Poštnina plačana ijotnvfn5 Leto IX, it. 85 LJubljana, sreda II. aprila 1928 Cena 2 Din ^ I1M|» Ofc «|Mtr«>. — Stane me»e4no Din «5—, sa a* ccmatvo Din *cr— neobvezno. Oglasi po tarifa« Uredništvo i Ltubljana, Knallora ulica kter. 5/L Telefon it. «07» ln 1804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi so no vraftoio. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in llpravaittvo: Ljubljana, freacrnorm uHca it. 54. — Telefon it. «036. loseratnJ oMelck; Ljubljana, PreAer-nora ulica it. 4. — Telefon it. «49« Podrnfanid: Maribor, Alensa idrova ftt. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račnn pri postnem cek. zavoda: Ljub« lana it. it.• Praha čislo 7&.180. W?en. Nr. 105.241. Ljubljana, 10. aprila. Vukičevičeva vlada je nasedla nasvetu dr. Korošca »tvoriti ofenzivo proti KDK in je šla v Zagreb, da bi vzbudila videz, da ji tudi Hrvati in Slovenci zaupajo nalogo upravne reforme, kakor tudi najetja in pravilne uporabe zunanjega posojila. Za hrbtom legitimnih predstaviteljev naroda ie poskusila zlorabiti gospodarske kroge proti njim. ali pa jih vsaj razcepiti. Zagrebška komora, ki je za vlado sprejela aranžma, je to pot imela prav nesrečno roko. Zelo skrbno se je izbiralo, kdo sme biti vabljen. Treba je bilo tudi pomoči iz Slovenije. Milosti, biti pozvani, niso z malimi izjemami našli najodličnejši slovenski privredniki, ako nišo klero-radikalskega mišljenja. Nikdar nismo pričakovali, da se bo zagrebška komora ponižala v orodje vlade. Kljub skrbni izberi pa se ni moglo najti mnogo klakerjev za vlado. Sicer mirni in strankarsko komaj obeleženi udeleženci konference so čutili, da se z njimi vrši nevredna igra. Podani referati so bili zelo rezki. In ko finančni minister v svojem govoru ni znal vzbuditi tople note. da zaneti vsaj iskrico zaupanja, je nezadovoljstvo izbruhnilo. Konferenca se ie morala nenadoma zaključiti, oziroma so ministri s predsednikom zagrebške komore zapustili zbor ne da bi se bila otvorila debata in ne da bi se bil upal spregovoriti le še eden od preostalih članov kr. vlade. Konferenca je končala s sprejetjem resolucije, ki pomenja vladi udarec v obraz. Z ustanovitvijo «Hrvatske gradjan-ske stranke* in desavuiranjem politike KDK od strani gospodarskih krogov torej ni nič. Nasprotno: vlada je odbita s težkim porazom, ki mora žal imeti posledice tudi v vsem inozemstvu baš z ozirom na nameravano posojilo. Kar se tiče lova na politične ulomke, iz katerih naj bi se bila dala stvoriti vsaj neka fata morgana vladne opore med Hrvati, si je bila vsa informirana javnost že prej na jasnem, da ni mogel drugače končati. Mrzel tuš na glavo tistim kabinetnim politikom v Beogradu, ki mislijo, da se stranke dajo umetno ustvarjati, ni škodljiv. Če bo le izdalo in če ne bodo v Beogradu že jutri zopet nasedli kakemu političnemu pustolovcu, ki bo znova obetal kaj sličnega proti jasni narodni volji. Tudi zloraba tako zvanih gospodarskih krogov za politične namene, je prav zasluženo dobila obsodbo. V tem oziru je tudi lekcija zagrebški komori prav umestna. Z največjim ogorčenjem pa se mora obsojati, da je vlada deli-katno splošno državno vprašanje državnega posojila skušala zlorabiti za svojo ničvredno in nerodno politično potezo. Ideja loviti pri nas na lep 13 milijard dinarjev politične kaline, se je mogla roditi le v zelo zmešani, moralno pokvarjeni glavi. Nič jim ni bilo mar. da bi mogla ta frivolna igra izzvati posledice. ki morajo najetje posojila obte-žiti in kompromitirati. Finančni minister Bogdan Markovič, ki velja sicer za previdnega moža je to pot nasedel plitvim nasvetom mefista, ki z detektivi ni mogel nadomestiti v dvorani onih privrednikov, ki bi glasovali za zaupanje vladi g. Vukičeviča. Gospoda v Beogradu, ki morda le še misli nekoliko dalj nego jim svetuje gospod Korošec, naj bi končno iz zagrebškega dogodka črpala nauk: Brez zaupanja ni skupnega dela. brez zaupanja ni možna debata, brez zaupanja ni kredita, ne posojila. Vlada g. Vukičeviča je s tisoč dejanji in opustitvami temeljito zapravila zaupanje prečanskih krajev brez izjeme. In če bi jim v Zagrebu tudi ploskali nekateri klerikalci iz Slovenije. to ni Slovenija in to ni niti pravo mišljenje pristašev SLS. Ni naša krivda, da je temu tako. In kadar v normalnih državah nastopi tako stanje, da vlada, četudi na videz oprta na močne parlamentarne klube, vendar nesporno v večini naroda ne zna zbuditi zaupanja, da bo hotela in znala kaj storiti, temveč nasprotno uživa nezaupanje najširših krogov, tedaj v takih državah vlada gre. Prva patrijotska dolžnost vlade g. Vukičeviča, če noče še bolj Škodovati, je, da prizna svojo nezmožnost v tem trenutku voditi državno krmilo in da s tem omogoči nov režim, ki bo poskusil rešiti kar se še rešiti da. Znamenja napovedujejo vihar. Istočasno, ko so Vukičevičevi ministri ja-drno zapuščali dvorano zagrebške borze (ominozen lokal za Vukičevič-Koro-ščev posel!) je v ogromnem valu navdušenja narod ob Jadranu manifestiral na skupščini KDK v Splitu svojo odločnost, izvojevati zmago načelu pravice in svobode v naši državi. Za Zagrebom, Novim Sadom. Ljubljano je v Splitu spregovorila Dalmacija ter se kakor en mož pridružila pokretu, v katerem Je v bratski slogi Srbov. Hrvatov in Slovencev obeleženo bistvo ju-goslovenske narodne in državne politike. In prvič je odjeknilo tudi iz Šuma-dije. V Sopotu, nedaleč Beograda, je na tisoče srbijanskih kmetov dvignilo svoj glas proti režimu, ki uničuje prečanske kraje in je hegemonističen ne v »Položaj vlade je postal delikaten" Tako ugotavlja vladna «Pravda», ki priznava neuspeh zagrebške konference ter podčrtava ogromen pomen splitskega zbora KDK. — Ministri se delajo, kakor da bi bilo vse v redu Beograd, 10. aprila, p. Kakor nedelja in ponedeljek je tudi današnji dan minil v Beogradu brez važnejših političnih dogodkov. V političnih krogih se je mnogo komentiral včerajšnji veliki ma-nifestacijski zbor KDK v Splitu. Posebno pozornost pa je tudi vzbudila neuspela konferenca zastopnikov gospodarskih krogov v Zagrebu, ki jo je aranžirala vlada. Beograjski listi prinašajo obširna poročila o izredno uspelem zborovanju KDK v Splitu. Na drugi strani ugotavljajo, da je zagrebška konferenca gospodarskih krogov doživela fiasko in da predstavlja blamažo vlade. Dejstvo, da je bila na zagrebškem zborovanju sprejeta celo resolucija, v kateri se izreka nezaupnica vladi ter zaupnica KDK. je za vlado naravnost porazno. ker jasno dokazuje, da je vladni poskus, ustvariti eprečansko fronto* proti KDK, popolnoma propadel. Demokratska «Pravda» ugotavlja, da so se danes v političnih krogih zabeležili dogodki, ki po svoji važnosti dokazujejo, da je vladni položaj precej deli litičnih krogih velik vtis ter podčrtava, da postaja borba radikalskih nezado-voljnežev, ki ostrejše nastopajo proti sedanji vladi, kakor sami voditelji KDK, vedno bolj energična. Ministri, ki so bili v Zagrebu, so se danes vrnili v očividno slabem razpoloženju. Na vprašanja novinarjev pa so odgovarjali da so z zagrebško konferenco (kjer niso niti od pristašev režima čuli niti ene dobre besede!) prav zadovoljni in da bo vlada sedaj lažje pristopila razpravljanju o konkretnem programu, ki se naj izvrši zlasti z ozirom na pričakovano inostransko posojilo. Ministri govorijo, da se bo od posojila rezerviralo 3 milijarde za železnice. skoraj 2 milijardi za kmetijstvo. 1 milijardo za javna dela itd. Zdi se. da so te napovedi v glavnem le agita-cijsko sredstvo, s katerim bi vlada rada za nekaj dni odvrnila javno pozornost od za njo tako mučnih velikonočnih dogodkov. Po prihodu ministrov iz Zagreba se je vršila pri g. Vukičeviču konferenca, dvor v avdijenco. Na račun ministrov, ki so molče «sodelovali» na zagrebškem zboru, se zbijajo v političnih krogih mnogi dovtipi, večinoma po oni stari formuli «Martin v Zagreb. Martin iz Zagreba...* zujejo, aa je viaam puiuzaj pic^cj uv.i- (v ».o..a h * * • -—-- r katen. Na prvem mestu se povdarja po kateri je odšel^m.n.^predsednikj izid zagrebške gospodarske konferen- J " " Tmrnc rnv ce, za tem pa dejstvo, da poslanci opozicije prenašajo borbo proti režimu vedno bolj med narod. »Pravda® odkrito priznava, da je splitsko manifesta-cijsko zborovanje KDK napravilo v po- Vedno ostrejša nasprotstva med radikali Posledice Petrovičevega govora v Sopotu. — Vukičevičevci zahtevajo, da se Nastas Petrovič izključi iz radikalne stranke. Akcija dr. Srskiča v Bosni. — Radikalske borbe v Vojvodini kogar razen policije.« Nastas Petrovič priznava, da je pozival seljake, naj ustvarijo novo fronto brez partiraJiske razdvoleno- Beograd, 10. aprila p Zborovanje v Sopotu je Vukičevičeve radikale silno razburilo tn poostrila nasprotstva v radikalni stranki Danes so poslane' Savkovič, Jei-tič, V Popov* ln A. Nikodijevič posiali glavnemu odboru radikalne stranke p:smo, v katerem obtožujejo Nastasa Pecroviča, da hujska proti radikalni stranki ter vprašujejo, ali more poslanec Petrovič, kj Je bil, kakor znano oktobra 1927 izključen iz radikalnega poslanskega kluba bit! še član radikalne stranke. Podpisniki dopisa pozivajo glavni odbor, nai o tem sklepa ter sklep čim pre. objavi, odnosno jih pismeno obvesti o svojem staMfču. Nastas Petrovič »/.javlja na to pismo, da da sploh ne rarume zakaj je bilo napisano »Nisem hujska' proti radikalni strank temveč sem le napravil paralelo med pravo radikalno strank^ in onimi radikali, kj so danes na vlad; in ki nimajo nobene zveze z radikalnimi načeli Radikalna stranka je bila nekdaj narodna stranka, radikali, ki so danes na oblasti, pa ne predstavljajo ra- sti, ker morejo edino ua ta način prisiliti pristojne činitelie. da se lotilo dela v sploš. no korist in da se narod reši stiske, v katero je zašel 00 niihovj krivdi. Medtem tud centruimaS odločno nadaljujejo svojo borba Sklicali so v Vojvodini celo vrsto konferenc, na katerih so bile sprejete resolucije proti politiki g. Vu-k'čeviča. Boža Maksimovjč pa v današnjem »Vremenu« ponavlja svoje obtožbe, češ. da je politika vlade v Vojvodini naravnost protinarodna n protidržavna. Iz Sarajeva poročajo, da dr Srskič energično organlzi. ra svoje pr stane fer pridobiva radlka'ske organizacije za svojo politiko. Dr Srskič namerava baje po pravoslavni Veliki noči sklicati vel k shod v Sarajevu, ki naj bi pokazal, da sr radikali Bosne in Hercegovine odločno proti nadaljevanju Vukičevi-čevega režima Kaj pomenja g. švehla za bratsko republiko Zdravstveno stanje ministrskega predsednika ČSR se je izboljšalo, vendar pa se bo moral g. Švehla za dalj časa umakniti iz politike. — V češkem državnem življenju bo zapustil vrzel, ki je ne bo mogoče zamašiti Tudi šumadija protestira proti vladi Ogromno zborovanje seljakov v srcu Šumadije. — Ogorčena obsodba vladne brezbrižnosti za težkoče kmečkega stanu Beograd, 10. aprila r. V Soootu sredi šumadije se je vršil v nedelio dopoldne velik izvenstrankarski seijaški shod. ki se ga je udeležilo okrog 500 seliakov vseh strank Prireditelji so pozvali vse poslance. ki zastopajo Šumadiio nai pred volilci povedo, kai so storili glede razdolžitve seljakov. Na shod pa so Prišli le Nastas Petrovič, .zemlioradnik Miloš Tuoanianin ter Mika Gjorgjevič. Shod ie traial cele štiri ure. Nastas Petrovič ie v svoiem zovoru naglasa' potrebo, da dobe kmetie cenene ln dolgoročne kredite in se iim na ta način omogoči izkopati se iz dolgov Današnja vlada pa za to nima ne smisla ne srca. Danes razsipaio narodno oremoženie kakor pravi zapravi pivci Govor Nastasa Petroviča ie izzval živahno odobravanie vseh udeležencev shoda. Drugi govornik ie bil demokrat Života Uro-ševič, seliak in sklica tel i zborovania, ki je predlagal brzojavni pozdrav kraliu. da bi se tako preprečila vsaka intriga. Govoril je o pliačkaniu seliakov in o velikih carinah na kmetijske proizvode. Posl. dr. -'Miloš. Tupa-njanin je opisoval žalostne razmere bosanskih seljakov ter navaial. kako Državna hipotekama banka izdaia milijarde za zgrad bo oblakoderov v Beogradu, dočim za seljake nima na razpolago denaria Nato se ie prilog klike, ki je sedla državi na vrat in se muči. kakor naši kraji, temveč v prilog klike, ki je sedla držav na vrat ter v svoji besni sebičnosti ne vidi nikogar več kakor le sebe. Tragična ironija usode: v momentu, ko Vukičevičevi ljudje nespretno poskušajo v Zagrebu zažigati petarde, da bi oplašili občenarodni pokret KDK (petarde, ki so njim samim bušile v glavo), se tam doli neposredno izza njihove lastne fronte čuje oster pok eksplozije narodnega nezadovoljstva, ki priča, da je v lastnem taboru današnjih vlastodržcev izbruhnil požar nezadovoljstva in narodne nevolje... oglasil k besedi demokratski poslanec Milan Giorgjevič. ki ie skušal braniti sedanjo vlado in ie obljubil da bo niezova stranka nttino zahtevala uveliavlienie zakona o raz-dolžitvi selfkov v najkrajšem času. Med njegovim govorom le prišlo do silno viharnih in ogorčenih protestov proti vladi. Govorila ie še cela vrsta govornikov, nakar je bila spreieta resoluciia. ki oravi, da zbor tlsočev seliakov kozmaniskega sreza zahteva od vseh merodainih činifeliev. naj v najkraišem času pretvorijo kmetske dolgove v dolgoročne dolgove z zakonito določenimi obrestmi. Nadalie se zahtevajo ceneni in dolgoročni krediti za poliedelce. iz-prememba zakona o agrarni reformi, dodelitev zemlie onim. ki ie nimaio dovolj- v slučaju, ako država sama nima zadosti zemlje na razpolago, oa nai se razdeie potrebnim samostanska in veleposestniška zemljišča, ki nai bi se Izplačala v roku 25 let. Zahteva se tudi izprememba uvoznih carinskih t2rif. Zaleski v Rimu Varšava. 