&«to XX., &L 18. V erganlxadll Je mol, kolikor moti toliko pravice. tabaia 10. In 23. dne v mesec«. Dopisi moralo biti franklran! in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot orKanizaclje. (Stane posamezna številka Ota 2.—, mesečno Din 4.—, .»loletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—. Oglasi po cenika. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In uprava: Ljubljana, poštni predal 29». STROKOVNA ČASOPIS. Čekovni račun štev. 13.562. Telefon Interurban štev. 3478. Rdeča je delavska glasovnica i To denite celo v kuverto. Ostali dve — belo in plavo — ki nista delavski, pa raztrgajte in raztrgani vlciite v kuverto. ......... Delavska zbornica- delavcem! Bolje kakor kdorkoli, sme delavec rabiti krilatico, ki se pojavlja pri vseh prilikah v različnih oblikah, kakor Azija Azijatom, Amerika Amerikancem, Afrika Afričanom, to je: Delavska zbornica — delavcem. Ker delavska zbornica je res samo za delavce, in nameščence in naj se kapitalisti ne mešajo po svojih žuto oblečenih ovčicah med delavstvo. Največja in najdragocenejša pridobitev, s katero se lahko ponaša naše strokovno organizirano, razredno zavedno delavstvo, je institucija Delavskih zbornic po vsej državi, ki so bile ustanovljene po zakonu o zaščiti delavec — zakon katerega si je tudi izvojevalo razredno-zavedno, strokovno organizirano delavstvo (ker, kakor vemo, buržoazija ničesar prostovoljno in brez pritiska ne da) leta 1921. Prve volitve so dale vodstvo Delavskih zbornic v roke izvoljenih zastopnikov delavcev in nameščencev brez primesi kakšnih meščanskih agentur, razen malenkosti v Sloveniji. Od takrat se niso vršile nobene volitve v Delavsko zbornico, Jjjf. jsf tfikniuit* ■ iis iamJijtiik ’ti flsM?/« Razredno-zavedne strokovne organizacije so zahtevale nove volitve. Nad 20.000 podpisov smo nabrali in zahtevali "razpis volitev. Meščanska agentura med delavstvom pa je brusila pete, trkala na vrata k odločilnim in odločujočim faktorjem, že so si meli roke ti mali gospodje in pisali: komisar bo v Delavskih zbornicah. Pa se je zgodilo drugače. Organizirano delavstvo je zahtevalo volitve in odločitev je padla: Volitve so razpisane. 21. in 22. oktobra 1933 se bodo vršile in v teh dveh dneh bo delavstvo, ker se zaveda samega sebe, svojega dostojanstva, svojega »MI«, glasovalo z rdečimi glasovnicami in s tem kriknilo: DELAVSKA ZBORNICA — DELAVCEM, RAZREDNO ZAVEDNIM DELAVCEM, AGENTI BURŽOAZI-JE VEN IZ NJE. NAŠA JE IN MORA BITI DELAVSKA ZBORNICA, BURŽOAZIJA NAJ DOMUJE V SVOJIH ZBORNICAH IN TAM PO-GOŠCA, ZAPOSLUJE IN NAGRAJUJE SVOJE AGENTE. 21. in 22. oktober 1933 nista samo dneva volitve, nego TUDI PLEBISCIT, LJUDSKO ŠTETJE, ki bo pokazalo in mora pokazati, da ne eksi- Duh bo zmagal! MAJ SVET VIDI, DA HE KLONEMO, NAJ VIDI, DA VSTAJAMO, NAJ VIDI, DA SMO StLNl! stira delavstvo kot suženj, raja, kateri se sme jemati vse človečanske pravice in ga izniozgavati do zadnje kaplje, polem pa vreči v staro šaro, da pogine kakor hoče. Dokazi za to so rudarski revirji in beda rudarjev, žen in otrok in dosluženih, 40, 50 let drobeči pre-mog v globinah in velika brezposelnost na vseh koncih in krajih, kakor da to delavstvo niso ljudje, ni človek. 21. IN 22. OKTOBRA 1933 BOMO POKAZALI VSEM IN VSAKEMU, DA SMO, DA MARKSIZEM NI PADEL, ČETUDI GA ŽRE MUSOL-LINI IN HITLER, f4 £■ A. i iU -j ■1 f. / .7 r' " . . J i h mm. m qijhi Naš MI bo 21. in 22. oktobra 1933 kriknil vsem in vsakomur: MI SMO! Kje ste pa Vi? Delavska zbornica je naša, delavska, razredno - zavednega delavstva, organiziranega v Strokovni komisiji za Slovenijo, v Ujedinjenom Radnič-kom Sindikalnom Savezu Jugoslavije in v Mednarodni strokovni zvezi ali strokovni Internacionali. Za nas je in ostane mogočen rek: PROLETARCI VSEH DRŽAV, ZDRUŽITE SE, ki je naše geslo in naš prapor. Poleg drugega je bilo delo Delavske zbornice najbolj intenzivno na polju zaščite delavskih interesov, delavskih zaupnikov in delavske socialno - politične zakonodaje. S ponosom lahko rečemo, da ji ni ušla nobena delavstvu storjena ali nameravana krivica in da je v vsakem slučaju krepko nastopila za prizadete, po veliki večini z uspehom. Pojav naraščajoče brezposelnosti je seveda tako elementaren, da ga tudi Delavska zbornica ni mogla odvrniti ali veliko zajeziti, toda podpore, ki jih je dajala brezposelnim, dosegajo visoko vsoto. Kjer je le mogla, je skušala zlo brezposelnosti omejiti in ublažiti. Od posledic kapitalizma in njegovih metod krivično prikrajšanim in oškodovanim ter preganjanim je preskrbela pravno zaščito, po neštetih intervencijah pri delodajalcih pa je preprečila mnogo zla in bede ter dosegala pravične od duha socialnega smisla in čuta narekovane poravnave najrazličnejših sporov med delom in kapitalom, delavci in njihovimi gospodarji. Odločnost, združena z uvidevajočim taktom, je po zaslugi Delavske zbornice in njenih organov odnašala v pretežni večini slučajev zmago nad krivičnostjo in Volitve so preložene na 21. in 22. oktober 1933. nespametjo. Delavska zbornica pa je s svojim posvetovalnim glasom in z močjo svojega vpliva več ali manj naravnost, oziroma posredno sodelovala tudi pri drugih odredbah in zakonih, ki se količkaj tičejo delavstva, nameščencev, vajencev in delovnih slojev sploh in njen glas je bil v vseh krogih in na vseh mestih uvaževan. To je treba reči v čast razredno-za-vednega delavstva in njegovih zastopnikov. Strokovna komisija za Slovenijo je dajala Delavski zbornici direktive in je povsod z vso odločnostjo podpirala in zato so bili njeni uspehi tako zelo kronani z uspehom. Tu je organizirano delavstvo pokazalo, kaj zmore, če je kompaktno, zavedno in zna se posluževati zakonov in svojih ustanov. Nove volitve in nje uspeh bo dal Delavski zbornici novega poleta, novih moči, zato delavci in delavke, sodrugi, sodružice 21. IN 22. OKTOBRA 1933 VI VSI, KAKOR EDEN V KUVERTO RDEČO GLASOVNICO CELO, NEPOŠKODOVANO, OSTALI DVE PA RAZTRGANI. IN NE SAMO VI VSI, NEGO VSAK OD VAS NAJ VSAKEGA IN VSAKO, KI JE UPRAVIČEN VOLITI, PREPRIČA, DA JE RDEČA GLASOVNICA, njegov lasten JAZ skupno z vsemi združenimi MI in da bo tako volil delavsko, možato, samozavestno. Poziv rudarjem! Nahajamo se v volilni borbi za Delavsko zbornico. Še malo časa in odločilo se bo, kdo bo opravljal Delavsko zbornico v bodoči poslovni dobi. Da, ne prikrivajmo si, da je to za vso delavstvo odločilne važnosti. V tem tudi tiči vzrok volilne borbe, ki se sedaj vrši med raznimi organizacijami in njih različnimi nazori, za dosego čimvečjega uspeha pri volitvah. No in mi rudarji? Mislimo, da bi bilo odveč, če bi hoteli naštevati vse, kar je dosedanja uprava v Delavski zbornici storila, oziroma vsaj storiti skušala za nas rudarje. Gotovo, kakor povsod, tako bodo tudi v tem oziru mnenja med rudarji mogoče različna. Ali objektiven opazovalec, kateri ne gleda ne na desno in ne na levo in