st. 4. Gilbert za april 1952 Leto 2. DAJ Ml JEZUS DA ZALU Zakaj le? Poglej to slikol Ozri se na Jezusa, v njegovo milo dobro obličje poglej in se zamisli. Jezus trpi, v bolečinah se rauČi, vse telo je razbičano in roke in noge so predrte. Zakaj le? Da bi nas odrešil greha, je Jezus nase vse to 'trpljenje vsel. Kako mora biti gre£ grd in ostuden, kako krut in neusmiljen, da samega Jezusa tako stra>~ %no biča. Greha ni brez človeka, ki bi ga naredil. Ne greh, temveč človek, ki greh napravi, biča Jezuaa in ga s trnjem krona, Ljubi otroci, poglejte svoje male drobne rocicel Tako majhn^ so vaši prsti...Ali bi mogli s temi prstki vzeti bic in Jezusa bičati? Ali bi mogli? * I Nel—vsi tako odgovarjate. ViETl Ali bi mogli s temi vašimi rokrmijptrnjevo palico z ostrimi "bodicami .da "bi Jezusa s tem kronali? • ■ Uei—zopet oagov. rjcte in začudeno'-gledate, da kaj takega, sploh vprašan. In vendar ga tudi drobne vase roke bičajo, in ar. vendar večkrat kronate, z vašimi malimi prstki neusmiljeno, brez srca! Jaz/ Jaz? Mogoče ravno ti J Ko.nisi ubogal mamice--zalil si ga in bičal. Ko se nisi hotel užiti—kronal si aa in .i.r.reil, Kd'si' imel rad nelepe'misli— tedaj 1 si mu dglc.l rane. Ko si lagal—si. gr po. licih .udaril. Razumeš? , ' sj-i In sedaj, otroci, trdno sklenite: Vsaj ta dva tedna—•.nobenega zavestnega ^refea—nobene trnjeve krone za Jezusa—-nobenega bičanja; temveč z vasimit dobrimi deli mu obvežite rane in juh poljubljajte, da Jezus ne bo Žalosten. Franci Medved GreciorčKeva odo "OLJK II . o o®; trt uk. Na cvetno ali oljčno nedeljo se spomi¬ njamo lepe pesnitve "Oljki". Simon Gregor¬ čič nam tako lepo pripoveduje o njej: Iled listnatim, drevi jem je olka kakor zelena oaza v puščavi, edina, ki je ostala pri življenju po težkih bitkah z viharji. Njeno' listje se sveti v soncu v vsakem letnem času, t\.idi pozimi. Jijka nam je spomenik davnih dni. Pre- • rok bodočnosti je. Že v stari zavezi je bila znamenje miru. Prestala je vso grozo vesoljne¬ ga potopa. Ko se je božja jeza umirila,se je brodar Noe razveselil golobčka, ki je - 5 - f i \ \ S' < i. V prinesel v kljunčku oljčno vejico, v znak, da vode upadajo. Najlepši prizor nam nudi pesnile, ko nam opisuje olčno ali cvetno nedeljo. Odrasli in otroci hito v cerkev, iJa Primorskem je navada, da nesejo k blagoolavu v ccrleev oljčne vejico ali šopke teh vejic. Hc , njih bo pritrjene slikovite podobice. V Sloveniji pa smo nesli blago¬ slovit živobarvne butarice, v katerih so jc košatil bršljan, vmes jo bilo bodičjo, rdoče rosjo, leskove palice, suho hrustovo listje, sredi f a so bile zataknjeno oljčne vejice.Vsa butarica je bila povozana z bc- imi, modrimi in rdečimi oblanci. V najvočjo otroško veselje pa so bile pomarančo ali jabolka, ki so bila pritrjena na butaricah. Voliča3ton jc prizor na cvetno nedeljo, ko duhovnik razprostre roko k blagoslovu. Vsi oljčni šopki, butarico sc dvignejo visoko, cerkev jo postala pravi gaj. Skozi okna lijejo sončni žarki na to ze¬ lenje. Duhovnik kliče božji blagoslov na oljčno veje in .butarico ter prosi Vsemogočnega, da bi sc ta blagoslov naselil povsod, kjer bo to zolenjo pri hiši. Kmet bo kropil z oljko polje, trate, njive. Kadar bo pretil vihar uničiti pridelke, bo hišni gospodar sežigal blagoslovljeno oljko in molil z družino za odvrnitev