Med drugim preberite • OB VEČJIH TEŽAVAH VEČ PROŽNOSTI, str. 2 • KAKO RAVNAMO S PRIPRAVNIKI, str. 3 • ZA KOLIKO V RESNICI ZAOSTAJAMO ZA GOSPODARSTVOM, str. 3 • KRITIČNO O DRUŽBOSLOVNIH ŠOLAH, str. 4 • BOJ PROTI KOROŠKEMU ŠOLSKEMU GETU, str. 5 • POSEBNO SKRB SLOVENŠČINI V PREDŠOLSKI VZGOJI, str. 5 • ŠOLAINOKOLJE, str. 7 • ZA ZAHTEVNEJŠI PROGRAM NI DOVOLJ DENARJA, str. 8 • PROGRAM SPECIALIZACIJE UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, str. 11 • NAKNADNIRAZPISI, str. 13 Pot od otroštva do zrelosti, ki jo vidimo upodobljeno z umetniško roko v nekaj zaporednih življenjskih prizorih, se zdi otroku neizmerno dolga, vsako leto na tej poti je skoraj večnost. Za tiste, ki pripravljajo mlade za življenje ter v vrtcih in šolah spremljajo rast in menjavo rodov, je ta pot krajša in leta hitreje bežijo — vsako šolsko leto kar prehitro mine, še preden lahko uresničimo vse svoje načrte'. Spet je tako šolsko leto mimo. Za mlade, ki odhajajo iz vrtca v šolo, iz šole v nadaljnje izobraževanje ali poklic, je sklenjen eden izmed življenjskih krogov na poti do zrelosti. S seboj bodo ponesli tudi sadove pedagoškega dela, ki sooblikuje osebnost in zavest mladega človeka. Zavest, da smo svoje delo dobro opravili in po svojih močeh pripomogli k oblikovanju mladih in širjenju njihovega obzorja, nam daje pravico do zasluženega počitka. Po naravnih in človeških postavah pripada ne le otrokom in mladostnikom, temveč tudi njihovim utrujenim tovarišicam — tovarišem. Naj vam bo poletje naklonjeno! Naj bo čas, ki ga boste lahJco namenili le sebi in svojim, izpolnjen s sproščenostjo, soncem in zdravjem! Naj bi si vsi skupaj nabrali dovolj svežih moči za jesen, ko se začne nov krog in se bodo novi rodovi vključili v vrtec in šolo! “ O Igra $ tušem so delo Zlate Volarič Komu prednost?_______________________________________________________________________________________________________________ Po .sklepu skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev uvajamo jeseni redno višješolsko izobraževanje vzgojiteljic predšolskih otrok. Pedagoški akademiji v Ljubljani in Mariboru bosta odslej razvijali obe obliki višješolskega izobraževanja predšolskih vzgojiteljev redno in ob delu. Vzgojno-varstvene organizacije bodo tako postopno dobile bolje usposobljene pedagoške delavce, vzgojiteljice pa se bodo lahko nadalje izobraževale. Upajmo, da se ta možnost ne bo ustavila le na višji stopnji, saj potrebujemo poleg vzgojiteljic tudi visoko izobražene svetovalne in i odst\ ene delavce. Strokovna ob>avnava predšolskega otroka m pedagoško vodenje vzgojno-varstvene organizacije nista nič manj zahtevni nalogi kot sorodno delo v osnovni šoli. Prehod na višješolsko izobraževanje vzgojiteljic predšolskih otrok zasluži posebno pozornost tudi zaradi okoliščin, ki so spremljale njegovo pripravo in ki po svoje osvetljujejo nekatere pojave v vzgoji in izobraževanju. Predšolski pedagoški delavci pravijo, da je prehod na višješolsko'izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok zgodovinski dogodek. Leta so čakali nanj j ga pripravljali in načrtovali, utemeljevali njegovo potrebnost in prepričevali pristojne organe — zaradi otrok, ki v prvih življenjskih letih potrebujejo čim boljše razvojne možnosti; zaradi vzgoje, ki v teh letih zelo pomembno vpliva na mlado osebnost. Prizadevanja delavcev v vzgojnb-varstvenih organizacijah in njihovih somišljenikov so venomer zadevata na ovire in nasprotovanja. Kot bi se bojevali z zmajem, ki ima nešteto glav. Vsaka jezno sika in bruha iz sebe ugovore in nasprotne trditve. Medtem ko domala povsod po svetu pri vrednotenju in načrtovanju predšolske vzgoje upoštevajo sodobna znanstvena spoznanja, da so prva življenjska leta izjemno pomembna za razvoj osebnosti, tega pri nas nekateri ne morejo ali ne marajo razumeti. Po njihovem je za predšolskega otroka pomembno samo to, da je sit, suh, na toplem in na varnem. Medtem ko so v večini razvitejših dežel, in tudi v drugih jugoslovanskih republikah, že prej prešli na zahtevnejše izobraževanje predšolskih vzgojiteljic, se nekateri pri nas oklepajo manj zahtevnega izobraževanja varuhinj in vzgojiteljic — kot bi jim bil lik pestrne iz naše narodne preteklosti najboljši vzorec tudi za sedanjost in prihodnost predšolske vzgoje. Medtem ko se v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja zadnja desetletja pri nas in v svetu stopnjujejo izobrazbene.zahteve, čas usposabljanja za učiteljski in vzgojiteljski poklic pa se daljša, smo edino pri nas na zahtevo nekaterih petletno vzgojiteljsko šolo skrajšali na štiriletno. Ne zaradi strokovne utemeljenosti takega ukrepa, ampak zaradi sistema, so rekli, češ da ne prenese petletnih šol. Sistemu smo torej podredili razvojne potrebe nekaj rodov predšolskih otrok. /$SrfS(n ko se je tehtnica dokončno prevesila na stran večine in so zahteve predšolskih delavcev dobile podporo stroke, pedagoške javnosti, družbeno-j* poUHauh organizacij in delegatov, so se znova pojavile ovire —formalne, denarne ali drugačne. Kot bi enotno stališče večine ne imelo posebne veljave! |5 JFot fcpdo vsakega dinarja bolj škoda kot otroku! Kot bi pozabili, da je poglavitni cilj naše, na humanih vrednotah temelječe družbe, vendanle človek! ^ > '0 Nauk, ki izhaja iz tega primera in velja nemara kot zakonitost: kadarkoli pri odločanju ne upoštevamo temeljnih družbenih vrednot in ciljev, tvegamo zmote. Pa čeprav se nam zdijo odločitve sistemsko še tako neoporečne! JOŽE VALENTINČIČ '' '■ ' ■ Neurejen položaj družbenih organizacij in društev Pri financiranju družbenih dejavnosti je ostalo dokaj nerešeno financiranje družbenih organizacij in društev, čeprav so pomemben dejavnik, saj s svojimi programi dopolnjujejo delo rednih ustanov, v vzgoji in izobraževanju pa bogatijo družbeno vzgojo in zadovoljujejo mnogovrstne potrebe otrok, mladine in staršev. V letu 1980 se je menjal sistem financiranja, ki so ga prevzele samoupravne interesne skupnosti, vendar so nekatere družbene organizacije in društva ostale brez matičnih samoupravnih interesnih skupnosti. Njihovi programi niso ustrezno ovrednoteni, vsakoletno povečanje dotacije pa še zdaleč ne dosega rasti cen in stroškov. Tako so zveze in društva prijateljev mladine dočakala zelo različno povečanje dotacij — odvisno od razpoložljivih sredstev, predvsem pa od razumevanja. V nekaterih primerih so jim dotacije povečali komaj za 6 %, čeprav so cene porasle za več kot polovico. Tak neurejen položaj družbenih organizacij in društev slabša položaj delavcev, ki so redno zaposleni v njih in povzroča nestalne razmere. Nekatere organizacije v teh okoliščinah krčijo programe, s tem pa vsebinsko si- romašijo svojo dejavnost. Nekateri jim svetujejo, naj si iščejo več sredstev z neposredno svobodno menjavo dela. To je mogoče v občinah in krajevnih skupnostih, kjer so delovne organizacije in krajevne skupnosti pripravljene prispevati za skupne dejavnosti. Težje je to pri republiških organizacijah in društvih, ki naj bi vsebinsko usmerjale dejavnost in usposabljale kadre, pa nimajo potrebnih sredstev. Pred sprejemom srednjeročnih načrtov se bo treba dogovoriti za sistemsko rešitev teh vprašanj. Samoupravne interesne skupnosti naj bi preučile dela in programe posameznih društev in organizacij ter predvidele potrebna sredstva zanje v srednjeročnem načrtu. Družbene organizacije in društva bi morale dobiti položaj izvajalcev v ustreznih izobraževalnih skupnostih. Že zdaj pa bi morali na novo ovrednotiti sredstva, ki jih namenjajo tem dejavnostim, saj moramo v stroške posameznih dejavnosti vračunati ne le materialne in funkcionalne stroške, marveč tudi delo izvajalcev. ANGELCA ŽIBERNA Pomembna mejnika V zamejstvu so praznovali 40. obletnico obnovitve slovenske šole Slovenci, ki živijo v Italiji, praznujejo letos 40-letnico osvoboditve in 40-letnico obnovitve slovenske šole v Italiji; pomembna mejnika v zgodovini zamejskih Slovencev. Slovenci v Trstu in Gorici so počastili obletnici zelo slovesno. Štirideset let slovenske šole je lep jubilej; stotine in stotine mladih je šlo skozi te šole. Šola je vedno bila, je in bo temelj razvoja slovenske kulture in jezika, temelj za ohranitev slovenske govorice in utrjevanje slovenske narodne zavesti. Na proslavo, ki je bila v Gorici 31. maja, v Trstu pa 31. maja in 2. junija, so se pripravljale več mesecev vse slovenske šole od osnovnih pa do srednjih. Mogočen je bil pogled na polno dvorano Kulturnega doma v Trstu. Nastopili so otroci otroškega vrtca s petjem in recitacijami, osnovnošolci so nastopili v lepih in zabavnih prizorčkih, izkazale so folklorne skupine, srednješolci pa so predstavili dogodke iz prvih let delovanja slovenske šole — tedaj so delovali v težavnih razmerah, ker jim Italijani niso bili naklonjeni. Šolski zbor srednjih šol je ubrano zapel nekaj pesmi. Šlavnostni govornik je bil prof. Alojz Rebula, tr- žaški šolnik in pisatelj. V svojem govoru se je spomnil učiteljev, ki so veliko žrtvovali za razvoj in za rast slovenske šole v zamejstvu. Ni jih več med nami, toda spomin nanje je živ in svetal. Spomnil se je prvih ilegalnih šol in partizanskih učiteljev, ki so tako zavzeto vzgajali prvi povojni rod v teh tako ogroženih krajih. Svoj govor je končal z željo, da bi iz slovenske šole izšli zdravi, svobodni in narodno zavedni mladi rodovi, saj bo slovensko šolo ohranila samo narodna zavest posameznikov. Tedaj, ko je bila osrednja proslava, so odprli v Kulturnem domu tudi razstavo risb otrok od otroškega vrtca do srednje šole. Tudi razstava je pokazala, kako polna življenja in ustvarjalna je slovenska šola. Ob tej priložnosti so vse osnovne šole pripravile šolski časopis, v katerem so opisani dogodki iz šolskega življenja, o delovanju šole nekoč in danes. Proslava je ponovno poudarila, kako zavzeti smo za rast in razvoj slovenske šole, saj dokfer bo ta uspešna, se Slovencem v Italiji ni treba bati za svoj obstoj. MARKO PAULIN SEMINAR ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE Center Filozofske fakultete za pedagoško izobraževanje bo v zimskem semestru študijskega leta 1985/86 organiziral seminar za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, ki je namenjen učiteljem in vzgojiteljem z visokošolsko strokovno izobrazbo, katerih študij ni vseboval pedagoških predmetov (Zakon o usmerjenem izobraževanju, 179. člen). Predavanja bodo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar obsega: 60 ur predavanj in vaj iz osnov psihologije, 20 ur predavanj iz osnov pedagogike, 30 ur predavanj in 10 ur vaj iz osnov didaktike, 20 ur predavanj iz osnov andragogike; število ur vaj iz specialne didaktike se prilagaja smerem izobrazbe kandidatov. Izpitov ni mogoče opravljati brez udeležbe na seminarju. Kotizacija znaša 6.000 din. Izpolnjeno prijavnico in fotokopijo visokošolske diplome pošljite do 14. 9.1985 na naslov: Center FF za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva 12,61000 Ljubljana (soba 515/V, telefon 332-611, interna 319), kjer dobite tudi prijavni obrazec in druga pojasnila. Plačilo kotizacije na žiro račun: 50100-603-40227, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana. K NOVIM OBLIKAM OTROŠKEGA VARSTVA Ob večjih težavah več prožnosti t Analiza razvojnih možnosti družbenega varstva otrok v SR Sloveniji do leta 2000, v njej so posebej poudarjene razvojne možnosti v obdobju 1986—1990, napoveduje v razvoju predšolske vzgoje in varstva naraščanje števila otrok v vzgojno-varstvenih organizacijah in zboljševanje predšolske vzgoje tako, da bi imeli vsi otroci čimbolj izenačene možnosti za približno enak start v življenje. To obvezuje vzgojno-varstvene organizacije kot središče predšolske vzgoje v krajevnih skupnostih, da poleg dnevno organizirane vzgoje in varstva glede na prostorske in druge možnosti razvijajo razne oblike in programe predšolske vzgoje, kot so: priprava na šolo, 80-urni vzgojni program za otroke, od 3 do 5 let, cicibanove urice, potujoči vrtec, prireditve za otroke ipd. Usmeritve temeljijo na prepričanju, da je načrtna vzgoja za otroke do sedmega leta še posebno pomebna — take kot je v vrtcih, pa otrok ne more dobiti v še tako urejeni družini. Do zdaj sta se v večini vzgojno-varstvenih organizacij razvijala predvsem dnevna vzgoja in varstvo otrok in organizirala ''skrajšana priprava otrok na šolo. Vendar so nekatere vzgojno-varstvene organizacije razširile tudi druge vzgojne dejavnosti za otroke vkrajevni skupnosti. Po usmeritvah, sprejetih na Skupnosti otroškega varstva Slovenije, moramo zagotoviti ustrezen vzgojni program vsem predšolskim otrokom, starejšim od treh let; zato se bomo delavci vzgojno-varstvenih organizacij (v okviru samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela) vsako leto dogovarjali o obsegu in ceni dodatnih storitev. Da bi občinske skupnosti otroškega varstva in vzgojno-varstvene organizacije enotneje razvijale in širile predšolsko vzgojo, je Skupnost otroškega varstva Slovenije naročila pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva študijo Cena storitev za skrajšane oblike vzgoje predšolskih otrok. Študijo so že prejele občinske skupnosti otroškega varstva, o njej bomo morali razpravljati tako uporabniki kot izvajalci programov predšolske vzgoje. Vzgojni programi bodo namreč za starše brezplačni; to pomeni, da se bodo stroški izvajanja poravnavali iz sredstev za skupno porabo. Zato je treba nujno ugotoviti in zagotoviti enotne možnosti za uresničevanje programa. V študiji, ki je na- rejena po normativih dnevnega varstva, manjka vsebinski, pedagoški vidik podružbljanja predšolske vzgoje. Vedeti moramo, da se Vsi starši in uporabniki, ki odločajo o prispevkih za otroško varstvo ne zavedajo, kako pomembna in nenadomestljiva je pedagoška vloga vzgojno-varstvenih organizacij. Žal je res, da tudi delavci v predšolski vzgoji v vzgojno-varstvenih organizacijah opravljajo svoje delo različno. Vse kaže, da bo v dnevnem varstvu čedalje manj otrok. Vzroki so znani: slabše gmotne razmere družine, manjše zaposlovanje žensk in tudi čedalje manj rojstev. Zato se bomo morali resno zavzeti že zaradi dejavnosti same, da se predšolska vzgoja ne bo slabšala. Povsod si bomo morali še bolj prizadevati za boljše delo — da bodo starši razmislili, za kaj bodo prikrajšali otroka, če bi ga vzeli iz vzgojno-varstvene organizacije, oziroma kaj bo otrok pridobil, če ga bodo vključili v katerokoli obliko vzgojne dejavnosti. Res pa je tudi, da predšolska vzgoja v našem vzgojno-izobra-ževalnem sistemu še nima trdnega položaja; podobno je tudi s pripravo na šolo, čeprav je uzakonjena, sicer je ne bi izvajali v različnih obsegih — od 120 do 525 ur. Ker delujejo vzgojno-varstvene organizacije v različnih denarnih, prostorskih in kadrovskih razmerah, predvideva študija različne organizacijske prijeme pri razvijanju raznih oblik predšolske vzgoje in veliko prožnost vzgojnoTvarstvenih organizacij. Tako se bodo lahko otroci, ki ne potrebujejo dnevnega varstva, enkrat ali dvakrat na teden po dve uri in pol ali več, vključevali v vzgojne dejavnosti v redne skupine, če še te niso po-polnjene. Ko se nekateri prostori v vrtcu izpraznijo, se bodo lahko vključili v popoldanske oddelke ter v druge prostore v krajevni skupnosti, če tam v njej ni vrtca. Da bi to dosegli, bomo morali obveščati in prosvetljevati starše o pomenu predšolske vzgoje 4n sodelovati s krajevnimi skupnostmi, ki imajo podatke o družinah, s socialno službo v občini in z občinskimi zvezami prijateljev mladine. Za uresničitev vzgojnih programov naj bi zagotovili najboljše vzgojitelje in ustrezne delovne razmere. Le s kakovostnim pedagoškim delom bomo uveljavljali pomen družbene predšolske vzgoje in le tako bodo vzgojno-varstvene organi- MURSKA SOBOTA Prispevna stopnja naj bo enotna Prosvetni delavci občine Murska Sobota so v zadnjem času ka- \ zali vše večje nezadovoljstvo ob \ nagrajevanju njihovega dela, češ da' drugod zaslužijo učitelji neprimerno več. Ob takšnih primerjavah so se kaj hitro razširile razne napačne informacije. Res je namreč, da razlike niso tolikšne in da marsikje povprečno osebni dohodki celo zaostajajo za osebnimi dohodki prosvetnih delavcev v osnovnem šolstvu občine Murska Sobota. Kljub temu so bila razumljiva prizadevanja učiteljskih kolektivov, da je treba njihov gmotni položaj izboljšati. Upoštevajoč gospodarski razvoj je občina Murska Sobota na lestvici razvitosti precej nizko, to je 55. mestu v Sloveniji, po prispevnih stopnjah za družbene dejavnosti pa na 25. mestu; to pomeni, da je gospodarstvu močno obremenjeno z dejatvami vzgojo in izobraževanje. zdravstvo, socialno skrbstvo... Kljub temu je položaj le-teh večinoma slab, najbolj pa se je to v zadnjem času kazalo v neustreznem nagrajevanju prosvetnih delavcev. Ne bi pamogli reči, da zacije postale središča take vzgoje. Ob študiji Cena storitve za skrajšane oblike vzgoje predšolskih otrok pa lahko dobimo vtis, da bo to delo potekalo ob skromnih gmotnih možnostih. Slabšega družbenega vrednotenja dela vzgojiteljev ali pedagoških delavcev na sploh, smo sicer že vajeni. Če že načrtujemo nove in boljše programe dela in hkrati napovedujemo kakovost, moramo v svobodni menjavi dela postaviti stvarno ceno — tako, ki bo zagotovila možnosti za raznovrstne dejavnosti otrok in tudi ustrezno plačilo za delo. Dopolnilni vzgojni programi ne bi smeli biti zdaj, ko upada število otrok v vzgojno-varstvenih organizacijah in imamo že tudi preveč vzgojiteljev, ponekod pa že tudi prazne igralnice, le mašilo in trenutni izhod. dividualnih stikov s starši. _ teljskih sestankov, dobro Ič opazovati otroke, sodeluj' osnovnimi šolami in kraje*1 ^ skupnostmi. Zato njegovS lovna obveznost ne bi smel* |ja 30 ur po 60 minut aktivneg* pr z otroki kot predpisuje Zai; | Q vzgoji in varstvu predse a otrok za vodenje ene sW tl Iz prakse vemo, da je uresničevanje dopolnilnih programov za vzgojitelje dosti zahtevnejše kot delo v rednem oddelku. Vzgojitelj, ki je pri dopolnilnih programih redno zaposlen, vodi na teden tri do štiri različne skupine po 24 otrok (od 3 do 5 let, od 5 do 7 let). Ponavadi se seli iz vrtca v vrtec po različnih krajevnih skupnostih. Ima deljen delovni čas ali pa dela samo popoldne. S seboj mora včasih prenašati različno didaktično gradivo tudi zelo daleč, prostore, kjer gostuje, pa mora pustiti urejene. Ima več priprav na delo, in- ampak bi morala biti precej1 ot ali vsaj.jzenačena z obveztUri učitelja na elementarni stin notranjih rezerv V družbenil1 laj javnostih in posebno v šol lic samem. Vsakomur, ki nek« a bolje pozna financiranje- ' jasno, da v šolstvu ni več lin notranjih rezerv. Hi V Celju pa so o šolstvu sp« 0, vorili tudi na posebni seji Ot kt ske konference SZDL @ 'rt Tudi tu so v gradivu za sejd ’ sami seji ocenili šolstvo v cel« ’a težavami in pomenom. P0S3 'rt pozornost so namenili izob« Iv; vanju ob dela in iz dela te( 0e; menu predšolske vzgoje. ifij ženci sp kljub temu, da je bik liko načelnih opredelitev, ki' Hc dokaj znane, zahtevali tudi! Ije kretne dejavnosti za izboljša položaja šolstva v naši družb de tem so podprli zahteve po-j membi meril ter poudarili,*!Se treba ovrednotiti program3 In ne število ur in druge admin« "a tivne oblike, ki jih zahtevaj0 "j; ski republiški organi. . I JOŽE ZUPANČIČ ■) loj proti koroškemu šolskemu getis slovenski šolarji se ne uče slovenščine tol lst!> ki vsaj nekoliko poznajo 'kovino koroških Slovencev, t!ro vedo. kako jim je narod-gotsJn° »koristil« čas, ki so ga diilj k v tamkajšnjih šolah. Zlo-o/ne ultrakvistične osnovpe sl .es° bile po imenu sicer dvoje-.ne> v resnici pa so tisti drobci :a]iHka v slovenščini v najnižjih Joj pomenili le pripomoček usti hitrejše ponemčevanje slo-ogrnskih šolarjev. Ponemčevglna l0ii "§a koroških osnovnih šol se je re( ?''°fnu habsburške monarhije rojevala tudi v republiki Av-oiZ1 in še bolj po priključitvi te ,teiZave k nacistični Nemčiji. Kot „ je raznarodovanje dose-vSe1 vrhunec s fizično likvidacijo de .^jtožičnim izseljevanjem ko-i S"'h Slovencev. srei ^Panje, da bo nova oblast po i )!JUi nacizma odpravila.krivice poi Riškem področju, ki so jih u()ei trpeli koroški Slove'nci, se 2tlaj še ni v celoti uresničilo. nt, |jesničitvi te želje se je približe-„a - uredba o obveznem dvoje odi ^em osnovnem šolstvu na juž-j Koroškem, sprejeta leta nitj to so do leta !955 pred-• i ji ^ iali kot zgled solske ureditve narodnostno mešanem ob-0cju. V zadnjem času si koro-\ nacionalistični nemški krogi v Odevajo, da bi ločili tamkajš-agi! Osnovne šole na nemške in fO?Venske (o tem kasneje). ede na to je zelo zanimivatrdi-jelf Posebne komisije dunajskega damenta iz leta 1959, ki prav tj >f0L sp,lle mesto narodnega fanatizi-ifl nja- rrav narodno zagrizenost in eni !'