Raba priimkovnih feminativov nekoč in danes Tjaša Markežič* 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 811.163.6'373 Tjaša Markežič: Raba priimkovnih feminativov nekoč in danes. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 84=49(2013), 4, str. 131-155 Prispevek predstavlja besedotvorno analizo 500 ženskospolskih oblik priimkov iz Slovenskega pravopisa. Ugotavljamo, da je le 38 (8 %) priimkovnih feminativov nastalo z zamenjavo moškospolskega obrazila, 462 (92 %) pa z dodajanjem ženskospolskega obrazila priimku moškega spola. Najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo je -ovka (35 %), sledijo -ka (31 %), -ica (21 %) in -evka (13 %). Pojavi se le en primer s pripono -inja. Ta obrazila so predstavljala izhodišče za korpusno analizo priimkovnih feminativov, vendar smo pri gradivu iz Gigafide zaznali novo priponsko obrazilo -ca, ki je bilo pri iz korpusa izpisanih primerih drugo najpogostejše (22 %) za priponskim obrazilom -ka (41 %). Opažamo, da se ta razporeditev priponskih obrazil po pogostnosti ne ujema s tisto, ki se kaže pri primerih iz Slovenskega pravopisa. Ključne besede: Jezikoslovje, slovenščina, besedotvorje, imenoslovje, priimki, femi-nativi, ženske oblike 1.01 Original Scientific Article UDC 811.163.6 '373 Tjaša Markežič: The Use of Surname Feminatives in the Past and Today. Review for History and Ethnography, Maribor 84=49(2013), 4, pp. 131-155 The paper presents a word-formational analysis of 500 feminine forms of surnames from Slovenski pravopis (The Slovene Spelling). The results show that only 38 (8 %) surname feminatives are derived with the change of masculine affix and 462 (92 %) by adding the feminine affix to the masculine surname. The most frequently used feminine suffix is -ovka (35 %), followed by -ka (31 %), -ica (21 %) and -evka (13 %). Tjaša Markežič, podiplomska študentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, profesorica slovenščine in zgodovine, Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, 2000 Maribor, Slovenija, tjasa.markezic@prva-gimnazija.org There is only one case of the suffix -inja. These suffixes represent the basis for a corpus analysis of surname feminatives, but while analysing materials from Gigafida we also came across the suffix -ca, which was among the examples from the corpus the second most frequently used (22 %), right after the suffix -ka (41 %). We noticed that the frequency of the use of these suffix doesn't match with the frequency of examples from the Slovenski pravopis (The Slovene Spelling). Key words: Linguistics, Slovene language, word formation, onomastics, surnames, feminatives, feminine forms UVOD1 Priimki sestavljajo skupaj z rojstnim oziroma krstnim imenom dvodelno osebno ime, ki ga uporabljamo za uradno identifikacijo. Priimek je postal zakonsko obvezen del uradnega poimenovanja moških in žensk ter se deduje navadno po očetu, redkeje po materi.2 Čeprav so priimki nastajali že v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja (najprej v višjih družbenih plasteh), sta njihova dednost in splošna obveznost zakonsko določena šele veliko pozneje, različno po posameznih deželah, in sicer od 17. stoletja dalje. Na slovenskem ozemlju je bil zakon o obveznem priimku uveljavljen v zadnji tretjini 18. stoletja, v času vladanja Marije Terezije in Jožefa II. (Jakopin 1997: 25). Priimek je tako postal splošno veljavno pravno identifikacijsko sredstvo. Silvo Torkar ugotavlja, da se tipično slovenski priimki končujejo na -šek ali -nik. Prvotno so s tovrstnimi izrazi zaznamovali vzdevke ali hišna imena; slednja so bila v kmečkem okolju pogost vir pri nastajanju priimkov in so v rabi še danes. Ohranjajo se več rodov, včasih celo več stoletij. Viri za njihov nastanek so zelo podobni tistim za priimke (Torkar 2002: 71). V slovenski onomastiki ostaja tradicionalna pomenska delitev priimkov na štiri skupine: - iz rojstnih imen, - iz imen poklicev in dejavnosti, - iz krajevnih, ledinskih, pokrajinskih in etničnih imen, - iz vzdevkov (Torkar 2002: 73).3 1 Prispevek je nastal pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik v času podiplomskega študija na Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF UM in je rezultat individualnega raziskovalnega dela v okviru programske skupine P6-0156. 2 Že same ustreznice za besedo priimek v nekaterih jezikih kažejo, da je priimek povezan z družinsko skupnostjo, npr. angleško family name, francosko nom de famille, nemško Familienname (Jakopin 1997: 25). 3 Iz teh štirih virov so se oblikovali priimki tudi v drugih slovanskih jezikih (Jakopin 1997: 27). PRIIMKOVNI FEMINATIVI SKOZI ZGODOVINO Irena Orel ugotavlja, da se priimkovni feminativi v uradovalnih besedilih pojavljajo nepretrgano od 16. do 19. stoletja, vendar opaža, da proti koncu 18. stoletja začnejo neenotno prevladovati moške oblike (Orel 2001: 54). Slednja trditev se ujema z navedbami Gorazda Makaroviča, da je bil pravno odgovoren v 18. stoletju predvsem moški, zato so tudi ženskam iz družine zapisovali priimek v moški obliki (Makarovič 2008: 24). V zapisih od 16. do 18. stoletja se priimki za ženske razlikujejo od priimkov moških, ker se jim dodajajo priponska obrazila -ikca, -ica, -ka, -klja, -ovica, -ovka/-avka, -ska, -na, -ka, -ulja. Med njimi so najpogostejša -ovka, -ka in -ica/-ca (Torkar 2002: 72). Že v Bohoričevi slovnici Zimske urice proste iz leta 1584 najdemo, sicer zgolj eno, navedbo ženske oblike priimka k moškemu priimku Lam-bergar - Lambergarica (Bohorič 1987: 91-100). Pri Toporišiču (2001: 6) beremo, da ženskospolske oblike priimkov navajata tudi Hipolitova slovnica iz leta 1715 (Auerspergarska, Gallembergarska, Lambergarca, Rau-barca, Tauffrarca, Gallembergarca, Blagojovka, Rospovka, Kušlanovka) in Japljeva iz leta 1807 (Auerspergarca, Lambergarca, Gallembergarca, Lihtenbergarca, Hohenwartarca, Raubarca, Švajgarca, Barbovka, Rajšpov-ka). Hipolitova slovnica s primeroma Gallembergarska - Gallembergarca potrjuje Torkarjevo (2002: 72) opažanje o dogajanju v zgodovini jezika, da so se pri istem priimku lahko za žensko