nesrečo. Blagoslov in molitev bosta priklicala božje usmiljenje. Pesnik prosila led., j iš božjo usmiljenje tudi. sobi. V duhu b loda sam sobe na mrtvaškem (Po "Begunskem Palčku") Miro 1 le dve d AuRORA JEI 2^-^,ALaG|ILE£RT v * ' Kadar smo le utegnili zvečer, smo odprli radio in posluša- *» li potek igre košarke* V petek je zmagala Aurora Gilbert* To je bilo veselje za nas i Ko je imela Aurora že iO točk veČ nego Gilbert, smo kar poskakovali samega veselja« Moj brat Albin, ki je navdušen za to igro prav posebno, me je miril in rekel: n Če boš skakal, bo Aurora zgubila." Mo, pa ni, četudi sem v^s čas pritajeno vriskal* Tudi pri nas imninn narejeno košarico za žoge. Kadar je lelcaj časa, smo pri njej: moj brat in moj prijatelj Francelj* Časih se tudi kaj sporečemo, a smo hitro spot prijatelji* če bomo morali ostati v Ameriki, bom najbrž nekoč med vnetimi igralci te igre* Ivanka Krnic ČEVLJAR III PALČK V majhni bajti je živel dober čevljar s svojo ženo* Delal je noprestane in VBi ljudjo so ga imeli radi. Pa rajši jo de¬ lal šo tako točko in prid«?, svojo družino pa le ni mogel pre¬ življati, Tako hudo je prišlo, da si mft. mogel nakupiti nobene¬ ga U&nja več. • Ostal mu je le šo majhen kos usnja in iz njega je urezal čevljo. Zvečer sta z ženo odmolila rožni veneo in je šol'spat* d)rugo jutro jo vstal zgodaj, odmolil jutranjo molitev in šol v delacnico, Kako sc je začudil, ko je videl, da jo bil par čovljev, ki jih jo pričel prejšnji vočor, končani Poklical jo svojo ženo in oba sta preiskala vso kote, da bi našla onega, ki jo skončal zevi jo. Pa zonam Med tem časom pa jo prišel !: čovljorju noki tujec in ko je zagledal par, lepih čevljev, jih je takoj kupil in plačal zanje Še enkrat več, kot je zahteval čevljar, ker so bili tako lepo izdelani. Čevljar jo šel v trgovino in kupil usnja za dva para Čevljev. -7 - Spet jih je urezal, zvečer odmolil z ženo večerno molitev in Šel k po¬ čitku. Zjutraj pa je hotel skončati čevlje. Zelo se je začudil, ko je našel zopet vse izgotovljene. Kmalu pta prišla dva kupca in tudi ona sta dobro plačala. Čevljar je oper£ nakupil usnja, urezal čevlje, a našel je zjutraj V3e narejeno. To se je ponavljalo vsako noč. Čevljar pa je bil radoveden, kdo vse to dela. Neko noč sta se z ; ženo skrila za zaveso in čakala* kaj se *bo zgodilo. Kmalu so prišli štirje palčki in sp delali čevlje. Ki bilo dolgo', ko so bili vsi Čevlja gotovi. Čevljar pa jo rekel svoji žcni: B Ti palčki 30 bili tako dobti zame, zato se ^im moram na kakšen način oddolžiti. Kaj misliš, kako?” . Žena je premišljala, spomnila se je in rekla:" Že vem. Za vsake¬ ga palčka bom maredila hlačke, jopič in čepico, ti pa napravi vsakemu lepe čevlje." . Takoj sta bo spravila na delo. Kmalu je bilo V3e akončano. Zve¬ čer sta nesla V3C v delavnico in sta čakala na palčke. Ko so ti zagle¬ dali, kaj jim jq napravil dobri mož, so se hitro oblekli in obuli ter edšli. Nikdar več niso prišli k čevljarju* Ta in'njegova gena pa sta še dolgo in srečno živela, ničesar jim ni manjkalo. Bino Modved — VE Č>hLn . I lOV!L.n Gilbert bil ponosen je zares- in v "baskotballu" rad premagal Lani zmagali bo v igri vsaki in minnesotski so bili prvaki. Ali letos - kar poglej na Auroro in sc nič ne smeji svet bi vos. Tist' večer smo igro' poslušali, naš'ga radia smo se vsi držali. Tu