10. aprila, s. Ker je rimsko potovanje zunanjega ministra Zaleskega vzbudilo v Pragi in Beogradu precejšnjo bojazen, ie Zaleski po rumunski brzojavni agenturi dal izrecno izjaviti, da je Poljska z Malo an-tanto popolnoma sporazumna glede ohranitve mirovnih pogodb, zlasti glede terito-rijalnih določb teh pogodb. Na trianonskem miru Poljska sicer ni direktno interesirana, vendar pa ga smatra kot pogoj svoje celokupne politike. Bim, 10. aprila, s. O predstoječem sestanku med Mnssoiinijem in poljskim zunanjim ministrom Zaleskim se v tukajšnjih političnih krogih mnogo govori in razpravlja. Tukajšnji krogi menijo, da se je s Poljsko ustvarila največja pravica po svetovni voi-ni. Ker se je ta država ustvarila iz velikih in lepih provinc ter iz onih delov, ki so bili razdeljeni na tri države, predstavlja močan obrambni zid proti prodiranju ma baš to, kake bo vlada porazdelila dobljeni denar. V tem oziru pa je treba naglasiti. da je naša državna uprava, ki bo vršila ta posel, zelo demorallzlrana ln podvržena vedno hujši korupciji. Zato le treba pri uporabi denarja upoštevati samo ona dela. ki služijo občena-rodnim potrebam, in ki so lih sprejele gospodarske organizacije cele države. Preden so nastopili oficijelni poročevalci, je zahteval zagrebški župan g. H e i n z e 1 izločitev mesta Zagreba iz oblasti, ker se oblastne davščine že izterjujejo in se vidi, da mesto ne bo kos fem dajatvam. Kot prvi poročevalec Je nastopil nato g. dr. Bošnjak, ki le referiral o potrebi reda v naši ja«vni upravi. Zahteval je stalnost državnih uradnikov in nlih depolitizacijo. Zahteva! je tudi čim večjo dekoncentracijo javne uprave. O stanju naše industrije je govoril predsednik hrvatskega Saveza industriialaca gospod S. D. AIexander. ki je ciaglašal potrebo izpremem-be mentaHtete celokupnega našega upravnega aparata, ki sedaj samo ovira industrijo v njenem delovanju. Vrniti je treba oddelke posameznih ministrstev zopet v pokrajine in jim dati širšo kompetenco. da ne bodo za vsako malenkost odvisni od Beograda. Ta odvisnost povzroča interesentom silne stroške in izgubo časa z raznimi intervencijami, ki so zopet silno drage. Z nekoliko zanimivimi primeri Je govornik podčrtal brezglavost nekaterih ministrstev. Med drugim je navedel, da le današnja vlada nedavno naročila v Nemčiji s telefonskim materUalom tudi 32.000 impregniranlh drogov, Id Jih sami Imamo na milijone in ]ih Izvažamo. Naslednji referenti so bili dr. Vrbanič (o ne-dostatkih našega sodstva), predsednik zveze trgovcev Grunwald (o oviranju trgovine po vladnih organih), dr. Svedjuga (o gozdnem gos^po-darstvu), dr. Frangeš (o poljedelstvu 'm agrarni reformi), predsednik inženierske zbornice inž. Šal (o žalostnem stanju naših cest) itd. Že na doipoHanskem zborovanju }e prišlo do Številnih incidentov, ker so si zborovalci v medklicih dajali duSka ogorčenja nai nesiposobno upravo sedanjega režima. Zborovanje ie bilo tabo prekinil eno v silno mučnem razpoloženju, ki se le poipoldne še stopnjevalo, ker so se ministri vrnili od kosila s skoro celomrno zakasnitvijo in so zborovalci čakali v nabiti dvorani z veliko nervoKiostjo Ob prihodu ministrov le v dvorani nasrtala mučna tišina, ki )o le še pod-črtalo redko ploskale in nevotjno sikanje. Gosp. Arko le pričel Citati svoi govor, ki so ga zborovalci neprenehoma prekinjali t ironičnimi in nejevoljnimi opazkami. Pri pasnsu, da naše gospodarske kroge vznemirja dejstvo, da vlada po- sveča prečanskim krajem premalo pozornosti, je nastal v dvorajii strahovit krik. Vse je vstalo s stolov in z vseh strani so se slišali medklici, ki jih je g. Arko skušal zaglušiti s svojim predsedniškim kladivcem. Tudi galerije so se udeleževale tega viharja in nastal je nepopisen hrup. Zborovalci so pozivali predsednika, da se izjavi, v čigavem imenu da govori, očitali so mu, da je gospodarsko zborovanje zavlekel v politiko in da je sklical zborovanje po ministrskem povelju. Nekoliko se je hrup polegel šele, ko je začel govoriti finančni minister dr Markovič, ki je skušal potolažiti z lepimi besedami razjarjene zborovalce Minister je naglašal, da le vlada prožeta z že-iijo, rešiti gospodarska vprašanja, nakar so mu odgovarjali ironični in srditi medklici: »Lepo ste jih reševali! Kje ste bili deset let? Zdaj prihajate k nam, ko nas potrebujete.« Neprestano prekinjevanje z medklici je minister nadaljeval svoj govor, komaj pa se je dotaknil novega posojila je nastai znova silen trušč. ki je vedno boli naraščal, tako da je bilo nadaljevanje zborovanja nemogoče. Ministri so počasi odšli in konferenca se je končala brez formalnega zaključka. Zopet požar na Krasu Trst, 10. aprila Na šoli na Proseku je izbruhnil požar, ki je precej poškodoval poslopje in povzročil kakih 50.000 lir škode. Sumijo, da so ogenj podtaknili tatovi. Avtomobil zavozil v vlak Celovec, 10. aprila Osebni avto z neko družbo iz mesta je sinoči pri postaji Lend prevozil železniške zaj>ornice ter se zaletel v osebni vlak, ki je ravno privozil mimo. Udarec je bil tako močan, da se je avto razbil. a tudi stroj osebnega vlaka je bil deloma poškodovan. Dve osebi sta mrtvi, dve pa težko ranjeni. Drzna letalca Tokio, 10. apr. Francoska letalca Costes in Le Brix sta včeržj startala za direkten polet t glavno mesto francoske Indije. Letalca upata, da bosta 4000 km dolgo progo preletela v 30 urah. Pilota sta ob 8.15 v višini 50 m preletela Šaughaj, kjer ju je občinstvo živahno pozdravljalo. Do Šanghaja sta prelfi-teia polovico pota do Ilanoi. Smrt ruskega admirala Moskva, 10. IV. Tu je umrl E. Behrenz, eden izmed starih mornariških strokovnjakov, ki je od početka sovjetskega režima sodeloval v vseh mornariških vprašanjih Pod caristično vlado je bil Behrenz ataše v Rimu in Berlinu, pod sovjetskim režimom pa v Londonu in Parizu. Pozneje je bil tri leta šef rusikega mornariškega oddelka. Kot zastopnik sovjetske unije se je udeležil mnogih konferenc. Bivši bolgarski car zopet v Nemčiji Bremen, 10. aprila Semkaj je prispel na parniku Sierra Cordoba bivši bolgarski car Fedkiand, ki je bil na večmesečnem potor vanju po Južni Ameriki. Nobilov polet na severni tečaj Berlin, 10. aprila, g. General Nobile ne bo startal pred 12. aprilom. Odgoditev nje« govega starta je v zvezi s tem, ker hoče italijanski kralj prisostvovati prioetku pole ta na severni tečaj. V Nemčiji se delajo velike priprave za sprejem generala Nobi» la, ki se bo vTšil v petek 13 aprila v Sed* dinu. (Glej tudi poročilo na 6 strani.) Zanimiva interpelacija v Budimpešti Budimpešta, 10. aprila, s. Kakor poroča «Magyar Orszag«, bo poslanec Pakots na pni seji poslanske zbornice stavil mterpe* lacijo, v kateri bo zahteval pojasnila g!e« de zadnjega bivanja ministrskega predsed. nika grofa Bethlena v Italiji. Nenadna smrt je v ponedeljek ugrabila iz našega javnega življenja moža, ki si je s svoiim deiom za narod, z zglednim idealizmom jugoslovenskega nacijonalista in kristalno čistim značajem zagotovil svetlo ime v naši politični zgodovini. Umrl je dr. Edo Luki-nič, bivši večkratni minister, predsednik Narodne skupščine in narodni poslanec SDS V velikonočnih praznikih je bival pri svoji starejši hčerki, ki je v Zagrebu poročena z g. dr. Formba-cherjem. Ko se je v ponedeljek ob 20. nameraval z vlakom vrniti v Karlovac, ga je na poti na glavni kolodvor napadla slabost in zgrudil se je nezavesten. Prepeljali so ga nazaj na hčerkino stanovanje in odtod v sanatorij, kjer pa je kmalu izdihnil. Zdravniki so ugotovili. da ga je zadela kap. Bliskovito se je tragična vest o nenadni smrti dr. Lukiniča raznesla po Zagrebu in. državi ter vzbudila globoko sočutje v krogih neštetih pokojnikovih znancev in prijateljev, posebno v vrstah SDS. ki izgublja z njim markant-no politično osebnost. Doma je bil ar. Lukinič iz Karlov-ca, kjer se je rodil 11. marca 1870. Študiral je v Zagrebu rn je po končanih pravnih študijah služboval nekaj časa kot sodnik, pozneje pa se je posvetil advokaturi in se stalno naselil v svojem domačem mestu Karlovcu. V politično areno je stopil 1. 1906., ko je bi! prvič izvoljen v svojem rodnem mestu za poslanca v hrvatski sabor in sicer na programu Hrvatsko-srbske koalicije. V saboru je dr. Lukinič kmalu zaslovel kot izvrsten debater in govornik ter preudaren politik. Bil je izvoljen za delegata v budirnpeštanski parlament, od 1. 1910 pa je bii tudi podpredsednik hrvatskega sabora, ki ga je v tem svoj-stvu energično vodil zlasti za časa vojne. Kot hrvatski poslanec je dr. Lukinič igral važno vlogo v naši narodni politiki. Eil je energičen branitelj srbskih »veleizdajnikov« v zagrebškem procesu, a na Friedjungovem procesu na Dunaju so ga dolžili, da je za svoie narodno delovanje prejemal srbske dinarje. Ta navedba je postala resnična šele mnogo let pozneje — ko je dr. E. Lukinič prejel svojo prvo plačo kot jugoslovenski minister . . . Po prelomu 1. 1918. je bil dr. Lukinič član delegacije Narodnega Veča, k; je 1. decembra 1918. proklarniraia v Beogradu Ujedinjenje ter je v prvem ju-goslovenskem ministrstvu prevzel ministrstvo pošte, v katerem je v najtežavnejših prilikah razvil veliko energijo in dosege! lepe uspehe. L. 1922. ga je Narodna skupščina izvolila za svojega predsednika, katero čast je izvrševal do I. 1923. L. 1925 je bil dr. Lukinič minister pravde. Takrat so nasprotniki SDS zlorabili ukinjenje se-•kvestra z imovine Thurn Taxis za obtožbo proti njemu. Narodna skupščina obtožbe ni odobrila — sodbe mednarodnega sodišča v Haagu pa so dale dr. Lukiniču naravnost sijajno satis-fakcijo. Pokazalo se je, da je s svo o odredbo obvaroval državo ogromne škode. Dr. Lukinič je bil vse od začetka tudi član Narodne skupščine; zastopal .ie zagrebško volilno okrožje, kjer je bil nosilec liste SDS. L. 1925. je dr. Lukinič resno obolel ln bali so se za njegovo življenje. Toda njegova mladeniška narava je pre magala bolezen in zopet se je z vso vnemo posvetil političnemu in parlamentarnemu delu. Ko se je Narodna skupščina odpravljala na velikonočne počitnice, se je veselo poslavljal od pri jatePev in znancev s prisrčnim: Na svidenje . . . Dr. Edo Lukinič je bi! eden od nai-simpatičnejših pojavov v našem političnem živiienin. Pravi gospodin in pravi demokrat, mož borbenega duha. a otroško nežnega srca. plemenit v pravem smislu te besede, čestit v vsem svojem dejanju in nehanju, požrtvovalen do zapostavljanja vsakega svojega osebnega interesa. Zasluženo si je stekel med prijatelji in nasprotniki častni naslov pravega gentlemana. Domovina je v dr. Lukiniču izgubila enega svojih najzaslužnejših sinov, na-ro-f oduševlienega borca. SDS odličnega voditelja. prraHji tovariša, da mu ni raiti enakega. Zanustil pa je nam vsem dragoceno dedščino svetlega primera, kako je treba v najtežiih čarih v «r~u očiivati reugacni žar idealizma in optimizma. Edo Luk mi c i? bil pravi prototip idealnecra optimističnega iiiporio-ven^ke^ra človeka, ki vedno, in naj pride karkoli, očuva vero v bodočnost in l.iubav za svoj ujedinjeni narod in njegovo državo. Karakteristično za pokofnega dr. Lukiniča ie bi'o tudi to, da ie z neobičajno ljubezni i o gledal v«aVo slovensko stvar. Stalno 'e črt?1 slovpn«Ve prvine, stal.ro *e i-* intereriral za naše domaČe c.love-nske stvari in ? osebnim veseljem je sodeloval. kierkoli se ga ie po7va'o. ''a pom^a v ViV; sloven rit1! zadevi. Njegov božanski humor, s katerim ga ie narava obdarovala. gato črna! tud? iz slovenske zakladnice in clovpnS^iria mu i« Hla 1'uba. kakor materinščina, številni «n nriiatelii V Sloveniji, ki oplaVufeio ni®govo smrt. Poč'-"*' v miru. duša. in večna slava Tvoiemu spominu! * PotfMni dr. Edo Lukinič zapušča snrvn. *••* Kato, roj. Jeličič, tri sinove, katerih najstarejši dr. Berislav je pred nekaj leti prevzel očetovo odvetniško pisarno, ter dve hčerki, katerih ena je poročena z mor* nariškim lin. poročnikom g. Pircem, smom župana g. Pirca iz Kranja. Pogreb dr. Lukiniča Truplo pokojnega dr. Lukiniča so sinoči prepeljali iz Zagreba v Karlovac. kjer se bo vršil pogreb v četrtek popoldne ob 3. Pogreba se udeležijo vsi poslanci SDS s SvetozaTjem Pribičevičem na čelu, mno« gi poslanci HSS s Stj. Radičem ter depu« tacije vseh parlamentarnih klubov. Vlada je sklenila, da se pogreb izvrši na državne stroške. V imenu vlade bo spre« vodu prisostvoval minister pošte dir. B. Ku« jundžič. Osobje poštnega ministrstva, ka* terega prvi šef je bil pokojni, odpošlje v Karlovac posebno deputacijo ter položi na krsto venec. Predsednišfvo Narodne skup« ščine je poslalo na krsto krasen venec ter se bo udeležilo pogreba. Sožalje Nj. Vel. kralja Beograd, 10. apr. p. Nj. Vel. kralj je spo* ročil vdjvl pokojnega dr Lukiniča svoje iskreno sožalje ter odredil, da se v njego« vem imenu položi na krsto venec z nje« govimi inicijalami. Na pogrebu pa se bo dal kralj zastopati po posebnem odpo« slancu. Globok vtis v Beogradu Beoprad, 10 apr. p. Vest o smrti dr. Lukiniča je bila v Beogradu sprejeta s splošnim obžalovanjem. Pokojni je bil v prestolnici popularna in obče spoštovana osebnost ter je užival v vseh krogih nede« Ijene simpatije. Na poslopju Narodne skupščine se vije črna zastava Novine pu« svečajo pokojniku nekrologe, v katerih podčrtava jo njegove vrline in njegove ve« like zaslug? za narod in državo. Naslednik dr. Lukiniča Kot naslednik v mandatu dr. Lukiniča bo poklican v Narodno skupščino Adam Pribičevič, brat Svetozarja Pribičeviča, ki je bil sreski kandidat v okraju Vrgininost, kjer je dobil čez 4500 glasov. Žalovanje v Karlovcu Karlovac. 10. apr. V mestu vlada splošna žalost nad nenadno smrtio odličnega sina domače občine Rodbina pokojnikova je tekom dneva prejela na stotine sožalnih brzojavk iz vseh delov države. Pogreba se b>do ude!ežHe deputacije vseh organizacij SDS in HSS iz celega okrožja in nebroj naroda, tako da obeta biti sprevod veli« častna manifestacija žalosti za pokojnim Lukiničem. Manifestacija radikalskih nezadovolinežev v Sarajevu Beojn-ad. 10. aprila, p. V Beogradu pričakujejo prigod dr Milana Srskiča, ki je v Bosni pripravi) teren za velik protestni shod v Sarajevu, na katereea naj bi prišlo več tisr,č ljudi in na katerem naj bi se obsodilo delo sedanje vlade. Dr Srskie namerava priti v Beograd, da povabi na tn zborovanje nekatere voditelje radikalnih nezadovoljnežev. med niimi Rožo Maksimoviča, dr. Nin-čiča in Ni kolo Uzunoviča. Odgoditev Marinkovicevega povratka Beograd. 