'Vsi' "	-' V

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
&
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v otmeriki.




The »first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.
4
rXLEFOH PISARNE: 1279 &EOTOA.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279
NO, 95. — ŠTEV. 95. '
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 23, 1907. — V TOREK. 23. MAL. TRAVNA. 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Čudni zarotniki. Rooseveltova kandidatura
SENATOR BOURNE JE NASTOPIL ZA ZOPETNO PREDSEDOVANJE ROOSEVELT A.
V proklamaciji so besede "tretji termin" izpuščene.
Washington. 23. aprila. "Zarota bogatiii mož" proti predsedniku Tli. Rooseveltu je že rodila svoje sadove. Zarotniki sedaj črnijo jeden druzega. da tako dokažejo svojo lojalnost.
Senator Bourne iz Oregona. kteri je priredil oni banket zarotnikom, prihaja v javnost dane- z izjavo, j; kt*>r.> proklamira Roosevelta za po-trel*ne*ra kandidata za tretji termin predsedovanja. Proklamacija je prišla nepričakovano, in sicer radi tega, da namerava njegov prijatelj in tovariš pri banketu, senator Penrose, izdati jed.ri;iko izjavo, in sicer že jutri.
1'coklama ija je precej dolga in p<,lna lepih fraz o "krizi, ki preti deželi" itd. Iz tega razloga je Bourne prijel do prepričanja, ila m«>ra Roose-velt< nastopiti "drmri" termin predsedovanja, kar je tudi njegova dolžnost, k*-r on ni druzega. nego sluga ljudstva.
Kaj t»->-ie predsednik sedaj storil; je-li to nova zarota?
LOPOVI V ZVEZI Z DRŽAVNIMI OBLASTMI.
Klic na pomoč iz ječe.
Norfolk. Va., 21. aprila. Tukaj so zaprli t'. M. Kaufmana iz Clevelan-da in ga odvedli v Cleveland. Sedaj pa je pričel pisariti nekemu tukajšnjemu tovarnarju pisma, v kterih zatrjuj", da je nedolžen in da je žrtev navadnih izsiljivcev.
Zaprli x) ga že v januarju in tedaj je dejal, da se imenuje Wolf, da tako čuva svoje sorodnike sramote; od tedaj naprej je pa še vedno v ječi in v-i njegovi po-kusi, izposlovati si obravnavo, so se izjalovili.
Ihie 1<>- t. ni. je pisal omenjenemu tovarnarju, kteri <e je zanj zavzel:
4* Moje zdravje je končano in sedaj so me }>o-dali v bolnico, toda danes sem zopet \ jeci. Moj i>oložaj je skrajno žalosten in bojim se, da se moje zdravje tako poslabša, da sploh ne bodem več zdrav. Čudno se vam bode dozdevalo, da se v tukajšnjih zaporih jetnike pretepa, kljub temu. da »o bolni, in da se jim ne da nikake zdravniške pomoči."
Kaufman prosi potem tovarnarja, naj mu pošlje kako denarno pomoč, da „i zamore sam najeti zdravnika in zaključuje svoje žalostno pismo:
"Ravnokar je bil pri meni zdravnik tukajšnjega countyja; dasiravno je moj obraz zelo otekel, mi ni dal nikake medicine, pač pa namigljaj, naj sklenem z državnim pravnikom kompromis, ker inače bodem vse življenj«. v ječi."
Saša na Cnbi.
Havana. Cuba, 22. aprila. Po vseh cerkvah na otoku so pričeli moliti za de/, kajti že šest mesecev ni d<#.evalo v nijednem okraju na Cubi. V množili okrajih se je vse posušilo in vsled žeje je poginilo mnogo živine. Povso-di so ?>e pripetili gozdni požari, kteri so napravili velikansko škodo.
2541 osob na parniku.
Southampton. Anglija, 23. aprila. Na | »a miku <Vltio, ki je v soboto od-plnI <m1 tu v New York, je 1596 potnikov in v Clierbourgu na Francoskem se je v k real«» še 5S'2 nadaljnih potnikov. (ločim je na parniku 363 mornarjev. Vseh ljudi j škripaj je na iMiruiku 2541.
Uo si namenjen
Žil«,
otroki
ali p«
ter Mftsteje v Ameriko vzeti, asnila m voine cene na: FRANK
__Ore««wick SL. New Y«A. N. Y,
ker ta bodeft naj poltene je in najbolj« poetreiee. Fr. Sakser je priznani zastop-tlk vteh irn**taih pazobrodnih druib
Na Eliis Islandu. Naseljevanje Italijanov.
OBOROŽENI D A G O T I SE NE SMEJO IZKRCATI IN JIH BODO POSLALI NAZAJ.
Glavar napolitanske Camorrc prijet
RAZOROŽEVANJE.
Na F.llis Islandu, oziroma v new yorskem naselniškein uradu so včeraj pridržali pet Italijanov, ker so prišli z nožmi v žepih v Ameriko. Vseh pet bodo najbrže poslali nazaj v deželo l»Iente. Sedaj lx>do vse semkaj prihajajoče Italijane na otoku natančno preiskali, predno jim dopuste izkrcati se. —
Vsakega Italijana vprašajo sedaj, je-Ii prinesel seboj kak nož ali revol ver. V nedeljo so na ta način na Ellis Islandu nabrali nad 200 najraznovrst-nejših nožev in mnogo revolverjev. Italijane, ki so prišli z bodali in re-vnlverj:. so pridržali na otoku.
Vse odvzete nože in revolverje so pometali v morje.
Xa Ellis Islandu imajo sedaj vje-tega Enrica Alfano, ki je glavar napolitanske comorre. Italijanska policija hoče Alfana na vsak način dobiti in to us]ago jej bodo oblasti gotovo storile.
POSLANA BOMBA.
Dr. Blau je dobil v dar bombo,
V rodbini pomožnega glavnega pravnika. William Blaua, zavladala je včeraj nej»opi>na razburjenost. Nepoznani zločinci so mu namreč poslali v njegovo stanovanje v New Vorku peklenski stroj, in le srečnemu naključju se je zahvaliti, da se bomba ni razletela in usmrtila vso obi-telj. —
Ob l :30 prišel je v hišo nek deček, kteri je vročil slugi. zamorcu G. Van Vllenu. mali zavoj z besedami "malo darilo za gospoda Blaua". Kmalo so pa pronašli. da je v poslanem zavoju povsem navadna bomba, ktera bi se gotovo vnela, ako bi zavoj nepravilno odprli, kajti v njej je bila z dinami-tom napolnjena železna cev, kakorš-nje se rabijo v plinarnah.
Na dnu škatlje je bila naslikana črna roka (la mano nora) z napisom: "On nas je poslal v ječo." Zadevo preiskujejo sedaj detektivi.
Suša na Puerto Rico.
San Juan de Puerto Rico, 23. apr. Tukaj vlada izredna suša, ktera je zlasti na sladkorjevih nasadih napravila izdatno škodo. V južnih pokrajinah otoka že šest mesecev ni deževalo in vsled tega je 40 odstotkov pridelka uničenega. Suša bode tudi na prihodnjo žetev škodljivo uplivala.
"La mano nera" v Pennsylvaniji.
Wilkesbarre, Pa., 23. aprila. Pred tukajšnje sodišče so do vedli včeraj nad 20 inozemeev, kteri so člani tajne zveze "la mano nera" in ki so izvršili vse polno zločinov, namreč: 13 slučajev streljanja z namenom ubiti; 1.5 slučajev zarote: 5 slučajev" dina-mitnih napadov in razne grožnje ter mpanja. Na »toline inozemskih rodbin tukajšnjega kraja je radi groženj tajne zveze že več let živelo v neprestanem strahu.
Deček lakote umrl.
Tamaqua, Pa.. 22. aprila. Na Lans-ford Mountain so našli včeraj truplo šestletnega dečka John Sobelja, kteri je pred tednom dni zginol in o kte-rem se je mislilo, da je ukraden. Na truplu je poznati, da je deček že pred par dnevi umrl. Najbrže se je zgubil in potem vsled lakote umrl.
Gospa Thawova praznoverna.
Pittsburg, Pa., 22. aprila. Šele se daj se je zvedelo, čemu gospa William K. Thawova tekom zadnjih p*,' tih let ni hotela stanovati v svojej tukajšnje j krasne j hiši Lyndhurst. Pred petimi leti je namreč prišla neka njena eorodnica tjekaj na obisk in se je v kopal ne j sobi obesila. Tudi morilec Harry KL Thaw je bil od onega časa nadalje vedno nervozen in ni hotel ostati v hiši.
Najdražje stanovanje v mestu New Yorku.
MILIJONAR GATES PLAČA ZA SVOJE SOBE V HOTELU $46,000 NA LETO.
Stanovanja v hotelih postajajo med Newyorcani vedno belj priljubljena.
REKORD.
Najdražje stanovanje v New Yorku bode imel sedaj milijonar John W. Gates, kteri je ravnokar sklenil z vodstvom hotela New Plaza stanovanjsko pogodbo. Imenovani hotel so prenovili s svoto $3,000,000 in se nahaja na Central Park South.
Gates bode plačeval za svoje novo stanovanje v imenovanem hotelu na leto po $46,000.
Ko se je pred par leti izvedelo, da ima Charles M. Schwab v nekem hotelu stanovanje, za ktero plača na lei« po $10,000. se je misllio, da je s tem dosežena skrajnost drazih stanovanj, toda iGates je imenovano svoto daleko nadkriliL Bogati New-vorčani v novejšem času vedno raje stanujejo po hotelih.
SAMOMOR VSLED JEZE.
Trinajst let star deček se je obesil, ker ni mogel kupiti trnika za ribolov.
Utica, N. Y., 22. aprila. Trinajstletni Ernest Perry se je vsled jeze, ker mu njegovi stariši niso pustili iti na ribolov, obesil. Minoli petek je prosil svoje stariše, naj mu dovolijo iti loviti ribe zajedno z njegovimi tovariši, v kar mu pa stariši niso dovolili. Deček je potem jezno razdejal vse priprave za ribolov, si preskrbel vrv in se je v skladišču obesil. Najbolj se je žalostil. ker ni imel denarja. da hi >i nabavil potrebne trnke za ribolov.
Koliko se poje konjskega, pasjega in
mačjega mesa.
Na Francoskem in Nemškem pojelo se je že pred dvemi leti vrlo mnogo konjskega, pasjega. in mačjega mesa. In to meso se čim dalje bolj prodaja. I>eta 1004 je bilo v nemških klavnicah zaklanih 120,000 konj, leta 1905 pa 180,000. V Saški, Bavarski in Pruski se je pobilo tudi mnogo psov. Leta 1904 namreč 7000 psov, leta 1905 že 9000. O mačjem mesu niso niti vodili račune. Mnogo konjskega mesa proda se za goveje meso, zlasti izdelovate-Ijem klobas. Zdravniki sicer pravijo, da to meso ni tako slabo, ali kupci so vendar materijalno oškodovani.
Ženitev otrok.