igral jo Gilbert in Aurora, vsi smo rekli, da oba sta nora. To mo vedno grižo in pa davi, da so Gilberčoni tole' bahavi. - 8 - Da Aurora bi zgubila, smo do bali, a nazadnje - glej* jo Aurora udarila naproj ' tor ob konem tudi zmagala* Pa čeprav Aurora minnesotska ni zmagovalka, boljša kot pa Bilbert 'je igralka. Gilberčani čestitajo Aurori, da je bila v njihovi igri zmagovalka. Obžalujejo pa, da niso Aurorčani dosegli to časti, ki jo jo lani Gilbert....minnesotskega prvenstva namr eč. Uredništvo ' 6g. p.Odilo OFM , j -Dtlv-iC Malo deklice so edine, bitja ha svotu, ki-so lahko obonom na dveh krajih. Fant mora skočiti na zemljo* stopiti iz kolesa, čo hoče plezati na drevo, deklice, pa kar frči po zraku kekor ško¬ rec v gnezdo* Ko fantje postanejo možje, skušajo zatc.jiti svojo, ze.vist, de. bi radi postali slavni in si pridobili ime. To čednost imenujejotvzajomnost. Na tihem pa spoštujejo ženske, ki sicer teko malo mislijo, pa vendar vedno prav pogodijo* Hale doklice pridejo v različnih velikostih in v različnih oblikah. Včasih sc našemijo, da izglodajo 25 leti staro, včasih pa misliš, da so petdeset ali Belo osemdeset. Držijo, pa sc teko , kot bi bile celo pooniške knjige o e jih napisane. Navadno pa nastope.jo svoje vlogo mod drugim in desetim letom. Spozna še jih po tom, da nosijo v 3vojih očeh.. mohurčk#*iird šampanjca in da so čisto sveže prišlo iz drugega svete., o katerem ja in ti še nikoli nisva slišala. Ni jo zveoto.be na svetu, kot jo zvestoba malo deklico, pa tudi ne močnejšo vere. Deklica ve, de. je Bog miren in tih, mogočen, volile, zanimiv in ljubezniv* Njeno zahtove do boga so pametne in skromno* Malikdaj prosi z.a več, kakor potrebuje ali kot so ji zdi, da zasluži* Nikoli pa no more razumeti, zakaj bi no bil vsak skrajno dober do tako skrajno dobre malo doklice. Kdo bi lohko rekel, da ta mala deklica - 9 '- , . nima voega prav. Ali.moro kdo na-na svetu dvomiti, kb opazuje srečo • male deklice, da ni vedno uslišana,*za kor moli in prosi.' Obraz male deklice jc .kakor miren globok "tolmun, ki si ga našel v gozdu, ki v svoji tihoti sprejme vase.vse širno in jasno nobo. Po njem in v njem se premikajo oblaki in ljudje, preko njega letajo pti¬ či," v njem pomfcžikava sončna svetloba, šumni svet pa je ostal daleč od zadaj. Zakaj niso povesti od odras*»lih -ljudi tako čudovite, kakor ravno povesti od mlade deklice. Ne glej za vzrokom po knjigah, temveč na obrazu mlade deklice* Čisto male deklice vporabij© največ časa v skibi za ponarejene male deklice: puže. Puže so strahovito težka vprašanja, res proble- . . mi za te A 1' a d e mamic e. k Nikoli no narode tega, kar jim n ma- : mica" reče. Nočejo jesti, kor bi bilo za njo najboljše. Silijo jih s kavo, mlekom in sladoledom, pa vse steče po lepih oblek- . . cah. Oh, kakšen križ je biti mamica.