10. aprila, p V demokratskih krog h se je prej trdilo, da se bo zunanii minister dr. Marinkovič vrnil v Beograd okoli 10. aprila. Nocoj se doznava iz nji« hovih vrst, da je odložil svoj prihod in da je pričakovati njegovega povratka iz inozemstva šele za 20. t. m. Šolska proslava Zrinjskega in Frankopana Beograd, 10. aprila, p. Prosvetni minister Milan Grol je odredil, naj se 30. aprila t. 1. \ vseh šolah v državi proslavi ob obletnici mučemške smrti Petra Zrinjskega in Fra« na Frankopana s predavanji o njunem živ« ljenju spomin teh dveh hrvatskih velika« nov. Velikonočni poklon slovenskih učiteljev Mussoliniju Rim. 10. aprila, o. Večja skupina fišastič-nib učiteljev iz Julijske Krajine je za velikonočne praznike romala v Rim. Na svojem povratku proti Trstu so učitelji v Forli «od-sedlis ter se podali v Predappio, kjer so se i b 11. dopoldne predstavili Mussoliniju. Ceremonija se je vršila na trgu pred občinsko šolo. kjer je svoj čas poučevala Mussolinije-va mati Roza Maltcni. Na njen grob, ki je v bližnjem ?an Cascianu, so učitelji zjutraj položili velik venec. Ob prihodu ministrskega predsednika Mus-solinija so mu učitelji priredili velike ovacije. Po pozdravnih formalnostih je dobil besedo slovenski fašist učitelj Rafael Kosovel iz Sv. Ivana pri Trstu, ki je izpregovoril naslednje besede: V imenu učiteljev, ki so postali člani italijanske države in velikega italijanskega naroda, si dovoljujem predložiti vaši ekscelenci, našemu priljubljenemu duceju. izraze čustva nagnjenosti do Italije, zvestobo do dueeja in vdanosti do velike italijanske vzgojne naloge, ki nam je poverjena na mejah domovine. Živio Italija! Živio kralj! Živio duce! Ko se je poleglo odobravanje, ki je spremljalo govor učitelja Kosovela, je Mussolini izpregovoril nekaj besed ter se zahvalil za izraze vdanosti ter izjavil, da je prepričan o iskrenosti lojalnih čustev tujerodnega pre bivalstva. ki je postalo del velike italijanske države. Pohvalil ie učitelje zaradi njihovega delovanja v obmejnih krajih in dejal, da bo vljtda njihovo delo prav posebno upoštevala. Ceremonija se je zaključila opoldne, nakar so si učitelji ogledali hišo, v kateri se je rodil Mussolini. Najmogočnejša politična manifestacija Dalmacije Nepopisna slika na splitski obalL — Posebne ladje z otokov. Triumfalen sprejem voditeljev KDK. — Sedanja vlada ne dobi posojila. — Borba velja cincarjem, ne Srbijancem. — Seja poslanskega kluba kDK Split, 11, aprila r. Po sijajno uspelih shodih v Zagrebu. Novem Sadu in Ljubljani, na katerih se je manifestira o popolno soglasje prebivalstva prečanskih krajev s programom in politiko KDK. ie vladalo za maniiestacijsko zborovanje v Splirn še večje zanimanje, zlasti zato. ker je prebivalstvo v Spitu in bližnji okcrlici razcepljeno na skoro vse naše stranke. Zborovanje pa je bilo eno izmed najbolj uspelih, kar iih je bilo doslej. Nasprotniki KDK sami cenijo število zborovalcev na 15 tisoč. Vsekakor pa b bila udeležba še večja, ako bi dež ne onemogočil prihoda mnogim ljudem iz oddaljenejših vasi Splitske u!ice. zlati pa obala, so se pričele polniti že ob 6. zjutraj z občinstvom, ki je prihajalo iz okolice peš. na vozeh in na ladjah, cd vseh stran z zastavami in godbami. Biia ie impozantna siika, ko so prihajali parniki in ladje n Trogira, Ka-steia, Sbenika. z otokov Brača in Hvara, polni občinstva z neštevilnimi zastavami. Ladje so prihajale mod streljanjem topičev in sviranjem godb. 2e davno ni imel Split tako živahnega lica. čeprav je deževno vreme sprva nekoliko kvarilo dobro razpoloženje. 2e mnogo pred 8. zjutraj je bila vsa oba. la pred kolodvorom polna ljudi, tako da je b i prehod skoro nemogoč. Vsi so nestrpno čakali na zagrebški brzoviak. s katerim so prihajali voditelji KDK. Na peronu so se zbrali oni poslanci, ki so pr.šii že v nedeljo, ter zastopniki raznih dalmatinskih organizacij KDK. Ko ie dospel zagrebški vlak in sta se prikazala Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič, jima ie prirejala množca nepopisne ovacije. Dvignili so oba voditelja KDK na ramena te/, i" odnesli na obalo, kjer je bil za nju pripravljen avtomobil. Po kratkih pozdravnih govorih se je spontano razvil ogromen sprevod, ki ie krenil z okoli sto zastavami in tucatom godb po mestu. Svetozara Pribičeviča je sprentljaia častna straža hivatskih sel j ako v v narodnih nošah, Stjepana Radiča pa častna straža srbskih seljakov, prav tako v narodnih no. šah. Glavni del sprevoda je takoj krenil na zborovaliišče ob Balkanski cesti, dočim je drugi de! spremil Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča pred hotel Beilevue, kjer sta se nastanila. Medtem se je hitro polnila ogromna Ce-hova poljana ob Balkanski cesti. Na vzhod, ni strani je bila postavljena velika tr bu-na, oVrašena z državnimi ter hrvaukimi in srbskimi zastavam . Neprestano prihajajoče množice so na.po'nile ves ogromni prostor. V Dalmaciji takega zborovanja še ni bilo nikdar. Ko sta se okrog 10. pojavila na zboro-vališču Svetozar Pribičevič in Stjepan Ra. dič,* obdana od večjega števila poslancev in strankarskih prijateljev," je zavalovila vsa ljudska množica, ki je izbruhnila v žvahne in dolgotrajne ovacije rbema voditeljema KDK. Klicanja ni hotelo biti konca. Ko so se ovacije nekoliko polegle, je otvoril zborovanje predsednik splitske okr. mrganizaeje HSS Paško Kalitcrna, ki je pozdravil zborovalce in vse poslance ter voditelje KDK nato pa predlagal za predsednika zbora samostojnega demokrata, oblastnega poslanca N'ko Bartu!ov:ča, ki ie podeiil kot prvemu govorniku besedo posl. dr. Ivanu Sveglu V kratkem, inferesant-nem govoru (kj ga bomo iutrj še obširneje objavili Op. ut ), ie pozdravil zborovalce kot slovenski kmečki sin in poslanec Gorskega kotara. Njegova izvajanja so žela viharno odobravanie. Nato je priče! med burnimi ovacijami govoriti Svetozar Pribičevič, ki ie očrta! politični položaj iti borbo KDK za enakoprav. nost vseh državljanov ter za uvedbo pravice in poštenja v iavnem življenju Govoril je tudi c stališču KDK do velikega ino. zemskega posoila ter naglašal, da KDK ne more dovoliti takega posojila sedanji vladi, ki ne uživa zaupania naroda in ne nudi nobenega jamstva za njegovo pravilno uporabo. DaJje je naglašal, da KDK ne more nikomur pripustiti pravice predstavljati njen pokret. kakor da je naperjen proti bratom Srbijancem. Pokret KDK je naperjen preti cincarjem, ne pa proti Srbijancem. Ko je šlo za prehrano in pomoč gladnim, so biti pošten- Srbjanci sam; priznavali, da je ta nepravična razdelitev greh, ki vpije do ne. ba- KDK hoče pomagati tudi Srbijancem, da se csvobode sedanjega Jarma, sedanje nasilne tiranske -politike, ki ne vodi računa o potrebah našega naroda, zlasti pa ne o potrebah našega seljaškega naroda. Ker hočemo biti bratje bratom in ker srna. tramo Srbe za brate, hočemo z njimi skupaj vladati, nočemo pa nikomur služiti. VečmiJittten vihar odobravanja in priznavanja je sledu Pribičevičevim izvajanjem. N:č manj živahno pozdravljen je bil Stiepan Radič, ki je v svojem govoru primerjal gospodarsko politiko Češkoslovaške s politiko naše države. V svojem govoru sc je bavil pudj z odnošaji naše države napram I talij,; jn Rusiji ter je naglašal potre, bo vzpostavitve gospodarskih zvez z Rusijo In čfm tesnejših stikov z ostalimi slovanskimi državami. Končno je naglašal. da KDK noče Iti v vlado za stafažo, ampak samo kot sondločujoč faktor in pod pogo-iem, da dobi v svoie roke finančno ministrstvu. Po govoru Stjepana Radiča ie množlea orlreiala njemu 'n drugim voditeljem KDK živahne nvadje nakar je bilo zborovanje zakHučeno. Med netjem narodnih himen se je zopet formiral sprevod, v katerem je množica maoifesUrala po Splitu za ideje KDK. Na čeiu sprevoda sta korakala za godbo in mnogoštevilnimi zastavami roko v roki Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič, za njima pa ostali poslanci KDK. Veličastni sprevod, kj se ga je udeležilo nad 10 tisoč ljudi, ie krenil med burnim klicanjem, petjem in sviranjem godb proti obali, kjer se je zbral ves Split. Kakor daleč se je videlo, je tvorilo splitsko prebivalstvo Spalir, iz katerega je burno pozdravljalo voditelje KDK. Sprevod je odšel pred hotel Beilevue, kjer sta Stiepan Radič in Pribičevič morala na željo množice še enkrat govoriti. Navdušenih ovacij ni hoteio biti konca. Le polagoma so se razhajali udele. ženci k obedu in še vse popoldne je bilo na obali nenavadno ž vahno. Posebno impo-zanteii je bii odhod seljakov iz bližnje okolice, ki so prišli v Split na nepregledni vrsti voz, okrašenih z zastavami. Skupni obed se je vršil pod arkadami hotela Beilevue. Prvi je govoril dr Ljubo Leont'č, ki se je nato med viharnim apiav-zom objel !n pobratil s Stjepanom Radičem. Govorila sta zopet tudi Svetozar Pr bičevic in Stjepan Radič, vnovič izredno prisrčno aklamorana, za njima pa še cela vrsta narodnih poslancev in domačinov. Ob 6. popoldne se je vršila seja poslanskega kluba KDK, na kateri je Radič poročal c svoiem potovanjih v Češkoslovaško, Svetozar Prbičevič pa o državnem posojilu in o svojem razgovoru s fn. ministrom dr Markovičem. Sei? ie prisostvovalo 52 narodnih poslancev KDK. Konferenca oblastnih samouprav Split, lu aprila n. Danes ob pol 9. dopoldne se ie otvorila konferenca zastopnikov osmih prečanskih oblastnih samouprav, v katerih iina KDK večino ali tvori del vladajoče večine. Te samouprave so: osieška, splitska, dubrovniška. mostarska. travniška primorskokraiiška in bihaška. Razen teua so se udeležili konference tudi naieliiik ministrstva narodnega zdravia dr štairipar. Stj. Radič, Pribičevič in mnogi narodni poslanci, ki so se udeležili včerajšnja zborovanja KDK. Konferenco ie »tvoril Stiepan Radič, ki ie pozdravil delezate in povdar-ial. da ie namen konference doseči sporazumno delo čim večjega števila oblasti. KDK se je posrečilo doseči, da se je vnese! v finančni zakon amandma, oo katerem se mora porabiti za iavna dela 50% od svore. ki ie določena za prehrano prebivalstva. Oblasti se moraio tedai dogovoriti, kako nai se ta vsota porabi. Stjepan Radič je pozdravil načelnika ministrstva narodnega zdravia dr. Stamparia ter ie orisal njegovo uspešno delo na poliu narodnega zdravia. kakor tudi deistvo. da prvič predstavnik vlade prihaia k sodelovanju s piedstavn:ki oblastnih samouprav. To dokazuje. je povdarjal. da oostaiaio samouprave čim dalie večja podlaga naše moderne države. Nato ie imel dr. Štampar kratek refeTat, v katerem ie povdarial. da ie ministrstvo narodnega zdravia naiboli ustrežliivo napram oblastnim samoupravam, ki iim ie že odstopilo znaten del svoiih poslov. Osebno smatra, da bi se oblastnim samoupravam morali odstopiti vsi zdravstveni nosli. razen onih. ki se tičeio mednarodnih zvez. Govoril ie dalie o zdravstveni razmerah v posameznih oblasteh ter ie naelašal, da je zboljšanje narodnega zdravia moeoče naj-bolie doseči s skupnim sodelovanjem občin. oblastnih samouprav in države. Nato so govorili posamezni delegati oblasti. med niimi delegat dubrovniške oblasti, ki ie predlagal, nai se dubrovniška in splitska oblast spojita, ker vsaka zase težko živita. Poslanec dr. Kraiač 'e oredložil resolucijo. ki vsebuie naslednie smernice za enotno delo: 1.) čuvanje narodnega zdravia potom zdravstvenih ukrepov, z srraieniem sanato-rijev. okrevališč itd.. i 2.) pospeševanie kmetiiskega gospodarstva, ustvaritev naprednega tipa vasi in kmetskih domov, organizacija kmetijskih kreditov: 3.) sociialna pomoč in sociialna skrb za deco, gluhoneme, slepe ter regulacija izse-Ijeniškega vprašanja: 4.) v prosvetnem oziru akciia za prevzet-ie strokovnega šolstva, oodpiranie narodne umetnosti itd. 5.) iavna dela. grajenje cest in mostov, skupen program za pospeševanje tujskega prometa na Jadranu, oodpiranie turizma itd. 6.) država nai odstopi iavne daiatve njiho vega področja za pokritie izdatkov posameznih oblasti: oblasti nai skupno najemajo posoiila v inozemstvu in doma. urede oblastne hranilnice s pravicami in ueodnostmi kakršne ima Državna hipotekama banka: 7.) na administrativnem ooliu popolna nadzorna in disciplinska oblast nad vsemi občinami posameznih oblasti, izgraditev širokih občinskih samouprav. O teh predlogih dr. Kraiača se le razvila živahna debata, oo kateri so bili končno spreieti. Nocoj so odpotovali Svetozar Pribičevič in Stiepan Radič ter večina ostalih poslancev v Zagreb. Uredba o pospeševanju tujskega prometa Beograd, 10. aprila, p. Oddelek ea trni« stiko piri ministrstvu trgovine in industrije je pripravil novo uredbo o pospeševanju tujskega prometa. V uredbi se posveča glavna skrb hotelski industriji, ureditvi tu» ristionih domov, kakor tudi zboljšanju av» tomobilskega prometa. Neumljve šikane ob grški meji Beograd. 10. aprila, p. Notranje ministrstvo je suoči prejelo vest, da so grške oblasti zaprle mejo napram oaši državi. Ta vest službeno v zunanjem ministrstvu še ni potrjena. Prav tako tudi grško poslaništvo v Beogradu nima o tem še nobenega obvestila. Kolikor je mogel vaš poročevalec dognati, je stvar ta - le: Pred tremi dnevi so grški br-zovlaki kakor tudi ostali potniški vlaki prenehali prihajati do naše meje v onih kompozicijah, ki 60 bile doslej običajne v rednem prometu. Grške oblasti natrpajo potnike vseh vlakov in vseh razredov samo v en vagon III. razreda in jih tako ekspedirajo preko meje. Ta pojav je seveda vzbudil zmešnjavo tako pri potnikih kakor tudi vznemirjenje naših obmejnih oblasti, ki jih grške oblasti prej o tem svojem ukrepu niso prav nič obvestile. Potniki, ki so zadnja dva dneva prišli na ta način v našo državo, izjavljajo, da jim je bilo v Solunu in tekom potovanja sporočeno, da delajo to grške oblasti v bojazni, da bi se ne zanesle preko meje našega ozemlja kakšne kužne bolezni. Kakor rečeno, pa zunanje ministrstvo o vsem tem ni prejelo še nobenih poročil. Zato je zunanje ministrstvo obvestilo o zadevi tukajšnjega grškega poslanika Polihronijade-sa. ki istotako o vsem tem ni vedel ničesar. Ker v naši državi sploh ni nobenih kužnih bolezni in ni v Južni Srbiji nobene epidemije, je naša vlada zahtevala od grške pojasnila zaradi njenih ukrepov. Samomor poštnega ravnatelja v Splitu Split, 10. apr. n. Preteklo noč je izvršil samomor s plinom ravnatelj splitske pošte g. Rihard Zahradka. Ob 4. zjutraj so ga našli mrtvega v kabinetu poštne direkcije, kjer je bila odprta plinska cev. Na mizi so našli pismo, naslovljeno na direktorja po« šte v Zagrebu g. Rudolfa Rupca. Splitska policija je zahtevala brzojavno od direk« torja Rupca dovoljenje, da sme pismo od* preti. Smatra se. da je Zahradka izvršil samomor za>radi živčne bolezni. Velika rudniška nesreča London, 10. aprila, g. Kakor poročajo iz Mukdena, se je tamkaj dogodila velika katastrofa, ki je zahtevala 500 človeških žrtev. V premogokopu v Tushanu je voda poplavila premogokop, ker se je zrušil nasip. Vsi rudarji, ki so bili v rovih, so našli smrt. Velika nesreča na jezeru Milan. 