ki se mu gre samo za strogo stvarnost, bo moral priznati, da je bila dosedanja zbornica res delavska v toliko, v kolikor je imelo marksistično orijentirano delavstvo Zadonnibi in Sld^nti nAHlAtnillAU ne *Padal° v Delavsko zbornico! Pokažite Jim to s tem iiP|IVBinilll Hlfi CasfCSIlbB |9vCI|cIIIIKO” da vtaknete v kuverto nepoškodovano rdelo glasov nico, ostali dve pa raztrgani. ——— svoj upliv v njej, in da je mogla svojo nalogo v korist delavstva vršiti le v toliko v kolikor se je mogla naslanjati na moč svobodnih strokovnih organizacij, in pa koliko se je pod sedanjimi izredno težkimi razmerami napraviti dalo. To naj bi bila objektivna sodba o delovanju Delavske zbornice v pretečeni poslovni dobi. Ali za naše delavstvo in predvsem še za rudarje pa, ne more zgolj biti merilo, kaj in koliko kdo napravi, temveč to, da je Delavska zbornica po svojem bistvu in po zakonu, RAZREDNA PREDSTAVNICA DELAVSKIH INTERESOV, kar pomeni zakonito priznanje delavstva kot razreda, kateri se potom te ustanove uveljavlja v družbi in državi. Zato se imenuje ta zbornica DELAVSKA in spada v njo res pravo razredno delavsko zastopstvo. Upravičeno upamo, da to mi ru~ | darji razumemo. Zato je treba, da gremo v tej borbi brez razlike desne ali leve soglasno, enodušno v volilni boj, pozabivši preteklost, naučivši se iz sedanjosti, kaj nam je storiti, da bo bodočnost boljša kot je sedanjost s ciljem, da mora biti bodoče zastopstvo v Delavski zbornici soglasen izraz razredne misli močnega našega MI in iz katere mora zginiti vse, kar v njo ne spada. Zato moramo mi rudarji gledati, da se pokažemo na časlnem mestu med ostalim delavstvom v tej borbi s tem, da bomo dne 21. oktobra dali VSI RUDECE GLASOVNICE CELE in ostali dve glasovnici pa pretrgani v volilno kuverto nazaj. Kdor izmed rudarjev tega ne bo storil, ta naj ve, da je kakor Efijalt, kakor Judež in delavsko gibanje bo šlo preko njega. Kako so zastopali delavske in nameščenske interese ? Kakor vse kaže, bo nastopilo v delavski in nameščenski skupini po več kandidatnih list. V delavski skupini bodo tri, v nameščenski skupini pa eventuelno štiri. Vendar volilcem pri volitvi v Delavsko zbornico odločitev ne bo težka, ker je povsem naravno, da se odločijo za listo Strokovne komisije in listo Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. Ta odločitev je zaradi tega lahka, ker so na teh dveh listah delavski in nameščenski kandidati, ki zastopajo izključno interese delavcev in nameščencev. Ne moremo pa trditi tega o drugih listah. Znano nam je vsem, da smo proti zniževanju plač, smo dalje za to, da se oddajajo javna dela v zakup pod pogojem, da se delavcem zagotovi primerne službene pogoje in zadostne mezde; dalje smo za to, da se prej, preden se delavstvu in name- ščencem znižujejo plače daleč pod eksistenčni minimum, zahteva obdavčenje velikega imetja in kapitala. To, menimo, je socialno edino primerno in pravično. Danes pa vidimo, da se ponujajo za kandidate nasprotniki, ki, če že niso krivi, so vsaj soodgovorni, ko niso predlagali v raznih korporacijah socialno pravičnejšega izhoda. Resnica je, da finančni minister zahteva štednjo, toda ta štednja ne sme obremenjevati onega, ki je socialno že itak prešibek, marveč je moralna dolžnost tudi v današnji družbi, da se bremena pravičneje razdele. To je edino stališče, ki ga more in sme imeti socialen človek. Iz teh in splošnih interesov bodo nameščenci in delavci oddali glasove svojim zavednim tovarišem in tovarišicam. Samo v Delavski zbornici pride vaš glas do veljave. Zato pozor, delavci in nameščenci! Mislimo, da ni treba dokazovati, I kako silno se poslabšujejo socialne | razmere delavcev in nameščencev dan za dnem. Poslabšujejo se zaradi-tega, ker imajo delavci in nameščenci še preslabe organizacije in pa, ker se niti ne izvaja nameščenska in delavska zaščitna zakonodaja kakor je še nepopolna. Vzrok je tudi gospodarska kriza, toda ta je le postranski vzrok, . ‘ dasi je spra- vil desettisoče ljudi ob kruh. Na drugi strani je neverjetna predrznost, kako škandalozno plačujejo podjetniki svoje nameščence, ki so zaposleni. Neprestano jim ponujajo nizke plače in še te reducirajo, češ, da je kriza. Prav sedaj grade na Dolenjskem most, pri katerem plačujejo delavce za deseturno dnevno delo po 15 Din na dan. In govore o socialni pomoči. Toda s tem zaslužkom, ki je še povrhu le slučajen, ne more nihče živeti. Zato je dalavska zahteva, da se oblasti pri oddajanju del zavzamejo tudi za določitev minimalnih plač. Izkoriščanje se vrši na celi črti. Privatna dela kakor javna se oddajajo po mezdnih pogojih, ki jih ni mogoče ne zakonito in ne moralno opravičevati. To se vrši, ker se pri oddaji teh del ne sklepajo kolektivne pogodbe in ker ni nikogar, ki bi se zanje resno zavzel. Pri oddaji vseh del velja samo princip nizkih cen, na račun mezd. Ena najvažnejših nalog delavske zbornice v bodoče bo, da zahteva, da se javna dela oddajajo ob garanciji minimalnih zaslužkov. Delavska zbornica mora dalje s pomočjo svojih krepkih svobodnih strokovnih organizacij preprečiti poslabšanje veljavne socialnopolitične zakonodaje ter izvojevati zakon o minimalnih plačah, o skrajšanju delovnega časa in izposlovati po obrtnem zakonu priznane kolektivne pogodbe. To so dale- Knjige „Cankarjeve družbe” n—— im——hhii—Wim——urni—iiniM—n w———j; w^nm—— uumujmiii ii——ini——im——umi——i> V oktobru mesecu izidejo za leto 1933-34 4 krasne in nadvse zanimive knjige te družbe, in sicer: 1. KOLEDAR »CANKARJEVE DRUŽBE« za leto 1934, ki bo zelo lepo ilustriran in poln zanimivih razprav, povesti in spisov. 2. Ivan Molek: »VELIKO MRAVLJIŠČE«. Roman, poln dogodivščin slovenskega izse- ljenca, nekako nadaljevanje romana istega pisatelja, ki ga je izdala »Cankarjeva družba« lani. 3. Ivan Vuk: »ZGODBE PONIŽANIH«. Povesti in črtice iz delavskega življenja, kjer bo vsak našel kos samega sebe. 4. Sigma: »NAo SVETOVNI NAZOR«. Teorija ia razvoj dialektičnega materijalizma. Dra- gocena knjiga za vsakega mislečega, po izobrazbi in osvoboditvi strmečega delavca in delavke. Pripomba: Mesto Zoščenkovih satir in humoresk, ki so bile prvotno namenjene kot tretja knjiga letošnje izdaje knjig »Cankarjeve družbe«, bo izšla knjiga Ivana Vuka »Zgodbe ponižanih«. Knjiga je zelo lepa, da jo bo vsak član z veseljem in z zadoščenjem čital. Zato, kdor še ni član, naj pošlje takoj članarino 20 Din. Položnica se dobi pri vsaki pošti. Na njo naj zapiše št. 13703 »Cankarjeva družba«, Ljubljana in odpošlje tako 20 Din. Ali pa v znamkah na naslov »Cankarjeva družba«, Ljubljana, Poštni predal 290, ter svoj točen naslov. — In v oktobru dobite 4 lepe knjige, od katerih bo že vsaka posamezna vredna 20 Din. kosežne naloge. In homogej^pst Delavske zbornice utegne v tem pogledu, kakor tudi v splošnem socialnem položaju prav mnogo storiti ob krepki podpori svobodnih strokovnih