*jevanje (šolske stavke) sta ds a Vzfok, da so leta 1958 na av-irai djpkem Koroškem odpravili osnovno Zamisel ločenih šol proglaša za a no nevarnost, da bi le-te po- ^'jezičr sil'0 'n uvedli, da imajo starši io pavico« odjaviti otroke od ''Jezičnega pouka. Manjšinski "aki zakon iz leta 1959 je po-'enU spet nazadovanje, saj je , slovenskega jezika na dvo-•?rčnem območju Koroške Jtujil samo na tiste učence, ki n starši izrecno prijavijo k ta-pouku. Tako je bilo na Koškem konec dvojezičnega “uka učencev, ki po izkušnjah .drugod (in tudi pri nas) veliko Pomore k boljšemu medse-T1 “Jnemu razumevanju in sožitju upadnikov skupaj živečih na->'' ^ov. Način prijavljanja k ut ““ku slovenščine velja na Kosi i. kem še danes in ima zaradi ra-ic Cn!h pritiskov seveda negati-■d) ^ predznak. V avstrijskem si-( eiUu osnovnošolskega pouka, j ,se deli na štiriletno osnovno, nj1 'tdetno glavno šolo ter deveti nt “utehnični razred, namenjen pa :ri| •hstim učencem, ki ne namera- vajo nadaljevati šolan ja na srednjih šolah, je uporaba slovenščine kot učnega jezika omejena le na prve tri 'razrede osnovne šole, v drugih pa se poučuje le kot učni predmet. Šolski zakon iz leta 1959 predvideva možnost pouka v slovenščini (v prej orne-. njenih okvirih) na Sl osnovnih, dveh posebnih in 24 glavnih Šolah južne Koroške. V šolskem letu 1984—85 se je na 67 osnovnih šolah prijavilo k dvojezičnemu, pouku 1070 učencev, na glavnih šolah pa k pouku slovenščine 333 učencev, od tega 132 takih, ki jim slovenščina ni materni jezik. Zaradi načina pri-glašanja k pouku slovenščine pa lahko upravičeno trdimo, da ga niso deležni vsi slovenski šolarji na Koroškem. Tudi tako okrnjena dvojezična osnovna šola na Koroškem je v napoto pristašem Heimatdien- ■ sta, svobodnjaške stranke in podobnim nacionalističnim krogom. Z izgovorom, češ da so pri zdajšnjem sistemu pouka pri-krajšanišolarji nemške narodnosti (npr. za tisti čas, ko se učitelj v razredu ukvarja z otroki, ki so prijavljeni k pouku slovenščine, ostale pa medtem drugače zaposli), zahtevajo ločene šole za nemške in slovenske otroke — mrežo osrednjih šol, kamor bi tudi iz okoliških krajev vozili šolarje, prijavljene k pouku slovenščine. Predstavniki koroških Slovencev in avstrijske demokratične javnosti so te načrte označili kot poskus, da bi ustanovili slovenske šolske gete ter kot različico južnoafriškega apartheida in jih odločno zavračajo kot nadaljnji poskus krčenja koroškega dvojezičnega ozemlja, pospeševanja asimilacije slovenskih otrok, onemogočanja njihovega pouka v materinščini, končno pa tudi kot obliko pritiska na tiste ^demokratično usmerjene nemške starše, ki so svoje otroke prijavili k dvojezičnemu pouku. Po zadnjih reformah šolskega sistema so tudi vrtci postali del vzgojno-izobraževalnega sistema. Koroški Slovenci imajo to »srečo«, da se je sistem le-teh razvil po letu 1955 in avstrijski državni pogodbi, tako da v njenem 7. členu, ki govori o pravicah manjšin v Avstriji, problematika vrtcev ni včlenjena. (Predstavniki koroških Slovencev so bili glede tega daljnovidnejši in so že v spomenici fz leta 1955 zahtevali dvojezične vrtce.) Ker na Koroškem ni javnih dvojezičnih otroških vrtcev, so si jih koroški Slovenci po sistemu samopomoči, ki ga je uveljavljala v habsburškem času pred 100 leti ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda, začeli ustanav- “Ja zdravo rast p1 lili ni ia V; c Bsetletni načrt zidave domov učencev in študentov—2.del predvsem odprave stare miselnosti tako delavcev in učencev o »internatskih« razsežnostih življenja v domovih. V novih sodobnih poslopjih se v novih razsežnostih in možnostih odpira bistveno nov način življenja in dela domov. Med številnimi je gotovo v ospredju zagotovitev in spodbujanje nove kulture bivanja, navad in sožitja, srednješolskem domu pride j. učence povprečno 15 jcva-fritnih metrov bruto površin. cenec je nastanjen v tripo-NJni sobi. Vsaka bivalna sk.u-“a 30 učencev ima sanitarne :olii'5rave’ ^nevn' prostor — učil- ,*• . ak dom ima še sodoben ku-nJski obrat, jedilnico, klubske pr o, :> k; ^kreacijske prostore, knjižni- P^lnico, ambulapto, bolni-e sobe, zaklonišče, upravne rostore itd. nte pridejo čajna'kuhinja’in el •Ua študentoma, ha štiri štu-te prid-' - ' nitarije. oleg kakovosti bivalnih'pro-!j)]jet!°v k° v letu 1986" zagotov-li« ta*10 ^ov°lj zmogljivosti domov j Vse potrebe učencev in štu-uentov ■ >$ .J se j v Sloveniji. ^graditvijo novih domov pa , Pira tudi veliko novih težav nač°tne narave> težav z novimi ugajanja in izobraževa-’ interesnih dejavnosti in '■vzdrževanja čistoče ii 'estetske ureditve spalnih, ueiv> nih, ekreacijskih prostdrov in Okolja donia.' i Z zboljšanjem življenjske ravni so se bistverierpovišcile, v posameznih pri merih’tudi‘do desetkrat in več, poraba električne in toplotne energije, hladne in tople vode, čistil in sprotno vzdrževanje naprav; to tudi ob stalnem zviševanju cen bistveno vpliva na stalno zviševanje cen bivanja v domovih. Sestavni del vzgojnega dela in samoupravne prakse mora postati ustvarjanje ozračja gospodarjenja vseh učencev in delavcev. Če bi imeli učenci pregled nad režijskimi stroški, ki jih zahtevata vzdrže- Ijati zasebne dvojezične vrtce. Zdaj je pet takih vrtcev: dva v Celovcu, cden_ v Šentprimožu, Šenpetru pri Šentjakobu in v Škofičah. Tisti otroci, ki jih.bodo starši prijavili k pouku slovenščine, bodo kasneje* nedvomno imeli večje težave kot tisti, ki so bili v dvojezičnem vrtcu. Koroški Slovenci se torej bojujejo z grožnjami šdlskega geta. Bodo s pomočjo demokratične avstrijske javncssti te * temne sence premagali? Čeprav nam zgodovina dežele Koroške daje kaj malo upanja, bodimo vseeno optimisti. ANDREJI VOVKO PRIJETNO POPOLDNE OB KNJIGAH Slovenski otroci v mednarodni mladinski knjižnici v Miinchnu Učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Hohenkirchna pri Miinchnu so v sredo, 15. maja, obiskali Mednarodno mladinsko knjižnico (Internationale Ju-gendbibliothek — IJB). IJB zbira književnost za otroke vsega sveta. Ustanovila jo jeJella Lep-man, ki je leta 1949 želela z zbiranjem otroških knjig vseh dežel opozoriti na prijateljstvo, ki naj vlada v svetu. Danes je v IJB zbrana tako književnost za otroke kot tudi strokovna literatura o tem področju. V skladišču je 400 tisoč otroških knjig v 120 jezikih sveta. Del knjig si otroci lahko sposodijo. Otroci se v knjižnici učijo tudi angleščino in francoščino, hodijo k pevskem zboru in v slikarski atelje. Strokovnjaki s področja mladinske književnosti, učiteljjavtorji in vsi, ki jih zanima mladi bralec, njegove želje in potrebe, prihajajo in prebirajo knjige in članke o otroku in književnosti, ki je njemu namenjena. Knjižnica, katere projekte podpira tudi UNESCO, prejema knjige brezplačno od založb posameznih dežel. Tako tudi slovenske knjige pridno pošiljajo založbe Mladinska knjiga, Borec, in Partizanska knjiga, lektorji v knjižnici pa bi želeli še več sodelovanja drugih založb. Zasloven-ske otroške knjige, ki na policah IJB manjkajo je namenil del denarja ZAMTES iz Ljubljane, in tako bo munchenska knjižnica svojo zbirko slovenskih knjig še povečala. Knjige slovenskih avtorjev in ilustratorjev so torej tudi v slovenskem jeziku tako v skladišču kot tudi v oddelku za izposojo. A knjižnica je v delu mesta, kjer ne Živi mnogo slovenskih družin in mnoge knjige tako žal ne najdejo poti do otrok. Kot knjižničarka in študentka iščem v IJB nove spodbude za delo in odgovore na mnoga teoretična vprašanja. Ob svojem bivanju v Miinchnu sem tako tudi slovenskim otrokom želela'pokazati knjižnico in sloven- ske knjige v njej. Tovarišica Martina Vizjak je bila pripravljena sodelovati pa tudi starši otrok so se vabilu z veseljem odzvali. Tako jf knjižnico obiskalo osem otrok slovenskega dopolnilnega pouka iz Hohenkirchna, njihova tovarišica in tri mame. Obisk knjižnice je bil zanje prijeten majski izlet. V knjižnici smo jih sprejeli s sokom, otroci pa so nam pripravili lep program. Pomočnico direktorja knjižnice tov. Betten so presenetili tudi z rožami. A tudi otroke so čakala presenečenja. Smeli smo se povzpeti v stolp Erich Kdstner, kjer je urejena spominska soba. Smeli smo v skladišče, kjer so otroci lahko premikali police, pogledali slovenske knjige in ob drugih knjigah ugibali, v katerem jeziku so napisane. Tudi v oddelku za sposoja smo opazovali knjige različnih dežel. Otrokom sem prebrala zgodbico Daneta Zajca Leteča hišica, učenka Vesna pa je zgodbo prebrala še v nemškem prevodu. Tako so zgodbo resnično vsi razumeli, tudi Marija, ki je stara šele 6 let, in še ne hodi v šolo. Otroci so risali hiše, tiste iz sivega mesta, tiste, iz zelenega in tiste, ki letijo nad polji in iščejo zelenje.- Časa, da bi si ogledali več slovenskih knjig, je bilo premalo, a majhen kviz smo želeli še izpeljati. Otroci so si razdelili različne slovenske slikanice in morali so poiskati, kdo je knjigo napisal, kdo jo je ilustriral, katere živali v njej nastopajo in še marsikaj. Prav nič lahka vprašanja za tistega, ki bolje govori nemško, ki hodi v nemške šole in se slovenš- čine šele uči. A na vsa vprašanja smo našli odgovore. Otroci so iz knjižnice odhajali z lepimi knjižnimi nagradami. Obisk slovenskih otrok v IJB je obet za naprej. Tudi knjižnice v tujini bi kupovale slovenske knjige, če bi slovenski otrok našel pot do njih. A premalo je priložnosti, ki bi otroku to pot pokazale. BARBARA HANUŠ vanje domov in rast cen, bi lažje sodelovali pri racionalizaciji; s tem bi se znatno zmanjšalo zvišanje stanarin, pa tudi posredno bi pridobili pravilen odnos vloženih družbenih sredstev žadom, ki naj bi rabil tudi rodu njihovih otrok. Stare pblike »internatskih« interesnih dejavnosti v novih domovih se nenehno širijo, zelo 'težko in vse prepočasi pa prodirajo novi načini in oblike interesnih ustvarjalnih dejavnosti, ki jih omogočajo novi namenski prostori domov. Marsikateri mladi človek želi svoj prosti čas izrabiti za ustvarjalno dejavnost. Zakaj mladim v domovih ne omogočimo dopolnilnega usposabljanja, kot npr.: krojenja in šivanja oblačil, pletenja, radia, 'televizije in stereovideo usposabljanja, oblikovanja keramike, kuharskega, kmetijskega, računalniškega, šoferskega krožka idr. Marsičesa si želijo mladi ustvarjalci. Mar res ni denarja in mentorjev? Malo je domov, ki so z vztrajnostjo in voljo poiskali velike gospodarske organizacije ali panožna splošna združenja gospodarstva, ki bi prevzela patro-' nat nad posameznimi domovi in podprla interesne dejavnosti. Samemu gospodarstvu koristi, da si že med učenjem zagotovi obetavne delavce. V marsikateri panogi bi si prav, z interesnimi dejavnostmi lahko učenci domov zagotovili opravljanje delovne prakse, pripravništvo in ne nazadnje ustrezno zaposlitev, j,- V vitrinah učilnic bivalnih skupin morajo ustvarjalni duh in izdelki učencev izražati nov,tekmovalni način življenja in dela domov. . Telesna kultura in raznotere športne, dejavnosti , so , tradjpio-nalrih,de javnost mladih v dpjno-vih. , P reg led te_ dejgvnpsti;/o letne, ddmiacte. Žal je , .V). med učenci v domovih vse premalo takih, ki:bi dosegali vrhunske dosežke v športu. , . Prav športne dejavnosti v-domovih bi morale postati prevladujoči množično-rekreativni dejavnik mladih, ki bi; ob mnogo bolj množični in ustreznejši politiki izbire dobrih športnikov omogočal napredek športnih dejavnosti v Sloveniji. V dejavnosti domov bi bilo treba pritegniti tudi telesnokultume in športne delavce okolja, zdaj pa so s tovrstnimi • dejavnostmi obremenjeni zgolj domski delavci. Odprtosti doma v okolje, za katero dom vzgaja kadre in živi, je treba nameniti še posebno po- doma drugod TRST Posebne skrb slovenščini v predšolski vzgoji V zadnjih letih se v predšolski vzgoji na dvojezičnem območju težave kar kopičijo: slovenske vrtce obiskuje čedalje več italijanskih otrok, precej jih je iz mešanih zakonov, manj pa je slovenskih otrok. Da bi to pereče vprašanje čim bolje rešili, sta Slovenski raziskovalni inštitut (SLOR1) in Sindikat slovenske šole pripravila posvet na temo: Predšolska vzgoja na dvojezičnem območju, ki je potekal 16. maja v Trstu. Na posvetu smo slišali poročila o delovanju in težavah, s katerimi se ubadajo različni vrtci na Tržaškem in Goriškem; o tem so poročali predstavniki obeh sklicateljev posveta. Poročila kažejo, da so otroški vrtci pod pritiskom asimilacije, saj je večina otrok — bodisi v Trstu ali v Gorici — iz italijanskih ali iz mešanih družin. Statistični podatki, zapisani v poročilih, povedo, da je na Tržaškem 30 otroških vrtcev, 18 državnih in 12 občinskih, na Goriškem pa 11. Otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem obiskuje 489 otrok, na Goriškem pa 246. Anketa, opravil jo je Slovenski raziskovalni inštitut, je pokazala, da je pri 60 odstotkih otrok, starih od štiri do pet let, pogovorni jezik slovenščina, 40 odstotkov otrok govori italijansko ali tržaško narečje. V 58 odstotkih družin' sta oba starša Slovenca, v 18 odstotkih družin je oče Slovenec in mati Italijanka, v 22 odstotkih pa je oče Italijan in mati Slovenka; v 4 odstotkih družin je mati druge narodnosti. Po poročilih je sledila živahna razprava, v njej so sodelovali vzgojitelji, ravnatelji in drugi. Razpravljalci so poudarili, da je v vrtcih premalo didaktičnega gradiva, primanjkuje zlasti kaset s slovenskimi pravljicami in pesmimi. Posebno pereče je vprašanje občinskih otroških vrtcev v Trstu; ti so odvisni od italijanskih didaktičnih ravnateljev in imajo premalo stika z vzgojiteljicami državnih otroških vrtcev. Občinski otroški vrtci, ki delujejo v ita- lijanskem okolju, se spopadajo tudi s številnimi drugimi težavami. Na posvetu smo slišali spodbudno poročilo o delovanju dvojezičnega zasebnega otroškega vrtca v Benečiji. Ta vrtec je začel delovati v letošnjem šolskem letu v Špetru. Obiskuje ga 10 otrok, ki govorijo v domačem slovenskem narečju. Vzgajajo sev lepi, svetli učilnici, na voljo imajo tudi igralnico in prostorno jedilnico. Vrtec v Špetru je razveseljiva novost, hkrati pa pomeni prvi korak k ustanovitvi slovenske šole v Benečiji. Upajmo, da bo ta zasebna šola postala nekoč državna. Za hitrejši razvoj predšolske vzgoje s slovenskim učnim jezikom je treba ustanoviti študijsko središče; v njem bi se zbiralo gradivo, študijska literatura pa tudi izkušnje. Središče naj bi hkrati povezovalo strokovnjake, ki bi usmerjali vzgojitelje pri njihovem vzgojnem delu. Pri raziskovalni dejavnosti si je treba še nadalje prizadevati za razvoj predšolske vzgoje v slovenščini tudi na območju videmske pokrajine, in ob tem upoštevati pobudo v Špetru, ki odpira nove možnosti za dvojezično vzgojo na obmejnih območjih. Prav bi bilo, da bi na Tržaškem in Goriškem izbrali po en vrtec,, ki naj bi postal strokovno središče in stičišče vseh eksperimentalnih pobud. Vrtca naj bi izbrali glede na ustrezne pogoje, ki jih morata izpolnjevati, sicer pa jima je treba zagovori primerne možnosti. Dopolniti je treba vsedržavne smernice za delo v ' otroških vrtcih glede na posebne jezikovne razmere, v katerih delujejo, prilagoditi programe za vzgojiteljske tečaje v slovenščini, in predvideti možnosti, da bi v prihodnje podaljšali študijsko dobo za to smer izobraževanja. Posebno skrb je treba nameniti slovenskemu jeziku v predšolski vzgoji, za to pa je treba zagotoviti tudi strokovno pomoč šolskih in raziskovalnih ustanov v S)l Sloveniji. MARKO PAULIN zomost. Potreb”'" povezave s šolo ali s šolami, v katerih se domska mladina izobražuje, s štipenditorji, z družbeno-poli-tičnimi skupnostmi okolja in ne nazadnje z mladinsko organizacijo ZSMS okolja. Odprimo vrata domov tudi za mladino iz domskega »zaledja«, ki ima nenehno težave zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in nerazumevanja odraslih. Domovi učencev v krajih, kjer ti delujejo, naj postanejo žarišče in središče mladinskega gibanja, in ne, zgolj privilegij tistih, ki v njih prebivajo. Velika so pričakovanja, ki-jih bomo morali kljub trenutnim ekonomskim težavam domov uresničiti že v bližnji prihodnosti. Zgradili smo nove domove, ne pa novih ljudi. Med številnimi gmotnimi težavami, ki tarejo vse domove v Sloveniji, je tudi investicijsko vzdrževanje domov. Kako se or-’ ganizirati in kako zagotoviti redno vzdrževanje domov, da bodo le-ti rabili več rodovom mladine? Vemo, da sredstva za investicijsko in redno vzdrževanje v višini 50% amortizacije, ki jo zagotavlja Izobraževalna skupnost Slovenije, ne Zadoščajo. Tudi ta sredstva se v nekaterih primerih uporabljajo nenamensko in negospodarno. Vemo pa tudi, da skoraj vse domove učencev in študentov v svetu, na zahodu in vzhodu uporabljajo večnamensko, zlasti med šolskimi počitnicami. Marsikateremu Slovencu je bivanje v teh domovih omogočilo spoznavanje Evrope in drugih dežel. Mar res ni mogoče v vseh domovih v Sloveniji organizirati večnamensko uporabo domov zlasti med šolskimi počitnicami za mladinski turizem, razne jezikovne tečaje tujih jezikov, računalništvo in še marsikaj. Vprašanje ni postavljeno delavcem vseh domov v Sloveniji, saj nekateri z večnamensko uporabo domov že vsestransko in požrtvovalno ustvarjajo dodatna sredstva za vzdrževanje domov in dodatno nagrajevanje domskih delavcev. Spremenimo miselnost in dobronamernost tudi v kolektivih domov, kjer o večnamenski dejavnosti šele premišljajo. Ob izteku desetletnega obdobja, ko smo v desetih letih prenovili vse domske zmogljivosti Slovenije, nekaj trenutnih gmotnih težav in novih nalog res ne more biti problem prihodnosti. JANEZ GORJANC dopisniki poročajo MURSKA SOBOTA Nagrade in priznanja prosvetnim delavcem Marsikdo je bil najbrž nekoliko presenečen, ko je slišal, da bodo prosvetni delavci občine Murska Sobota (spet) praznovali svoj dan (že drugič v tem šolskem letu). Občinska izobraževalna skupnost je tako upoštevala pobudo, naj bi namesto novembra prosvetni delavci praznovali v maju, mesecu mladosti. Okrog 350 se jih je 10. maja zbralo v kavarni hotela Diana v Murski Soboti. Po slavnostnem govoru sekretarja pomurskega medobčinskega sveta zveze komunistov Franca Kolariča, ki je med drugim opozoril, da pedagoško delo ni ustrezno ovrednoteno, so podelili priznanja in plaketo OIS najzaslužnejšim pedagoškim delavcem in šolskim kolektivom v občini. Med slednjimi so tokrat izbrali OSNOVNO ŠOLO BAKOVCI, ki ima najslabše delovne razmere v občini, toda kljub temu dosega nadpovprečne uspehe v vzgoji in izobraževanju. Izmed posameznikov je komisija prisodila priznanja in nagrade JOŽETU BRUMNU, FRANCU HUBRU, BARIČI GAŠPAR, GEZI KISFALVIJU IN ARAJNKI ZADRAVEC. JOŽE BRUMEN, ravnatelj osnovne šole Dane Šumenjak v Murski Soboti, je prejel nagrado za prizadevanja pri odpiranju šole okolju in za uspešno reševanje pedagoških , problemov. FRANC HUBER, pedagoški svetovalec v Organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo v Murski Soboti, ima zasluge pri strokovnem razvoju predmetnega področja — biologije in kemije, sodeloval pa je tudi pri uvajanju naravoslovnih dejavnosti v osnovne in srednje šole in pri drugem delu. BARIČA GAŠPAR, vzgojiteljica iz Bogojine, je delala v težkih razmerah z otroki in dobro sodelovala s starši in širšim okoljem. GEZA KIŠFALVI, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Rogašovci, je veliko storil za razvoj tehnične vzgoje in povezovanje šole z okoljem ter uspešno reševanje problemov romskih otrok, ARANKA ZADRAVEC, razredna učiteljica na Osnovni šoli Beltinci, pa je dosegla lepe uspehe na strokovnem področiju in pri delu v različnih dejavnostih v šoli in zunaj nje. JOŽE GRAJ BRATSKO SREČANJE ’85 Štirideset let življenja v svobodi in sreči V prijetnem sproščenem ozračju je potekalo na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani sredi maja tridnevno bratsko srečanje' šol iz Skopja, Beograda, Zagreba, Hercegnovega in Ljubljane. Ponovno smo se srečali učenci in učitelji iz vse J ugoslavije, da bi se spoznali, prikazali svojo ustvarjalnost, kritično pregledali napake, se skupaj poveselili in s tem utrjevali prijateljske vezi. Letos smo se zbrali pod geslom: 40 let življenja v svobodi in sreči. Otroci so v skupnem glasilu Cik-cak zapisali, da sicer niso doživeli vojnih grozot, toda toliko so slišali o njih, da sezaveda-jo: svoboda je nekaj velikega, čudovitega, nekaj, česar ne smemo izgubiti. Ohranili jo bomo, če bomo vsi narodi složno varovali mir. Na slavnostni seji smo izmenjali izkušnje v vzgoji za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in vrednot. Pri nas to delo najbolj zagnano opravlja zgodovinski krožek, saj prehajajo njegova dognanja v dokumentarno arhivsko gradivo. Drugod so zanimiva srečanja izvidniških odredov pa večdnevne ekskurzije, ha katerih učenci obiščejo Sutjesko, Kragujevac, Kadinjačo. Jasenovac, Drvar. Treba pa jc pogledati resnici v oči, Še tako zagnano.delo učiteljev na osnovni šoli ne more biti uspešno, ker se z vzgojo na srednji šoli manj trudijo, na fakulteti pa nič, je dejal učitelj iz Zagreba. Vsega bremena vzgoje ne more prevzeti prosveta, družina in družba pa sta to nalogo zanemarili. Pridružil se mu je kolega iz Beograda, in dejal, da je družba pozabila na svoje obveznosti v, vzgoji. Tovariš iz Skopja je'dodal, da preveč govorimo, premalo naredimo. Ce bi družba v resnici živela po načelu »bratstva in enotnosti«, bi bilo tudi vzgajati lažje. V šoli je preveč poudarjena izobrazba. premalo vzgoja. Pri šolskem delu bi morali bolj sodelovati občani," predlagajo učitelii iz Hercegnovega. Gostje so si ogledali Cankarjev dom, grobnico narodnih herojev in druge pomembnejše znamenitosti Ljubljane. Vrhunec srečanja je bila tudi tokrat kulturna prireditev. Vrstila so se kola, recitali, glasbeni kolaž, zborovske pesmi in sodobni plesi. Učenci so dan končali s plesom, odrasli pa z družabnim večerom, na katerem smo spontano zaploskali zdravici: nazdravljala je časom, ko bo družba spoznala, da smo prosvetni delavci soustvarjalci novega rodu; da nam naj priznanje in s tem moc in voljo za večje in boljše dosežke. Svetlo majsko jutro nas je zadnji dan srečanja spremljalo v Begunje, v Vrbo in na Bled. Še nekaj skupnih ur, otroških solza ob slovesu in nasvidenje drugo pomlad v Herceenovem! Ostaja prepričanje: Kako preprosto in dobro je med ljudmi, če odločno vztrajajo pri stvareh, ki jih lahko utemeljeno razložijo, ki so kritični do svojih napak in pripravljeni iskati skupen izhod iz težav. DANICA CEDILNIK Osnovna šola Valentin Vodnik Ljubljana PREDSTAVLJAMO NAGRAJENKO OF Največ časa med mladimi Najbrž, ni bilo veliko učiteljic tako dejavnih, kot je bila zdaj že upokojena tovarišica DRAGICA JUTERŠNIK iz Murske Sobote. Zato si je zaslužila tudi najvišje priznanje Republiške konference SZDL —zlati znak Osvobodilne, fronte slovenskega naroda. Predstavimo jo nekoliko natančneje. Rodila se je leta 1923 v Murski Soboti, kamor je njen oče, po rodu koroški Slovenec, prišel po neuspelem plebiscitu o priključitvi Koroške k Jugoslaviji. V Murski Soboti je 1941 končala gimnazijo, nato pa je bila do 1944 učiteljica pripravnica v Sta-rtetincih; tam je najprej pomagala partizanskemu gibanju, nato pa postala borka Lackovega odreda in v 'njem ostala do konca vojne. Po osvoboditvi je nadaljevala družbeno dejavno delo. Med drugim je bila sekretarka OO AFZj Murska Sobota, odbornica SO, poslanka kulturno-prosvet-nega zbora skupščine SRS in predsednica družbeno-politič-nega Zbora občinske skupščine Murska Sobota. Opravljala je še veliko drugih dolžnosti v delovnem okolju, krajevni skupnosti, zvezi borcev in drugod. Največ časa je posvetila delu z mladimi. Delala je v svetu pionirjev v občini in kot članica republiškega sveta pionirjev. Pripravila je veliko prireditev za mla- dino in si izredno prizadevala za uesničevanje programov Jugoslovanskih pionirskih iger. kljub upokojitvi je še zmeraj velikokrat med mladimi, saj je z njimi preživela večji del svojega Življenja — kot vzgojiteljica in učiteljica pa tudi sicer. Takole pravi: »Za mlade sem bila vedno pripravljena delati. To je bilo tudi moje nadaljevanje boja za lepši jutri.