STAATSANWALTSCHAH MARIUR8;
K. K.
Eingeliingl am 13 SE
J
f
mit
Beikgpn
17. Števili».
Posameina številka stane 12 v.
Maribor, bi M. «Vteabm 1917.

51. letniH.
List ljudstvo y pouk in zabavo.
niiočsino, (aserak- in reJdam*«ije-
Zs m»mle « plai»te od ejiostopi!« peltivr&ie a «;kr»l 24 vin., ali kar te isto, i kvadratni centimeter prostora stane !i vin. Za «fikrsfc?» offii.s- primeren	tjddenre „Mata utm.ivie*
iUm t; Siuta 5 via	^a t tir» aie rnfca pctMvrata 24 vitu, Izjave in	% vm. — Inaerati se aprejaHMjo do torka opokiftft. — Ne&sprce rekl»r.uxi}i ao ty»$towe pr<me.
Nočejo«
Da je Spodnji Stajer slovenska zeailja, bo nam •tudi najhujši nemškutar rad priznal. Toda ah smo aai gospodje na tej zemlji? Ves nag narod si želi z-druženja s svojimi brati na jugu ter je to željo tudi lasno izrekel. Toda Nemeo je naš gospod. Dne 2. ptembra so se naši „gospodje" zbrali t Mariboru, rekli: Slovencem ne dovolimo svobode, oni Se o-atatf^jo dalj® pod našim bi6em in jarmom. Na gla-varst&h se bodo še dalje zdirali nad nami tujoi, na sodiišČifiL bodo nas zapirali tujoi, na davkarijah nas prezirali \ujci. Krčme, trgovine, podjetja, veleposest-?a, gradov® bodo imeli tujci, mi raztrgane koče in najslabša ter najmanjša posestva.
Svobode si želimo, narodnostnega miru si ho-ISemo, napredka nas žeja, toda tujci so se dne 2. t. m. zbrali v Mariboru ter sklenili, da Še nadalje ostanemo v verigah. Nočejo, da postanemo samosvoji, hočejo nas držati še nadalje pripete kot pse.
Ali bo res obveljala volja tujcev in se izjalovile naša želja? Ne vemo. Vlada je nemška in vrana ne izkljuje vrani oči. Toda eno vemo: v nas je nepremagljiva, neutešljiva Želja, da vržemo raz sebe stoletni jarem, ki tako težko sloni na našem hrbtu. Mi nočemo biti več tla, na katera stopa trdi tujčev ievelj. Mi hočemo sami hodliti, sami delati, sami odločevati. Mi in cesar, drugega ne potrebujemo pri odločitvi naše usode, vsak drug nam je tujec, ki noče naše sreče, ampak svojo lastno. Nemci so proti naši svobodi, ker bi nam koristila in njim ne bila v hasek. Žalostno, da so se našli bratje, Četudi so to nemškutarji, ki so nas na zborovanju v Ptuju grdo izdali ter rekli, da še hočejo nadlalje poljubljati bič, s katerim jih narodni nasprotniki tepejo.
Kadar želi hlapec, suženj več prostosti, pa j» vsak neplemenit gospodar proti temu, da bi mu po-aelil več prostosti. Kako torej naj pričakujemo, da bi nam tujci sedaj privoščili našo narodno, gospodarsko in prosvetno svobodo? Popolnoma t njihovem aaiažaju je, da rečejo k vsemu, 5esac mi želimo za
LISTEK.
'Fojiii apom+m»
£JanuŠ Goleo.)
(D»!}«.]
Da se odloči zmaga, so splezali Rusi iz hifie na podstrešje in zažgali streho. Gost dim j« zakolo-baril proti nebu. Krik in vpitje je zavrtinilo še huj-Se, divjejše in ljutejše. Artilerija ni upala vmes poseči ne naša ne nasprotna, ker s« je bal vsak za svojce.
Začeli so kričati naši ter Rusi raz postojank, spodbujajoč in bodreč bodrilce. Od naše strani se je spustilo _ nekaj vojaštva navzdol, da bi pomogli na-Sim; isto so posneli tudi Rusi.
Kaj storiti, da se odloČi boj na to ali na ono stFan?
Naši topovi so zagrmeli in granate so priirčale in bobnile v bližino hiše. Rusi so se začeli umikati počasi nazaj po predoru proti svojim zakopom. Naše topništvo je poganjalo vedno gosteje granate in šrap-nele nad hišo boja, klanja, ognja, krike in — smrti. Streha je bila že pogorela in se podrla, plameni so * le Švigali pri oknih in durih. Sedaj pa* je begalo vse, kar ni bilo težko ranjenega ali mrtvega, proti aažSra ali prot: ruskim postojankam.
Pri test obojestranske« pobegu smo opazil, kake j« frutfknU «eja&i I&ia skozi gereie duri z one-
svoj ubogi narod: Nočemo!
Sužnji so vedno koprneli po svobodi in ni bilo sile, ki bi to željo mogla umoriti. Ali je slovenski na-rod že tako zasužnjen, da ga tudi misel na svobodo več ne gane in dvigne? Ne!
