gosp dar i rtni šk in Tečaj aro Ijshajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 10. aprila 1867. Gospodarske stvari. Zmrzljina sadnega drevja. Drevó malokdaj pozimi zmrzne, ker je muzga ta- Mutterkorn) se nenahajajo edino krat že trda zmrzne Zitni rozicki. v Spisal Fr. Solmajer. Žitni rožički ali vranji parklji (secale cornutum, temuč tudi spo- samo v rži L /JJLLLJ. JLiJJL y A.V/1 JV JJUU^W aiv liuiliwjwjv UU1UV OCiLUU V X UJLy t pozno jeseni ali pa zgodaj v ječmenu, prosu in mnozih druzih rastlinah. Če Aiav ti UC« ^ ^miAUU IU J ^UVUI. O J J ; J^* xxixjlv/^axa Vil u^ih r MUtiiJLiajJla OJ^U" pomladi, ali pa včasi tudi že pozno pomladi ali celo mladi ali zgodaj poleti pogostoma dežuje in potem drevó, tudi v korenini, ali jice, ali cvetje in mladike. pa le koža, ali nektere ve- naglo vročina pritisne, ali ce na vroce dneve oster mraz Jeseni zmrzne, kadar ima drevó še muzgo m hud mraz nastopi posebno po deževnem vremenu 7 les poln vode muzga v ko spomladi ravno tako, kadar nastopi, daje ta nagla vremenska prememba povod na ali druzega žita izcimijo rožički. to da se v klasji rži ze muzga v uruvcou. u cocux cc jjuxucigc*, drevó prisilimo, da se mu muzga pred mrazom strdi. ; ali pa drevesu. Jeseni se pomaga če General Field pa trdi, da žitni rožički se napravijo po tem, da neka muha, podobna našim navadnim mu- ham. 7 To se zgodi, ako mu listja kadar je že čas, vsaki dan 9 vbode v klasje. Žitni rožički se lahko spoznajo po podolgovatih av oc ziguui, ai\u 1X1 u. noija, i\auai j v-. ju\j v »ma ** viuiAi črnikastih ali temnovišnjevih izrastkih, ki pa so tudi nekoliko potrgamo, da iz zraka živež zgublja, jeseni, rdeckasti, ako je zemlja poljá mokra in prst z železom celó do konca meseca prešinjena; znotraj je bela reč, gobi enaka (sphacelia ali še ne pred vsemi svetimi, ov, uu «x^»^*. listopada; spomladi pa če drevesu korenine bolj dolgo segetum). mrzle ohranimo da ženó če namreč ledu nad ko- Žitni rožički dišé po drožjih ; so strupeni, ker imajo renine naložimo, ali pa s smrekovimi vejami itd. jim v sebi tvarino, ki je oštra, pa tudi omotična. Čem bolj so rožički črni, tem bolj so strupeni. Posebno moô senco 7 naredimo, da muzga ne gré. nevarnosti pozebsti so drevesa z bolj debelo svr- imajo vranji parklji do maternice. ktera stojé bolj v nizkem in mokrotnem kraji, ki šijo, ktera stojé bolj v nizkem in mokrotnem kraji, ki Ako se povžije rženi kruh ali sicer moka iz take so zgodnje, in v prvi toploti kmalu začno brst gnati rži, ki je bila polna vranjih parkljev, napravi se pri tačas kadar se muzga še ni zlesenila in torej drevo še ljudéh huda bolezen, ki se imenuje žitna božjast mladikah ali po deblu ali še (Kribbelkrankheit), ki je že veliko ljudi pomorila zlasti ni za mraz, ker muzga po celo v koreninah zmrzne, da drevó oslabí ali pa celo na kmetih in bolj ubozih. 1596. leta ^se je v Hesii, usahne : tacih je treba bolj varovati. Kadar drevó zmrzne, a^vc^jl.w ju«, j. xanou^xvcm, v zmrzne vodena rec v njem in še celo poči, ker ga led in Slezii prikazala huda ta bolezen; 1805. leta okoli Krems-a v gornji Avstrii. Družba zdravnikov v Parizu je 1777* leta dala leta 1709. na Francozkem pozneje v Svaj ci Lužičah razžene. reč Korenine drevesa pozebline obvarovati nobena bolj ne pomaga kakor listje, ki se jeseni razgrne skušnje napravljati z rženimi rožički, da bi se dognalo ali nastelje okoli tacega občutljivega žlahnega sadnega ali je taka moka tudi živali škodljiva; in zvědělo seje, drevesa. To je najbolj po natori in dá drevesu boljšo da vsej domači živini pa tudi kuretini zeló škoduje. gorkoto in manj mokrotě mimo slame ali maha, ki bolj škoduje, kakor pomaga. Ce spomladi že pognani brst in cvet mraz umo- Moka tacih rožičev z mlekom pomešana muhe umori. Ker sem tudi jaz sam iz lastnih skušenj se prepri- čal. riti žuga, svetujejo skušeni vrtnarji velik dim napra- spodarjem, naj pazijo na to da je taka moka škodljiva, zato priporočam go- 7 da se iz rži viti, ali pa ce je mogoče drevó pred da solncem z a kri ti, strupeni parklji. Ker pa ve vsak kmetovavec odpravijo da ni mraz počasí zgublja, ker znano ]e, da dl JV JL A V My • UjJVUl I J JLXVJL V U V O CA) XV. IvllAvlv Y Cu Y \J\J y UC« XXI zmrznjene lahko na njivi iz rži pobirati te rožice, zato naj se saj skrbno to storí, da se odvrne nesreča mladike solnce tako popari, da se kmalu sčrnijo in po-sušé. Tudi z vodo tako drevó poškropiti,, predno solnce za moko in kruh namenjena 7 da se rž > ki izhaj a zjc* jLuunu iu ixiuu uauicujcuct , IIaj poprej zj v a ržiy v uuy (kropom) popari in ta voda odlije. Ta poparica vzame z vrelo VOCLO e 7 včasi pomaga, ker voda zebljino počasi taja. Ce je pa drevó pozeblo ali v vejah ali na koži se spomladi vsi ozebli deli, če tudi vsa koža, naj zmrznj eni m rži dober. strupeno moč; kruh po takem ni nevařen in je brst obřeže, in vse rane z drevnim mazi- lom zamazej o. Ce so pa korenine popolnoma pozeble zgubljeno je drevó, posebno če se to ni prej spoznalo da se Je 9 - že sušiti začelo, ali če je deblo po čilo in 7 7 * suho kakor postavimo, druga sadna drevesa breskve, orehi itd. 7 vinske trte, kadar pozebejo; pa tudi Nove znajdbe. Da se železa in jekla rijá ne loti, priporoča profesor