obliko uporabljala različna priponska obrazila (po Torkarju npr. Novak - Novakovka, Novakinja, Novačica). Z zgledi ženskospolskih priimkov nadaljuje Valentin Vodnik (1811: 149) v slovnici Pismenost ali Gramatika za Perve šole iz leta 1811, kjer navede primera k priimkoma moškega spola: Hvala - Hvaleška in Anže - Anžetla. Fran Metelko v slovnici Lehrgebaude der slavischen Sprache iz leta 1825 v poglavju Bildung der Eigennamen piše, da se priimku »moškega spola dajejo končaji -ka, -ca, -ica, -ovka, -la, -ulja, da se tako označi njegova žena«, in izpostavi tvorjenje ženskih oblik priimkov (Jeklin - Jeklinka, Salomon - Šalomonka; Kolar - Kolarica, Praprotnik - Praprotnica, Raz-potnik - Razpotnica) (Metelko 1825: 68). Naslednja slovnica, ki prinaša priimkovne feminative, je Murščeva Kratka slovenska slovnica za prvence iz leta 1847: Borovec - Borovka, Caf - Cafovka, Gomilšak - Gomilšakovka, Jaklin - Jaklinka, Macun - Macunka, Krajnic - Krajnička. Vidimo, da so priimki po Muršcu tvorjeni s priponskima obraziloma -ka in -ovka. Po Metelku povzete nekatere priimke navaja Fran Malavašič (1849: 108) v Slovenski slovnici za prve slovenske šole v mestih in na deželah iz leta 1849 (npr. Kolarica, Praprotnica). Priimke obravnava tudi Anton Janežič v svoji Slovenski slovnici s kratkim pregledom slovenskega slovstva iz leta 1854: Jaklin - Jaklinka ali Jaklino-va, Perko - Perkovka, Potočnik - Potočnikinja (Janežič 1854: 17). Opazimo lahko še eno potrditev Torkarjeve (2002: 72) ugotovitve, in sicer da je od 2. polovice 19. stoletja, zlasti v meščanskem okolju, živi jezik izoblikoval za ločevanje priimkov žensk od priimkov moških svojilne pridevnike na -ova/-eva (npr. pri Janežiču Jaklinova). Primer ženskospolskega priimka najdemo tudi v slovnici Josipa Šumana Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni iz leta 1881: Pavlička. Primer je naveden pri obravnavi pripon-skega obrazila -ka, kadar gre za »ženski spol proti moškemu po izvoru, rodu, veri« (Šuman 1881: 245-248). Kot zadnje omenimo delo Besedotvorje slovenskega jezika 1 (prvi zvezek je posvečen izpeljavi, 1950) Antona Bajca. Slednji kot možno za tvorbo ženskospolskih priimkov navaja zgolj pripon-sko obrazilo -ka, ki pri tej tvorbi »ustreza naslednjim moškim formantom«: - -ač: Mihačka (»redno, najrajši ob priimkih«); —ič, »sicer često ob priimkih«: Pavlička; - še ob drugih obrazilih, zlasti pri imenih in priimkih: Herodežka, Mah-nečka, Slabečka (Bajec 1950: 94-95). PRIIMKOVNI FEMINATIVI DANES Besedno zvezo priimkovni feminativi4 uporabi Toporišič, ko pojasnjuje, da so slovenske gospodinje oziroma zakonske družice hišnih poglavarjev imele samosvoje priimkovne oblike, vzporednice moških priimkov (Toporišič 2001: 5). V Slovenski slovnici (2004: 161) Toporišič tvorbo ženskospolskih oblik priimkov omenja v poglavju Osnovni pojmi besedotvorja, podpoglavje Živost besedotvornih vrst in sredstev. Tako navaja priponski obrazili -(i)ca in -ka, ko zaznamujeta ženski par moškemu (Smrekarica, Kežmanca, Pinterička, Tomšetka, Urekovka), opozarja pa, da se namesto tega, zlasti v meščanskih krogih, rabijo posamostaljene pridevniške besede 4 Toporišič v Slovenski slovnici (2004: 183) feminative definira kot ženski par moškemu. Obravnava jih znotraj inačenjske (modifikacijske izpeljave). Poimenovanja za osebe ženskega spola se tvorijo na dva načina: (1) z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvor-jenkam moškega spola; (2) z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi (Stramljič Breznik 1994/95: 289). s priponama -ova in -eva (Smrekarjeva, Pinteričeva, Tomšetova, Urekova). Pri tvorbi feminativov v Slovenski slovnici tvorjenje ženskospolskih oblik priimkov ni posebej omenjeno. Tovrstno tvorbo pa obravnava Marija Jež, ko opozarja na možnost tvorbe feminativov tako iz občnoimenske kot tudi iz lastnoimenske podstave (Jež 1997: 114). Danes se tovrstne ženske oblike priimkov uporabljajo le še v vaškem okolju, kjer zvenijo nevtralno, vendar na stilistično vrednost čedalje bolj vpliva mestno okolje, kjer se te oblike občutijo bolj ali manj kot slabšalne (Torkar 2002: 72). Tudi Toporišič (2001: 9) opozarja, da so se priimkovni feminativi iz knjižnega jezika izgubili in da so izpodrinjeni s posamosta-ljeno obliko svojilnega pridevnika (kar smo sicer opazili že pri Janežiču). Ostale pa so priimkovne ženske vzporednice moških priimkov na deželi kot nazivi za hišne gospodinje. Pojav priimkovnih feminativov lahko zasledimo tudi v drugih slovanskih jezikih. Tako Stjepan Babic v monografiji Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku ob predstavitvi priponskega obrazila -ka (Borkovička, Brajdička, Filipčička ^) opozarja tudi na tvorbo priimkov ženskega spola. Priponsko obrazilo -ka se najpogosteje doda izglasju na -c, kot kažejo tudi navedeni primeri (Babic 1991: 256). V češčini (Mluvnice češtiny 1986: 306) je najbolj produktivno obrazilo za tvorbo priimkovnih feminativov priponsko obrazilo -ova (svojilna oblika: Horačkova, Novakova ^), pri čemer se moškospolskemu priimku odvzame morebitni končni samoglasnik (Di-te - Ditova). Tvorbo ženskospolskih oblik priimkov v srbščini pa omenja Ivan Klajn (2003: 125) pri priponskem obrazilu -ka (primera, ki ju Klajn navaja, sta Spasička, Popovička). Iz navedenih primerov je razvidno, da se tudi v srbščini priponsko obrazilo -ka pri tvorbi priimkovnih feminativov dodaja izglasju na -č. Pri tem se Klajn sklicuje na Babica (1991: 257), ki pravi, da so tovrstne tvorjenke slogovno zaznamovane. Priimkovni feminativi v Slovenskem pravopisu Po Slovenskem pravopisu (2001: § 994, 996) imajo izpeljanke za moške osebe ali živali načeloma vzporednice za ženski spol. Priimki so načeloma moškega spola: Prešeren, Detela, Potrata Kadar se nanašajo na ženske osebe, jih obravnavamo na tri načine: Spremenijo spol in preidejo v 3. žensko sklanjatev (navadno le v zvezi z imenom), imena s končnico -a pa tudi v 1. žensko sklanjatev: Zofka Kve-der - Zofke Kveder; Medana Bratina - Medane Bratina/Medane Bratine. Kot priimek uporabljamo posamostaljeno obliko svojilnega pridevnika iz