Nočejo naSe svobode, a mi jo hočemo!
Kmet in vojska.
(Piše kmet iz Savinjske doline.)
Ko sem bil pred tremi leti prideljen kot kmet armadi, sem takoj uvidel, tako srečni so oni, ki so se kaj drugega izučili. Izšolani ljudje so se takoj poskrili po pisarnah, rokodelci po delavnicah, rudoko-pi so šli nazaj k svojemu delu, le mi kmetje smo o-stali za vsa najslabša in najnevarnejša dela jn o-pravila. Po pravici povem, da sem se pridružil takrat v mislih onim, ki so pred vojsko zapuščali svoje kmetske domove in šli v svet za boljšo srečo, saj sem dooro vedel, kako malo uvaževan je naš stan.
Spominjam se, ko smo pri raznih uradih čakali tako dolgo, dokler je bilo kaj boljše oblečenih, ki so prišli vsi poprej na vrsto kakor mi, nas pa je dajal na zadnje mesto; če celo v davkariji, kjer je le denar igral glavno ulogo, smo naleteli na take slučaje Videl sem, kako je že marsikateri imel pripravljen člen srednjega prsta, da bi potrkal, a ni se Še upal iz strahu, da bi morebiti gospoda uradnika ne razžalil. Ce je bil uljuden, kako smo ga hvalili, kako da je prijazen in vendar so storili uradniki le svojo dolžnost. Tukaj naj omenim eno Stvar, ki je globoko vtisnjena r srce naših kmetov-vojakov, namreč zavedamo se, da nismo mi kmetje ona izobražena množica, ki se razume samo na ples in pohajkovanje. Ali r dobi vojske smo videli.na onih, ki so nosi-telji napredka in kulture, mnogo, kar ne kaže izobrazbe in nam nihče ne more zapovedati, da naj to vzamemo za lepo in prav. Cital sem, da je slavni vojskovodja Radecki imenoval vojake svoje otroke. Blagor vojakom Radeckijevih Časov!
Po dolgem času sem bil malo na dopustu. Na mizi je ležal poziv za oddajo žita, na občini sem izvedel, da mora občina preskrbeti več vagonov krme. Kje in odkod bodo vse to vzeli? Kajti strašna je bila suša, vse leto ni bilo skoraj nič dežja. Da, po mapah in zemljiških polah je lahko računati, koliko
■iO tuintam pridela, ali narava ostane neizprosna na-rava, letos neusmiljena, s strahom in obupom gleda že ljudstvo sedaj t prihodnjost. In nekaj je, kar se nikjer ne računi in ne upošteva, to so berači današnjih dni na kmetih. Vsak dan je obiskalo kmetske hiše do 20 beračev, bodisi lačni vojaki, domači reveži ali begunci. Dokler je bilo icaj, so ljudje dajali, ali pomanjkanje se prikazuje tudi tam, kjer si mnogi še domišljuje, da je vsega zadosti. Naj bi vendar vlada to upoštevala, saj hranijo kmetje one, ki bi jih vlada morala. Pomoči pri kmetih pa že iščejo tudi mnogi mestni uradniki, kojim je že odpadla ona nekdanja visokost in dostojanstvo. Da, želodec je neizprosen! KmetsKo ljudstvo bi rado vsem pomagalo in ustreglo. Zato se še mnogi zadovoljno vračajo nazaj v mesto, ker so dobili še to in ono. Ti ljudje pa bi naj nesli v mesto tudi zavest, da gre kmetu drugo mesto in druga čast. Zlato se v ognju čisti, tudi mi smo se v vojski mnogo naučili. Naj pa bi se kaj naučili tudi naši gospodje, s kojimi bo spet naš kmet občeval, da pridemo do tega, kar zares in upravičeno želimo.
Mnogokrat se sliši prerekanje, kdo stori največ v današnjih dneh. Klobuk doli v tem oziru pred kmetom, oziroma pred kmetskim ženstvom! Mnoga kmetica je danes gospodinja, dekla, pestunja, gospodar, hlapec; biti mora sploh vse. Pred vojsko se je reklo, da ji pripada le oskrba hiše in otrok.
Se dodatek k mojim izvajanjem! V moji bližini sta morala oba sinova starega očeta, ki je vdovec in je popolnoma sam ostal, k vojakom. Delal je potem prošnjo za podporo. Prišel je odgovor, da je preveliko posestvo, da ne dobi podpore; potem pa je naredil prošnjo, da bi mu vsaj enega sina oprostili za malo časa. Dobil je odgovor, da je posestvo premalo* Pravica, kje si? Mnogo sem slišal,da so za časa vojske bolj zdravi, posebno v mestih. Blagor jim! Vemo tudi, kaj to pomeni. Med kmeti pa je danes toliko bolezni in smrti, da še ni bilo nikdar toliko. Saj ni čudo! Lok, preveč napet, poči, ljudstvo, v delu presiljeno, opeša in pada. Tako so torej kmetove dobrote današnjih dni.	Savinjski kmet.
