, sliši poročilo strankinega načelstva in pove svoje mnenje. Naj zato nihče ne manjka! Vsi in točno na zbor!
Načelstvo narodno-soeijalistične stranke.
Narodno-socijalistična stranka, Maribor
sklicuje
za nedeljo, 16. novembra 1924 ob 10. uri dopoldne
laven shod
v dvorani gostilne >Jadran« na Rotovškem trgu.
Dnevni red:
1. Stališče NSS k stanovanjskemu vprašanju.
2. Politični položaj z ozirom na razpust Narodne skupščine.
Stanovanjski najemniki in podnajemniki! Ročni in duševni delavci in sploh vsi, ki trpite vsled težkih življenjskih razmer! Pridite na shod, da se pogovorimo o korakih, ki nam jih je podvzeti proti obupnim razmeram. Ni res, da se potom shodov ne da ničesar doseči. Vse jo odvisno od zavednosti ljudstva.
Vabimo vse, ki trpijo in še niso obupali, da se udeleže našega shoda.
Odbor krajevne organizacije NSS v Mariboru.
Stanovanjski zakon.
(Osnovne misli in predlogi.)
Do proizvedbe ostalih zakonov o gradnji stauovanj ima te vrste preskrba stanovanj značaj človekoljubja ozir. privatne socijalne akcije, katero mora poleg občin tudi država vsestransko podpirati kot prostovoljno vršiteljico dolžnosti občin in celokupnosti. Kolikor je znano, obstoja dosedaj v vsi državi ena sama taka socijalna akcija, ki jo je ustanovila kreditna in stavbna zadruga >Mojmir« v Mariboru kot samostojno poslujoč odbor >Dom ubogih«. Vzgled je vreden, da se posploši.
Po proizvedbi ostalih zakonov bi ta zakon moral postati brezpredmeten, ker s splošno gradnjo malih stanovanj obsebi odpadejo razlogi za brezstano-vanjce. Vendar pa bo ta zakon dobrodošel za nepredvidene izredne potrebe, ali pa ostane še vporaben za one posamezne kraje, kjer bi iz važnih razlogov ne bilo mogoče izvršiti splošne gradnje stanovanj.
K V-IX. Zakon o gradnji hiralnic, sirotišnic^ ubožnih domov, domov za tuberkulozne in domv za invalide, se da subsumirati tudi kot enoten zakon s posebno porazdelitvijo po posameznih namenih. Lahko bi vse te zakone na-zvali kot zakon karitativne preskrbe stanovanj.
Sicer je /ta preskrba v prvi vr$ti dolžnost občin. Toda praksa kaže, da občine tega bremena ali ne zmorejo, ali se ga sploh nočejo lotiti, ker jim manjka poleg sredstev tudi potrebne uvidevnosti.
Vsekakor je dolžnost države, da se ona loti rešitve, tudi lega pri nus najbolj zanemarjenega in žalostnega soci-jalnega vprašanja. V praksi se bo dalo to vprašanje rešiti: 1. z državno pomočjo; 2. s pomočjo človekoljubnih privatnih akcij.
Gradnja hiralnic je namenjena onemoglim revežem, ki so pri sedanjih razmerah v večini občin v nadlego prebivalstvu in ki navadno prenapolnjujejo tudi bolnice.
Gradnja sirotišnic je namenjena za preskrbo nedoletnih, pohabljenih, zanemarjenih sirot brez svojcev.
Ubožni domi naj bodo namenjeni onim revnim slojem, ki glede zdravstvenega stanja že ne spadajo v hiralnice, glede delazmožnosti ne več v skupino delavskih domov in glede njihovega 6ocijalnega položaja ne v katero izrecno izraženo zakonsko skupino.
Gradnja domov za tuberkulozne mora postati važna skrb v prvi vrsti organizirana od Ijministrstva za) narodno zdravje. Uvažuje dejstvo, da se je ta zavratna morilka človeškega rodu neverjetno razpasla tudi v naši klimatično tako zdravi državi, obstoja nujna potreba državno, zakonito in obvezno urejenega skrbstva v boju proti tuberkulozi. Obvezno skrbstvo pa je treba porazdeliti na dva glavna oddelka. Prvo skupino naj tvorijo domovi za socijalno imo-vite sloje tuberkuloznih. Za to skupino odpade pretežni del skrbstva organizirani privatni inicijativi. Država jo le nadzira in podpira bolj moralno (z raznimi olajšavami) kot materijelno. Drugo skupino naj tvorijo revni tuberku-
lozni. Za te odpade obvezno glavno skrbstvo na občine in državo; neobvezno tudi materijelno skrbstvo pa tudi na privatno inicijativo, ker imajo vsi zdravi občani interes na tem, da se izločijo taki reveži iz stanovanj, katere sicer okužujejo. Primerna izbira stavbišč in razvrstitev obeh skupin takih domov po stopinji bolezni, to je obvezna skrb državne zdravstvene oblasti.
Obstoječi domi za popolne invalid« naj se izpolnijo tudi z gradnjo domov za gotovih del zmožne invalide. Akcija naj se porazdeli na mesta in deželo.
Državna meja naj bi tvorila živo obrambno stražo fc naselbinami za to še sposobnih invalidov. Tam, kjer bi preskrba invalidov ne bila posebej izvedljiva, naj se pridružijo h kateri najbolj sorodni Bkupini.
K X. Splošno mnenje, da naj država v prvi vrsti zida stanovanja za svoje nameščence, je le deloma in le iz razlogov krivde današnjih razmer opravičeno. Državnim nameščencem treba najprej: poštenega kruha! Zakon o zaščiti najemnikov in o prednostni pravici je doslej večini teh slojev vsaj za silo zasigural stanovanja. Naravni zakon zahteva, da se pri početku izvršitve gradbene akcije upoštevajo v prvi vrsti dozdajl zaradi državnih nameščencev zapostavljeni civilni sloji-brezstanovanj-ci, delanezmožni in reveži.
S tem pa ni rečeno, da tudi ta posebna državna preskrba ne bi bila potrebna. Je celo nujno potrebna, ampak najprej za državne vpokojence brez privatne imovine. Za aktivne državne nameščence zadostuje, dokler se ne izvrši najnujnejša gradbena akcija, še nadaljnja zaščita brez prednostne pravice in možnost pridruženja v kako sorodno gradbeno skupino, pfri tem pa, kakor že rečeno, za pošteno delo, pošteno plačo!
Na prvi pogled zelo vabljiv in takoj sprejemljiv je znani Valičev načrt o porabi stanarine za izdajo posebnih bankovcev, s katerimi naj država zida uradniške domove. V praksi pa se takoj pojavi mnogo ovir proti izvedbi tega v teoriji razveseljivega načrta.
Tu nekaj pomislekov: 1. Ali bi bili pred rešitvijo uradniškega vprašanja že itak slabo situirani drž. nameščenci zadovoljni z odtegnitvijo stanarine? 2. Ne čutijo vsi drž. nameščenci potrebe preselitve iz udobnih stanovanj v nove zgradbe. 3. Drž. nastavljencl se pogosto premeščajo. Tudi če bi bile zgradbe državna last in bi bila z izmenjavo službe v vsakem slučaju združena tudi izmenjava stanovanja, nastanejo vendar komplikacije, na katerih ureditev treba preje poskrbeti:
Z rešitvijo eksistenčnega zboljšanja državnih nastavljencev ter s tem, da prične graditi stanovanja za še bolj potrebne, kakor so trenotno državni na-stvaljenci, pri tem pa, da v slučaju potrebe možnost soudeležbe pri začetni splošni gradbeni akciji, lahko država za prvi čas brez posebne akcije obenem reši stanovanjsko vprašanje tudi za svoje nameščence.
(Dalje prih.)
Štev. 16.
Socijalna zakonodaja.
Po drugih državah.
Delavska zbornica.
Delavska zbornica je razredno predstavništvo delavcev in nameščene« v. Zakon ji daje značaj samostalnik upravnih teles, ki se upravljajo in izvršujejo svoje naloge po odredbah zakona o zaščiti delavcev in svojega statuta.
Namen delavske zbornice je vobče ščititi ekonomske, socialne in kulturne interese delavcev in nameščencev, zlasti pa je njena naloga:
1. paziti, da oblastva pravilno izvršujejo veljavne zakone in naredbe, ki se tičejo interesov delavcev in name- j ščencev;
2. podajati poročila, mnenja in predloge delavstva o vseli vprašanjih soci-jalne zaščite;
3. posredovati v mezdnih sporih in pri sklepanju kolektivnih pogodb, ako to zažele prizadete stranke ali pristojna državna oblastva;
4. voditi statistik« o vprašanjih, ki se tičejo interesov delavcev in nameščencev.
člane delavske zbornice v Sloveniji, po številu 50, volijo delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode in ki so dovršili 18. leto starosti. Pasivno volilno pravico pa imajo samo oni, ki so izpolnili prve pogoje, uživajo vse državljanske pravice in so dovršili najmanj 25 let starosti ter so najmanj leto dni neprenehoma zaposleni v območju delavske zbornice.
Mandat članov delavske zbornice traja tri leta in je brezplačen.
Delavska zbornica upravlja svoje agende po: 1. skupščini; 2. upravnem odboru.
Politični
Zadnja seja narodne skupščine.