ustreznega lastnega imena, npr. pri priimku Kveder: Kvedrova, Kvedro-ve ^ Priimku dodamo samostalniško priponsko obrazilo ženskega spola oz. moškospolsko obrazilo zamenjamo z ženskim (oboje je danes slengovsko, neknjižno ljudsko, pokrajinsko): Kocmur - Kocmurka; Ogorelec - Ogorelka; Radman - Radmanca; Visočnik - Visošca; Kovač - Kovačica; Pozne - Po-znela; Žibert - Žibertovka; Smole - Smoletovka. Če je priimek posamostaljena pridevniška beseda, se ustrezna oblika za žensko lahko dela z zamenjavo sklanjatvenega vzorca za spol: Matičetov -Matičetova -e. Analiza priimkovnih feminativov v Slovenskem pravopisu V slovarski del Slovenskega pravopisa je bilo uvrščenih 500 najpogostejših priimkov pri Slovencih, tem pa so bile pripisane tudi feminativne oblike. Jože Toporišič je moškim priimkom pripisal ženske, te pa sta presodila sourednik Slovenskega pravopisa Janez Dular in redaktorica lastno-imenskega dela Alenka Gložančev. Taka poimenovanja so danes predvsem žargonska, v Slovenskem pravopisu pa naj bi bila kot spomenik poimenovanjem slovenskih žena (Toporišič 2001: 5). Za članek je bilo pregledanih 3248 iztočnic spletne verzije Slovenskega pravopisa. V iskalnik smo vpisali geslo oseb. i. in tako dobili izpis vseh osebnih imen. S seznama smo izpisali vseh 500 ženskospolskih oblik priimkov in jih analizirali. Zbranih in izpisanih je bilo torej 500 ženskospolskih oblik za priimke. Med temi jih je zgolj 38 (ali 8 %) nastalo z zamenjavo moškospolskega obrazila, preostalih 462 (92 %) pa z dodajanjem ženskospolskega obrazila priimku moškega spola. Najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo je bilo obrazilo -ovka, ki se je pojavilo 177-krat (35 % vseh zbranih besed), sledi obrazilo -ka s 153 pojavitvami (31 %), nato -ica s 103 (21 %) in -evka s 66 (13 %) pojavitvami. Zasledili smo le en primer s priponskim obrazilom -inja. Priimki, nastali z dodajanjem ženskospolskega obrazila k priimkom moškega spola Večina, kar 92 %, iz slovarskega dela Slovenskega pravopisa izpisanih ženskih oblik priimkov je nastala z dodajanjem ženskospolskega obrazila priimkom moškega spola. Največ primerov, 177, je nastalo z dodajanjem obrazila -ovka. Ugotovili smo, da to obrazilo nastopa zgolj kot dodajalno; enako velja za priponsko obrazilo -evka, saj je vseh 66 izpisanih primerov nastalo z dodajanjem ženskospolskega priponskega obrazila priimku moškega spola. Obrazili -ica in -ka lahko nastopata kot dodajalni ali zame-njevalni. Kot dodajalno priponsko obrazilo se -ica pojavi 73-krat, -ka pa 143-krat. Spodnja tabela prikazuje, katerim izglasjem priimkov moškega spola se priponska obrazila -ica, -inja, -ka, -evka in -ovka lahko dodajajo. Tabela 1: Priimkovni feminativi, nastali z dodajanjem ženskospolskega obrazila priimkom moškega spola Dodajalno obrazilo Izglasje Primer priimka -ica -n Baumanica -r Vidmarica -inja -k Hajdinjakinja -ka -č Jerička -d Strnadka Bogatajka -l Peternelka -n Selanka -r Kolarka -š Arnuška -v Žerjavka -ž Papežka -evka -c/-č Bajčevka Jerajevka -Ij Kokaljevka -š Pirševka -ž Ambroževka Dodajalno obrazilo Izglasje Primer priimka -ovka -b Golobovka -d Šmidovka -f Rudolfovka -g Jugovka -h Arhovka -k Bernikovka -l Grilovka -m Grumovka -n Kernovka -p Gorjupovka -s Flisovka -t Bajtovka -z Knezovka 1. Obrazilo -ica se dodaja izglasjem na -n (Baumanica, Pipanica, Rož-manica) in -r (Klinarica, Majerica, Vidmarica). 2. Priponsko obrazilo -inja smo zasledili le v enem primeru z izglasjem na -k (Hajdinjak - Hajdinjakinja). 3. Obrazilo -ka se dodaja izglasjem na -č (Jerička, Savička), -d (samo en primer - Strnadka), -j (Bogatajka, Sedejka), -l (Peternelka), -n (Prosenka, Selanka), -r (Kolarka, Pintarka), -š (Arnuška, Smodiška), -v (Žerjavka), -ž (Papežka). 4. Priponsko obrazilo -evka se dodaja izglasjem na -č iz -c (Bajčevka, Gombočevka), -j (Jerajevka, Plojevka), -lj (Kokaljevka, Koželjevka), -š (Pir-ševka), -ž (Ambroževka, Krapeževka). Pri teh izglasjih se pojavi priponsko obrazilo -evka in ne -ovka zaradi preglasa. 5. Obrazilo -ovka dodajamo izglasjem na -b (Golobovka, Jerebovka), -d (Medvedovka, Šmidovka), -f (Rudolfovka, Škofovka), -g (Jugovka, Slugov-ka), -h (Arhovka, Frelihovka), -k (Bernikovka, Gačnikovka), -l (Grilovka, Kobalovka), -m (Grmovka, Grumovka), -n (Banovka, Kernovka), -p (Gorju- povka), -s (Flisovka, Grosovka), -t (Bajtovka, Bergantovka), -z (Brglezovka, Knezovka). Tabela 2: Priimkovni feminativi, nastali z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moško-spolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi Ženskospolsko obrazilo obrazilo moškega spola primer priimka -ica -ek Hriberšica -ik Klančnica -ka -ec Šinkovka -ic Kastelka Kot zamenjevalni obrazili se pri tvorbi ženskospolskih oblik priimkov iz priimkov moškega spola pojavita le priponski obrazili -ica in -ka. Ker je primerov priimkov, nastalih z zamenjavo moškospolskega obrazila, malo, bomo spodaj navedli vse najdene primere. 1. Obrazilo -ica zamenjuje moškospolski obrazili -ek (Hriberšica, Za-krajšica) in -ik (Blatnica, Dornica, Gradišnica, Grobelnica, Hrastnica, Hribernica, Klančnica, Koritnica, Kotnica, Kržišnica, Jamnica, Ornica, Pečnica, Pečovnica, Podgornica, Podlesnica, Podobnica, Potočnica, Praprotnica, Rebernica, Repnica, Robnica, Stropnica, Tratnica, Vrhovnica, Založnica, Završnica). 2. Priponsko obrazilo -ka zamenjuje moškospolski obrazili -ec (Bukov-ka, Rijavka, Šinkovka, Vodopivka, Vogrinka, Vrhovka, Zadravka) in -ic (Kastelka, Sajovka). Priimkovni feminativi po korpusu Gigafida Po korpusu Gigafida smo preverili ženskospolska priponska obrazila, ki so se pokazala kot produktivna za tvorbo ženskospolskih oblik priimkov v Slovenskem pravopisu: -ica, -inja, -ka, -evka in -ovka. Delo je potekalo tako, da smo v iskalnik vpisali *ica, *inja, *ka, *evka oz. *ovka ob naslednjih dodatnih nastavitvah: samostalnik, lastno ime, ženski spol, živo. Priponsko obrazilo -ica Korpus je ob že navedenih iskalnih pogojih izpisal 356 konkordanc. Med temi smo zasledili 13 priimkovnih feminativov. Tabela 3: Priimkovni feminativi, tvorjeni s priponskim obrazilom -ica Priimek Kontekst vir Brezigarica »/^/ Še dobro da ima brezigarico ki je znana po tem da še nobenemu prijateljčku če le imata skupnega prijateljčka ni dokazala ničesar.