10. aprila, o. Snoči se je na jezeru Como dogodila strahovita nesreča. Vsled defekta pri krmilu velikega motornega čolna, v katerem je bilo približno "20 oseb, in zaradi zmešnjave, ki je nastala vsled te ne- » zgode. se je čoln prevrnil in potopil. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev. Dosedaj so nnšli 10 trupel. Milan. 10. aprila, g. Dosedaj so potegnili iz jezera Como sedem žrtev. Ker je motorni čoln še na dnu jezera, obstoji bojazen, da be še več človeških žrtev. Roparski napadi v Trstu Trst 10. aprila, o. V kratkem razdobju enega tedna zaznamuje tržaška kronika kar tri roparske napade. Pred sedmimi dnevi je neznan človek napadel tobakarnico v ulici Milano. Pretekli četrtek je sin višjega funkcionarja iz Trevisa. ki se je že dalj časa potepal po svetu, napadel z nožem lastnika manufakturne trgovine na Corsu. Danes pa sta dva neznana roparja vdrla v stanovanje industrijalca Antona Žiberne. V stanovanju je bila samo služkinja Avguština Bitežniko-va, ki sta jo tolovaja napadla ter precej težko ranila. Odnesti pa nista mogla drugega kot pete, ker so na klice služkinje prihiteli ljudje. Vest o tem napadu je napravila v mestu globok vtis. Poplave v Transkavkaziji Moskva, 10. aprila, s. V Transkavkaziji so poplave povzročile veliko škodo. Der vet oseb je utonilo. Vztrajnostni rekord v plavanju Hamburg, 10. aprila, s. Nemški plavač Kemmericlu ki je na velikonočno nedeljo šel v vodo, da postavi nov svetovni rekord v vztrajnostnem plavanju, je danes ob 18. uri po 46 urah zapustil vodo. Svojega na* mena, da bi neprenehoma plaval 50 ur, to« rej ni mogel izvesti. Vendar pa je prekosil dosedanji rekord za celih 14 ur. Aretacija tajnika komunistične internacijonale Pariz, 10. aprila, s. Dne 30. maja 1900. na Dunaju rojeni tajnik komunistične m« ternacijonale ter član moskovskega med. narodnega izvrševalnega odbora Rihard Sculler je bil aretiran, ko je v St. Denisu imel zborovanje, na katerem je imel raz# borit protimilitaristični govor. Avtomobilska nesreča Pariz, 10. aprila, s. Na velikonočna praz« nika se je z ozirom na povečani promet dogodilo več nesreč. Izletniški avtomobil, v katerem so se vozile gojenke angleškega penzijonata v Fontainebleau, je na povrat* ku trčil z drugim avtomobilom ter se je prevrnil v cestni jarek. Od 28 gojenk sta bili dve gojenki težko ranjeni, nekatere pa lahko. Afera Zubkov Berlin, 10. aprila, g. Iz Eupena poročajo, da je Zubkov s svojo ženo dospel tjakaj. Žena Zubkova je izjavila uredniku lista v Liege, da so vse vesti o njeni nameravani razporoki popolnoma izmišljene. Izjavila je dalje, da je luksemburška nadvojvodinja pripravljena dovoliti njej in njenemu mo» žu pravico bivanja v Luksemburgu. "Z ozi* rom na to se bosta preselila v Luksen— burg. Krvave občinske volitve v Chicagu Chicago, 10. aprila g. Pri današnji prvi volitvi v mestni svet je prišlo do nemirov. Organizirane tolpe so terorizirale volilce ter so z volilnega lokala v nekem predmestju odstranile vso volilno komisijo ter jo odpeljala v avtomobilu. V nekaterih vo. l?lnih lokalih sd bile uničene volilne žare, z drugih so bili zanodeni voiilci. Pri tem je prišlo do spopadov in do streljanja. V mnogih volilnih žarah so našli ponarejene volilne listke. Dr. Edo Lukinič f Notar Marko Pushnik -sedemdesetletnik Danes obhaja na stori domačiji Pushni-fcov y Crešnjevcu ob vznožju našega lepega Pohorja sedemdesetletnico svojega rojstva g. M. Pushnik. Rojen dne 11, 4, 1858. v Pretrežu št 28, občina Črešnjevec, le po dovršenih gimnazijskih študijah v A'; ..boru študiral pravo na graški univer-z °n dovršenih študijah je bil 9 let notar-kandidat pri dr. Voku v Ljubljani, nato j; Ifrbil notarsko mesto v Vipavi. Po 27. Itt.ii vestnega vn dobrohotnega dela se ie moral kot zaveden Slovenec, ki le ime! za vse naše narodne ustanove vedno odprte roke, umakniti 1. 1923. nasilju začasnih gospodarjev naše solnčne Goriške. Zapustil Je svoj idilični Tusculum ter si ustvaril v Mariboru novi dom, katerega naj uživa in lepša še dolgo vrsto let. S skromno domačo proslavo življenske-ga jubileja g. Pushnika bo zvezan radosten dogodek Danes se poročita v Crešnjevcu g. Radovan ICopčič. cand paed., in strokovna učiteljica dekl ške meščanske šole v Ptuju. gdč. Marta Verhovnik, nečakinja današnjega Jubilanta g. notarja Marka Pushnika. Bilo srečno! Poslednja pot Lavoslava Pahorja Včeraj popoldne smo spremili k večnemu počitku vsem glasbo ljubečim našim Ijtfdem znanega in spoštovanega železniškega inšpektorja v pokoju, gospoda Lavoslava Pahorja. Pred njego- vim dosedanjim domom v Pražakovi ulici št. 10 se je zbralo ob pol 15. dokaj ljubljanskega občinstva. Vsekakor pa je pokojnik zaslužil večjo udeležbo na svoji zadnji poti. Mnogo je bilo njegovih tovarišev po poklicu, nekaj slov. glasbenikov, med njimi g. Janko Barie, urednik »Sv. Cecilije« iz Zagreba, pevci ljubljanskih pevskih društev in že-lezničarska godba »Sloge« ter drugo občinstvo. Po blagoslov., krste so zasluženi pevci pod vodstvom pevovodje g. Ferda Juvanca zapeli dve kitici narodne ža-lostiroke »Vigred se povrne«, pri železn. prelazu pa »Blagor mu«..»Slogina« godba mu je svirala na tej zadnji poti obe žalostni koračnici, ki ju je sam zložil za naše zaslužne može. Ta globoko ganljivi akt pietete do blagega rajnika zasluži neomejeno pohvalo. V zgodovini slovenske glasbe bo zavzemalo ime Lavoslava Pahorja častno mesto! —č. Jakob Nemec utonil Maribor, 10. aprila. Uglednega posestnika in političnega delavca g. Jakoba Nemca iz Dragotin-cev ob Ščavnici. o katerem smo poročali pretekli četrtek, da ga že več dni pogrešajo, so sedaj našli mrtvega pri očeslavskem mlinu blizu Očeslavske Slatine. Na odredbo oblasti so za praznike spustili vodo iz ieza in tako naš!i moško truplo sključeno in zataknjeno za neko vejo. Nesrečni Jakob Nemec je šel od Črešnievskega vrha domov v Drago-tince in ker je bila pot mestoma pod vodo, je gotovo zabredel, padel in utonil. Ker so našli v njegovi obleki tudi listnico, je zločin izključen. Nemec je bil svoičas deželni poslanec, začetnik kmečkega gibanja v Prlekiii. član na-čelstva SKS. predsednik niene krajevne organizacije in načelnik Kmečke posojilnice pri Sv. Juriiu ob Ščavnici Pokojniku bo kot vsestransko organizato-rično delujočemu narodnemu delavcu ohranjen med rojaki najčastnejši spomin. P. t. občinstvu! Ker je dvorana kina Matice v sredo zvečer zaradi koncerta zasedena, se predva ja film VSTAJENJ v sredo 11. t. m. ob pol 8. in 9. url V KINU «IDEAL» Predstave ob 4. in pol 6. ari se vrše kot običajno v Elitnem kinu Matica! Ravnateljstvo Elitnega kina Matice. Kulturni pregled Naši prvi podmornici v Boki V nedeljo zjutraj sta prispeli v naše vode prvi naš: podmornici »Neboiša« in »Hrabri« v spremstvu pomožne ladje naše vojne mornarice »Hvar». Ob sedmih zjutraj je odplul komandant Boke Kotorske general Milojevič z zastopniki civilnih in vojaških oblasti na torpiljarko številka 1, na kateri se je že nahajal komandant vojne mornarice admiral Priča s svojim štabom Potem je admiralska ladja v spremstvu torpiljark in minonoscev odpluia naproti prihajajočima podmornicama. Nad brodovjem sta krožili dve skupini hidroavijoroov. Ob osmih se je posadka vojnih ladij razvrstila na desni strani, kamor sta pripluli podmornici. Vojne ladje s« oddale pozdrav, ne salve, dočim so vojaki navdušeno pozdravljali s »hura«-Jdici. Mornariška godba je odigrala državno himno. Nato je vsa eskadriilja s podmornicama odpluia proti Tivatu. Na tivatskem pristanišču je admiral Priča s patrijotičnim govorom pozdravil novi mornariški edinicj ter zaključil svoj govor z vzklikom kralju ln domovini V Tivatu je mnogoštevilno občinstvo navdušeno pozdravljalo novi podmornici. Tragična žrtev poklica Strašna smrt železničarja Matevža Podobnika pred očmi lastne žene. Ljubljana, 10. aprila Na uvoznem tiru pred kurilnico gorenjskega kolodvora se je pripetil danes malo po 12. izredno tragičen dogodek, ki je po svojih dramatičnih okol-nostili skoro edinstven v kroniki železniških nesreč v Ljubljani. V omenjenem času je vladala pred kurilnico do-kajšnja živahnost. Prihajale so ravno železničarske žene, ki so donesle možem kosila, sukali so se pa okrog poslopja tudi številni delavci, ki so odhajali s posla ali prhajali na delo. Ob tem čas-; je tudi pomožnemu kretničarju Matevžu Podobniku prinesla njegova soproga Nežika kosilo. Preden pa je Podobnik stopil k ženi, ie zapazil, da prhaja po voznem tiru lokomotiva, na katero je trebalo priključiti vagon. Kretničar je opravil nekaj gibov pri kretnici, nakar je skočil med vagon in stroj ter skušal vagon priklopiti. Ponesrečil pa se mu je že takoj prvi poizkus, nakar je hotel , napako popraviti, vendar tudi drugič brezuspešno. Stroj se je medtem jel že zopet premikati in je Podobnik, opazivši napako, skušal na vsak način priti zopet izza hrbta stroja stran s proge. Tu Da ie nastala nesreča. Sklonjenega Podobnika je nakrat pograbil pepelnik in ga potegnil za seboj. Podobnik je tedaj silovito zakričal. Na vso moč kričati oa ie jela tudi njegova dobrih 10 metrov stran stoječa žena. ki je čakala, da mož opravi svoje delo. Na njun krik so postali pozorni tudi drugi, tam okrog stoječi ljudje, vendar strojevodja ni takoj zaslutil, kaj se godi zadaj. Ubogega Podobnika ie stroi vlekel pred seboj ter mu polomil v hipu obe nogi. Pade! je nato na tračnice, kjer mu ie zmečkalo tudi prsni koš Hip nato je obležal Podobnik z glavo na tračnici in šele tedaj se je stroj ustavil, tik preden bi mu šla kolesa čez vrat Na vik in krik ljudi ter skoro omedlele soproge so iz kurilnice takoj prihiteli pomožni delavci z nosilnico. na katero so položili vsega oolomljenega Podobnika, ki mu ie iz ust in nosu vrela kri. Iz kurilnice so tudi v največji naglici obvestili rešilno oostajo ter obenem klicali zdravnika dr. Rusa Rešilni avto ie bil na mestu že oo nekaj minutah, enako tudi zdravnik. Podobnika so naložili na rešilni avto ter ga v diru odpeljali proti bolnici. toda bolničarji so že na poti uvideli. da je vsaka pomoč prepozna, ker ie Podobnik med tem že izdihnil. Ustalili s. Izven. Ljudske cene Ljubljanska opera /a/iptpU ob pol 8 zvečer. Sreda, U.: Baletni večer. B. Četrtek, 12.: Zaprto. Pelek, 13.: «Lady X>. A. Sobota, 14.: «Mignon». Premijera. D. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. zvečer. Sreda. 11.: cUrh. gro! celjski*. Ab. B. Kuponi ■ Četrtek. 12.: . staroklasična grška tragedija se uprizori po daljšem presledku v petek 13. t. m v drami V glavni ulogi nastopi ga Avgusta Danilova V ostalih ulogah nastopijo ga Medvedova, Balatkova in oelokup-ni ženski zbor dramskega ansambla, pomnožen z gojenkami ženske realne gimnazije, ki sodelujejo z ljubeznivim dovoljenjem ravnateljstva Moške uloge so v rokah gg Levar-ja Cesarja Režijo vodi gospa Danilova sama. Dekor je izvršen po osnutku scenografa VavpotiČa Predstava se vrši za red D Spored kom-erta. ki ga prirede v Ljubljani v četrtek. 12. t. m zvečer v nnionski dvorani: 1.) Josip Haydn: «Lekarr.ar>. komična opera v enem dejanju Uprizoril je opero T Schwand-ner muzi kalno vodstvo je v rokah prof Henrika Miillerja Vse uloge te opere izvajajo dečki v kostumih Drugi del kom-erta obse-ea razne cerkvene in posvetne skladbe za dvo tri- in štiriglasni stavek s spremljeva-njem klavirja Izvajajo se sledeča dela =Vhubert2 Vasica: Pierne: Yantis: Grieg: Solvejgina pesem dalje Schubert: 23 Psalm. Goller O ouam sn avis est ter stara popev ka iz 14 stoletja- Josip, ljubi mol Josip Tej sledijo: Uspavanka od tauberja. Gliickov Popotnik v žagi in Majska vožnja od Fleger ia Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Koncert poljskih pevi^»v se vrši danes 11. t. m. ob 8. zvečer v Filharmonični dvo- rani Kcmcertira prvovrsten zbor železničar jev iz Poznanja z izredno zanimivim poljsko-nacijonalnim programom Zbor uživa sloves enega najboljših poljskih moških zborov in izredno zanimivi program bo brez dvoma zanimal tudi pri nas Zbor se nahaja na poti od praškega festivala skozi Jugoslavijo, domov proti Poljski Prijatelji poljskega naroda počastite goste danes zvečer s svojim obiskom v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Tenorist Josip Rijavee Je prošli teden pel v berlinski premijeri Puccinijevega 2 izve-ds. izenačenje zakonov, potom ai-nVm i odi breniem ministrskega sveta vvnit r.ov edinstveni in učni načrt in program v vseh šoiah, ki spadaio v področje .ni.i.siri.va prosvete. * Sprejem v državno službo. Spremi novih uradnikov in uslužbencev v državno službo se bo v bodoče vršil samo v zu-ni nih slučajih, ako nastane nu na in neodložiM-va potreba. V tem slučaju pa se mora resorni minister sporazumeti s finančnim *niiv-strom ter podati ministrskemu svetu pismen predlog v svrho tozadevnega sklepanja Iziema je mogoča le v primeru sko se uradni iz oenziie vrača v aktivno «I'ižb-i * Državni »zplf za zobne tehnike. Ministrstvo za narodno zdravie ie odredilo komisijo strokovnjakov, pred katero bodo vsi zobni tehniki brez razlike polagali državni strokovni izpit. Po tem izpitu dobe vsi kandidati prav-co do javne prakse. Doslej se ie za »zpit priglasilo trideset kandidatov iz naše države. * Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državljansko zvezo so soreieti: dosedanji italijanski državlian Stanko Starec, diiak na univerzi v Liubliani: dosedanji ruski državlian Grigorii Knbanov. dnevničar finančne kontrole na Rakeku in dosedani češkoslovaški državlian Martin Galik kovač v kurilnici državnih železnic v Mariboru. + Notarska substitucija. Ker ie notar v Murski Soboti g Ferdo Križanec odšel s 1 t. m. na 15 mesečni domist. ie nastopi' substitucijo notarski kandidat g. Karol Ja-godič . * Pogodbene državne izpite. V ministrstvu pošte in hrzoiava se pripravlja nov pravilnik o pogodbenih državnih poštah Mnoge državne pošte v maniš h krajih se bodo. č rn novi pravilnik stopi v veliava izprentemle v pogodbene državne poš»e * Morgan v Bnk» Kotorski. Ob prilik' svnše države ie prišlo mnogo sveta, da p^ebi-e vePkonočne praznike na Primoritt V Dnlmac;io se ie napotilo fti-d; več skupin srednješolskih diiakov in vi-sokošolcev * Iz uradnega lista. »Uradni l:st« Hubljan-ske in marborske oblasti obi?vlia v 34 letošnji številki prav!!mk o del°vnem času pri poštn'h. telegrafskih in tr!efonskih ura-d'h v naši kralievini; pravilnik o opravljanji državnega strokovneg? iz.p'*a m nadzor nike konjušnic ?n upravnike žrehčarn ter natečaj za spreiem gojencev v brodarsko podčastniško šolo. * Smrtna kosa. V Liubliani ie umrla oo kratki in mitčni bolezni v cvetu ler srr'č Nicka U r b a n č e v a. absolventka ženske realne gimnnzre. Pokojna, izredno lepo in simpatično dekle, se no!