Dne 10. novembra dopoldne se je vršila zadnja seja sedanje narodne skupščine. Seje se razen zemljoradnikov ni udeležila nobena opozicijonalna stranka. Zbornica je bila zato slabo zasedena. Pred prehodom na dnevni red je zemljo-radniški voditelj poslanec Voja Lazič z ostrimi besedami grajal dejstvo, da se t>nemogočuje redno delovanje skupščine. Njegova izvajanja so med vladnimi poslanci povzročila mnogo hrupa. Nato je namestnik ministrskega predsednika Marko Trilkovič prebral listo novega kabineta, ukaz kralja o razpustu skupščine in ukaz kralja o razpisu novih volitev. Skupščinske volitve se vrše 8. februarja 1925. Narodna skupščina, izvoljena 8. februarja se skliče k izrednemu zasedanju na dan 7. marca 1925. Zatem je bila seja skupščine zaključena med živahnimi protestnimi klici opozicijonal-nih posancev, ki so prisostvovali seji — na galerijah in v diplomatski loži.
Sestava volilne vlade.
Volilna vlada je sestavljena takole:
1. Nikola Pašič, predsednik ministrskega sveta; 2. Marko Trifkovič (rad.) namestnik ministrskega predsednika in minister brez portfelja; 3. dr. Momčilo Ninčič, (rad.) ministrstvo zunanjih zadev; 4. Boža Maksimovič, (rad.) ministrstvo notranjih zadev; 5. dr. Edo Lukinič, (sam. dem.) minister za pravosodje; 6. Andre Stanič, (rad.) ministrstvo za promet; 7. Svetozar Pribičevič, (sam. dem.) ministrstvo za prosveto;
8.	dr. Milan Stojadinovič, (rad.) ministrstvo financ; 9. dr. Gregor Žerjav, (sam. dem.) ministrstvo za šume in rude. 10. dr. Privislav Grisogono, (sam. dem.) ministrstvo za trgovino in industrijo; 11. Krsta Miletič, (rad.) ministrstvo jza poljedelstvo in vode, obenem namestnik ministra za agrarno reformo; 12. Miša Trifunovič, (rad.) ministrstvo vel’; 13. Velja Vukičevič, (rad.) ministrstvo pošte in brzojava; 14. Nikola Uzunovič, (rad.) ministrstvo javnih del; 15. Marko Gjuričič, (rad.) ministrstvo za izenačenje zakonov; 16. dr. Slavko Miletič, (rad.) ministrstvo za narodno zdravstvo in namestnik ministra za so-cijalno politiko; 17. general Dušan Trifunovič, ministrstvo vojne in mornarice.
PROGLAS ŠIRŠEGA BLOKA!
Prijateljem narodnega bloka!
Vlada narodnega sporazuma, ki je preganjala korupcijo in pospeševala poštenost, vlada zakonitosti in reda, ki je razpolagala v narodni skupščini z ogromno večino, jc bila na neparlamentaren način primorana dati ostavko.
Stranki narodne mržnje, stranki korupcije, nasilja in nezakonitosti predstavljata v narodni skupščini manjšino. Da bi se dokopali do večine, mora ljudstvo zopet na volitve. V ta namen so že začeli organizirati in oboroževati ^voje pristaše.
Stranke narodnega sporazuma se obračajo vedrega čela na ljudstvo, ne boječ se njegove sodbe. Prepričani so, da bo ljudstvo samo vanje imelo zaupanje, da bodo branile z večjo odločnostjo parlamentarizem, čuvale suverenost ljudske volje, iz katere prihajajo vsa ustavna prava, in preprečevale vmešavanje ne-
Skupščina voli člane upravnega odbora in tajnika zbornice, odobrava letne proračune, voli izmed sebe posebne odbore za proučavanje delavskih vprašanj ter določa odškodnine članom za udeleževanje sej. Upravni odbor je izvršilni organ delavske zbornice.
Predsednik zbornice podpisuje korespondenco važnejšega značaja skupno s tajnikom. Manj važne rešitve in dopise podpisuje tajnik sam.
Podrobne odredbe o vodstvu zbornice se določijo s statutom.
I Sredstva za svoje vzdrževanje črpajo zbornice iz doneskov, ki jih plačujejo delavci in nameščenci brez razlike spola, zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode in ki so dovršili 18. leto starosti. Doklada se pobira skupno s prispevki za bolniško zavarovanje in ne sme presegati 0.5 odstotka zaslužka, ki tvori podlago prispevanja za zavarovanje zoper bolezen, torej največ 0.5 odstotkov takozvane zavarovalne mezde.
Sedanja delavska zbornica ima značaj provizorne, začasne delavske zbornice, ker njeni člani niso izvoljeni, marveč le imenovani po ministrstvu za sociahio politiko.
Začasne delavske zbornice so v prvi vrsti dolžne, izdelati statut in zborniški poslovnik ter ukreniti vse pripravljalne odredbe, da se čimpreje izvolijo člani definitivne delavske zbornice.
Začasne delavske zbornice pokrivajo v smislu zakona vse stroške iz državne subvencije.
Vse delavske zbornice v naši državi smejo ustanoviti skupno tajništvo v Beogradu, da opravljajo čim uspešnejše svoje posle pri centralnih oblastvih.
pregled.
odgovornih činiteljev v svobodnem odlo-čevanju narodov.
Stranke narod, sporazuma izjavljajo z obžalovanjem, da jim je sedaj vsled sile otežkočeno nadaljevati uspešno borbo proti korupciji ter je za sedaj onemogočeno najdene krivce postaviti takoj pred sodišče. Korupcija je poklicana mi vlado, da izvede volitve in z nasiljem prisili ljudstvo, da bi odobrilo nadaljnje izkoriščanje in pljačkanje, ki se vrši nad njim.
Stranke narodnega sporazuma prepuščajo z mirnim srcem ljudstvu, da izvoli1 ali poštenost ali korupcijo, bratski sporazum ali medsebojno mržnjo in borbo, ustavnost in parlamentarizem ali absolutizem in nasilje.
Beograd, 7. novembra 1924.
Ljuba M. Davidovič s. r. Dr. Anton Korošec s. r. Dr. M. Sp ali o s. r. Dr. V. Maček s. r. Nastas Petrovič s. r.
Polemika med bivšo in sedanjo vlado.
Sedanja vlada je izdala komunike, kjer poroča, da Radičevci zato niso mogli vstopiti v vlado, ker je Radič izjavil, da bo še nadalje ostal v zvezi z boljše-viki, češ, da mu je Cičerin obljubil moralno in gmotno pomoč v boju proti Beogradu. Izvoljeni podpredsednik narodne skupščine dr. Maček pa zato ni bil sprejet na dvora, ker je tekom septembra in oktobra dvakrat posetil boljševiško poslaništvo na Dunaju.
Na ta komunike je Ljuba Davidovič javno stavil ta-le vprašanja: Ali se sme dr. Mačkov obisk na ruskem poslaništvu smatrati za zadosten razlog, da radičevci niso bili sprejeti na dvoru? Zakaj se je mislilo na sprejem radičevcev v vlado ob priliki ostavke mojega kabineta, ko se je reševalo vprašanje o razširitvi baze za sestavo vlade in ko so bila ra-dičevcem celo rezervirana mesta za eventualno sodelovanje v vladi? To je bilo po dr. Mačkovi vrnitvi z Dunaja.
Na vprašanje Ljube Davidoviča je nato odgovorila nova vlada, da je Radičeva zveza z boljševiki bila ovira, da vstopi HRSS v vlado. Vlada Davidoviča ni predvidevala tem zvezam nobenega značaja, marveč uporno nadaljevala politiko vstopa radičevcev v vlado. Sporazum med Srbi in Hrvati ni dosežen samo vsled propagande inozemskih elementov, kakor tudi radi vseh onih, ki so zavestno ali nezavestno šli Radiču na roko. — Vladin odgovor ni noben odgovor z ozirom na Davidovičeve konstatacije.
Svobodne volitve.
Nova vlada je takoj ob svojem nastopu odstavila vse velike župane, ki niso radikali, ali samostojni demokrati. Spremembe v vodstvu oblastnih uprav se utemeljujejo s tem, da so le z radikali in samostojnimi demokrati podane garancije, da se bodo izvršile — svobodne volitve! Za ljubljanskega velikega župana je bil postavljen dr. Vilko Baltič in za mariborskega župana dr. Otmar Pirkmayer, oba samostojna demokrata. Prav tako in iz istega vzroka je nova vlada odstavila na stotine sreskih načelnikov in imenovala na njih mesta — svoje zanesljive pristaše. Pa še naj kdo dvomi, da ne bodo svobodne volitve?!