- Mala deklica hoče, da bi ji kdo pripovedoval povestice takrat, ko je čas spanja. Vedno klepetajo in klepetajo, da ni konca ne kraja. Nikoli ne morejo razumeti, kako bi mogžl kdo zdržati, da bi molčal, posebno pa jim ne gre v glavo, kje so se vendar puže nauči¬ le tega vstrajnega molčanja. Male deklico, ki do obledele, ko so letale zunaj po zraku in po prahu, 80 loKko popravijo s tem, da jih pomočiš v raztoplino mila in vode. Vidi se, da imajo rade ta postopek." Ko pridejo iz te razto- pline, izglodajo kot nove. V tem oziru so bistveno razlikujejo od fantičev, ki se boje vode kot vrag žegna. Fanta sploh ni mogočo popol- . nooa umiti. Fant občuti največjo grozo, kadar vidi vodo in žajfo. j Vsaka mala deklica bi se naj naučila vsaj toliko, da vsak rabi kot ■varnosten oklep mold saj. Drugače bo v svojem Bodočem življenju ; htpravila mora Hat ero napako. ' ^ Notrohjost malo deklico je dovrha napolnjena smehom in jo prav težko biti toliko previden, da bi. se te polnosti ne bi malo razlilo , in da bi ne pljusknilo čez^ Samo mald sc je troba nagniti, pa žc pro- • kipeva. Mala deklica se smeje skoraj vsaki stvari, kar ni mala de— I klica. Smeje se vsemu: fantičem najraje, potem dežnikom, sladoledu, o katerem bi rada, da bi bil pečen in pa mrzol obenem, smeje se, če ji pade sladkor iz ust in če si kdo pq.pravi ponarejene zobe, posebno i pa prekipeva od smeha, če se žoga zakotali daleč po cesti ali po trav¬ niku, da je treba hiteti za njo in jo iskati. Smejo se, kadar - 10 - sede k zajtrku, h kosilu in. k večerji, pač pa se nakremži, kadar je zjutraj treba vstati* Najbolj pa je deklica vesela, kdor* vidi odrasnlega žloveka« Ce skuša-biti še .tako dostojna, nobena mala deklica ne more razumeti, zakaj bi bil kdo tako sme¬ šen, kot so ti odrastli ljudje, ki tako počasi hodijo, pa še vča¬ sih palico rabijo za oporo* pa stokajo in tožijo, da jih to boli, pa tam trga in tukaj bode* Pa nekateri devajo cigaro v usta, po¬ tem pa prižgo, da se jim kadi iz ust kakor iz dimnika* Pa včasih je še lastna mama tako smešna, da kadi cigareto in majhni sestrici trosijpepel v oči, ko jo pestuje, da se Bestrica dere in kriSi, kot bi jo iz kožo deval* 'Pa. tudi razburjenje male deklice je voliko kšt nikjer drugje« Nihče ne občuti večje žalosti, kot mala deklica kadar joka, gre in. se razlega njen*krik po' celi okolici« Žalost se mora vsa iz¬ brati in razliti v solzah* Potem je zopet na vse strani srečna* Iri nihče ni bolj sreček'kot srečna mala deklica. Prav pametna je mala deklica, da pusti vse eolzo odteči in nikoli no pusti, da bi kakšna stara solza kje obvisela, da bi zatemnila prihodnji son¬ čni vzhod« Ve, da jo zastarela solza strup« Ko bi tudi odraatli to vedeli.' Mala deklica'se zna tako pametno pogovarjati z racami, z goskami, s psički,. z mačkami in celo z miškami« Mnoge deklico se lepo razumejo s počasnim in molčečim polžem, pa a črvi in s hrošči in žabami. Kako male deklice in živali razumejo drug dru¬ gega jeziki tega učenjaki še niso dognali* Najbrž je dobra volja med obema stvaricama ta poseben jezil:, ki ne potrebuje razlage« Neka talca mala deklica je stala ob vodi. Vodo jo imela izredno rada, vedno je brodila po njej, pa so je seveda vedno tudi znoči¬ la in zamazala, pa jo jo mama zmiraj kregala in večkrat tudi na¬ šeškala: Kaj zmiraj brodiš po vodi, po blatu, jaz pa moram tvoje oblekce pratii In nekoč je deklica stala ob vodi s trdnim skle¬ pom: danos bom res mamico ubogala. In kaj so zgodi? Koklja je pripeljala mlade račko k vodi« Račke so mar pozabile «n svojo namioo in se pognale v vodo, ter so sc začelo pcemetavati po vodi in celo potapljale *so so te drobne živalico, Koklja greda začu- jdonn, deklica pa tudi« In tam šele spoznala, kako hudo je to, čo kdo^momo no^uboga. Dvignila je moli prstek in je zažugala ma¬ lim račkam:"Račlce, zakaj no ubogate? Ali vos bo mati koklja 11 - našeškala, kadar pridete ven.' Pa Boga zahvalite, da nimate srajčk, da mamici no bo treba prati* (Dajjo prihodnjič) Marijan Košen , Kuhar je ubogal* Ker jo postajalo vedno topleje so popotniki ni- slili oditi iz sobe* A vrata so bila*zaklenjena* Spoznali so* da jih kralj nisli žive speči. • Popotnik, ki 3$ navadno nosil kapico postrani, jo je naravnal in na nah se jo soba sprcncnila v ledeno mrzlo* Bili so v sobi dve uri* Kralj je mislil, da so gostje scvrti. Odprl jo-iirata in pogledal* Stopivši v sobo, je opazil, da se gostje tresejo od mraza. Naprosijo ga, če sc smejo iti pogreti. Povedo mi , da je bil v sobi tal: mraz, da je vse na krožnikih zmrznilo. V veliki jezi odide kralj h kuharju, misloč, da ni izvršil njego¬ vega ukaza. Ko mu ta pokaže veliki ogenj pod sobo, spozna ncuspoh na¬ črta* Zopet kralj premišlja in premišlja, lcoko bi se znebil nezaželjonih gostov. Po daljšem razmišljanju reče vojaku: "Namesto princeske ti dem toliko denarja, kolikor ga moreš odnesti." A vojak ga zahteva toliko, kolikor ga mora nesti njegov služabnik« Kralj privoli. Krojači nu noredo volilco vrečo. Zgotovljcno vročo odhosc služabnik, ki jo ruval drevesa, h kralju. Kralj so začudi vroči, šo bolj pa človeku - velikanu* Ta mora biti zaroe zelo močan. Videl je, da fao moral deti veliko voč zlata, kakor si jo mislil* Najprej ukaže pripeljati ono tono zlata* Toda velikan zagrabi zlato z ono roko in ga vrže v vročo rekoč:"Zakaj no poinosotc voč zlata? To komaj pokrije dno vrečo." ( Daljo prihodnjič ) O - 12 - Bino Modvod HA DOLGJ MOTI Tu bili smo štirinajst dni, razno igro smo igrali, na bodočnost mislili, lopi grad smo obiskali« Skalo sivo, vendar trdno 1 , store morda več sto lot« Voš, zakaj so vso no zvrne? Z mukami sozidal ga je kmot. Kmalu pot smo nadalj*vali in v Bremen smo prišli. Tu smo v ladjo so vkrcali in v Ameriko odšli. Na krovu smo bili prav dobro volje, srečno smo prebili prvi dan. Da bo na«vožnji vodne ooijo, to som mislil tudi oanu ( Daljo prihodnjič ) - 13 - V misijonskem kotičku je nastala mala. praznina. Pa ne- mislite, da jo naše zanimanje za vas, drc.gi misijonarji - in za vaše požrtvo¬ valno delo zamrlo. 0 ne, v pisanju smo počasni,, v molitvi pa vas nisno poza.bili. G.p.Gulcalctu smo poslali' pcJcctič z znamkami in razglednicami. Upom, da ga bo kmalu dobil v daljno Kalkuto. Želimo vsem gg.misijonarjem, vsem otrokom, ki jih vzga.jatc, sre¬ čno, veselo Veliko noŽ! Za misijonski odsek Bine Medved Č.g.p.Odilo OR! m . ou . Posebno lepe. poteza na značaju sedanjega sv. očeta je, da izredno ljubi otroke, sc zna z njimi otroško pogovaurjati, zanje skrbi in še posebej zaupa v njihovo molitev in v njihova majhno, dobro, dola. Tako je že leta. 1939 pozval otroke vsega sveta, da molijo za mir. Večkrat je že sprejel večjo slcupinc otrok in jih obda- roval. Na pepelnico leta. 19^7 jo papež v pri¬ srčnem ne.govoru po ra.diu povabil' cmcrilcanske otroke v katoliških šolah, naj pomagajo otrokom v Evropi in Aziji. Govor, iz katerega so tu posneto glavno misli, je prenašalo nad 200 ra¬ di j škili postaj. Najprej jo sv. oče izrazil svoje veselje, d more pozdraviti katoliške otroke v Ameriki, imajo vso, kar potrobujcjotzakurjene in svetle šolske sobe, tbplo obleko, vo3olo igro in