Pred neapoljskim okrožnim sodiščem odigral se je nedavno nastopni dogodek. Petnajstletni Celestin Giordano in trinajstletna Julija Naippi sta prišla v spremstvu svojih roditeljev, da se poročita. Ker mora po italijanskem zakonu biti ženin star najmanje 18 let, nevesta pa 13 let, obrnila sta se mlada zaljubljenca na kralja s prošnjo, da jima dovoli, da se poročita, sieer da se — ubijeta. Tej prošnji je kralj ugodil in tako sta se res poročila. Vprašanje je, se ne bodeta li pozneje kesalaf
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron,
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 .........:.. 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron.
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je vštet« pri tek vsotah. Doma m nakaxane vsote popolnoma rplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. Co IS. dneh.
Denarje nam poslati j« najpriliČ-leje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali reektrovanem plan, večje fneske po Domertic Postal Money Order aH »a Mow York Bank Draft
F BANK BAKKEtt OO., 109 Greenwich Street, Jfoer Terit <104 It Olair Ave. n, fflminl. O.
Zlato v New Yorku. Na iztocnej strani.
ZLATO "RUDO" SO NAŠLI POLJSKI DELAVCI PRI KOPANJU.
Z delom so takoj prenehali in nabirali zlato.
PREISKAVA. -o-
Nepopisna vzrujanost vladala je včeraj med poljskimi delavci, ki kopajo na Montgomery in Water Street v New Yorku. Tam je namreč nek delavec našel poln klobuk svetlega prahu, o kterem. je prepričan, da je pravo zlato, iste vrste, kako rano so našli leta 1849 v Califomiji. Delavec je na vse pretege kričal: "Zlato! zlato!" in njegovi tovariši so naravno 'hipoma prenehali z delom in si napolnili vse klobuke in "dinner-pails" z dozdevnim zlatom. Delodajalca T. White in Dan Husscy sta zaman skušala delavce pomiriti. Vsi so pometali svoje krampe proč in nabirali svetli prah.
White in Hussev str* pet funtov tega prahu prinesla denarnemu uradu zvezine vlade na Wall Streetu v svrho preiskave, kjer so jima obljubili, da bodo s preiskavo končali v tTeli dneh. Medtem je pa razburjenje na iztoeuej strani postajalo vedno večje in na stotine " prospektorjev" je prišlo po "zlato".
Prah je našel Pavel Parufski, kteri je takoj pričel iwlniti svoje žepe. Ko so bili žepi polni, je pričel kričati: "Zlato! Zle-to!" V tem tre notku so pričeli drugi delavci obdelovati zemljo so s prahom napolnili vse svoje žepe.
TUNELI PENNSYLVANIA ZE-LEZNICE.
Izgotovljeni bodo v dvajsetih mesecih.
Tuneli Pennsylvania železnice bo do izgotovljeni v decembru leta 1908 in potem bodo v njih reduo vozili vlaki pod Hudson Riverjem med drže- ama New York in New Jersey. 0 tem je včeraj naznanilo vodstvo imenovane železnice v Philadelphije oziroma predsednik Samuel Rea. Koliko časa bodo pri tem prihranili potniki med New Jerseyem in Long Islan-dom ter Manhattanom, Rea za sedaj še ne more povedati, vendar je pa dejal, da bodo v onem času, kterega potrebujejo za pot preko jedne ali druge reke, že v središču New Yorka, kajti dolgočasna vožnja s prevoznimi parniki popolnoma odpade. Tuneli, ki vodijo iz Long Island City do 7. Ave., bodo imeli le jedno postajo.
Pes rešil troje otrok.
Ovčarski pes, last William Gresliu-berja v Singacu, N. J., je včeraj rešil življenje trem otrokom svojega gospodarja, kteri so bili v nevarnosti, da jih tatovi ne pomore. Zal, da je bil zvesti pes pri tem usmrten.
Greshuber in njegova žena so odšli v cerkev in njune tri male hčerke, kterih največja je stara tri leta, so ostale same doma. Na to je prišel v hišo nek tramp, ki je otrokom ukazal, da mu morajo povedati, kje imajo stariši denar. Pri tem je lopov pokazal nož in pretil, da bode deklice zaklal.
Otroci »o pričeli kričati in tako jih je domači pes slišal in skočil skozi okno ter prijel trampa za vrat. Tramp se je moral braniti in med tem so otroci bežali k sosedom. Ko so prišli slednji na lice imesta, so videli le še bežečega traanpa, pač pa sc našli zvestega psa mrtvega, kajti pri skoku skozi okno, je zadobil take rane, da je potem izkrvavel.
Srce mrtvim starišem.
New Britain, Conn., 23. aprila. Tukaj umrla gospa Minnie C. Schroe-derjeva je v svojem testamenta določila, da se mora po ajenej smrti njeno srce vzeti iz trupla in pokopati na pokopališču Fairview med groboma njenega očeta in njene matere, dočim se mora ostalo truplo sežgati. Pokojnica je umrla v soboto. Truplo bodo poslali v krematorij Fresh Pond na Long
Vesti iz Rusije. Razstrelba denarja.
V LODZU SO TERORISTI POGNALI V ZBAK VOZ, NALOŽEN Z DENARJEM.
Na ta način so si roparji pridobili $2000.
LINČANJA.
Lodz, 23. aprila. Trideset z revolverji oborožen tli teroristov je včeraj zvečer na RokiČinovej ulici ustavilo voz, s kterim so peljali zastopniki davčne oblasti denar v banko. Voz so opremljali vojaki. Teroristi so vrgli bombo, ktera je voz razdejala, tri vojake na mestu ubila in sedem osob ranila. Roparji so odšli s plenom $2000. — Med revolucijonarnim gibanjem je imela vlada od žganja $1,000,000 več dobička nego običajno, kajti revolueijonarji so fanatični pijanci.
Lodz, 23. aprila. Da se stori konec zločinom socijalistov, oziroma či-futov, so nacijonalisti pričeli z lin-eanjem. Včeraj so vjeli nekega soei-jalista in ga zunaj mesta obesili.
Tekom zadnjih tednov je bilo tukaj umorjenih 25 in ranjenih 57 osob. Večino zgub imajo socijalisti.
Tambov, 23. aprila. Nek dii».k je včeraj streljal na rektorja tukajšnjega seminarja, kterega je nevarno ranil. —
Petrograd, 23. aprila. Mornarji petrolejskili ladij na Kaspiškem ježem še vedno št raj ka jo in le deset ladij med 100 je še v služibi.
Sebastopolj, 23. aprila. Ker je tukajšnje prebivalstvo prosilo, da se poveljnik Nepulev prestavi, so ga sedaj prestavili v trdnjavo Kovno, kamor kmalo odpotuje. Revolueijonarji pa izjavljajo, da živ ne bode ostavil Sebastopolj.
ZAROTNIKI-'4 ANARHISTI".
Navedbe o anarhistične] zaroti proti predsednika so fantazija umobolnega.
Hazleton, Pa., 23. aprila. Jan Bar-tula, kteri je policiji v Newarku, N. J., v minolem tednu naznanil, da je član tolpe anarhistov, ktera ima svoj sedež v Hazletonu in ktere namen je umoriti predsednika Roosevelta, dosi>el je danes semkaj. Ko je prišel v Andenried, je takoj streljal na paznika Chas. Krauseja od Lehigh & Wilkesbarre Coal Co. Krogla je pogodila žepno uro in temu slučaju se ima Krause zahvaliti za svoje življenje. Bartula so zaprli; najbrže je umobolen.
Lovci na kite so se vrnili po štirilet-nej odsotnosti.
New Bedford, Mass., 22. aprila. S pomanjkanjem živil in pitne vode ter zelo poškodovana, vrnila se je jadran-ka Greyhound iz lova na kite. Odsotna je bila štiri leta in ves ta čas je križarila po severnih morjih.
Mornarji so se tekom zadnjih deset dni preživljali le s suharom in vodo. Jadranka se je pojavila pri Nan-tueketu včeraj popoludne, na kar so jej poslali na pomoč vlačni parnik. - Mornarji niso bili za nikako delo več spodobni, ko so prišli v luko. Jadranka je dovedla seboj 4625 sodov ribjega olja. Dne 14. marca je odplu-la iz Barbados in od tedaj naprej se je borila neprestano z viharji.
Razstrelba v Maine.
Lubec, Me., 23. aprila. Vsa poslopja Seaeoast Canning Co. v North Lu-becu, ktera ima American Can Co. iz New Yorka v najemu, je včeraj razdejal požar. V družbinej plinarni se je pripetila razstrelba in tej je sledil požar, ki je napravil za 200,000 dolarjev škode.
Nezgoda na železnici.
Ossining, N. Y., 22. aprila. Proti juga vozeči vlak, natovorjen z mlekom, je na Hudson River železnici blizo Ossininga zavozil v nek drugi tovorni vlak. Deset vozov jo skočilo raz tir in so se vneli Jeden nslnibe-nee je bil nevarno ranjen. ~
Iz Avstro-Ogrske. | Razne novosti
Poziv Mladočehov.! iz inozemstva,
ONI ZAHTEVAJO SAMOSTOJNOST OZIROMA AVTONOMIJO ZA ČEŠKI NAROD.
Poziv je vzbudil veliko senzacijo, to tem bolj, ker je cesar v Pragi.
VSESLAVJANSKA STRANKA.
Praga, 23. aprila. Mladoeehi so ravnokar izdali volilni oklic, kteri je tembolj senzacijonelen, ker so to storili v prisotnosti cesarja Fran Josipa. S tem oklieom poživljajo Mladočehi ves svoj narod, naj se kompaktno udeleži volitev dne 15. t. m. Oni izjavljajo, da je cilj njihove politike — politična samostojnost češkega naroda, do ktere imajo Čehi pravieo na podlagi zgodovinskega češkega državnega prava. Tudi zahtevajo, da se avstrijska ustava spremeni tako. da se pravice državnega zbora omeje.
Vsi Slavjaui Avstrije delujejo na to, da se v prihodnjem državnem zboru ustanovi skupna vseslavjanska parlamentarna stranka.
Madjarski časnikar Fenves je napisal proti nekterim poslancem več ostrih člankov ter je bil vsled tega obsojen v štirimesečno ječo. Apeliral je na vrhovno sodišče, ki pa je obsodilo j>otrdilo. Fenves je nato prosil za odgoditev nastopa kazni, da si ozdravi živce, kar pa se mu je tudi odreklo. Takoj je brzojavil pravosodnemu ministru ter ga prosil za odgoditev in minister je naročil, naj se mu dovoli odgoditev za 14 dni. Fe-nyes pa je izjavil, da mu je tak rok prekratek ter hotel takoj nastopiti kazen. Ali sedaj mu sodišče ni dovolilo nastopiti pred 14 dnevi, a ker Fenves ni hotel zapustiti zapora, morali so «ga sodni sluge vreči iz ječe.
NEZGODA NA MORJU.
Parnik Mongolia od Pacific Mail Line zopet na pesku.