« Splet, 2010 Cerarica »/^/ Pripombe so seveda letele na oblike družice Zajčevka, Drobnička, Cerarica (za Zajec, Drobnič in Cerar), zapisane ob priimkih v slovarskem delu. /^/« Delo, 2002 Hribarica »/^/ Odločno Hribarico je temperamentno podala Mojca Korbar-Hočevar, Sonja Pavčič pa spravljivo in razumevajočo županjo. /^/« Dnevnik, 1996 Irglica »/^/ A je Pečanka res moški ali Irglica laže? /^/« Splet, 2010 Kresalica »LDS ne bo šla iz vlade, kako bo pa Kresalica hodila po nakupih v Milano, če ne bo službenega avta in šoferja.« Splet, 2010 Lužarica »Iz slovenske dramatike je odigrala Francko in Lužarico (Kralj na Betajnovi), /^/« Splet, 2010 Pečarica »/^/ V dejanje je vtkanih več zgodb; zgodba Pečarjevega Lojza in dekleta Ančke, ki jima stara Pečarica ne dovoli poroke, zgodbe ostalih vaščanov, zgodba Amerikanca. /_/« Revije, 2000 Rihterica »Rihterica bo konec svojega mandata dočakala v prenovljenem letnem kinu Kinoteka. /^/« Mladina, 2004 Rotarica »/^/ Komu rabijo Drnovškovka, Bajčevka, rotarica, Frasovka in zakaj ob Toporišiču ni tudi Toporišičke?« Delo, 2001 Rutarica »/^/ Nataša Matjašec v vlogi zmedene matere rutarice Dnevnik, 2007 Smrekarica »/^/ Za J. Bavčar novi SP ni živ, je pa hkrati preveč liberalen; in ne »grejo« ji ženski ljudski priimki tipa Kobalovka, smrekarica /^/, poleg tega pa se sprašuje, zakaj med takimi priimki ni navedena tudi Toporišička. Delo, 2002 Vidmarica »/^/ Najbolj zažigalna je bila tista, ki navaja ženske oblike priimkov; SP jih zapiše kar po ljudsko (Zajčevka, vidmarica), kar sicer žali postsocialistični meščanski okus, zagotovo pa ni v nasprotju z živim jezikom. /^/« Delo, 2001 Zakrajšica »/^/ K gospodu Medvedu pride gospa Medvedovka, k Jakopiču Jakopička, k Zajcu Zajčevka, k Štruklju Štrukljevka, k Zakrajšku zakrajšica, h Golobu Golobovka, k Trčku Trčkovka, k Božiču pa? Kdo bi uganil? Božička.« Mladina, 2001 Priponsko obrazilo -ca Ob pregledovanju korpusnega gradiva smo opazili pojav novega žensko-spolskega priponskega obrazila -ca; obrazila, ki ga pri primerih, izpisanih iz Slovenskega pravopisa, nismo zasledili. Ada Vidovič Muha v monografiji Slovensko skladenjsko besedotvorje obrazilo -ca šteje za varianto obrazila -ica, načeloma zunaj knjižne norme (Vidovič Muha 2011: 41). Varianta je nastala z redukcijo nenaglašenega i-ja. Korpus je ob zastavljenih iskalnih pogojih izpisal 439 konkordanc, med katerimi smo našli 17 priimkovnih feminativov. Tabela 4: Priimkovni feminativi, tvorjeni s priponskim obrazilom -ca Primer Kontekst vir Brezigarca »jaz pa mislim da brezigarca nekaj ve o pahorju ali mučki v vladi /^/« Splet, 2010 Dremeljca »/^/ Ko še ni vedela, kako v resnici potekajo priprave na Eurosong, verjamem, da se ji je vse skupaj zdelo za malo in da so ji po glavi rojile misli, češ le kaj si zdaj ta Dremeljca ves čas nekaj izmišljuje. /^/« Adria Media (revija Lea), 2008 Einsiedlerca »Enako kot psihopatka Einsiedlerca. /^/« Splet, 2010 Gotarca »jest sem pa mislu, da ima gotarca licenco na vse himne« Splet, 2010 Groharca »Groharca se je pa kr sama slikala. In pol pošle fotke na pop tv, da jih objavjo. :D« Splet, 2010 Hočevarca »K sreči je Hočevarca že naslednji trenutek pozabila name. /^/« Večer, 1999 Hribarca »/^/ Naša soseda Hribarca je imela v Gorici hčerko Zofijo. /^/« Delo, 2007 Malnarca »Malnarca je lušna mlada punca, prava blondinka v vseh pomenih besede blondinka /^/« Splet, 2010 Mulejca »/^/ Pa ne govorim o Mulejci, Remarci in Groharci. /./« Splet, 2010 Osenarca »Ja kdo pa je tolko neumen, da bi dal toliko denarja za kavbojke? Za tako vsoto dobiš res znamko. Ne pa od neke osenarce, ki jo vesoljni svet ne pozna.« Splet, 2010 Pretnarca »/./ Akhm, aja, nisem pretnarca. Se pravi, igre. /./« Revija Joker, 2006 Pušlarca »pušlarca je imela najboljšo pesem, žal se ni izteklo. /./« Splet, 2010 Remarca »kok pa je ta remarca lušna ja valda če verjameš u palčke« Splet, 2010 Primer Kontekst vir Rihterca »Združena glista predlaga, da njena Rihterca prevzame še kmetijstvo. /./« Mladina, 2004 Šulerca »/./ Šulerca ima prsi nenormalno visoko pripeti, kot balona napolnjena s helijem. /./« Splet, 2010 Vidmarca »/./ Nekaj pa bodo tudi svetniki naredili, saj ima vidmarca velik vpliv na njih.« Dnevnik, 1997 Žagarca »Prava Slovenka je tale Žagarca. /./« Splet, 2010 Priponsko obrazilo -inja Korpus je izpisal 51 konkordanc, vendar med njimi ni bilo nobenega priimkovnega feminativa. Priponsko obrazilo -ka Ob navedenih iskalnih pogojih je korpus Gigafida za priponsko obrazilo -ka izpisal 1278 konkordanc. Izpisali smo 31 primerov priimkov. Tabela 5: Priimkovni feminativi, tvorjeni s priponskim obrazilom -ka Priimek Kontekst vir Bogatajka »/./ Še posebej med urami zgodovine se nikakor ni mogla brzdati in Bogatajka ji je že lep čas grozila z ukorom. /./« Leposlovje, 2008 Božička »/./ K gospodu Medvedu pride gospa Medvedovka, k Jakopiču Jakopička, k Zajcu Zajčevka, k Štruklju Štrukljevka, k Zakrajšku Zakrajšica, h Golobu Golobovka, k Trčku Trčkovka, k Božiču pa? Kdo bi uganil? Božička.« Mladina, 2001 Cerarka »Mene pri Hribarju moti ker je med njegovimi gosti bilo dosti rdeče golazni (Kučan, Denovšek, cerarka, Kučkica..)« Splet, 2010 Čepinka »je pa že čepinka imela boljšo zabavo :)« Splet, 2010 Drnačka »/./ Tudi Drnačka je prišla na položaj urednice preko nekih poslov ali ozsiljevanj s strani Požarja. /./« Splet, 2010 Drobnička »/./ Pripombe so seveda letele na oblike družice Zajčevka, drobnička, Cerarica (za Zajec, Drobnič in Cerar), zapisane ob priimkih v slovarskem delu. /./« Delo, 2002 Priimek Kontekst vir Hozjanka »'Vse je tako, kot mora biti,' je mrmrala Hozjanka. Ko je spet drobila s svojim tropom proti pokopališču na hribu. Tam je Hozjan že dolgo počival. Kmečki glas, 1998 Hribarka »KK, GG, Pahor in njihovi ritolizniki (npr. Ude, Koširka, Hribarka, 576 novinarjev, Ziher, Zalar, Anderlič, Školč, itd.) dnevno izgovorijo besedo Janša večkrat kot vsi SLO duhovniki besedo očenaš, skupaj. /^/« Splet, 2010 Jakopička »/^/ K gospodu Medvedu pride gospa Medvedovka, k Jakopiču Jakopička, k Zajcu Zajčevka, k Štruklju Štrukljevka, k Zakrajšku Zakrajšica, h Golobu Golobovka, k Trčku Trčkovka, k Božiču pa? Kdo bi uganil? Božička.