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Po Benešovem ekspozeju o zunanji politiki je češkoslovaški parlament pričel razpravo o državnem proračunu za leto 1925. — Razprava se odlikuje po stvarnosti in zaključkih, ki dokazujejo, da je Češkoslovaška vzorno urejena država, najvzornejša izmed vseli držav, ki so nastale po svetovni vojni, iz posameznih poročil v proračunski razpravi naj samo na kratko navedemo:	Do
30. septembra tega leta je država s subvencijami omogočila zgradbo 43.375 stanovanj. Na Češkoslovaškem ne rešujejo stanovanjskega vprašanja samo s papirnaimi resolucijami in naredbami, ampak z — zidanjem. Češkoslovaška je dosedaj izplačala brezposelnim 64 milijonov podpor iz državnih sredstev, 16 milijonov so izplačali podjetniki in 36 milijonov občine in razne korporacije. Opravičeno je minister za socijalno politiko v zbornici povdaril, da ni nobena država na svetu napravila več za brezposelne, kakor pa Češkoslovaška. Izplačevanje brezposelnih podpor se bo sedaj na Češkoslovaškem uredilo po gentskemu sistemu. Češkoslovaška je nadalje izvedla najmodernejši zakon o socijalnem zavarovanju, ki zelo obremenjuje državni proračun. Navzlic vsem dragim socijahiim reformam je pa državna bilanca aktivna. Agrarna reforma je) na Češkoslovaškem že skoraj izvedena. S kolonizacijo je državni urad za agrarno reformo ustvaril 24 občin s 689 malimi kmetijami. Izvršene so že predpriprave, da se osnuje nadaljnih 9000 malih kmetij. Naseljencem daje država brezplačen kredit za zgradbo poslopij in nakup strojev. — Vse ogromno delo državne uprave je pa mogoče edinole vsled složnega in »motrenega dela vseh čeških strank v parlamentu. Sicer se zadnji čas rado zanaša v javnost mnenje, da je vladna koalicija pred razpadom. Z ozirom na te vesti je v češkoslovaški zbornici izjavil predsednik Švehla, da niti misliti ni na to, da razpade koalicija. Ravno-tako ni misliti, da se bi vršile na Češkoslovaškem volitve pred pretekom poslovne dobe. Min. predsednik Švehla pravi, da bi bile volitve le nepotrebno odvajanje moči od resnega dela za republiko, kateri morajo biti danes na razpolago vse narodne sile. Ja, Češkoslovaška ni Jugoslavija!
ŽELEZNIČARSKI ŠTRAJK V AVSTRIJI.
Avstrijski železničarji so zahtevali od vodstva zveznih železnic, da jim zviša draginjske doklade. Vodstvo zveznih železnic ui hotelo v polnem obsegu ugoditi zahtevi svojih uslužbeucev in je ponudilo le del zahtevanih poviškov. Socijalno demokratična in nemško- na-cijonalna železničarska organizacija je vztrajala, da se mora zahtevam železničarjev v polni meri ugoditi. Ker se vodstvo železnic ni hotelo udati, je usluž-benstvo 7. novembra ob polnoči stopilo v stavko. Stavka je popolna in ne vozi noben vlak. Po proklamaciji železničar-
ske stavke je zvezni kancler Seipel podal demisijo celokupnega kabineta. — Seipel je motiviral svoj odstop s tem, da se strinja s stališčem vodstva zveznih železnic in da je nemogoče z ozirom na državne finance zvišati plače železničarjem. S tem treuotkom, ko se priznajo železničarjem višji prejemki, imajo tudi drugi državni nameščenci pravico do poviškov. Če pa hoče lada izvesti sanacijo državnega gospodarstva, ne more privoliti v nobeno zvišanje upravnih stroškov. V noči od srede na četrtek je prišlo med stavkujočimi in upravo zveznih železnic do sporazuma. Štrajk je bil s tem končan. Tudi Seipel t)o še naprej zvezni kancler.
FRANCIJA.
Justični minister Renoult je predložil zbornici zakonski predlog, s katerim se naj v Franciji odpravi plemenitaške naslove. Iz zgodovine plemenitaških naslovov je omeniti, da je velika francoska revolucija odpravila plemstvo. — Lela 1808 je bilo v Franciji zopet uvedeno plemstvo in nato odpravljeno z revolucijo leta 1848. Drugo francosko cesarstvo je leta 1852 ponovno priznalo plemstvo,- kar je še danes v veljavi. — Sedaj bo plemenitaškim privilegijem zopet ponovno napravila konec francoska zbornica.
ANGLIJA.
Po odstopu Macdonalda je sestavil angleško vlado vodja konservativne stranke Stannley Baldvvin. V novem angleškem kabinetu zaseda mesto zunanjega ministra Austin Chamberlain in mesto finančnega ministra Winston Churchill. Nova angleška vlada ni tako brezpogojno naklonjena genfskemu protokolu, kakor je bila Macdonaldova vlada. Skoraj gotovo bo angleška vlada sedaj odklonila ratifikacijo genfskega protokola. S tem pa še ui rečeno, da je Baldwinova vlada nasprotna mirovnim prizadevanjem. Baldwinova vlada ima le namen predložiti k genfskemu protokolu nove dodatke, ki naj razbistrijo gotove nejasne določbe. — V splošnem pa navzlic veliki konservativni večini Baldwiuova vlada ni ravno v najboljšem položaju. Sedaj bo morala z dejanji pokazati, če je zmožna boljše vladati kot Macdonald. Brezposelno vprašanje, znižanje cen življenjskim potrebščinam in odnošaji z Rusijo, vse to so problemi, ki so trd oreh za Baldvvina.
ZEDINJENE DRŽAVE AMERIŠKE.
Kakor smo že poročali, je republikanec Coolidge dobil pri predsedniških volitvah v Zedinjenih državah absolutno večino oddanih glasov. Coolidge je s tem izvoljen za predsednika USA; njegova poslovna doba se prične 4. marca 1925 in konča 4. marca 1929. Ameriški volilci so se z izvolitvijo Coolidgeja izjavili za dosedanjo vvasliingtonsko politiko. Pričakuje se, da bo Coolicjge še naprej deloval na obnovi Evrope in pripomogel razorožitveni ideji do popolne zmage. Predsednikov namestnik je general Davvis, pristaš demokratske stranke.
lahko ugodili, iu tu jo skrb vlado. Vlaila ne sme izročili bednega ljudstva brezčutne-žem v eksploatacijo iu mora dati svojim uslužbencem toliko, da bodo lahko živeli. Zviša naj jim prejemke! Za delavstvo pa naj določi eksistenčni minimum, katerega se morajo delodajalci držati.
Ko bo vlada, ki vodi državne posle to izvedla, potem naj ugodi sporazumno z najemniki zahtevani hišnih posestnikov. In to se mora izvršiti, ker nikakor ne gre, da bi hišni posestniki namesto države indirektno vzdrževali še na ta način uredništvo in tudi delavstvo.
Do take ureditve pa že do 1. januarja ni mogoče priti. Zalo se mora brezpogojno sedanji zakon za gotovo dobo podaljšati. Nimamo nič proti temu, ako dobi novi zakon novo moč tudi za nazaj, a za jedno morajo dobiti tudi uradniki in sploh vsak delavec tudi novo regulirane plače ' za isto dobo za nazaj.
Na tem vztrajajmo! — Po 1. januarju bomo pa govorili drugače.
Strokovni vestnik.
Pravilnik o delavskih zaupnikih.
Te dni so prejele vse strokovne organizacije osnutek pravilnika o delavskih zaupnikih. Ta pravilnik niti od daleka ni v skladu z zakonom o zaščiti delavcev in zato bo treba spregovorti resno besedo, da se tak pravilnik absolutno ne uveljavi.
§ 34. pravi n. pr., da delavski zaupniki ne smejo aktivno sodelovati v delavskem gibanju v podjetju, v katerem so zaposlejc. temveč morajo skrbeti, da bodo vedno objektivni iu pomirljivi posredovalci med delavci in delodajalci dotičnega podjetja. Jasno je, da je želeti objektivnosti in pomirlji-vosti s strani delavskih zaupnkov, nikakor pa ne gre, jemati jim pravico aktivnega sodelovanja, ako so pri gibanju ravno tako zainteresirani kot ostali delavci.
§ 3G. Zadnji odstavek pravi, da je pred vsakim sestankom delavskih zaupnikov predhodno obvestiti podjetnika, da se sestanka lahko udeleži sam ali pa potom svojega zastopnika.
škoda, da pravilnik ne vsebuje določbe, po kateri se smejo delavski zaupniki voliti samo iz vrst podjetnikove rodbine, poleni bi delavec bil vsaj -kar najbolje zastopan!
Citirali bi lahko celo vrsto takih §§, ki niso v skladu z zakonom o zaščiti delavcev in ki jasno dokazujejo, da je ta pravilnik delo zastopnika podjetnikov. Po vseh teh določilih bi delavski zaupnik prav za prav ne bil delavski zaupnik, temveč nekak tajni agent inšpekcije dela, ki bi imel vse polno dela ni opravkov, bi nad njim stalno visel Damoklejev meč, bi za vsak malenkosten prestopek bil odpuščen, a dobička od vsega lega ne bi imel. Pravilnik zahteva temeljite remedure in potem šele, naj slopi v veljavo.
Tak pravilnik o delavskih zaupnikih kot je njegov osnutek pa kategorično odklanjamo.
Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo redno sejo v sredo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Z ozirom na sejo upravnega odbora je udeležba vseli odbornikov priporočljiva.
Upravni odbor NSSZ ima svojo sejo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne v tajništvu. Vsi odborniki upravnega odbora naj se seje zanesljivo udeleže, ker je dnevni red velevažen.
Čevljarski tečaj Narodno-soeijalnc strokovne zveze prične s poukom v pondeljek, 17. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih »Bratstva^ v Narodnem domu. Tečaj je brezplačen in ga vodi priznan strokovni učitelj. Priglase v tečaj sprejema tajništvo NSSZ, Narodni dom, I. desno, vsak dan od
9.	do 12. in 3. do 6. ure.
Podružnica NSSZ v Ljubljani ima svojo redno sejo v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v tajništvu, Narodni dom. Radi važnosti vsi in točno. — Predsednik.