prijeten dom, kjer jih ča¬ kata skrbna mati in dobri oco. n Pri nas v &vropi in drugje ,je _ nadaljeval sv. oče," pa je na milijone otrok, ki vsega tega nimajo. Pri nas je polno deklic in dečkov, ki so bolni in nimajo obleke. Njihove mame jim morejo preskrbeti komaj skorjo bornega kruha. ki so tako srečni, de - 14 - Pri nnp je mnogo talcih, ki sploh nimajo ne očeta ne matere ter revčki sami tavajo po ulicah in samotnih potih. Koliko otrok po Evropi in Aziji živi po siromašnih barakah v velikih nevarnostih za dušo*«« Jezus je imel rad otroke in otroci so zato radi k njemu ptihajali. Otroci, pridite tudi vi zdaj k sv. očetu, ki vas ima tako rad, kakor je imel Jezus rad otro¬ ke« 1-Inogi dobri ljudje so že poslali na. stotine vagonov živil (Teh dobrot ste bili tudi vi , otroci deležni, ko ste bili še v ta-boriščihJ ) in obleke sv« očetu, da jih deli otrokom, ki so potrebni. Sv. oče je tako mogel pomagati mnogim, ali jih sprejeti v zavetišča. Ali še premnogo jo otrok, ki jim ni bi¬ lo mogoče pomagati« Vaši škof je. so sv. očetu povedali, da ho¬ čete v letošnjem postu zbrati mnogo darov za trpečo ptroke vse¬ ga sveta« Zato sc danes sv. očo obrača na. va.s in so vem za to dobro voljo najlepše zahvaljuje* Vsak dan v postu napravi¬ te vsaj eno žrtev iz ljubezni do Jezu3a» Bog ve.s bo zato ve¬ liko bolj ljubil in »v« oče vam pošilja iz vsega srca apostol¬ ski blagoslov." Uspeh je bil presenetljiv, oliko so ameriški otroci zbrali.' Otroci, ki sto pred nekaj loti in pred kratkim časom dos¬ eli v to deželo blagostanja in imate vsega dosti in še preveč, no omete pozabiti, da so vam je enkrat slabo godilo. Tudi ne smete pozabiti, da se mnogim otrokom v naši domovini še danes zelo 3labo godi. kc f, če bi v postnem času priredili neko zbir¬ ko za uboge otroko zdaj lo v postnem času in za veliko noč bi poslali tem siromakom, vsaj nokaterim, paket: malo obleka, obu¬ vala, morda kakšno korloervc, blaga za oblekco, za spodnjo oble¬ ko in podobno. Kolesno nedeljo tam lo v začetku posta bi se zbra¬ li in bi zašili pakete tor\odpo3lali. Komu? Horda duhovniku v domačomikraju, ki bi potem razdelil najbolj potrebnim. Sku- šajteJ Pa boste potem poročali v Linnesot3kem Zvonu, koko je zadeva uspela. i V / * ~A~ A!i ze veste, da imhanmo na GiI be rtu rmisi|on, ki ga vodi naš PreVzvišenk " Kako je bilo loa lODisijoou, booo povedal v noajski številki. ' 4 - 16 - Za smfh. .. Popotnik: Ali ta bua nocoj otoji pri jezerskem kotelu. Šofer:Ne, ponoči opravimo buče v garažo« Učiteljica: Jožek, kakšen oi pa ti danea prišel v šolo? Glej, na eni nogi imaš rjavo nogovico, na drugi pa zeleno. Jožek: Re3„ gospodična.' A. meni oe najbolj čudno zdi to, ker imam doma š & cdon tak par nogovic.- Meščan na kmetih: Zakaj pa vlačite oni težki parni valjar po njivi? Kmet: Zato ker smo voejali na njivo zmečkan krompir. REŠITEV KRIŽANKE "KONJIČ" " Vodoravno: 1.komar,2.Prešeren,5*lopata,4.obara,5*to,12.ov, 15« ata,l5.o pal,16.goepod,18.Kekec, 19 .Totem,25.pet,24.tur. Navpično: 1.kepa,2.plot,0.košara,7»robot,8.Meta,9.ara,1©. re, Tl« nota, 15-val, 16. fe, k, 17. poet, 20. skopuh, 21.f>eter, 22.ocet, Minnesotski Zvon izdaja slovenoka mladina na Gilbertu in Pinevillu d pomočjo ariopevkov voe slovonoke mladine v Zlz užc nil. irŽavan Riso in ^e^nožuje : Franci Medved Tipka: Harijan Kaav.-