|tn» f i-ihl-^n! v visoki starosti 77 let g. Anton S e u n i g, višji revident državne železnice v pokoju. Pogreb bo jutri ob 17. uri. — V Vel. Laščah je umrla po dolgem trpljenju v 76. letu starosti vdova po rev. gozdarju ga. Frančiška Heglova. Pogreb se ie vrši! 9 t. m. — V Metliki je preminul po kratki in mučni bolezni trgovec g. Karol Govanec. — V St. Petru na Medv. Selu je 6 t. m umrla ga. Marija K r e g a r t e v a. m*fi učiteljice gdč Minke Kregarteve na Ponikvi in učitelia g. loneta Kregarja v Šmarjah pri Jelšah. — Na Uncu pri Rakeku ie 6 t m umrla po daljši in težki bolezni ga M;ci B e 1 I e t o-v a, rojena Jagodip Pokopali so io na Veliko nedeljo ob 16.30 uri Pokomica ie bila skrbna mati in zelo dobra napram revežem Kdor io ie poznal, io bo ohrani v najlepšem spominu — V Varaždinu ie 4. t m preminul nagle smrti odvetniški koncioiient. rezervni kapetan. posestnik v Vgraždinu in na Humu pri Ormožu g. Lavo E r h a r t i č. v 33 letu starosti. Pogreb se te vršil v četrtek pooo'dne — Pokornim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno so-žalie! Cvetličarna Anten Sajec Ljubljana Pod Traačo vrtnarija, Tržaška cests 34 _Telefon 32-22 • Edo Venc?iz f. V Mokronogu se 8 t m umrl Po dolgem bolehaniu g Fdo Venca i z, viš;i davčni upravitelj v pokom Z n;im 'p '7gub:la SD^ eneca «vni?h naiza-^lnžene;ših somišljenikov na Dolencem Od ni!adrh nog ie bil pnkoin'k nair-edmak in ie ostal neomahI:;vn ver°i naprednim načelom v naitp,:,fc čas!b Svoie narodno in napredno mišlienje if z n^i«trašpnost=r tavno k"zal dasi ie bn d-^nvn' uradnik Pri vsakih volitvah ;e bil duša voli'nega gibanja v svojem kraju in neumoren agitator N;egova beseda ie mnogo za'egl3 tudi ori kmetskem tiudstvu, s katerim ;e ra'nki znal izvrs'no občevati Bil ie ''■boren družabnik in požrtvovalen priipteli. za to so ga oovso-di cenili in radi imeli. Da sn pokoinika visoko uvaževali tudi v strankinem vodstvu, te iasno saj ie bil dolga desetletia strankin zaupnik za Mokronog in niegovo okolico Kako priljubljen ie bil pokomik 'e pokazal niegov nogreb Ne samo ves Mokronog se le pogreba udeležil. nrihifelo ie ljudstvo iz vsega okraja ter orHatelil in znanci >d blizu in daleč Bodi odličnemu somišljeniku blag spomin, njegovi spoštovani rodbin! sožaltp? * Anton Kožuh f. V Dornovi pri Ptuj« so velikonočni zvonovi zaneli pogrebno pesem tamkaišniemu nadučiteliu g Anton" Kožuhu Bil 'e iskrena duša Vesten v delu ša-!;iv v dru"bi. znm in zrlo pr:]'ubl'en v nni širši ptu:sk' okol'ci. Tetika pa ga je *prem-'i?'a že od mladih nng. odporna sila fe že nekai let popušč?la fk pr®d Vst»i>^>*>m 'e obmolkni' za vedno Kot pas:ionir?n tover ;p pr!n?5ni vse polno bumor'a v vse lovske poeone. pozna' 'e vsa lovišča in vse zelene bra^všfne Ip zdr!»*Mlrpga 7^1'š^a ni našp' v naš!h logih V krasnem Ko^uhovem domu ob beli c°sti v Tvn'ci nad Vo:n;kom poroien. ni bil 'ako srečen da ga neguie skrbna mat': iittIh mu >e dom ie prešel v druge roke. niemu mgiemu na ie ostala še samn široka p^sta Brpz sredstev se ie v Mar>'boru s štipendiinmi in poitče-varnem izšo'a! s^rn. še očeta ;p n^dpiral Umrl ie zadn'i Kožuhovega rodu ^e sioii roistna hiša ob heli epsti tam v fvniri. že zopet plete 1'ubezen domovia v naših širnih 'oftb. sredi širp'> pfu;«ke rpvani pa nnlarra samoten noontnik nolno ne?n!b mladostnih 'n tovari^kih soo^inov na purani grob ?n na zeleno lovsko veiico: »Zelo smo imeli TonSl'1 _ * Smrt tovariša pokojnega kralja Petra. V hrvatski Dubici so preteklo nedeljo izročili materi zemlji truplo pokojnega Mije Hr-vačanina, ki je bil jugoslovenski javnosti znan kot nacljonalen delavec, ki je bil svo-jedobno med prvimi aretiran, ko se le začel v Zagrebu takoimenovani srbski vele-izdamiški proces leta 19.')8. Kot mlad viso-košolec se je Hrvačanin v Curichu spoznal s pokoimm kraliem Petrom ter z Nikolo Pa-šičem V času vstanka v Bosni ie Hrvačanin po možnosti šel na roke vstašem in ko so Turki udušili ustanek, se je Peter Mr-koniič nekoliko časa skrival v Dub ci pri Hrvačaninu Ko je kralj Peter zasedel srbski prestol, je bil Hrvačanin eden med prvimi iz naših krajev, ki ie prišel v Beograd, da pozdravi kralia Petra. ANGLEŠKO SUKNO najfinejše vrste on «olidnt cen' dobite pri FRANC PAVLIN GRADIŠČE 3. Dete obešenca in vlačuge ALRAUNA PRIDE! PRIDE! PRIDE! Za pomladansko sezono si ne o«le)te samo izložb ampak tudt po» setite našo tnjov no z izbran« zalogo naj» modenieiših v/orcev JOS. ROJINA, Aleksandrova 3. AKADEMIJA V DRAMI naiih ob 3* uri najmlajših dne 15. t. m. Sledeče srečke državne razredne loterije, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št, 19, oziroma v oglasnem oddelku «Jutra» v Pre» šernovi ulici št. 4, in v ekspozituri «Jutra» v Šiški, so bile dne 5. apiila iz* žrebane in so zadele: Din 8000.- itev. 14.141. Po 500 Din so zadele naslednje številke: 14,134, 15.434, 15.480, 30.932, 40.588, 53.481, 66.609, 66.626, 115.641, 7563, 7660, 46 128, 58.214, 58.309, 58.368. 70.222, 82 848, 99.852, 109 786, 109.826, 120.2M, 10.898, 34.657, 47.388, 47.395, 60.107. 84.547, 84.590, 97.311, 97.424, 97.466, 108.102, 108.104, 108.126, 108.16J, 108.265, 123.860 Vse cme, ki so jim bile srečke izžrebane, opozarjanj o. da lahko nadaljujejo igranj« v V (milijonskem razredu), če zamenjajo Izžrebane sre6ke, za še ne« izžrebane. Neizžrebanih sreSk je Ie še njalo na razpolnpo. Mto se naj oni, ki reflektirajo Ban te, takoj zglase. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Načrte za stavke izvršuje naicerieje in najhitreje specijalni tehnični biro «7 £7/.\'.-l-» družba z o. z., Ljubljana, Mestni trt št 25 l A ".V.V- ... i, V.-'i i:. i ' Naši učitelji na kongresu v Berlinu Prošlo soboto je odpotovala skupina trideset jugoslovensk.h učitebev na mednarodni učiteljski kongres v Berlinu Kot službeni delegati našega Udruženta jugoslovenskili učiteliev so se podali na kongres predsedmk Viada Petkovič. Tihomir Kostič in Zivko fijorg;evič iz Srbiie. Pavle Flere iz Slovenije in losip Skovič iz Hrvatske. Ministrstvo prosvete je kot svoja delegata odposlalo univerzitenega profesoria dr Matiče-viča In J Vanliča S pedagoškega stališča >e ta kongres v Berlinu, ki bo traial od 12. do 17 aprila, velikega pomena: zaradi ega ie razen službenih delegatov odpotovJ-o v Berlin tudi večie število učiteljev iz iasrne 'mcijative Na Dunaju se naši učitelji ses'a-nejo z učitelji iz Francije, v Pragi p-* s tovariši iz Češkoslovaške in Poljske. V Berlinu in okolici si udeleženci kongresi ( gledajo vse moderne šole in ostale pedagoške institucije. ♦ Poziv veroučltellem. Veliki župan ljubljanske oblasti poziva vse veroučitelje, da takoj predlože priiave veroučnih ur za dobo od 1. novembra 1927 do 31. marc* posebne prijave za pntnino pa za čas oa ! septembra 1927. do 31. niarca 192S. Prijave i?' pošlieio veroučiteiji neDosr.dro ra-"*.n»v>is:vu delegacije minis: r/t fi-.ji1.-■ ost I; t v a IjuhMansko in nar h v>.*!i s ' i hltan' PRIZNANO najboljša nblači*a pri nainižjih cenah nudi renomirana tvrdka I Načeli Ljubljana. Ateksandrnvg c. 12. ' Železniškim upokojencem. Zaradi nastalega položaja sklicujemo v nedeljo dne 15. aprila oh 10 dopoldne v Gambrinovi dvo-rnni » Mariboru shod železniških v2 76 6*9 7fi44 a e v 7 ".i 8 6 14 9 13 13 13 s ■ai f* imet »etra in brzina i metrih 94 90 93 64 74 9.S 79 8* W 10 W 8 VV 4 E 2 mirno F 3 E 3 E 4 o <_ •o ~ s I 3 0 C 0 5 7 0 0 Padavine Vrsta * a)id do 1 ur* Solnce vzhaja ob 5.26, zahaja ob 18.38, Iona vzhaja ob 23.48, zahjja ob 7JO. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16.2 C, najnižja 4.7 G Dunajska vremenska napoved za petek: Jasno, južno vreme bo trajalo oajbrie le ge kratek čas Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vzhodni vetrovi; nebo izpremenljivo; temperatura od 12 do 18 stopinj. Morje mirno ML lik //A ML Ml JM* Ml ML Mh. Ml Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno AM)UA prašek za pecivo J^J^ji^mlmlmlmlmlmlml Gospodarstvo Nazadovanje kurjereje Šport Kolesarsko-sportni odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo Z o žirom na članek »Tajjeaposte«. ki ga je priobčilo tudi »Jutro« dne 27. marca, objavlja isti graški list dne 27. marca naslednji odsovor iz Maribora: Odnošaji v kolesarskem športu do Jugoslavije. K notici z dne 21. marca smo prejeli iz Maribora naslednji dopis: »Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast v Mariboru« je bila na (podlasi predloženih pravil dovoljena po velikem županu dne 16. aprila. Z odločbo Deželne finančne direkcije v Gradcu pod št. Z. 913,o/HI 1927 je bilo dovoljeno z 20. oktobrom 1927 carine prosto prekoračenje državne meje za »Zvezo kolesarskih društev za mariborsko oblast« in z odločbo Generalne direkcije carin v Beojrradu z dne 6. junija 1927 za »Alpenlandischer Rad-fahrerbund in Graz«. V predmetni notici se trdi da je za kolesarsko-sportne prireditve mero-dajen samo Koturaški Savez v Zagrebu kot edina vrhovna organizacija, W dovoljuje izlete kolesarjev v prijateljsko inozemstvo. Podpisana Zveza izjavlja, da to ne drii. ker imata tako Zve/a kakor tudi Alpenlandischer Radfahrerbund edina oblastveno pravico, da se udeležujeta z vzajemnim carine prostim prekoračenjem državne meje dirkalnih in zletnih kolesarskih prireditev. Vsa pri nas včlanjena društva, kakor tudi posamezni člani lahko nastopajo za interese kolesarskega športa v spn.razu.mu s prijateljskim »Alpenllndischer Radfahrerbund v Grazu« na kolesarskih prireditvah vsake vrste brez prepovedi v Vašem cenjenem listu omenjene vrhovne organizacije K nadalinim zahtevam Koturaškega Saveza v Zagrebu pripnminiamo. da je bila ustanovitev naše Zveze edinole posledica nesposobnosti Koturaškega Saveza v Zagrebu in Ljubljani. Grožnia, da se bodo kolesarsko - 9portne prireditve kaznovale najstrožje, nas ne more nikakor uplašiti.« Prihodnje kolo nogomethega prvem stva. Prihodnjo nedeljo se bo nadaljevala borba ljubljanskih nogometnih moštev za točke. V trm kolu- «e bodo srečali Jadran: Slovan in IPrija : Primorje. Simo ob cbi umevno vlada za borbo med Ilirijo in Pri* morjem nemalo zanitn«rne. ki ce je opriie« lo že tudi izvensportnih k^ngov. To tek« mo bo bržkone sodil zagrebški sodnik. Se tri domače tekrre. Za velikonočne praznike so se v~šile še tri tekme naših domačih klubov. Rezerva Uiriie je porazi« la Svobodo z 2 : 1. Na Rakeku je gosto« val 1'ublianski Jadran ter zmagal nad Ja« vornikom s 5 : 3 (3 : 2). Oba kluba sta predvedla dokaj slabo igro. SK Reka js v Trbovljah proti tamošnjemu SK Amater dosegel zmago s 3 : 2 (1 : 0). Pri tekmi v Trbovljah je prisostvovalo lepo število publike, ki je kljub dežju vztrajala do konca. * Jugoslavija : Turčija. V poročilu «Po» nedeljka» o meddržavni tekmi Jugoslavija : Turčija je pomotoma izostal rezultat, ki se glasi 2 : 1 (2 : 0) za Jugoslavijo. Tudi poročilo hazena tekme Ilirija : Slovan je ostalo brez izida, Ilirija je porazila Slova« na z 8 : 1. Službene objave LNP. Seja kazenske« ga odbora se vrši danes v sredo ob 19.30 v kavarni Evropa. Na sejo se pozivajo igr. Stupica Leon, Mihelič in Kmetic (.SK Sla« vija) in Banovec (SK Jadran). Seja poslov« nega odbora se vrši istotam ob 2030 uri. SK Jadran. Danes dne 11. t. m. ob 8. ori v Narodni kavarni sestanek prve gar* niture. Glede pomenka nedeljske prvenst« vene tekme se morajo sigurno udeležiti sledeči igrači: Vidmar, Zor, Bončina, Ro« gač, Brcar, Pokorn St.. 2^omer. Logar St., Perko, Jamnik, Rape, Benedetič, 2nidarič. Kapetan. SK Ilirija (nogom. sekcija). V teko« čem tednu trenira I. moštvo v četrtek -n petek ob 17 30 in to ob vsakem vremenu; rezerva trenira danes v sredo ob 17 30 na dva gola z SK Reko; prihodnji trening re« zervne in juniorske skupine se vrši v pe> tek ob 17 V četrtek ob 16.30 strogo ob ve« zen sestanek rezervnega moštva v klubski sobi v «Evropi» Igralce se opozarja na ob« javo v članski knjigi in v garderobi, — /4SK Primorje (hazenska sekcija). Da« nes ob 17.30 trening na iprišču. — Trener. SK Slovan, nouom. sekcija. Pozivam vse igrače k treningu na našem igrišču v sredo in petek od 16. ure dalje. Zlasti ob« vezen za: Globelnik I. in II., Lumbar, Gre« gorič. Novljan, Cirovič, Ključee, Šlegl in Korče. SK Slovan, hazena sekcija. Naprošajo se vse igralke, da pridejo v sredo in petek v telovadnico k treningu, kjer se bo dogo« vorilo za nedeljski trening na igrišču Gdč. Zadel nai prinese seboj vzorce blaga. SK Svoboda V četrtek 12. t m. tre« ning na igrišču Ilirije cd 17. ure dalje, ka« terega se naj udeleže naslednji igrači: Pap« ler, Novak, Večerin, Boncl, šušteršič, Ze« man. Korbar, .Tereb, Zore. Batič, Koser, Habiht, Rado, Slavko. — Načelnik. Dopisi PRESERJE PRI LJUBLJANI. Na velikonočni ponedeljek so nam naši Sokoli -isralci priredili i.iko zabaven popoldan. Lahko smo ponosni na take igralske moči. kakor jih imamo Podali so nam narodno igro »Domen« po Jurčičevem romanu. V siplošnem so bili vsi kos svoiim vlogam. Igra ie bila oodana tako naravno, da ni ostalo nobeno oko suho. Spretni roki brata režiserja vsa čast! Na občo zahtevo se igra čez tr tedne ponovi Obtek ie bil jako povollcn. opazili smo tudi gost« iz Ljubljane i« Borovnice SLOVENJGRADEC. No Izrednem obč. zboru Narodne čitalnice v Rlovenlgradcu. ki se bo vrš»l dne 16. t. m ob 20 uri v ri. salnaci meščanske šole, bo društvo preuredilo svojo knjižnico in čitalnioo v »Javno ljudsko knjižnico in čftalnico«. in izvoza jajc (Eden naših najvažnejših narodnogospodarskih problemov.) NaS izvoz jajc v zadnjem času stalno nazaduje. V 1. 1926. smo izvozili še 81.086 ton jajc v vrednosti 606.3 milijona Din, lani pa je izvoz nazadoval na 26.350 ton odnosno 512.9 milijona Din. Jajca so eden naših najvažnejših izvoznih predmetov, saj zavzemajo v našem izvozu tretje mesto med vsemi glavnimi izvoznimi predmeti in tako predstavljajo eno največjih postavk v naši plačilni bilanci. Najbolj je lani nazadoval naš izvoz jajc v Švico, in sicer na 150.3 milijona Din napram 237.4 milijona Din v 1. 