organizacij. Močne solidarne in lojalne morajo biti te organizacije v svojem delovanju, morajo pa tudi pri volitvah v Delavsko zbornico oddati svoje glasove le za svoje kandidate brez osebnih ali drugih predsodkov. Delavska zbornica ni zatočišče posameznika, temveč je zavod, ki naj skrbi predvsem za izboljšanje splo- šnega socialnega položaja. Tudi posameznik najde pri Delavski zbornici zaščito, toda važnejši so splošni interesi, splošne delavske pravice. Zato je potrebna tudi pri volitvah popolna solidarnost. S tem duhom pojdejo v Delavsko zbornico tudi naši kandidati vsi do zadnjega. Ta splošni interes in resnoba naših zavednih sotrpinov, ki smo jih postavili na listi delavcev in nameščencev, zahteva, da jim damo zaupnico s svojim glasovanjem, ker bomo s tem dokazali, da imamo resen namen odločno zastopati svoje socialne interese. Septemberski dogodki v Ljubljani. »Delavska Politika« je na- | pisala za 25 letnico september-skih dogodkov pomembno opombo, ki je potrebna, da io čitajo tudi čitatelji ^Delavca«. Ur©d. Preteklo nedeljo so proslavljali 25 letnico septemberskih dogodkov, ko sta bila na ljubljanskih ulicah ustreljena od avstrijske soldateske, ki je zasledovala bežeče demonstrante, dva mlada moža, Ivan Adamič in Rudolf Lunder. Mrtva sta postala narodna mučenika, ki ju reklamira današnja napredna narodna javnost se, izrabljajoč ju za svoje namene in cilje, o katerih pa moramo reči, da so vse prej kot idealni in pošteni. Res je, da tudi v narodnem gibanju Slovencev v dobi avstrijskega cesarstva in tudi v dobi takozvanega narodnega prebujenja ni bilo vse tako, kakor se večkrat rado pripoveduje. Dunajski arhivi hranijo marsikakšno zanimivost, s katero bi se dalo okviriti našo narodno zgodovino in še celo koledarji prvoboriteljice slovenstva, Ciril Metodove družbe, hranijo dokumente, ki bi jih menda ne mogli uporabiti kot uvod za zgodovino narodnega prebujenja Slovencev zadnjih petindvajsetih let. Eno pa je treba vendarle priznati: v svojem jedru je bilo tedanje narodno gibanje Slovencev zdravo, pošteno in po svojem značaju revolucionarno. Med narodnim gibanjem takrat in danes je ogromna razlika. Vsa tragika razvoja leži v tem, da je to gibanje postalo reakcionarno. Medtem, ko je v bivši Avstriji narodno gibanje zna-čilo odpor proti onim, ki so ta narod zatirali in kršili njegove človečanske pravice, je takozvano povojno nacionalno gibanje krenilo v drugo smer. Voditelji tega nacionalnega gibanja vidijo svojo veliko narodno nalogo v brezobzirnem preganjanju ljudi lastnega naroda, vseh tistih, ki se ne klanjajo njihovim ukazom, ali pa se upirajo priznati našemu narodu tuje postulate zverinskega italijanskega in nemškega fašizma, na katere prisegajo patentirani bojevniki jugoslovanskih »avandgardistov«. Gibanje, kot kojega žrtvi sta padla Adamič in Lunder, ni imelo za cilj, da bi namesto avstrijskih nad našim narodom zavladali narodni valpti in biriči. Da je imelo tak cilj, potem bi bilo škoda zanj žrtvovati tudi samo kapljo krvi, kaj šele človeška življenja! Zato naj bo 25 letnica septemberskih dogodkov resen opomin vsem poštenim Slovencem v sklopu Jugoslavije, da je treba ohraniti narodu svobodo, za katero so padle žrtve in nagnati vse tiste »sinove«, ki, uporabljajoč metode italijanskega in nemškega fašizma, terorizirajo in preganjajo ali pa še hočejo preganjati narod hujše od avstrijskih valptov in biričev! Piere Lavel: Dvajset milijonov brezposelnih, toda... Žito zažigajo I. Slika: V klubu. — Ste morda brali, dragi gospod, v današnjih časopisih sledeče poročilo: »V Manitobi so zažgali osem milijonov vreč pšenice, ki je ležala v skladiščih že leto dni. To naj bi preprečilo naraščajoče padanje cen?<* To je moral biti lep požar! Osem milijonov vreč! Približno isti prizor kot je bil takrat, ko je Neron zažgal Rimi... Veličastno, moj dragi; to je dokaz, da smo lahko Amerikanci, praktični in pesniški obenem... osem milijonov vreč... bogovska slika... — Mogoče, ali jaz mislim, da bi lahko napravili sijajno borzno špekulacijo, če bi to pravočasno zvedeli... Saj so nekatere cene kar poskočile ... — To je gotovo, da ni bilo to vsem v škodo... II. Slika: Na borzi. — Kaj menite, osem milijonov vreč, to ni malenkost, to je korajža! —- To se pravi, moj dragi, sanirati trgovino. To je potrebno čiščenje... In takoj so se pokazale ugodne posledice — cene se dvigajo. — Škoda, da ne moremo zažgati vsega blaga, ki ostaja v skladiščih! III. Slika: Na poljih. — Si bral v časopisih poročilo o osmih milijonih vreč žita? — Bral sera — Kaj praviš k temu? —• Preden kaj rečem., bi rad vedel, če je to res. Mislim, da je to zopet kaka ameriška časopisna raca... — To je verjetno, saj tako poročam vsi časopisi. — Če je to res, je še bolje. Saj je že skrajni čas, da se kaj ukrene... saj ni nobenega izhoda... Zdi se mi, da pridelujejo v Ameriki žita, kolikor hočejo s svojimi izrednimi stroji... Mi pa imamo samo dvoje rok. Celo leto smo delali zastonj. Najbolje bi bilo, da požgejo v Ameriki še stroje... IV. Slika: V deželi črncev, na dvorišču. — Toda gospa Cherles je to brala v časopisih, vam pravim. — In če.prav je to res, da je to brala. Vi mislite, da je dobro, če to pravite naprej? Ni dovolj drugih reči, ki begajo ubogi svet! Osem milijonov vreč... s tem bi lahko naša dežela živela miesece in leta, čeprav bi dajali otrokom tudi belega kruha za malico ... Osem milijonov vreč... pri tej strašni bedi po vsem svetu... To vendar ni mogoče in bi morali prepovedati časopisom prinašati taka poročila ... — Gospa Charles... — Gospa gori ali doli, jaz pravimi, da ona nima prav, da to pravi drugim; seveda ona nima otrok, ki stradajo. To ni prav, da tako demoralizira uboge ljudi, ker je kruh božji dar in se ga ne sme zametati... V. Slika: Brezposelni. — Osem milijonov vreč... osem milijonov vreč žita so zažgali, je to mogoče? To je lopovstvo! — Oni pač hočejo, da mi poginemo... Osem milijonov ... — To je preveč, to je strašno...! VI. Slika: Na krovu križarke! — Dragi tovariš, to presega že vse meje, ti ne zaslužijo usmiljenja. Tem bolje! Osem milijonov vreč... — Imaš prav! Božje previdnosti ni več, treba je spremeniti nekaj več kot barvo zastave in poštnih znamk, treba je torpedirati celo barko in lopove, ki so na ujej... — Brez usmiljenja, brez kesanja: torpedo pod barko! — Burni! VII. Slika: Pri pogrebu. — 100 lir za ubogo leseno krsto, to je tatvina ... — Gotovo in še tako majhna je ta krsta, pa vendar sto lir... — Najbolj strašno je pa to, da je hotel mizar denar takoj, t. j. naprej in denarja ni bilo. Pa so sostanovalci % zbrali vsak po par dinarjev in vsota se je našla, seveda to se bo poznalo teden dni pri vsaki mizi... vse je drago, zelo drago ... — Najbrže je reva zelo lahka, nosači imajo lahko breme? — Kaj bo težka, saj1 je umrla takore-koč od lakote... — Sama kost in koža je bila, pomanjkanje In