Tržič. Tukajšnja tovarna Peter Kozina je odpustila pretečni teden 33 delavcev. Govori se, da se bodo odpusti nadaljevali. Težak udarec za delavstvo, ki je tik pred zimo izgubilo svoj košček kruha. Odkar je delavstvo zapustilo svoje strokovne organi-zscije počenja podjetnik, kar se mu le poljubi. Včasih najame vse polno delavstva, ko se pa glavno delo dokonča, se prične z odpusti, ki so večkrat krivični. Delavstvo, naj samo napravi konec takim šikanam in se naj organizira. Narodno socijalna strokovna Zveza je za delavstvo najboljša za-sčilnica in zalo vsi v njene vrste. Tržičan.
Trbovlje. Podružnica Narodno-socijalne strokovne Zveze priredi v nedeljo, 16. t. m. ob 4. uri popoldne v vseh prostorih gostilne Pravdič veselico z izbranim sporedom. Ker se obeta na tej veselici obilo zabave, odbor vljudno vabi vse prijatelje k mnogo-brojnemu posetu.
Skupščina delavske zbornice se bo vršila v nedeljo, dne 30. t. ni. ob 2. uri popoldne v /borovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Odobritev zapisnika. 2. Predsednikovo poročilo. 3. Nastavitev zborničnega tajnika. 4. Odobritev proračuna za poslovno leto 1925. 5. Sklepanje o pravilih in pravilniku zbornice.
Mladinski vestnik.
Otvoritev srbohrvaškega (ečaja »Bratstva«. V torek 11. t. m. se je otvoril v mestni deški šoli na Grabnu 11. letnik srbohrvaškega tečaja. Tečaj je s primernim nagovorom otvoril predsednik »Bratstva?, br. Kravos in povdarjal, da otvarja »Bratstvo« sledeč svojemu kulturnemu programu že četrto leto srbohrvaške tečaje, ki so namenjeni srednjim in nižjim slojem ljudstva. II. letnik obiskuje blizu trideset obiskovalcev iu ga vodi učiteljica s. Kravosova. Načelnik šolskega odseka br. Mirko Kragelj je v četrtek 13. t. m. otvoril 1. letnik lega tečaja. Vpisi novih obiskovalcev se sprejemajo pred poukom, ki se vrši vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. ure zvečer v šoli na Grabnu.
Plesna šola »Bratstva« ima svoje redne vaje vsak torek od 8. ure naprej v areni Narodnega doma. Plesno šolo vodi priznani plesni učitelj br. Joža Košiček, ki obenem predava o dostojnem vedenju v človeški družbi. Vabimo vse naše člane in prijatelje našega društva, da obiskujejo to našo šolo.
Predavanja »Bratstva«. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani otvori tudi letos ciklus ljudskih predavanj. Lokale, dan in uro, kakor tudi spored gg. predavateljev bo društvo sproti priobčevalo. Vabi pa že v na- J prej vse člane mladinskih društev in vse prijatelje društva, kakor tudi širšo javnost, da poseča predavanja »Bratstva«.
Bratstvo »Jesenice« priredi v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer družabni večer. Spored: Predavanje, deklamacije in recitacije, nato prosta zabava, šaljiva pošta in komični prizori. Med odmori igra prvovrsten godalni kvartet. Vsi prijatelji mladine so vabljeni, da se družabnega večera udeleže v največjem številu.
»Bratstvo« v Litiji. Odsek tuk. »Bratstva^, priredi v nedeljo dne 10. I. m. ob 3. uri pop. igro »V Ljubljano jo dajmo«, v Sokolskem domu, na katero vabi vse brate in sestre. Vabljeni so tudi vsi prijatelji N. soc. mladine. — Z ravno isto igro nastopijo igralci v nedeljo, 23. nov. 1924 v Moravčah v Zadružnem domu, h kaleri se tudi priporočamo za največjo udeležbo.
»Bratstvo« na Lokah pri Zagorju uprizori v nedeljo, dne 16. novembra ob pol 8. uri popoldne v Mediji Izlake igrokaz »Martin Smola«.
Povišanje stanovanjskih najemnin.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani se zaveda situacije, v katero bo zašlo naše bedno ljudstvo koncem tega leta, ko bo potekla veljavnost stanovanjskega zakona, ki je doslej ščitil najemnike pred najhujšim. Vsled lega je sklicalo protestno zborovanje preteklo soboto večer v unionsko dvorano.
Zborovanje samo je uspelo prav lepo, dasi bi bila lahko dvorana še bolje zasedena, kajti stanovanjskih najemnikov v Ljubljani je toliko, da bi bili lahko napolnili še Miklošičevo cesto pred hotelom »Union«. Ljudje se še ne zavedajo posledic, ki so neizogibne, ako se z novim letom ko preneha veljavnost stanovanjskega zakona, ne napravi vsporedno nekaj novega, kar bi izključevalo anarhijo, ki bo nastala.
Nam se zdi, da se tega tudi zborovalci in govorniki niso povsem zavedali, ali pa da so dali temu premalo povdarka in premalo misli, kako preteče zlo zajeziti.
Mi se drugače s celini srcem priključujemo vsem govornikom ter smo pripravljeni društvu stati po svojih močeh ob strani.
Zahteva hišnih posestnikov po višji najemnini ni neopravičena. To stoji. Vendar pa je neopravičena zahteva po pravicah, da naj hišni gospodar poljubno razpolaga s stanovanji, ako recimo najemnik ne more ugoditi novim pogojem zvišane najemnine. Na ta način bo marsikdo že 1. februarja na cesti. Kje pa naj gotovi najemniki, pen-zijonisti in državni uslužbenci dobe denar za višjo najemnino, ko pa niti sedaj ne morejo že več živeti in ko jim država ne plačuje niti polovico tolike stanarine, kolikor se bo od njih odslej zahtevalo.
Hišni posestniki lahko zahtevajo večjo stanarino šele takrat, ko bodo ljudje dobili toliko dohodkov, da bodo tej zahtevi
Strokovne organizacije
V času, ko smo pričeli priobčevati zakon o zaščiti delavcev, v katerem je tudi točka o delavskih (strokovnih) organizacijah, se nam zdi potrebno spregovorili o tem nekaj besed.
Vzlic temu, da imamo zakon, v katerem je jasno rečeno, da si sinejo delavci ustanavljati specijalna, strokovna društva za zaščito ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov, dobimo vse polno podjetnikov, ki vodijo očit boj proti tem po zakonu ustanovljenim in dovoljenim društvom. So podjetniki, ki odklanjajo strokovne organizacije z motivacijo, da so nepotrebne, češ da odločajo oni o usodi delavstva in za njegove potrebe tudi skrbe, tako da se delavstvu ni treba oklepati kake organizacije, ker tvorijo te le torišče in žarišče nemirov in po-bun med delavstvom. So pa tudi taki podjetniki, ki še danes zahtevajo od delavstva izjave, da ni organizirano, da že organizirane odpuščajo ali na drug način šikanirajo. Priznati je pa treba, da se najdejo med podjetniki iudi taki, ki neorganiziranega delavca ne sprejmejo v službo, le žal, da jo takih podjetnikov prav, prav malo.
Kako se pa vedejo delavci v takih slučajih? Na to si moramo odkrito odgovoriti. V svoji nevednosti, da jih ščiti zakon, ker jim dovoljuje ustanovitev in združenje v M rokovnih organizacijah, se največkrat uda-do podjetnikom na milost in nemilost. Pa tudi, če poznajo svoje pravice se večkrat dogodi, da vsled malodušnosti klecnejo pred močnejšim in si s tem vsak nadaljni boj onemogočijo. Imamo nešteto slučajev, da so podjetniki odpustili funkcijonarje kake stro-
kovne organizacije in zapretili z odpustom vsem, ki so organizirani Delavstvo se je groženj ustrašilo in zapustilo strokovno organizacijo ter se udaio na rnilost in nemilost svojemu trinogu. Takih slučajev je nešteto. V Ljubljani sami se je dogodilo nekaj sličnega in ker je ta pojav nadvse značilen, bomo o njem pisali v prihodnji številki lista. Delavstvo bi se moralo zavedati svojih pravic, zavedali bi se moralo, da 11111 ne sme nihče kratiti pravice, da se organizirajo. Ce pa se najde tak človek, se mora kaznovati po zakonu. Tudi bi se moral delavec zavedati, da so ravno strokovne organizacije oni faktor, ki ščiti delavcu pred izkoriščanjem od strani kapitalista in oni faktor, ki nadzira izvrševanje zakona o zaščiti delavcev. So sicer tu inšpekcije dola in delavske zbornice, ki imajo isto nalogo, a če bi strokovnih- organizacij ne bilo, bi se tako delo prav težko opravljalo. Na štajerskem n. pr. bi brez strokovnih organizacij delavci ne imeli nikake zaščite, če pomislimo, kako posluje inšpektor dela v Mariboru.
Delavec mora zato izpregledali. Enkrat za vselej se mora zavedati velikega pomena besede: v združenju je moč. Ko se bo tega zavedal, se ne bo pomišljal vstopiti v strokovno združenje in pomnožiti število borcev za zaščito ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov delavstva. Zato nič več oklevanja in pomišljanja! Vsakdo, ki si z delom rok ali uma služi vsakdanji kruh, naj vstopi v strokovno organizacijo. V tem slučaju naj vstopi v krog borcev, ki se združujejo v Narodno-socijalni strokovni zvezi. Za narodno in socijalistično delavstvo je le v tej zvezi mesto.