Bôttcher v Frankfurtu to-le : Enaka mera gorkega terpentinovega olja in gorkega belega vozka se skupaj zmeša in železná ali jeklena stvar prav malo s to zmesjo namaže. Ako s drgneš 7 se tudi sveti. o prteno cunjico stvar 118 # Namesti drv ali oglja skušajo petrolej âl 1 kamnitno O 1J C j ua ^ ujiui ivu! 1j v maoiuam y xvl t v coi hx v j iva/iuj u j^rc* tu jjvouuuu îaotuiju j ua V1U1JU jih sopár goni (Dampfmaschine). Za postně vozove na ravno na tacih mestih in ravno v tacih razmerah, kakor morji med Angleškim in Ameriko se pri vsaki vožnji se v solnčnem obrázku nahajajo tište spredaj popisane da v z nj im kurijo mašinam ki Te svetle črte, ki jih daje obrázek take ali take vidijo tvarine, kažejo pa to posebno lastnijo da olnjato kurjavo prihrani 30.000 gold. Svet vsak dan bolj prebrisan. Je temne crte. Mf. Natoroznanske stvari Nove najdbe v solncu. Kako se ta reč, tukaj temne, tamkaj svetle črte, more razločiti? Drugačna poskušnja ponuja razjašnjenje. Ce se beli luči, na priliko od razbeljenega apna , ali pa solnčnemu žarku dá sijati skozi rumen solnat par in dalje skozi trirobato > steklo, razodene se po tem ves sedmerobarvani obrázek, samo v rumenem delu se vidi ljavi od svetlem solncu, njegovi velikosti, njegovi da- temna črta ravno na tem mestu, kjer je sam solnčnat naše jjavj. vu uaotí zeilllje , \J iuu ajj. guijvuu, xwi jv viiu JJlčtLLlCLl 1M&&ČU OVCtlU UilU. JULLdi Stí lUikćtJ, UČI piaiUCIl je zemlji in drugim planetom, se je že mnogo preiskavalo vsem drugim barvam dal skozi iti, samo tisto barvo, in naznanjalo. Vendar veliki napredki, ki jih dopegajo ki je bila njemu lastna, pa je povzel; in tako je ostalo vsaktere vednosti dandanes, daj ej o čedalje več in več tisto mesto v obrázku brez svetle barve in temno. Enak pogled je pri druzih tvarinah; če se skozi njihov plamen vodi bela luč, obrázek za trirobatim steklom Doslej ni bilo mogoče odgovoriti, če se je vprašalo : razkrije temne črte ravno na tistem mestu, kjer plamen iz kakošnih tvarin da je solnce; predalec je od nas, sam na sebi daje svetle barvane črte. o luči in gorkoti ki jo ono daje plamen kazal svetio Črto. Zná se tukaj, da plamen je spoznati pri vseh vidnih stvaréh; in tako je tudi o svetlem solncu. in gledati se naravnost ne dá v tisto. Za gotovo se je Po tacih zgledih se daj ej o tudi sklepi delati zastran vendar moglo soditi iz preiskav, da solnčna krogla ima solnca. Solnčno jedro mora nekako silno razbe-za jedro obširno telo, bodi si iz trde ali kapljivo tekoče ljeno biti, da od sebe daje belo luč, ktera bi sama tvarine, in da okoli njega je nekako zračno ogrinjab, na sebi pustila obrázek s sedmerimi barvami celoten kakor okoli naše zemlje, dasiravno vse bolj gosto, nekaj brez temnih presledkov. Pa okoli solnčnega jedra parno, nekaj svetio, in nekaj zopet megleno. Iz lastnosti, kakoršne razodevajo luči v zemeljskih tvarinah, če so v razpenljivo tekoči podobi, se je pa v zadnjih dneh začelo sklepati, da v solncu se nahajajo razne, pa ali kapljivo tekočem stanu. Tišti pari" povzemajo ne- mora tudi biti ozračje z raznimi tvarinami, ki so za- voljo velike vroČine v parni ali razpenljivo tekoči podobi kakoršne pa se na zemlji nahajajo le v trdem prav take tvarine, kakoršne se kažejo na naši zemlji, ktere vrste sedmerih barv v solnčni luči m tako se Solnčna luč , kakor se sploh razodeva našim kažejo temne črte v solnčnem obrázku. Mnogotere teh ocem, je vsa bela. Vendar ta luč ni izvirna in sama temnih črt se snidejo s tistimi črtami, kakoršne kaže na sebi bela, ampak sestavljena je iz raznobarvanih obrázek raznih znanih tvarin naše zemlje; in po takem žarkov. Jasno je to po učenih skušnjah, pa nektere se more tudi soditi, kakošne tvarine da se nahajajo Ce se be- prikazni to dokazuj ej o tudi prostému umu. lemu solnčnemu žarku dá posijati skozi trirobato steklo v solncu. Sol, magnezija, apno in železo je poleg teh se njegovi posamezni žarki po šteklu v stran nagnejo, skušenj gotovo v solnčnem ozračji; za baker pa ne vsi po enaki meri, eni več eni manj ; in tedaj uv um vuu vin ui«iij , m cinek in barij ni tako gotovo, is ^ ui«ium ui se pokažejo poredoma sedmere barve: rdeča, poma- cih tvarin utegnilo v solncu biti: Zastran zlata, srebra rančna, rumena, zelena, višnjeva ali plava, temnoplava eina, svinca, živega srebra, kremenovca, invijoliČna. Posebno razločno in lepo se vidijo te barve, njenca, kamnjenca, arsenika, antimona po malem bi ta- > in če se belemu žarku dá skozi tesno luknjo posvetiti v stronca se ni našlo znamenj, da bi tudi tište se nahajale temno izbo, in ondi skozi trirobato steklo na sténo se y solncu. sprostreti. Ravno te sedmere barve se Čudno razgle- . Po tacih najdbah se vpraša dalje še zastran druzih dovati dajejo v mavrici ali božjem stolčeku, kadar nebes nih teles, iz kakošnih tvarin da bi utegnile biti ? se solnčni žarki ob jutru ali ob večeru lesketajo v dežnih O luni in planetih se po obrázku, kakoršnega daje kapljicah, ki solncu nasproti na drugi strani padaj o iz oblakov; celó v vsaki kapljici vode in v rosi po samem vse sedmere barve zaporedoma, kadar se vanjo njihova luč za trirobatim steklom, ne more nič poseb-nega sklepati; zakaj oni se nam kažejo s tisto lucjo, ki jo