skrbi. — Vitka linija... — Bridka, bridka za nas reveže... VIII. Slika: V Airiki. Sonce je požgalo travo in popilo vlago. Med porumenelim trsjemi mala mlaka, prav za prav redko blato, kjer ni več kaplje vode, vse je suho in požgano naokoli. Beduini so zapustili ta 'kraj in šli proti severu. Selo je prazno, le tuintam razširja smrad ostala mrhovina. Vendar ni vse mrtvo: kupček cunj se giblje sredi vasi: počasi prihaja po vasi i stara ženica in gre proti bivši mlaki. Vza-i me v roko pest blata, ga nese k ustom in j ga sesa. Žeja jo muči. Nato grebe s prsti po kameljem in oslovskem blatu in z veseljem deva v usta napol prebavljena zrna ječmena, ki ga niso ptice še našle v govnu, s tem si teši glad in vara želodec. V Ameriki so zažgali osem milijonov vreč žita, ki je ležalo že leto dni v skladiščih ... (Književnost) Kje bomo volili v Delavsko zbornico volilci iz Ljubljane, Maribora, Celja in Kranja? V naslednjem podajamo razpored volišč za volitve v Delav. zbornico. Vsakdo voli na tistem volišču, v čigar okrožju je obrat, kjer je zaposlen. Ni merodajno, kje stanuješ, temveč, kje si zaposlen. Tvoj obrat je n. pr. v Kleparski stezi, stanuješ pa za Bežigradom. Voliš pa v tistem volišču, kamor spada Kleparska steza — sedež tvojega obrata, to je I. volišče v Šentjakobski šoli. Predstavnike naše liste za vsa volišča bomo objavili drugič,. Danes navajamo samo imena predstavnikov Delavske zbornice na vsakem volišču. Volišča so takole razdeljena po posameznih mestih: Ljubljana. I. volišče: Šentjakobska osnovna šola. Predstavnik Delavske zbornice: Alojz Sedej, Namestnik: Mici Ajdiškova. Cimpermanov a ulica, Gallusovo nabrežje, Grubarjevo nabrežje, Grudnovo nabrežje Hrenova .ulica, Janežičeva cesta, Karlovška cesta, Kleparska steza, Merosoana ulica, Orlov vrh, Osojna pot, Osojna steza, Pod Trančo, Praprotnikova ulica, Privoz Prule, Reber, Rožna ulica, Sodiaxska steza, Sredina, Stari trg, Stiska ulica, Sv. Florjana ulica, Sv. Jakoba trg, Tesarska ulica, Trubarjeva ulica, Ulica na Grad, Vodna steza, Vozna pot na Grad, Vožarski pot, Za Gradom, Zvezdarska ulica, Zvonarska ulica, Žab jak. -Ur II. volišče: Mestni dom. Predstavnik Delavske zbornice: Franc Terseglav. Namestnik: Vinko Zalaznik. Cankarjevo nabrežje, Delničarjeva ulica, Grajska planota, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Lingarjeva ulica, Medarska ulica, Mestni trg, Nabrežje 20. septembra, Na Stolbi, Ovinki, Pogačarjev trg, Pred Škofijo, Razgledna steza, Ribja ulica, Stritarjeva ulica, Študentovska ulica, Ulica 20. septembra, Vodinikov trg. III. volišče: U. državna real. gimnazija. Predstavnik Delavske zbornice: Franc Bučan. Namestnik: Uršič Frančiška. Ambrožev trg, Barvarska steza, Bergantova ulica, Ciril Metodova ulica, Kapiteljska ulica, Kopitarjeva ulica, Kumanovska ulica. Lončarska steza, Marnova cesta, Mi-šičeva cesta, Poljanska cesta do Domžalske ceste, Poljanski nasip do Ambroževega trga, Streliška ulica, Strmi pot, Strossmayerjeva ulica, Suknjarska ulica, Ulica Stare pravde, Zarnikova ulica, Zrinjskega cesta. IV. volišče: I. državna real. gimnazija. Predstavnik Delavske zbornice: Satler Ivan. Namestnik: Franc Jugovec. Beethovnova ulica, Borštnikov trg, Breg, Čevljarska ulica, Dvomi nasip, Dvomi trg, Gledališka ulica, Gosposka ulica, Gradišče, Gregorčičeva cesta, Igriška ulica, Jurčičev trg, Knalljeva ulica, Kongresni trg, Kri-ževniška ulica, Napoleonov trg, Novi trg, Peternelova ulica, Rimska cesta, Salendrova ulica, Soteska, Šelenburgova ulica, Turjaška ulica, Valvazorjev trg, Vegova ulica, Wolfo-va ulica, Zagata, Židovska ulica, Žido-vska steza. V. volišče: Osnovna šola na Ledini, Komenskega ulica. Predstavnik Delavske zbornice: Franc Leskovšek. Namestnik: Kristina Furlan. Čopova ulica, Friškovec, Fiignerjeva ulica, Hrvatski trg, Ilirska ulica, Kastelčeva ulica, Kolodvorska ulica, Komenskega ulica, Kotnikova ulica, Majtsrova ulica, Masary-kova cesta, Metelkova ulica, Prečna ulica, Prisojna ulica, Resljeva cesta, Slomškova u-llca, Strojarska steza, Sv. Petra cesta, Sv. Petra nasip, Tabor, Usnjarska ulica, Vidovdanska cesta, Vrazov trg, Vrhovčeva ulica, Za črcslom, Znamenjska ulica. VI. volišče: Sodišče. Predstavnik Delavske zbornice: Ulrih Vospernik. Namestnik: Valentin Vrhunc. Aleksandrova cesta, Bleiwersova cesta od Aleksandrove ceste do konca, Cigaletova ulica, Dalmatinova ulica, Dvoržakova ulica, Frančiškanska ulica, Gajeva ulica, Gledališka ulica, Gosposvetska cesta, Kralja Petra trg, Kersnikova ulica, Marijin trg, Miklošičeva cesta, Pražakova ulica, Prešernova ulica, Puharjeva ulica, Tavčarjeva ulica, Tyrseva cesta do železnice, Tomanova ulica, Trdinova ulica, Vošnjakova ulica do železnice. VII. volišče: Ženska real. gimnazija. Predstavnik Delavske zbornice: Anton Pregelj. Namestnik: Ivan Godeš. Ažbetova ulica, Bleivveisova cesta do Aleksandrove ceste, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino, Erjavčeva cesta, Glinška ulica, Idrijska ulica, Kocenova ulica, Lev-čeva ulica, Levstikova ulica, Nunska ulica, Orožneva ulica, Oslavijska cesta, Pod tur-nom, Postojnska ulica, Piodijamska ulica, Rutarjeva ulica, Svetčeva ulica, Škrabčeva ulica, Tržaška cesta, Viška ulica, Vrtača, Ziljska ulica, Žitnikova ulica. VIII. volišče: Tehniška srednja šola. Predstavnik Delavske zbornice: Drago Kosem. Namestnik: Pogačar Jakob. Aškerčeva ulica, Bičevje, Bogišičeva ulica, Cerkvena ulica, Cesta dveh cesarjev, Cesta na Loko, Cesta v mestni log, Cojzova cesta, Devinska ulica, Dobrilova ulica, Emonska cesta, Gerbičeva ulica, Gortanov trg, Gradaška ulica, Groharjeva ulica, Gun-duličeva ulica, Hajdrihova ulica, Istrska ulica, Jelovškova ulica, Jeranova ulica, Karad-žičeva ulica, Karunova ulica, Kladezna ulica, Kopališka ulica, Koseskega ulica, Krakovska ulica, Krakovski nasip, Krnska ulica, Lepi pot, Mala Čolnarska ulica, Laiyerjeva ulica, Lampetova uEca, Langusova ulica, Mali Štradon, Marmontova ulica, Mencingerjeva ulica, Mirje, Mivka, Opekarska cesta, Pesti, Pot na Rakovo jelšo, Pred konjišnico, Pri brvi, Razpotna ulica, Rezijanska ulica, Riharjeva ulica, Soška ulica, Staretova ulica, Stranska pot, Švabičeva ulica, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Ulica rimske legije, Valjavčeva ulica, Vrstovškova ulica, Vipavska ulica, Vogelna ulica, Velika Čolnarska ulica, Veliki štradon, Volaričeva ulica, Vrtna ulica, Zeljarska ulica, Zelena pot, Zele-niška ulica. IX. volišče: Gluhonemnica. Predstavnik Delavske zbornice: Srečko Žumer. Namestnik: Franc Černe. Cegnarjeva ulica, Ciglerjeva ulica, Domobranska cesta, Holzapllova ulica, Jegličeva cesta, Klunova ulica, Kodeljevo, Koryt-kova ulica I. del, Kosovska ulica, Lipičeva ulica, Mesarska cesta, Poljanska cesta do konca (od Ambroževega trga), Poljanski nasip od Ambroževega trga do konca, Potočnikova ulica, Ravnikarjeva ulica, Stara pot, Struipijevo