Tokio, 23. aprila. Parnik Mongolia od Pacific Mail Line je včeraj blizo Mayede, Naga to. na Japonskem obtičal na pesku prav blizo obrežja, ko se je hote! izogniti nekej jadranki.
DAR V ZNESKU $50,000,000.
Rockefeller namerava podariti imenovano svoto za vzgojo Kitajcev.
Louisville, Ky., 23. aprila. Rev. Carter Helm Jones, pastor tukajšnje cerkve baptistov in intimen prijatelj milijardarja John D. Roekefellerja. je pri včerajšnjej propovedi naznanil, da bode Rockefeller v kratkem podaril -50,000,000 za vzgojo Kitajcev.
Po propovedi so Rev. Jonesa vprašali o podrobnostih o tem darilu, toda on ni dejal druzega. nego, da je njegova navedba pravilna.
Srnjak je napadel
v nekem gozdu pri Weidliugu 501et-nega muzejskega slugo Ivugelta, ki je napravil z Dunaja velikonočni ponde-ljek izlet skozi gozd. S srnjakom sta se srečala na gozdni poti, na kar se je srnjak zapodil van^ ter ga z rogovi hudo ranil po trebuhu. Kugelt je začel bežati, a srnjak je dirjal za njim ter ga dvakrat dohitel in vrgel po tleh. Slučajno so prišli ljudje po poti, ki so razjarjenega srnjaka prepodili. Kugelt je hudo ranjen ter leži v bolnici.
Parnika zadela skupaj.
Baltimore, Md., 23. aprila. Angleški parnik Barnstable, kapitan Davidson, dospel je semkaj iz Jamajke zelo poškodovan, ker je na potu zavozil v parnik Old Point Comfort. Ranjen ni bil pri tem nihče. Parnik Old Point Comfort pluje redno med Cape Charles City, Va., in Old Comfort, Va.
JAPONSKI MORILCI V KOREJI SO UMORILI ČLANA KRALJEVEGA DVORA.
Marokanski sultan se še vedno ni udai v francoske zahteve.
RAZNOTEROSTI.
London, 23. apila. Iz Tokio se poroča, da so v Seoulu, Korea, najbrže japonski morilci umorili dvornega uradnika Pak-Yong-Wha* Preje je bil pokojni prvi tajnik korejskega poslaništva v Tokiju. Morilci so prišli po noči v njegovi stanovanje in so ga zaklali.
Tanger, Maroko, 23. aprila. Danes je dospel semkaj odgovor sultana na francoske zahteve. Odjiovw je zelo konfuzen in v njem izraža sultan željo za obravnavo glede ] <>g<'jev.
Madrid, Španska. 23. aprila. Pri volitvah v korteže so zma-:a'i konservativci. ki so dobili 200 glasov; liberalci imajo 63. republikanci i-; kata-lanisti 50 ter ostale stranke SI sedežev.
Toulon, Francija, 23. aprila. O polunoči je nastal v tukajšnjem ar-zenalu nevaren požar. Mornarji in vojaki gase. Škoda bode velika.
Cairo, Egipt. 21. aprila. Tukajšnji kočjaži in uslužbenci uličnih železnic so pričeli štrajkati in sedaj se jim nameravajo pridružiti tudi tovorni vozniki. Ni jeden voz ulične ulične železnice ni v prometu, dasiravno je družba najela potrebne ska-be. Položaj je zelo resen, ker je domače prebivalstvo na strani štraj-karjev. Anglež k a posadka je pripravljena za vsak slučaj.
Kaznovan bančni švindler.
Chicago, III., 2. aprila. Tukajšnje
p -rotno sodišče je danes obsodilo bivšega sodnika Abner Smitha, ki je bil tudi predsednik propale Bank of A-merica. v dvoletno ječo in plačilo denarne kazni v znesku $1000. Tudi podpredsednik imenovane banke je obsojen v isto kazen, dočim mora blagajnik plačati le -'roOO denarne kazni.
ilim^Siš^
KRETANJE PARNIKOV Dospeti imajo:
Zeeland iz Antwerpena. Regina iz Trsta. Pretoria iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Gera iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola. Barbarossa iz Genove. Pamionia iz Reke. Teutonic iz Liverpoola. Deutchland iz Hamburga. Patricia iz Hamburga. Main iz Bremena. Californie iz Havre. Gera iz Bremena. Ethiopia iz Glasgowa. Lueania iz Liverpoola. La Lorraine iz Havre. Californie iz Havre. Giulia iz Trsta. La Bretagne iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Bulgaria iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odplali oe:
Kronprinz Wilhelm 23. aprila v bremen.
Moltke 23. aprila v Genovo.
Mylali We:
Oceanic 24. aprila v Liverpool Amerika 25. aprila v Hamburg La Provence 25. aprila v Havre. Philadelphia 27. aprila v Southampton.
Etruria 27. aprila v Liverpool. Neckar 27. aprila v Ge»ovo. Pretoria 27. aprila v Hamburg. Zeeland 27. aprila v Antwerpea.
"GLAS NARODA"
Ltat slovenskih delavcev v AmerikL
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK Et^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1'JOG.
ia leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
ta Evropj, za vse leto.......4.j>0
' " " pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
GLAS NARODA" izhaja vsak dan ii-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
ssjed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription vc-arly $3.00.
lublished by the »I.OVXNIC PUBLISHING COMPANY
lrcorpcr.utd under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
og'ase do deset vrstic se plača 30
en tov.
Doni«! brez podpisa in osobnosti se
ie natisnejo.
? »i • r»r raj se blagovoli pošiljati po •4. t-•■ v ( i»Her.
P t prememb; kraja naročnikov T=»si ir.o. da se nam tudi prejšnje bivali-.če naz .' i da hitreje najdemo« nslov-lika. Dopisom in pošilja t vam nare lite »aslov:
"Glas NarodH"
•09 Greenwich Street, New York City. Telefon PJ79 Rector.
Mednarodni položaj.
Po vseh deželah časopisje sedaj ne piie druzesr*, ne~o o razburjenju pri raznih evropskih vladah radi potovanja anerležkeura kralja na Špansko in v Italijo. To razburjenje je pa zelo značilno za brezupni mednarodni polo/*aj. Stvar je sama po sebi ne-snalna. Kralji in cesarji so ljudje, kakor druiri. in od navadnih ljudi se razlikujejo Ie po tem, da je med njimi rodkokedaj najti pametnega človeka, pač pa mnogo prismojenih, degeneriranih in sličnih korifej. Ako torej kak vladar, ki ima denar in ki je za svojo domovino povsem nepotreben, lako da se njegova odsot-iiocšt niti ne opazi, malo potuje, da obišče sorodnike in prijatelje, stori ravno to, kar store tudi drugi ljudje in za take stvari naj bi se svet ne brigal.
Toda ljudstva so bila tako nespametna, da so dala vladarjem velika poolblastila jrlede vojne in miru ter vodstva politike. Tako imajo te vrste ljudje na razpolago razna sredstva za izvajanje vojne. To je vzrok, da je na^e javno življenje vedno stično vulkanu in da se vedno preti z vojnami.
Na ta na 'in je torej tudi potovanje kralja Kdwarda pomenljivo. Da svojemu .nečaku nemškemu Viljemu ni naklonjen, je znano, in temu se tudi ni 1 m 1 i t i. kajti slednji vsled svoje cesarske arogance tudi kot za.se>bnik ne more iineti na svetu kakega prijatelja. Kazim tega trudi Angleži Nemce i>olj sovražijo nego kterokoli drugo ljudstvo na svetiu Isto mišljenje, kakor v Angliji, prevladuje napi am Švabom tudi v Franciji. Vsled tega je nemška vlada v neprestanem strahu in nervoznosti, to tembolj, ker je marokanska konferenca dokazala, da se za Nemčijo in Avstrijo nihče več ne zmeni, in da eelo "zaveznica" Italija ne mara za Bero lin in Dunaj. Trozveza že davno več ne obstoji in v slučaju vojne se mora Nemčija zanašati le še na Avstrijo, kiera pa še nikadr ni dobila ni jedne vojne, tako da je kar najslabši zaveznik.
Radi tega potovanje angležkega kralja na Špansko in v Italijo ne □gaja nemškej in avstrijskej vladi. Tam trdijo, da lx>de Edward zopet zgradil špansko mornarico in združil vse zapadue države.
Do vojne naravno še ne bode prišlo, i toda kak slučaj bode končno vfndar dovedel do tega in potem se lahko zarodi, da bodo cesarju Viljemu visele brke — navzdol...
DOGODKI V RICMANJLH.
Tržaška "Edinost" pri občuje to-le vest: Iz Ricmanj nam pišejo: Z ozi-rom na vest v lista "Slovenska Mi-sao", posneto tudi od drugih hrvatskih listov, češ, da je unijatski vladi ka v Križavcih. mons. Julij Droho-becky. pisal Ricmanjcem, da jih na vaprejme v svojo škofijo, konstatnjemo, da se nikdo od Ricmanj cev v zadnjem času ni obrnil do vladike in da torej ta pealednji ni mogel nikake prošnje odMoniti.
Bik napal procesijo.
V Subotici na Ogrskem je na Velik petek Ala ma tamoftnji hrib Kal vari ja velika množica vernikov, okolo 2000. Naenkrat se je v množico zaletel razjarjen bik. Preplašeni ljudje so začeli bežati na vse strani in pri tem je bilo ranjenih okolo 60 ljn-dij . Bika so koaeifco mrtreflill
Italija in trozveza.
Zal>eležili smo, da zatrjajo poročila iz Rapallo, da se je sestanek med nemškim kaneelarjem in italijanskim ministrom za vnanje stvari izvršil v veliko zadovoljstvo obeh državnikov. Zabeležili pa smo tudi zatrdi da so se dogovorili vršili s posebnim ozirom na tretjega člana trozveze, na Avstro-Oirrsko. Zabeležili smo to zatrdilo, ne da bi mu verjeli. Naša nevera se opira na prejšnje slučaje, ko so se sestajali nemški in italijanski državniki in kar sklepali med seboj, kakor da je samo ob sebi umevno, da Avstro-Ogrska mora pritrditi vsemu, kar hočejo v Berolinu.
V Kapallu sta Tittoni in Buelow gotovo razpravljala tudi o balkanskem vprašanju, saj so poročila o tem sestanku izrecno zatrjala, da so prišla v razpravo vsa važna vprašanja, ki so v zvezi z mednarodno politiko. Slo je torej za vprašanje, ki je živ-ljenskega pomena za politično in gospodarsko bodočnost avstro-ogrske monarhije, a objednem tudi za vprašanje, ob kterem so italijanske aspi-raeije v strogel navskrižju z interesi Avstro-Ogrske. Da-li so se na sestanku v Rapallu res spravile v sklad italijanske aspiraeije z avstrijskimi interesi? Ne verujemo. Kakor je jasno, da ni bila Italija nikdar lojalna članica trozveze nasproti Avslio-Ogrski. Italija ostaja rada v tej kombinaciji, v kolikor skuša iz nje erj.iti koristi, ali radi tega ne misli noben italijanski državnik na to, da bi se Italija odpovedala svojim aspi-racijam na škodo svojega avstro-ogr-skega — zaveznika.