« Mladina, 2001 Jelušička »Jelušička je ena redkih slovenk, ki je tako samozavestna brez podlage in tako smešna. /^/« Splet, 2010 Jerajka »Potem gre pa Jerajka govorit o razlikah med učenci, ja taprava je, ko bi le vedeli kaj se dogaja z njenim sinom v osnovni šoli ^ /^/« Splet, 2010 Kalanka »V zdravniški zbornici je treba ukinit plače in honorarje. Delo naj bo popolnoma volontersko. Takrat bodo pokvarjenci in zasluškarji in spletkaroši, kot je Kalanka sami odstopili, kajti tu kjer so so samo zaradi denarja in bonitet. /^/« Splet, 2010 Kokotka »'Vem, saj diši,' je rekla suho Kokotka in se namenila na vrh.« Kmečki glas, 2009 Koširka »KK, GG, Pahor in njihovi ritolizniki (npr. Ude, Koširka, Hribarka, 576 novinarjev, Ziher, Zalar, Anderlič, Školč, itd.) dnevno izgovorijo besedo Janša večkrat kot vsi SLO duhovniki besedo očenaš, skupaj. /^/« Splet, 2010 Kresalka »Senica in Kresalka naj kar odideta v tujino po možnosti takoj, vendar samo v gatah - brez vsega kar sta nakradla!« Splet, 2010 Kreslinka »hočemo niko kreslin v playboyu gospod omerzel. kreslinka je naravna, čepinka je umetna ;)« Splet, 2010 Krivka »In mati Krivka je tudi zardela, ker razumela ga je. /^/« Stvarna besedila, 2009 Priimek Kontekst vir Kukovička »A Kukovička in Bačovnikova s oblačita pa pri Varteksu in obuvata pri Borovu, frizirata se pa pod kosilnico? Splet, 2010 Kuljajka Važno, da se je uturila kuljajka. A ona mu je pa všeč?« Splet, 2010 Mihelička »Ljudje kot stara Mihelička, ta prototip vseh svetovnih udb, ki mu ne more do živega nobena nadzorna komisija, so v urbanem okolju še najmanjši problem; /^/« Delo, 2007 Mušička »'Mušička, so ti že kaj zrasle?' je klical za menoj, ko sem se vzpenjala po stopnicah. /^/« Večer, 1999 Pečanka »/^/ A je pečanka res moški ali Irglica laže? /^/« Splet, 2009; Dnevnik, 1998, 1999 Pintarička »pintarička ni avtohtona štajerka ona je v MB prišla z drevesa in je živ dokaz, da se je človek razvil iz rdeče opice.« Splet, 2010 Simčička »/^/ simčička in Potočnikova sta samo kradli in naredili popolnoma nič^ /^/« Splet, 2010 Simšička »Da v sili hudič muhe žre, sta minuli teden dokazali Brezigarica in simšička. /^/« Mladina, 2002 Tomažinka »/^/ A mi ni uspelo, saj me je Tomažinka preprosto odklopila in prišla na drugo temo, čeprav je obče znano, da je prav seks najljubša tema Kmetije slavnih.« Nedeljski dnevnik, 2009 Tomička »Ni mi všeč, da se je Tomička preveč, veliko preveč angažirala, ko bi ob takih tepcih mirno lahko bila ves čas tiho.« Splet, 2010 Tomšička »/^/ Dolga leta smo bili vajeni samo priimka Tomšič (-eva, tomšička).« Dnevnik, 1997 Toporišička »/^/ Komu rabijo Drnovškovka, Bajčevka, Rotarica, Frasovka in zakaj ob Toporišiču ni tudi toporišičke?« Delo, 2001 Vidmarka »/^/ In to v demokratični Sloveniji ponovi še komunajzarka vidmarka, ki je za povrhu še članica društva Tigr.« Splet, 2010 Žnidaršička »/^/ Kako pa rečemo, če nam je stopila na nogo na primer gospa Žnidaršič? Žnidaršička me je potacala, vendar!« Delo, 2001 Priponsko obrazilo -evka Korpus Gigafida je izpisal 14 konkordanc, med katerimi je bila zgolj ena ženskospolska oblika priimka Štrukljevka. Ta priimek je bil naveden v Mladini leta 2001. Druge oblike so bile najdene naključno pri izpisu kon-kordanc pri preostalih priponskih obrazilih. Tabela 6: Priimkovni feminativi, tvorjeni s priponskim obrazilom -evka primer Kontekst vir Bajčevka »/^/ Komu rabijo Drnovškovka, Bajčevka, Rotarica, Frasovka in zakaj ob Toporišiču ni tudi Toporišičke?« Delo, 2001 Kranjčevka »'Dajta mir,' ju je skušala pomiriti Kranjčevka. /^/« Kmečki glas, 2001 Štrukljevka »/^/ K gospodu Medvedu pride gospa Medvedovka, k Jakopiču Jakopička, k Zajcu zajčevka, k Štruklju Štrukljevka, k Zakrajšku Zakrajšica, h Golobu Golobovka, k Trčku Trčkovka, k Božiču pa? Kdo bi uganil? Božička.« Mladina, 2001 Zajčevka Glej kontekst pri Štrukljevka. Mladina, 2001 Priponsko obrazilo -ovka Korpus je izpisal 43 pojavitev. Nekaj priimkov je bilo najdenih med temi konkordancami, nekaj pa naključno pri izpisih za druga priponska obrazila. Tabela 7: Priimkovni feminativi, tvorjeni s priponskim obrazilom -ovka primer Kontekst vir Bajtovka »/^/ Nekoč sem dobila punčko iz cunj, ki mi jo je dala soseda Bajtovka. /^/« Gorenjski glas, 2007 Drnovškovka »/^/ Komu rabijo drnovškovka, Bajčevka, Rotarica, Frasovka in zakaj ob Toporišiču ni tudi Toporišičke?« Delo, 2001 Frasovka »/^/ Komu rabijo Drnovškovka, Bajčevka, Rotarica, Frasovka in zakaj ob Toporišiču ni tudi Toporišičke?« Delo, 2001 Golobovka »/^/ K gospodu Medvedu pride gospa Medvedovka, k Jakopiču Jakopička, k Zajcu Zajčevka, k Štruklju Štrukljevka, k Zakrajšku Zakrajšica, h Golobu Golobovka, k Trčku Trčkovka, k Božiču pa? Kdo bi uganil? Božička.« Mladina, 2001 Primer Kontekst vir Grudnovka »Tako se vede Grudnovka v komediji Za narodov blagor. /_/« Stvarna besedila, splet, 2010 Kobalovka »/^/ Za J. Bavčar novi SP ni živ, je pa hkrati preveč liberalen; in ne »grejo« ji ženski ljudski priimki tipa Kobalovka, Smrekarica /^/, poleg tega pa se sprašuje, zakaj med takimi priimki ni navedena tudi Toporišička. /_/« Delo, 2002 Kresalovka »Pri vsej zadevi je dobro le to, da Kresalovka vedno bolj leze v drek in da bo potopila LDS, ki na naslednjih volitvah sploh ne bo prišla v parlament.« Splet, 2010 Medvedovka »/^/ K gospodu Medvedu pride gospa Medvedovka, k Jakopiču Jakopička, k Zajcu Zajčevka, k Štruklju Štrukljevka, k Zakrajšku Zakrajšica, h Golobu Golobovka, k Trčku Trčkovka, k Božiču pa? Kdo bi uganil? Božička.« Mladina, 2001 Oražmovka »/^/ Medtem pa zapita koza oražmovka ustanavlja komisijo o brezplačnikih, dobro so se organizirali nimam kaj reč. /^/« Splet, 2010 Trčkovka »/^/ K gospodu Medvedu pride gospa Medvedovka, k Jakopiču Jakopička, k Zajcu Zajčevka, k Štruklju Štrukljevka, k Zakrajšku Zakrajšica, h Golobu Golobovka, k Trčku Trčkovka, k Božiču pa? Kdo bi uganil? Božička.