nabrežje, Tomičeva ulica, Za bolnišnico, Zalokarjeva ulica, Zaloška cesta, Živinozdravniška ulica. X. volišče: Mestno zavetišče, Japljeva ulica. Predstavnik Delavske zbornice: I. Rozman, str. tajnik. Namestnik: Cej Leopold. Bohoričeva ulica, Bolgarska ulica, Domžalska cesta, Grablovčeva ulica, Gregorčičeva ulica, Moste; Hrovatova ulica, Moste; Jenkova ulica, Korylkova ulica, II. del, Koroščeva ulica, Moste; Ljubljanska ulica, Moste; Med hmeljniki, Močnikova ulica, Ob zeleni jami, Moste; Ob železnici, Moste; Po-hlinova ulica, Moste; Pokopališka ulica, Moste; Prešernova ulica, Moste; Središka ulica, Moste; Savska cesta, Sketova ulica, Šmarlinska cesta, Tovarniška ulica, Moste; Vodlmatski trg, Vodnikova ulica, Moste; Zavrti, Zelena jama, Zvezna ulica, Moste. XI. volišče: Dvorana Koutny. Predstavnik Delavske zbornice: Ivan Silvester. Namestnik: Gerbec Mirko. Baragova ulica, Bežigrad, Boroveljska ulica, Borutova ulica, Celjska ulica, Češka ulica, Detelova ulica, Dimicova ulica, Dravska ulica, Einspielerjeva ulica, Franketova ulica, Herbersteinova ulica, Hranilnična cesta, Ipavčeva ulica, Janševa ulica, Jamikova ulica, Kamniška ulica, Keržičeva ulica, Ko-baridska ulica, Costova ulica, Kuzmičeva ulica, Lavričeva ulica, Linhartova ulica, Livarska ulica, Mariborska ulica, Pekovska ulica, Peričeva ulica, Pleteršnikova ulica, Podmilščakova ulica, Pokopališka ulica, Smoletova ulica, Prekmurska ulica, Pohlino-va ulica, Posavskega ulica, Ptujska ulica, Robbova ulica, Samova ulica, Stadionska ulica, Staničeva ulica, Sv. Krištofa ulica, Suvoborska ulica, Topniška ulica, Triglavska ulica, Trstenjakova ulica, Tyrševa cesta od žel. do konca, Valjhunova ulica, Veli-kovškova ulica, Vilharjeva cesta, Vodovodna cesta. Vodovodna cesta-jama, Vošnjakova ulica II. del, Žolgarjeva ulica, XII. volišče: Deška osnovna šola v šiški. Predstavnik Delavske zbornice: Albin Tomc. Namestnik: Čapar Franc. Beljaška ulica, Celovška cesta, Dermo-tova ulica, Dolinska steza, Drenikov vrh, Frankopanska ulica, Gasilska cesta, Gubčeva ulica, Jezerska ulica, Kavškova cesta, Knezova ulica, Kosova ulica, Lat term aiuxv drevored, Lepodvorska ulica, Malgajeva ulica, Maurerjeva ulica, Medvedova cesta, Pod gozdom, Polakova ulica, Ruska cesta, Srbska ulica, Sv. Jerneja cesta, Tržna ulica, Verovškova ulica, Vodnikova cesta, Železni-karjeva ulica, Žibertova ulica. XIII. volišče: Strelišče na Dolenjski cesti. Predstavnik Delavske zbornice: Franc Miklavčič. Namestnik: Anton Bele. Črna vas, Dolenjska cesta, Galjevica, Galjevica-kolonija, Hauptmanca, Hradecke-ga cesta, Ilovški štradon, Ižanska cesta, Jes-hov štradon, Joškov štradon, Jurčkova pot, Knezov štradon, Lahov štradon, Livada, Mihov štradon, Na požaru, Orlova ulica, Peruzzijeva cesta, Rakovniška cesta, Šinkov štradon, Stepanja vas, Uršičev štradon, Volarjev štradon. XIV. volišče: Osnovna šola na Viču. Predstavnik Delavske zbornice: Ivan Ropret. Namestnik: Terkuc Edvard. Tržaška cesta do konca, Cesta L Glin-ce, Cesta II. Gline«, Cesta Il.a Glince, Cesta IV. Glince, Cesta V. Glince, Cesta VI, Glince, Cesta VIL Glince, Cesta IX. Glince, Cesta XII. Glince, Cesta XIII. Glince, Cesta XVII. Glince, Rožnik, Večna pot, Cesta I. Rožna dolina, Cesta II. Rožna dolina, Cesta III. Rožna dolina, Cesta IV. Rožna dolina, Cesta V. Rožna dolina, Cesta VI. Rožna dolina, Cesta VII. in VIII. Rožna dolina, Cesta IX. Rožna dolina, Cesta X. Rožna dolina, Cesta XI. Rožna dolina, Cesta XII. Rožna dolina, Cesta XIII. Rožna dolina, Cesta XV. Rožna dolina, Cesta XVII. Rožna dolina, Cesta XIX. Rožna dolina. Moste. XV. volišče: Osnovna šola Moste. Predstavnik Delavske zbornice: Alojz Erjavc. Namestnik: Humer Vinko. Ciglarjeva ulica, Deteljeva ulica, Krekova ulica, Društvena ulica, Marenčičeva ulica, Na klancu, Na Kodeljevem, Ob Ljubljanici, Ob Mladinskem domu, Ob voijnem oskr-bovališču, Pod ježami, Povšetova cesta, Pre-dovičeva ulica, Ribniška ulica, Slapničarjeva ulica, Stara pot, Slomškova ulica, Šuštarši-čeva ulica, Zadružna ulica. Ljubljana VIL, Zg. Šiška, Koseze in Dravlje. XVI. volišče: Osnovna šola v šiški. Predstavnik Delavske zbornice: Jože Karu. Namestnik: Kristina Rakovec. Aleševčeva ulica, Aljaževa cesta, Celovška cesta od Dermotove ulice do konca, Černetova ulica, Dravlje, Koriška ulica, Hotimi-rova ulica, Kettejeva ulica, Koseze, Murnova ulica, Podjunska ulica, Podlimbarskega ulica, Zgornja Šiška. Maribor. I. volišče: Telovadnica dekliške šole (meščanske) v Miklošičevi ulici št. 1., kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih oibratovališče »e nahaja v I. mestnem okraju. Predstavnik Delavske zbornice: Josip Ošlak, ravnatelj Ljudske tiskarne. Namestnik: Košak Franc, pek. pom. tv. Pisanec, Maribor. IL volišče: Telovadnica dekliške šole v Cankarjevi ulici št 7, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih obratovališča se nahajajo v II. mestnem okraju ter volilci, kojih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko A do K. Predstavnik Delavske zbornice: Skuk Franc, mizar, Maribor. Namestnik: Milavc Ivan, usnjar pri tv. Freund, Maribor. III. volišče: Telovadnica drž. ženske učiteljske šole v Cafovi ul. št. 9, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih obratovališča se nahajajo v II. mestnem okraju (graško predmestje) in kojih pričetne črke se pričenjajo z začetno črko I-do Ž. * Predstavnik Delavske zbornice: Pelikan Hubert, knjigovodja Ljudske tiskarne. Namestnik: Premušak Stanko, kovač v pivovarni Union, Maribor. IV. volišče; Otroški vrtec v Erjavčevi ulici št. 3, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih obratovališča se nahajajo v III. mestnem okraju (Melje) ter volilci, kojih delodajalci imajo svoje obrate oddaljene izven Maribora do 5 .km od tega volišča. Predstavnik Delavske zbornice: Dvoršak Ivan, mizar, Cvetlična ulica. Namestnik: Lipnik Robert, trgovski sluga. V. volišče: IV. deška osnovna šola v Gosposvetski ulici (prej Samostanska ulica), kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih obratovališča se nahajajo v IV. mestnem okraju (Koroško predmestjo) in kojih pričetne črke (delodajalcev) se pričenjajo z začetno črko A do K. Predstavnik Delavske zbornice; Vučko Ivan, Maribor, Poljska 14. Namestnik: Bauman, Friderik, klučavničar, Maribor, Frančiškanska 8. VI. volišče: Pritličje IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici (prej Samostanska), kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih obratovališča se nahajajo v IV. mestnem okraju (Koroško predmestje) in kojih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko L do Ž. Predstavnik Delavske zbornice: Kores Martin, strojnik OUZD, Maribor. Namestnik: Straus Ivan, tv. Cintauer, Maribor, Orožnova št. 6. VII. volišče: III. deška osnovna šola na Ruški cesti, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih obratovališča se nahajajo