Dvomom na italijanski lojalnosti daja izraza celo dunajsko časopisje, ki je sicer navdušeno za trozvezno politiko. Pravi, da je — kakor vsik-dar, kadar imajo besedo italijanski državniki — tudi v Rapallu ostalo nekaj, kar potVebuje pojasnila, Italija zavzema v trozvezi dosledno neki poseben položaj in si dovoljuje ob vsakem povodu tako imenovane eks-t rat ure, st ranske skoke. Italija je bila vstopila v trozvezo posebno radi navskrižja s Francijo interesih v Sredozemnem morju. To navskrižje pa se je v zadnjih letih j ako ublažilo in se Italija vedno bolj bliža Franciji. Posebno jasno se je to pokazalo na konferenci v Algecirasu, kar je provzročilo v Berolinu veliko nevoljo. Italija ostaja v trozvezi. ker jej ta zagotovlja miren razvoj. Ali vedno kakor "tretji", ki se je šele pozneje pridružil prejšnji dvo-zvezi. Sedaj je najaktuelneje vprašanje stališče trozveze nasproti mirovni konferenci v Haagu. In tu naglasa dunajsko časopisje, da bi se moralo pred sestankom v Rapallu ob tako kočljivem vprašanju — kakor so angležki predlogi za razoroženje — doseči spo razumljen je tudi z Avstrijo. Iz te pripombe dunajskega časopisja se more sklepati, da se to sporazumi jen je ni doseglo. Tittoni in Buelow sta torej sklepala preko glave Avstrije. " Zeit" zaključuje: " Vzlic ugodnemu uspehu v Rapallu ostaja Italija vendar Ie 'tretji' v trozvezi, ki je sicer jednak, ali vendar ne jednako blizo drugima dvema za-1 veznicama.
0 socijalizmu.
Kar se tiče "koncentracijske teorije", t. j. tendence produkcije za veliki obrat, se ne nanaša niti na vso industrijo, najmanj pa na poljedelstvo, ki se vedno bolj razdeljuje na male obrate in pa'-v.elne zakupe. Takisto je tudi s takozvano "teorijo o ubožanju", t. j. z »napovedujočim ubožanjem delavcev, kterih življenje se boljša vsled zanlruženih organizacij na eni strani in vsled državnega vpliva na delavne pogoje in pogodbe, na drugi strani. Končno tudi ni vzdržljiva takozvana "krizna teorija" t. j. vedno naraščajoča zmešnjava v produkciji, ki provzroča brezposelnost in uboštvo delavcev, ker so krize vsled organizacije kapitala v zvezah, karfeHh in trupih, ki bi lahko produkcijo regulirali, vedno redkejši in Te se pojavijo, \endar nimajo tako težkih posledic, kakor preje.
Poleg ravnanja po Marxovih teorijah polagajo voditelji socijalne demokracije, zlasti v germanskih državah in v Avstriji, veliko važnost na to, da se delavstvo čuti kot potreben razred in kot politima stranka organiziranega proletarijata, in kot tako vodi " razredni boj", ki edini lahko pripomore, da se izvojuje politična moč. X)a se social no-demokratska stranka ni ohranila kot čista * 'delavska stranka", je znano, kakor je tudi poznato, da je mnogo njenih roditeljev izšlo baš iz buržoazije.
Razim končnih ciljev, ki so navedeni v Marxovi teoriji in ki jih zasleduje socialna demokracija, je v programu še nekaj drugih točk, izmed kterih navajamo v nastopnem najvarneje: Verski imdiferentizem. Ena točka v sociaLncndemokratskem programu se namreč glasi: Vera je privatna zadeva, to je: vsak posa-
J
meznik, naj pripada ti ali oni veri, naj bode veren ali neveren, je lahko član sociakno-demokratske stranke, ki pa mora nastopati v svoji celoti v prospeh maobra^be in duševnega napredka narodov in za popolno neodvisnost države od k t ere kod i cerkve. Iz tega se lahko tolmači dejstvo, da se socijalna demokratcija zavzema za uvedbo "svobodne šole" v vseh državah in za "svobodno cerkev v svobodni državi". — Republikanizem.
V	naravi soeialno-demokratskih naukov je, da je njihovim pristašem najbolj simpatična, kakor se izražajo, republikanska državna oblika kot njihovim ciljem najbližja, vendar se pa stranka agitacij, ki stremijo za spremembo državne oblike, večinoma v monarhično vladanih državah, zlasti pa v enih, kjer državna oblast posebno ne zavira njenega svobodnega razvoja, kakor na primer na Norveškem, Švedskem, v Avstriji in v ne-kterih zveznih deželah nemške države itd.; v romanskih deželah je pa stranka večinoma strogo republikanska. Internacijonalizem (mednarodnost). Mednarodnemu kapitalu stav-lja socialna demokracija nasproti mednarodno delavstvo. Koncesije, h kterim so prisiljeni mnogi socialno-demokratski voditelji, zlasti v kul-turno-naprednih državah iz oportuni-tete v vprašanjih narodnosti na eni strani in na drugi strani nemožnost, enakomerno organizovati delavce raznih narodnosti, ki te razločujejo druga od druge v kulturi in v načinu življenja, so cesto vzrok, da nastanejo med razno jezičnimi delavci konflikti in da nasto<pa organizorano domače delavstvo sovražno proti neor-ganizovanim, tujim delavskim slojem. Znana je "gonja proti Italijanom" na Francoskem in Nemškem, in zaj sledovanja, kterim so izpostavljeni slovanski delavci, zlasti v nemških rudnikih. Z napredovanjem organizacije pa bodo najbrže tudi taki dogodki vedno redkejši; narodnostno vprašanje kot tako pa bode tudi v bodoče provzročalo še velikih skrbij socialni demokraciji, zakaj enakost narodnosti med delavci je pač laJiko izvesti teoretično, tem težje pa praktično.
V	ženskem vprašanju zavzemajo socialni demokratje stališče na skrajni levici, ki zahteva popolno enakopravnost ženske z možkim v vsem javnem in zasebnem življenju, v socialnem življenju države, občine in doma ter takisto tudi v gospodarskem življenju; zato podpira tudi žensko emancipacijsko gibanje, ki se pojavlja več ali soanj v vseh drža van. Stranka se zavzema za ločljivost zakona, ki ga smatra za privatno pravno pogodbo in reklamuje ravnoprav-uioot nezakonskih otrok z zakonskimi, kakor t-uvli najobsežnejšo zaščito nezakonske matere.
Socialna stranka zametuje tudi napravo stoječe vojske, ki zahteva mno-žrtev kakor na ljudskih življenjih, tako tudi na denarju. K poravnanju vseon mednarodnih nasprotstev morajo biti ustanovljeni posebni mirovni tri'buaiaii.	*
Razen tu na kratko očrtanih znakov, | no kterih se razločuje program sooiaino-demokratske stranke od programov drugih strank, terja socialna demokracija tudi uvedbo splošne, enake volilne pravice obeh spolov za vse zakonodajalne korporacije v državi, deželi ia občini, brezplačen pouk s preskrbo učil s strani države od ljudske šole pa do vseučilišč, zavarovanje vseh delavskih ljudskih slojev v slučaju bolezni, nezgode, in-v ali tete, starosti in brezposelnosti, materinsko zavarovanje, zakonito uvedbo oseamraega delavnika za vse duševne in manuaLne delavce in tedenskega počitka, zakonito določbo minimalne plače za delavce, neomejeno govorniško, tiskovno in zboro-valno svobodo, odpravo domačega dela, oziroma izvrševanje nadzorstva potom državnik najdzorovalnih osrga-nov in končno uvedbo tvorniških in obrtnih zakonov v varstvo delavcev.
To je v glavnih potezah politični in socialni program socialno-demo-kratske stranke v vseh državah.
Lišajev Dreje.
Humoreska. — Spisal Mir. Gor.
STe peljubijati mrtvecev.
V	ICobur^iu -i-a Nemškem je uilirla tovaanarjova. žena Iveller. ker je poljubila svojega mrtvega otroka ter se juri f<f»m i ».lezla mrtvaškega strupa.
Metnški .istem na Angleškem odklenjen.
Nedavtio teasu se je poročalo, da nameravajo na Angležkem uvesti me-t riški sistem, twda spodnja zbornica je to predleg« •dklonila. Predloga ni pri tajala od vlade, marveč jo je vložil neki posiaiaec. Vlada ni priporočala te reforme z motivacijo, da so druge reforate bolj potrebne in važnei Ia take je ta predlog propadel. Tako ostane Aaigležka še nada^-lje pri ovojih starih merah. ■tjtc.-l,"	'■.•i*frit !
Psšar t St. Lovim.
V	St. Loviš«, Ms., zgorelo je staja-lišče Mississippi Avtomobile Co. in Central Aeteewkile Exchange, Zajedno s sto «vtjSMs¥it». Skoda znafta 226 tisoč Jslaijer.
No, pa vam je foil res brihten dečko, ta Lišajev Brejc! Dolg je bil res malo nečloveško, dolg in slok kakor kol, <pa kaj de Ho! Tudi da je •bila glava malo predebela, sorazmerno z ostalim životom, to ni čisto nič kazilo njegovih možkih mičnostij. * Slišati bi morali skrivnostno hihi-tanje vaških krasotic, ki ga je spremljalo, ko jc korakal tako možko kake nedelje popoludine skozi vas! Ali naš junak se je malo zmenil za to občudovanje nežnega spola, ker je — kljutb temu. da je 'bil že v tistih letih, v kterih navadno nori vsak Adamov potomec — prav malo občeval z nežnim spolom; iz kterega vzroka, nam ni znano, najbrž pa, ker se je žensk tiako grozno bal. In ogibal se jih tudi, kolikor je mogel. Pa ne, da bi kdmo mislil, da so bile vse ženske na tako sla1>em glasu pri našem Drej-cu. To ne! S kako staro, brezzobo ženico se je že dalo kaj pametnega Izpregovoriti, ali srečati se s kako mlado, živahno vrtoglav ko, ki zna tako pogledati, da je I>rejca pri takih pogledih oblila rdečica tja do mrša-vih, ščetinastih las, tega se je Lišajev Drejc olj bal, nego štiridesetdanske-ga posta.
Na našem Drejcu se ni izpolnil pregovor, ki pravi: slabo seme rado raste. Ne, tako kakor je Brejc, skrbi malokdo za svojo staro mater, vdovo po rajnem bajtarju Matiji. Poslušen jej je bil v vseh rečeh, prigovarjal ji ni nikoli. Pridno je obdeloval tisto malo njivico tam za vaškim pokopališčem. po zimi pa se pečal tako po stTani tudi s tem, da je hodil klat po domači vasi in po okolici. V tem poklicu se je čutil povsem srečnega, popolnoma v svojem elementu. V o-genj i skočil, pa nazaj, če bi šlo za par svinjskih krvavic ali lepo dišečih, bodisi kuhanih ali pečenih, mastnih klobasic. Zato pa se je, kedar je bil izredno jezen ali vesel, pridušal in za klin j al "pri vse!h svinjskih klobasah in jetrnicaih".