prejemajo od solnca, in toraj dajejo enako bar- z očesom oziramo iz ene v drugo plat. Te različne van obrázek. Drugač pa je pri z vez dah, ktere se sedmere barve pa še niso vse, kar se v takem prikazku svetijo z lastno lučjo; tište dajejo za trirobatim steklom razodeva; če se namreč ta mnogobarvani obrázek pre- obrazke, ki se ločijo od solnčnega in so tudi med zira z drobnogledom, se v vsaki barvi po čez kažejo seboj različni. Na priliko Sirij v svojem obrázku kaže tanke temne črte, ki vselej v enacih merah narazen široko temno črto v zelenem delu in ravno tako v vi- joličnem ; druge zvezde se razodevajo zopet drugače ; nektere zvezde, ki daleč narazen stopijo, dajejo skoraj ne- ostajajo; nektere teh temnih črt so nekoliko sirje, ktere nekoliko ože , in šteje se jih do zdaj že na 2000. Te temne črte so prav lastne solnčni luči; zakaj če se enakoličen obrázek. kteri drugi beli luči, na pr od oljnatega svetila, ali od Ker so take poskušnje celó nove, zato se zdaj po razbelj enega apnenega kosčeka, dá posvetiti skozi tri- njih more še dosti sklepov delati. robato steklo, se po njem sicer vidi vsa sedmerobarvina prikazen, ne vidi se pa nobena temna črta v njej. Druga je pa pri tvarini, ki je v razpenljivo tekoči podobi raz-beljena; taka kaže vanih črt po samem. Na priliko H. Politične stvari. eno, ali pa tudi več in raznobar- je v hudem plamenu sparila, daje oHrazek s samo svetio rumeno sol, ki se Za Avstrijo gre Mi Avstrij črto brez vsake druge barve; apno z drugimi tvari- vso moč oklepamo imcu^ „xivomja iu ^ nami združeno daje razne rdeče, pomarančne in zelene trdno držati, da nam celó ne zgine, kakor nam j smo že tako dalječ prišli, da se na Avstrija" in se ga moramo ? ža- 1 baker (kuper) kaže mnogo svetlih črt od rde- libog že skoraj črte čega do vij oličnega konca ; železo manj ko 60 poredoma. ginil kaže raznih črt nič t sama Res potrebno eprenehoma govori o A v s t popadek in nam je zgim y da se vedno in vedno y da krepko povdarj 119 Avstrija, đa 3e nam ne vstvari govorica, v kterej vec sledů o Avstrii Skoraj je že prišlo tako dalječ oficielnih ? ofi go in Avstrijo. Pa tudi tukaj ta reka ni skozi in skozi , temuč mnogokrat pretrgana. Deloma je namreč mej a cioznih in časnikarskih pisarijah je zdaj vedno vorjenje o Ogerskem in druzih kraljestvih in de želah ali pa o deželah ogerske krone in o deželah padaj o pod ogersko krono. Nas takraj Litave avstrijska meja un kraj in zopet ogerska t akr ai t A 1 ê 1 • 1 • 1 1 "M W • a * — reke bij Ali kaj briga ohole Magj to v 7 Tako AI r^aj uii^w vuuiu ATAU^J ai u tv/j JLUL jih rog! Žalostna majka Avstrij m tiste, ki tro pise 77 Reform v 11 listu ne zaznamvajo le nikavno (negativno) ; pravi se le, da ne kam da bo- se padamo pod ogersko krono ; ne pové se pa, spadamo ali kaj da smo sami za-se. Nazadnj demo morali še srečne šteti, da postanemo „pritikline* (partes adnexae) ogerske krone! Kadar se rabi bolj milostlj Glasi vnanji o sedanjem stanji Avstrije. c stanji Avstrije piše nemški roler Stimmen" tako-le: časnik tirolski ,,Ti- beseda 7 imenujejo ljudjé Naj tudi vladi sedanji v eno mer hvalo pojó tišti 7 ki nas „zahodnj polo države," To ime pa, ne da samo si prikladajo ime „brambovcev ustave", 77 verfassungstreue" ali ob sebi nič ne pomeni, ono je zemljevid , smešno in napčno tudi Ako smo vendar ostane gotova resnica 7 ' lJC"} OMUiU jjvtMmuv/ivv;? WWIIMI v , í V/UUM1 UOUC4U& ^UliU Va 1 UOUHjftj kakor nam kaže da se v Avstrii bori velika večina narodov takraj Li- m državna tave (zunaj Ogerskega) za večo samostalnost, hodnj apolo 7 morali bi biti Ogri i z h o d n j Og država tega borjenja ne bode opustila, želí. Ako se tedaj razglasuje po svetu predno ne doseže, česar se- da JV/j UCI KJ L Ulil jJ V 1 V Y 1 U 11 C« Ui^JUiYC«^ "V"* ^aíav KJ v/ vvviwj iMi^^AMiOUJ V JJ KJ O V VtU y VACk J6 OC" gerske države, oni se domišljujejo danji ministerski program (sedanje ministersko posto-državo in govorijo (kakošna milost!) o panje) pravi (korektni) izraz nepremenljive volje Njih pa temu pro testuj ej o, da bi bili pol polovica kake same za I _ naših deželah le kakor o „drugih posestvih" njihovega Veličanstva in ne samo poskušnja kakega ministra kralj ^^^HflHHHH Besede „Avstrij a Kakor da bi se je navlašč ogibali, zdi se nam, vendar mi takemu zagotovljenju ne verjamemo nikakor. daj že skoraj več slišati ni. Program, kterega ima naša vlada v glavi, znabiti da skoraj Je popoinoma korekten; al to, kar gotovo le Ogrom videlo 1c v1uc1u j da J ill et» ivuv Xi. »Oil li i XUVIVUltl VAM» jjuiï^i VJ vy KJ vuviu j iU U1U.WUV1 ux ntua JJ_IU. ^/uvuaijciii tudi zarad tega ne pride beseda Avstrija več čez usta njegove korektnosti. Tako imenovanega„ustavnega" zbora ljubo, kteri v se kdo štej ga nam je že pokazala, je kalna zmes starega in novega „nazaj" in Avstrii! Morebiti da „naprej" ob enem, in nikakor ni treba mu povdarjati bi zaměřili, če bi se tudi m iz peresa, res ker je ginil vsaj za trenutek — zapopadek se še Avstrij e Tù se nam zopet pokaže kjer zapopadka ni, tam se ob beseda." vedno držati — akoravno se je Ogerskemu dala samostalnost in se je ono skoraj do dobrega odlo- pesnikovih besed: čilo iz avstrijske državne zaveze >7 77 pravem času najde