v V. mestnem okraju (Magdalensko predmestje) in kojih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko A do K. Predstavnik Delavske zbornice: Nabergoj Franc, Maribor, Betnavska ulica. Namestnik: Saje Slavko, knjigovez, Maribor, Delavska ulica št. 45. VIII. volišče: Dekliška osn. šola na Magdalenskem trgu, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih obratovališča se nahajajo v V. mestnem okraju (Magdalensko predmestje) in kojih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko L do Ž. Predstavnik Delavske zbornice: Drago Gilčvert, pis. ravnatelj. Nameslaik: Mastnjak Anton, delavec, Maribor, Jezdarska št. 8. Celje. I. volišče: Meščanska šola Strossmajerjeva ulica, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih kojih začetne črke se pričenjajo od A do J. Predstavnik Delavske zbornice: Čre- možnjik Lovro, bančni uradnik, Celje. Namestnik: Videtič Josip, inštalater, Celje, Cesta na Dob št. 5. II. volišče: Osnovna šola v Gregorčičevi ulici, kjer volijo volilci, uslužbesi pri delodajalcih, kojih začetne črke se pričenjajo od K do vštevši P. Predstavnik Delavske zbornice: Oset Franc, delavec Del. pekarne, Celje, Zavod-na 62. Namestnik: Vodopivec Jakob, mizar tov. »Westeo«, Celje. III. volišče: Občinska pisarna za občino Celje in okolico, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih začetne črke se pričenjajo od R do 2. Predstavnik Delavske zbornice: Drobne Franc, uradnik občine celjske okolice, Za-vodna št. 53. Namestnik: Kocmur Martin, uradnik Ljudske posojilnice v Celju, Trnovlje 18. Kranj. I. volišče: Gimnazija, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih začetne črke se pričenjajo od A do vštevši K. Predstavnik Delavske zbornice: Kerč Franc, delavec pri tvrdki »Semperit«. Namestnik: Stare Franc, delavec v »Jugočeški«. II. volišče: Osnovna šola Pungrat, kjer volijo volilci, uslužbeni pri delodajalcih, kojih začetne črke se pričenjajo od L do Ž.' Predstavnik Delavske zbornice: Derča Ivan, mojster »Jugočeške«, Kranj. Namestnik: Pristov Franc, ključavničar, »Jugo- bruna«. Shranite si to razpredelbo volišč! Za eventualna pojasnila se obračajte na zaupnike Strokovne komisije! Pazite, da dobite glasovnice za Delavsko zbornico! V krajevnih volivnih okroijlh Vransko, Podčetrtek, Poljčane, Loče pri Konjicah, Vitanje, Ljubno, dornjl grad, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Kozje, Bizeljsko, Lukovica, Motnik, Dobrova, Ig, Pragersko, Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Lendava, Beltinci, Krlievd, Cankova, Fara pri Kočevju, Sodrailca, Kranjska gora, Planina pri Rakeku, Kostanjevica In Sredliče ob Dravi ne bo rednih vollič. Volivci teh okroSIJ volijo pismeno pri Glavnem vollvnem odboru In morejo I zahtevati v to svrho najkasneje do 2. oktobra 1B33 od Glavnega votivnega odbora, da Jim pošlje glasovnico na označeni naslov. Zahtevajte to potom Strokovne komisije In njenih zaupnikov. Tudi volivci votivnih okroSIJ, kjer obstojajo redna volišča, morejo voliti pismeno, ako Je njihovo obratovallšče najmanj 5 km oddaljeno od njihovega rednega volišča In ako zahtevajo najkasneje do 2. oktobra 1233 od pristojnega krajevnega votivnega odbora, da Jim pošlje glasovnice na stanovanje. Tl nad S km oddaljeni volivci pa lahko volijo tudi osebno pri svojem rednem krajevnem volišču. bodo delavci nameičenci volili rdeče — • Zakaj - 7 Ker Je rdeča barva, barva vstajen-la in zmage! Kdor 22. oktobra ne bo volil, Je izdajalec delavskih Interesov Stian 4 »DELAVEC« 25. septembra 1933 Po vsel Slovenili bomo volili za Delavsko zbornico tako-le: Na tretji strani objavljamo volišča po mestih, tu pa vsa druga volišča. Strokovna komisija za Slovenijo je dosegla, da bodo delavci iz velikih podjetij glasovali na dan volitev na obratnih voliščih ob času, ki ga |jo določil Krajevni volilni odbor. Za n«katera podjetja se vrše še pogajanja, ali bodo tam obratna volišča ali ne. Danes je gotovo, da bodo 1. obratna volišča v sledečih podjetjih: 1. Cinkarna Celje v Celju. 2. Premogovnik TPD v Hrastniku. 3. Kranjska industrijska družba Jesenice, Javornik in Dobrava. 4. Šentjanški 'premogovnik v Krmelju. 5. Rudnik Liboje, K (kateremu se priključi Keramična industrija v Petrovčah. 6. Premogovnik TPD Laško. 7. Svinčeni rudnik v Mežici. 8. Rudnik Leše pri Prevaljah. 9. Rudnik Senov-o piri Rajhenburgu. 10. Jeklarna Jurija grofa Thurnskega, Gu-štanj-Ravne. 11. Železarna Štore, h kateri se priključi Samotna tovarna Štore. 12. Rudnik Trbovlje, Trbovlje. 13. Državni rudnik, Velenje. 14. Državni rudnik, Zabukovca. 15. Rudnik TPD, Zagorijo. 16. Polzela tov. pletenin, Polzela. 17. Zdravilišče Rogaška Slatina. 18. Jug. tekst. tov. Mautner, Šl. Pavel pri Preboldu. 19. A. Westen, tov. pločevin, izd., Gaberje pri Celju. 20. Sjedinjene tvornice stakla, Rogaška Sla -tina-Sv. Križ. 21. Usnjarna Woschnagg, Šoštanj. 22. Tekstilana, Kočevje, 23. »Kočevje«, tekst. ind. v Kočevju, h kateri se priključi Rudnik TPD, Kočevje. 24. > Šešir«, tovarna klobukov, Škofja Loka. 25. Semperit, jug. tvornica guin. izd., Kranj. 26. »Jragočeška«, Kranj. 27. »Jugobruna«, Kranj. 28. »Intex«, Kranj. 29. »Tekstilindus«, Kranj. 30. Električna cestna železnica, Ljubljana. 31. Bonač Josip, tov, za lepenko, Količevo-Domžale. 32. Kemična tovarna, Moste pri Ljubljani. 33. Ind. platnenih izdelkov, Jarše. 34. »Saturnus«, Moste pri Ljulbljani. 35. Remec & Co., tov. upO'g. pohištva, Duplic a-Kamnik. 36. Strojne tovarne in livarne, Ljubljana. 37. »Titan«, Kamnik. 38. Tobačna tovarna, Ljubljana. 39. Lju:bljanska gradbena dražba, Ljubljana, Slomškova ulica. 40. Pivovarna »Union«, Ljubljana. 41. Ing. Dukič & drug, grad'b. podjetje, Ljubljana, Bohoričeva ulica, 42. Združene papirnice obrat Vevče, Vevče. 43. Združene papirnice Vevče, obral Goričane-Medvode. 44. Beer, Hribernik & Co., tekst. tov., Št. Vidi nad Ljubljano. 45. Doctor in drug, tekst, tovarna, Maribor. 46. Tovarna za dušik, Ruše nad Mariborom. 47. Derwuschek Franc, Košaki pri Mariboru, 48. Papirnica Sladki vrh v Sladkem vrhu. 49. Tekst, tov, J. Hutter in drug, Maribor. 50. Tekst. tov. Braun, Marilbor, h kateri naj se priključi še Predilnica Ehrlich, Maribor, Maribor. 51. »Petovia«, tovarna čevljev, Breg pri Ptuju. 52. Predilnica Glanzmann & Gassner, Tržič. 53. »Peko«, tovarna čevljev, Tržič, 54. Jug. tekst, tov. Mautner, Litija. 55. Sjedinjene tvornice stakla, Hraš laik. 56. Kemična tovarna, Hrastnik. 57. »Kovina«, I. jug. met. ind., Tezno pri Mariboru. 58. Zelenka & Co., meh. tkalnica, Maribor, Linhartova ulica. 59. Zugimaver in Gruber, tov. za ibaker in medi, Slovenska Bistrica. 60. Thoma Karol, tvornica svilenih izdelkov, Maribor, Mlinska cesta 23. 61. Našička tvornica tanina, Dolnja Lendava. 62. »Jiugoles«, lesna industrija, Črnomelj. 63. Cementna tovarna d, d., Trbovlje. 