« JOŽE GRAJ Tudi Dragica Juteršnik je prejela zlati znak OF — kot priznanje za minulo delo z mladimi in vsestransko dejavnost (Foto: J. Graj) Cicibanova likovna kolonija v Šentjurju pri Celju V vzgojno-varstveni organizaciji Šentjur pri Celju smo v mesecu mladosti — mesecu maju letos že drugič organizirali cicibanovo likovno kolonijo. Udeležila sta se je po dva cicibana iz malih šol iz vrtcev iz Celja, Šmarja pri Jelšah, Mozirja, Velenja, Žalca, Laškega ter iz pet vrtcev iz Maribora in seveda iz vseh enot VVO Šentjur. Mariborski cicibani so letos prvič sodelovali v likovni koloniji. S cicibani so prišle tudi vzgojiteljice mentorice, ki so otroke motivirale za slikanje s tempera barvicami.na iverno piloščo. Slikali so na temo: Rajajmo v svobodni domovini. Smoter cicibanove likovne kolonije je gojiti likovno ustvarjalnost predšolskega otroka in sposobnejšim že v rani mladosti dati več možnosti za ustvarjanje na likovnem področju in izkušenj, UPZ EMIL ADAMIČ Program za 60-letni jubilej zbora se uresničuje Dejavnost našega zbora v okviru programa za praznovanje 60-letnice je bila do zdaj zelo uspešna. Poleg rednih pevskih vaj ob sobotah in nedeljah je zbor 15. in 16. marca opravil pevsko turnejo po DoUnjski. Celovečerne koncerte smo imeli v Novem mestu in v zgodovinski dvorani v Črnomlju, poleg tega pa še priložnostni nastop v Dolenjskih Toplicah. Obisk je bil povsod zadovoljiv, uspeh koncertov pa tudi. Za pevce zbora je bil prevoz po partizanski transverzali pravo doživetje; ti kraji, marsikomu še neznani, z bogato zgodovinsko preteklostjo so postali mnogo bližji celotnemu gospodarskemu dogajanju dolenjskega območja. 20. in 21. aprila smo gostovali med zamejskimi Slovenci v Gorici in v Trstu. Celovečerni koncert v novem sodobno urejenem kulturnem domu v Gorici je bil za nas pevce in za rojake pravo doživetje. V Trstu smo zapeli v kulturnem domu. Poleg obeh koncertov smo imeli še dva nastopa in nekaj pogovorov in naloga je bila opravljena. Ob srečanju z rojaki so nas prevevala globoka narodna čustva. Narodna pesem je marsikomu od rojakov priklicala solze v oči, v nas pevcih pa še bolj utrdila prepričanje, da moramo našim rojakom v zamejstvu po vseh mogočih poteh pomagati. Naš zbor je za to še posebej poklican, saj je Trst njegovo »rojstno« mesto. Ustanovili so ga zavedni slovenski učitelji iz Julijske krajine leta 1925. Prav zaradi tega moramo tudi s slovensko pesmijo pomagati pri obrambi naše narodnos* pri večinskem nrodu. Konec maja (25., 26. in 27.) je v Sloveniji na celjskem območju gostoval učiteljski pevski zbor Cirila in Metoda iz Skopja. Zbor je zapel v Celju, Dobrni, v Zrečah in na Polzeli. V tej sezoni bo naš zbor še nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani, pevci zbora bodo na slovenskem pevskem taboru v Stični sodelovali z dvajsetimi zbori. Pri usklajevanju za nastope in koncerte je zboru v veliko pomoč Zveza republiških sindikatov in njen predsednik Marjan Orožen, ki je predsednik jubilejnega odbora. JAKA MAJCEN Komisija za medsebojna delovna razmerja j OSNOVNE ŠOLE NARODNI HEROJ IVAN BIZJAK OTI1 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA K A, ki bo dopolnjeval učno obveznost z delom v celod11 osnovni šoli. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili b izpolnjevanju pogoje Pj0 naslov šole najkasneje osmi dan po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja ^ OSNOVNE ŠOLE KOMENDA-MOSTE, 61218 Komenda razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri Ki, o "bij Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoj6' dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh poizll 1 prijavnega roka. 'Po stiif Komisija za delovna razmerja SREDNJE KOVINARSKE IN USNJARSKE ŠOLE DOMZ^n razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za nedoločen čas, ^ »el izobrazba, smer SLO UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za določen čas,' visok« Ti brazba, smer SLO "jt 4 UČITELJEV STROKOVNOTEORETIČNIH PREPfii TOV za nedoločen čas, dipl. inž. strojništva 6 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA za nedoločen čas strojništva UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — usnjarsko-kr«1‘'h sko-konfekcijska smer, — srednja'izobrazba usnjarsko-krži er' sko-konfekcijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, za nedoloc611 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Srednja^ narska in usnjarska šola Domžale, Ljubljanska c. 105, v 8 dneh tili javi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1985. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PRULE, LJUBLJANA, Prule 13 razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU ali P za nedo|( čas oplemenitenih z ljubeznijo do domovine, do sovrstnikov, do vsega lepega, kar nas obdaja. Cicibanova likovna koloni ja se zgleduje po likovni koloniji Bohoržari,kjerslikajopionirji iz vse Jugoslavije. Cicibani so s svojimi mentoricami ob tej priložnosti spoznali košček domovine, ki ga do tega dne še niso poznali. Ogledali so si Šentjur, ki je povezan z imenom skladateljev Ipavcev, spoznali naš novi vrtec in vrstnike s tega območja Slovenije. Ob koncu prireditve so organizatorji skupaj z mentorjem, priznanim likovnim umetnikom Gocem Kalajdžiskim in pedagoško svetovalko Majdo Vešliga-jevorazdelili cicibanomnagrade, pohvale in priznanja. Male umetnine so uredili v prikupno razstavo.. MILENA JAN UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P za nbf; čen čas Začetek dela: L, septembra 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 8 dneh Pf Ctl javi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. Zbor delavcev OSNOVNE ŠOLE BLAŽA ARNIČA LUČE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU — SOCIALNEGA DELAVCA, VŠSD Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zak6're( Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim del0' časom. Prijave sprejemamo 8 dni pa objavi razpisa. Nastop dela 1. septembra 1985. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS, Straža pri Novem mestu 'ta: ».o. Vsi Saj goc idi ttn 'OSI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE S1! k UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE Pogoj: PRU ali absolvent PA za DOLOČEN ČAS (nadome^ delavke, ki bo na porodniškem dopustu) od 1. 9. 1985 do ‘ 1986, s polno delovno obveznostjo. *T, Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri $ ka) čeni v roku 15 dni po končanem zbiranju prijav. k)! Šola je oddaljena 7km od Novega mesta. Dobre avtobusne z'l( »č Novega mesta in Ljubljane. OSNOVNA ŠOLA DR. IVAN PRIJATELJ SODRAŽICA razpisuje dela in naloge: UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, ali P, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas od 1.9 * Dvosobno stanovanje zagotovljeno. ,„1( Priii«:* z dokazili o izobrazbi sprejema zbor delovne skupnosti* ^ • objavi. Svet obl ('k: 'jo 'jst Or klc »t, SREDNJE ŠOLE TEKSTILNE US MERITVE METLIKA razpisuje prosta dela in naloge: «si UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDM za nedoločen čas . j. ., UČITELJA KEMIJE, BIOLOGIJE IN NARAVOSLOV nedoločen čas UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za nedoločen čas Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri. ;5ci ta e'0; 0( Kili: te: P Začetek dela: 1. september 1985. ( Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh p0 razpisa na naslov; Srednja šola tekstilne usmeritve, Tovarn' 68330 Metlika. O izidu razpisa bodo obveščeni 30 dni po objavi. tek T« so >br ;va 0t is, j I" Vzgoja ob šahovnici is. Psvek šaha k oblikovanju osebnosti učencev I ,n'rski šah je ena od intere-javnosti, ki po svoje tudi' 0 Pripomore k vsestran-v ^razvoju učencev. Skoraj m ,5’ osnovni šoli deluje pid- 1 Šahovski krožek, na večjih Pa imajo po dva ali celo več krožkov. Tako lahko vsi ’Cl’ ki jih zanima šahovska 'Spoznavajo to prastaro in p, enito miselno igro. ;,0airska šahovska dejavnost M inv6 Ve^ vzg°jnih in izobra-izlj 'h sestavin, ki pomembno j^fliorejo k oblikovanju ce-e osebnosti. Šahovsko kul-aa mentor lahko s pristnim ,ii,J')SOrn do šaha in šahovskih ' . 1'anj močno vpliva na > šahiste. n vključevanju učencev v ša- ,° dejavnost nam mora biti 3no vodilo, da s šahom . iamo in šahovsko kultivi-°' Torej ni dovolj le spozna-nj Je. tehnike šahovske igre, Jin sestavin, delovanja ša-. 'h figur in pravil igre, pač . treba vzgojno delovati in . |, 'p vse možnosti šahovskega ' Z| 'Vlranja v širokem področju esnih dejavnosti učencev v ^yni šoli. k' sr ^ritorja šahovske dejav-' v osnovni šoli je zanimivo P lrSanje, kako s šahom v učeh-.■ Povijati jugoslovansko socia-> Jn° domoljubje. To je tako S ®mbna vzgojna zahteva, da gentor ne more obiti, fa od sestavin šahovske de-°sti je seznanjanje učencev z 5 slovansko šahovsko prete-jl 1° in z našim deležem pri ra-0lt ™iju in širjenju šaha v sodob-|., svetu. Mentorju je na voljo :i lK° knjig in sestavkov o šahu, lv ^rih bo našel dovolj podat-■ "aziti mora, da bo seznanjal TCe s šahovsko preteklostjo ^ lemo in sprejemljivo. V pcih naj prebuja zanimanje Šahovska dogajanja v doma-kraju in v širši okolici. Ša-skih knjig z zgodovinsko te-■ 'ko je dovolj, pisali pa so jih ttar, Parma-Kutin, Ivkov, ^.tjazet, O. Nedeljkovič, An-, ,3 drugi. Veliko podatkov bo 3 v Šahovskem glasniku, a> Slovenskem šahu in v ša- 3ih rubrikah revij in časopi- .3lednja možnost je, da .^tavimo učencem like ša-0 skih velikanov Jugoslavi je, ki .Ponesli sloves in ugled našega >a v spet ter se trajno zapisali v ✓ 'iti V'no ^a^a- Mednje sodijo >1 PPar-jprav letos slavimo sto-■ lc° njegovega rojstva), Pirc, 3 Trifunovič, Rabar, O. Nedeljkovič in V. Vukovič. Posebej velja predstaviti učencem podobo velikana našega povojnega šahovskega rodu S. Gligori-ča, ki je za šahovsko ustvarjalnost in prispevek k mednarodnemu ugledu našega šaha prejel nagrado Avnoja. Mlade šahiste bodo zanimali še Ljubojevič, Puc, Nikolič in svetovni mladinski šahovski prvaki Ivkov, Parma, Kurajica in Cvitan. Pri predstavitvi slovenske šahovske preteklosti bo mentorju v pomoč knjiga Slovenski šah (1972). V povojnem obdobju je Jugoslavija v moštvenih tekmovanjih dosegala izjemne uspehe, največjega na šahovski olimpiadi v Dubrovniku leta 1950, ko smo bili prvi. Še bi lahko naštevali uspehe, a to naj stori mentor v šahovskem krožku preprosto in razumljivo. Tudi seznanjanje učencev z velikimi šahovskimi prireditvami v naši domovini poglablja domoljubje, še zlasti, če zna mentor to povezovati z drugimi predmetnimi področji, kot so spoznavanje narave in družbe, spoznavanje družbe, zemljepis, zgodovina idr. Učenci si obogatijo znanje o krajih, ki so povezani s šahovskimi dogajanji. Mednje sodijo Bled, Portorož, Rogaška Slatina, Pulj, Dubrovnik, Bugojno in mnogi drugi kraji. Ugotovitev, da je Beograd med najmočnejšimi šahovskimi središči v svetu, da je v njem bila odigrana največja šahovska simultanka s pionirji, da je tu svetovno središče za širjenje šahovske literature s poenoteno šahovsko pisavo (Informator) in da je bilo v našem glavnem mestu več vrhunskih šahovskih prireditev, mora imeti močan vzgojni učinek v vsakem šahovskem krožku. Učenci se sami in neprisiljeno pepričajo, da je naša domovina veliko prispevala v svetovno šahovsko zakladnico. Tudi sami učenci imajo veliko priložnosti, da se s šahom zbližujejo in navezujejo prijateljstva z vrstniki po vsej domovini. Omenimo le najpomembnejše. Mnoge osnovne šole pripravljajo prijateljska srečanja s pobratenimi šolami. Ko načrtujemo vsebine srečanj, ne pozabimo na delež šahovskega krožka. Izjemno možnost ponujajo vsakokratne Jugoslovanske pionirske igre, v katerih se izrazi otroška ustvarjalnost. S šahom lahko obogatimo in popestrimo življenje in delo pionirjev in pionirk na letovanjih šolarjev, na tabor- 'Oditeljski sestanek Jalo drugače jenjih, v pionirskih delovnih brigadah, v kolonijah, v letnih šolah, v šolah v naravi in v taborih Sutjeska. Ko govorimo o narodnoosvobodilni vojni in narodnih herojih, spomnimo mlade šahiste na legendarnega bombaša Boška Buho. Vojin Duraši-novič-Kostja je v knjigi Vojna in šah (1983) posvetil celo poglavje Bošku Buhi. Najbolj množična šahovska prireditev pri nas — tekmovanje za pokal maršala Tita — slovesno se konča vsako leto v Pulju — pomeni pravo kovačnico bratstva in enotnosti. Najboljša pionirska moštva republik in pokrajin v tednu mladosti v Pulju merijo svoje moči — zmagovalni moštvi pionirjev in pionirk postaneta prvaka Jugoslavije. V pionirskem šahu se učenci zbližujejo, razvijajo prijateljske vezi in gradijo mostove bratstva in enotnosti. To je le nekaj misli o prispevku šaha k oblikovanju osebnosti učencev. Uresničil jih bo lahko šahovsko kultiviran mentor z bogato šahovsko kulturo, ki vidi v šahu možnost za vzgojno delovanje in vplivanje na razvoj celostne učenčeve osebnosti in je sam predan naši družbeni resničnosti. MLADEN TANCER IŠČEMO NOVE OBLIKE DELA Samostojno učenje v poldnevni šoli Tovarišica Helena Novak me je s svojim člankom v Prosvetnem delavcu št. 8, ki ga je fiaslo-vila Kako organizirati in voditi učence med samostojnim delom v šoli, spodbudila, da se oglasim in opišem, kako poskušamo na »poldnevni« osnovni šoli uveljavljati samostojno učenje. Včlenjevanje prvin samostojnega učenja v učno uro na poldnevni osnovni šoli je prav tako potrebno in uresničljivo kot na celodnevni osnovni šoli. Tudi taka šola mora pripravljati in usposabljati učenca za samostojno in ustvarjalno opravljanje nalog v šoli in doma. Gotovo bi bilo treba v poldnevni osnovni šoli nameniti več pozornosti štab nemu in načrtnemu včlenjevanju prvin samostojnega učenja v redni pouk, kajti poleg rednega pouka, ki poteka v dveh izmenah, skoraj ni mogoče organizirati samostojnega učenja. Zavedamo se, da je za učenčev učni uspeh potrebno poleg motivacije in drugih prvin vzgoje in izobraževanja tudi znanje o tem, kako naj se otrok uči. Skratka, otroka moramo naučiti, kako naj se uči, kako naj se loti domače naloge in kako naj seHoti domačega učenja. Za to nam ne sme biti nikoli žal časa. Učenec se bo veliko hitreje učil neke učne snovi in za njeno utrjevanje porabil veliko ma,nj časa, če ga bo učitelj prej naučil, kako naj se loti dela. Glede na smernice za 'delo v osnovni šoli, ki nam narekujejo včlenjevanje prvin celodnevne šole v program dela in življenja šole, smo letos pripravili ure samostojnega učenja ali medsebojne pomoči učencev v zunaj rednega pouka. Pri teh urah želimo učencem s šibkim znanjem, tistim brez delovnih navad ali ki učenje odklanjajo, šolo približati, jim pomagati, da pridejo čimprej do uspeha in s tem do pohvale pri pouku. Razrednika in druge učitelje, ki poučujejo v razredu, smo prosili, da predlagajo, kateri šibki učenci naj bi ure samostojnega učenja obiskovali in kateri sposobnejši učenci bi jim lahko pomagali. Oblikovale so se dvojice, trojice učencev, ki skupaj rešujejo domače naloge, delo pa vodi pedagoginja. Ta usmerja delo v skupinah in neposredno pomaga posameznim šibkim učencem. Skupina učencev, ki prihaja k samostojnemu učenju, je zelo raznotera. To so učenci od 5. do 8. razreda in tudi po številu niha skupina od 3 do 25 učencev, kajti bistveno je načelo prostovoljnosti. Prav to navdaja učence z občutkom, da lahko sami odločajo, in kar nekaj jih prihaja k tem uram redno. Povedati moram, da so to predvsem učenci z velikimi učnimi in vedenjskimi težavami. Dosežki rednega obiskovanja samostojnega učenja so že vidni v redovalnici. Dobro se zavedamo, da dve šolski uri samostojnega učenja (od 8. ure do 9.35) za učence, ki imajo pouk popoldne, še ne moreta učencev v celoti spremeniti. Upamo pa, da smo s tem vendarle storili korak naprej in vsaj delno dosegli smoter, ki smo si ga postavili v začetku šolskega leta: učenec naj spozna pravilno pot do znanja in jo tudi sprejme. KITI CEGNAR »Ta e, a svet ni za otroke,« sem 3ala v neki angleški reviji, in 3° tak6 je izzvenel tudi po-v« iif r’ - v Sa je imel s starši Ljubo ! evic, socialni delavec iz Cen-y ;jJa socialno delo Ljubljana oKi ^ema pogovora je bila: cjD|emi odraščanja in sociali-yle mladega človeka, j delu, ki je poteka! ji,,3 no, nam je Ljubo Raičevič , probleme, ki sprem- I ^odraščajočo mladino od tri-DrC®.3 osemanjstega leta. ikl 3nski odnosi niso vedno i!' nJeni odraščajočemu tri-e,oe‘niku. Njegova socialna / ir . Se močno pomika navz-’ 'n tudi to vpliva na odnose 3Jim ^ starši. Osto našnji mladostnik živi v ;^i?ru in času, za katera je 0'na včlika naglica', in se E ^eprestano prilagajati. Če lil; ’ nastane tako imenovana tajska kriza; mladostnik , znajde in se zapre vase ■e(akse uveljavlja navzven s ^di okolice blokov pogosto jjj. naklonjene odraščajoči Igrišča niso povsod $ 0 oskrbovana, včasih so celo 3na za igro. iS,r°ni v okolici' blokov so ves / ' 0 se igrajo »na očeh«, zato je njihova igra pogosto motena in nesproščena. Zgodi se, da jih kak stanovalec brez vzroka prekine sredi brezskrbne igre samo zato, ker ga motita njihov smeh in mladostna razposajenost. Tako se otroci pogosto selijo s travnika za igranje v neposredni bližini bloka na cesto. Predavatelj je spregovoril tudi o pravilni izrabi prostega časa; otroci, potem ko opravijo svoje dolžnosti za šolo, pogosto ne vedo, kaj bi počeli. Prav gotovo ni dovolj, da le pasivno spreje- da se starši ne pogovarjamo do-volj z mladostnikom, na primero "f’sl,kar ln ,lk(*vni pedagog Janez Knez: Škrpine na Silbi, akvarel, tSvadit^^j3zneje Pozdravila. Ta se je morala seveda Ob obisku pozdravni govor sicer ni izzvenel čisto tako, kot smo načrtovali. Učencem pa se je ta govor vendar zdel nekaj pomembnejšega, kot če bi ga opravil ravnatelj. Vsem nam je postalo jasno, da govorniška sposobnost ni nekaj vnaprej danega, ampak se jo da pridobiti z vajo. FRANCE ŽAGAR 0 vzgoji in izobraževanju na radiu jn televiziji Aprila 1985 sta uredništvi izobraževalnih oddaj ljubljanskega radia in televizije pripravili pogovor o vlogi našega radia in tey levizije v izobraževanju poslušalcev in gledalcev. V pogovoru o radiu v izobraževanju so številni razpravljalci navajali, kaj imamo in česa nimamo, kaj imajo drugje in kaj vse bi lahko imeli pri nas. Menim, da je bil pogovor koristen in da bi kazalo o teh vprašanjih razpravljati tudi drugod, na primer na skupščini RTV Ljubljana in na Svetu za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu Republiške konference SZDL. Udeleženci pogovora pa vendarle niso niti omenili enega od pomembnih vprašanj... Menim, da je nujno v spored uvrstiti posebno samostojno oddajo o vzgoji in izobraževanju tako na radiu kot tudi na televiziji. V mislih imam oddajo, ki bi v celoti predstavila aktualna razmišljanja, dileme in. rešitve različnih problemov vzgoje in izobraževanja. O vsem tem sicer dnevno in strokovno časopisje zadovoljivo seznanja bralce, zelo malo pa zvemo o teh vprašanjih na radiu in televiziji. Tovrstne informa- cije so namreč v obeh sredstvih zelo redke — ponavadi so uvrščene samo v dnevne informativne oddaje — in velikokrat enostranske. Prav zato menim, da radio in televizija ne opravljata svoje vloge pri obveščanju javnosti o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja tako. kot bi jo morala, in da je to področje zapostavljeno. Da se bomo bolje razumeli: primerjajmo oddaje o vzgoji in izobraževanju z oddajami o kulturi na radiu in televiziji. Teh oddaj je veliko (in prav je tako), toda v programski shemi radia in televizije (na radiu v soboto na tretjem programu, na televiziji pa oddaja Integrali) je še posebna oddaja, ki sistematično in sproti obvešča poslušalce in gledalce o aktualnih vprašanjih naše kulture, kulturne politike. in o dejavnosti naših kulturnih delavcev in ustvarjalcev. Podobno oddajo, seveda svojevrstno zasnovano, imam v mislih o vzgoji in izobraževanju. Potrebno je predvsem nekaj razumevanja in dobre volje. MILAN ADAMIČ Za zahtevnejši program ni dovolj denarja Aktualno in neaktualno I stalno izobraževanje 2 Ob uvajanju novega predmetnika in učnega načrta v osnovno šolo V šolskem letu 1984—85 uvajamo v osnovno šolo nov predmetnik jn učni načrt v 4. in 5. razredu. Že v lanskem šolskem letu 1983— 84, ko smo oboje uvajali od 1. do 3.'razreda, smo ugotovili, da nova vsebina zahteva mnogo več dela in tudi dodatnega denarja. Vse to' se kaže izraziteje v šolskem letu 1984— 85, ko uvajamo to novost, v 4. in 5. razred. Vsebina novega programa, obogatena s kulturnimi in naravoslovnimi dnevi, je, vsekakor izredno velik premik k bogatejšemu delu na celotnem vzgojno-izobraževalnem področju. To je resnično pot k sodobni, aktualizirani šoli. Ob tem pa se pojavljajo tudi težave: učni načrti so prenatrpani — to izjavljajo tudi starši na roditeljskih, sestankih; nimamo prostorskih in materialnih možnosti za kakovostno izvedbo programa, zato so mnogokrat stvari in vsebine poenostavljene, to pa razvrednoti smotre in cilje; priprave na pouk morajo biti mnogo bogatejše, obširnejše (s poprej uresničenimi preskusi); vse to zahteva od učitelja več ur dela za pripravo na pouk. To delo pa ni dovolj vrednoteno, ker šola za novi program ne dobiva dodatnega denarja. Po tej obliki financiranja osnovne šole (denar je še vedno na oddelek), ne bo mogoče nadaljevati dela. Nujno je ustrezneje ovrednotiti delovne načrte šole — to bi bilo najbolj prav — ali pa se do- meniti, da namenimo vso pozornost naravoslovnim, kulturnim dnevom in črtamo del interesnih dejavnosti na šoli. Ob tem se zavedamo, da tudi interesne dejavnosti zelo obogatijo vzgojno-izobraževalno delo na šoli. Za vse pa je resnično premalo denarja. Torej je nujno spremeniti način financiranja, ovrednotiti delo in delovni program. Le tako bomo lahko nadaljevali s preobrazbo osnovne šole tudi v višjih razredih. Za konec naj povemo še tole: Učitelji