1926. Tudi izvoz v Nemčijo je nazadoval od 151.8 na 104.3 milijona Din. Edino izvoz v Italijo se je dvignil od 57.3 na 138.3 milijona Din. O vzrokih in noslčdicah nazadovanja izvoza jajc v J. 1927. se je obširneje razpravljalo na občnem zboru Zadruge za izvoz jajc v Št. Jurju ob juž. želez., ki se je vršil dne 22. marca t. 1. Iz poslovnega poročila naeel-stva in nadzorstva te zadruge posnemamo naslednje: Kvantitativno slaba letina, predvsem pšenice in turščice. je močno vplivata na splošno nazadovanje izvoza jajc iz naše države. Poleg tega pa je nazadovanje izvoza jajc v veliki meri pripisati dejstvu, da je naša že itak skrajno zanemarjena in degenerirana knrjereja zaradi raznih bolezni in kuge v 1. 1927. utrpela velik izpadek. ki se je še povečal zaradi tega, ker so bili kmetje pri pomanjkanju zrna primorani prodati ali zakla-ti kokoši, kajti nakup pšenice in turščice za rejo jim zaradi visoke cene ni konveniral. Produkcija iajr je padla na minimum. Zato je naša dolžnost, znova opozoriti na to dejstvo javnost in merodaine faktorje, zlasti kmetijsko ministrstvo, ki bi moralo skrbeti za regeneracijo naše kurjereje in podpirati dobro voljo naših produrentov. ki so se ponekod ie pridno in z razumevanjem lotili vprašanja povzdige naše kurjereje m produkcije jajc. Producentom bi se najhitreje priskočilo na pomoč na ta način, da bi država po vestnih strokovnjakih nabavila primerno število plemenskih kur one pasme (štajerske. su1mtpl*»reUe). ki najbolj odgovarja našim klimatifnim razmeram in kj ima vse prednosti za racijonalno in dobičkanosno produkcijo jajc. Take plemenske živali bi ee morali datj po primerno znižanih cenah na razpolago kmetovalcem, odnosno interesentom. ki nudijo predpogoje za uspeh in ki imajo dovolj smisla za povzdigo naše kurje-reie. Po tolikih apelih in razpravah ter glede na dejanski stan. bi bil skrajni čas, da se v tem pogledu nekaj ukrene. PovzHiga naše kurjereje je velike važnosti za naše gospodarstvo! kajti enkrat izgubljenih pozicij na svetovnem trgu se ne da zlahka zopet pridobiti. Nerešeno ie tudi mnoeo drugih vprašanj, ki so v zvezi z razvojem izvoza jajc. Tu je treba omeniti vprašanje trgovinskih pogodb s Španijo, Švico itd., vprašanje izvozno-kre-ditnega zavarovanja, ki v naprednih državah že nekaj let ugodno voliva na razvoj izvozne trgovine, dalie vprašanje gradbe modernih javnih hladilnic (predvsem v Mariboru in Ljubljani), ki bi bilo hvaležen predmet razprave v naših oblastnih skupščinah, vprašanje ukinjenia vezanesra deviznega prometa (zlasti oddaje tretjine iz vozniških deviz), vprašanje revizije blagovne tarife, kontrole izvoza jajc, kakor še mnogo drugih resnih vprašanj, ki čakajo nujne rešitve in katerih rešitev je notrebna za povečanje našega izvoza jajc. Pri tej priliki naj še opozorimo na dejstvo, da nazadovanje produkcije iaic močno vpliva tudi na kupno moč širokih plasti našega naroda, kajti baš produkcija jaic predstavlja pri malem kmetu eden glavnih virov dohodkov in tako voliva tudi na razvoj trgovine, obrli in industrije. V zvezi z ffori objavljenimi podatki je Z3-r.imiva statistika o uvozu injc v Nemčiji, ki ie ena največjih uvoznic jajc na kontinentu. Glede udeležbe posameznih držav v_ uvozu jaic v Nemčijo je v zadnjih letih opažati velike spremembe Po nemški statistiki Je uvoz jaic iz naše države nazadoval od 217 4 milijona komadov v 1. 1926 na 159.9 milijona komadov v 1. 1927. (v prvih 2 mesecih t 1. 25.8 milijona komadov). l)o 1. 1927. je bila med uvozniki jajc v Nsmčiio na prvem mestu Nizozemska s 619.2 milijona komadov (499 8 v 1 1926.). Letos pa je stopila na prvo mesto Rusi'a. Uvoz jajc iz Rusije ?<> je ogromno dvisrnil. in sicr>r od 254 milijonov komadov v 1. 1926. na 549.2 milijona komadov v 1. 1927.: v prvih rivoh mesecih t. 1. pa le uvoz jajc iz Rusi'"e dosegel že 110 8 milijona komadov. Pričakovati je, da bo konkurenca Rusije na evropskih tržiščih v bodoče še večja, zato je potreba po racijona-Uzaciji in povzdifri našr> produkcije jajc lem bolj nujna Zlasti moramo skrbeti za produkcijo kakovostneca blaga, da ne bomo v konkurenčnem boju na svetovnih tržiščih podlegli. = Pogoji velikega zunanjega posojila. Kakor poroča sosp. Dušan Popovič, urednik «Prpskega Dnevnika* v Newyorku, beograjskemu «Privrednemu pregledu*, bo znašala obrestna mera našega zunanjega posojila 7 odstotkov amortizacija na bo »rajala 50 let. Emisijski tečaj bo znašal 97 % in bo torej 3 % pod nominalno vrednostjo Dalje poroča gosp. Dušan Pooovic, da se bo posojilo v prvi vrsti uporabilo za ?radbo železnice na Kotnr. ki bo baje elektri fin rana, ter za ureditev modernega pristanišča v Kotoru samem. Gornje poročilo potrjuje torej bojazen, da se hoče posojilo v prvi vrsti porabiti za gradbo nerentabilne proge na Kotor. Ce naj bo ta proga 5<» elektrificirana, potem za investicije v ostalih pokrajinah naže države vsaj od prvih tranš posojila ne bo prav nič ostalo, kajti za elektrifikacijo 6o potrebne velike električne centrale, ki stanejo ogromno denarja. Takemu načinu uporabe posojila se bodo uprli gotovo vsi trezni gospo darski krogi, kajti če se bodo delale investicije. ki niso rentabilne, potem bodo vse breme obresti in amortizacije posojila morali nositi davkoplačevalci. *» Koliko se je »H prevrata sem porabilo u popravo iolocntSkih prog. Po podatkih ministrstva za promet je bilo v l*tih 1919 do 1927. izdanih u popravo železniških prog «36.1 tniliiona Din. in airer v 1. 1919. 10.8 milijona Din. v L 1920 40.1. v L 1921. 70.8. v 1. 1922. 122.5. v L 192«. 12« ». v 1. 1924 75.4. v 1. 1925. 81.7. v 1. 1926. 66.7 in v letu 19*7. 41.3 milijona Din ** Kookuri je razglašen o Imovini Anice Traunove, trgovke v Mariboru, Grajski trg št. 1 (prvi zbor upnikov 16 L m., oglasitve-ni rok do 25. maja, ugotovitveni narok 8. junija). Borze 10. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zaradi večdnevne pavze živahnejši. Največji je bil prome! v devizah na Curih, London, Prago in Dunaj. Tečaji deviz so oslali v glavnem nespremenjeni. Potrebo v devizah na Trst in Nevvvork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Na 7a?rebškem efektnem tržišču se je trčaj Vojne škode gibal na višini preteklega tedna. Promptna je notirala 435 — 430, trgovala pa se je kasa po 435. za april po 437 — 438. in za mai po 442. Tnvesticij?ko se ie nekoliko okrepilo ter trgovalo po 90. dočim so bile agrarne zaključene po 575. V bančnih papirjih ie bil promet živahnejši. Trgovala se ie Hipo po 58.5, Poljo po 16.5. Jugo po 89. Praštediona no 805 in Srpska po 134. Industrijski papirji so bili popolnoma zanemarjeni ter brez zaključkov. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.87 _ 22.92 f22.90), Berlin 135775 - 136075 (13.5925V Bruselj 0 — 7.937. Budimpešta 0 — 9 9205. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095V Dunaj 7.9855 do 8.0155 (8.0005). London 277.09 — 277 89 (277 49). Newvork 56.71 — 56 91 (5681). Pariz 222.77 — 224.77 (223.771 Praga 168.04 do 168.84 (168.44), Trst 299.15—301.15 (300.15). Zasreb. Dun*i 7.9855 — 80155, Berlin 13.5775 — 13.6075. Budimpešta 9 9155 do 9 470 — 480; <2> 450—460; <5» 430 do 440; <6» 380 — 390. Nobilov polet na severni tečaj Zadnje vesti poročajo, da se odpravi «Italia» sredi tega meseca iz Milana na Špicberge. Ladja-matica «Citta di MiIano» je že odplula iz Plymoutha v Bergen, a na velikonočno nedeljo je prispelo v Stolp na Pomeranskem sedem italijanskih tehnikov, ki jih je poslal Nobile, da bi uredili veliko lopo, ki bo čuvala zrakoplov do njegovega končnega poleta na Spicberge. V Rimu ' General Nobile v zrakoplovu «Italia» so izročili Nobilu na svečan način ploščo Italijanske zveze za aerotehniko v spomin na njegov prvi polet na severni tečaj. Zadnjič smo poročali, da mu je papež daroval velik križ. ki bi ga naj vrgli iz zrakoplova na tečaj. Leseni križ je izdelan tako, da se mora s spodnjim koncem zapičiti v ledena tla in obstati tam v navpični legi. V posebni vdolbini križa je shranjen perga-ment s sledečim besedilom v latinščini: «To znamenje Kralja Kristusa je izročil sam Njegov služabnik papež Pij XI. z voščilno molitvijo generalu Hum-bertu Nobilu in njegovim 'tovarišem, ki se odpravljajo znova na. zražno pot in z namenom, da bi ga glavar ekspe-dicije, ko bo v drugič letel nad tečajem, spustil na tla v blagoslov temena zemeljske krogle.» Tudi Geografsko društvo je izročilo generalu pergament, ki bi ga naj odložil na najbližjem neraziskanem ozemlju in v katerem poveličujejo zasluge «nove Italije« za raziskovanje «Zadnjih severnih skrivnosti®. Za te zasluge so Italijani zelo občutljivi. Angleška tedenska revija «The Illustrated London News» je priobčila zadnjič kratek članek s slikami, v katerem pravi, da je «1 ta:ia» Zeppelin iste vrste kakor «Los Angeles». Ves laški tisk zavrača z ogorčenostjo to zmotno domnevo, da bi bil Nobilov zrakoplov nemški fabrikat. Med tem poročajo s Paint Barrowa na Alaski, da je zletel proti severnemu tečaju ameriški letalec Wikins, potem ko je že nekaj časa čakal na pripravno vreme. Kakor znano, je bil isto tako Američan Byrd, ki je prehitel Nabila ob njegovi prvi eks-pediciji v severne pokrajine. Samo da opravljajo Američani takšne stvari brez bombastične reklame in neokusnih svečanosti cela leta prej. čeprav so v reklami še vse drugačni mojstri nego Lahi. Človek bi moral živeti 125 let Ravnatelj newyorškega zavoda za podaljšanje življenja dr. £vgen Lyman Fisk je pogruntal, da je normalna starost za človeka 100 let. Toda po teoretskih računih bi lahko živeli 125 let najmanj. Iz proučavanja sesalcev so postavili pravilo, da mora trajati posamezno življenje petkrat toliko kakor rast okostja. Pri človeku rastejo kosti do 25. leta, torej bi biia normalna starost v resnici 125 let. Ce tako dolgega življenja ne učakamo. so na tem krive razne bolezni, ki nas uničujejo pred časom. Kar se pa tiče naše rasti, izkazuje razne nepravilnosti, ki so tudi vzrok, da ne živimo tako dolgo, kakor bi morali. Človeška jajčna stanica tehta 4 mi-lijoninke kilograma, odrasel človek pa 80 kg. Prvotna celica bi se morala pomnožiti torej na 20 milijonov celic, kar bi se zgodilo v 34 celičnih pokolenjih, če vzamemo, da se celice množijo z delitvijo na dve in tedaj s podvojitvijo svoje mase. Toda celice se ne množijo enakomerno, od 30. leta dalje postaja človek zopet manjši, dočim se debeli nekako do 60. leta. 2e pred rojstvom ni naraščanje staničevja enakomerno, v prvih časih naraste dnevno za 307 odst. svoje prvotne teže. potem počasi nazaduje, tako da narašča kratko pred rojstvom dnevno samo za 0.5 odst. Tudi zaostaja teža ženske v normalnih oko'iščinah vedno za kakšnih 10 kg za moškim iste starosti. Vsi ti pojavi, ki jim natančnega vzroka ne vemo. vpli-* vajo. da umiramo veliko prej, nego bi bik) po teoriji. Maščevanje po 30. letih V Kairu se je tik pred velikonočnimi prazniki odigrala nenavadna drama. Neka nedavno iz Pariza došla dama. gospa de Saint-Deouarjeva je streljala na nekega ruskega zdravnika, ki pa se je z begom rešil smrti, dočim je atentator-ko prijela policija. Na komisarijatu se je tudi pojasnilo, čemu je bil izvršen atentat in kakšni so bili njegovi vzroki. Madame de Saint-Deourjeva je živela pred 30 leti v Lyonu. Tačas je študiral istotam medicino mlad ruski študent. Spoznala sta se, zaljubila in sad njune ljubezni je bil otrok. Študent je obljubil svoji ljubici, da jo vzame za ženo čim doštudira. A ko je doštudiral, je šel svojo pot brez nezakonske matere, ki je nekaj let begala za njim, dokler se ni umaknil globoko v Rusijo. Minila so leta. Prišla je vojna, po vojni revolucija, med emigranti je bil tudi zdravnik. Bog vedi, kako je zapuščena ženska doznala za njegov naslov. Podala se je za njim v Kairo in se tam maščevala za njegovo nezvestobo — po dolgih tridesetih letih. Dete obeSenca in vlačuge ALRAUNA PRIDE! PRIDE! PRIDE! Izbirajte pri rosi Nudimo naibogateišo izbero oomladanskeea blaga najmodernejših vzorcev za obleke za gospode ob najnižjih cenah. DRAGO SCHWAB. Liubliana. Žena riba Njujorčanka, miss Lottie Schalmel, je po* tolkla vztrajnostni rekord v plavanju. — Ostala je v vodi 32 ur. Vohunova usoda Znano je. da sovjeti trošijo silno vsoto za špijonažo in zlati červonci so prijetna vaba raznim moraino labilnim eksistencam. Za zlato se je sovietom posrečilo pridobiti tudi estonskega poslanika Birka. da je izdajal svojo državo sovjetom. Ko je estonska vlada iz raznih okolnosti spoznala pravo delavnost svojega poslanika v Moskvi, ga je poklicala na odgovor. Birk pa ni poslušal ukaza, marveč ie odkrito prestopil v službo sovjetov. Za rusko vlado pa Birk sedai ni imel nikakega pomena več in Birk je zapal v bedo in pod strogo policijsko nadzorstvo. Pred kratkim ie bivši diplomat pribežal k norveške- Wikmsova pot na severni tečaj Pretrgana črta kaže smer \Vikinsovega poleta, pik» časta pa še neraziskano ozemlje okoli tečaja. S konjem in kočijo iz Berlina v Pariz Lani v avgustu je prijahala francoska ja« halka Rachel Dorraine iz Pariza v Berlin. Dospevša v nemško prestolnico, je jahala mimo Wanseeja, kjer je ugledala starega kočijaža. Mož je sedel žalosten na svojem kozlu in je čakal, kdaj pride kakšen po-1* nik ter sede v njegov voz. Videvši, da ja» ha mimo kočije mlada dama. je povpra« šal znance z ulice, kdo je in odkod prihaja. V svoje veliko začudenje je doznal. da je prijahala i i Pariza. Takoj je skočil k nji ter ji obljubil, da je prihodnje leto poseti v francoski prestolnici Obljuba se je sedaj izpolnila Stari koči« jaž je postal s svojo vožnjo iz Berlina v Pariz namah popularna oseba Iz Wanseeja pri Berlinu ga je spremilo na pot deset godb ter ogromne množice ljudstva. Ko« čijaž je zavil pred mestno hišo, kjer je pro« i dajal razglednice s svojo sliko. Že prvi i dan se je kupčija sijajno obnesla. NaslecU nje dni se je še bolj izplačala. Iz Berlina je krenil kočijaž skozi Pot&» dam, Brandenburg, Hannover. Diisseldorf, Koln. Mainz, Metz in Nancy v Pariz Se» veda je bil v Parizu zopet sprejet od ve» like množice ljudstva Z razglednicami je napravil novo kupčijo, a ta vožnja je bila zadnja njegova pot s kočijo in konjem; oboje bo v Parizu prodal kot posebnost, nazaj v Berlin, kjeT so zavzeli mesto prej« šnjih kočij avtomobili, pa se popelje z vlakom mu poslaniku in se mu vrgel pred noge, proseč ga zaščite pred zasledujočimi konfidenti. Ko je Norvežan dejal, da mu lahko da samo začasno zatočišče, je Birk obupno vzkliknil: «Raje sem doma v Revalu v ječi. ko tu pod policijskim nadzorstvom.