kaka Ker za obstanek habsburške države ostaj popadek ne upa zraven dežel gerske krone, manjka 7 ki še državni za- to ni drugo kot ktera se morebiti zarad nas hranuje kot kaka svetinja (kajti privatnega veselja nikomur nočemo kra- „kita", titi) 7 pravo pa to ni nikakor. Se manj prav pa je 7 ker se ta državni ostanek Avstrija imenovati to, da se za minis ter ske poskušnje vedno na pomoč jdla se je beseda primerna dvalističnemu kliče c e s a rj e v o Veličanstvo. V ustavnih vladah ni na- uu u. l/c* , Auaj uia jg uvouv stanju, beseda „ C i s 1 a j t a n i j a vadno in ni prav, da se v to, kar se po minister Ta beseda je priljubljen izraz za take časopise, skih nasvetih godi, vtikuje imé Njegovega Veličanstva, kterim je zginila avstrijska zavest, — če so kdaj imeli ktero stojí nad vso odgovornostjo. V državah ustavnih tako zavest? Pridno si prizadevajo ti časopisi, da raz- so ministri odgovorni. Saj vendar ministerstvo s tem noče meri ti na to, đa je mogoče, đa cesar več ne bode širjajo tù norčavo besedo in jo spravljajo v rabo. Ni dvomiti, da neumna množica bode besedo to brez po- vprašal svojih narodov o postavodajavnih zadevah, ako misleka zaNnjimi blebetala, kakor marsiktero drugo ne- ministerstvu ne obveljá, prav pohleven državni zbor umnost. Časopisi govorijo s posebnim dopadajenjem dobiti na Dunaj. Ako se to pripetí 7 se ve 7 prav ošabno vedno da o Ogerskem in o Ci s laj- bode moralo biti vse korektno, dokler ne razruši duh ta daj ta 7 o gerskih in gerskih in 1 a j t a n s k i h ministrih 7 o lajtanskih ljudskih zastopstvih itd življenja in napredka vseh • • • • V V 11*1 ovir, ki ga zadržuj ej o m si samosvoino ne poišče oblik, ktere bodo vprihodnje Avstrii ni več duha ne sluha! Ogersko je za-se za- veljavne za blagor avstrijskih narodov!! popadek in stvar, Ogersko je država! Avstrija pa se v dvalističnem eksperimentu zgubila želah, ki ne spadaj o pod ogersko krono v 77 Te Iz teh besed se vidi, đa tudi pošteni nemški listi da boja ne bode pred konec, dokler ne stavlj 77 Bog ve kam drugih de pisano se- doseže vsak narod tega, kar mu gré po večni pra- so prepričani padajoče dežele", ki nimajo vici. Zaupno tedaj glejmo Slovani v bodočnost; sedanje več Avstri biti 7 imenom „Cislajtanija se zaznamujejo s ptujim prečudnim stanje Avstrije mora se na bolje obrniti! Odslej naj po ogerskih sanjarijah ne bode več Av stnjancev, temuč Og in Cislajt Cis laj t imenovali se bodo s februarsko-patentirano ošab Národ in duhovščina pri volitvah. IzMoravskega se „Volksfreundu" piše : Po nostjo tišti ustavni đržavlj 7 kterim Je 7 xuiauu uoaw- jjjl u í a v o o ^ a oo ,, * uinoiiuuuuu . ,,jl u ustavoljubna zadnjih volitvah za deželni zbor ste na dan stopili dve nemška stranka" rešila datum februarskega patenta, če prikazni, ki ste bili sicer že davno znani ; al tako očitno tudi raztrgala s tem državo. Ne bodemo se motili, ko zdaj se še niste prikazali. Prva je vesela, in to ako bodemo imenovali te Cislajt daj bivšeg tega go do mskega cesarstva nemškega naroda „Erzfilister Ene nade pa se še 77 držimo, te namreč, đa se občna lepo soglasje, v kterem sta narod in duhovščina. le, da je mnogo slovanskih občin svoje duhovne pa-stirje iz volilo za izbiralce, ampak ni je bilo v slovan- e ne bode pripravila do tega, da zapiše v svoje skih volitnih okrajih ne ene volitne komisije 7 v knjige namesto staročastitljivega imena „ A v s t r i j in Cislajtanija." kteri ne bi bilo sedelo po več duhovnov. Ta dogodba menda m prazno ime „Ogerska vendar dosti jasno priča o zaupanji ktero po pravici Cislajtanija! Ta beseda je vendar ravno tako ima moravska duhovščina pri ljudstvu, ter je oběma na čast. Ta dogodba pa tudi kaže neoskrunjeno ljudstveno abotna, kakor je smesna, ces, da Lita va (Leitha) kot mejna reka na papirju ima kako važnost. Ta celó ne- pobožnost in je dokaz, da duhovščina delà po smislu 1 • • v • • f I • • j v • y _______"I •__^ J____ I__• 1 1 x J •__• _ • i. J_ pomenljiva recica meji ~~ ~ ~~ ~ ~~ ~ ~ ~ " " ~ v eni sami deželi in še tù celó samo v eni četrtini nižega Avstrij skega Ogersko zaupanje vernega ljudstva; kajti le od tod izvira omenjeno trdno 120 Vse to je, kakor da bi bil dopisnik pisal o s love n- roda, ostane brez ljubezni. Ne mislite, da je naše ljud skem našem národu, ki se ni dal premotiti po prav stvo neumno in nima nikakoršnega zaumena o politic-peklenskih zvijačah, ki so jih izmišljevali nasprotniki nih zadevah. To ni res! Misli vam umniše, nego mar- Prečastita duhovščina je narodu našemu tudi v sikteri državnik. Kdor mu sega v prepričanje njegovo naši. tej važni dobi bila vérna svetnica, prava mati podučevala narod y ki Je y naj in ga hoče strahovati, ta se je prerajtal. Ako kdo, tako tem oziru ostane zvest svojemu spo- narod ljubi svobodnost v svojih odločbah. znanju, svoji vesti, in naj se ne dá prekaniti po kri- ga ne bodo knjižure spreobrnile, posebno takošne ne vih prerokih. In národ slovenski in duhovščina ktere so tako butasto pisane, ko ona: „Kranjci pazite. > u slovenska bila sta skala, na kteri se je glavo razbila y da marsiktera tica, ki je priletela iz mesta na deželo bi ondi gnjezdo naredila za pošast svojo. Očitno je toraj , kakor na slovanském Moravském