menimo, da so naravoslovni in kulturni dnevi izredno pomembni za povezovanje teorije s prakso in življenjem. Za nadaljnje delo je nujno uskladiti ' delo strokovnih organov Zavoda SRS za šolstvo s financiranjem Mestne oziroma občinskih' izobraževalnih skupnosti in z denarnimi možnostmi. Ob že tako nizkih osebnih dohodkih prosvetnih delavcev, ki vidno zaostajajo v primejavi z osebnimi dohodki v delovnih organizacijah materialne proizvodnje,, učitelji dobivamo vedno le nove in težje haloge, ki pa niso denarno dovolj vrednotene. Učitelji se ne branimo dela, vendar hočemo biti primerno nagrajeni! PEDAGOŠKI DELAVCI OSNOVNE ŠOLE MAJDE VRHOVNIK Svetilki sta izdelali Katja Cetin in Irena Berghaus, diplomantki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani BALADA O RAZPISIH Razočarani že na začetku Sem mlada učiteljica. Neuspešno prijavljanje na razpise je že za menoj. Vendar nisem edina. Moje pismo naj bo protest proti vsemu tistemu, kar se dela z mladimi učitelji, s tistimi, ki šele začenjajo svojo poklicno pot, polni idealov, poleta in želje po ustvarjanju. Vsako leto se znova ponavljajo ista vprašanja: Zakaj je vse, manj učiteljev? Tudi iz. letošnjega razpisa se da ugotoviti, da potrebujejo v šolah veliko učiteljev. Vendar je resnica drugačna. Veliko razpisov, veliko prijav, potem pa bridka razočaranja. Šole se otresajo mladih ljudi —zato, ker so še tako mladi pa tudi zato, ker že imajo učitelje, ki že več let delajo na šoli, pa še niso diplomirali. Marsikatero mesto je prihranjeno za nekoga, ki ga tovariš ravnatelj dobro pozna. ‘ Zakaj toliko lažnih razpisov, poniževalnih pogovorov, pri katerih obravnavajo te mlade učitelje kot nedozorele mladoletnike? Ali se šole boje mladih ljudi? Ali bodo ti lahko sploh kdaj stopili pred učence in širili znanje? Res je, da ti znanja ne more vzeti nihče, toda koliko je tesnično vredno v današnji družbi? Naj mi nihče ne reče, da potrdila o izobrazbi še ne dokazujejo znanja. Mogoče res ne. Toda, če je nekdo v določenem roku opravil diplomo, se je moral pošteno potruditi — tudi na Pedagoški akademiji, čeprav jo nekateri imenujejo pribežališče študentov, ki jim je na fakulteti spodletelo. Želimo si ljudi, ki hočejo delati. Mi mladi učitelji pa bi radi delali in to na šolah, kamor smo se lep čas usmerjali. Sicer bi si iskali delo drugod. To so nekateri tudi morali storiti, ker jih v šolah njso sprejeli, čeprav so ustrezno izobraženi. In zakaj potem manj učiteljev? Mislim, da tudi zaradi tega. Ti ljudje še ne mislijo na podcenjevanje učiteljskega poklica, na nizke osebne dohodke, ki jih le-ti prejemajo, temveč želijo uresničevati svoje življenjske cilje. Sicer pa bodo tudi o slednjem kaj kmalu razmišljali, toda to je že drugi del učiteljske balade. , CVETKA ILOVAR Hitremu razvoju naravoslovnih znanosti bi morale vsaj nekoliko slediti tudi šole. Zato ni presenetljivo, da so si učitelji, ki poučujejo kejnijo in biologijo, ves čas prizadevali, da bi stalno izobraževanje dobilo prednost. Na mariborskem območju je izobraževanje učiteljev kemije in biologije organiziral zavod za šolstvo pod v odstvom pedagoške svetovalke prof. Romane Jazbec. Pedagoška svetovalna služba je v neposrednem stiku z učitelji in pozna težave, ki se pojavljajo v praksi. Učitelji kemije in biologije se lahko prav prof. Jazbečevi zahvalimo za organizacijo zelo kakovostnih seminarjev in predavanj v preteklih letih. Na teh seminarjih so sodelovali priznani strokovnjaki, kot npr. prof. Rotar, prof. Kornhauserjeva, prof. Godicljeva, prof. Glažar in mnogi drugi. Snov, ki smo jo poslušali, je bila aktualna, zanimiva in izbrana tako, da smo lahko z znanjem, ki smo si ga pridobili, aktualizirali svoje delo v razredu. Delo je potekalo po takem programu, da je bilo izobraževanje učiteljevhsklajeno z novimi vsebinami v učnih načrtih. - Z reorganizacijo občin so se na mariborskem območju organizirali občinski aktivi. S pedagoško svetovalno službo je bilo domenjeno, da strokovno izpopolnjevanje učiteljev še naprej organizira zavod za šolstvo, občinski aktiv i pa naj bi pripravili hospi-tacijske ure, pripravljali učne programe, učitelji bi izmenjevali svoje izkušnje pri delu in podob-, no.. Ti aktivi so po nekaterih občinah delali bolj, drugod manj uspešno. Sestankov aktivov se je udeleževala tudi pedagoška svetovalka in nam svetovala pri delu. V zadnjem letu smo v okviru občinskih aktivov pripravljali predvsem naravoslovne dneve. Nekaj učiteljev našega območja se je strokovno izpopolnjevalo tudi na seminarjih, ki jih . je za nas pripravljala fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Ti seminarji so bili odlični, vendar so postali predragi, in vedno manj šol je omogočalo svojim učiteljem tako izpopolnjevanje. Udeleževala sem se seminarjev, ki so bili pripravljeni za osnovne in srednje šole. Čeprav je minilo že 25 let, odkar sem zapustila šolske klopi, sem vsebinam z lahkoto sledila, in lahko rečem, da sem na teh seminarjih res mnogo pridobila. Metodični napotki, ki nam jih je podala prof. Kornhauserjeva, so najbolj pripomogli k posodab-Ijanju pouka kemije v Sloveniji. V začetku tega šolskega leta smo dobili program stalnega izobraževanja, ki ga je priprav ila Pedagoška akademija v Mariboru. Lldeležila sem se seminarja za kemijo in biologijo. Po programu naj bi vsak seminar trajal po devet ur. Seminar za biologijo je vseboval tri vsebine: prof. Markičeva je imela predavanje o razvoju vretenčarjev, prof. , Krajnčič je predaval o fotosintezi n prof. Godicljeva o redkih rastlinskih vrstah v severovzhodni Sloveniji. Vsi predavatelji so. se potrudili, da bi nam dali čimveč. Mislim, da vsebine niso bile najbolj posrečeno izbrane. Pri kemiji smo -poslušali predavanje o raztopinah in kemijskih reakcijah pri organskih spo- . ( jinah. Popoldne so bile vaje' lala sem v skupini, ki je pnP: Ijala nitrobenzen. Predava11)1 raztopinah je bilo aktualn0, zlogi o kemijskih reakcijah sem mogla slediti, vaje pa s° izbrane zelo ponesrečeno dobivanje nitrobenzena je jalo kar tri šolske ure. Obte1" povem svoje mnenje: — Vaje naj bodo take, & lahko uvrstimo v redni ali datni pouk ali pa naj vsaj oN ti jo učiteljevo »razgledanos1' kemiji., — Benzena naj bi v šof uporabljali, zato je takšna' nesmiselna. * 111 11W v Cl Ul CUV*- ,. saj sem se o nitrobenzenu Ut’ šoli že pred 25 leti. Veliko novosti pa je na dročju organske kemije, inf te bi si želeli spoznati. Zatori1 Iji res ne moremo razumeti,^1 je mogoče za stalno izobraž£l nje pripraviti tako slab prog(l Pred nedavnim sem bila' nadi in ZDA, in imela seri, ložnost spoznati tamka! način stalnega izobraževanja teljev. Takšno izobraževanj1 tam za vse učitelje obvezni ganizirano pa je v začetku pc nic za dva do tri tedne. Kd0 seminarja ne udeleži, mu I neha delovno razmerje. Vsd na seminarjih so aktualne. Iji se seznanjajo z novosfri1 jih bodo v prihodnjem šols’ letu uvrstili v pouk, pripravi) in pojvravljajo učne progP izdelujejo učne priprave in v majhnih sk dobno. Delajo _____j... nah. Pri nas si tako zasnov^ izobraževanja še dolgo ne b mogli privoščiti. Prepričan1 sem, da bi bilo'to mnogo bol ristno in potrebno kot prelri visokošolski študij, ki je d tako aktualen, a gotovo n< poceni. Prav je, da načrtujen" prihodnost, toda na zdajšnj" zmere ob tem ne bi smeli p°z ti: na naših šolah je še veliko teljev s srednješolsko izobR na katere so menda naši valci prihodnosti čisto poz^ Videti je, da nikogar ne mo*1 prav ti učitelji pomenijo resi1 temelj našega izobraževal11 sistema in da bodo mnogi d1 še deset ali več let. smo j^ouk obogatili z novin binarni: naravoslovnimi, k nimi, jjroizvodnimi in ra drugimi dnevi. Spremenili so se učni iP Učitelji smo od stalnega iz0 ževanja pričakovali, da nai" ta oblika izobraževanja p011 gala pri uvajanju novosti v? Izobraževanje, kakršno je tokrat organizirano, je te no'1' popolnoma obšlo. Ne vem, kdo je priptf programe za stalno izobražE nje, v imenu učiteljev, ki opravljamo najlažjega deh mu svetujem: pri sestavlj* programov je treba upoštf' •probleme, ki se pojavljaj1 praksi. Pedagoška sveto'1 služba je povezana s šolo, naj bi imela tudi nalogo, da: pravi program stalnega d°l ževanja, ki bo aktualen in R učitelje obvezen. Po dosed^ izkušnjah vem, da z udeležb1 bilo nikoli težav, če so udeleZI( vedeli, da jim bo sodelovanj1, seminarjih olajšalo delo v du. MARIJA GOLOB Še niste naročeni na Prosvetnega delavca? Pokličite nas na telefon (061) 315-585 pa boste redno prejemali glasilo prosvetnih delavcev! ____________• _____________________ D v z: j( Sl Vl oi ki ni T iz Ul di ni te n: s) 0! k; b, z\ Sc la iz ni zi si ir JT n Ui d o P sl P b P Ul d b, P' jv Ul ra in u s; t! k n P P P b d Sl d n si P sl ci n, sl fi n; ll! ta vi zr di rt! tl ni ‘Vi te n; nj uč ot ni \ E v ni iV bi te sl Ul sl le k, rc L 6. klovna in zgodovinska zasnova učbenika za pouk fizike vosnovni šoli Ob učbeniku še delovni zvezek Med učne metode, pomembne pouk fizike v osnovni šoli, šte-Jem_o tudi t.i. metodo dela z belilom, v kateri ima pomembno 'jogo učbenik. Tokrat ne bom obravnaval celotne problemati-e> temveč bom prikaza! le drob-'> dokaj pomembni sestavini, tudi za učitelja fizike je ena \tned pomembnih nalog naučiti jjence uporabljati učbenik in ruga fizikalno in naravoslov-jto-tehriična besedila, saj jih s eiT1 pripravlja na bistvo nadalj-tjoga izobraževanja, predvsem Samoizobraževanja. Učitelj osnovne šole mora učencem pri-, azati, kako naj uporabljajo uč-eitik v šoli in doma; s tem ra-2v'ja v njih iznajdljivost in spoji p jobnost za uporabljanje besedi-uč a’ to pa je za učenčevo nadalj nje ki iz°braževanje izredno pomemb- lze(00- ’ V pedagoški praksi pouka fi-zjke zasledimo dve skrajnosti, i~ ni! sicer-kai ij* m/ 10, v učbenik je eden temeljnih "t včasih tudi edini učni pripomoček pri pouku fizike; ■— učbenik se pri pouku fizike O® uporablja, saj učitelj oblikuje Jno uro iz več učbenikov in dodatnega slovstva. Takoj nam je jasno, da sta za Osnovno šolo to res skrajnosti. °uk fizike je zasnovan na ek-sPcrimentalnein in problemskem Prijemu, zato učbenik ne more f, 'ti temeljno učivo in učilo."Ne-in Pravilno pa je, če oblikujemo jCn° uro tako, da učenci ne naj-dejo »bistvene niti« v svojem učbeniku. naj Oglejmo si kratek in dokaj t‘1, P0splošen pregled zasnovanosti ,0 tugoslovanskih osnovnošolskih Šebenikov za fiziko, ki sem jih razdelil v tri skupine (ne da bi 'tienoval avtorje in založnike). • V prvo skupino spadajo l'cbeniki fizike, v katerih so posamezne teme in enote obdelane jako, kot naravno potekajo arti-kulacijske stopnje pri pridobiva-^ju določene nove snovi pri Pouku; to pomeni, da učenci pri Ponovnem prebiranju besedila Podoživljajo učno uro. Če je uč-enik sestavljen tako, lahko ob-elajo učenci učno enoto tudi Samostojno’ z uporabo metode ela z besedilom. V takem učbe-n|ku je za vsako učno enoto zadavljen problem, prikazani so Poskusi z ustreznimi shemami, s|'kami aparatur, fizikalno-funk-c'onalnimi risbami in razlagami; da koncu so analize in sinteze por J Usov, določene definicije ali pa "''kalni zakoni, pa tudi po\ zetki, Nakazane so fizikalno-tehnične "Porabe. Poleg tega najdemo v jakšnih učbenikih tudi zgodo-'nsko pomembne podatke o z0anih fizikih, njihovem delu in dogodkih ob odkritju po-djmbne fizikalne resnice, pa uoi temeljne podatke v pregled-djcah, grafikonih in diagramih. Marsikje vsebujejo učbeniki tudi jPrašanja za preverjanje pridob-Jenega znanja, fizikalne in ma-Jmatične naloge z rešitvami ter dapotke za opazovanje in izvaja-dje preprostih poskusov itd. Tak dbenik je za učence zanimiv, Obenem pa uporaben kot priroč-'k, pa tudi kot zbirka zanimiv ih ivlj besedil. Poglavitna napaka takšnega učbenika je, da je preobširen, zato se učenec v njem težko znajde. • V drugo skupino lahko uvr-. stimo učbenike fizike, v katerih je učna snov podana zelo strnjeno. V takšnem učbeniku je, le tisto, kar je najpomembnejše, kar mora ličenec resnično znati; poudarjene sb predvsem definicije, zakoni in podatki s shemami tipičnih in najpomembnejših poskusov. Tak učbenik je preveč suhoparen in preskromen po obsegu. • Kot zadnjo skupino učbenikov'naj omenimo tiste, kr podajajo učno snov kot zbirko besednih nalog, miselnih poskusov, slikovnih nalog in poskusov itd., tako da so učencem dani le napotki, motivacijske prvine, nasveti, pobude za raziskovanje in reševanje nalog itd. Z reševanjem teh nalog učenci v obliki šolskega ali domačega poskusnega in drugega dela pridobijo predpisano učno enoto. Naš učbenik fizike za osnovno šolo je'tak, da ga lahko zaradi mnogih njegovih lastnosti uvrstimo v tretjo skupino, nekoliko manj pa vsebuje prvine prve skupine. Večletna praksa pri pouku fizike v osnovni šoli in seveda cilj, da bi bil pouk fizike zasnovan problemsko in eksperimentalno, kaže, da je treba učbenik velikokrat dopolniti. Pri tem si pomagamo s tako imenovanimi učnimi in delovnimi listi, na katere v pisujejo učenci rezultate meritev demonstracijskih in množičnih poskusov, dopolnjujejo fizikalne risbe, odgovarjajo na vprašanja, zapisujejo predvidevanja, sklepe itd. To ni stalna oblika in tudi ne -edina rešitev. Menim pa, da bi osnovna šola potrebovala ob učbeniku še delovni zvezek, ki bi vseboval motivacijske sestavine ali besedila, napotke za poskusno delo v šoli ali doma, skrbel za individualizacijo in diferenciacijo pouka fizike, problemsko zasnovanost itd. in tako v teh prv inah dopolnil obstoječi učbenik. Če sem-s prejšnjimi ugotovitvami želel poudariti problemsko in delov no zasnov anost učbenika za pouk fizike v osnovni šoli, bi na koncu rad opozoril še na 'drobno, a ne nepomembno vzgojno prv ino, to je potrebo po ustreznem vpletanju zgodovinskih prvin —- življenja in dela pomembnih fizikov, značilnosti dobe, znanosti, tehnike itd. S tem bomo včlenjevali v osnovnošolski pouk fizike »vpadnice« in »učne pospeške« ali motivacijske prv ine, obenem pa prikazali, da skoraj vsi zakoni in spoznanja v fiziki temeljijo na zaporednih korakih, na zelo dolgi poti. polni (Stranskih poti, po katerih so znanstveniki prešli od zamisli do. njene uresničitve. Tako bomo omogočili učencem, da bodo bolj celostno in širše spoznali določeno fizikalno vsebino in hkrati vplivali na njihov splošni izobrazbeni in kulturni razvoj. IVAN GERLIČ, Pedagoška akademija Maribor Če hočemo človeku zagreniti življenje, mu vzemimo otroškost Pomisel ob učbeniku psihologije za srednje usmerjeno izobraževanje, avtorja: dr. Janez Musek in dr. Vid Pečjak, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1984 Spoznanje, da je .človekovo doživljanje sebe in sveta vse življenje zelo odvisno od tega, kako .je preživel otroštvo, je danes vodilno načelo mentalne higiene. Enako velja tudi za približevanje nekega šolskega predmeta ali neke stroke mlademu človeku; že pri uvodnem spoznavanju lahko učenca za vedno odvrnemo od tematike ali pa ga zanjo navdušimo, ga pritegnemo, mu zbudimo zanimanje. Zato je priprava učnega gradiva za uvodno podajanje snovi zahtevna naloga. Prav prvo približevanje nekega predmetnega področja je obremenjeno s tem, da je pogosto manj zanimivo in tudi manj uporabno, ker je treba obvladati temeljne pojme in definicije — to pa je že po naravi neprivlačna faktografija. . Ko prebiramo učbenik psihologije omenjenih avtorjev, hitro ugotovimo, da sta te težave zelo upoštevala, saj. podajata osnove psihologije preprosto in privlačno, bralca navdušita že takoj v začetku in mu ves čas zbujata zanimanje ga vznemirita. Morda je odveč poudarjati pomen teh lastnosti, saj danes ves razviti svet opozarja da je temeljno'psi-hološko znanje treba uvrstiti v vzgojno-izobraževalne programe. Sodoben človek mora nekaj vedeti o telesnih in duševnih procesih, tudi pojem zdravja se strogo povezuje z obojim, oba vidika sta danes splošna izobrazbena potreba. Temeljno psihološko znanje je še posebno pomembno zaradi stalnega izobraževanja, kateremu se ne more nihče izogniti, če hoče vsaj približno v korak s časom itn. Ob pregledovanju učbenika hitro spoznamo tudi skrbno sistematičnost in pretanjen posluh za začetnika, ki se bo prebijal v svet psiholoških zakonitosti. Potrjena je resnica, da je treba obvladati tematiko na visoki ravni, če jo hočemo podati razumljivo in kratko. K sodobnim učbenikom spadajo tudi ilustracije in dodaktično zasnovano preverjanje znanja, ki omogoča spremljanje napredovanja. V ta namen je v učbeniku veliko primernih vprašanj. Avtorja se gotovo dobro zavedata, da se ob vprašanjih pokaže učitelj, da je njegova pedagoška moč prav v njih (kakšno vprašanje, takšen odgovor; en ne-moder lahko več vpraša, kakor devet modrih odgovori...). Kakovostne lastnosti učbenika bi.lahko naštevali še naprej, npr. izjemno kratka predstavitev poglavij in že pri tem delitev vsebin na bolj in manj zahtevno raven. Prav presenetljivo je, kako v kratkem je mogoče predstaviti uvod v psihologijo, saj je informativna vsebina (ki je hkrati tudi formativna) zajeta komaj na nekaj straneh, če bi jo združili v strnjen tisk, pa kljub temu vsebuje tudi novejšo tematiko. Pri razmišljanju o pomenu takega dela se nam vsili vprašanje, zakaj je treba toliko časa čakati na kakovosten začetni učbenik, ali je res nujno, da se stroka potrjuje najprej z znanstvenimi nastopi — te prebirajo le avtorji, recenzorji in »konkurenca« — ali smo resše tako nerazviti, da se . delo, ki ima sistemski in vse splošen pomen, vrednoti nižje kakor eklektiziranje problemov določene stroke. Kaže, da učbenik potrjuje, da postopno preraščamo ta infantilizem. Na koncu naj omenimo še to, da bo priročnik, čeprav namenjen srednjemu usmerjenemu izobraževanju, enako uporaben za vse vrste izobraževanja, kjerkoli se pojavi predmet na začetni stopnji, tudi za odrasle. Tvegamo napoved, da bo doživel veliko ponatisov in da bo, gledano izobraževanje kot narodni sistem, pritegnil rod, ki mu je namenjen. JOŽE TRČEK ZDRUŽENJE FILMSKOVZGOJNIH DELAVCEV SLOVENIJE IN FOTOKINO ZVEZA SLOVENIJE objavljata razpis za prijavo pionirskih filmov in videotrakov za XXI. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH USTVARJALCEV SLOVENIJE, ki bo 27. in 28. septembra 1985 v Sevnici. Sodelujejo lahko v si pionirji do 14 leta kot člani krožkov, klubov ali kot posamezniki. Število prijavljenih filmov ni omejeno. Filmi so lahko posneti na N8, S8 ali 16-milimetrski trakin opremljeni z zv okom na magnetofonskem traku hitrosti 9,5 ali s.tonsko magnetno sledjo. VideoTrakovi naj bodo posneti v sistemu VHS ali VCR! Filme je treba poslati najkasneje do 18. septembra 1985 na naslov Zv eza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričev a 5, kjer jih bo pregledala strokov na žirija. -■J- Nasvidenje septembra v Sevnici! pobude odmevi Učenci si želijo pestrejši in preglednejši učbenik O učbeniku fizike za osnovno šolo Učitelji fizike v šolah občine Maribor Tezno smo na enem od svojih sestankov aktiva lani pregledali učbenike in dodatno^slov-stvo za pouk fizike v osnovni šoli — tudi učbenike drugih republik — ter jih primerjali. Sklepe smo poslali aktivom v drugih mariborskih občinah in jih pozvali, naj tudi oni razmislijo o uporabnosti zdaj veljavnih učbenikov. Mnenje učiteljev mariborskih osnovnih šol je enotno. Pri uvajanju novega učnega načrta v 7. in 8. razredu osnovne šole potrebujemo nov učbenik za fiziko. S prenovo fizike v osnovni šoli je bil omogočen sodobnejši, 'zanimivejši in ustvarjalnejši pouk fizike, vendar je za uspešno delo v razredu poleg novega učnega načrta! navodil za delo in dobo opremljenega kabineta potreben tudi dober učbenik z zbirko nalog ali delovnim Zvezkom, da se učenci lahko iz njega naučijo, nato pa svoje znanje preverijo ob reševanju različnih nalog. Tako bi bil pouk za učitelja manj naporen, za učence privlačnejši in uspešnejši, individualizacija in diferenciacija pa uresničljivi. Učbenik bi moral biti bolje didaktično urejen. To pripombo bom podkrepila z analizo poglavja Električni tok in električni naboj. V učni enoti Merjenje električnega toka spoznamo am-permeter, definiramo amper, opravimo nekaj meritev toka skozi porabnike in sestavimo modele ampermetrov. Zagotovo je ob tem najprimernejše, da spregovorimo o vezavi amper-metra v električni krog in ugotovimo, da tok ne nastaja in da ga porabniki ne porabijo. Mi pa čakamo s to ugotovitvijo do konca poglavja in šele takrat, ob ponovni vezavi porabnika in am-permetra v električni krog odkrijemo, da tok ne nastaja in ne izginja. Osnovni električni vezji sta v učbeniku prvič opisani tedaj, ko naj bi ocenjevali velikost toka, preden govorimo o njegovem merjenju; ne poimenujemo ju, od učencev pa zahtevamo, da vežejo žarnici v električni krog, tako da polno svetita ali tako, da svetita slabše, kot če je v električni krog. vezana ena sama. Kasneje, ko obravnavamo vezja, osnovni vezavi poimenujemo, merimo tok, ki ga poganja generator, sklepa o odvisnosti toka od števila porabnikov in načina vezave pa ne naredimo. Za to je potrebna še ena tema, ki ima naslov Električni tok ne nastaja in ne izginja, seveda pa je ob tem treba ponovno opraviti vse meritve od začetka do konca. Kratkostični tok naj bi .spoznali šele pri obravnavi električnih vezij. vendar moramo pri učinkih električnega toka učence opozoriti na previdnost pri uporabi usmernikov ali na čim krajši čas, v katerem se priključi baterija. V tem poglavju učenci spoznajo znake za risanje shem, med drugim tudi znak za galvanski člen, nikjer v učbeniku pa ni zapisano, kako je 'označena katera elektroda; tudi simbola za žarnico ne najdemo med drugimi simboli, čeprav jo pri eksperimentiranju najpogosteje uporabljamo. Didaktični oblikovanosti novega učbenika bo treba nameniti več pozornosti, saj se v nekaterih poglavjih snov povezuje nelogično, 'izhodišča pa se večkrat ponavljajo; to otežuje sistematično delo. Novi učbenik bi moral imeti nakazane ravni zahtevnosti in informativno srtov, ki ni obvezna. Ob praznovanju 40-letnice Državne založbe Slovenije je bilo organizirano posvetovanje Učbeniki fizike in njihov vpliv na pouk, na katero smo bili povabljeni tudi učitelji z osnovnih šol. Pred posvetom sem povabila manjšo skupino učencev sedmega in osmega razreda Osnovne šole Slava Klavora, kjer poučujem, da