Iz stranke.
Somišljeniki v Ljubljani pozor! Volitve v narodno skupščino so razpisane ter traja (reklamacijsko postopanje samo do 25. t. 111. Pri zadnjih volitvah se je ugolovilo, da je bilo iz volilnih imenikov izpuščenih nešteto našh tovarišev ter se isto lahko dogodi tudi pedaj, ako se ne bo vsak sam zanimal zn to, če je pravilno vpisan ali ne. Zato pozivamo tem potom vse ljubljanske naše somišljenike, da se nemudoma prepričajo, če so vpisani v volilni imenik ali ne. Volilni imeniki za Ljubljano so na razpolago v tajništvu NSS v Narodnem domu v uradnih urah od 9. do 12. in od 8. do G. ure zvečer. Tam se dobe tudi navodila glede reklamacijskega postopanja. Opozorite na to tudi prijatelje in znance, ker jadikovanje po izvršenem reklamacijskem postopanju ne bo prav nič pomagalo.
Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS — priložena. Vse člane strankinega osrednjega izvrševalnega odbora tem potom obveščamo, da je seja o. i. o. NSS, ki je bila določena za 23. t. m. iz važnih razlogov preložena ter bodo člani potom vabil pravočasno obveščeni, kedaj se bo seja vršila. Sejo smo morali preložiti tudi radi tega, ker se poda več članov osrednjega izvrševalnega odbora na strankin zbor bratske češkoslovaške narodno-socijalistične stranke v Brno in je vsled tega potrebno, da na seji poročamo tudi o vseh sklepih iz konference z bratsko češkoslovaško stranko.
Poziv vsem krajevnim organizacijam NSS. Na drugem mestu poročamo o rekla-
macijah za skupščinske volitve in bodo te reklamacije trajalo samo do 25. novembra
l.	1. Pozivamo vsled tega vse krajevne organizacije, da volilne imenike pregledajo in sc prepričajo, Če so vsi naši volilci pravilno vpisani. Istočasno sporočamo, da bo tajništvo razposlalo te dni okrožnice vsem krajevnim organizacijam ter pozivamo vse organizacije, da takoj skličejo seje svojih odborov, na to pa zaupniškc sestanke ter razpravljajo in sklepajo o vsebini okrožnice. Ponovno opozarjamo vse naše funkcijonarje, da se ne dajo begati po nasprotnikih in da bo strankin izvrševalni odbor odnosno izredni strankin zbor pravočasno sklepal o našem nastopu pri skupščinskih volitvah. Dotlej pa obdržite mirno kri in ne nasedajte izmišljenim pripovedkam naših nasprol-nikov.
Strankin zbor bratske češkoslovaške narodno-socijalistične stranke v Brnu. Ponovno opozarjamo vse ono tovariše, ki se 'nameravajo pridružiti naši delegaciji, ki se y>dpelje na strankin zbor v Urno, da javijo to vsaj do 20. t. m. strankinemu tajništvu v Ljubljani, da se pravočasno vse potrebno 'ukrene glede potnih listov. Tajništvo bo vsem priglašenim tovarišem dalo točna pojasnila glede potovanja, kakor tudi glede bivanja v Brnu in Pragi.
Krajevna organizacija NSS v Celju sklicuje svoj občni zbor za soboto, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer. Občnega zbora se udeleži strankin tajnik tov. Anton Brandner iz Maribora.
Tedenske novice.
O osebni dohodnini.
Glede neenakomernih in previsokih predpisov osebne dohodnine se čujejo vedno večje pritožbe. Takoj po vojni je bilo lahko temu ali onemu obrtniku, trgovcu in podjetniku plačati tudi višjo osebno dohodnino. Posebno tistim nereelnim trgovcem je bilo to lahko, ki so z verižništvom služili visoke svote. Verižniki so brez pritožb in z lahkoto zmogli visoko odmero osebne dohodnine. Toda s tem je nastalo zlo, da je davčna oblast ravno tako hladnokrvne plačnike osebne dohodnine vzela za merilo pri predpisu davščine tudi ostalim solidnim malim trgovcem in obrtnikom. Proti takim praksam davčnih oblasti se je bilo težko boriti manjšim obrtnikom in trgovcem. Dogodili so se v nebo kričeči slučaji, ki ne kažejo prav nobenega razumevanja davčnih oblasti, pri sorazmerni odmeri osebno dohodnine med gospodarsko močnejšim in med gospodarsko šibkejšim trgovcem in obrtnikom. Poleg tega nastopajo davčne oblasti pri odmeri osebne dohodnino z nevzdržnim birokratizmom in brez vsakega globljega uvidevanja plačilne zmožnosti posameznih gospodarskih 9lojev. Da ne bo očitkov, da pretiravamo, naj samo ugotovimo, da so prizadeti obrtniki na nekem zborovanju na štajerskem navedli konkretne slučaje, ko so predpisani davki presegali celo celokupni denarni promet davčnega zavezanca. Dogodilo se je že nešteto slučajev, ko se je izkazalo, da predpisani davki sploh niso izterljivi, tudi ako se prizadetemu zarubi in proda vse kar ima. — Smo zato, da dobi država, kar ji po pravici pripada. Odločno pa moramo ugovarjati temu, da se % nezmiselnim in brezvestnim predpisom davkov ubija našo malo obrt in trgovino. Skrajni čas je, da se napravi pri davkarijah red, kakor je tudi skrajni čas, da se v celi državi zednačijo davki. Če se nofe razvrščati državljane v kategorije prve in druge vrste in če se hoče zagotoviti vsem državljanom enake pravice in dolž-
Kaj jo z uradniško diferenco? — Ali bo nova vlada v stanu dovoliti kritje za izplačilo uradniških diferenc med staro in novo plačo, ker je btije denar za to tu?
— Zvišanje železniških tarif v Romuniji. S prih. mesecem bodo stopile v Romuniji v veljavo novo. za 25 odstotkov višje železniške tarife. — Da ne bomo pri nas zaostajali, sinemo sigurno pričakovati, saj ima državni uslužbenec sedaj itak polovično vožnjo.
— Obešajo kar po vrsti. — Te dni so topel v Varaždinu obesili nekega Biliča, ki je bil zaradi roparskega umora obsojen v dosmrtno ječo, a je potem pobegnil in pri tem zopet izvršil nov umor. Ko je prišel v uovič v roke pravice, je prejel vislice. — Menila pride sedaj na vrsto Oaruga.
— Potovanje z letali je pač nesigurno. — Minuli teden je ponesrečilo letalo, ki je vzdrževalo osebni promet med Gdanskim in Molborkam. Letalo se je pri padcu razbilo ler pokopalo pod seboj pilota in tri potnike.
— Velika železniška nesreča se je pripetila prošli teden na Angleškem. Nek br-zovlak je skočil s tira in tako zadel v čuvajnico, katera jo močno poškodovana s prebivalci vred, čuvaj pa ubit. Mrtvih je tudi mnogo potnikov in uslužbencev, še več pa ranjenih in ožganih, kor so vsled eksplozijo plina pričeli goreli vagoni.
— Znanega vlomilca Otorepca so prijeli na Hrvatskem ter se nahaja v osijeških zaporih. Dobil je časten naslov: »kralj vlomilcev«.
— Poziv filatelistom. — Ob evakuaciji srbske vojsko lela 1015 v Kraljevi in Prizrenu je bilo iz državnih arhivov in tre-sorjov pokradenih veliko razuih stavili znamk in klišejev, zlasti iz dobe kralja Mi-hajla do kralja Petra. Vse to predstavlja velikansko vrednost ter je ugotovljeno, da se nahajajo vsi ti predmeti po večini v naši državi. Uprava drž. monopolov pozivlje vse prizadete, da to robo oddajo do konca tega leta pristojnemu političnemu oblastvu, ker bodo pozneje vsi oni, pri katerih bi se kaj takega našlo po kazenskem zakonu ob-čnlno kaznovani.
nosli, se mora davčna reforma brez odloga izvršiti.
Nadomestno volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. — Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je odredil, da naj se izvrše nadomestne volitve prisednikov obrtnega sodišča v Ljubljani. Termin volitev bo določen poznoje. Volili je prisednike iz vrst podjetnikov in delojemalcev. Te volitve so važne in zato že danes na to opozarjamo vse prizadete kroge iz naših vrst. — Natančnejši podatki so razvidni iz »Uradnega lista« št. 103, v katerem je najvažnejša določba, da se morejo do 29. t. m. vposlati pristojnemu občinskemu predstojniku podatki za seslavo volilnih imenikov. I11 ravno za to naj se zanima tudi delavstvo samo, da ne bo hote ali nehote na kak način prikrajšano v svojih pravitah.
»Narodni Dnevnik« je začasno prenehal. Tako je obvestil svoje čitatelje 11. t. m. Prične pa menda zopet izhajati med volilnim bojem, ker se hoče med tem materijelno toliko okrepiti, da bo izhajanje takrat omogočeno.
— Vidiranjo ameriških potnih listov. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja:	Po pred psih ameriškega konzulata v Zagrebu, je moral dosedaj vsak državljan Zedinjenih držav ameriških, vidirati svoj ameriški polni list pred odhodom iz naše države pri pristojnem konzulatu Zedinjenih držav. Počeriši s 10. novembrom je ukinjen ta predpis. Ameriški državljan, ki ima veljavni ameriški potni list, lahko odpotuje iz naše države brez vizuma ameriškega konzulata.