in Ceskem, da tudi na slovenskem Kranjskem duhov- Govoril sem z mnogimi prostimi kmeti tanko prebrali to knjižico, in kaj mislite kteri kako so na se je glasila njihova sodba? Rekli so: „Ptica se pozná po perji in petji ta ptič pa je ponoćni čuk!" Tudi drugi pomočki niso pomagali. Moralni člověk gleda na ščinoin narod veže trdno vzajemno zaupanje, in to značaj izvoljenca, in ker je tega našel v svojih poslan- cih, volil jih je. Kranjsko ljudstvo ni kaka drhal, ktero že tudi zatega del, ker obá sta iz iste kmetiške korenine. y> Tej veseli dogodbi piše y> Volksfr." dalje nasproti stoji žalostna prikazen, in to je ta, da pa bi lahko podkupil z bokalom vina ali z denarjem. Ker dovstvo zedinilo z nemškimi liberale i, ki si imé ustavoljubov (!)" prilastujejo. Judje se je j u- je delavno, zato si rajši zasluži denar in ohrani pošteno , ko pa da bi se dalo v naj em nepoštenim na vest so namreč raz- menom." našali tište psovne brošure, ki so podkopavale zaupanje v konservativne naše možé; prav judovski gla- zmago naklonili radikalnim kan- sovi so bili tisti, ki so da je pri teh didatom. Ne motimo se, ako pravimo, volitvah za deželni zbor boj bil tudi med kršćanstvom in nikavnim (ailes nivellirenden) liberalizmom, kterega judje pospešujejo. Kako daleč so judje segali, kaže nam naslednja dogodba. V neki lékárnici v Brnu je nek jud pravil, kako resno je pražki cesarski namestnik baron Kellersperg ocital pražkemu kardinalu da drži z národno stranko. Bil je pri tem pogovoru pričujoč mestnjan národně (konservativne) stranke, ta je judu na pete stopil y rekoč : „To o čitanje y ako in Je res y pač ni imelo nobenega vspeha! In na to je jud tako, da mu je lekar- začel psovati kardinala pražkega nikar pokazal vrata. Iz te dogodbe se lahko sklepa, kako daleč je že segla predrznost tako imenovanih nemških liberalcev. Pač žalostěn sad!" Na slovenski zemlji takih brošur ktere Xia OJ. V/ V \jr JUL O JCSk M. IA\jUJLJLJ JL LCHV111 U1UOU.1 J JVU^JL ť Ilci|3ćl~ dajo in grdijo častito našo duhovščino, sicer niso raz-našali judje; trošene so pa vendar bile med svet; trošili so jih tisti, ki svoj liberalizem srkajo iz judovskih časnikov; razpošiljale so jih pa nektere kantonske gosposke, in raznašali so jih tako imenovani „rihtni hlapci. Ne bili bi kaj tacega verjeli, ko bi nam ne bili vo- _ . ,y li lei sami brošuro „Kranjci pazite!" pokazali y ki so í( jo dobili od teh hlapcev; en župan nam je celó poslal cel snopič teh brošur, naj jih damo „centralni kompanii nazaj, da jih porabi na mestu, kjer omikan člověk papirja potřebuje. piše Nove volitve na Kranjskem. novih volitvah za deželni zbor na Kranjskem tajarsk domoljub v „Slovencu" tako-le yy Nove volitve na Kranjskem so dokončane Bila e huda bitva. Nepokvarjeno ljudstvo je ostalo zvesto in doslednjo. Velika tolažba za prihodnost! Podučujte učeniki naroda prej v političnih rečéh. Zapopadlo bode eprenehoma narod svoj tudi dalj na- naše lj udstvo skoraj, kdo da ga vodi po pravi poti. Nova „Presse" se potožuje, da uradniki na Kranjskem nimajo nikakoršnega upliva več na narod. Sami so krivi, da so zaupanje zgubili. Prišli bodo časi, v kterih se bodo ločevale pleve od pšenice! Kranjsko ljudstvo še ima obilno moralneg čuta v tem ste ga razdražili s hlap- čevskim svojim delovanjem pri zadnjih in predzadnjih , zato vam ne zaupa. Vladi ste storili slabo volitvah službo y sebi dom pa y t kopali nadloge velike! Kd z na- njeg e njegov prijatelj in vživa panje; kdor pa služi nasprotnikom na- Slovensko slovstvo. (Poslano.) OVO.*) Po stari nemški pesmi poslovenil M. K. Bodi zdrava materna zemljica! Skoraj v hladno krilo me zavij Pad' z očeša poslednja solzica, Potok solz prelitih me zakrij! Vse, po Čemur srce hrepenelo, Že v mladosti cvetja ga bezi! Ne veselja, le britkosti žrelo Se odprto stavi pred oči. Oh! življenja sanje bile tak' sladké Grem naj, Oče! grem naj v hladni grob zemlje! Lepo cvetje odpirale Moj So krog mene vendar za mé i 80 solze jih zalivale; Pa le druge trgale roké svéti Toljkanj srečnih videti na Po veselji plavati srčnó V solzah vedno zakopan živéti, Cutnim neizrekljivo je britkó ! Oh! življenja sanje bile tak' sladké Grem naj, Oče! grem naj v hladni grob zemljé! Bodi materna zemljica zdrava! Mi privoli, ko razpala v prah Mojega telesa bo sestava, V tvojem naročji da ga krije mah. Tam, kjer lep sa zarja mi nap oči, Mi odpre se vsem pripravljen dom. Bog v veselja da ji src ne loči Tam osrečena ga pila bom. Oh! življenja sanje bile tak, sladké Grem naj, Oče ! grem naj v hladni grob zemlje ! Giontini-ova narodna knjigama v Ljubljani. Te dni nam je v roke přišel imenik knjig, ktere je naš knjigotržec daja. Veselilo nas Giont ali založil je pro Je> ko smo v tem imeniku brali čez 70 manjših ali večih slovenskih knjig, ki jih je založil Giontini. Kdo more tajiti, da si je tem oziru pridobil velike zasluge za stvo Giontini v nsk slov Ali pa tak mož tudi ne zasluži, da ga iraj o odoljubi slovenski z naročili knjig sploh, zlasti šolskih y muzikalnih in druzih stvari y ki jih ima lepo zbiro v * Iz 6. še ne natisnjenega zvezka Čbeli ce u Kdor želi temu zvezku kako pesem vvrstiti, ta je prosen, jo poslati meni, ki bom izdelke z veseljem in veliko hvaležnostjo sprejel. Vseh 5 zvezkov se dobi pri gosp. Giontiniju v Ljubljani zvezek po 30 n. kr. M. Ka ste lie v Ljubljani. 