povedo, kakšen je učbenik za fiziko v primerjavi z drugimi učbeniki, ki jih uporabljajo, in kaj bi v njem spremenili, saj je učbenik namenjen prav njim. Povedali so nekaj kritičnih pripomb in uresničljivih želja. Želijo, da bi bil učbenik bolj veder, popestren z ankekdotami in s kratkimi zanimivostmi iz življenja fizikov, ki jih omenimo pri pouku. Bogateje naj bi bil opremljen s slikami in skicami, zanimivosti v njem pa zbrane v rubriki Ali veš? Snov naj bi bila obravnavana bolj pregledno, poskusi pa natančneje opisani — poleg navodil in grafičnih prikazov si želijo učenci tudi rezultate poskusov. V učbeniku naj bi bili tudi odgovori na vprašanja, ki so zastavljena v besedilu. Sposobnejši učenci bi radi našli v bese* dilu odgovore na vprašanja, ki si jih sami zastavijo v zvezi z obravnavno snovjo. Poleg tega si učenci želijo: rezultate pri zahtevnejših nalogah, razlago strokovnih izrazov, preglednico obrazcev in enot na koncu> učbenika, manj filozofiranja in obsežnejše povzetke, skratka, delovni zvezek in učbenik, ki bi bil podoben novemu učbeniku za kemijo, ker se tega predmeta najlažje učijo iz učbenika. Želijo si učbenik, iz katerega bi se lahko naučili tudi tedaj, če niso pri pouku, in zato ne slišijo učiteljeve razlage in ne vidi jo poskusov. Zato jim ni všeč, da je med obravnavo snovi toliko navodil za eksperimentiranje, saj pri učenju ne morejo eksperimentirati, pa tudi pri pouku ne moremo narediti vseh poskusov in tako odgovoriti na zastavljena vprašanja. Ugotovitve učiteljev in želje učencev naj bodo zadosten razlog za resen in hiter razmislek o pripravi novega učbenika. JERICA LORGER, vodja aktiva učiteljev fizike občine Maribor Tezno Vsestransko razvita osebnost? y Pedagoški inštitut pri Univerzi vevarda Kardelja v Ljubljani je °Lviru raziskav o razvoju oseb-(L. Bahovec, Z. Kodelja, r1- Šetinc) organiziral 14. fe-("uarja 1985 na Filozofski fakul-u kolokvij na temo »vsestran-,5° razvita osebnost«, ki so se ga, Jeležili naši priznani družbo-°''Ci (filozofi, sociologi, psiho-l°8'> pedagogi itd.). O kolokviju, )e imel velik odmev, so že po-,0cali: Teleks, Mladina, Tribuna, lubljanski dnevnik in Radio Študent. Vsi referati in bogata razprava so zdaj dostopni širši javnosti v obliki zbornika, ki je izšel kot tematska številka revije PROBLEMI 4, 1985. Objavljeni so tile prispevki: Eva Bahovec: O konceptualnih protislovjih in ideoloških razsežnostih »vsestransko razvite osebnosti«; Gabi Čačinovič-Vogrinčič: »vsestranski razvoj osebnosti« in družina; Franc Pe-diček: VRO — naš cilj vzgoje in izobraževanja?; Lidija Tavčar: Renesančno pojmovanje univerzalnega človeka; Pavle Zgaga: Kategorija VRO in sodobne marksistične kontro\erze; Vlado Miheljak: Real — socialistične dimenzije VRO; Zdenko Kodelja: Vzgojni smoter vsestransko razvita osebnost v »realnem socializmu« — utopija ali fantazma?; Janez Justin: Semiotična analiza formulacije »vsestransko razvita osebnost«; Marjan Šetinc: Ali šola uči VRO —kaj šola uči?; Janek Musek: Vsestranost kot »omnivertnost« in kot trans-cendiranjeenostranosti; Mirjana Ule: Problematizacija VRO kot pedagoškega cilja; Božidar Debenjak: VRO: Robinzon ali po-družbljeni individuum?; Majda Černič: . Ameriški primer »usmerjenega izooraže vanja«; Slavoj Žižek: Za VRO (vsestransko razcepljeno osebnost); Rastko Močnik: VRO je- Ich-Ideal birokracije; Bojan Baskar: Leonardo da Vinci — fantom VRO; Iztok Saksida: Nekaj opazk k pojmovanju v sestransko razvite osebnosti; Tomaž Mastnak:. Vsestransko razvita osebnost: Vzgoja za delo. Tematski sklop, se končuje s pripisom, ki razkriva poskuse diskvalifikacije kolokvija in organizatorjev. Poleg tega Vsebuje zbornik tri prevedena besedila (Philippe Aries: Od brezsramnosti do nedolžnosti; Rolf Nemitz: Vzgoja proti izkustvu. Ideološke razsežnosti trajnega pedagoškega konflikta; Jean-Claude Milner: Intelektualci in šola) in pa prispevek k problematizaciji vzgoje (Iztok Saksida: Nekaj socioloških aspektov vzgojno-varstvene dejavnosti). Tako referati kakor tudi razprave, ki se je razvila ob posa- meznih problemskih sklopih, kažejo skozi kritično analizo in interdisciplinaren prijem na nezadostnost in ideološkost pojma VRO, tj. tistega pojma, ki je na pedagoškem področju razglašen za temeljni vzgojni smoter. Ker nam omenjen prostor onemogoča, da bi vsebinsko predstavili problematiko VRO, obveščamo bralce, ki jih ta tematika zanima, da se z njo podrobneje seznanijo v zborniku ali v tematski številki Problemov. Dobite jo v knjižnicah, knjigarnah ali na Uredništvu Problemov: Gosposka 10-1, Ljubljana. Z. K. nove knjige Nov prispevek k pedagoški psihologiji Ivan Furlan, Primjenjena psihologija učenja (Uvod u pedagoško psihologijo) SK, Zagreb, 1984 Knjiga dr. Ivana Furlana o uporabni psihologiji učenja je pomemben prispevek k naši razmeroma skromni literaturi o učenju — tej temeljni in najbolj splošni človekovi dejavnosti. Delo obravnava temeljne psihološke vidike učenja in je tako nekak uvod v pedagoško psihologijo. Pred sorodnimi psihološkimi deli ima to prednost, da zna pisec uspešno uporabljati teoretična spoznanja o učenju pri vsakdanjem vzgojno-izobraže-valnem delu; spretno se izogne teoretski abstraktnosti in suhoparnosti ter zna približati psihologijo učenja tudi psihološko manj razgledanemu bralcu. Knjiga je napisana v zelo dostopnem slogu; v tefn je zgled, kako lahko najzahtevnejšo teorijo in zapletene raziskave spreminjamo v privlačno branje. Pojeg uvoda ima 20 poglavij, pojmovno.kazalo in preskus znanja iz psihologije učenja. V uvodu pisec pojasnjuje načela, po katerih se je ravnal pri pisanju. Da bi se izognil biologistični obravnavi človekove narave, je dal večji poudarek družbenozgodovinskim vplivom na človekov duševni razvoj, med katerimi imajo pomembno mesto vzgoja, učenje in delo. Poudarjeno je načelo ra-zvojnosu, ki se kaže v tem, da je učenje pri majhnem otroku zelo preprosto, v šolski dobi že bolj zapleteno, pri odraslih pa tudi ustvarjalno ali inventivno. Tudi človekov zgodovinski razvoj je šel tako pot — od najpreprostejših do zahtevnih oblik učenja, značilnih za sodobnega človeka. Tretje načelo, po katerem se pisec ravna, je uporaba življenjskih primerov. Le tam, kjer resne gre drugače, uporablja primere iz laboratorijskih poskusov. O vsebini knjige veliko povedo Že sami naslovi poglavij: Človekov izvor z. biološkega in družbenozgodovinskega vidika. Učenje — pot do znanja in obvladovanja sveta, Možgani — organ za učenje, Anatomsko-fi-ziološka podlaga učnih procesov, Oblikovanje posameznih pogojnih refleksov kot najpreprostejša oblika učenja, Od nižjih k višjim oblikam učenja, Učenje, pomnenje in pozabljanje, učenje z razumevanjem — inteligentno učenje, Sprejemanje in . predelava informacij, Mnemb-tehnika, Inventivno — ustvarjalno učenje, Kako se učimo misliti, Motivacija in učenje, Učenje pod vplivom reklame in propagande, Psihologija indoktrinacije, Učenje v teoretični retrospektivi in perspektivah prihodnosti.. Knjiga o uporabni psihologiji učenja bo koristen pripomoček ne le študentom in učiteljem psihologije in pedagogike, marveč tudi drugim, ki se ukvarjajo z učenjem. To so učitelji, inštruktorji, animatorji, svetovalci in vzgojitelji, pa tudi starši. BRANKO BOŠNJAK V spomin padlim prosvetnim delavcem Na ratištima i stratištima 1941—1945, Prosvetni pregled, Beograd, 1985 Časopisno-založniška organizacija Prosvetni pregled je v sodelovanju z Društvom za preučevanje naprednega učiteljskega gibanja ter s pomočjo'Izvršnega sveta Skupščine SR Srbije, republiške Izobraževalne skupnosti in drugih izdala zajetno spominsko knjigo Na ratištima i stratištima. Knjiga ima dva dela po 580 strani in vsebuje 1200 življenjepisov učiteljev in profesorjev ter okoli 200 učite-Ijiščnikov in študentov pedagoških šol s skupno 700 fotografijami. Uvod je napisal član sveta federacije Svetozar Vukmanovič Tempo. V spominski knjigi so življenjepisi prosvetnih delavcev, rojenih kjerkoli v Jugoslaviji, ki so bili zaposleni v Srbiji, so tu študirali ali so se tu znašli v času druge svetovne vojne in padli v narodnoosvobodilnem boju. Nekateri so padli kot borci partizanskih enot, drugi kot žrtve domačih izdajalcev, nekateri so umrli v taboriščih smrti, v zaporih in zaledju, nekateri so padli še po osvobodi- tvi v spopadu z ostanki sovražnikovih tolp. Knjiga je izjemno pričevanje o številnih prosvetnih delavcih, ki so izšli iz ljudstva in ostali z njim povezani, o njihovem junaštvu v usodnih časih narodnoosvobodilnega boja. V njem so se izkazali s pogumom, požrtvovalnostjo, domoljubjem in samoodpo-vedjo, tudi v najtežjih in brezizhodnih razmerah. Mnogi med njimi so bili med prvimi organizatorji vstaje leta 1941, komandirji ali politkomisarji čet in odredov, komandanti'in komisarji bataljonov, brigad in divizij. Med padlimi prosvetnimi delavci je 52 narodnih herojev. Knjiga je tehnično zelo dobro opremljena, s svojo vsebino pa je zanimivo branje za prosvetne delavce in vse, ki se zanimajo za na-rodnosovobodilni boj. Književnikom bo dala navdih za nova dela, raziskovalcem pa dragocene podatke za preučevanje novejše zgodovine. LJUBI VOJ E BAJIČ Seminar za učitelje esperanta Od 29. junija do 3. julija bo v Hotelu Polževo pri Višnji gori že četrti seminar za učitelje mednarodnega jezika epseranta in mentorje iz osnovnih in srednjih šol. V dogovoru z Zavodom SRS za šolstvo ga prireja Strokovni svet Zveze društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije, namenjen pa je udeležencem letošnjega dopisnega tečaja in učiteljem, ki v tem šolskem letu poučujejo esperanto.1 Seminarja se bodo. udeležili tudi slušatelji dopolnilnega podiplomskega študija za učitelje mednarodnega jezika na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Skupine bodo vodili profesor Tibor Cserne iz Budimpešte ter Sonja Tavčar in Janez Jug. Poljudnoznanstvene knjige za otroke__________________ Nove knjižice iz zbirke Čebelica založbe Mladinska knjiga Založba Mladinska knjiga skuša v različnih zbirkah čimbolj razvijati poljudnoznanstveno književnost za otroke in si prizadeva, da bi to področje še bolj uvrstila v vzgojno-izobraževalno delo. Namen tovrstnih knjižnih izdaj ni le njihova uporabnost v šoli, marveč tudi, da bi otroci sami posegali po njih. Med novejšimi izdajami, ki deloma še izpolnjujejo lankoletni knjižni program, so izšje: knjiga Aleksandra Konjajeva Nevidni živi svet, med Enciklopedijami in leksikoni za otroke Nejčev drugi leksikon avtorja Matjaža Schmidta, v zbirki Igra in delo pa slikanica Anke Luger-Peroci Brez Škarij in šivanke in knjiga Janeza Gregorija Mladi čebelar. Med izobraževalnimi slikanicami smo dobili Pismo hrvaškega avtorja Josipa Pallada, novosti pa dopolnjujeta še ponatisa: Živi svet Antona Polenca in že tretjič natisnjena knjižica Leopolda Suhodolčana Na kmetiji. Knjiga Aleksandra Konjajeva NE VIDNI ŽIVIS VET poljudno uvaja v mikrobiologijo. Namenjena je mladini med dvanajstim in šestnajstim letom. Čeprav je delo namenjeno in prilagojeno predvsem njej, pa bo informativno zanimiva tudi za starejše, ki se ne ukvarjajo s tem področjem. Avtor seznanja bralce z delovanjem majhnih živih bitij, z njihovo vlogo v vsakdanjem življenju, pri pridelovanju hrane in pri industrijski predelavi kmetijskih pridelkov. Spoznamo jih kot sestavni del našega okolja in zvemo marsikaj o njihovi vlogi v njem. Knjiga opozarja tudi na nastanek in razvoj ter odkritja mikrobiologije, pa tudi na zablode pri iskanju prave poti. Na koncu so dodani nasveti zajjporabo pridobljenega znanja in slovarček, ki razlaga manj znane pojme. . NEJČEV DRUGI LEKSIKON Matjaža Schmidta je v primerjavi s prvim delom, ki je bilo prava uspešnica, oblikovno drugačen, saj je bolj literaren in manj slikanica v pravem pomenu besede, kot je bi! prvi. Čeprav se po zamisli in vsebini navezuje na prvo knjigo, mora otrok tu vendar že razmišljati o abstraktnejših poja- vih, kot so velikost, smer, čas, delo ipd. Knjiga torej obravnava pojave, ki jih otrok velikokrat opaža, vendar jih ne razume, doumevati jih začenja šele polagoma. Matjaž Schmidt je v delu zanimivo prepletel ilustracijo z besedilom, vendar je težišče še vedno na slikovnem delu. Iz hrvaščine je prevedena knjižica Josipa Pallada PISMO. Na hrvaškem je knjiga že nekaj let obvezno berivo v šolah. Avtor pripoveduje o pismu, o pravem pismu, kako. ga napišemo, ozre se v zgodovino tega načina sporočanja, spregovori pa tudi o njegovi vlogi v sedanjosti in prihodnosti. Za Palladovo pisanje je značilno, da se pisec ves čas neposredno obrača na bralca in ga tako postavi v središče dogajanja. Besedilo dopolnjujejo nazorne, didaktične ilustracije. Otrokom do dvanajstega leta je namenjena knjiga avtorja Janeza Gregorija MLADI ČEBELAR, ki poleg številnih barvnih posnet-' kov tudi z besedo spoznava bralca s čebelarstvom, z življenjem čebel, del knjige pa je namenjen tistim mladim, ki se nameravajo lotiti čebelarstva; sestavljajo ga napotki in opozorila ob prvih težavah, ki bi jih utegnili imeti s čebelami, opozarja pa tudi na vse, kar ogroža čebele. Knjižica je napisana dovolj zgoščeno, besedilo pa je opremljeno kar z 90 barvnimi fotografijami. Anka Luger-Peroci prepleta v knjigi BREZ ŠKARIJ IN ŠIVANKE pripoved in sliko skozi Štiri letne čase: v vsakem poglavju uvede letni čas s pesmico; ti sledijo avtoričine zamisli, kaj je mogoče narediti iz različnih stvari, ki jih v posameznem letnem času najdemo v naravi. Otrok ob opazovanju spoznava svoje okolje, dogajanje v naravi, obenem pa razvija svoje spretnosti in miselne sposobnosti. Pri vsem tem —igri, spoznavanju in ustvarjanju —pa mu morajo pomagati starši. Od njih je odvisno, kako bodo otroka vodili skozi spoznavanje ob knjigi, kako mu bodo s svojo razlago in domiselnostjo sproti dopolnjevali napisano. V. K.. Ak. slikar in likovni pedagog Janez Mišo Knez: Portret, sipores, 1983 — z razstave v NAMI na Tromostovju v Ljubljani Polnost nasproti praznini, napetost nasproti togosti, elegantni ritmi zavojev in prelomov nasproti naključnostnemu ustroju neoblikovane materije — io so razmerja, Id sestavljajo notranjo vsebino Knezovih skulptur. Toda ob učinku volumna zanima avtorja tudi učinek površine, zato si jeza kiparski material izbral siporex, ki s svojim luknjičavim rastrom vnaša v skulpturni ovoj posebno »risarsko« razsežnost in s tem povečuje njegovo zaznavnost. (B. Kovič) Nenavaden priročnik Pri založbi Delavska enotnost je izšla knjiga Pavaa Brajšč Se da živeti v dvoje Založba Delavska enotnost je uvrstila v svojo zbirko Človek-družina-družba že tretjo knjigo Pavaa Brajše; prvi dve sta bili kmalu razprodani. Priročnik je zasnovan dovolj nekonvencionalno: v objavljenih študijah skuša knjiga odgovoriti na vprašanji, kako naj poteka in kakšno bi moralo biti uspešno življenje med zakoncema. Avtor razčlenjuje tri temeljne faze v zakonskem odnosu: ustvarjanje, snovanje in trajanje in — kot tretjo fazo — mogočo prekinitev tega odnosa. V tej knjigi so pravzaprav skupaj objavljene tri študije, ki jih je Brajša napisal v različnih časovnih obdobjih, se pa med seboj tako vsebinsko povezujejo in dopolnjujejo, da jih je bilo mogoče izdati kot enotno delo — priročnik za odnose med partnerjema. Besedilo skuša bralcu pomagati, dati globlji vpogled v to problematiko, obenem pa jo daje v podroben premislek; odkriva mu njene različne strani; reševanja problema pa se loteva tudi z vidika različnih faz zakonskega življenja. Pisec namreč meni, da_ je na taka vprašanja težko odgovoriti, če se jih ne lotimo večstransko in če v njih ne upoštevamo vseh razvojnih faz zakonski odnosa. V prvi študiji še ukvarja piseCi tem, kako odgovorno, zrelo j'1 humano zasnovati zakon. V nf' podrobneje govori o ljubezP spolnosti in zrelosti za zakon, izbiri zakonskega tovariša, o d>‘ zličnih vrstah zakonov in o p,v pravi na dober in uspešen zakol1’ V drugi študiji se.ukvarja pred'/' sem z zakonskimi prepiri f skuša jih obravnavati z različni'1 stališč — s stališča agresije, koF flikta in odnosne psihodinanu^ išče vzroke zanje in opazuje kak1 potekajo zakonski prepiri; obt nem razkriva dober in zdrav za kanski prepir, ki temelji prede sem na kakovostni komunikadf med zakoncema. Tretji del je ni' menjen predvsem vprašanju, M se dogaja med zakonskima pati nerjema pred ločitvijo, ko se loči jeta in potem, ko sta ločeni Sklepne misli, ki sledijo tej tretf študiji, so nekakšne polemike aJ' torja s samim seboj: izogiba 51' trdnim, dokončnim trditvam lf' sklepanjem, obenem pa v tert delu knjige poišče stik z bralce^ in ga še enkrat izzove, naj premik' ljuje o tem vprašanju. V. K. Dobra knjiga o svetovalnem delu AZRA KRISTANČIČ, METODA I TEHNIKA SAVJE-TOVALIŠNOG RADA, ZAGREB 1984 Zagrebško združenje samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva je pred nedavnim izdalo knjigo o metodi in tehniki svetovalnega dela. Napisala jo je Azra Kristančič, naša ugledna strokovnjakinja na svetovalnem področju, ki je pri svetovalnem delu z mladino in odraslimi znala povezati dobra tuja spoznanja in lastne izkušnje, topel človeški odnos in optimistično usmerjenost pri Iskanju rešitev za težave slehernega sveto-vanca. Z leti svetovalnega dela, študija in utiranja novih poti so dozorela pri njej vredna spoznanja in izkušnje, ki jih je želela deliti s širšim krogom svetovalnih delavcev. V ospredju njenih razmišljanj o svetovalnem delu je spoznanje, da mora svetovalec s svojim strokovnim znanjem in osebnimi izkušnjami gledati na težave ljudi kot na nekaj, kar je prehodno, rešljivo in kar se lahko vsakemu primeri; vsakemu je treba pomagati, da se znajde in sam najde rešitev. V uvodu v svetovalno delo avtorica podrobneje razčlenjuje proces svetovanja, vlogo svetovalca insvetovanca ter njun med-sebojni odnos. Osrednji del knjige vsebuje potek svetovalne^ dela — od prvega stika do sklep’ nega dogovora —z možnimi oV rami in napetostmi v medseboj' nem stiku in sporočanju, z metO' dičnimi nasveti, kako ustvarit1 ozračje medsebojnega zaupanja sodelovanja in spoštovanja. Tako podrobneje spoznamo, kako Z»' četi in razvijati odkrit pogovor kako se vživimo v sočloveka skupaj z njim razčlenjujemo rQ' zmere in možne izhode ter nap demo rešitve — vse to s pretanje nim posluhom za človekovo indi' vidualnost, brez pritiska in tud1 brez prikrite manipulacije. IzvU janja so — tako kot v vsej knjif — podprta tudi s strokovno UM' raturo, ki je navedena na koncu Sklepni del knjige vsebuje vaj1 za lastno izpopolnjevanje svetovalca. Z njihovo pomočjo lahko izostri svoj posluh za odtenke J svetovalnem odnosu (npr. spoš1' Ijivost —nespoštljivost, iskrenod — neiskrenost ipd.), izpopolO1 pogovorno metodo, ob tem p11 tudi svoj način ocenjevanja sogO' vornika, njegovih stališč in ČU' štev. ' Upamo, da bo knjiga Azre Kristančič našla kmalu založnik11 tudi pri nas, saj je dragocen pri’ pomoček ne le za svetovalne delavce, marveč tudi za vsakega učitelja in vzgojitelja pri svetovalne^1 delu z učenci in starši. J. V. Dobrodošel vodnik Ko boste pripravljali naravoslovne dni v naravi, se spomnite poučne, zanimive in privlačne gozdne poti, speljane okoli znane štajerske jame Pekel blizu Šempetra v Savinjski dolini. Po njej je že od jeseni na voljo prikupen spremljevalec — vodnik Skozi gozd in jamo Pekel, ki sta ga napisala Marko Kmecl in Rajko Pavlovec, izdalo pa Gozdno gospodarstvo Celje. Pot, ki ima trinajst postaj, je speljana po razgibanem terenu in je primerna za vsak lep dan od pomladi do pozne jeseni. (Jama, ki je vključena vanjo, je odprta za ogled do 31. oktobra). Na najvišji točki je počivališče, tolikšno, da lahko po klopeh pod drevjem posede za cel 'razred učencev. Knjižica, ki nas vodi po jej poti je živahno opremljena z barvnimi slikami, risbami (Marjance Jemec-Božič) in s karikaturami (Boža Kosa). Po slogu, načinn razlaganja naravnih pojavov v gozdu in kraškem svetu je namenjena predvsem otrokom, njeno vsebino pa prav lahko prilagodimo tudi večjim srednješolcem. Od Šempetra; dostopnega s številnimi avtobus1 in vlakom, je do začetka gozdn£ poti pri jami kakih 45 minu* hoje, ravno prav, da učenec do-živi dolino. (V vasi Podlog b° celo zagledal na električne^ drogu za te kraje nenavadn0 ■ štorkljino gnezdo.) S hojo d0 jame in nazaj, z ogledom in se' veda s počitkom na klopeh pre^ jamo, porabimo ravno p° dneva, torej kot nalašč za natf1' voslovni dan. Če se odpravita u3 pot hkrati dva razreda, naj se ena ^skupina napoti najprej v jarn0, druga pa po gozdu. Če ima ist0 smer več razredov, napravim0 med skupinami časovni prešle-dek. Svetujemo pa, da učitelj's knjižico v roki prehodijo p° najprej sami. In še to je treba povedati: tud' starejši, primemo zvedav člove* bo s knjižico v roki zvedel in vid° marsikaj o gozdu, živalih, lesu i” značilnostih kraškega sveta. nima knjižice? Lahko jo kup'v gostišču pred jamo. BOŽENA OROŽEN POSEBNA - PRILOGA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PREDLOG ZA PEDAGOŠKO , USMERITEV OBJAVE ZA JAVNO DELEGATSKO RAZPRAVO Programi specializacije učiteljev razrednega pouka Študij po programih specializacije učiteljev razrednega pouka in učiteljev otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju organiziramo zato, da bi si učitelji poglobili in razširili znanje. Tako bodo lahko zboljše-vali svoje delo v razredu, hkrati pa bodo bolje pripravljeni za sodelovanje v inovacijskih procesih in za delo v strokovnih združenjih. Lažje bodo sodelovali tudi s strokovnimi in raziskovalnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s šolo. ♦ Študij je organiziran tako, da udeleženci izobraževanja v letu dni poglobe svoje znanje na naravoslovno-matematičnem ali na naravoslovno tehničnem področju, in sicer v obsegu, ki je predviden za visokošolsko stopnjo izobraževanja učiteljev razrednega pouka. Pri tem je učni program kakovostno in količinsko prilagojen študiju ob delu, ki obsega okrog 400 urna leto. Za učitelje, ki bodo dokončali le specializacijo- iz enega tematskega sklopa, predlagamo strokovni naziv specialist. Če se bo izkazalo, da je za tako obliko študija dovolj zanimanja, bomo organizirali specializacijo še za družboslovne in vzgojne predmete. Tako bi si učitelji po treh letih specialističnega