— Otvoritev nove železnice na štajor-skem. 22. t. m. se bo vršila slovesna otvoritev nove železnice Ormož—Ljutomer— Murska Sobota. S tem nastaja novo življenje v lem skrajnem delu Slovenije in posebno pa še v Prekmurju. Doslej smo bili od teh krajev skoro do cela ločeni.
Ljudska univerza.
L zvezek
KARL OZWALD
O polrebi socijalno - etične orijentacije. Cena 3.— Din.
II. zvezek
ALOJZIJA &TRBI
Zaščita zanemarjene dece in mladine. Cena 8.— Din.
III. zvezek
I)R. ALMA SODNIK
O vzgoji deklet. Cena 3.-- Din.
IV. zvezek
F. S. FINŽGAR O lepi knjigi. Cena 3,— Din.
V. zvezek
DR. RADO KUSEJ Cerkev v luči prava in etike. — Cena 5.— Din.
VI. zvezek
DR. METOI) DOLENC
Kaj hoče moderno kazensko pravo. — Cena 5.— Din.
Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružui knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani, poštni predal I.
LJUBLJANA.
— Ljubljanski gerent dr. Ljudevit Perič je odstavljen ter imenovano novo gorentstvo, sestoječe iz dr. Puca, Josipa Turka in Antona Likozarja. — Prav tako pa je razrešen sedanji gerentski sosvet Mestne hranilnice v Ljubljani ter imenovan nov sosvet s trgovcem Kollmanom na čelu. — Tnko se časi spreminjajo.
— V spomin obletnice Rapalla in koroškega plebiscita je priedila akad. podružnica »Jugoslov. Matice« v Ljubljani dne 9. t. m. v univerzitetni dvorani lepo manife-stacijsko zborovanje. Žal, da se ni vršilo to zborovanje v večjem obsegu. Slovensko ljudstvo ne sme nikdar pozabiti, kaj je zgubilo v Rapallu in na Koroškem.
— Francoski krožek je ustanovil nov otroški vrtec. — Pač dobra in pametna ustanova. V tem zavodu se bodo otroci v kratkem igraje navadili francoskega jezika in to s prav malenkostnimi stroški, ki jih bo treba plačati za učnino. — Kdor hoče otroka vpisati v ta zavod, naj se zglasi v muzeju od 10.—12. in 15.—18. ure pri bibliotekarju francoskega jezika. Otroci morajo biti 6 let stari.
— K umoru trgovca Pipana. Cim več
preteče časa, tem gostejša postaja megla in tema, v katero se pogreza ta žalostni slučaj, ki spominja na umor pokojnega Štritofa. Tudi Štritofov slučaj je ostal prikrit, nepojasnjen in še danes postanejo gotovi ljubljanski krogi precej vznemirjeni, ako se to vprašanje načne. Pri slučaju Štritof oblasti niso imele posebno težkega stališča, ker je javnost govorila veliko, pa se na to ni veliko dalo. Pri dučaju Pipan pa imajo oblasti precej težko stališče, ker javnost, publika o stvari noče odkrito govoriti, daei visi v zraku neka gotovost, kakor bi bil inici-jator umora vendar v Ljubljani. Publika tako šušlja, a noče z barvo na dan, ker se
boji blamaže. Vsekakor pa je sigurno, da bo zadeva prišla na dan, zlasti ako bo pri stvari sodelovalo javno mnenje, katero je nedavno v Mariboru pomagalo razrešiti slično jako zagonetno vprašanje. Osumljenec je bil že od porole oproščen, toda javnost s tem ni bila zadovoljna, izražala je Javno svoje drugačno mnenje. Obravnava se jo morala obnoviti ter je bila osumljencu-bogatinu dokazana krivda umora. Javnost naj pride tedaj z barvo na dan! Pipanov zločin ne sme ostati prikrit, pa tudi Štritofov se lahko še pojasni.
Vsled stanovanjske bede v smrt. — Brusač Ivan Škrbec je imel na ljubljanskem gra- * du zasilno stanovanje. Stanovanje je lako, da j štedilnika ali peči niti postaviti ne more. Zalo je že dolgo prosil za preureditev stanovanja. Na kak način lega ni mogel doseči, ne vemo. Vemo le to, da se je mož v obupu zaradi stanovanja obesil. — Zapušča ženo in otroka.
MARIBOR.
— Vprašanje zaščite podnajemnikov. Kakor znano, je I. zv. stanovanjski zakon pustil podnajemnike popolnoma brez zaščite. Takratna P-P vlada z ministrom /.a socijalno politiko dr. Žerjavom je popolnoma prezrla dejstvo, da se med to armado brez zaščite in brez pravic nahaja tudi ogromno število državnega uredništva iu sicer no samo samcev, marveč tudi oženjenih, ki so primorani zadovoljiti se s podnajemom ali pa, ki so primorani razbiti skupno družinsko življenje, ter bivati ločeno v podnajemu. Kmalu po ustanovitvi društva stanovanjskih najemnikov se je v Marjiboru pokazalo, da ravno zaščite najbolj potrebni podnajemniki tudi v tej obrambni organizaciji nimajo prave zaščite. In to je naravno. Organizacija se je morala najpreje lotili varstva interesov najemnika proti gospodarju, torej ni mqgla prevzeti ob enem tudi še obrambe podnajemnika proti najemniku. Zato so se že takrat čuli glasovi, da je treba za podnajemnike posebej ustanoviti obrambno organizacijo. Iz socijalnega stališča je sicer taka razdvojena organizacija dveh slabejših proti onemu močnejšemu pravzaprav velik škandal, toda ljudje so pač postali taki, da niti Irpin nima sočutja do še večjega sotrpina. Močua, po celi državi razširjena organizacija podnajemnikov bi vlado prisilila naredbenim potom popraviti, kar je v osnutku zakona zagrešila. Zato zahteva naša stranka v osnutku k novemu stuovanjskemu zakonu enako zaščito tudi za podnajemnike. Umestno bi bilo, če v vsakem mestu tudi podnajemniki sami sklicujejo shode in si ustanove za enkrat še neobvezne organizacije. Dobrodošla nam bodo tozadevna spročila od vseh strani iz vrst podnajemnikov.
— Anketa stavbene zadruge vMojmir«. Stavbena zadruga >Mojmir« je sklicala za petek dne 14. t. m. anketo v mestni dvorani. Namen te ankete je bil, da se končno-veljavno reši sporno vprašanje, ali naj osta-110 Pomožna stanovanjska akcija Dom vbo-gih kot samostojen odbor pri zadrugi, ali pa naj se preosnuje v samostojno društvo. Za slednje omenjeno misel se posebno potegujejo neprijatelji zadruge. Upamo, da se je to vprašanje v prid stvari same med tem že srečno rešilo.
CELJE.
— Smrtna kosa. Tovariša dr. Rud, Do-boviška je zadela bridka nesreča. Umrl mu je na Škrlatici nadebudni sinček Tugomer, ki smo ga spremili v soboto popoldne k [večnemu počitku. Spoštovanemu tovarišu lin njegovi blagi soprogi ob tem krutem udarcu usode naše odkritosrčno sožalje 1
— Družabni večer. Naša krajevna organizacija je priredila pretečeno soboto, dne 8. t. m. v salonu hotela Balkan za zimsko sezono svoj prvi »Družabni večer«, katerega se je vdeložilo precejšnje število članov, četudi smo na svoje obžalovanje marsikoga pogrešali. Vzrok temu je pač menda dejstvo, da je bil Družabni večer napovedan eamo v lislu in ker še žalibog doslej vzlic prizadevanju nimamo stalnega svojega lokala, kjer bi se lahko redno zbirali in kjer bi člani lahko vsak dan čitali različne objave. Upajmo, da i temu nedostatku kmalu odpomo-remo. — Pri družabnem večeru nam je tovariš Fr. Jošt v nad eno uro trajajočem govoru poljubno in nazorno predaval o gospodarskih zadevali in napravah ter o namerah, ki se jih hoče v bodoče skušati udejstvovati ter jo žel za svoja izvajanja zasluženo priznanje in zahvalo. — Pozdravljamo podobna predavanja najtopleje, ker le v intenzivnem gospodarskem delu bo na-na rešitev.
PTUJ.
— Udružeuje jugoslovanskih narodnih železničarjev podružnica Ptuj priredi v soboto, dne 15. novembra ob 18. uri‘in pol »Družabni večer« v čast upokojenemu tovarišu Andreju Ilaladea, svojemu večletnemu marljivemu predsedniku. Koncertne točke bode izvajal narodno železničarski pevski zbor društva j Drava* in tercet s harfo (harfa, violina in čelo) iz Maribora. — Povsem upravičeno pričakuje odbor, d* se bo zavedno narodno občinstvo te redke prireditve zanesljivo udeležilo iu s tem počastilo moža, ki je skoraj pol stoletja nesebično deloval, ne samo na polju strokovne organizacije, temveč tudi ravno tako pri mnogih narodnih društvih. Družaben večer se bo
vršil v zgornji dvorani Narodnega doma pri pogrnjenih mizah. Vstopnina prosta. Zato je omogočeu dostop tudi revnim, za katere se je slavljenec vedno nnjrajše zavzemal.