* Sovjeti se zavedajo, da je izžeta limona zanje brez vrednosti in Birk kot izdajalec le zasluži svojo usodo. Na Dunaju primanjkuje anatomskih učnih sredstev Dekan medicinske fakultete na dunajskem vseučilišču je izdal naznanilo, da bodo sprejemali v času od 12. do 25. aprila na to fakulteto samo avstrijske dijake, a po 26. aprilu v kolikor bo mogoče tudi inostranske. Ta ukrep utemeljuje dekan z naraščajočim pomanjkanjem anatomskega študijskega mate-rijala. ki daie samo omejenemu številu dijakov možnost do primernega anatomskega študija. Ukradeni Stradivarius Pred tremi meseci se je vozil češki violinist Ernest Neufeld iz Prage v Budimpešto. Med potoma je na neki postaji izstopil, da bi si privoščil majhen prigrizek in požirek tople pijače. Ko se je vrnil v vagon, je s strahom ugotovil, da mu je neznan tat za njegove odsotnosti ukradel violino. Gosli so bile vredne nad četrt milijona Din, bile so pristen Stradivarius. Neufeld, ki je spoznal, da je moral izvršiti tatvino le poznavalec instrumenta, je takoi brzoiavil na vse strani in zahteval od policije, naj najde tatu. Vsi napori so bili zaman. Tatu ni bilo od nikoder. Minilo je četrt leta. Neufeld še vedno ni pozabil na drznost, ki se mu ie primerila — kar pride nekega dne iz Budimpešte obvestilo, da je njegove gosli kupil trgovec z glasbili Remeny. Violino mu ie ponudil v nakup neki cigan. V teku treh mesecev so šle gosli sk6zi več nego petdeset rok. Nihče ni vedel, koliko ie instrument vreden — razen prvega tatu. ki je violino prodal pač zategadelj, da se iznebi corpusa delieti. Cigan, ki je prinesel ?os!i k Re-menyju. ni imel denaria. da bi si dal izdreti zob in je nrodal instrument samo zato. da si je ublažil bolečine. RIM 2045: Simfoničen tonem. — 1 Smetana. »Libuša«; uvertura. — 2. Gounod Himna 3. Pesmi za sopran. — 4. Mendelssohn. Violinski koncert v E-moln — 5. Pesmi za sopran — 6 Saint-Saens. Mrtvaški ples — 7. VVagner: Iz opere »\Valkfira.« DUNAJ 20.05. Pergolese: »Dekla - gospa«; opereta v 2 dejanjih. 2105. Bachov* skladbe — 1. Sonata v H-nwlu. za flavto ra klavir. - 2 Kantata št 152. za sopran io bas — 3 Arija za sopran, oboo ra klavir - 4 Iz velikonočne kantate »Nebc se smeji«. — 5 Arija iz kantate »Kaj mi mar svet«. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 19.45: Koncert godalnega orkestra. 1 Volkma.nn: Serenada št 2, v F-duru — 2. Li-szt: Angelus. - 3. Trunk: Serenada. FOTO-aparate IfluiSsf fa potrebščine po ^f^t^-r^f^N nizkih cenah v zalogi ||j|,|||t||4 A. Kane sinova IfMiBIISL Ljubljana m^^iBfi Židovska ulica 1 in drogerija M. WOLFRAM nasl. M. KANC MARIBOR, Gosposka ul. 33 Izvleček iz večernih programov iJlrKUN <484 m 4 Kw). ERANKfUk 1 (428 m 4 ki) LANgon B elo 'ar ■ 0 Frčlcb i drugovi 2 »rgo*»n 'umskih zemaljsk h pro- fl o !zvooa 2 a Bjeovar q DBOIOBOBOIOIOIOIOIO Razglas. Prostovoljna avna dražba manu-takturnega in specenjskega blaga se bo vršila oj dne 5. aprila 1928 ob 9. uri dopoldne dalje v Gospodarski poslovalnici direkci e državnih železnic ob Masarykovi cesti št. 17 (poleg skladišča Ranzinger). Ogled blaga je dovoljen od 8. do 9. ure. — Kupci se vabio S Industrijsko podjetje o fl « 1 • « • • — — m . ® 0 B 0 a 0 a 0 ■ o B o B 0 B 0 v bližini Maribora 0 • - - S isce 0 za svoj obrat veščega 2 niigovodjoj Interesenti nai vpo- ■ šljejo svoje ponudbe 2 pod značko J. B. na 0 2 ogl oddelek lista." ■ OIOBOIOIOIOIOIOIOI6 i Marcfolo, t/L. ura doptM,. tococ*>ju> nahJi> ogLa^foo, jt, poslati- na,OgLasru,o *ifn> VtA, 5V Vino čez ulico imo po n belo po 12 Dia l>ri udjemu 10 litrov 10 t. popu»ta - Vinska klet ua Sv .fetra ce^ti štev 43 umi Slike za legitimacije izvršuj« uijliitreje fotogral Hagon Hibšer. Ljubljana, Vaivazorjtv trg 92 Lrarska in zlatarska popravila izvršuje najprecizneje ln nsjoeneje Franc VVOlfing. lir, Gospo=vetska c 12 11842 Nad 20 let obstoji modni salon Stuch1y - Maske ▼sled tega prodaja svojo bogato zalozo svilenih klo-bukov in slamnikov Za da-thp in rtekli«*« po znatno r:;ki cem. svojim dolgolet rim odjemalcem poseben popust. 12048 Gaterista treznega in ranljivega, po(>olnoma zmožnega popravil, sprejme za ,bene-časki jarem parna žaga. c"iejno=t imajo samci s do-urimi in večletnimi spričevali. Ponudbe z zahtevo tlače na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Zmožen gaterist*. 12016 Družabnika agilnega strokovnjaka že-leznine, kateremu kasneje prepustim dobro vpeljano trgovino iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenost 27». 12015 Kuharico perfektno. z večletno hotelsko prakso, sprejmem za kopališko restavracijo. — Ponu ibe z navedbo starosti in plače ns oglasni od lelek »Jutra* pod značko »Kopališče*. 1201« Deklico staro 14—16 lft. sprejmem takoj v pouk pletenja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12094 Absolventir.ja trgovske šole. začetnica, »e s-prejme Ponudbe e prepisom spričevala na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Absolventinja trg. šole» 11923 Klepar, pomočnika fprejme takoj Sadnik v 2alcu. I1737 Trg. pomočnika kot prvega »prejme vel«* trgovina i mešaim hlagum ns deželi Reflektauti Iti so odslužili kaderski rok in ki »o v takih trgovinah delovali. blagovolijo naj Evo je ponudbe poslati pod »Lj 52» na oglasni od.le lek »Jutra*. H7<>2 Učenca rprejme takoj v trgovino z tnnš Magom Ivan Grahri jan. Metlika 139 11876 Potnika ki je izveži.an akviziter. za iivljen^ka zavarovanja, išče zavarovalnica Sprejme tu di zastopnike za vse kraie Slovenije — Ponu Ibe pod »Življenje* na oglasni od delek »Jutra* H®4 PosredoA^alnica Mrak. Ljubljana. Sv Petra ce»ta 8 potrebuje več deklet za v službo. 1-078 Kniisovodkinio obenem korespondentinjo v nemškem po možnost' italijanskem ieziku dobro m zanesljivo. sprejme takoj lesna tvrdka — S prakso imajo prednost Ponudbe na o?'a »ni oddelek »Jutra« prd «Knjigovodkinja». 12067 Žagarja (gaterista) izvežbanega na polnojarem iiik, za jelov in smrekov le., potrebujem za parno žago v Sremu ob Savi — Stanovanje na žagi in po želji tudi hrana Prednost imajo samci. — Ponu Ibe s prepisom spričeval in pogoji na naslov Ciril Pi-cek, Ribnica, Dolenjsko 12035 Trg. vajenca pridnega, zdravega in po-štenoga. s primerno šolsko izobrazbo »prejme takoj Franc Mastnak. trgovina z mešanim blagom. Sv. Jurij ob juž. žel. 11966 Kroj. pomočnika za veliko, boljše delo »prejme takoj Franjo Skrbeč, Lož 12038 Vajenca ne pod 16 let, starega, poštenih in strogih staršev, »prejme takoj za pekov»ko obrt s hrano in stanovanjem v hiši pekovski mojster Jul. Noulian- Medvo de št. 8. 12080 Gospod trgovko naoliražen sprej me razna zastopstva Na razpolago prvovrstne reference Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenjak«. 11868 Učenko ta izdelovanje pletenin sprejmi m Naslov v oglas oddelku «Jutia» 12065 Vatenca »prejme Narodna kavarna. 12%3 Priletno osebo ki govori nemško, sprejmem k 2 otrokoma v Kranju št 152. 12064 Vajenko ** kroiaštvo spreimp Mnr-Sič. Liubljana, Mestni trg It. 251. 12002 ) Več dobrih krni. pomočnikov »T>reime za veliko delo I. KeT|»ič, Prečna ulica 4 * 12089 / Učenca Iz dobre hiše. »prejme s stanovanjem in hrano učna .doba on dogovoru Adamič ITvan. kovaški mojster — Ortenok. Dolenjsko 12010 .Samostojno n'etfl?o iia »troi sprejme takoj Bibič, ?v Lovrenc na Tn-porin 12103 DeJrle brihtno ln splošno ntiorab-ito. z znaniem šivan;a ima prednost iščem za " Ljubljano Na=lov v oglasnem oddelku «.Iutrc». 12052 Pestavrater za »''bro i.iofe kopališče fo i!)!«, ra (nkoi Ponudbe na nrMplrfc ».Tntra-. pod 'Kupalište 43». 12075 Natakarico jna-liivo i"čem za go»tilno v Tpest'i N.i»1nv v. oddelku »Jatra«. 12056 Lesna Industrija na dpfs.1;. išče u-adnikj. ve«če>»;i pi«nrn?ških de), ftroiepisln. malo knjigovodstva rn?o?cgrt snrt'rania ln Tire p ia mehkega 'e»a — Takojšen nas»nn. st»'n» služba. Oferte na o?'asni Oddel»k ■ »Jntra* s cnrrfcn-1'irn vitae in naredbo žalitev nnd značko «Le°Tin industrijai. '«044 Gospode in dame zgovorne, iščemo za poset privatnih strank Javite se Tehna družbi z o z Ljubljana. Mestni trg št. 25/1 12077 Dobra šivilja se prijiorofa na dom za lepe obleke in kostume — Naslov v oglasnem od1e]kn »Jutra». 12075-a Seiroarem manufakturne in galante- i.iske -iroke nudim v prodajo nov predmet Za pojasnila pišite na ogla.»ni oddelek «Jutra» pod šifro »Sejmski artikel«. 12072 Reduciran zvaničnik finančne kontrole, prosi mesto skladiščnika tli lovskega čuvaja Naslov pove oglasni oddelek «Jutr»» 11959 Mesto sluge kladiščnika ali kaj elitnega, ozir. karkoli iščem h 15 apiilom Sem prost vojaščine. 24 let star. raz vite postave ter sposoben za vsako delo Grem tudi v kako tgovino za razna-šalca blaga Ponudbe pod ■ Poštenost 39« na ogla»ni oddelek »Jutra*. 11993 Kapeinik salonskega orkestra. liče mesta Dopi"e na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Kapeinik* 11943 Elektromonter mlad, z izvrstnimi *pri6e vali. išče službe. Ponudbe na ogla»ni oddelek »Jiitrjt. pod »Samostojen delavec« 11935 Uradnik »rednjeSolsko izobrazbo dober organizator, rutini ran knjigovodja. Derfektet, bilancist — želi primerni -luJho v Ljnbljandi «11 nt leželi Sprejme tueeerii-'ke stroke vešča nemščine ln slovenščine dobra rnčnnarica želi me »to s 15 aprilom Cenjene ponndbe na oglasni jdde lek »Jutra* pod »Poštena in zanesljiva prodajalka« USO? Stavbni delovorti prakso, ieli zapo»len)» Ponudbe na oglas oddelek « (utra» DOd »Vsestranska praksa* BSA motocikelj najnovejši modeli 192b w lospeli Zahtevajte cenike j d tastopetva »Automobile* Motocyclp«>. Maribotj Irg Svobode 6 Za ljubljansko »blast: Parni Btele, Ljule liana. Poljanska ceeta B — telefon 2842. 795ti Hariey Davidson motocikl tri in pol KS elektromodel malo rabljen v brezhibnem stanju ugodno Drodam radi odpotova nja Dopise poštni predai 7L Celje. 11862 Fina šivilja se priporoča cenj damam na dom. Naslov v osrla» oddelku »Jutra*. 12047 Šivilja gre šivat na dom obleko. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 12081 Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Cen.iene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pol šifro »13«. 12087 Inteligent.ia gdč. išče službo za dopoldanske ure kot sprejemr.ica strank pri zdravniku, v pisarni a'i kai podobnega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč 22» 12101 Sijajen zaslužek nudimo vsakemu, ki prodaja naše »like privatnim »trankam. posebno na de želi Potrebna maihna kav-c-ija Specialimjiort. veletrgovina oljnatih slik n» platnu. Ljubljana, Vegova št 3. 11801 Zastopnike (ce) za prodajo državnih papirjev na odplačilo, iščemo za vso S'over.iio Ponudbe je poslati na Generalno Re-r.rezentacijo. Beograd — Gunduličev Venac 36. 1202P Iščem službo v pi«arri. za potnika »kla-liščnika al' kaj drugega Pismene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro »Za v«« uporaben*. 11988 Trg. pomočnik mlad. mešane stroke, vešč •n«kega -n nemškega iezika. Židi premeniti služ ho Zmožen 10.000 DiMkav cije — N»«lov v ocrlasnem oddelku »Jutri* pod šifro »Agilen 60». 11960 Prešivalka izurjena, i^če mesta za takoi Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 12050 Brivec ki striže tudi buhi. žep »lužbo. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šitro »Stucer*: 10772 Za vz«:oiitfi!i'cn in nadzorovanje otrok k boljš: družini v Ljubi jan' i'i drugi večji kraj gr> oroti zmernemu honorarju izohražfna gospodična — !iubit"l ji.'a otrok Ponu Ihe na oglasni oddelelt »Jutra, nod šifro »Vestra in »a nesljiva». 1205T Šoferska šola Jaje pouk In |t i-rakt čno in teoretični kali iblate t» samostojna So Vrje Pouk je temelj-1 ,r 'i»|Hh »ignren Kan li l.t--prejemamo vsak dan Pro»pekti gratis N*tančiv informacije v svto ■ 5ol" Z.agreb Kaptol 15. telefon st. 11-95 221 J?C!?bh se temeljito in trajno ort vadite Najboljše nriznalni «e in reference — Prijave vs»k dan od 9 —11 in od 2 —3 v Ljubljani Beethov nova ulica 4. pritličje — Pavla Kovač špecijal:»tinj» ia govorilno gimnastiko 43 Gospodična Italijanka poučuje in daje konverzacije Cenjene ponudbe na oglasni oddelek t.lutra» pod značko »Per fektna 86». 12086 Francoščina za samouke Izpopolnjeva ni trč.ij potom dopisovanja Poia>nii.i Prof. Brežnik. Ljubljana. Levstikova 19 Za odgovor priloži 2 Din 12058 Tovorni avto Chevrolet 1 fe ton. še skoraj nov, prevozil 7500 km, proda za 40.000 Din Vinko Šket, Rogaška Slatina. 12011 Osebni avto 3Mri sedežni. dobrem sta- nju, kupim — Ponudbe z navedbo cene in opisom na poštni predal 13, Ljubi iana 12049 Indian Scout zelo dobro ohranjen, radi preselitve poceni prodam Naslov r oglasnem oddelku r Jutra*. 12088 Avto 2—2V.Jtonfki, z masivnimi kolesi v dobrem stanju, knpi proti takojšnjemu piv čilu Prost o v, gasilno društvo Verd. 12046 Dickens, Oliver Twist v prerodu Otona Zupančl &a kupim Ponudbe z na vedbo cene pod »Sloven«k. Dickens« na ogl. odd 1185K »Utiblj. Zvon« letnike 1924 1925 1926 tn 1927 poceni proda Pajer Rimska cesta 5. 12040 Pozor, knjižnice! Večjo množino (ca 60) za •ivnih in poučnih knjie -lov io nemških, popolno ;na novih vezanih, zelo •oceni prodam. Seznam na '»htevo takoj pošljem N»--lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 11961 Ajdovo moko no & Din in fiinkvantir irob po 4 Din prvovr«tn zdelke pošilja od 26 k^ napiel Pave) Sedej ometn mlin. Javornik. Gorenjski K Vrvarske Izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje » največji tovarni lugoflarlje — Mehanična »rvarna 8 » o k o r t • — jrosnplje. 861 Najboljši premog >tnn VVolfova ulica l/ll Z*- Nogavice -arnfh nst najrrneje pri .■<>'«•6* Osvald D o H e i c Ljubljana. Pred škofijo 15 6( Žagan|e oddaja redno Po nizki een> parita žaga V Scagnetti v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom 93 Lire, zlatnino -retirnino in lepa krstns larilg ondi oaieeneje A Kuchs zlatar. Liublijin* šelenburgova ulica štev (i II Drva uukove m nrastove odpao ke od parketor dostavlja ijo uizk) ceni na dom parna žaga V Scagnetti v Ljub 1 jitii — za gorenjskim ko lodvorotn 86 Premog, drva, koks 'n o g M e n o d i družba »Ilirija* Dunajska c 46 i-oleg lv Zakotnika). — Telefon 2820 20!