študija lahko pridobili izobrazbo, enakovredno visokošolski izobrazbi za učitelje razrednega pouka. S tako organiziranim študijem si tudi pridobivamo dragocene izkušnje za delo, ki bo potrebno po uvedbi visokošolskega izobraževanja za učitelje. Ob specialističnem študiju bomo lahko tudi preverili, ali učni načrti za visokošolsko stopnjo ustrezajo, in učiteljem praktikom dali priložnost, da jih pomagajo dokončno oblikovati. Predloge programov objavljamo zato, da bi se z njimi seznanile vzgojno-izobraževalne organizacije in pedagoški delavci, posebno člani delegacij in delegati, ki jih bodo obravnavali in sprejemali na prihodnji seji Skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Predlog programa za specializacijo učiteljev je pripravila Pedagoška akademija v Ljubljani. Osnutek programa je pregledala tudi posebna komisija strokovnega sveta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in dala potrebne pobude. Spopolnjene predloge programa daje Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev skupščini te skupnosti v potrditev. Člane delegacij prosimo, da za prihodnjo sejo Skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev pripravijo spreminjevalnepredloge v obliki dopolnil. Splošne pripomb'e in pobude sprejemata Pedagoška akademija v Ljubljani in Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. $ PROSVETNI DELAVEC Ljubljana, 24. junija 1985 Programi specializacije po končanem višješolskem programu Pb terti programu si je mogoče pridobiti naslov e: ■ _ f ' • 1'ClTEU RAZREDNEGA POUKA 4- SPECIALIST ZA .NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO S © l ČITELJ RAZREDNEGA POUKA — SPECSALIST ZA iNARAVO-SLOVJE IN TEHNIČNO VZGOJO ' ' © UČITELJ OTROK Z MOTNJA Vil V. TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJI — SPECIALIST ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO « UČITELJ OTROK Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU — SPECIALIST ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIČNO VZGOJO 1 l V OD 1.1 Namen osnutka in sestavljaIci Sto in več let stare zahteve, naj ima učitelj visoko strokovno izobrazbo, so zapisane zdaj tudi v srednjeročnih načrtih razvoja šol, ki vzgajajo učitelje. Upravičeno torej upamo, da se program visokega izobraževanja za učitelje začenja uresničevati. Naloga, ki je pred šolarni za učitelje, je^ovolj resna, da še je kaže lotiti po stopnjah. Taka vmesna stopnja v izobraževanju učiteljev je predlagani program specializacij, ki bo pomemben vir izkušenj /a prihodnje delo kadrovskih šol. Specializacija bo zapolni la tudi pomemben primanjKliaj, ki ga je čutiti v delu osnovnih šol. Že drugo desetletje smo priče raznim prenovam pri pouku v osnovnih šolah. Res da je del reform mogoče zožiti zgolj na organizacijske in uprav ne spremembe, večina pa je v endarle takšnih, da vsebujejo spremenjene metodične in didaktične prijeme. Za metodične spremembe je značilno, da potekajo izredno počasi in da jih v šolah ni mogoče uveljaviti samo z zunanjimi sodelavci. Boljše je, če se začne izboljševati pouk v samih šolah.' V preteklosti je bilo le malo metodičnih in didaktičnih sprememb, ki so se začele v samih šolah. Učitelji so bili tudi premalo strokovno usposobljeni za uveljav Ijanje tistih sprememb, ki so bile sprožene od zunaj. Specialistični študij naj bi to vrzel odpravil. Lahko pričakujemo, da bodo iz specialistov izšli tudi pisci strokovnih besedil in učbenikov ter ustvarjalci novih učnih pripomočkov /a razredni pouk. Osnutek programa so pripravili sodelavci Pedagoške akademije v Ljubljani na podlagi Zakona o usmerjenem izobraževanju, Pri delu so.upoštevali Smernice za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, 19K3) in Priporočila za pripravo programov v visokem izobraževanju, ki jih je izdal Center za razvoj univerze (1983). • ' 1.2 Lik diplomanta Specializacija z dvema smerema ponuja kandidatom možnost, da se pri vezav i naravoslovja z matematiko usmerijo bolj teoretično, pri vezavi s tehnično vzgojo pa bolj praktično. 'Specialist bo znal vodoravno povezovati oba šolska programa, ki ju študira. Na razredni stopnji bo znal povezovati oba programa tudi navpično. Tako bo usposobljen za uv ajanje inovacij in njihovo razvijanje v pedagoškem procesu na razredni stopnji v osnovnih šolali s splošnim programom aliNia osnovnih šolah s prilagojenim programom. Specialisl bo znal seznanjati učitelje tudi s tistimi novostmi na svojem področju, ki so se razvile v drugih okoljih. V ta namen bo sposoben spremljati strokov no literaturo vsaj v enem tujem jeziku. Znal bo pisati strokovna besedila na svojem.področju, nav odila za učence in učitelje in članke v strokovnih časopisih. Usposobil se bo za samostojno in skupinsko pisanje učbenikov in priročnikov za učitelje. Specialist bo znal izbrati, konstruirati in pripraviti učne pripomočke in didaktična informacijska sredstv a za-pouk na svojem predmetnem področju v izbrani v rsti šol. UUsposobljen bo tako, da bo lahko prevzel naloge učitelja in hospitacij-skega mentorja učencem in študentom kadrovskih šol in učiteljem pripravnikom. Lahko bo prev zel tudi delo učitelja svetovalca, ki uveljavlja svoje zamisli in rešitve pedagoških problemov na širšem področju, vodi delo aktivov, piše prispevke, za objavo iri predava. Dela in naloge učitelja mentorja in specialista, za oboje se bo specializant usposabljal med študijem, so usklajene z deli in nalogami tovrstnih delavcev; te določa Predlog za oblikovanje skupnih meril vrednotenja vzgojno-izobraže-valnega dela v osnovni šoli, ki sta ga izdala Pedagoški inštitut in sindikat (1980). 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMJA 2.1 Posebna izobraževalna skupnost /a pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime in vrsta programa: —- Učitelj razrednega pouka — specialist — Učitelj otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — specialist 1ZS: Program za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, ki v odi do specializacije 2.4 Stopnja zahtevnosti: Vi/2 — program za izpopolnjevanje po končanem višješolskem programu, ki onjogoča pridobitev naslova sjvecialist 2.5 Pov ezanost z drugimi programi v usmeritvi: Ime predhodnega programa: : — Učitelj razrednega pouka, VŠ — Učitelj otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, VŠ Zahtevnost del: VI/1 2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge: a) učitelj razrednega pouka — specialist b) učitelj otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — specialist 2.7 Trajanje študija: eno leto (500 ur) 2.8 Drugi podatki: Program je notranje diferenciran tudi glede na to, kakšna je poprejšnja izo-brazba specializantov. Specializanti lahko izbirajo med naslednjimi različicami: 2.8.1 Spoznavanje narave z matematiko za razredni pouk 2.8.2 Spoznavanje narave s tehnično vzgojo in gospodinjstvom za razredni pouk 2.8.3 Spoznavanje narave z matematiko za učitelje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 2.8.4 Spoznavanje narave s tehnično vzgojo in gospodinjstvom za učitelje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 2.9 Začetek izvajanja programa Predlagamo, da se program začne izvajati v šolskem letu 1985/86, in sicer v drugem semestru. 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali enega od naslednjih programov: — višješolski program za učitelja razrednega pouka —^višješolski program za učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. . Študirajo lahko le tisti učitelji predmetnega pouka, ki poučujejo spoznavanje narave v 5. razredu osnovne šole. Kandidati morajo imeti^saj eno leto učne prakse. 4 PREDMETNIK 4,1 Preglednica predmetov Predmeti P število ur S V Skupaj OBVEZNI Biologija z metodiko Kemija z metodiko 25 — 35 60 25 — 35 60 Fizika z metodiko 25 — 35 60 Izbrana poglavja iz psihologije 30 15 15 60 Metodično-didaktični seminar — 30 — 30 Nastopi — — 10 10 IZBIRNI Matematika z metodiko 50 — 80 130 Tehnična vzgoja in gospodinjstvo z metodiko 50 — 40 90 500 Opomba: Pri vseh predmetih gre za izbrana poglavja, ki pomenijo nadaljevanje splošnih tečajev na prejšnji stopnji študija. Izbor je narejen v skladu z usmeritvijo specializacije. Pedagoška in razvojna psihologija vsebujeta posebnosti in možnosti za uporabo tega predmeta pri razvijanju mišljenja na mate-matično-naravoslovnem in tehničnem področju in pri oblikovanju stališč do teh dejavnosti. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Študent mora opraviti izpite iz obveznih in izbirnih predmetov, in sicer pisno in ustno iz stroke ter praktično in ustno iz metodike. Med šolskim letom pripravi po eno seminarsko nalogo iz metodike prvega in drugega izbirnega predmeta in eno seminarsko nalogo iz psihologije. Te naloge naj obsegajo po 5 tipkanih strani. Študent mora pripraviti predpisano število nastopov iz vsakega predmeta specializacije. Diplomo o končanem študiju dobi po uspešno opravljenih nastopih, izpitih in potem ko v strokovni ali poljudni literaturi za učence objavi 10 strani pisnega gradiva iz metodike predmetnih področij, ki so predmet specializacije. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Kadrovski pogoji Za uresničevanje programa so potrebni: dva polno zaposlena učitelja višje šole, en laborant s polno in en laborant s polovično zaposlitvijo. Predavanja iz matematike in psihologije opravi po en učitelj z ustreznega oddelka. Biologijo, kemijo, fiziko, tehnično'vzgojo, gospodinjstvo in vse metodike predava po en učitelj, pomaga pa mu laborant. Na seminarjih sta vselej po dva učitelja: eden iz ustrezne stroke in eden z oddelka za razredni pouk ali z oddelka za specialne pedagoge. Vaje iz biologije, kemije, fizike, tehnične vzgoje in gospodinjstva vodi učitelj ustrezne stroke, pomaga mu laborant. Pri vajah iz metodik sodelujeta dva učitelja metodike, pomagajo jima laboranti. En učitelj je strokovnjak za predmet, drugi pa za vrsto šole. iVlaterialni pogoji Program lahko poteka v prostorih tistih oddelkov, katerih učitelji in laboranti sodelujejo pri uresničevanju programa. Isto velja tudi za laboratorijsko in drugo opremo. Zagotoviti pa je treba denar za potreben material. Predviden vpis S programom specializacije bi kazalo zadeti, če bi se zanj prijavilo okrog 20 kandidatov, Vpiše se lahko največ okrog hO kandidatov. v _ ■ : .f: » j X Časovna razporeditev dela t - | Program bi bito mogoče uresničiti v enem letu-*a dva načina^ ;1. Predavanja bi bila lahko oh koncu tfedna, čfTbi imeli udeleženci proste petke. Po tem bi bilo ob petkih.namrnikih ^d 7 do 8*hr, ob sobotah pa od 5 do 6 ur " -- •' - i ^ * 2. Ker bi bili udeleženci povečini učitelji razredtjega pouka in učitelji s šol s prilagojenim programom, je treba predvideti, da bodo nastale težave zaradi nadomeščanja vseh petkov. Zato bi lahko potekal program le ob petkih popoldne (5 ur) in ob sobotah (6 ur). Preostajoštevilo ur bi opravili v strnjenih tečajih v septembru, januarju in juniju. * Vzgdjno-izobraževalni program za pridobitev specialnp pedagoške izobrazbe za delo v organizacijah za usposabljanje otrojk ih mladostnikov 1. Uvod / Vzgojno-izobraževalni program spopolnjevanja za pridobitev specialno pedagoške izobrazbe je po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju namenjen delavcem z višjo in visoko izobrazbo, ki želijo poučevati glasbeno, tehnično, likovno in telesno vzgojo in gospodinjstvo v organizacijah za usposabljanje duševno prizadetih, predmetnim učiteljem od 5. do 8. razreda osnovne šole za telesno invalidne in dolgotrajno bolne, slušno prizadete, slepe in slabovidne ter vedenjsko in osebnostno motene, pa nimajo specialne pedagoške izobrazbe. 2. PREDMETNIK 3. TRAJANJE ŠTUDIJA: ENO ŠTUDIJSKO LETO. 4. POGOJ! ZA VKLJUČITEV V .PROGRAM V program spopolnjevanja za pridobite^specialno pedagoške izobrazbe se lahko vpišejo učitelji z višjo ali visoki) izobrazbo Za predmete: glasbena vzgoja, tehnična vzgoja, likovna vzgoji telesna vzgoja in gospodinjstvo, ki poučujejo v organizacijah za usposabljanje difievno prizadetih, in učitelji z višjo ali visoko izobrazbo, ki poučujejo telesne invalide in dolgotrajno bolne, slušno prizadete, slepe in slabovidne ter vedenjsko motene učence od 5. do 8. razreda osnovne šole, pa nimajo specialno hedagoške izobrazbe. 2. PREDMETNIK Program za pridobitev specialno pedagoške izobrazbe obsega: A Za vse vrste motenosti: 1. Izbrana poglavja iz specialne pedagogike RPO 15 ur 2. Izbrana poglavja iz specialne psihologije in psihodiagnostike 15 ur 3. Izbrana poglavja iz psihomotorike * 15 ur 5. OBVEZNOSTI K ANDI D ATO V Udeleženci študija opravljajo po ^n ustpi izpit iz vsakega predmeta. Sestavni del ocene pri metodikah je tudi ocena praktičnega nastopa ali priprave nanj. B Za duševno prizadete: 4. Izbrana poglavja specialne pedagogike DP 15 ur 5. Izbrana poglavja specialne didaktike in metodike DP 15 ur Skupaj A + B 75 ur C Za osebe s telesnimi motnjami: 4. Izbrana poglavja specialne pedagogike FIBO 15 ur 5. Izbrana poglavja specialne didaktike in metodike FIBO 15 ur Skupaj A + C 75 ur Č Za slušno prizadete: » 4. Izbrana poglavja surdo- in avdiopedagogike 15 ur 5. Izbrana poglavja surdo-didaktike in surdo-metodike 15 ur Skupaj A + Č 75 ur D Za slepe in slabovidne: 4. Izbrana poglavja iz tiflopedagogike 15 ur 5. Izbrana poglavja iz tiflodidaktike in tiflometodike 15 ur Skupaj A + D 75 ur 6. POSEBNOSTI • v’ ' . - Kadrovski pogoji Program lahko izvajajo visokošolski učitelji,habilitirani za ustrezne navedene predmete. -r • . ’ . . v ■. Materialni pogoji Potrebe so standardizirane predavalnice, v katerih je mogoče uporabljati avdiovizualne aparature. Navodila za izvajanje Izobraževanje po tem programu bo obsegalo predavanja in vaje. Organizirano bo ob koncu tedna. Predmeti izskupine A bodo za vse skupine podani kot predavanja. » Iz predmetov za izbrano kategorijo bodo predavanja tedaj, če bo prijavljenih najmanj 15 kandidatov. Za manjše skupineudeležencev programa bodo na-voljo individualne konzultacije. E Za vedenjsko in osebnostno motene: 4. Izbrana poglavja iz specialne pedagogike MVO 15 ur 5. Izbrana poglavja iz specialne didaktike šolskega dela z učenci z MVO 15 ur Skupaj A + E 75 ur 7. ZAKLJUČEK ŠTUDIJA Pedagoška akademija izda udeležencu izobraževanja potrdilo o končanem programu tedaj, ko ta opravi vse obveznosti. * ( Vzgojno-izobraževalni program za pridobitev specialno pedagoške izobrazbe za delo v srednjem izobraževanju 1. UVOD V?gojno-izobraževalni program izpopolnjevanja za pridobitev specialno pedagoške izobrazbe je namenjen delav cem z višjo ali visoko izobrazbo, ki želijo oprav Ijati vzgojno-izobražev alno delo v usmerjenem izobražev anju srednje stopnje z duševno telesno, slušno prizadetimi, s slepimi in slabovidnimi ter z otroki in mladostniki z motnjami v vedenju in osebnosti, pa ni majo speci alno pedagoške izobrazbe. 2. PREDMETNIK Program za pridobitev specialne pedagoške izobrazbe obsega A Za vse vrste motenosti: 1. Izbrana poglavja iz specialne pedagogike razvojno motenih 20 ur 2. Izbrana poglavja iz specialne psihologije in psihodiagnostike 20 ur B Za duševno prizadete: 3. Izbrana poglavja iz specialne pedagogike DP 20 ur 4. Izbrana poglavja iz specialne didaktike in metodike DP 20 ur Skupaj A + B 80 ur C Za osejve s telesnimi motnjami: 3. Izbrana poglav ja iz specialne pedagogike KIBO 20 ur 4. Izbrana poglavja iz specialne didaktike in metodike EIBO 20 ur Skupaj A + C 80 ur Č Za slušno prizadete: 3. Izbraiia poglavja iz surdo-in avdiopedagogike 20 ur 4. Izbrana poglavja iz surdodidaktike in surdometodike 20 ur Skupaj A + Č 80 ur D Za slepe in slabovidne: 3. Izbrana poglavja iz tiflopedagogike 20 ur 4. Izbrana poglavja iz tiflodidaktike in tiflometodike 20 ur Skupaj A + D 80 ur E Za vedenjsko in osebnostno motene: 3. Izbrana poglavja iz specialne pedagogike iMVO 20 ur 4. Izbrana poglav ja iz specialne didaktike šolskega dela z učenci z ,MVO 20 ur . ' Skupaj A + E 80 ur 3. TRAJANJE ŠTUDIJA: eno študijsko leto 4. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V program spopolnjevanja za pridobitev specialno pedagoške.izobrazbe se lahko vpišejo učitelji z višjo ali visoko izobrazbo, ki poučujejo v srednjem usmerjenem izobraževanju duševno, telesno, slušno'prizadete, slepe in slabovidne ter učence z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami, pa nimajo specialne pedagoške izobrazbe. 5. OBVEZNOSTI KANDIDATOV Udeleženci študija opravijo po en ustni izpit iz vsakega.predmeta. Sestavni del ocene pri metodikah je tudi ocena praktičnega nastopa ali priprave nanj. 6. POSEBNOSTI Kadrovski pogoji ) ■ Programe lahko izvajajo visokošolski učitelji, habilitirani za ustrezne navedene predmete. Materialni pogoji Potrebe so standardizirane predavalnice, v katerih je mogoče uporabljati avdiovizualne aparature. Navodila za izvajanje Izobraževanje po tem programu bo obsegalo predavanja in vaje. Organizirano bo ob koncu tedna. Predmeti izskupine A bodoza vse skupine podani kot predavanja. Iz predmetov za izbrano kategorijo bpdo predavanja tedaj, če bo prijavljenih najmanj 15 kandidatov. Za manjše skupine udeležencev programa bodo na voljo individualne konzultacije. 7. ZAKLJUČEK ŠTUDIJA • Pedagoška akademija izda udeležencu izobraževanja potrdilo o končanem programu tedaj, ko ta opravi vse obveznosti. r UAKMkDm RAZPISI' del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah ^ORUŽENE OSNOVNE ŠOLE o.sol.o. [ozd osnovna pola i ranja vrunča celje — hudima, CELJE, Mariborska 125 izpisuje za nedoločen čas dela in naloge " UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE " UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE " UČITELJA GLASBENE VZGOJE Pogoj: profesor ali predmetni učitelj ustrezne smeri, za učitelja glasbene vzgoje dodatno še igranje harmonike. Praksa zaželena. —-..........--- ........ . ________________________ J^otnisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE Ponovno razpisuje prosta dela in naloge: *a centralno šolo v Kočevju: " UČITELJA GLASBENE VZGOJE (poln delovni čas) za nedoločen čas " UČITELJA GLASBENE VZGOJE (polovični delovni čas) za nedoločen čas " UČITELJA TELESNE VZGOJE v 4. r. za določen čas " UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas " UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - nedoločen delovni čas " VODJO PREHRANE S POUČEVANJEM GOSPODINJSTVA — nedoločen čas " UČITELJA ZGODOVINE, ZEMLJEPISA IN DMV — nedoločen čas " UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas UČITELJA V ODDELKU PB v 5. r. za nedoločen čas Snovanj ni. Osebni dohodki po pravilniku. podružnično šolo Struge " UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (polovičen delovni čas) Na voljo je stanovanje v šolski stavbi in dodatek za težje delovno mesto. *a podružnično šolo v Podpreski " UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, ki bo poučeval še druge predmete na predmetni stopnji do polne učne obveznosti Stanovanja ni. kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 neh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku mka za prijavo. °SNOVNA ŠOLA BOJANA ILICHA, MARIBOR, Mladinska 13 OSNOVNA ŠOLA RUDI MAHNIČ-BRKINC PREG ARJE, 66243 OBROV razpisuje prosta dela in naloge: — RAVNATEUA Pogoji: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena ZOŠ — strokovni izpit — pet let prakse po opravljenem strokovnem izpitu — organizacijske in vodstvene sposobnosti Dela in naloge ravnatelja bo izbrani kandidat dopolnjeval še s poučevanjem SN, DMV, GO, LV, vodenjem šolske knjižnice, vodenjem šolske prehrane. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sklepu sveta šole. Nastop dela 1. 9. 1985. OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ TRZIN V USTANAVLJANJU, Trzin, Mengeška 7/B, 61234 Mengeš razpisuje dela in naloge: — 2 UČITELJEV VODIJ OPB, učitelj razrednega pouka — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU ali P — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1985. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE SREDIŠČE OB DRAVI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU, za nedoločen čas ' Začetek dela 1. 9. 1985 Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA SREDIŠČE OB DRAVI, 62277 SREDIŠČE OB DRAVI. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po poteku roka za prija-vo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MAKSA PEČARJA, 61231 LJUBLJANA-ČRNUČE, Črnuška 9 razpisuje prosta dela in naloge Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu OSNOVNE ŠOLE DOLOMITSKI ODRED POLHOV GRADEC razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA za razredni pouk — UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA, PA za razredni pouk — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli v Šentjoštu, PA za razredni pouk za določen čas: — UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški), I. stopnja FTK -VŠTK Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHMŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA, Veljka Vlahoviča 12 r az p i s u j e po sklepu sveta delegacije delavcev v svetu SCTPU prosta dela m naloge za šolsko leto 1985/86 A Za nedoločen čas s polno učno obveznostjo: L UČITELJA Sl.OVENSKEGA IN/ANGLEŠKEGA JEZIKA 2. DVEH UČITELJEV MATEMATIKE 3. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE 4. TREH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v VIPTekstilni konfekcionar 5. DVANAJSTIH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v VIP Kovinarstvo 6. TREH UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV v VIP Tekstilni konfekcionar B Za določen čas s polno učno obveznostjo: 1. UČITELJA MATEMATIKE 2. DVEH UČITELJEV NEMŠKEGA JEZIKA 3. UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE 4. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV v VIP Kovinarstvo C Za določen čas s polovično učno obveznostjo: 1. UČITELJA EKONOMIKE IN DRUŽBOSLOVJA Č Pogoji: A/l do 3 — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri A/4 do 5 — visoka izobrazba-ustrezne smeri in prej končana poklicna šola A/6 — diplomiran inženir tekstilne konfekcije B/l do 2 — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri B/3 — diplomiran elektroinženir B/4 — diplomiran strojni inženir C/l — diplomiran ekonomist Opisuje prosta dela in naloge: ^ UČITELJA KEMIJE, PRU za manj kot poln delovni čas. Delo je za določen čas od 1. septembra do 31. avgusta 1986. ^ UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU za manj kot poln delovni čas od 1. septembra 1985 do 31. avgusta 1986. b- lsne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema šola 15 dni P0 objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 10 dneh P° izbiri. ^°misija za delovna razmerja u$NoVNE ŠOLE MATIJE BLEJCA MATEVŽA, MENGEŠ izpisuje dela in naloge " UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PR« ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P za nedoločen. čas s polnim delovnim časom Stanovanj ni! andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 nen po objavi razpisa. Svet ^SNOVNE ŠOLE NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ LJUB-lJANA, Šaranovičeva 7 za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V COŠ; pogoj: učitelj ali razredni učitelj; začetek dela 1. 9. 1985 za določen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V COŠ; pogoj: učitelj ali razredni učitelj; začetek dela: 1. 9. 1985 (nadomeščanje delavke, ki je v bolniški) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V COŠ; pogoj: učitelj ali razredni učitelj; začetek dela: 8.12.1985 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA TELESNE VZGOJE V COŠ; pogoj: PRU ali P telesne vzgoje; začetek dela: -15. 10. 1985 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA; pogoj: PRU ali P angleškega jezika; začetek dela: 20. 10. 1985 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisana naslov šole. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija ne bo obravnavala vlog brez dokazi). Stanovanj ni. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA ROGATEC razpisuje za nedoločen čas s polni m delovni m časom prosta dela i n naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoj: končana PA. Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1985. Kandidati naj pošljejo ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisana naslov: Srednješolski center tehni-ško-pedagoške usmeritve. Naselje Veljka Vlahoviča 12, Murska Sobota, telefon 21-351. OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polno obveznostjo — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polno obveznostjo — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas s polovično delovno obveznostjo 2 UČI1ELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polno obveznostjo — UČilELJA SLOVENSKEGA JE .KA za določen čas s polno obveznostjo — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavk, ki bosta na porodniškem dopustu: 1 učitelja do 19. 12. 1985 in 1 učitelja do 31. 12. 1985) — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za določen čas s polovično delovno obveznostjo Začetek dela 1. septembra 1985. Šola nima stanovanj. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Trbovlje, Leninov trg 6. razpisuje dela in naloge: " UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU, P za nedoločen cas s polnim delovnim časom. pretek dela: 1. septembra 1985 hjave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela sprejemamo po objavi razpisa. Začetek dela: 1. septembra 1985. Na voljo bo družinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIO Šmarje pri Jelšah, TOZD Osnovna šola Edvarda Kardelja Rogatec, 63252 Rogatec. * 4 ^ŽD OSNOVNE ŠOLE FRANA KRANJCA CELJE, Opisuje dela in naloge " UČITELJA GLASBENE VZGOJE - PRU - za nedoločen čas 5 Polnim delovnim časom. V učno obveznost spada tudi vodenje 3 Pevskih zborov. Zbor delavcev - GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA p-a. ponovno razpisuje prosta dela in naloge — POSLOVODNEGA ORGANA — RAVNATELJA Pogoji: Kandidati morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glas-benoizobraževainega zavoda, najmanj 5 let delovnih Izkušenj na glasbeno-pedagoškem področju in opravljen strokovni izpit ter ustrezati pogojem družbenega dogovora o kadrovski politiki. p^stop dela je 1. 9. 1985, Stanovanja ni. ^JJave sprejemamo 8 dni po objav i razpisa. ridndidate bomo obv estili o izidu razpisa v 15 dneh po oprav ljeni izbi- Delovno razmerje bodo sklenili z novim šolskim letom (1.9. 1985) za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni pisno v 15 dneh po opravljeni izbiri. Po sklepu komisije za delovna razmerja * OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA RAVNE NA KOROŠKEM razpisujemo prosta dela in naloge — PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke v bolniški — do n jene vrnitve) s polnim delovnim časom; začetek dela je v septembru. Pogoj: končana PA smer matematika-fi?ika ali filozofska fakulteta 1. ali II. stopnje ustrezne smeri. — PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom: začetek dela je v septembru 1985. Pogoj: končana PA, smer matematika-fizika ali filozofska fakulteta i. ali II. stopnje ustrezne smeri. —- PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za'določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom; začetek dela je septembra 19S5. Pogoj: končana PA, smer tehnična vzgoja-fizika ali filozofska fakulteta i. ali II. stopnje ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, Gozdarska pot 11, z oznako »komisiji za delovna razmerja«. Komisija za medsebojna delovna razmerja Razpisna komisija 7 * * * Komisija ža delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI OSNOVNE ŠOLE PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI ŠOLSKEGA CENTRA VOJVODINA TOLMIN razpisuje dela in naloge razpisuje prosta dela in naloge razpisuje dela in naloge. — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, P Delo se združuje za nedoločen čas. Na voljo je soba v domu učencev. Prijave sprejemamo >S dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA, Cesta 9. avgusta 44, ZAGORJE OB SAVI razpisuje dela in naloge — UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj je višja ali visoka izobrazba. Na voljo je garsonjera. Prijave z dokazili pošljite razpisni komisiji tozda v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Začetek dela: 1. septembra 1985. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER, 61351 BREZOVICA, Dragomer, Šolska cesta 1 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela: 1. septembra 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Šola je tik ob glavni cesti Ljubljana—Vrhnika, lOkm iz Ljubljane. Zelo dobre prometne zveze. Na voljo je stanovanje. Svet VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA TITOVO VELENJE razpisuje dela in naloge 1. VODJE ENOTE»VRTILJAK« (reelekcija) za nedoločen čas 2. VODJE ODDELKOV DRUŽINSKEGA VARSTVA za polovičen delovni čas Pogoji: Kandidati pod 1 in 2 morajo imeti: — končano srednjo vzgojiteljsko šolo — organizacijske in strokovne sposobnosti. Prijave pošljite svetu Vzgojno-varstvenega zavoda Velenje, Prešernova 3, v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA TITOVO VELENJE razpisuje prosta dela in naloge 1. DESETIH VZGOJITELJEV za nedoločen čas 2. SEDMIH VARUHINJ za nedoločen čas 3. VARUHINJE za določen čas Pogoji pod 1: končana srednja vzgojiteljska šola. Pogoji pod 2 in 3: končana šola za varuhinje ali končana šola za vzgojitelje. Prijave pošljite komisiji za delovna razmerja Vzgojno-varstvbnega zavoda Velenje, Prešernova 3, v 15 dneh po objavi razpisa. najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU za nedoločen čas Stanovanja ni. Prijave zdokazili o izobrazbi pošljite razpisni komisiji pri Osnovni šoli Žiri. . Po sklepu sveta- * TOZD VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA JANKO HERMAN ŽALEC razpisuje razpisna komisija TOZD VVZ prosta dela in naloge: 1. VODJA VVE Prebold z dislociranimi oddelki 2. VODJA VVE Polzela z dislociranimi oddelki Kandidati za prevzem del in nalog pod 1 in 2 morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje: — biti morajo vzgojitelji, učitelji ali strokovni delavci v Skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali z Zakonom o osnovni šoli in Statutom TOZD in — imeti 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strpkovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Poleg tega, da izpolnjujejo naštete pogoje, morajo kandidati da bodo s svojim delom pripomogli k uresničevanju sredstev in nalog VVZ . — biti dejavni in imeti pozitiven odnos do samoupravljanja, tradicij socialistične revolucije in do družbenih interesov. Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Prijave z dokazili pošljite najkasneje v 15 dneh po izidu razpisa razpisni komisiji tozda VVZ Janko Herman Žalec. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja TOZD OSNOVNE ŠOLE FRANKOLOVO razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN TELESNE VZGOJE za nedoločen čas, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poučevanjem kemije. — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE,za nedoločen čas, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poučevanjem likovne vzgoje. Začetek dela: 1. 9. 1985. Na voljo je enosobno stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JANKO KERSNIK BRDO, LUKOVICA razpisuje prosta dela in naloge ZA CENTRALNO ŠOLO BRDO — UČITELJA KEMIJE, P ali PRU za določen čas s polovičnim delovnim časom, opravljen strokovni izpit. Začetek dela: 1. 9. 1985. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisnem roku. V SREDNJI ŠOLI UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, P za nedoločen čas* polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE, P za določen čas (od 1. 9. 1985 do 31.8' 1986) s polovičnim delovnim časom — UČITELJA OTP, inženir strojništva ali elektrotehnike za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom - UČITELJA FRANCOSKEGA JEZIKA, P za določen čas (od 1 9. 1985 do 31. 8. 1986) s polovičnim delovnim časom — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, obramboslovec za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom V OSNOVNI ŠOLI UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čass polovičnim delovnim časom V GLASBENI ŠOLI UČITELJA KLAVIRJA za pouk v zunanjih oddelkih Most n1 Soči in Kobarid, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnii" časom UČITELJA KLAVIRJA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost* poukom kitare ali harmonike, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 2 UČITELJEV KLAVIRJA IN HARMONIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA VIOLINE IN KITARE, PRU ali P za nedoločen ča* s polnim delovnim časom 1 "? , Sl t./'* ;■ s * . ; Prevzem vseh razpisanih del in nalog: 1. 9. 1985. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center »Vojvodina« Tolmin — komisija za delovna razmerja, Tolmin, Dijaška 12b. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa. Stanovanja ni. 1. Svet ZAVODA ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MIHA PINTEP DOBRNA r azp i su j e po določilih statuta in na podlagi sklepa prosta dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 32. člena Zakona o usposabljanju otrok z motnjami v duševnem razvoju in imeti: končano visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri — 5 let delovnih izkušenj z duševno prizadetimi otroki — ugrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti. Predložiti morajo tudi zasnovo razvojnega programa. Izbrani kandidat bo opravljal naloge od 15. 10. 1985 do 15. 10. 1989' Stanovanja ni. 2. Svet ZAVODA ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MIHA PINTES DOBRNA razpisuje dela in naloge — 2 UČITELJEV za oddelke delovnega usposabljanja, specialni pedagog, smer DPO, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1985 — 3 VZGOJITELJEV za oddelke delovnega usposabljanja, specialni pedagog, smer DPO, za nedoločen čas s polnim delovnih časom; začetek dela 1. 9. 1985 Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev P dni po objavi razpisa nanaslov: Zavod za delovno usposabljanje Mih* Pinter, Lokovina 10, 63204 Dobrna. " Komisija za medsebojna delovna razmerja Svet 3SNOVNE ŠOLE VLADO MIKLAVC VRHOVCI LJUBLJANA OSNOVNE SOLE SREČKA KOSOVELA SEŽANA Cesta na Bokalce 1 razpisuje prosta dela in naloge razpisu je prosta dela in naloge vzgojno-izobraževalni zavod Šentjur pri celju razpisuje prosta dela in naloge za TOZD OJ VOVNA ŠOLA BLAŽ A KOCENA PONIKVA — UČITELJA GLASBENE VZGOJE (12 ur) za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA SLIVNICA PRI CELJU — UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas. Poleg rednega dela tudi popoldansko in večerno delo v TVD Partizan. Prednost pri sprejemu imajo štipendisti občine Šentjur. Stanovanja ni. — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom Stanovanja ni. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana — za svet šole. Žačetek dela je 1. 9. 1985. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po končani izbiri. Svet OSNOVNE ŠOLE II. GRUPE ODREDOV MOZIRJE razpisuje prosta dela in naloge TOZD OSNOVNA ŠOLA KOZJANSKI ODRED PLANINA PRI SEVNICI — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval učno obveznost z drugimi predmeti za določen čas (od 1. 9. 1985 do 3. 5. 1986 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom — UČTIELJA TEHNIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9/1985 TOZD OSNOVNA ŠOLA MILOŠA ZIDANŠKA DRAMLJE — UČITELJA TELESNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov, za nedoločen čas _— UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno .obveznost na drugi šoli v občini Šentjur, za nedoločen čas —* UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval obveznost na.dAigi šoli v občini Šentjur; za nadomeščanje,delavke, ki bo na porodniškem dopustu, za določen čas ' , . . / — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za šolsko leto 1985/86, za določen čas — PREDMETNEGA UČITELJA GLASBENEGA POUKA za .. nedoločen čas s polnim delovnim časom — PREDMETNEGA UČITELJA ZGODOVINE za določen čas (šolsko leto 1985/86) s polnim delovnim časom — PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustil) s polnim delov nim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (šolsko leto 1985/86) s polnim delovnim časom Z izbranimi’k'žhdidafi za V’S4‘rkzpisafta dela in naloge bomo sklenil delovno razmerje s 1, 9. 198,5, Kandidati naj pošljejo prijave z'ustreznimi dokazili o strokovnosti ' 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Mozirje. O izbiri jih bomo obvestili v ^0 dneh pp,poteku razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BORIS^KIDRIČA LJUBLJANA, Matjaževa razpisuje prosta dela in naloge — 'UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s pol nim delovnim časom Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v Pro- Pogoji: P ali PRU matematike in fizike, svetnem delavcu tdždn, v katerem želite združevati svoje delo. Začetek dela: 1. 9. 1985. Kandidati bodo ob)-čščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za zbira- Prijave bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa. ---------------------------—^.Kandjdate^bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa. — UČII ELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1. 9. 1985. — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P ’ Delo se združuje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Začetek dela: 1. 9. 1985. Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TONČKE ČE ČEVE CELJE razpisuje prosta dela in naloge — 2 VZGOJITELJIC v programih za otroke v krajevni skupnosti, z* določen čas s polnim delovnim časom (za čas, ko bo potekal prO' gram) Pogoji: končana vzgojiteljska šola, opravljen strokovni izpit in -leti delovnih izkušenj. — 3 VZGOJITELJIC PRIPRAVNIC, za določen čas s polnim delovnim časom (do izteka pripravniške dobe) Pogoj: končana vzgojiteljska šola. Kandidati naj pošljejo prijave Z'dokazili' d strokovni izobrazbi v 1-dneh po objavi razpisa na naslov: VVO Tončke Čečeve, Mariborsk1 43, Celje. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa^ izbiri. . - - Komisija,za delovna razmerja.pri ,■ m ■ TOZDU OSNOVNA ŠOLA MILAN MAJCEN ŠENTJANŽ . z : razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA TELESNE VZGOJE; PRU, poln delovni čas, za nedoločen čas. J Začetek dela za razpisana dela in naloge je 1. 9. 1985. Prijave pošljite v 10 dneh pc objavi razpisa na TOZD'Osnovna šoiJ Milan Majcen Šentjanž. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in živ' Ijenjepiš. V kraju ni stanovanj. Kandidati bodo-obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po potek11 razpisnega roka. ^misija za delovna razmerja OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD Komisija za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Prešernove brigade Železniki murska sobota, Trstenjakova 73, osnovne šole šalovci izpisuje prosta dela in naloge: na podlagi sklepa: razpisuje prosta dela in naloge nedoločen čas s polnim delovnim časom: " UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P " UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P " SOCIALNEGA DELAVCA nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: " UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na PŠ Sorica, PRU ali U *a določen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Pogoji: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri, opravljen strokovni izpit. j~ačetek dela 1. 9. 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. JflO BREŽICE TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV RIBARJEV »Režice izpisuje dela in naloge ^ ŠOLSKEGA PEDAGOGA, P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom " 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja od 1. do 4. razreda, za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA NEMŠČINE, PRU ali P, za poučevanje fakultativnega pouka nemščine, z delno obveznostjo v oddelku podaljšanega bivanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom PREDMETNEGA UČITELJA, PRU ali P, za delo v oddelku podaljšanega bivanja (5. in 6. razred), za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo obvladati slovenščino. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Osnovna šola bratov Ribarjev Brežice v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh. Stanovanj nimamo. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE SREBRNIČ DESKLE izpisuje prosta dela in naloge " 2 UČITELJEV ZA VODENJE ODDELKOV PODALJŠANEGA BIVANJA, za določen čas (od 1.9.1985do31. 8.1986)s polnim delovnim časom " UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P telesne vzgoje, za nedoločen čas; začetek dela 1. 9. 1985 Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo šole 15 ^ni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 nneh po opravljeni izbiri. 1. Sveta zavoda, razpisuje dela in naloge (reelekcije) — RAVNATELJA zavoda — RAVNATELJA Osnovne šole Dane Šumenjak — RAVNATELJA Osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh — RAVNATELJA Osnovne šole Edvard Kardelj — RAVNATELJA Osnovne šole Prekmurske brigade Vsak od kandidatov mora izpolnjevati splošne, z Zakonom o združenem delu, Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini določene pogoje: — da je učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena ZOŠ, ali šolski svetovalni delavec z ustrezno višjo ali visoko izobrazbo v svoji stroki; — da ima strokovni izpit; — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, ravnatelj zavoda pa 10 let delovnih izkušenj in 3 leta pri opravljanju poslovodnih funkcij; — da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije in samoupravljanja; — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi razpisa tajništvu zavoda — za razpisno komisijo. 2. Komisije za delovna razmerja, razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU ali P s polnim delovnim časom in za določen čas — UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P s krajšim delovnim časom in za določen čas — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE PRU s krajšim delovnim časom in za določen čas — UČITELJA GOSPODINJSTV A IN BIOLOGIJE, PRU s polnim delovnim časom in za nedoločen čas — KNJIŽNIČARJA, KONČANA PA knjižničarstva — slov. jezik, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, POGOJ U ali PRU, s krajšim delovnim časom in za določen čas. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa tajništvu zavoda. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, Ljubljanska c. 61 razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA TROBIL — Domžale, Mengeš, Moravče — UČITELJA KITARE — Mengeš, Radomlje — UČITELJA IZRAZNEGA PLESA IN NAUKA O GLASBI — Mengeš, Domžale — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA — Moravče, Dob — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA — Brdo, Radomlje, Mengeš za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA HARMONIKE — Radomlje, Moravče — UČITELJA BLOKFLAVTE IN CITER — Radomlje — UČITELJA KITARE — Brdo, Moravče Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja glasbe na glasbeni šoli in imajo ustrezno strokovno izobrazbo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. ŠOLSKI CENTER SEVNICA Komisija za medsebojna delovna razmerja Tozd osnovna šola boštanj osnovne šole alojz kebe Ljubljana Šentvid izpisuje prosta dela in naloge UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 10. 1985. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ LJUBLJANA, Oolenjska cesta 20 rOpisuje prosta dela in naloge " UČITELJA GOSPODINJSTVA — VODJA ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom Pogoj. PRU ali P " UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U, za nedolo čen čas s trimesečnim poskusnim delom Š°la sprejema prijave 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju Prijav. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA MARIBOR, Cankarjeva 5 razpisuje dela in naloge - UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska), za nedoločen čas " UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) " UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) ~~ UČITEUA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU razrednega pouka, za nedoločen čas ~~ UČITELJA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU razrednega pouka, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) UČITELJA za delo v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli Košaki, PRU razrednega pouka, za polovični delovni čas ^rednost: vodenje interesnih dejavnosti po dogovoru. razpisuje dela in naloge — UČITELJA SLOVENŠČINE v štirih oddelkih, ki bo urejal tudi šolsko glasilo in vodil obrambni krožek, za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC BELŠAK BUČKOVCI razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, za nedoločen čas — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, za nedoločen čas Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo izbrali v 10 dneh po poteku razpisnega roka. Na voljo je družinsko stanovanje. ŠOLSKI CENTER SEVNICA TOZD OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje po sklepu delegacije izvajalcev sveta šole dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas (od 1. 9. 1985 do 30. 6. 1986) s polnim delovnim časom — UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom' začetek dela 1. 9. 1985 — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, P ali PRU, za določen čas (od 1. 9. 1985 do 30. 6. 1986) s polnim delovnim časom — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za delo na enoti Bučka, za določen čas (od 1. 9. 1985 do 13. 2. 1986) s polnim delovnim časom — UČITEUA BIOLOGIJE, P ali PRU, za določen čas (od 1. 9. 1985 do 30. 6. 1986) s polovičnim delovnim časom — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, P ali PRU, za določen čas (od 1. 9. 1985 do 30. 6. 1986) s polovičnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka. — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU — UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, PRU za nepoln delovni čas (11 ur na teden) Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, komisija za medsebojna razmerja delavcev razpisuje prosta dela in naloge za: — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, profesor, za nedoločen čas — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, profesor, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA ŠTM, visoka izobrazba, za nedoločen čas, polovična učna obveznost — UČITELJA STM, visoka izobrazba, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA TELESNE VZGOJE, profesor, za nedoločen čas — UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE, visoka izobrazba, za nedoločen čas, polovična učna obveznost — UČITELJA BIOLOGIJE, profesor, za nedoločen čas, tri četrtine učne obveznosti — UČITELJA STROJNIŠKIH PREDMETOV, dipl. inž. stroj., za nedoločen čcis — DVA UČITELJA ELEKTRO PREDMETOV (elektroenergetika), dipl. inž. el., za nedoločen čas — UČITELJA FIZIKE, visoka izobrazba, za nedoločen čas — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, visoka izobrazba, za nedoločen čas — LABORANTA ZA FI, KE, BI, srednja izobrazba, za nedoločen C3S — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA STROJNE SMERI (znanje iz livarstva) višja izobrazba, za nedoločen čas — ŠTIRIH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA, višja izobrazba, strojna obdelava, za nedoločen čas — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA, elektronika, višja izobrazba, za nedoločen čas. Učitelji praktičnega pouka morajo imeti poleg višje izobrazbe najmanj tri leta ustrezne prakse in opravljeno poklicno šolo ustrezne stroke. Za učitelja praktičnega pouka se lahko prijavijo tudi kandidati s srednjo izobrazbo, če bodo študirali ob delu na višji stopnji. Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in s pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola Krško, Kočevarjev trg 1, 68270 KRŠKO. Prijavi priložite kratek opis vašega dosedanjega dela in dokazila o izobrazbi. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja SREDNJE KOVINARSKE IN USNJARSKE ŠOLE DOMŽALE razpisuje dela in naloge — VODJE ŠOLSKIH DELAVNIC ZA KOVINARSKOPREDE-LOVALNO USMERITEV — VODJE ŠOLSKIH DELAVNIC ZA USNJARSKOPREDE-LOVALNO USMERITEV Pogoji: višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi na naslov: Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale, Ljubljanska cesta 105, v 8 dneh po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MARTINA KOŽELJA DOB PRI DOMŽALAH razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1985 Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh. VIO OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge za TOZD OSNOVNA ŠOLA KATJA RUPENA NOVO MESTO, Cesta herojev 1 — UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas, PRU ali P — UČITEUA SLOVENŠČINE IN ZGODOVINE, za nedoločen čas PRU ali P — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas, PRU za TOZD OSNOVNA ŠOLA JANEZ TRDINA STOPIČE — UČITEUA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, PRU ali P za TOZD OSNOVNA ŠOLA MILKA ŠOB AR-NATAŠA, Šmihel 2, NOVO MESTO — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, PRU ali P — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas, PRU ali P — POMOČNIKA RAVNATELJA za 4 leta Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli. Začetek dela je 1. 9. 1985. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa neposredno tistemu tozdu, v katerem želite delati. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri. TRAJANJE ZAPOSLITVE ZA DOLOČEN ČAS Na naši foli imamo nekaj delavcev zaposlenih za določen čas. Ali je treba pogodbo skleniti za čas od I. septembra do 31. avgusta naslednjega leta ali od I. septembra do 30. junija naslednjega leta s tem, da ima delavec še pravico do plačanega enomesečnega letnega dopusta? V drugem primeru mu osebni dohodek za avgust ne pripada. Odgovor — Zakon o osnovni šoli določa, da se šolsko leto začne 1. septembra in konča 31. avgusta. Pri razporejanju delovnega časa učiteljev je treba upoštevati tako program življenja in dela osnovne šole kot delovni načrt in šolski koledar, ki ga izda za vzgojo in izobraževanje pristojen republiški upravni organ in s katerim se določi razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela, pouka proste dneve in trajanje razporeditve šolskih počitnic v šolskem letu. Glede na določbo Zakona o delovnih razmerjih, da se letni dopust učnega in vzgoj,-nega osebja v vzgojno-izobraže-valnih organizacijah praviloma izrabi med letnimi šolskimi počitnicami in glede na to, da vzgojno-izobraževalno delo učiteljev v osnovni šoli ni le neposredno vzgojno-izobraževalno delo učiteljev v osnovni šoli ni le neposredno vzgojno-izobraževalno delo z učenci, ampak tudi vsa priprava na to in drugo delo v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom je treba delavca sprejeti za tisti določen čas, ki je potreben, da se opravi celotno delo, upoštevati pa je treba tudi pravico do letnega dopusta v skladu s samoupravnim aktom šole in zakonom. Kadar se sklepa delovno razmerje na podlagi 27. člena Zakona o delovnih razmerjih, torej če nobeden izmed prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje razpisnih pogojev, naj se z delavcem sklene delovno razmerje za čas šolskega leta, to je od 1. septembra do 31. avgusta. Na vprašanja odgovarja ROSVTTA TOPLAK, samostojna svetovalka Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo DO KDAJ STROKOVNI IZPIT, KADAR JE PRIPRAVNIK ZAPOSLEN S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM? Opravljam dela in naloge učitelja v osnovni šoli s polovičnim delovnim časom. V kakšnem roku moram opraviti strokovni izpit? Odgovor — Po določbi 102. člena Zakona o osnovni šoli traja pripravniška doba eno leto. Po določbi 103. člena istega zakona pa pripravniku oziroma delavcu v osnovni šoli, ki ne opravi strokovnega izpita v dveh letih po začetku dela v osnovni šoli, preneha delovno razmerje. Čas enega leta ali dveh let od začetka dela v osnovni šoli se šteje koledarsko; to pomeni, da mora tudi delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, opraviti strokovni izpit najpozneje v dveh letih. SAMOUPRAVNE PRAVICE PRI ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS Sem v delovnem razmerju za določen čas. Nekateri člani kolektiva mi oporekajo pravico, da sem član sveta šole? Ali imajo prav? Odgovor — Stališče delavcev, da ne smete biti član sveta je v nasprotju s 493. členom Zakona o združenem delu. Po določbi tega člena ima pravico voliti in biti voljen za delegata v delavski svet (organ upravljanja) vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje. To pomeni, da zakon ne dela razlike med tistimi, ki so v delovnem razmerju za nedoločen čas, in tistimi, ki so v delovnem razmerju za določen čas, ampak je pogoj le sklenitev delovnega razmerja. Enako velja tudi za delavce, ki so v delovnem razmerju z nepolnim delovnim časom. RAZPIS Festival Kurirček Maribor razpisuje za leto 1985 literarne nagrade za krajše prozne sestavke, pesmi in dramski prizor s tematiko iz naše revolucije: 1. Pesem za otroke 2. Prozni sestavek (črtica za otroke) 3. Kratek dramski prizor (oziroma skeč — primeren za otroke) 1. nagrada 2. nagrada 1. nagrada 2. nagrada 1. nagrada 2. nagrada 12.000 10.000 12.000 10.000 12.000 10.000 Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ. Razpis je anonimen. Pisne prispevke je treba opremiti z geslom, popolne naslove pa priložiti v zaprtih ovojnicah. Žirija bo upoštevala le tiste prispevke, ki jim bo priložena zaprta ovojnica z razrešeno šifro. Zaželeno je, da avtorji pošljejo vsaj tri kopije. Rokopisov ne vračamo. Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki Festivala kurirček. Prispevke pošljite do vključno 25. novembra 1985 na naslov: FESTIVAL KURIRČEK, Tomšičeva 45, 62000 MARIBOR ta', Mikloš Feher Usoda neizprosno redči tudi naše učiteljske vrste. Tako nam je nenadoma iztrgala delovnega tovariša in vzornega učitelja in vzgojitelja. Rodil se je 3. 12. 1936 v Ne-mešnepu na Madžarskem, maturiral pa je na učiteljišču v Mariboru. Učiteljsko pot je začel pred 28 leti in postal pravi ljudski učitelj. Goričko, njegov službeni kraj v Domanjševcih na dvojezični šoli, kjer je ostal najplodovitejši delež njegovega življenja, je ponekod še;prepredeno z zelenimi stezami in belimi potmi. Miki, naš tovariš, naš sodelavec, jih je prehodil v skrbi za svoje učence, povezoval se je s starši in živel s krajem. Njegovi koraki so se vtisnili v lepljivo goričko zemljo, ki je ob jesenskem in pomladnem dežju zapirala dostop vsem prevoznim sredstvom. Ni se ustrašil teh poti, njegova neustavljiva moč in klic po dolžnosti sta premagovala vse težave. Njegove zamisli za napredek kraja so zapustile bogate sledove v krajevni skupnosti Križevci, kjer je deloval v krajevni samoupravni in v krajevni konferenci SZDL, ki jo je vodil polnih 10 let. Delo na dvojezičnem območju je bilo odgovorno. Opravljal ga je zavzeto in se trudil za dobro sožitje in razumevanje. Skrbno je negoval oba jezika in si še posebno prizadeval za lepo in čisto slovenščino. Bil je tudi predsednik Samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto madžarske narodnosti v občini Murska Sobota, sodeloval je v komisiji za narodnosti pri skupščini SRS in v občinski komisiji. Leta 1973 je postal član zveze komunistov, zavzeto pa je delal tudi pri Zvezi rezervnih vojaških starešin. Za svoje nesebično delo je prejel odlikovanje SFRJ — red dela s srebrnim vencem. Bil pa je predvsem učitelj in vzgojitelj. Kdor se ne rodi z ljubeznijo do tega poklica, ga ne more tako zavzeto opravljati. Njegova prijaznost do mladih nas je spominjala na dobrega in pravičnega očeta in njegovo mirno ravnanje je ukrotilo še tako razposajenega otroka. Učenci so ga spoštovali, njegovo požrtvovalnost so nagrajevali z ljubeznijo. Prizadeval se je na področju samoupravljanja v OVIZ, kjer si je kot predsednik disciplinske komisije prizadeval za pravične rešitve. Njegovo vestno in natančno delo zunaj pouka se je začelo s prvimi krožki ob šahovnicah. Izmed učencev, ki jih je bilo v Domanjševcih malo, je znal izbrati in odkriti nadarjene; ti so uspešno premagovali močne ekipe in prinašali na svojo majhno šolo velike zmage in pohvale. Ko se je preselil v Mursko Soboto, je uspešno delo s šahisti nadaljeval tudi v Krogu in na Osnovni šoli L Delal in naprezal se je veliko več, kot je bila njegova dolžnost. Svojega dela ni meril ne s časom ne z denarjem. Mar je skrit v mozaiku njegovih dejavnosti in naporov tudi kamenček, ki je na-grizel njegovo zdravje in tako sunkovito presekal to še razmeroma kratko življenje? Vprašanje ostaja brez odgovora. Od nas je odšel brez slovesa neutruden delavec, miren in spoštovan učitelj, pošten državljan in dober človek, na dolgo pot brez vrnitve. SODELAVCI Justina Krajc Priziblje čoln se v pristanišče, ugasne dneva in noči svetloba, srce spokojno sreče več ne išče, neskončen mir je v globočini groba. (Vojan T. Arhar) Letošnjega 29. marca smo se poslovili od upokojene ravnateljice Osnovne šole Stari trg pri Ložu Justine Krajc. Kot dvanajsti otrok sq je pred 77 leti rodila revnemu kmetu in obrtniku. Njena življenjska pot je bila neizmerno bogata. Potem ko je končala učiteljišče v Ljubljani, kot napredna učiteljica ni dobila zaposlitve'. V tem času je študirala na filozofski fakulteti v Ljubljani kot izredna slušateljica ruskega in slovenskega jezika. Po dveh letih čakanja je dobila službo na Osnovni šoli Blanca, v kraju, znanem kot kazensko mesto za učitelje. Po štirih letih se je vrnila službovat v domači Stari trg, da bi pomagala ostarelim staršem. Ko je leta 1941 napadel našo domovino okupator, se je že maja aktivno vključila v NOB. Ves čas je zavzeto sodelovala v NOB, zbirala material, denarno pomoč, opravljala propagandno delo, pripravljala mitinge in proslave, hkrati pa delala kot terenska tajnica. Tudi najhujše okupatorsko nasilje ni upognilo njenega zavednega slovenstva. Ko je bilo naše ozemlje 1943 osvobojeno, jo je Komisija za osvobojeno ozemlje zaposlila na Osnovni šoli Stari trg. Zaradi pogostih vpadov Nemcev in domobrancev je bila šola premeščena v Kočo vas. S kolegico Štefko Prešernovo, to so belogardisti zverinsko ubili leta 1944, je organizirala odbor RKS, ki je veliko pomagal našim ranjencem in vojski. V prvem ljudskem odboru leta 1944 so jo izvolili v socialni in prosvetni odsek. Leta po osvoboditvi ji niso prinesla počitka. Delala je vsepovsod. Ko je bila ustanovljena nižja gimnazija, je prevzela organizacijo dijaškega doma in v njem opravljala delo upravnice. Hkrati je poučevala in bila od leta 1947 ravnateljica šole. V tem času po osvoboditvi je bila tajnica KUD-a, dolgoletna odbornica TVD Partizan Loška dolina, predsednica občinskega sveta za šolstvo, organizatorica dopolnilne šole za partizanske otroke. Bila je mati mnogim sirotam, zapuščenim otrokom, ki so bili zbrani v internatu. Žrtvovala jim je ves prosti čas, večere, noči, sobote in nedelje. Svojim učencem in kolegom je znala pomagati in jih opogumljati pri delu, zato je njen lik pedagoginje vreden posnemanja. Pavla Bertoncelj skovala v Mariboru in 1952 leta maturirala. Po gimnaziji je končala dva letnika farmacije v Zagrebu. Leta 1959 je prišla z družino v Dravograd, se 1. septembra 1962 zaposlila na osnovni šoli Neznanih talcev Dravograd in ji ostala zvesta vse do prerane smrti. Ob delu in družini je končala študij biologije in kemije na Pedagoški akademiji v Mariboru ter si tako pridobila naslov predmetne učiteljice biologije in kemije. Ob uri slovesa, ko smo ,se za vedno poslovili od tovarišice Pavle, se nas je zbralo mnogo: vsi njeni, prijatelji in znanci, sodelavci, učenci in krajani. Vsi, ki smo jo spoštovali in cenili kot delavko v šoli in v kraju. Tovarišica Pavla Bertoncelj je odšla mnogo prezgodaj, še polna načrtov ih idej za delo z učenci. Šola, učiteljski zbor in učenci so ostali brez vestne, dosledne, delovne in poštene, ugledne delavke ter učiteljice. Njeno življenjsko načelo je bilo, da je treba vsako delo opraviti vestno, dosledno in kakovostno, nikoli polovičarsko. Taka je bila pri pouku, kakor tudi pri drugem delu na šoli in zunaj šole. Skozi njeno učilnico je šlo veliko rodov učencev, ki so znali najbolje ceniti njeno delo, njeno znanje, saj jim je dajala in da!? solidno osnovo za nadaljnje dA braževanje. Bila je zahtevna f stroga, vendar pravična učitelji ca; to so znali učenci ceniti, zat0 so jo spoštovali in imeli radi. Zaradi svojih sposobnosti; vestnosti in delavnosti je na šoi' opravljala, poleg svojega del* tudi različne druge naloge in zf dolžitve. Dejavna je bila v razlik nih * samoupravnih organih t1 šoli, bila je v.d. ravnatelja šoleif pomočnica ravnatelja šole z> materialno-finačna dela. Zavzeto je delala tudi zun^: šole, posebno v organih občinsk1 izobraževalne skupnosti Dravo grad. kjer je bila predsednik zbora itzvajalcev skupščine td clanica koordinacijskega odbor* za osnovnošolsko izobraževanj6 Dolga leta pa je bila tudi Pa’ čelnica civilne zaščite na šol1, skrbno in vzorno je opravljaj tudi naloge s tega področja. Za svoje zavzeto in predah delo je prejela tudi državno odli' kovanje Red dela s srebrni!11 vencem in medaljo — priznanj6 Republiškega sekretariata z* ljudsko obrambo za uspešfl0 delo na področju Ijudsk* obrambe in družbene samozaš’ čite na šoli. 1 meli smo tovarišico, učiteljih in delavko, ki je bila dobra if predana pedagoškemu deb FRANČEK VERŠNIK ....... ............i-nrr—^ 1 Anton Bukovec Sobota, 2. marca, je bila deževna in hladna, na domžalskih Žalah pa se je zbrala množica Domžalčanov vseh starosti. Želeli so se posloviti od profesorja Antona Bukovca. Veliko rodov je učil v klopeh osnovne šole ali za volanom kot inštruktor voznikov. Anton Bukovec je svoja delovna leta opravil v Domžalah, in 40 let vestnega, odgovornega in raznolikega dela ni malo. Svoje moči je razdajal Osnovni šoli Šlandrove brigade, na domžalskih cestah, v krožkih, v društvih in klubih. Rodil se je v Čezsoči na Tolminskem leta 1912. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na Filozofski fakulteti pa je končal prvo stopnjo študija kemije, mineralogije in geologije. To je bilo že pred drugo svetovno vojno, v letih gospodarske krize. Zato je občutil brezposelnost. Državno službo je dobil maja 1940 na občini Domžale. To delo je opravljal do avgusta T945. Priključil se je OF, pomagal, kjer se je le dalo, od leta 1943 je bil obveščevalec za gospodarstvo. Septembra 1945 se je zaposlil kot profesor na bežigrajski gi- mnaziji v Ljubljani, a že nasled' nje leto, septembra 1946 je bilz dekretom poslan v Domžale na nižjo gimnazijo; tam je ostal do upokojitve. V pokoj je odšel sep' tembra 1980. Njegovo zdravje jc bilo močno omajano. Po naravi je bil izredno prakti' čen in ekonomičen. Učencem je pomagal ustvarjati teoretične ij1 praktične temelje znanja iz f>' zike in kemije. Tudi njegovo zunajšolsko del° je bilo zelo praktične narave, pa| naj je imel opraviti z mladino a'1 odraslimi. Izredno se je zanimal za razvoj tehnike in se sproti seznanjals tehničnimi novostmi; radijski!1 krožkov in kluba mladih teh; nikov si ne moremo misli*!J brez Antona Bukovca. V klub*! mladih tehnikov je deloval sk0'j raj do zadnjega. Leta 1981 'r. dobil priznanje republiške koH' ference ZSM Slovenije. Življenjska in delovna pot M\ tona Bukovca je bila izredn^j uspešna. Njegovi poklicni sode") lavci ga bomo ohranili v lepe^J spominu kot delovnega, zanesi Ijivega in resnega dolgoletnegJj sodelavca. EMA NOVAK Dragan Marjanov A UČITELJI OSNOVNE ŠOLE HEROJA JANEZA HRIBARJA STARI TRG PRI LOŽU Na dravograjskem pokopališču smo se v začetku marca poslov ili od tovarišice Pavle Bertoncelj, predmetne učiteljice biologije in kemije na Osnovni šoli Neznanih talcev v Dravogradu. Rodila se je 29. 11. 1932 v Bistrici ob Sotli in tam končala tudi osnovno šolo. Gimnazijo je obi- 8. junija 1985 smo se poslovili na kromberškem pokopališču v Novi Gorici od našega Dragana Marjanova. Življenjska pot ga je vodila od Novega Sada prek Ljubljane v Novo Gorico, kjer si je ustvaril svoj topli dom. Vsako leto se je vračal v rodni Krstur in nam ljubeče pripovedoval o Vojvodini. Poln poleta in novih idej je začel delati na šoli, ki mu je bila drugi dom. Poučeval je: opisno geometrijo, mehaniko, elektriko, strojne in električne naprave, osnove tehnike in proizvodnje. Čeprav je bil inženir strojništva, je te predmete izkušeno pretkal z lesarsko stroko in znal navdušiti učence za ustvarjalno učenje. Z bogatimi izkušnjami je sodeloval pri snovanju programov v lesarski usmeritvi, vodil je aktiv učiteljev s srednjih lesarskih šol SR Slovenije za predmet strojne in električne naprave ter ustvarjalno sodeloval pri nastajanju novih učbenikov. Nekaj rodov lesarjev ga pomni kot dobrefij učitelja in razumevajočega fS zrednika. Veliko jih je naučiL mladimi je znal pokramljati 1 njihovih upih, načrtih, težaval1 Podarjal jim je znanje in zaup3 nje. Pogosto nas je vodil kot pred sednik zbora delavcev, predsed nik sindikata, sekretar OO Z^j Vestno je izpolnjeval svoje dol*] nosti, vedno smo se zanesli nart; saj nikoli ni odklonil še tako lA htevnega dela. Kolikokrat f pomagal rešiti probleme prav rt svoj mirni, le zanj značilni nači(! tudi zunaj šole. Ni bil zgovoren, kadar pa j1 spregovoril, smo ga poslušali j* slišali. Razumel je naše stiske d ustvarjal med nami tople čloVf ške vezi s svojim preudarni11 značajem, razgledanostjo in drt žabnostjo. Njegova osebni ostaja naš dragi spomin. Delavci SLŠ Jože Srebrnič Nova Gorica Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin. Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1985 znaša ■800 din za posameznike in 1200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša letna naročnina 650oin. Cena posamezne številke je 45din, pri povečanem obsegu pa 60din. Številka teko- čega računa; 50101-603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kort11’ teja za vzgojo in izobraževanje]' časnik »Prosvetni delave6' prost temeljnega prometne*)6 davka od prometa proizvod^1 (glej 7. točko 1. oostavka 3?. člena zakona o obdavčevanj11 proizvodov in storitev v prorrrt' tu).