2. Krajevna volišča botlo v teh-le krajih. Na teh volijo j delavci in nameščenci, ki niso zapo- I sleni v prej naštetih podjetjih. 1. Žalec, 2. Rogatec, 3. Laško, 4. Polzela, 5- Celje, ki ima tri volišča, ki smo jih že objavili. 6. Vojnik, 7. Sv. Jurij ob j. žel., 8. Šmarje pri Jelšah, 9. Štore pri Celju, 10. Št. Pavel pri Preboldu, 11. Radeče pri Zid. mostu, 12. Rogaška Slatina, 13. Planina pri Sevnici, 14. Oplotnica, 15. Konjic 16. Mozirje, 17. Šoštanj, 18. Velenje, 19. Brežice, 20. Krško, 21. Sevnica, 22. Rajhenburg, 23. Maribor, ki ima osem volišč, ki smo jih že objavili. 24. Sv. Lovrenc na Pohorju, 25. Sv. Lenart v Sl. goricah, 26. Št. Ilj v Sl. goricah, 27. Fram, 28. Ruše, 29. Sl. Bistrica, 30. Murska Sobota, 31. Dobrovnik, 32. Lendava, 33. Gor. Radgona, 34. Ljutomer, 35. Apače, 36. Radenci, 37. Vel. Lašče, 38. Kočevje, 39. Ribnica, 40. Gorenja vas nad Škofjo Loko, 41. Preddvor, 42. Škofja Loka, 43. Železniki, 44. Kranj, 45. Radovljica, 46. Bled, 47. Boh. Bistrica, 48. Jesenice, 49. Ljubljana, ki ima 16 volišč, ki smo jih že objavili. 50. Višnja gora, 51. Št. Vid nad Ljubljano, 52. Vrhnika, 53. Grosuplje, 54. Vevče, 55. Logatec, 56. Cerknica, 57. Lož-Stari trg, 58. Kamnik, 59. Domžale, 60. Črnomelj, 61. Metlika, 62. Novo mesto, 63. Trebnje, 64. Toplice, 65. Žužemberk, 66. Mokronog, 67. Ormož, 68. Ptuj, 69. Guštanj, 70. Črna, 71. Ribnica na Pohorju, 72. Muta, 73. Marenberg, 74. Slov. Gradec, 75. Prevalje, 76. Dravograd, 77. Tržič, 78. Trbovlje, 79. Hrastnik, 80. Litija, 81. Zagorje o. S. Vsako krajevno volilno okrožje tvori redno volišče in to v kraju koder so bili volilni imeniki razgrnjeni. Volilci tu navedenih volilnih okrajev morajo voliti osebno, samo oni volilci lahko volijo pismeno, ki so za- posleni v obratih oddaljenih najmanj 5 km od njihovega rednega volišča. Glasovnice zahtevajo pri krajevnih volilnih odborih. 3. Rednih krajevnih volišč ni v sledečih krajih: 1. Vransko, 2. Podčetrtek, 3. Poljčane, 4. Loče pri Konjicah, 5. Vitanje, 6. Ljubno, 7. Gornji grad, 8. Sv. Peter pod Sv. Gorami, 9. Kozje, 10. Bizeljsko, 11. Lukovica, 12. Motnik, 13. Dobrova, 14. Ig, 15. Pragersko, 16. Sv. Jurij ob Pesnici, 17. Gor. Lendava, 18. Beltinci, 19. Križevci, 20. Cankova, 21. Fara pri Kočevju, 22. Sodražica, 23. Kranjska gora, 24. Planina pri Rakeku, 25. Kostanjevica, 26. Središče ob Dravi. Volilci teh okrožij volijo pismeno pri glavnem volilnem odboru. 4. Kako bomo volili? Volitve v Delavsko zbornico so tajne in lahko volite brez moralnega in socijalnega pritiska s tem, da na dan volitev greste vsi na volišče in volite rdečo. Naše kandidatne liste in glasovnice so rdeče. "j* 5. Kdo Ti bo dal potrebne informacije? Obračajte se po informacije na podružnice Strokovne komisije za Slovenijo priključene delavske in na-meščenske organizacije in njihova poverjeništva, ki se nahajajo v vseh večjih krajih v Sloveniji, ali pa naravnost na: Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, poštni predal 290, telefon štev. 34-78. Razno. Jama in njeni prebivalci. »Slovenski Narod« nam je dne 9. t. m. poročal o zgraditvi nove šole in o izginitvi barak iz mestne gramoznice. To pa je za nas uboge jamarje hud udarec, ker nismo polži, da bi nosili na hnbtu svoje hišice in z njimi kar lahko izginili. Vse, kar smo v življenju zaslužili z žuljavimi rokami, smo vzidali v naše barake z mislijo, da bomo pod’ lastno streho in nikomur v nadlego. Stanovanjska kriza nas je ‘privedla v jamo in ker nam je ibidio rečeno, da si moramo zgraditi čedna stanovanja z ličnimi ograjami, smo to storili vsak po svoji moči, nevede, da bo naš trud in stanovanje za tako kratek čas. Mnogo je boljše zgrajenih hišic, katere so stale 20 do 45.000 Din, v katerih živijo ipošteni ljudie, pridni idclavci, pravd Slovenci in državljani, mnogi že sivolasi, katerim niihče ne more očitati nepoštenosti. Mestni magistrat bi moral imeti malo več abzira na te ljudi, ki so toliko moči in denarja žrtvovali za svoje stanovanje. Sedaj po treh letih pa naj to vse izgine? Kdo bo nosil vse te stroške? Kam naj gremo z otroci, ko pa posestnik ne mara družin z otroci in ko nimamo zaslužka, da bi plačevali tako visoke najemnine. Mnogo nag je ibrezposelnih, mnogo pa že ostarelih, kateri nimamo drugega kakor lastno streho, katero smo si z lastnimi rokami prislužili v času, ko smo bili še dela zmožni. Sedaj pa naj sie nam vse uniči in to na željo nekaterih posestnikov, kateri nas črtijo kot trn v peti? Res je, da smo dobili dovoljenje graditi hiše za nedoločen čas, ali v takem slučaju bi moral ta nedoločen čas trajati 15 do 20 let, ker to ni igrača in gospodje dobro razumejo, 'da se stavbe ne podirajo po treh 'letih. Vsakdo mora priznati, da bi sc is tem napravila ubogemu ljudstvu krivica in bi Ibdlo s tem popolnoma uničenih okoli 60 družin, katere ne morejo stanovati pod milim nebom. Prej nam bi morali povedati, da naj si naipravimo samo toliko, da bomo pod streho, ker bo samo za tri leta, ne pa govoriti; »Napravite trdno in čedno!« Nič nismo proti temu, da se sezida šola, ker je ista res potrebna za ibežiigrajski okraj,' toda 'prostor bi se našel morda kje drugje, ali pa naj bi se nam pomoglo z odškodnino. Pripominjamo, da se nahaja v mestu Se dosti slabših barak in stanujejo v njih celo tujci (ne naši državljani), n. pr. barake na Masarykovi cesti in v Šiški pred Solo, Prizadeti. Strokovna komisija za Slovenilo le predložila sledečo kandidatno listo: Kandidati: 1. Čobsl Melhior, ravnatelj konsuma, Zagorje. 2. Toman Franc, kovinar, Jesenice. 3. Vučko Ivan, tekstilec, Maribor. 4 Murn Filip, rudar, Trbovlje. 5. Jakomin Lovro, strok, tajnik, Ljubljana. 6. Sužteršič Franc, zidar, Ljubljana. 7. Svetek Franc, zadružni tajnik, Celje. 8. Bricelj iNiko, mizar, Ljubljana. 9. Kerč Franc, kemični delavec, Kranj. 10. Godnik Viktor, zlatar, Celje. 11. Arh Jurij, strokovni tajnik, Zagorje. 12. čelegnik Rado, uradnik O. U. Z. D., Ljubljana. 13. Selan Marija, tajnica gospod, pom,, Ljubljana. 14. Prezelj Anton, krojač, Ljubljana. 15. Moškrič Jože, grafični pom. delavec, Ljubljana. 16. Sedej Lojze, uradnik, Ljubljana, 17. Kellner Alojz, steklar, Hrastnik. 18. Dvoriak Ivan, mestni delavec, Maribor. 19. Ravger Anton, rudar, Črna. 20. Bester Alojz, kovinar, Moste pri Ljubljani. 21. Jelen Adolf, novinar, Maribor. 22. Sova Stane, predilničar, Tržič. 23. Čamernik Ivan, tobačni delavec, Ljubljana. 24. Židan Mihael, sodar piv. »Union«, Ljubljana, 25. Oset Franc, delavec, Celje. 26. Gerdej Anton, kovinar, Javornik. 27. Garjanc Jože, rudar, Trbovlje. 28. Kavčič Vinko, strojnik, Kamnik. 29. Serap Ivan, mizar, Maribor. 30. Rome Franc, strojnik papirniške tovarne, Vevče. 31. Zupan Rajko, iplačilni natakar, Ljubljana. 32. Videtič Julij, brivec, Ljubljana. 33. Judec Franc, rudar, Zabukovca. 34. Hercog Mihael, čevljar, Ptuj. 35. Hribar Franc, tekstilec, Št. Pavel pri Preboldu. 