« Mladina, 2001 Skupno je bilo iz korpusa Gigafida zbranih 76 ženskospolskih priimkov. Posebej smo šteli tudi priimke, tvorjene z vzporednimi obrazili5 (npr. Kresalka, Kresalica, Kresalovka). —ica: Brezigarica, Cerarica, Hribarica, Irglica, Kresalica, Lužarica, Peča-rica, Rihterica, Rotarica, Rutarica, Smrekarica, Vidmarica, Zakrajšica. —ca: Brezigarca, Dremeljca, Einsiedlerca, Gotarca, Groharca, Hočevarca, Hribarca, Malnarca, Mulejca, Osenarca, Pretnarca, Pušlarca, Remarca, Rihterca, Šulerca, Vidmarca, Žagarca. —inja: / 5 Irena Stramljič Breznik v svoji doktorski disertaciji z naslovom Prvostopenjske izpridevni-ške tvorjenke (1994) pri istopomenskih tvorjenkah za različna priponska obrazila ob isti podstavi uporablja poimenovanje vzporedna/tekmovalna/konkurenčna obrazila (Stramljič Breznik 1994: 18). Kot tekmovalna/konkurentna obrazila jih imenuje tudi Slovenski pravopis (2001: 120). - -ka: Bogatajka, Božička, Cerarka, Čepinka, Drnačka, Drobnička, Hoz-janka, Hribarka, Jakopička, Jelušička, Jerajka, Kalanka, Kokotka, Ko-širka, Kresalka, Kreslinka, Krivka, Kukovička, Kuljajka, Mihelička, Mušička, Pečanka, Pintarička, Simčička, Simšička, Tomažinka, Tomič-ka, Tomšička, Toporišička, Vidmarka, Žnidarička. - -evka: Bajčevka, Kranjčevka, Štrukljevka, Zajčevka. - -ovka: Bajtovka, Drnovškovka, Frasovka, Golobovka, Grudnovka, Koba-lovka, Kresalovka, Medvedovka, Oražmovka, Trčkovka. Kljub manjšemu številu primerov lahko nakažemo nekaj zaključkov. Opazimo, da je večina priimkovnih feminativov nastala z dodajanjem ženskospolskega obrazila priimku moškega spola. Takih besed je 74 (97 %): Cerarica, Hribarica, Irglica, Lužarica, Pečarica, Rotarica, Rutarica, Smre-karica, Vidmarica; Brezigarca, Dremeljca, Einsiedlerca, Gotarca, Groharca, Hočevarca, Malnarca, Mulejca, Osenarca, Pretnarca, Pušlarca, Remarca, Rihterca, Šulerca, Vidmarca, Žagarca; Bogatajka, Božička, Čepinka, Drobnička, Hozjanka, Hribarka, Jakopička, Kalanka, Kokotka, Koširka, Kreslinka, Mihelička, Pečanka, Pintarička, Simčička, Tomažinka, Tomšička, Toporišička, Vidmarka, Žnidarička; Bajčevka, Kranjčevka, Štrukljevka, Zajčevka; Bajtovka, Drnovškovka, Frasovka, Golobovka, Grudnovka, Ko-balovka, Medvedovka, Trčkovka. Tabela 8: Priimkovni feminativi, nastali z dodajanjem ženskospolskega obrazila k priimkom moškega spola - primerjava med Slovenskim pravopisom in korpusom Gigafida Dodajalno obrazilo Izglasje slovenski pravopis Korpus Gigafida -ca / Mulejca -lj / Dremeljca -r / Osenarca -ica -l / Irglica -n Baumanica / -r Vidmarica Brezigarica -inja -k Hajdinjakinja / dodajalno obrazilo Izglasje slovenski pravopis Korpus Gigafida -ka -č Jerička Božička -d Strnadka / Bogatajka Jerajka -l Peternelka Kresalka -n Selanka Čepinka -r Kolarka Koširka -š Arnuška / -t / Kokotka -v Žerjavka / -ž Papežka / -evka -c/-č Bajčevka Bajčevka Jerajevka / -lj Kokaljevka Štrukljevka -š Pirševka / -ž Ambroževka / -ovka -b Golobovka Golobovka -d Šmidovka Medvedovka -f Rudolfovka / -g Jugovka / -h Arhovka Drnovškovka -k Bernikovka / -l Grilovka Kobalovka -m Grumovka Oražmovka -n Kernovka Grudnovka -p Gorjupovka / -s Flisovka Frasovka -t Bajtovka Bajtovka -z Knezovka / Kot najpogostejše dodajalno obrazilo pri primerih, najdenih v korpusu Gigafida, se je izkazalo priponsko obrazilo -ka (31 primerov od 74, to je 41 %). Dodaja se lahko izglasjem na -č (Božička, Drnačka, Drobnička, Jakopička, Jelušička, Kukovička, Mihelička, Mušička, Pintarička, Simčič-ka, Simšička, Tomička, Tomšička, Toporišička, Žnidarička), -j (Bogatajka, Jerajka, Kuljajka), -l (Kresalka), -n (Čepinka, Hozjanka, Kalanka, Kreslin-ka, Pečanka, Tomažinka), -r (Hribarka, Koširka, Vidmarka), -t (Kokotka). Opazimo, da so vsa izglasja, ki se jim priponsko obrazilo -ka dodaja, enaka tistim, ki smo jih zasledili pri analizi priimkovnih feminativov iz Slovenskega pravopisa; novo je le izglasje na -t s primerom Kokotka; v Slovenskem pravopisu namreč najdemo primer Kokotovka, torej obrazilo -ovka, dodano izglasju na -t. Kot varianta obrazila -ica se pojavi obrazilo -ca, ki ga pri primerih priimkov iz Slovenskega pravopisa nismo zasledili. Iz korpusa Gigafida smo izpisali sedemnajst primerov (22 %), kar je drugo najpogostejše obrazilo med primeri iz korpusa. Obrazilo -ca se dodaja izglasjem na -j (Mulejca), -lj (Dremeljca), -r (Brezigarca, Einsiedlerca, Gotarca, Groharca, Hočevar-ca, Malnarca, Osenarca, Pretnarca, Pušlarca, Remarca, Rihterca, Šulerca, Vidmarca, Žagarca). Po pogostnosti obrazilu -ca sledi priponsko obrazilo -ica z dvanajstimi primeri (16 %). Priponsko obrazilo -ica se, glede na zbrano gradivo iz korpusa Gigafida, pri tvorbi priimkovnih feminativov lahko dodaja izglasjem na -l (Irglica, Kresalica), -r (Brezigarica, Cerarica, Hribarica, Lužarica, Pe-čarica, Rihterica, Rotarica, Rutarica, Smrekarica, Vidmarica). Tudi tukaj opazimo pojav novega izglasja -l, ki ga pri primerih iz Slovenskega pravopisa ni bilo mogoče zaslediti. Po številu pojavitev sledi obrazilo -ovka z desetimi primeri (13 %). Ugotovili smo, da se priponsko obrazilo -ovka dodaja izglasjem na -b (Golobovka), -d (Medvedovka), -k (Drnovškovka, Trčkovka), -l (Kobalov-ka, Kresalovka), -m (Oražmovka), -n (Grudnovka), -s (Frasovka), -t (Baj-tovka). Najmanj je bilo priimkov, nastalih z dodajalnim ženskospolskim obrazilom -evka (4 primeri, 5 %). Slednje se, sodeč po korpusnem gradivu, lahko dodaja izglasjem na -č (Bajčevka, Kranjčevka, Zajčevka) in -lj (Štrukljevka). Grafikon 1: Zastopanost dodajalnih obrazil - primerjava med Slovenskim pravopisom in Gigafido (v odstotkih) Opazimo, da je pri primerih priimkovnih feminativov iz Slovenskega pravopisa vodilno priponsko obrazilo -ovka (35 %). Slednje je pri primerih iz korpusa Gigafida šele na 4. mestu (13 %). Pred njim so po pogostnosti obrazila -ka (41 %), -ca (22 %) in -ica (16 %). Tabela 9: Priimkovni feminativi, nastali z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moško-spolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi - primerjava med Slovenskim pravopisom in korpusom Gigafida Ženskospolska obrazilo