Rekli smo, da je bil Brejc kljub svojim norim letom pameten dečko, da so imu bile tiste "srčne rane" in druge take coprnije deveta briga, ali vendar ni bilo, kakor bodemo slišali, dano niti njemu, da bi bil v tem ozi-'ru častna izjema.
Pa se je ubogi Drejc z vso svojo dolgostjo in še drugimi telesnimi in duševnimi prednostmi prav pošteno zatelebal.
To pa je prišlo tako.
Naš jumak je nekega vročega popolni! -ie plel koruzo. Na sosedni njivi, njivi Lnke Ožganea pa je tudi nekdo plel koruzo in ta 1 'nekdo" ni bil nihče drug, »nego sosedova hčerka Urša. Pa sta se našli mladi srci.
Ravno je bil Brejc končal svoje delo in legel malo počivat v senco murve na koncu njive. In začel je tako bolj skrivaj opazovati svojo mlado sosedo.
"Kako je pridna", je menil čez .nekaj časa sam pri sebi. In začel jo je še natančneje opazovati.
"Lej, lej, kdo bi mislil, saj tudi g*rda ni tako, kakor pravijo", je začel spet modrovati, "kaj pa je tako grdega na njej ? Morda tisto, da malo šepa? To ni niti vredno, da bi človek omenil! Res, da ima obraz kozav in poln lišajev, ali pri vsem tem jej ni kaj posebnega očitati!"
Ko je tako dalje študiral o teh in onih Uršinih telesnih vrlinah, mu je nekaj prijetnega šinilo okolo mladega fantovskega srca, neko doslej ne-poznato čutstvo. Zato se je zgodilo zdaj nekaj nezaslišanega: Lišajev Drejc je zbral vso svojo hrabrost in spravil te znamenite besede na dan, znamenite pravim, ker se dosedaj še ni slišalo, da bi Drejc ogovoril mlado žensko:
"Bog daj srečo, Urša!" Sepasta junakinja se je ustavila na delu, pogledala najprvo naokoli, od kje prihaja ta glas, in ko je ugledala naposled dolgo postavo pod murvo, odprla je od začudenja velika usta na »težaj, pa poslala s smehljajem na kozavem obrazn: "Bog daj!" v <K'lgovor pod murvo ležečemu.
'4 No, začetek je že srečno pri kraju'7, si je mislil Brejc in počel jo izpraševati to in ono; koliko mleka ima njihova krava, kako kaže letoš-.nja letina, in druge take poetične stvari.
In ko sta se ločila, si je Urša mislila tako bolj na tihem, na dnu deviškega srca: "Pa saj ni tako napačen ta Drejc."
Tudi našemu junaku ni hotela še-pava Urša s kozolišajevim obrazom nikakor iz glave; vedno je moral mi-slit\, ko je ležal na hlevu, zarit v se-na mlado, ibrhko plevko ob vaškem pokopališču.
Ia prišlo je tako daleč, da se je Lišajev Drejc neke ramantičmo-tras-<ne poletne moči, ki je posebno pripravna za kaj tacega, počasi ki varno 'približal (bajti Lake Ožganea, očeta osemindvajsetletne devičice Urše, z namenom, da potrka ljubljenki na o!
Da bi zadel na pravo, je ves mesec poprej vohunil zvečer krog Ožganže-ve bajte, da bi zvedel, kje spi njegov srček. In šele veeraj se mn je to posrečilo, ne sicer z lastno močjo ia znajdljivostjo, temveč spravil je to po velikih ovinkih iz neke Uršine tete, ki jo je srečal s -polja grede in se ustavil z njo.
Da bi šlo bolj gladko, je stopical dan preje večkrat mimo njenega doma in skrbno opazoval, kje imajo shranjeno kako lestvo.
No, tudi to se mn je posrečilo izvedeti
S previdnostjo tihotapčevo je smuknil torej h kopi slame na dvorišču, vzel od tu staro, polomljeno lestvo in se približal z njo malemu okencu. Neslišno jo je prislonil in stopil na prvi klin, ki bi bil lahko tudi peti, če bi lestva v resnici zaslužila ime lestva. Ta je zamolklo zaškripala, tako da je Drejcn od strahu kri zastala po žilah. A sčasoma se je zopet ohrabril in stopil na drugega in objednem poslednjega. Tudi ta je dajal sumljive glasove od sebe pod težo zaljubljenega Drejca. A on je postal že toli pogumen, da se za to niti ni zmenil več.
Naslonil je uho na deloma s papirjem, deloma starim, že neprozornim steklom pokrito okno in prisluškoval. —
Zaslišal je enakomerno, ritmiško liropenje in na glas mn je skoraj začelo utripati ranjeno srce nestrpnosti, blaženosti, da je tako blizo svojega šepavega ideala. Vso svojo srčnost je zbral ter potrkal rahlo, kolikor mogoče rahlo na okenee, izustivši pri tem sladko ime:
"Urška!"
Vse tiho. Še parkrat je moral ponoviti, da se je začulo znotraj:
i4Ježeš, kdo je?"
"Jaz, Uršika, tvoj Dreje!"
Nekaj časa je bilo zopet vse tiho; kmalo pa se je odprlo okence in v njem se je prikazal kozavi obraz; zlata Uršika z dušo in telesom.
"Kaj češ, Brejc?"
"E nič, saj veš, prišel sem malo povasovat.''
"Jejš, jejš, se pa bojim, da ne bo slišal kaj ta stari; bogvari, če te dobi!"
"Veš, nič se ne bojim, Uršika, nikogar se ne 'bojim, samo da vidim tebe, Uršika moja; jaz te imam rajši oiego vse svinjske klobasice, krvavice in — resk je ležal v vsej svojej dolgosti in ljubezni do dražestne Uršike v gnojnici pod lestvo.
V te<m kritičnem hipu se je prikazala iznad skednja sloka možka postava z debelim kolom v rokah, in predno je mogel spraviti nesrečni Brejc kosti svojega rojstva iz mokrega elementa na varno, je že stal Luka Ožgane, Urš kin oče, tik njega in tu je začelo kar deževati težkih udarcev na človeka v gnojnici med groznim vpitjem:
"Kaj iščeš todi ob tej uri, lump, nesramnež ?!
No, sledn jič se mu je vendar posrečilo odnesti še cele kosti izpod lestve.
Ali odtakrat so mn postale zopet vse šepave in ravne Urše in Uršike — deveta brijra!
Slovensk j katoliško
Q-
podp. društvo
r=£
svete Barbari

■a Zlodlnjene države Severn© Ameriko«
Sedež: Forest City", Pa.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodru slabosti in irlavobolu, slabem prenavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za (> s teki. $2.75, za 12 stekl. $.">.00
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las pospešuje ra«t, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatuja $l..r>0, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljiee kakor tudi zdravilo za lar^e razpošilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trade Mark reg.
Varstveaa znamka
NA PRODAJ
je dobro idoea
GKROOERIJSKA PRODAJALNA blizo slovenske eerkve sv. Vida v mestu Cleveland. Ohio. Proda se radi ■bolezni in odhoda v staro domovino. Več se poizve pri Fr. Saksorjevi podružnici.
■St. Clair Avenue. N. E., Cleveland, Ohio.
(20-23—4)
POZOR!
Čitali smo v časopisih, da 'bodo oni, kteri se do neke gotove starosti ne ženijo, kloroformirani. Tega ustra šil se je tako rojak JAKOB DROB-NIČ, doma iz Bločič pri Cerknici, da je takoj odpotoval se ženit. Laže •mnogo, zato inu nikar ne vrjamite. Stanovali smo skupaj pri Anton Koc-jančieu. kteri je pa mož istega kalibra, kakor smo ga spoznali. Po navadi je imel tudi pijačo na razpolago ter rojakom, ki so pili pri njem na kredo, zapisal vedno mesto enkrat po T5 ali 4kratw On namreč računa tako, da mu je oni, kteri je enkrat pri njemu na stanu, vedno dolžan. Konec no smo se vendar srečno preselili in sedaj mam pa ne hoče dati naših kovčekov. češ, da nas bi pridržal.
Rojaki, pazite torej, če hočete kaj prihraniti, da ne pridete na taka stanovanja !
Frank Bencina, John Ozvolt, P. O. Box 152,	Halton. Pa.
(22-25—4)
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEI S V PI V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čeSkt£a hmela. Kadi tej a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Lei*=-y pivo je najbolj priljubljeno ter se debi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 61C2 St. Clair Ave. N.T. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CUEVELAND, O-

W iipjii-iinpn^Trjini .*m««wwn»Kigpi->'gr,-(	^r-
MATH. KAPSCH, ELY, MINN.
Rojakom Slovencem in Hrvatom priporočam veliko zalogo vsakovrstnega blaga.
Proda jam najboljše pivo v sodčkih ali steklenicah iz pivovarne Val. Blatz I lUUUjulIl &	kakor tudi raznovrstno žganje in vino po jako
nizki ceni.
Prnrlaiam možko> žensko in otročjo obleko po najnižjih cenah. Iz-i lUUUjUlli bere si vsakdo lahko lepo obleko do najnavadnejšega do najboljšega blaga.
Prodajam obuval« bodisi za moške, ženske ali otroke. Tudi naj-IUUUJUUI boljše majnarske črevlje je mog9če le pri meni dobiti.
PrnflAiflffi	svežo grocerijo in skrbim, da je vsakdo zado-
l luuujulil voljno postrežen.
Prodajam ^udi.me*otertuditunezaostanem v nobeni potrebi za
Poskus je prepričanje !
<natft ia lirttfUnmWH'l,,,-!« ,rtllgtlllllliaill,nfllllllriiiiJlli...'!it- ratn^^dil............liti,., Ji, ...Jta ....
Velika z aloga
Naznanilo.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjati, v slučaju, da mi v teku jedtaega meseca ne plačajo. Oni, kteiri so v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stirpniku, št. 1225 Berwind Avenue, Poeblo, in iz Leadville, Colo., in okolice naj plačajo meni samemu, ker jaz sem obrt prodal.
Frank Cknun, po domače Eotai, (t ti - &> prek) LmAriDe, Colo.
Matija Qrin;
Prodaja belo vino po 70e loti „ črno „ ,,
Orožnik 4 ir Ione z;i...... ?! 1.00
Hrnje\tMt 12 steklen'«; ? i ?12.<>!> ali 4 gall. (sixltVk) za.......6Hi ''<>
Za obilno iiaroiiilo prlporoi**
M a tii a Priliv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O.
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 aeotof galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 g&lon vina, mora sam posodo plačati Droinik po $2.50 galona. 81ivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Orockatt, Contra Costa Co., Cal.
Kje je IVAN MIKLIČ? Doma je iz fare Trebelno na Dolenjskem. Pred poldrugim letom je bival v Cedar-hurst, Colo. Za njegrov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Josephine Slak, P. O. P»ox 61, Falls Creek. Pa.	(19-23—4)
Msgr. Scb. Koelpp.