- Smrekovi hlodi 'Z letne sečnje 1928. 60(' io 800 m* naprodaj pri unravi graščine Brežice ob Sari. 11764 Bencin - motor 16 k ( . r brezhibnem »ta njn prodam Pripraven je tudi za voz Parni «tro' 25 k » v dob'em stanju er lokomoMlo 18 k b Cenjei.e ponudbe na naslov M. V., Krško, elektrarna 11816 jugovičevo Salvator »irišče da v petih mlnntati »ladek »ir 6 Din Barv* ta Prašek za pripremp »iro veg» masla 5 Din Sprej "nemo preprodajalce — Le karna Jngovič, Novi«ad -Vzorci mstoni 10171 40 bukovih sodov novih večjo množino različne vin»ke po*ode. vin »ko >esalko. črno. poikritif kočije in zelene sani falS zapravljivčekl prodam Na »Ii.v n>ve oglasni oddelek »Jutra*. 11603 Lahko kočijo prodam Na gleim veijo kohčino Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mecesen* 117» Hmelovke i>rott gotovemu plačilu 4 vag 6—7 m 2 vag 7 -8 m. i »Posavje* na oglasni oddelek »Jutra* 1186» Selitve » mostu in Oa deželu -trokovuo iti oajceuejV potom Slotenia lransaor> Ljubljana, Miklošičeva cesta 3to lelelori U 2718 8" Kloset z lesenim rezervarjem za naoolnjenje vode. »tar, dobro ohranjen, kupim Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stranišče* 12042 $: 'Si ' 3 pisar, prostore oddam v centru me?ta — Va»lov v oglasnem oddelku • Jutr-»». 12051 Lokal » stanovanjem oddam takoj v okolici pri železnišk' Hi»taii Na»lov r oglasnem iddelku »Jutra*. 12055 Želimo prostore ».a pisarno Cestni loka1 ■ili event 2 »ohi v prvem nadstropju Natančne ponudbe na poštni predal 174 11800 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 12098 Trb. premog drva. Pogačnik. Bohoričeva 5. Telefon 2059. 12054 Toaletno mizico zaboj za moko in stelažo poceni prodani. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra* 12112 Žganjekuho popolnoma urejeno ob ro-df. z vodovodom in električno razsvetljavo, radi preselitve prodam. — Po-nudbe na oglasni oddelek »Tutr.i» pod Iifro »Sigurna eksistenca*. 11944 iSE Trgovino špecerijsko. I po. oddam r Mariboru Ponudbe na po-Iružnico »Jutra* r Mariboru pod šifro »Vinotoč* 12102 Vpokojenec tsrnee, vešč feljuiiavuičar kega in klep*r-kega del« lobi brezplačno stanova ije — Naslov » oglasn-n el.ielku »Jutra* 117U 2 stanovanji komfortni, ol:ri»obni — z moderno ko[»alnicO. poleg glavne pošte z avgustom jd lam za 2200 in 2600 Din 1'o^estna posredovalnica — Dunajska ce«ta 7. 121I« 2 stanovanji s sobo in kuhinjo, zračn in sutii oidam takoj prot letni najemnini 3000 Din Posestna po.-redovalnica — Dunajska cesta 7. 1210t- Stanovanje t 1 ali 2 soparna ter pri tikliiiami takoj odda v nov; hi5i M Nedog Sp Šiška, kolonija »Bajtar*. 121'4) Stanovanje obsegajoče 2 veliki sebi kabinet, vse pritikline. odprt balkon, klet in neka-zel vrta oddam s 1 ma jem mirni stranki na Mirju Celo prvo nadstr. Cena Dir: 1500 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12066 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elek trična razsvetljavo, na ulico, oddam Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 1194» Na stanovanje sprejmem 2 gospoda. Na-siov pove Oglaeni oddelek »Jutra*. 1206f Opremljeno sobo v bližini Komenskega ulice išče za takoj gos.(iod. Po nudbe na ogia»ni oddelek «Jutra» pod »Br. 90» 12119( Krasno sobo z električno razsvetljavo mirno, oddam poeeni go spodičm. Naslov r ogla» oddelku »Jutra*. 1208!5 Opremljeno sobo o d d a ni v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12107 Sostanovalca sprejmem takoj Naslor v oglasnem oddelku »Jutra* 12061 1 sobo s separiranim vhodom od dam v centru Ljubljane Najemnina Din 250 -300 Posetna posredovalnica — Dunajska cesta 7. 12111 Manjše skladišče v Ljubljani, svetlo (tudi na dvorišču) iščem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Skladišče*. 12093 Stavbeni prostor cirka 2000 m* v bližini no ve cerkve r SiŠki po telo narodni ceni prodam Na-sloy pove ogiasni oddelek »Jutra*. 11905 Gostilno prodam kakor leži in stoji v centru Ljnbijane. Mesečni promet 45 hI vina Potreben kapital 40 000 Din Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Sijaim položaj*. 12110 lavna dražba hiše f!*ber«e i»«r. 9« url CeHa bo dne tt. t. m ob 9. url dopoldne, oa kaj se interesenti opozarjajo. « 12008 Parcelo ta. rilo. n» dale' od centra mest«, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Življenje*. 11895 Opremljeni sobi eno ali dve, separirani iz stopnišča. želi za takoj uradnik Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Uradnik 6*. 12106 Kot sostanovalca sprejmem gospoda na hrano in stanovanje v sredini mesta, event samo na sta. novanle. Naslov v og1-<« oddelku »Jutra*. 12099 Opremljeno sobo snažno. blizu dramskega gleda'išča oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12095 Opremljeno sobo blizu »Zvezde*, » posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12113 Skromno sobico iš?e miren gospod za podnevi. Ponndbe na osrlasni oddelek »Jutra* pod »Za takoj*. 12053 Sobo oddam gospodu Naslor r oglasnem oddelku »Jutra* 12022 Prazno sobo * lirostim rhodom oddam r Novem Vodmatu itev 279 » 12021 Soinčno sobo lepo opremljeno, oddam takoj stalnemu gospodu na Bi»iweisov| cesti. Na*Ior v oglasnem oddelku »Jutra* 12019 Opremljeno sobo čisto, š separatnim vhodom in električno razsvetljavo, event 7. .lobro hrano išče « 1 junijem soliden gospod jri noljsi obitelji Pismene ponudite na oglasni odde-ek »Jutra* pod »Centralna lega*. 12024 Sostanovalca »olidnega spreimem na Kim.-ki cesti 12/11 12014 Sostanovalko -orejmem takoj v lepo »o-ho. « dobro hrano Event klavir. na razpolago Na .lov pove oglasnioddelek .Jutra* 12018 2 opremljeni sobi od katerih eno lahko pre. uredite v kuhinjo, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12020 Mesečno sobo lepo. s posebnim vhodom :n električno razsvetljavo oddam s 15 aprilom v bli !ini pošte Ogleda 'f v Knafljivi ulici štev. 13/11 12017 Lepo, veliko sobo ' 2 posteljama, tudi s souporabo kuhinje takoi od 'am Na='ov r oglasnem j Helku »Jutra*. 1204? Opremljeno sobo s separiranim vhodom in električno razsvetljavo od lam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12027 Na fino domačo hrano sprejmem po nizki ceni v •redini mesta go»pode rod» Kot ttar* tt<1Ho #»!uu*.* aa)tiuijft<- t*u> •uripf vTčt (Vmki O" «7T*ol*fro IP4 * Godbene instrumente Se nore odda po nizki ceni gasilno društvo 1'rborlje 'trg) in sicer 2. krilna roga, 2 trompete, 1 b«sor--ki krilni rog in basovsko tubo. 11864 Gramofon krasen, salonski, popolnoma nov, primeren tudi za gostilne, vsled selitve zelo ugodno prodam. Naslor v oglasnem oddelku Jutra 12076 Pes srednjevelik. leto star. be-losiv. bavarski brak. dober čuvaj, nanrodaj Hro-vaca 39 pri Ribnici. 117G8 Rokavico (desno) rjavo, moško sem našla v Kolodvorski ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12069 Otroška boa bela, se je izgubila sredi marca na potu od Resljev« ceste do Limona. Najditelj ■se prosi, da jo odda v oglasnem oddelkn »Jutra*. 12079 Srečko Potnik rn drug oarna destilacija esenc, eteričnih proizvodov. eterov ter izdeiovanie sadnih sokov itd. LJUBLJANA. METELKOVA ULICA ŠT. 13 priporoča naravne sadne soke. arotne za nealkohoine pijače. sadne etre za kandite. esence za rum in žganje. Pravi malinovec, limonov sok. Ni okna, okrašenega t cvetjem do danee, ki n* bi bilo opevano in ui človeka do danes, ki ga ne bi bilo lepo cvetje zadivilo. Naučili se boste in dobili veselje do gojenja cvetk, ako se poslužite Ka*-nipos, cvetlične hrane, z ujtorabo priključenega navodila. Ovitek 12.50 in 42 Din. Brez vsake škode za rejo perutnine se uporablja že 40 let Koko prašek za živino. Če pridenete redni piči le najmanjšo količino, se pozna velik vpliv istega Žival postane mesnata za peko in pogosto nese jajca. Najsigurnejše zdravilo proti živalskim boleznim. Univerzalni vtis deluje kot blagoslov perutnini na dvorišča. Ovitek od 10 do 40 Din in 115 Din. Prodaja se r lekarnah, drogerijah, trgovinah • cvetlicami in semeni. Proti predplačilu ra7.pošljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. Z. šumaher, kein. farmacijski laboratorij, Crvenka (SHS) Umrla nam ie naša iskreno ljubljena, zlata mama, stara mama. teta, tašča, gospa Frančišha Tieglava vdova po rev. gozdarju. dne 7. aprila L L po doleem trnlie-nju. previdena s tolažili sv. vere. v 76 letu svoie živlienske dobe. Pogreb se ie vršil 9. aorila ob 5. uri poDoldne. VEL. LAŠČE. 7. aprila 1928. Rodbini: Hočevar-Tiegi. Vovk. MOTOCIKLI OSZ, svetovno znane tvrdke m^IUaI ci V Schmel Armis Ltd. Birmingham 5U llCljDOl dl 5 Zahtevajte cenike in oonudhe! Re-?rvni deli vedno v zalogi. Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: Automobiies-Motoclkles, Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Liubliana, Poljanska cesta 3. Tei ?Q4> ČOKOLADA ..La Cigosne" VELIKO ŽREBANJE nudi RAZLIČNE NAGRADE. Zahtevajte albume naših vzorcev. Za en gros zahtevajte cenik od Etablissements D. Pechmajou & Zemun Te.. 56 4C57-a Oeč fiokor Din 60.000 smo dosedal porabili za tiste, ki anorahljajo Sprejmem takoj Na prodaj )e v vseh trgovinah, špecerijah in delikatesah FORTUNA čokolada je edina, kate« ra nudi najviSio mogočnost dobitkov Nagrade po Dm 100— izplačuie v gotovini vsaka trgovina, kjer prodajajo »FORTUNA« čo» kolado. Kupujte samo »FORTTJNA« čokolado! samostojne železokrivce[mtoieiii frizersKi salon za obsežna železobetonska dela v Sloveniji. Gradbeno podjetje: ING. JOS. DEDEK, Ljubljana, Žibertova ulica 7. avirii in piamni najboljših svetovnih inozemskih tvrdk po znižanih cenah vedno v zalogi! Oddaja se tudi na obroke! Vsa popravila in uglaševanje strokovno! M. ROPAŠ, Celle. Priporočamo naš prvovrstni naravni PORTLAND CEMENT svetovne znamke LONA 66 TOUR) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah. Iz skladišča oddajamo tudi manjše kol.čine. SPLIT d. a. £8 cement portlaod v L ubl an Skladišče: Masarykova c. 23 -poles Ranzingerja) j Podružnica Kmetijske družbe v Mokronogu naznanja pretužno vest. da is izgub i! a dolgoletnega, neumornega svojega odborn:ka. Edo Veticajza davčnega nadupravitelja v pokoiu. ki je preminul dne 8. t. m. Zapustil nas ie idealen. nožrtvo-valen mož. ki ga bo podružnica Dri svoiem delovaniu težko pogrešaia. MOKRONOG. 8. aprila 1928. Odbor. jsa dame in gospode r Beograda, lepo opremljen, z najfinejšimi aparati firme iz Pariza s prvovrstnimi poletni ki dobrim spretnim osobjem, mojstrsko pravico takoj za prevzeti naprodaj za 80-100.000 Din, odstotek za odplačilo pod ugodnimi pogoji oddam Vprašanja na oglasni oddelek pod cSalon*. 4S20 Zahvala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob pre-bridki in nenadni izgubi ljubljenega sina. brata, strica in svaka, gospoda Stanka Flajsa maturanta. se vsem tem potom kar naiiskreneie zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo dolžni Dredobri gospej Adeli B e r n i k o v i, ki mu ie za časa njegovega bole-hanja in na smrtni postelji do zadnjega zdihliaia stregla z izredno Hubeznivostio in potrpežljivostjo ter storila vse, •la bi ga nam ohranila pri življenju,dalie njegovim gg. pro-fesoriem in sošolcem, deputaciiam dijaškega društva »Preporod« in Sokola I.. zlasti maturantu g. Francu Koviču za v srce segajoče poslovilne besede. Naile-pše se zahvaljujemo za nebroi noklonjenih vencev in šopkov ter vsem. ki so blagega Dokoinika spremili na niegovi zadnii noti. SOČA. 2ELIMLJE. dne 7. aorila 1928. Žnlufpčs (frtižma: FLA.TSOVA. Družabnika sprejme v dobro vpeljano trgovino pohištva, obstoiečo že nad 34 let. Glavni pogoji so: marljivost, dobra trgovska izobrazba in perfektno znanie nemškega iezika. Potreben kapital 100—150.000 Din ostalo da lastnik pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Sigurna eksistenca« 4823 ooooocooooocooooooooo^ oooooooooooooo Lep naj bo Maš dom. Slikarije in pleskanje naj Vam vedno Dreskrbi Ivan Košak, B!eiweisova cesta št. 15. Slikarstvo in ole«karstvo. Naimndernefši vzorci! taocboooooooooooooooooooooooooor iooooooooooooo -^noc Zahuala. Ko je naša predraga soproga, preblaga, zlata mamica itd., gospa Hna Zabukou tako nenadoma zatisnila za vedno svoje mile oči, došlo nam ie toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu Dosebei zahvaliti. Zato naj preimeio vsi oni. ki so nam stali ob strašnih trenutkih tolažeče ob strani, tem potom našo naiorisrčneišo zahvalo. Presrčno zahvalo smo tudi dolžni vsem onim. ki sn obsuli s jo spremili do prezgodnjega zlate rajnice in vsem onim mnogim, ki so cvetjem pcslednii dom naše gioba. Sokolsko društvo v Mokronogu naznanja pre- ^ tužno vest, da je izgubilo iz svoje srede najvrlejšega brata, dolgoletnega starosto Edo Vencafza davčnega nadupravitelja v pokoju, ki je preminul dne 8. t. m. Zapustil nas je iskren brat. kojega bo društvo težko prebolelo. ODBOR. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, ob pol 7. uri zjutrai v stolnici v Ljubljani. dne 16. aprila 1928 Rodbina Zabulievč&va v-aft i ti. • 'fii&Ji• :"::'•>".<• l ;tj3 -j"* pjfa^ ■ t 'Ar- mm Načelstvo Hranilnice in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici naznanja vsem svojim zadružnikom, poslovnim prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen velezaslužni, dolgoletni načelnik, gospod v? m m m Nemec nenadoma in tragično preminul. Zaslužnega predsednika ohranimo v trajnem spornimi. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, dne 9. aprila 1928. i.-.r V-:. VJ-Atj-'- Mestni pogrebni zavod FRANC URBANC in ALMY roj. SOUVANOVA naznanjata v svojem in v imenu svoje hčerke ENE ter njenega moža OSKARJA KOSLERJA, da je njiju nad vse ljubljena hčerka in nepozabna sestrica Odbor M\l\ Mi troji so •ILIRIJA* NJadomestn deli tn vst irodie za šivalne stroje ieneralno zastopstvo £m. Fischer, Zagreb, Sudnička ulica 3/11 Zahtevajte ponudbo Žima za modrice najboljša in najcenejša pri M. Masterl tovarna zima Str*žis£e pri Kramo gen « ^r^vv^v^/^-^v^^f^^^^ danes ob tričetrt na 11. dopoldne za večno zatisnila svoje oči. Pokopali bomo predrago ranjico v sredo dne 11. aprila 1928 ob pol 2. popoldne izpred hiše štev. 1 na Sv. Petra cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prosimo prijatelje in znance, da opuste sožalne posete. V LJUBLJANI, dne 9. aprila 1928. Jezersek. Za inseratni del jeodgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.