121 svoji bukvarnici, in to tem vec, ker je Giontini mož, ljenih podob in slik na grobu sv. kralja in na dragi ki zmiraj stoji na strani naroda našega in je to tudi mašni obleki, duhovski posodi in pripravi sv. Save Sri zadnji volitvi, polni vsakovrstnih agitacij, med ljub- tukaj popisati ne morem. Tudi ne krasotě marmornega ^anskimi knjigotržci edini bil, kteri je volil kandidata samostana, arabesk, nakit, lepotij in umetnih slik, podob národnega volilnega odbora. Večkrat je bila izgovorjena in krasotě njegovih sten in oltarjev. Tudi ne drago da bi se kteri ljubljanskih knjigarjev pečal ga f h si Giont m tudi pro cenega sv. križa v vélikem oltarju, na kterem so vsi lovanskih knjig. p raz niki, svetniki in dogodbe sv. pisma tako umetno posel slovenskimi knjigarji in založitelji; rodoljubom zlasti obleki sv. Save je vseh 12 apostolov, Kristus : uiumiui bi utegnil pravi mož biti za ta ^ic^am, «« jmj Svetujemo mu toraj, da v zvezo stopi z vsemi ne more tem manj še izrezani da se jim človek prečuditi in jih nagledati le popisati! Na zlato-svilni, masni ~~ Mati y šolskim predstojnikom pa priporočamo g. Giontini-ja Ozir po svetu. Pisma o samostanih srbskih. Po starih srbskih cerkvah in samostanih y po teh zvestih varhih pravoslavne vere in národně ponositosti y Božja, grb srbskega carstva, dvoglavni orel in druge prekrasne podobe iz čistega zlata itd. Tudi mi ni tukaj mesto popisati raznih staro-slovenskih napisov in podob po stenah cerkve in samostana, po duhovski posodi in mašni obleki sv. Save in na grobu njegovega očeta sv. kralja Nemanje samostanu Studenici je Nemanja ko menih dve leti živel; od tod je šel na Sveto Goro k svojemu sinu ki so jih slavni Nemaniči zidali, se nahajajo brezšte- Rack-u, kjer je tudi umrl. Iz Svete Gore je prenesel truplo svojega sv. očeta Nemanje potem vilne, svetu še neznane in za srbsko povestnico nepre- cenljive starine. Znano Ie častitim bralcem „Novic", njegov sm sv. Sava v samostan Studenico in tukaj je sv. Sava kolike vrednosti je naš slavni Miklošič v samostanu živel sedem let ko varh in čuvar groba svojega Hilandaru na Sveti gori našel in v svoji naukapolni s v. očeta. knj igi yy Slavische Bibliothek" popisal. Samostan Hi- landar sta Nemanja I. in pa kralj Milutin Ne- Nemaniča II. Studenici ležijo tudi kosti Štefana prvovenčanega manič VII. na novo zidala in popravila. 1224. , bil je on starji Nemanje v sin; umrl leta Zidal je prekrasno cerkev Žica na reki Ibri Nemanja se je rodil leta 1114. v Ribnici v de- blizo Karanovca, v kteri so se srbski kralji nekdaj želi Zeti. (Pod Zeto je spadala današnja Crnagora, južna venčavali. Tudi njega srbski narod časti ko svetnika. Ercegovina in severna Albanija.) Njegov oče Teša bil Njegovega sina kralja Radoslava Nemaniča III. truplo župan Rasije, to je, okolice današnjega Novega tudi v Studenici počiva. Kdor hoče o samostanu Stu- â z â r • St9 Od županije 71 ■■ raške „Novi Pazarť ( imajo Srbi še dandanašnji pri tujcih imena: Racen, Raicen itd. denici, srbskem Jeruzalemu, kaj več vedeti „Vila" broj 3. in 4., Aacti^iuu, vw rwun, naj vxtor kjer je gosp. Vladan Georgijevié čita Nemanja po očetu raški župan je kmalu zbral na tanko vse imenitnosti ovega samostana popisal. vse srbské dežele pod^svojo oblast, tako današnjo knje-ževino Bosno, Zento, Crnagoro, Dalmacijo, Ercegovino, Macedonijo, Albanijo, Srem, Slavonijo itd. in si dal naslov: „Stefan Nemanja I., kralj srbski." Vladal je srečno in slavno 36 let, umrl je v 86. letu svoje sta- (Dalje prihodnj i Č.) rošti leta 1200 na Sveti Gori v samostanu Hilandaru, kamor je za svojim sinom Racko-m přišel, omenjeni samostan na novo sezidal in kraljevsko obdařil. Ne- je za vreme svoje slavne vlade sezidal ne Cesar je še vladina je neki zdaj le ta, da bi se, kar je moč manj a samo Hilandar na Sveti Gori, ampak še mnogo druzih cerkev po državi; al vse so divji Turki podrli in požgali; ostal je od njegove slavne vlade in od njega sezidan samo še prekrasen samostan Studenica v današnji knježevini. Samostan Studenica je zdaj pravi Dopisi. V Buda-Pešta 5. aprila. V. B. tukaj; pravijo, da ostane do srede.*) Najveća želja , brzo kronanje s krono sv. Štefana zgodilo; to je za trdo ustavljen cilj , od kterega se vlada ne dá več zadržavati. Navada je, da ogerski kralj ob kronanji od dežele prejme 50.000 cekinov, kraljica pa 25.000. Magjarsko finančno ministerstvo je kralju kupilo grajščino Godôllo, kake 2 uri od Pešta na cesti proti Jagru (Erlau) in ne Jeruzalem narodu srbskému. Zidal ga je iz samega .: še dan danes dalječ od Vaje-a. Ta grajšcina veljá milij on in lepega marmora prekrasno Nemanja tu njegovo truplo počiva in pravoslavni narod srbski ga časti z največo pobožnostjo in hvaležnostjo. Narod pobožni išče pri truplu svojega sv. kralja Nemanje pomoči v raznih stiskah in boleznih. Truplo sv. kralja Nemanje leži še dan danes vse v svili in zlatu zavito, kakor ga je zavil njegov sin Racko sv. Sava. To poslednje ime je Racko v samostanu dobil in se pod tem imenom tudi v narodu srbskému časti. Samo obraz je odkrit, da ga more pobožni narod