36. RavSelj Jakob, lesni delavec, Stari trg. 37. Bele Ivan, krojač, Maribor, 38. Begui Štefan, tekstilec, Kočevje. 39. Koman Ivan, tesar, Moste pri Ljubljani, 40. Pobej Franjo, pek, Celje. *41, Pec Aleksander, kamnosek, Ribnica na Pohorju. 42. Bučan Franc, mizar tobačne tovarne, Ljubljana. 43. Cej Leopold, sprev. cestne žel., Ljubljana. 44. Germ Ludvik, kovinar, Slov. Bistrica. 45. OSlak Ferdo, tekstilec, Maribor, 46. Valenčak Ferdo, rudar, Velenje. 47. Pristov Franc, ključavničar »Jugobrune«, Kranj, 48. Juh Luka, kovinar, Guštanj. 49. Glaser Marija, tekstilna delavka, Maribor. 50. Premužič Štefan, usnjarski delavec, Šoštanj, Namestniki: 1. Jernejčič Franc, upravnik, Ljubljana, 2. Buček Jože, kovinar, Dobrava. 3. Rodošek Katarina, tekstilna delavka, Maribor. 4. Vrtačnik Ivan, rudar, Trbovlje. 5. Žager Ivan, tekstilec, Št. Pavel pri Preboldu. 6. Iladt Ivan, zidar, Maribor. 7. Vuk Ivan, tajnik, Ljubljana. 8. Erjavec Alojz, mizar, Ljubljana. 9. Praust Anton, usnjarski delavec, Kranj. 10. Goručan Jože, topilec, Celje. 11. Bazel Ivan, rudar, Zagorje. 12'. Ropret Ivan, železo-strpgar, Ljubljana. 13. Jelnikar Roza, gospodinjska pom., Ljubljana. 14. Smerajc Andrej, krojač, Ljubljana. 15 Gabrijan Lojze, grafičar, Maribor. 16. Vertnik Rudolf, pek, Ljubljana. 17. Weinberger Engelbert, steklar, Sv. Križ — Rog. Slatina. 18. Jegrišnik Albin, ključavničar, Celje. 19. Lesnik Rudolf, rudar, Mežica. 20. Kregar Ivan, modelni mizar, Ljubljana. 21. Grgič Vinko, šofer, Maribor. 22. Kosmač Ivan, elektrikar, Tržič. 23. Demšar Polde, ključavničar tobačne tovarne, Ljubljana. 24. Rakuia Karol, pek, Maribor, 25. Kreuch Adolf, kemični delavec, Ruše. 26 BrenkuS Alojz, kovinar, Lesce. 27. Keše Ivan, rudar, Trbovlje. 28. Toni Peter, strojnik, Ljubljana. 29. Škrinjer Ivan, mizar, Maribor. 30. Špindler Karol, papirniški delavec, Sladki vrh. 31. Koritnik Oton, plačilni natakar, Maribor. 32. Knez Franjo, brivec, Maribor. 33. Potočnik Jože, rudar, Liboje. 34. Canjko Franc, tržni nadzornik, Ptuj. 35. Juhant Franc, sprev. cestne žel,, Ljubljana. 36. Razdrih Feliks, kurjač parne žage, Stari trg. 37. Rojc Vinko, natakar, Ljubljana. 38. Podlipnik Franc, predilec, Litija. 39. Karu Jože, strojar, Ljubljana. 40. Novak Anton, zid, polir, Ljubljana. 41. Pigac Tomaž, cementni delavec, Trbovlje. 42. Andlovec Rezika, delavka tobačne tovarne, Ljubljana. 43. Koradej Anton, usnjar, Šoštanj. 44. Pristovnik Otmar, kovinar, Maribor. 45. Kolarič Josip, tekstilec, Maribor, 46. Rednak Jože II, rudar, Velenje. 47. Stare Franc, tekstilec, Kranj. 48. Preglau Avgust, kovinar, Muta. 49. MurSič Alojzij, kemični delavec, Maribor. 50. Bobič Anton, usnjar, Maribor. Kandidatna lista Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. Kandidati; 1. Petejan Josip, uradnik, Maribor. 2. Pibrovc Rudolf, trgovski nameščenec, Celje. 3. Avžlahar Ladislav, trgovski pomočnik, Ljubljana. 4. Pelikan Hubert, knjigovodja, Maribor. 5. ZahoTik Anton, rudniški paznik, Zagorje. 6. Tramšek Franc, tekstilni mojster, Maribor, 7. Dobay Anica, branilniška uradnica, Maribor. 8. Schmidichen Mario, industrijski uradnik, Celje, 9. Malovrh Drago, industrijski uradnik, Ljubljana. 10. Dobrinič Ivan, trgovski pomočnik, Ljutomer. Namestniki: 1. Piuka Karmen, bančna uradnica, Maribor. 2. Kimesvvenger Adolf, trgovski pomočnik, Ljubljana. 3. Koželj Kazimir, trgovski pomočnik, Celje. 4. Meglič Ludovik, trgovski pomočnik, Ljubljana. 5. Pock Izidor, rudniški nameščenec, Zagorje. 6. Novak Josip, uradnik tekstilne tovarne, Maribor. 7. Kocjan Franc, skladiščnik, Celje. 8. Jelenc Gojmir, odvetniški pripravnik, Maribor. 9. Jevnikar Angela, uradnica, Ljubljana. 10. Jelen Olga, odvetniška uradnica, Maribor. Kdor 21. in 22. oktobra jalec detavskih^ *Z<*a Delavstvu v premislek. Zadnja (1. IX. 1933) številka »Ujedinjenega Železničarja« je prinesla uvodnik, ki ga je napisal sam generalni tajnik Internacionalne Transportne Federacije so-drug Edo Fimmen. Ker je članek zelo pomemben in stvaren, ga priobčujemo tudi mi. Sodrug Edo Fimmen je bil tudi eden iz govornikov na vse-delavskem zletu, ki je bil v Ljubljani 1. 1927, in se ga bodo gotovo še mnogi čitatelji »Delavca« spominjali. Uredništvo. Amsterdam, 30. VIIII. 1933, Zmaga Mussolinija v Italiji, triurni Hitlerja v Nemčiji, NAVIDEZNA popolna zmaga kapitalistične diktature nad demokracijo v teh državah odkriva tudi buržuaziji v drugih državah popolnoma drugačne izglede za bližnjo bodočnost. Kar se je posrečilo v Italiji in v Nemčiji, to je seveda mogoče tudi v Španiji, Franciji, Avstriji in vseh drugih državah stare Evrope. Nov pogum, nove sile, novo navdušenje je zopet prevzelo razvijajočo se reakcijo v vseh deželah. Za kapitalizem obstoje zopet ugodni iz-gledi, da odvzame delavskemu razredu ^se one, čeprav še tako malenkostne pridobitve, ki si jih je delavski razred priboril v dolgoletnih bojih na političnih svoboščinah in zboljšanju gospodarskega položaja. Kapitalizem smatra, da je prišel ugoden trenutek, da se maščuje za vse poraze, ki jih je moral pretrpeti v prvih 10 letih po vojni. Zaveda se, da obstoji le eno sredstvo, le ena pot, da iztrga vse pridobitve delavskemu razredu in ga popolnoma premaga ter naredi nesposobnega za odpor in zopet vklene v verige suženjstva in popolne odvisnosti. In ta pot je surova sila, ki je pripravljena poslužiti se vseh sredstev brez izjeme, da doseže cilie kapitalističnega razreda in da se zasigura kapitalizmu priviligirana pozicija v državi in družbi ter omogoči neomejeno izrabljanje delavnih slojev. Delavski razred se je v svojih skoraj 100 let trajajočih bojih za politično in gospodarsko osvoboditev vedno kretal v okviru demokracije. Vedno je bil pripravljen na sklepanje premirja in miru, odrekal se je vsakemu nasilju in prelivanju krvi ter se je postavil na stališče, da vodi boj za dosego svojih ciljev le z ZAKONITIMI sredstvi. Razmeroma zelo redki izbruhi ljudskega maščevanja, upori, akcije iz obupa, ki so vodile do nasilnosti, tvorijo v zgodovini osvobodilnih bojev delavskega razreda samo izjemne slučaje. Ves čas se je delavski razred v prvi vrsti boril ZA DEMOKRACIJO, je v tej borbi trpel in vsled te borbe krvavel iz tisoč zadanih ran. Uspehe in sadove teh bojev in vseh doprinešenih žrtev pa so vedno uživali drugi. BURŽUAZIJA PA NE POLAGA NITI NAJMANJŠE VAŽNOSTI NA DEMOKRACIJO. V Italiji je bilo delavsko gibanje popolnoma zavdušeno. V Nemčiji je Hitler pod krinko nacionalnega socializma uničil odnosno podržavil vse svobodne delavske organizacije, uničil pridobitve desetletnih bojev ter uvedel režim surove sile. V Romuniji, Bolgariji, Avstriji in na Ogrskem se vedno bolj ogrevajo za fašistične metode in povsod čakajo samo na ugodno priliko, da udarijo in si z nasiljem pribore oblast. Alf** Itavflaliilftnzfir In pififf MfiffiU-frrr Us 'pnfl;7tts' ’hm* •Istffb ‘"*5errffc sgfff4 ?V p® bfffarmt txelnrh rrnjnutnj} In i -// wynnn p fr n