slovenski Korpus obrazila moškega spola pravopis Gigafida -ica -ek Hriberšica Zakrajšica -ik Klančnica / -ka -ec Šinkovka Krivka -ic Kastelka / Zgolj dva priimka (3 %), najdena v korpusu Gigafida, sta nastala z zamenjavo moškospolskega priponskega obrazila z ženskospolskim: Krivka (-ec s priponskim obrazilom -ka) in Zakrajšica (-ek s pripono -ica). Kot je razvidno iz grafikona 2, sta pri primerih iz korpusa Gigafida priponski obrazili -ica in -ka enakovredno zastopani, vendar moramo pri tem upoštevati, da gre zgolj za dva najdena primera, po enega za vsako obrazilo. Večje število priimkov bi najbrž nakazalo drugačen rezultat. Pri primerih priimkov iz Slovenskega pravopisa pa je po zastopanosti pogostejše obrazilo -ica (29 primerov; 76 %) pred priponskim obrazilom -ka (9 primerov; 24 %). Grafikon 2: Zastopanost zamenjevalnih obrazil - primerjava med Slovenskim pravopisom in Gigafido (v odstotkih) Iz analiziranega opažamo dvoje: pojav novih izglasij, katerim se žensko-spolska obrazila dodajajo (v primerjavi s primeri priimkov iz Slovenskega pravopisa; novi sta izglasji -t pri obrazilu -ka in -l pri priponskem obrazilu -ica), in pojav novega obrazila -ca, za katerega ugotavljamo, da je slabšalno. Zanimalo nas je tudi, v katerih vrstah besedil se ženskospolske oblike priimkov v glavnem pojavljajo. Ugotavljamo, da vire lahko razdelimo v tri skupine: 1. Prvi zelo pogost vir je splet, zlasti spletni forumi na straneh 24ur.com in siol.net. Tukaj se pojavljajo predvsem aktualna imena iz sveta zabave (Čepinka, Pintarička, Osenarca) in politike (Irglica, Simčička, Vidmarka). Gre za zapise uporabnikov forumov, zato so tudi nekatera imena zapisana z malo začetnico (čepinka) ali sploh napačno zapisana (Pintarička namesto Pinterička). Opažamo, da gre v glavnem za negativen odnos do žensk, o katerih uporabniki pišejo, to je razvidno iz konteksta, dodanega v zgornjih tabelah pri posameznem priimku. 2. Presenetljivo pogosta vira sta časnik Delo in časopis Mladina (pričakovali smo več revij s »trači«), ki sta z nekoliko ostrimi odzivi ob izidu Slo-venskegapravopisa v letu 2001 navajala priimkovne feminative in se ob tem spraševala, zakaj med 500 najpogostejšimi slovenskimi priimki ni priimka Toporišič in ženskospolske oblike Toporišička (Gigafida: Delo 2002). Tudi sama izbira ženskospolskih obrazil za tvorbo priimkovnih feminativov se omenjenima viroma zdi sporna. 3. Nekateri priimki se pojavijo tudi v leposlovju, zlasti v starejših literarnih delih, npr. Za narodov blagor (Grudnovka), Telečja pečenka (Krivka), Kralj na Betajnovi (Lužarica). Sklep Najprej smo besedotvorno analizirali 500 ženskospolskih oblik priimkov, zabeleženih v Slovenskem pravopisu. Ugotavljamo, da je zgolj 38 (ali 8 %) priimkovnih feminativov nastalo z zamenjavo moškospolskega obrazila, preostalih 462 (92 %) pa z dodajanjem ženskospolskega obrazila priimku moškega spola. Najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo je bilo obrazilo -ovka, ki se je pojavilo 177-krat (35 % vseh zbranih besed), sledi obrazilo -ka s 153 pojavitvami (31 %), nato -ica s 103 (21 %) in -evka s 66 (13 %) pojavitvami. Priponsko obrazilo -ka z variantami tako zastopa 79 % priimkovnih feminativov iz Slovenskega pravopisa in je tako najproduktivnejše. Zasledili smo le en primer s priponskim obrazilom -inja. Ta obrazila so nam predstavljala izhodišče za korpusno analizo priimkovnih feminativov, vendar pa smo pri gradivu iz korpusa Gigafida zaznali novo obrazilo, to je priponsko obrazilo -ca kot varianta obrazila -ica, ki je bilo pri iz korpusa izpisanih primerih tudi drugo najpogostejše (17 primerov, 22 %), takoj za priponskim obrazilom -ka z 31 primeri (41 %). Opazimo, da se ta razporeditev priponskih obrazil po pogostnosti ne ujema s tisto, ki se kaže pri primerih iz Slovenskega pravopisa, ko je vodilno obrazilo -ovka. Pozornost smo posvetili tudi virom in besedilom, v katerih se primeri, izpisani iz korpusa Gigafida, pojavljajo. Nakazujejo se zlasti trije viri: splet, časopisje in starejše leposlovje. V časopisju in zlasti na spletu je iz konteksta opazen izrazito negativen odnos do žensk, o katerih pisci pišejo. Opažamo, da je ženska kot družbeno bitje še vedno zapostavljena. Pri-imkovni feminativi iz korpusa Gigafida pa izražajo izrazito negativno ko-notacijo. Ada Vidovič - Muha (1997: 79) meni, da nam bo morda sčasoma le uspelo preurediti vrednostni sistem naše družbe v smislu celovite integritete človeka - najzanesljivejše znamenje vsakršnih sprememb bo prav jezik. ViRI IN literatura Stjepan Babic, 1991: Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti. Anton Bajec, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika. Ljubljana: SAZU. Adam Bohorič, 1987: Arcticae horulae succisivae. Zimske urice proste. Maribor: Obzorja. Anton Breznik, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. Celje: Družba sv. Mohorja. Franc Jakopin, 1997: Ženskost v slovanskih priimkih. Zbornikpredavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.-19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 25-32. Anton Janežič, 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirliskim in glagoliškim berilom za Slovence. Celovec. Marija Jež, 1997: Feminativi na Pohorju. Jezikoslovni zapiski 3, 113-125. Ivan Klajn, 2003: Tvorba reči u savremenom srpskom jeziku. Beograd: Institut za srpski jezik SANU. Korpus Fidaplus, http://www.fidaplus.net/, dostop maj 2012. Korpus slovenskega jezika Gigafida, http://demo.gigafida.net/, dostop maj-junij 2012. Korpus Nova beseda, http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html, dostop maj 2012. Fran Malavašič, 1849: Slovenska slovnica za prve slovenske šole v mestih in na deželah. Ljubljana. Gorazd Makarovič, 2008: Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. Ljubljana: Slovenska matica. Franc Metelko, 1825: Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Ljubljana. Fran Miklošič, 1875: Vergleichende Stammbildungslehre der slavischen Sprachen. Dunaj. Jožef Muršec, 1847: Kratka slovenska slovnica za pervence. Gradec. Irena Orel, 2001: Ženske oblike priimkov v uradovalnih besedilih do 19. stoletja. Simpozij Slovenska lastnoimenskost: zbornik simpozija '99 v Pišecah. Ur. Jože Toporišič. Novo mesto: Dolenjska založba, 41-54. Marko Pohlin, 2003: Kraynska grammatika. Ljubljana: ZRC SAZU. Blaž Potočnik, 1849: Grammatik der slowenischen Sprache. Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, dostop maj-junij 2012. Slovenski pravopis, http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html, dostop maj-junij 2012. Irena Stramljič Breznik, 1994: Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke. Ljubljana. Irena Stramljič Breznik, 1994/95: Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja. Jezik in slovstvo 40, 285-291. Josip Šuman, 1881: Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. Ljubljana: Matica slovenska. Jože Toporišič, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. Jože Toporišič, 2001: Ženske oblike 500-ih najpogostejših priimkov v Sloveniji. Simpozij Slovenska lastnoimenskost: zbornik simpozija '99 v Pišecah. Ur. Jože Toporišič. Novo mesto: Dolenjska založba, 5-20. Silvo Torkar, 2002: Priimki na Slovenskem, v: Jezikoslovni zapiski 2, 71-80. Ada Vidovič Muha, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.-19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 69-79. Valentin Vodnik, 1811: Pismenost in Grammatika za perve šole. Ljubljana. THE USE OF SURNAME FEMINATIVES IN THE PAST AND TODAY Summary The article describes the use of surname feminatives (feminine forms of surnames) in the past and today. The historic overview of use of the surname feminatives confirms that the language formed possessive adjectives ending -ova/-eva to distinguish between feminine and masculine surnames and that in the same feminine surname different suffixes could be used. This was the case since the second half of the 19th century and it applies mostly for the bourgeois society. In this article 50 feminine surname forms form the Slovenski pravopis (The Slovene Spelling) were subject of a word-formation analysis. The results show that only 38 (8 %) surname feminatives are derived with the change of masculine affix and 462 (92 %) by adding the feminine affix to the masculine surname. The most common feminine suffixes are the suffixes -ovka, which appeared in 35 % of all selected words, -ka (31 %), -ica (21 %) and -evka (13 %). We found only one case with the suffix -inja. We noticed that the suffix -ka and its variations make 79 % of the surname feminatives. These suffixes represent the basis for a corpus analysis of surname feminatives, but while analysing materials from Gigafide we also came across the suffix -ca, which was among the examples from the corpus the second most frequently used (22 %), right after the suffix -ka (41 %). We noticed that the frequency of the use of these suffix doesn't match with the frequency of examples from the Slovenski pravopis (The Slovene Spelling). The analysis of the corpus examples indicates the occurrence of new terminal sounds to which the feminine suffixes are added (in comparison with surnames taken from the Slovenski pravopis (The Slovene Spelling); new are the terminal -t with the suffix -ka and -l with the suffix -ica), as well as the appearance of a new suffix -ca, for which we can say that it is pejorative. A larger number of analysed surnames could maybe point out some other terminal sounds or a new feminine suffix. Next to the above mentioned we also noticed that a woman as a social being is still neglected. The surname feminatives from the Gigafida corpus express an explicit negative connotation. der gebrauch der nachnamenfeminative in der vergangenheit und heute zusammenfassung Der Artikel zeigt den Gebrauch der Nachnamenfeminative (feminine Form des Nachnamens) in der Vergangenheit und heute. Der historische Überblick bestätigt, dass sich seit der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts und vor allem in der bürgerlichen Umgebung in der Sprache die Possessivpronomen auf -ova/-eva entwickelten, um zwischen den Nachnamen für Frauen und Nachnamen für Männer zu unterscheiden. Es wurde auch bestätigt, dass bei gleichem Nachnamen für die feminine Form verschiedene Suffixe benutzt wurden. In dem Beitrag wurden 500 feminine Formen der Nachnamen aus Slovenski pravopis (Die slowenische Rechtschreibung) wortbildlich analysiert. Dabei stellte sich heraus, dass sich nur 38 (oder 8 %) Nachnamenfeminative mit der Änderung des maskulinen Suffixes bildeten, 462 (92 %) jedoch mit dem Zugeben des femininen Suffixes zu dem maskulinen Nachnamen. Als die am Häufigsten benutzten femininen Suffixe zeigten sich das Suffix -ovka, das in 35 % aller ausgewählten Wörter vorkam, es folgen die Suffixe -ka (31 %), -ica (21 %) und -evka (13 %). Wir fanden nur ein Beispiel mit dem Suffix -inja. Wir stellten fest, dass mit dem Suffix -ka und seinen Varianten 79 % der Nachnamenfeminative gebildet werden. Diese Suffixe waren der Ausgangspunkt der Korpusanalyse der Nachnamenfeminative, doch bei den Materialen aus Gigafida entdeckten wir ein neues Suffix, und zwar das Suffix -ca, das bei den Korpusbeispielen das zweithäufigste Suffix (22 %) nach dem -ka (41 %) war. Es wurde festgestellt, dass die Häufigkeitsstruktur der Suffixe nicht mit der, die die Beispiele aus Slovenski pravopis (Die slowenische Rechtschreibung) zeigte, übereinstimmt. Die Analyse der Korpusbeispiele deutete auf einige neue Auslaute, zu denen die femininen Suffixe dazugegeben werden (im Vergleich mit den Nachnamen aus Slovenski pravopis (Die slowenische Rechtschreibung); neu sind die Auslaute -t beim Suffix -ka, und -l beim Suffix -ica) sowie auf die Erscheinung des neuen Suffixes -ca hin. Das Suffix -ca wurde als pejorativ empfunden. Eine größere Zahl der analysierten Nachnamen könnte vielleicht noch andere Auslaute oder feminine Suffixe aufzeigen. Neben des oben genannten stellten wir auch fest, dass die Frau als gesellschaftliches Wesen immer noch benachteiligt wird. Die Nachnamenfeminative aus dem Gigafida-Korpus drücken eine explizit negative Konnotation aus.