Spominjajte se ob raznih prilikah oaie prekoristne dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Hal peloži dar na oltar!	(v d)
Ako kašljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o tla-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Kn ijpovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopoš ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena o celcin svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece 'jlji-. ve vrednosti, pravi blagoslov ia vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes r-rogo na dnevnem redu. To je jnoj naslov: K. AUSeNlK,
1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
, -- «
			#	
Jugosli	)van	ska		Katcl. Jednota.
				
inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URAD MKT :
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tb St., Calumet, Mica., Podpredned. ?k: IVAN GERM. P. O. h*>y 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
HRVATSKE NOVICE.
Napad na izdajatelja cenika. V
Zadru je streljal 24. marca v neki aa-drski kavarni neki Dorčie iz maščevanja na časnikarskega izdajatelja Na-tale in ga med štirimi streli trikrat zadel.
Trešičeva kandidatura. "Dan" citira izreke iz dr. Trešičevih spisov, v kterih dokazuje svojo ljubezen do framasonstva. Dr. Trešič-Pavičič se je udeležil 1. 1903 tudi garibaldinske proslave na spomin bitke pri Ment&ni, pri kteri se je, dasi od nikogar pooblaščen, "u ime hrvatske domovine" poklonil Garibaldi ju. Tak ni za poslanca.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABFKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4^24 lilarkberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MAR TIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druire litine na glavnega tajnika : GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo ca predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno gasilo je "GLAS NARODA ".
OROBNOST1
KRANJSKE NOVICE.
Gorelo je 7. aprila v Blekovi vasi, občina Dol. Ix)gatec, pri hišnem posestniku in kovaču Josipu Božiču. Na mest« požara je takoj prihitelo gasilno društvo iz Gor. in Dol. Logatca. V veliki nevarnosti se je nahajala bližnja s slamo krita hiša. K sreči je prejšnji dan ravno deževalo in tudi ozračje je bilo mirno. Vztrajnemu in napornemu delu vrlih gasilcev se je kmalu posrečilo omejiti ogenj, ki je uničil le gornji 5el hiše, nekaj mrve, stelje, obleke in drugih stvari, ki so bile shranjene pod streho. Živino in hišno opravo so ljndje pravočasno rešili. S posebno pohvalo moramo omeniti združene gasilce, ki so pod načel-stvom Riharja pokarati res izborno disciplino in vztrajnost pri gašenju. Ne ve se še. na kak način je ogenj nastal. Sumi se. da je zažgala zlobna roka. Goreti je začelo okoli 7. ure zjutraj listje v šupi. Škoda se ceni na 3000 K. zavarovalnina znaša 1600 K.
Samomor umobolnice. Kočariea Marijana Nagode iz Idrije je najbrž v umobolnem napadu skočila v potok Zala in utonila.
Pogreša se od 6. aprila leta 1836 v Ljubljani rojeni in pristojni krojač in posestnik na Opekaiski cesti št. 12 Lovro Koman. Navedenec je odšel precej pozno zvečer iz neke družbe, s ktero je bil v kavarni "Merkur" in je potem, vsaj sedaj tako kažejo sledovi. najbrže zabredel Pred Prulami v Ljubljanico in utonil. — Nadalje pogrešajo tu.Ii 181etnega kočarjevega sina Jožefa Škrjanca iz Male Račne, ki je še marca baje odšel proti Ljubljani.
Prostovoljec. Dne 7. aprila zvečer se ga je nalezel 1. 1875 v Dunajskem Novem mestu rojeni, v Dobpinje pristojni delavec Anton Mežnar, ki je v delu pri zgradbi kemične tovarne in ima za Ljubljano prepovedan povra-tek, ter zavil naravnost v garnizijsko bolnišnico, menda v mislih, da je prišel domov. Tam je začel razgrajati in vpiti tako dolgo, da so vojaki svojega nepoklicanesra tovariša prijfli in ga izročili policiji. Mežnar ima v pijanosti poseben nacron do bolnišnic, kajti ko
so gradili karavansko železnico in je bil na Jesenicah v delu, se ga je bil
nekoč tudi preveč nalezel in šel spat naravnost v bolnišnico za silo. kjer so novetra bolnika Šole zjutraj opazili s tre/a j i in mu ozdravili mačka.
Nabor. Dne 6. aprila je prišlo na nabor V Ljubljani 134 mladeničev in* je bilo potrjenih 37. 7. aprila jih je prišlo 168 in je bilo potrjenih 40. dne 8. aprila pa jih je prišlo 143, .izmed kterih je bilo potrjenih 32 ljubljanskih mladeničev. S tent je tedaj nabor zii mesto Ljubljano končan in pride na vrsto Ijubljan-ska okolica.
V	Ameriko. Dne 7. aprila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 200 Maeedoncev. 60 Slovencev in 400 Hrvatov.
V	zatvornici utonil. 641etni kočar I Ivan Osredkar iz Doba pri Domžalah | je padel v zatvomieo in utoni^. Osred- j kar je bi! zelo pijači udan in je v pi- j janosti in temi zabredel v vodo.
Nesreča. Nedavno je 131etni Ivan ' Weith^oiser iz Neklega. ko je šel iz cerkve, prišel preblizu nekega voza pri zgradbi železnice Kranj-Tržič, ki ga je podrl in mu je šlo kolo čez levo nogo in mu jo zdrobilo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
PRIMORSKE NOVICE.
Roparski napad. Neznani lopovi so 1 napadli v Trstu sedlarja Fortunata j Legata, mu grozili, da ga ubijejo in mu vzeli 20 kron ter uro.
Nesreča pri delu. 311etnemu Jakobu Ivaniču v Trstu je v Llovdovem arzenalu prišla roka po nesreči pod žago, ki mu jo je grozno razmesarila. ' Slovenci v Furlaniji postavijo svojega kandidata. In sicer v kormin-skem okraju. Tudi v Gorici postavijo Slovenci svojega kandidata. Med okroglo 4600 volilci je slovenskih o-krog 1800. Boj v goriškem mestu bo zanimiv.
Poskusen samomor. Ravno ko se je vršil po cesti cvetlični korzo, se je v vili Frank v sredini Opatije ustrelil v glavo posetnik vile, Frank, rodom Slovenec. Zadel se je pa tako nespretno, da ni takoj umrl, nego so ga morali prepeljati smrtno ranjenega s krogljo v glavi z rešilnim vozom v reško l)olnico, kjer se bori s smrtjo, če ni že umrl. Vzrok je menda neozdravljiva bolezen.
Tnjci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 3. apr. 1907 16,137 oseb. Od 1. do 3. aprila je bilo v Opatiji nastanjenih 3777 oseb. Največ gostov je bilo v Opatiji dne 31. marca, namreč 4125, in »more se reči, da letošnja sezona prekaša vse dosedanje. in vidi se tudi, da Opatija od leta do leta raste.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zlobna roka je zanetila dve viniča-riji barona Čoka. graščaka v Ormožu ter skedenj gostilničarja Štamparja v Vuzmetincdh blizu tam. Viničariji sta pogoreli, skedenj so pa rešili.
Vlak je povozil v Hočah pri Mariboru 131etno hčerko železničnega ču-' vaja Amalijo Ferk.
Požar. V Marenbergu je v noči od 5. na 6. aprila posetniku Kusu pogorelo gospodarsko poslopje. Požarna hramba je ogenj omejila. Pos^nik je zavarovan.
Otroci so zažgali v Polancih v ptujskem okraju na podu posestnika Toplaka kup slame. Požar se je hitro razširil in uničil vse premakljivo premo-, žen je in poslopja.
Tatvina. V mariborskem hotelu "Alte Bierquelle" uslužbena natakarica Dora je opazila, da ji je izgi-j nila denarnica s 46 kronami. Policija je iskala storilca in ga našla v osebi 16Ietne pomožne natakarice Ide Mi-helič, ki je o Veliki noči pomagala. Di:er ,je Mihelič še na dan tatvine skoraj ves porabila.
KOROŠKE NOVICE.
Smrtna kosa. Dne 30. marca zvečer i«* umrl v Celovcu realčni profesor v jMikoju, šolski svetnik dr. Jos. Mit-teregger. vitez Fran Josipovega reda i. t. d., star 75 let. — Dne 31. marca je bil pokopan sin znanega celovškega gostilničarja, o kterem se je izza afere HeLzmann toliko govorilo, Fran Antonič, trgovski hlapec. — Velikonočni ponedeljek je bil pa tudi pokopan v Celovcu stavbeni risar Ka-rol S peri, kteri je po dolgem boleha-nju v 30. letu umrl. Umrli je bil znan marsikteremu kranjskemu fantu še izza vojaških let, ko je služil prostovoljno pri 17. pešpolku. — Na Veliko soboto je pa slučaj nanesel, kar se le malokterikrat prigodi, da so v Celovcu tri osebe enake starosti, 62 let, izročili materi zemlji. Bili so to: uradni sluga Lehrmann, vdova dež. sodnega svetnika Marija Hecher in neka gospodična Alojzija Gstirner. '
znanima mu gostoma. "A kdo je kil
oni človek t" — "Cesar," je odvrnil Durve ter odšel iz gostilne.
BALKANSKE NOVICE.
Nemiri v Macedoniji. Nad 100 mož
broječa grška četa je napadla ponoči bolgarsko vas Bač v florinskem okraju. Grki so ubili bolgarskega popa ter zažgali vas. Trije možje in ena žena so zgoreli. — Uradni list je prinesel imenovanje novih justičnih nadzornikov in njih namestnikov za vse tri macedonske vilajete. Za Solun in Skoplje sta nadzornika mohamedan-ca, namestnika pa kristjana, v Bito-Iju je nadzornik kristjan, namestnik pa mohamedan.
Dohodki srbskih železnic so znašali preteklo leto 9,375,316 frankov, za 1.062,435 frankov več kot prejšnje leto.
Nova srbska poljedelska banka. V
Samoboru *so začeli snovati delniško društvo 11 Poljedelska banka". Dajala bode posojila kmetom ter izkuša-la zlasti dvigniti trgovino in obrt.
Sežiganje mrličev v Srbiji. V Bel-gradu je društvo "Oganj", ki propagira idejo, da se ustanovi v Belgradu krematorij za sežiganje mrličev. Za sežiganje je posebno vnet tudi bel-grajski župan Glavinič, ki je izročil predlog v občinskem svetu za sežiganje mrličev posebni komisiji v proučevanje. Komisija se je izrekla soglasno za sežiganje iz praktičnih in zdravstvenih ozirov, toda preden se to uvede, mora se spremeniti državni sanitetni zakon. Zaradi tega je sklenil belgrajski občinski svet soglasno sledečo resolucijo: "Občinski svet se izreka za sežiganje mrličev, zato se naroča predsedstvu, da stopi v irvezo s sanitetnim oddelkom, da se sanitetni zakon v tem smislu izpopolfli."
RAZNOTEROSTI.