TRBOVLJE.
— Visoke dividende obeta Trboveljska premogokopna družba — kar po 50 Din od
delnice na leto. — Pač dokaz kako »slabo< to podjetje uspeva, kako ^upravičene« so vedno novo zvišane cene premogu in kako »upravičeno« je tarnanje in stiskanje družbe, kadar se rudarski želodec oglasi za več in boljšega kruha. — Zapomnimo si to, zapomnimo si pa tudi koliko žuljev našega rudarja gre v nenasilno kapitalistično žrelo inozemskih denarnih trustov.
DOMŽALE
— Ustanovitev tovarne lakov. V Domžalah so. valjčni mlin na Količevem preuredili za tovarno lakov, lo je za podjetje, ki ga pri nas zelo pogrešamo. Podjetje je last avstrijske družbe Ljudevit Marx iz Gaa-dena pri Dunaju, je pa pri tem soudeležen baje tudi naš jugoslovanski kapital. — Dne 7. t. m. so obrat že preskuševali ter pri tem doživeli malo smolo, nastal je v tovarni znaten požar, ki pa ni mogel povzročiti posebne škode, ker je dotičua topilnica izolirana. — Začetek je slab, upamo pa, da bo podjelje dobro delovalo in dalo zaslužka našim ljudem. — Domžale dobivajo vedno markantnejše industrijsko lice.
TRŽIČ.
— Razmere v tukajšnji predilnici. Podjetje je vseskoz nemško, nastavlja še danes pristne Nemce, ki še iz daleka niso strokovnjaki, a ker so pač Nemci jih podjetje kot take kmnlu klasificira za nenadomestljive strokovnjake. Vsi tujci so plačani po zlati pariteti, medtem, ko dobiva domačin — Slovenec najnižjo plačo. Vsa boljša stanovanja imajo — Nemci. Skratka, nemško podjetje favorizira svoje nemške podrepnike, pri tem pa največ trpe domači delavci. Tako razmere kličejo po takojšnjem ozdravljenju. — Žalostno je tudi to, da dopisujejo s predilnico vsi ljubljanski trgovci, razun enega, v nemščini. Prihodnjič priobčimo seznam teh odličnih »narodnih« ljubljanskih tvrdk, bo morda pomagalo. Pomisliti bi morali »narodnjaki., da odjedajo kruh Slovencem, ker ima podjetje nastav-lene samo Nemce in prvih tudi ne rabi, čemu?
ŽT. JERNEJ.
— Maščevalna roka je četrtič zanetila požar na posestvu Ignaca Bakšeta pri 6t. Jerneju na Dolenjskem. Dne 6. t. m. je pričelo goreti kar na dveh krajih njegovih poslopij in je ogenj uničil vse. — Mož je danes berač. Pravijo, da je to delo maščevalnosti.
BELOKRAJINA.
— Žrtev rudi deklet je pusta! Miltft Kobe iz Damelj v Bclokrajini. Tam so fantje na Vseh svetnikov dan priredili ples, kjer je teklo tudi vino, katerega imajo Belokranjci dosti. V pijanosti je prišlo med fanti do prepira radi deklet in je bil pri tem po nedolžnem ustreljen Hohe, ki je par dni poznoje umrl.
Taborniki.
Ustanovitelji skautizma. Prvi početnik pokreta za prirodnega človeka jo bil francoski filozof Jean Jaques Rousseau. Ustanovitelj organizacije pa je ameriški prirodo-pifiec Ernest Thompson Seton. Ta je namreč 1. 1904 ustanovil ligo gozdovnikov (The Wooderaft Seague). Od te je sprejel nekatera načela general Robert Badeu-Powel za podlago svoji novi skautski organizaciji (seout boys), ki jo je osnoval 1. 1006 v Angliji. Da idejno preokrone skautizem v smeri h gozdov 11 ištvu, pa je nastopil angleški slikar John llargrave, ki je pTičel * svojim delom 1. 1917. V naši domovini se je začel s skautizmoin baviti kot prvi inž. Hinko Pajer. Prve slovenske skaute smo dobili 1. 1922. Vseh slovenskih skautov in gozdovnikov je danes okrog 550; dal veliki Manitu, da bi se to število skoro pomnožilo.
Jeseniške gozdovnike dobimo v kratkem. Pripravljalna dela so že v teku. Tudi drugi kraji naj delujejo na to, da si ustanove v najkrajšem času svoje taborniške družine.
trboveljski, libojski, ormoški in visokokalorični trobnodolski
(specijalit. za eentr. kurjave) dobavlja po najnlijlh cenah
DOM. ČEBIN
trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova ul. 1/11.
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane 1340’6	1340’—
100 franc, frankov-	»	370	—	366 5
100 laških lir	»	302	5	303 —
100 čeških kron	»	207	—	208’—
100 avst kron	»	0.097	0	099
100 ogrskih kron »	0 093	0	091
)00 bolg. levov	»	49	87	50’92
100 dolarjev	»	6905—	6850 —
100 angl. funtov	»	31905-—	31550’—
Curiška borza,
100 dinarjev je stalo 100 franc, frankov » 100 laških lir » 100 čeških kron » 100 avst. kron » 100 ogrskih kron » 100 bolg. levov » 100 dolarjev	»
100 angl. funtov »
12. nov. švicarskih 7-47 27-50 22-45 15 45 0 0073 0 0069 3’72 j 519-2 2393-—
5. nov frankov 7-55 27 22 2262 15 48 00073 00068 38 519 2 2360-
Tajinstveni morilec
deklet.
Razburjeno ji valovi kri po žilah, ko
vtakne pismo v nedrije.
William ji hoče dokazati, da ji je ohranil zvestobo; kajti le na to se morejo nanašati njegove besede, čuden občutek jo objame.
»Ali se hoče William poročiti z menoj?«
Ah, niti sekundo se ne bi pomišljala. Toda to je nemogoče. Za poroko je treba priprav, pa tudi se ne bi dal William z njo na skrivaj poročiti, ker bi gotovo želel, da tudi njena mati prisostvuje tej svečanosti.
Ne, — ta sestanek v cerkvi mora imeti drug pomen. Saj si William niti ni svest, da ona pride, ker pravi v pismu »če ji je mogoče«.
Seveda se Ellen takoj odloči, da ugodi prošnji svojegu zaročenca, naj se zgodi, kar hoče. Stari upravitelj je njen zaupnik, morda bi bil celo pripravljen, da sam pelje mlado gospodinjo z vozom na kraj sestanka. — Ellen nikakor noče, da bi kateri njenih uslužbencev videl Williama, ker bi se lahko pripetilo, da to izda stražnikoma, ki sta stalno v gradu.
Dolgo sedi Ellen, zatopljena v svoje sanje, v vrtni lopi. Ko se končno vendarle vrne v grad, se njena mati nemalo čudi njeni raztresenosti. Toda dobro vede, kako iskreno ljubi njena Ellen Williama, ne povprašuje po vzroku njene razmišljenosti. Pa gospa Morris je tudi trdno uverjena, da ni njen nečak zakrivil nobenega zločina, četudi okol-
ščine še tako govore zoper njega. V živem spominu ima še vedno Williamovo skrb za njo in njeno hčerko, njegovo neumorno delovanje, da preskrbi svojima sorodnicama udobno življenje, tega ne pozabi nikdar. — Le njegova strastna narava jo navdaja s skrbmi. In kar je še zvedela od barona Har-dyja, še tembolj navdaja njeno materinsko srce s skrblpolnimi mislimi za bodočnost njene edinke.
»Če njena Ellen, njena edinka, ne hi našla zaželjene sreče ob strani Williama, kaj potem?«
Dan poteka počasi in enakomerno kot dnevi doslej. Elleni se zdi cela večnost. Saj si tako želi že večera, ki ji naj reši zagonetko. — Cerkev, kjer se ima sestati z VVilliamom, pozna Ellen dobro. Priprosta in vendar lepa stavba, oddaljena od človeških bivališč, skrita v bukovem gozdu, katero je Ellen prejšnje čase večkrat obiskala. Samota in svečan mir sta ji božji hram zelo priljubila.	(
Danes zvečeri Zdi se ji, da sploh ne mine dan. Toda čas ne pozna nobene ovire, in tako se konečuo le približa ura, ko naj se odpelje proti cerkvi. — Njena mati je docela zadovoljim, da se Ellen po soparnem avgustovem dnevu na večer odpelje na sprehod. Sama je seveda ne more spremljati, ker se čuti preveč bolehno.
Nežno kot vedno se poslovi Ellen od ljubljene matere. Voz je že pripravljen Stari upravitelj je naravnost ponosen, da sme spremljati svojo mlado, spoštovano gospodarico. Ellen se vsede v voz in iskra škotska ponija jo v diru odpeljeta z doma. Skoro je že ura osem, ko pridirjata konja do bukovega gozda, v katerem stoji samotna cerkvica.
Na Ellenino željo zavije upravitelj z vosom na poljsko pot in obstane na takem mestu, od koder ni mogoče zapaziti voza s ceste. Od tamkaj pelje ozka steza skozi gozd proti cerkvi, po kateri hiti Ellen. Z dokaj čudnimi občutki motri Ellen belo zidovje, katero se sedaj pojavi njenim očem skozi zelenje bukovih dreves. — Vse je tiho in mirno; žive duše ni videti v bližini cerkvice. Sedaj dospe do vrat. — Iz notranjščine je čuti hitre korake, vrata se odpro — pred Elleno stoji William.