poljubo-vati. V zlato in svilno prekrasno obleko zavito truplo 800.000 goldinarjev, grajščinsko zemljišče je še čez 20.000 oralov veliko. — Cesarju je v Godollo neki prav všeč; bil je ondi že dvakrat na lovu. — Dvalizem je gotov. Kako si Magjari cilj in konec njegov mislijo, kaže nam podoba, ktero sem videl v magjarskem časopisu „Ustokos" (zvezda repatica). Tako-le je napravljena: Pri mizi sedí Magjar; nemški Mihel mu je ravno polno skledo cmokov pred nos postavil; na cmokih je napisano: Oláh (Vlah, Erdeljec), Hortvath, Srb > Tôt ; Orosz. Cmok z napisom „Oláh" Magjar že na žlici {'e položeno v pozlaceno črno škrinjo iz ebenovega lesa utera v lepem marmornatem grobu leži. Škrinja v í*vvl C4ť * JLV/£SVJJLL uiwiuivtuau^iu glVUU lU^ilt KJ XV. 1 JL 1JLJ \J±. y VU^U Y U ko se je snidel naš deželni zbor. Počastili so ta deželni zbor Mojega vojvodstva kranjskega tako y a sem spoznal za dobro, sè Svojim patentom od 1. marca t. 1. obrniti se še enkrat na zvesto ljudstvo te de- ni uz l- , da precej novoizvoljeni jlm » v;6« pu6lama. a. vv^vilk, v ^ouuou û^uuu ju ,,ui uiii- zbor deželni vnovič opomnite, naj izbere poslance za kaličen brencelj." Prav veselo smo se radovali državni zbor, ter se zanašam na domoljubno spre-dolgo skupaj z hrabrimi našimi poslanci in še le v pozni vidnost in lojalnost omenj enega zbora uri se veselo ločili. Voditelju tega večera preskrbel tako zanimiv program y hvala, da je St. gre da bode dragevoljno izpolnil ta opomin. Deželnemu zboru naj se pri tem še enkrat izrečno zagotovi, da vlada Moja (Beseda v čitalnici.) Druga postna beseda ostala nikakor ne namerja kratiti deželi ustavne bode z svitlimi črkami zapisana v zgodovini čitalnice avtonomije, marvec, da Meje volja, to avtono- kajti pokazala nam je, kako raznovrstne umet- mijo ne samo razširiti, kjerkoli to dopušča ozir Prvi del programa na varnost in moč skupnega cesarstva, ampak naklo- naše j moči ima naša čitalnica. niške bile so meglene podobe. izvršene tako mojstersko in moramo še Reči krasno, da jih í da so bile niti jej tudi nova poroštva s tem, da se kon s ti- nismo videli tucijonalni organizem skupne države stano-boljih. Občna radost občinstva nad tem nenavadnim vitno utrdiin temu primerne naprave čedalje umetniškim delom bila je velika in se glasila v živahni bolj razvij ej o a pohvali. Posebno krasne so bile podobe Bleškega je- drugem delu programa govoril je izvrstno zera. Budimu aprila meseca 1867. Župan o pomladi narave in pomladi domovinski Franc Jožef s/r. reče ter z lepo besedo pozdravil deželne poslance, ki so ---— - w N/VWWVI.V/ VAV^VIAIU jJVWlUUVUj XV X OU pO" j^U^lOí V CÍX y UOl JU ZJCU JJ U H U V 1J vy tt vu.jlvvjljl Y V XX W v ▼ častili besedo. Ta govor prinesemo prihodnjič. Ljubez- državnih poslan cev, in da mu je dr. Bleiweis iz- njivi sestri gospodičini Eoza in Evgenija Frôlih očarale ročil peticijo častite Št. Jurške duhovščine, ktera ste nas: jma z milim petjem, druga z umetno igro na prosi, naj deželni zbor ji pomaga, da se po ukazu c. k. goslih. poglavar da Je že deželni za pondeljek odločil volitev Po zaslišanem pismu Njih Veličanstva Tretji del besede bila je veseloigra „Ultra", okrajne gosposke v Kranji prekliče to, kar je berič L o- 124 renec Saje vec okliceval pri več cerkvah zastran volitve v deželni zbor in pri tem oklicu nesramno spod. kopaval zaupanje duhovstvu in národnim možém. St. Jurská duhovščina je te pomoči prosila že gosp Der bits cha; al on jej Še do danes ni rešil vloge! Se drugo peticijo je naznanil predsednik , ki je po porn oti zaostala iz poslednjega zbora, in to je prošnja Dolanov zastran 5 kraje, pašnine za tuje ovce. Potem se vzdigne poslanec dr. Bleiweis in stavi nujni predlog: naj se brž danes volijo poslanci v državni zbor, pa tudi odborniki v deželni odbor, in ves zbor končá v enem dnevu. Vsak že dolgo vé, koga bo volil; volitev je kmalu pri kraji in mi ne pri-zadevamo deželi nepotrebnih stroškov. — Temu predlogu se ustavlja poslanec baron Apfaltern, češ, da je treba premislika, ker volitev ni kaj bodi reč ; čemu taka hitrica, da ne bi mogli do pondeljka čakati? Temu dodaja poslanec Kromer še to, da nimamo voliti samo poslancev v državni zbor, temuč tudi deželne odbornike; naj tedaj ostanemo pri tem, kakor je gosp. predsednik že odločil, da so volitve v pondeljek; tako moremo vse dobro prevdariti in ne ravnamo brž prvi dan zoper opravilni red. — Tudi poslanec Dežman se oglasi zoper Bleiweisov predlog (nad kterim so očividno zavzeli se vsi poslanci iz vrste vélikega posestva, ali, kakor jih navadno ljudjé imenujejo „nemški poslanci") ter pravi, da še pisma cesarjevega (to je bilo dopoldne) nismo dobili v slovenskem jeziku in tedaj se spodobi, da saj tega pisma pričakamo, ker se je vselej v tej hiši veliko na to povdarjalo, da vsa cesarska pisma jej dohajajo tudi v slovenskem jeziku. — Nato odgovori dr. Lovro Toman ter pritrdi temu, da narodni poslanci res držijo na to in po pravici tudi zahtevati morejo , da jim od visocega prestola dohajajo vsa pisma v národovém jeziku ; al sporočilo cesarjevo nam je znano iz nemškega pisma, tedaj vemo, kaj imamo storiti; slovensko pismo nam je zagotovljeno ; to sprej-memo spodobno v deželni arhiv. Ni nam