Izkopnine na Siciliji Že od februarja izkopavajo na južni obali Sicilije v Herakleji in so odkrili jako zanimive stvari. Na dan je prišel okrogel stolp, del obrambenega zidovja, ] pri vhodu v mesto so prišli na sled ve-j likemu gledališču, na nekem griču so pa začeli izkopavati grško pokopališče. Sedaj preiskujejo gledališče, ki je slabo ohranjeno, ker je bilo gradivo jako slabo.
Preganjanje poljskih Sokolov na Nemškem. Nekoliko Sokolov v Ostro-vici je bilo toženih in tudi obsojenih, da so se z zastavo udeležili pogreba dekana Smigielskega; na ukaz policije morala se je zastava iz pogrebnega zavoda odstraniti. Obsojeni so re-kurirali in bili so oproščeni, razun enega, ki je bil obsojen k globi 30 mark.
Dar Poljakinje. Poljsko društvo za zidanje cenih stanovanj delavcem v Krakovu je dobilo od gospe Jadwige Mankowske 28.000 kron.
Poskusen samomor v sodni dvorani Zaradi tatvine so obsodili v Berolinn delavca Scharfa v štirimesečni zapor. Scharf je takoj po razglašeni razsodbi spil steklenico lizola in se zgrudil, j Odpeljali so ga v bolnišnico. Sodno dvorano so vsled lizolovega smradu zaprli.
Tujci v Londonu. Vsak dan prihaja v Ijondon 80,000 tujcev in sicer v 250 osebnih vlakih, če računamo vlak z osmimi vozovi. Na leto znaša to 29 milijonov 200,000 ljudi v 91,250 vozovih. Če se računa da potroši vsak potnik za stanovanje jed in pijačo le pet kron ostane vsak dan v gostilnah in hotelih 400,000 kron ali na leto 146,000,000 EL
Srečen natakar. Znano je, da je francoski cesar Napoleon I. rad zaha-al med ljudstvo, da bi slišal, kaj se
• Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg- ameriške proge, kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakoT sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 25. ajprila ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje dne 2. maja ob 10. mri dopol.
LA SAVOIE odpluje dne 9. maja ob 10. uri dopoL
LA PROVENCE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop,
LA SAVOIE odpluje dne 6* junija ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. mi dopol.
V	BREMEN
(proga severonemškega Lloyda):
KRONPRJNZ WILHELM odpluje dne 23. aprila opoludne. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje dne 14. maja ob 7:30 zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje ll, junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 18. junija ob 10. uri dopol.
V	HAMBURG
(Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 30. aprila ob 6:30 zjutraj.
DEUTSCHLAND odpluje 30. maja ob 7, uri zjutraj.
DEUTSCHLAND
odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam hode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
PRETORIA
odpluje 8. junija ob 3. ari popoludne.
AMERIKA
odpiuje 15. junija oh 7:30 zjutraj.
Ako kedo želi pojasnila se o dragih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St, New York, in po strežen hode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železniei in kdaj dospe:v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vsi prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev ▼ New Yorkn.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
ONI ROJAKI kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t. j. se voziti cenejši, naj se po-služijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom.
Parniki odplujejo:
SOFIA HOHENBERG dne 15. maja opoludne. • LAURA (nov pamik) dne 29. maja opoludne.
FRANCESCA dne 11. junija opoludne.
Kje sta JOSIP ČESEN in JAKOB MLARTINČIČ T Prvi je doma od Novega mesta in drugi pa iz Cirk-aiice. Bila sta v Ashtola, Pa., pri imeni na staran. Za njihov naslov ■bi rad zvedel: Frank Jurca, 1247 E. 55th St., N. E., Cleveland, Ohio.
(19-23—-4)
Kje je ANTON KOZOGLOV? Doma je iz Novega mesta. Pred jednim letom je bil pri meni v Kenoshi, odkoder je šel v Cleveland, Ohio. •Imam mu .poročati nekaj važnega. Zato prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Louis iftisel, 24; Lfnion St., Kenosha, Wis,	(22-27—4)
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praikom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, Ce ni to resnica plačam rsalcomu $500,
Jakob Wahcic,
329 SOUTH FRONT STREEIT STEELTON, PA.
Dalje so se krasni postni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
ZEELAND odpluje 27. aprila olb 3:30 popoldne.
KROONLAND odpluje 4. maja ob 10:30 dopoldne.
VADERLAND odpluje 11. maja ob 3:30 popoludne.
FINLAND odpluje 18. maja ob 8:30 dopoludne.
ZEELAND odpluje 25. maja ob 2:30 popolndne.
KROONLAND odpluje 1. junija ob 8:30 d opoludne.
VADERLAND odpluje S. junija ob 2:30 popoludne.
DELO DOBE PREMOGARJI.
Izurjeni nakladalci in kopači s stroji, z rodbinami in boarding-housi; nove hiše, dobre plače in stalno delo; tu ni štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pri: RED ROCK FUEL COMPANY'S COLLIERIES,
Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici
((23-30—4)
FINLAND
irovori o njem in njegovem "vladanju. ' ^lAuje 15" j»nija <"b S:30 dopoludne. -Va takih sprehodih ^a je spremljal j	ZEELAND
dvorni maršal in njegov zaupnik ge- I <**f>foje 22. junija oh 1. uri popoldne, ncral Durve. Nekega dne sta šla v ne-
ko gostilno in naročila zajtrk. Ali ko je bilo treba plačati, sta bila oba v nepriliki, ker nista imela v žepu niti novčiča. General Durve je prosil go-^tilnirarko, da ju počaka za znesek 15 frankov, ali gostilničarka ni hotela ničesar slišati o tem. Napoleon in Durve sta se pogledala. Ali naj zaradi 15 frankov izdasta svoj stan T Iz te neprilike ju je rešil neki natakar, ki je plačal dolžnih 15 frankov, rekši, da je prepričan, da mu gosta, čeravno ju ne pozna, povrneta ta znesek. Uro pozneje je prišel v gostilno general Durve in vprašal gospodinjo, koliko da ceni vso gostilnico. Ona se mu je sprva smejala, ali ko je resno vprašal za ceno, je odgovorila: 30,000 frankov in niti solda več ali manj. Durve je vzel iz žepa 30,000 frankov ter jih izročil gostilnič&rki, gostilno pa je
V BREMEN:
MAIN
odpluje 2. maja ob 10. uri dopoludne.
GROSSER KURFUERST odpJuje 9. maja ob 10. uri dopoludne. RHEEN
odpluje 16. maja ob 10. uri dopoldne. MAIN
odpluje 6. junija ob 10. uri dopoldne.
GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V HAMBURG:
PRETORIA odpluje 27. aprila olb 4. uri popoldne. KAJSERIN AUGUST® VICTORIA odpluje 16. imaja cA) 8. uri dopoldne. AMFSKIKA
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in En um claw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi
FRANK SAKSER CO.
JOHN KRACKER
ZUCJLID, O.
daroval natakarju, ki je zaupal ne- odpluje 23. maja ob 2. ari popoldne.
■f-.'i'ai/i-afe.;:
Priporoma vojakom svoja isvrvtua VIKA, ktera ▼ kakovosti nadtrilju jejo vsa draga ameriška vina.
Radeče via© (Concord) prods j« pe BOc gadono; belo viao it aiawo, po 7®c gaiono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA vn.Uk JE 60 QALON BRIN JE VEG, z« ktereg* «em in portiral ormje iz Kranjake, v«sij» It steklenic «edaj $13.00. TROPINO VB t HM gaiona DROŽNIK $4.76 f> Iona. — Najmanj« posode zs žganji ■o 4% galone.
JTaretilo* Je priložiti denar. Ca ekila naročil* se jjoiporofe
JOHN KRAKER
EacM. Okla.
TW17T > brzoparnik dobiš za
I I KPi M ! . ro družbo hočeš naj-< r je in bodeS najso lidneje postre.l pri Fr. Sakserju. 109 Greenwv 1	New York, zate
*e *sak Si. « m mero obrn-
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
KiTJIG-A
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICALINSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tuSu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zun; nje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, negah in križu.
V dokaz nekaj naj'novejsih zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Moblen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da sfavite v Časopise in se Yam lepe zahvaljujem za Va.a zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sc:n sedaj popolnoma zdrav, cla ne potrebujem vet zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsnkomu Vas priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK,
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega I zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko Časa traja bolezenjn vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za
•poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
ID1 E. C. COLLINS MEDICAL INSTiTOTF
j 140 W. 34!h St.	Sew York N. Y.
i Petern smete mirne duše biti pifgpričani v kratkem popolnega!
J ozdravljenja.	^	(

KOLIKO JH URA?
To Vam Elgin ali Watham pre vedno najtočnejše kažejo ! Veliki ce-nik, opremljen z več sto slikami teh nr in drage različne zlatnine po naj-nižih renah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Piiite takoj po njega I
MARKO KOFALT/
249JSo. Front St.,-STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pulnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobročne listke za v stari kraj za vse boljše parnikn in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Air*. Marko Kofult \r naš astojmik v-.e ^o^lc in rojakom top'.o p: i poročamo.
FRANK SAKSER CO.
1—■ —aimina n mi m ■ i...... m
Eojakom r^lT^*"-
-aznanltim, daj. za tamešnji okraj moj
_ii pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
1 4824 Blackberry Alley	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter cb sobotah do • 8. ure zvečer.
g*.	|aipu.t*CfaJIJ.
Frank nfti mii%i 11 n A
■ *
pi ^m., ■ * ...
jih i
tatu v bi
vaqi
za puha don Ver.
"Wirinetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glaa Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
"Jedno kravo in tri vaqueros!" zavpije ona in tleskne z umazanimi rokami, da i>o>kočijo naši konji. "To je strašno, — grozno in vnebovpijoče! Ali s>te jih presenetili pri dejanju, don Fernando e Colonna de Gajalpa?"
"Ne samo pri jednem ampak pri vseh, sehora Eulalia. A niso jih samo po biLi, ampak tudi spekli in snedli."
Doni ne oči se dvakrat povečajo.
'■Spckli iu snedli? Kravo ali tri vaquerose, don Fernando de Gajalpa
y ltoot redo t''
"Najprvo kravo, seiiora Eulalia."
"Najprvo! In potent, Jon Fernando Rostredo y Venango?"
''ToU'in? l'otem nič vei", ker smo jih zmotili, da niso kaj hujšega počeli. Mi miki jih prijeli in privlekli semkaj, senora Eulalia."
"Pr.,;«'!i iu privlekli! Ves svet ve, kako pogumni vitezi ste! Kdo so ti ljudje, don Fernando de Molynetros e Colonna?"
'•Ti tri j.- beli >o mormonei iz mormonskega mesta, kteri hočejo iti v San Fraaieisvo, da spreobrnejo Californijo."