»Ti si prišla, Ellen, oh kako sem vesel?« jo nagovori Wiiliain ter prime za njeni drobni ročici in jo odvede v cerkvico, vrata pa zapre z zapahom.
Ellen začudeno gleda njegovo početje. Smehljaje jo pomiri rekoč:
»Moja Ellen, nič se ne boji Treba,je opreznosti, da ne bomo moteni 1 Toda sedaj pojdi z mano, ker že čakajo na naju!«
»Kdo čaka, — William?«
»Takoj boš videla sama, pojdi, moja sladka golobica«!
William se z Elleno napoti v smeri proti zakristiji. Pri vhodu v zakristijo pa William naenkrat obstane. Ellen sledi pogledu svojega zaročenca ter zagleda mal oltarček, pred katerim je posutih nebroj cvetk.
»Nadejam se, da bom tudi Tebe prav kmalu povedel pred altar, draga Ellen. Le nekaj časa še potrpi, dragica, potem postaneš moja za vedno!«
»Oh, William...I« dihne Ellen in se tesno privije na njegova prsa. Wil-liam jo pelje naprej, v zakristijo, iz katere je — kot se zdi Elleni, — slišati glasove. Kot okamenela obstane Ellen na pragu zakristije. Ali je to resnica, kar vidijo njene oči? — Ali se morda ne moti? —
Ti ljubki deklici v prekrasnih poročnih oblačilih, katerima sije s smehljajočih lic največja blaženost. Saj sta to zagonetni lepotici, kateri sla njeno ljubeče srce tako zelo vznemirjali. — In poleg nju stojita dva nepoznana ju moža. Eden izmed njih, mož krasne zunanjosti, v brezhibni svatovski obleki, drži roko mlade dame, katere glavo di čijo bujni črni lasje. Tile za njim stoji mlad pomorščak v lični uniformi krmarja, vklenjen v ljubko plavolasko.
Ellen stoji še vedno nepremično na pragu. Tedaj jo pa William nežno prime pod pazduho ter odpelje v zakristijo k obema poročnima dvojicama.
»Tu, draga Ellen, Ti predstavim svojega prijatelja Edvarda Long in njegovo zaročenko gospodično Wilhes. In tukaj je vrli krmar moje ladje, gospod Smith in njegova izvoljenka gospodična Gordon«.
Imenovani se priklonijo Elleni, ki svojemu brezmejnemu začudenju in veselemu iznenadenju ne more dati izraza z besedami. Sedaj popelje William svojo zaročenko h obema dvojicama.
»Moju nevesta« izpregovori Williara z jasnim glasom. Edvard in Tom stopita nekoliko nazaj, videč, da je krasna, ljubka blondinka izpustila Williamovo roko ter hitro stopita k lepima nevestama. Z očarujočim smehljajem jima ponudi svoji mali ročici, in Bessy in Molly se prav nič ne pomišljata podati ji svoji desnici.
»Poprej sem Vaju samo mimogrede videla« izpregovori Ellen s svojim tihim sladkim glasom »toda prosim Vaju, da me odslej smatrati za Vašo prijateljico; kot soprogi mož, ki stoje tako blizu mojemu Williamu, ste tudi meni postalt dragi!«
In položivši svoji nežni roki Bessy okrog vratu, jo prisrčno poljubi, potem se obrne k Molly ter je z enako sestrsko nežnostjo pozdravi.
Globoko ginjeni občudujejo možje ljubko skupino lepih deklic. Bessy in Molly sta kmalu preko prve osupnosti, kajti ljubeznivi nastop, s katerim se (jima je približala Ellen, je na mah osvojil njuna srca. — In ta lepa bitja se razgovarjajo tako zaupno, tako prisrčno, kot bi jih že več let vezalo naj-nežnejše prijateljstvo.
»Ve ste srečni!« reče Ellen tiho. — Obe nevesti pritrdila le s priklonom svojih dražestnih glavic, toda iz oči jima sije tolika sreča, tolika radost, ki pove mnogo več kot bi se dalo izraziti s tisoč besedami.
Tedaj se odpro vrata zakristije; stari služabnik božji stopi v zakristijo.
, »Vse pripravljeno!« izpregovori vVilliam in se prikloni duhovniku.
Edvard in Tom stopita k svojima zaročenkama, William se oklene svoje Ellene ter gre z njo za poročnima paroma. Ellen se ozre vanj. — Njen pogled se križa z Williamovim.
»Odpusti mi« reče Ellen proseče s tako brezmejno nežnim izrazom najud-i-nejše ljubezni, da se William prav težko premaga, da jo stisne tesno k sebi.
»Odpuščanje, čemu?« vpraša
tiho.
(Dalje.)
KINO, IDEAL1
Pozori	Pozori
v četrtek 13. novembra 1924 prvič v Ljubljani predvajanje filma produkcije
Goldwyn 13., 14.,	15.,	16.,
XI.	XI.
ki donaša samo izborne prvovrstne atrakcije. Elegantna ljubavna drama v 6 dejanjih po romanu Elinore Olyn.
Tri tedna ljuba vi
Conrad Nagel.	Aileen	Fringle.
Predstave ob običajnih urah in cenah.
Življenje na dvoru kneza Otona od Sardalije
— stari knez — mlada kneginja — nič otrok
— intrige — odpotovanje kmeginje v Benetke — skrivna ljubezen kneginje — ljubimec grof Pavel — ljubezenski čari v Benetkah in posledice — ubeg kneginje nazaj h knezu -- razkošna in brezmejno prosta ljubezen na dvoru — srečen dogodek vkneževem zakonu
— hrepenenje kneginje po Pavlu — tajni se-sranek — umor kneginje — umor kneza —■
pobeg ljubimca — kronanje knežiča.
Prednaznanllo: „TARZAN“.
ZAHVALA.
Ob priliki prebridke izgube najinega iskreno ljubljenega sinčeka
Tugomera
ki ga je nepreračunljiva Božja previdnost poklicala k sebi med nebeške krilatce, nama je došlo od sorodnikov, prijateljev in znancev nešteto Izrazov srčnega sočustvovanja.
Vsem in vsakemu izrekava za tolažilne besede in za poklonjene 1 šopke in cvetke najino najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujeva gosp. zdravnikom in častitim sestram u>mi-Ijenkam v javni bolnici za ves požrtvovalni trud in negovanje, katerega so posvetili rajncemu ob njegovi težki, zavratni bolezni. — Istotako najina prisrčna zahvala čč. šolskim sestram, zlasti častiti sestri Mchtildi za v srce segajoče slovo, ki ga je s svojimi gojenci in gojenkami — tovariši preminulega — priredila ob mrtvaškem sprevodu našemu an-| geljčku. — Hkrati izrekava najino prisrčno zahvalo vsem, ki so počastili pokojnega s spremstvom na njegovi poslednii poti
Konečno najina globoka zahvala vsem, ki so nam stali ob teh težkih in bridkih urah z ljubeznijo in dejanj-sko pomočjo ob strani.
Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj!
Celje, dne 10. novembra 1924.
Globoko žalujoča Lina fn dr. Rudolf Dobovlšek.
ADRIA
Torna sladne kavo
Velepražarna Zrnate kave Mlini za dišave
I. t. Cim Brzojavi „Adria“ VII
Glince pri Ljubljani
NaJim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo.
Ogovomi urednik: Franjo Rupnik.
Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Najboljši ihnlni stroji
so edmo
Josip Petellncn
znamke
..Grltznžr" in,.Adler"
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
Česar ne ves, vpraSaJ
Univerzitetni Informativ. Biro
„ARGUS(<
Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
(Pasaž Akademije nauka)
OBRN
se dobi v vseh specerijskik prodajalnah
Tone Nalsnj
Pleskar za stavbo In pohištvo, laki anje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijeini oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9.
Franc Szantner
Ljubljana, Selenburgova ulica 1
špecijalist za ortopedlčna In anatomlčna obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila*
Modistka M.HORVAT
LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21.
prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi
litem
pisarniške sluibe
najraje kot obtinskl tajnik
in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. — Naslov pove uprava „Nove Pravde1 v Ljubljani, Orad šče štev. 7.
Prvorazredni moderni brzopisalni* stroj
Stoeper-Recortl
Vrhunec finomehanike! Zastopstvo:
Lud. Baraga
Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1.
Stefan Ferant
urar državnih železnic
Celje, Dečkoo trs 3
priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne.
AVTO-VOZI
BREZ
BENCINA!
JU 30-HAG LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24 TELCEON ŠTEV. 560
Očala, ftipalce
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku In urarju Ljubljana, Stari trg 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
Prinoročomo tvrdko
Ljubljana, blizu Preierno-vego spomenika za vodo.
NoJceneJSl nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, kiota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga Šolskih zvezkov, map, in blokov.
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
701
obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
Podeljuje na Kratek rok trgovske In personalne kredite naJkulnntnele.
Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu I
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA		
Podružnice:	Dunaiska cesta štev. 4 (v lastni stavbi). Kapital In rezerve Din 18,300.000. IzvrSule vse bančne posle	Ekspoziture:
Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica		Konjice Meža-Dravograd
	najtotneje In najkulantneje.	
	Brzojavit Trgovska. Tel.i 139, 145, 458.	
?iAOJ.VNaaa o