tedaj treba čakati do pondeljka in deželi zapravljati denarjev. — Poslanec Kromer se še ne more pomiriti o tem, da bi se kar v enem dnevu končal zbor; posebno povdarja važnost deželnega odbora, kako je treba poprej na spoved iti, da se pravi odborniki izberó, kajti deželni odbornik mora biti mož, ki je v vseh razdelkih postavodaj stva skušen in izprašan (smeh!) 9 ki ima čas, trdno voljo in Bog vé kaj še vse. Zato naj se dovoli saj 24 ur za premislik. Potem dr. Bleiweis še enkrat povzame besedo in pravi: kdor danes ne vé, kogar bi volil, ta tudi še v pondeljek ne bo vedel. Kdor je přišel v današnji zbor, je dobro vedel, zakaj je přišel; saj smo že 28. svečana t. 1. hotli vse te volitve dognati; tedaj je vsak že takrat bil na vse pripravljen. Narodni zastopniki našega ljudstva so laž-njivo bili natolcevani, da so po nepotrebnem v zadnjem zboru 6000 gold, deželi zapravili; zdaj hoćemo svetu pokazati, da vse to je laž. Brž danes opravimo vse in idimo domu. — Potem se je začelo glasovati za dr. Bleiweisov predlog, da se brž danes volijo državni poslanci in deželni odborniki in se zbor sklene. Za predlog so glasovali : grof Barbo, dr. Bleiweis, dr. Costa, vitez Gariboldi, Grabrijan, Jugovic, dr. Klun, Koren, prošt Kos, Peter Kozler, Kramarič, Obreza, Lovro Pintar, dr. Prevec, Svetec, Tavčar, Trpinc, dekan Toman, dr. Toman, Santo Treo, Zagorec, Anton baron Zois, — zoper so glasovali: baron Apfaltern, grof Coronini, Dežman, pl. Kaltenegger, Janez Kozler, Kromer, pl. Langer, grof Margheri, baron Eastern, Rudesch, dr. Sa-vinscheg, dr. Supan, grof Thurn, pl. Wurzbach; tedaj 22 z a predlog, 14 zoper; bil je tedaj sprejet, in po takem le en dan odločen zboru. Zdaj začne Dr. Toman v imenu deželnega odbora poročati o novih volitvah deželnih poslancev in sicer iz vrste velikih posestnikov, kmetiških občin> kupčijske zbornice, mest in trgov: Ljubljane, Idrije, Kamnika, Kočevja, Kranja, — vse te volitve so bile po zboru enoglasno potrjene. — Dalje poroča v imenu deželnega odbora dr. Costa o volitvi postoj n-skiinnovomeški. O volitvi novomeški ni bilo mogoce že zdaj poročati, ker kaže se pri tej volitvi mnogo veljavnih zadržkov; ti pa se morajo za gotovo poizve- diti; volitev v Postojni pa je tako zamotana — into je temeljito dokazal — da je treba preiskavo njeno izrociti posebnemu odseku, v kterega naj se voli 7 poslancev. Dežman zagovarja volitev Obreze. Poslanec Svetec dokazuje, da je neveljavnost te volitve tako jasna, da kar naravnost predlaga: naj se zavrže. — Cesarski namestnik priporoča zboru v resen prevdarek postave volilnega reda in zlasti §. 13. Kromer ne reče ravno, da bi bilo na Vrhniki vse v pravem redu. pa zdaj je tak red bil in le po tem moremo soditi; za prihodnje naj se predrugači kar je napačno. Ko Svetec še enkrat temeljito govori ter dokazuje, da ne le vladi, temuč tudi zboru gré pravica razlagati po-men postave, in poročevalec dr. Costa pobije vse ugovore, po kterih se je hotlo dokazati, da je Obrezova volitev postavna, in ko kaže na Hrib, ki je samostojna vas, pa so jo vendar zoper postavo poslali v Vrhniški trg volit, in da v Postojni mora volilec plaćati saj 10 gold, davka, na Vrhniki pa si že volilec, ako plaćaš le uboge 3 gold., da po takem ni čuda, da z Vrhnike prihrumi 193 volilcev v Postojno, kjer s 300 kraj cer j i davka go spo duj ej o večemu davku podvržene Postojnčane, je bila volitev g. Obreze z 19 glasovi zoper 13 zavržena. Ko je obveljal še predlog dr. Co-ste, da poboljšek, ki ga c. k. deželna vlada po novi preredbi za opravitelje zemljiščine odveze iz deželnega zaklada zahteva, naj deželni odbor vzame v svoj pretres in prihodnjemu zboru poroča, je ob poli treh popoldne seja prenehala pa se ob 5. uri zopet začela. Popoldne je bila najpred volitev državnih poslancev. Poslanec baron Apfaltern poprime besedo in reče, da se sicer njegova stranka udá sili, po kteri že danes mora biti volitev, pa se drzne narodno stranko vprašati, naj pové: ali tudi ona voli na podlagi februarskega štatuta? Komaj te besede izreče, zavrne ga sam deželni poglavar tako silno, da gospod Apfaltern gotovo nikdar več ne bode stavil takih interpelacij. Narodna stranka bi mu ne bila dala nobenega odgovora. — Potem se začnó volitve poslancev v državni zbor; vršile so se tako, kakor je narodna stran sklenila; izvoljeni so bili grof Coronini (iz vrste velikih posestnikov), dr. Toman in dr. Klun (iz vrste mest in trgov), Svetec, grof Barbo in fajmošter Pintar (iz vrst kmetiških občin). Vsi so rekli, da prevzamejo volitev. — V deželni odbor so voljeni dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa in Kromer, za na-mestnike njih Svetec, stolni prošt Kos, Peter Kozler in Rudež. Nekako senzacijo je naredilo to, da veliki posestniki ki so si dvakrat že volili pl. Lan-ger-ja za odbornika, so jo mahoma zasukali zdaj drugač in to brez vzroka! — Pomnoženi deželni odbor se ni volil več, ker ga je ministerstvo oklicalo za nepostavnega. — Ko so še dr. Cos to vi nasveti obve-ljali zavoljo peticij, naj ju reši deželni odbor, se je zbor ob % 7. zvečer končal s trikratnim slava-klicem Njih Veličanstvu. Odgovorni vrednik: Janez Murnife. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.