♦•Polnoč, pomoč! Milijonarji, pa kradejo krave, pobijajo vaquere in t: j o / rt* t i. 1'aije, don Fernando de Rostredo y Venango!" Ta i-i"iiuo, kteri je tak kot zamorec, je odvetnik iz — iz — kaj vem, .o.i Ognjene aemlje. On hoče priti po zvijači do neke dedščine Franeiscu, seiiora Eulalia!"
l'o /a ijači dobiti! Oh, jhjtem ni nič čudnega, da so potolkli kravo in ! lil k.io je zadnji, don Fernando de Colonna y Gajalpa?"
•	T.: ,<• t;t\ kak lndiauo bravo, a je Ilotentot iz — Grenlandije. On hoče kazati misijonarje za denar, seiiora Eulalia!"
"O! t»! O. Kaj nameravate .-toriti s temi ljudmi, don Fernando de Molynares v (iajalpa e Venango?"
**Ja/ ,j:h bmb ai obesil in poslreljal. Skličite vse ljudi, senora Eulalia!'
"V-.- v-j-e Ijuili !Saj v>i tukaj, raz ven zamorske Betty, a tudi ta Zdaj it*le vidim, da ?o vsi tukaj, a vendar so tri vaquere ubili, lo e Rostredo de Colonna!"
"To ti-ncmo že še videti, seiiora Eulalia. Zaprite vsa vrata, sefiores, da ne lv"!o tnogii vjetniki ubežati! Jaz jih hočem takoj strogo soditi in obsoditi."
Edi::a vrata -o, a še ta tako zapahnejo, da smo imeli vjete dobrega dona in vse njegove sefiores.
"Ta.i<>!" pravi ranchero. ''Prinesite mi stol. Ivonje vjetnikov prive-žeuio na kljuke, potem pa začnemo takoj."
M n lotimo prav nič njegovih ljudi pri izvršitvi povelj. Ker nam umaknejo konje, dobimo potreben prostor. Seveda se prav nič ne bojimo bodoče sodbe.
Pi -t » tri stole. Xa srednjega sede don Fernando, na stranska dva pa i"."[•;» Eu!a!ia in -ehorita Alma v svojih že opisanih oblekah. Mi se atianemo, na kar nas obkolijo vaqueri.
"N:i,,|.'Am ho«-« i.n poizvedeti za vaša imena," začne ranchero. "Kako ti je ime?"
"Bob," d vrne zamorec, kteremu je veljalo vprašanje.
"Prav lopovsko ime. In ti?"
VVinnetou."
4* Wiuuetou ' Ukradeno ime! Tako ~e imenuje največji in najslavnejši indijanski glavar, kakoršnih ni nič."
44In ti?"
"Marshall."
da mu je tudi tako ime!" doda brž sefiorita in se obrne k
materi.
•	* Vankeejsko ime," jhj mrmra ranchero; "tudi ti so maloprida. In ti?"
44 Sans-ear."
"Tudi ukradeno ime, kajti tako se imenuje neki star lovec, kteri je daleč na okrog najpogumnejši lovec in najslavnejši sovražnik Indijancev. In tit"
••Old Shatterhand."
"Z..;,. : . i L: adeuo. Vi niste samo roparji ampak tudi drzni lažniki!"
Stopim bližje tako, <ia sem prav pri -surovem vaqueru, kteri je vjel Bernarda v la>o; zato zasluži mal spomin.
"Mi ne lažemo. Ali naj vam dokažem?"
"Dokazi."
V trenutku zadene vaquera moja post. da ?e zgrudi brez glasu.
"Ali ni to roka Old Sbatterliandova?"
" 1 >r. me. Al n.;; : jaz z^ubavam zavest. Jaz in.am vapeurs; mene pri-j. m' kr<!" kriči >efioia Eulalia, razprostre roke in pade na sree dobremu dutiu Fernandu.
Ta hi »V poskočiti, a ne 'more, ker na drži trdno sladko breme. Vpije na jNin airanje: >efmrita Alma mu krepko pomaga. Mehikanec je na konju dnl»-r 1» 'jevalee, a na tleh prav t ako -lab. Pravtako je z vaquerom; oni so v vidni zadregi, ko zgrabimo puške in namerimo. Jaz nadaljujem:
"N, bojte se. -enore>; če hočete biti pametni, se vam ničesar ne zgodi, j Ja/ vam hočem pojasniti le malo napako, potem pa lahko svobodno nasto-! pate proti nam."
<;remi malo bližje treh stolov in se globoko priklonim.
"Donna Kulalia, ja/. svin častilec lepote in strasten občudovalec ženskih krepostij. Ali mm-ih prositi, <la se zdramite in me vsaj malo pogledate z vašimi ponosnimi očmi?"
" Aeaahhh!"
Tak <l< lis vzdih ..lajšanja zagode iz njenih trpečih prs. Pogleda me z I majhnimi očmi: na rumenem obrazu se |>okaže izraz dobrovolja, kteri je pa; bolj podoben bojazni in zadregi.
"1/ pa donna, vi >it» gotovo slišali od eours d'amour, ljubavnih sodišč, \ preijih časih, kterim so predsedovale obožavane ženske; njihovim razsodbam -e je moral pokoriti vsak. Ob-odba don Fernanda ne more biti pravična. ker zastopa sam stranko. Zato jra prosimo, naj odda svojo moč v nežne roke in prepričani smo, da se lx>de kaznovalo le prave krivce!"
"Ali je to res vaša želja, senor?" zatrobi s takim glasom, kot bi imela krtačo v vratu.
"To je naša resna želja, donna Eulalia! Sieer nismo taki, da bi mogli stati pred obličjem take gospe, kot ste vi, ker smo že več mesecev v divjem zapadu. Toda dobrota je najlepši kras ženskega spola: zato upamo, da bo-dete uslišali našo prošnjo!"
44 Ali s>te res možje, za ktere ste se izdali?"
"Res!"
"Ali slišite, don Fernando de Venango v Gajalpa? Slavni sefiores so
me postavili za -odnieo. Vi veste, da ne trpim nobenega ugovora. Ali ste zadovoljni?"
Napravi zelo kw i obraz, kar dokazuje, da i i.a donna prvo besedo v hiši. Nato se globoko oddahne:
"Prevzemite mesto sodnika, seiiora Kulalia! Prepričan sem, da jih bode te obesili."
"Kakor bodo zaslužili, don Fernando de Colonna e Molynares!"
Obrne se k meni s pozivom:
"Govorite, senor; vi imate besedo!"
44 Vzemimo slučaj, donna Eulalia, da ste vi lačna, trudna potnica in
dobite v savani kravo, ktere sočno meso vas poživi popolnoma. Ali smete ubiti to kravo, če prepustite kožo lastniku?"
"Ootovo, to je vendar povsod v navadi!"
"Ne, to ni povsod v---" ugovarja ranchero; ona pa ga hitro
prestriže:
"Tiho, don Fernando! Jaz zapovedujem; vi smete govoriti samo, če vas pozovem!"
Sede pobit na stol. Tudi na obrazih vaquerov se čita, da je njena
beseda vse.
44To je naše veliko zločinstvo, donna," nadaljujem. "Kar pride ta vaquero, kteri leži na tleh, vrže laso na senora Marsballa in ga vleče za seboj. Mrtev bi bil, da nisem ustrelil konja pod vaquerom!"
"Marshall! To ime mi je drago. Neki senor Marshall, Allano Marshall stanuje pri moji sestri v San Franeiscu."
44 Allan Marshall? Mogoče iz Louisville v Zedinjenih državah?" vprašam začudeno.	jj - ^M^mIa ^'M: J%jLM « (Dalja prihodnjih.)
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEY Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reurnatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. ill Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo.
25 in 50 centov.
, F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
JOHN VENZCL, 1017 E.g62nd Street. N. E, Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
H A R1A1 O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.


Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem In Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
ooooNEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".

AFSTBO-JMEBICAS lil
Regularni potni parnikl
"Giulia** odpluje 4. maja.
"Eugenia" odpluje 11. maja.
"Sofia Hohenbe/ g odpluje 15. maja.
vozijo 9ied New Yorkom, Tretomjln Reko.
iNajpnpravnejfca in najcenejša parobitdna črta v * Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C8> Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Cupapie Generale Tieosatianilpe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UORUANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vija'ca '•LaSavoie" „ „ „ ''La Lorraine" „ „ ,, "La Touraine" , ,t „
"La Bretagne".............
"La Gasgogne"............
........14,20(1 ton, 30.000 konjskih moči.
... -----12,. «10 „ '25,{**)
.........12,000 ,, 25,»H)0 ,,
.........10,0( M) „ 12,<K>0
........8,<KMI „ 9,000 „
........„ „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri d i> pol ud ne iz pristanišča št. 42 North fiiver, ob Aorton St., N. Y.
•LA PROVENCE •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE •LA TOURAINE
25. apr. 1907. La Gascogne	18. maja 1907.
2. maja 1907. *LA PROVENCE 23. maja 1907. 4. maja 1907. *LA LORRAINE 30. maja 1907. 9. maja 1907. *LA SAVOIE	6. junija 1907.
16. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
JVi®	Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St.. Chicago, 111.
CUNARD LINE
F>ARIN!KI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
V or k a <Lj 2 . aprila.
odplu e iz New Torka dne 2. maja.
odpluje iz New Yorka dne 16. maja.
ULTONIA, SLAVONIA IN PANONIA SO parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in so xelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Voinje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
Tke H Steamship Co, M,
ULTONIA
PJ10N1A
CiBPATHli
BOSTON: 26 State St.
MINNEAPOLIS: Guaranty Building.
21-24 STATE ST- NEW YORK.
CHICAGO: 67 Dearborn St.

FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje ir» najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na tlom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarja po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York.11 domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to vehke vrednosti.

Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.

BOJAJLL, NAROČAJTE SE NA j Za vsebino inseratov ni odgovorno "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN ae uredništvo niti upravništvo. NAJCENEJŠI DNEVNIK!	1 Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI, «A!t$ČAJTE BE NA
"GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!





O
R
0 S
1
BOLNIKOM NA ZNANJE.
haši po čelen svetu slavni profesorji.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo aa sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega proda jamo po na vodih naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda katert se predrzne obljubiti ali prodajati ,,Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že vec kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svete ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	^
' Kdo Vam more teti bolji dokaz da Vas ozdravi? _
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
Jtoeden drogi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil Zato bolnik«
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdra\ili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dui rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo Mfiša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.	r ^
Tistim kater, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!	^
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od liudih posledkov se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, tla brez kakšnega odlašanja na nas pišete m naši gi.sp.uli zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. No verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne iu se samo na sistematični način popol-r°ma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * • » Samo ge kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ goče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo Jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da ae v človeka razširi in kako da Človeško telo propade ako s nusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen edravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška jLnjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode earn spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali pro8tor nam ne dopušča da bi vse ozn&nui. kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Ml pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in o dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo a Irazrga stanu iz stare domovine to je dober dokaz, da bo naši zdravili neprekoslivi in da so prispe L do največjega človeškega znanja, kateri nam pofiljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena., PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:	/ *« j
AMERICA EUROPE Co. (61 Columbus Ave., New York. .'

odi
V a^Mjood IG. as« dol


■