Kidaj se naj sadje obira ali trga?
A. Kosi. Središče.
Čudno vprašanje, kaj ne? Ko vendar vsakdo ve, da takrat, kadar je popolnoma razvito, ali kakor
moglim Avstrijcem preko ram. Dospevši na piano , se je zvedavo oziral naokrog. Potem pa je začel z vso preostalo silo in močjo kobacati proti našim postojankam. Prisopihal je do nas z nezavestnim nar šim nadporofciil« in se zgrudil tudi sam oil onemoglosti. To je bil prvi in zadnji slučaj, kar sem jih videl jaz, da je ravnal Rus tako plemenite usmiljeno. Rus ia nadporočnik sta si pemogla de zavesti pri nas, potem sta pa odromala oba skupne r naie belaiee.
Nam je pegeltnila patrulja 2® mrtvih in 15 ranjenih. Sovražne izgube so morale biti večje, ker so vsi Rusi, ki so bili zažgali streho, zgoreli.
Po tem spopadu se ni drznil sovražnik ves teden v vas. Sele po preteku enega tedna sva epazila z nagim adjutantom, kako se spuščajo Rusi skokoma v globoko grabo pred vasjo, da bi se počasi zbrali v krdelo in se porazlezli na rop in krajo. V oni grabi je čepelo 32 ruskih mož. Poklicala sva artilerijskega stotnika in mu pokazala mikaven cilj. Obsul je grabo z granatmi ter šrapneli in oddal na 32 mož 51 strelov. Nobeden Rus ni pokukaval iz grabe, vse je bilo videti mirno tiho, kot da so vsi zadeti in pobiti na smrt.
Artilerist si je mel v vidnem zadovolju roke, češ: tako strelja moja baterija! Mi dva sva mu čestitala k očividnemu uspehu; stotnik se je poslavljal, aa javi svoj artilerijski Čin gospodom pri diviziji.
Predno nama je izginil artilerist izpred oči, — sem s« ozrl še enkrat na ono grabo domnevane ruske smrti. Rus aa Rusom je kobaeal ia nje in jo u-hiral po hribu navzgor! Vseh 83, kolikor se jih je bilo poskrile ▼ ¿are*, je koreeale aoaj; alfi enega
ni manjkalo, še šepal ni nobeden. Naš artilerist se je začarano obrnil, zinil in rekel:
„Kaj takega je nemogoče!"
Pa tudi v svetovni vojni se dogajajo razni Čudeži! -
Odslej so obiskovali Rusi Zdynijo vedno pogosteje. Živino so že bili odgnali vso do zadnjega ro» pa, ropali so krompir in žito. Z našimi so se srečali »alokedaj; pa pri nobenem snidenju se niso Rusi predali, ampak se postavili vsekdar krepko v bran. Da bi si pa sovražnik ne lastil in prisvajal preveš drzno sela, so zapovedali, da moramo po dnevu in po noči razstaviti tik pred vas močne poljske straže (Feldiraehen).
S temi stražami je bil pa tudi križ božji! Vojak, če Še tako vnet, iz srca vdan domovini in pesa» žju, ostane pri vseh teh čednostih vendarle — Človek! Ni-li za Človeka nekaj nevzdržno zapeljivega: stati v neznosnem zimskem mrazu v brezdelju poleg toplo kurjenih bajt in hiš? Koga bi ne premagala s-kušnjava, da bi se pogrel vsaj za nekaj minut? In tem za vse Človeške ude privlačnim skušnjavam gor-kote so se vdajali tudi naši stražarji. Teh stražnikov so nam Rusi mnogo polovili, zalotili so jih pri ogrevanju po hišah in bajtah. Na vso moč so aražili ti prestopki stroge, s krvjo pisane vojaške postave poveljnika našega regimenta. Ce bi se ti slučaji gretja straž ponavljali, je grozil s smrtjo.
Nekega večera pritira straža od 87. pešpolka k nOm našega prostaka, katerega so ti zalotili, ko je zapustil stražo ter se je grel in jedel v bajti dober iromplr. Major je pri tej izpovedi gubančii v, srditih gubah feel» i» vsi smo znali: zajetnik je za*
»FAvimo, kadar je zrelo. A tedaj je zrelo? Na to v-prašanje riam odrovori ljudska prislovica, ki pravi, ¿a „zre1 o j ah 611 o' uno odpade." A če bi se ravnali pO tej prisloviri k čakali, da bi vsak sad sam odpade!, ne vem, ka o dolgo bi trajalo, ,'da bi bilo vso sadje pc?-."avljenr /So sredi zime bi ne bili gotovi s pobiru':'i-' in s .jravljanjem sadja.
Kedaj '"e • rej sadje zrelo? Ce tudi je zrelost pri različnih vrstah sadja različna in se ravna po zemlji, po rani ali bolj pozni letini in po podnebju, ▼en dar je to zrelost pri vsakem sadju lahko spoznati. Pri jabolkah in hruškah (in ta sad imam tu v prvi vrsti v mislih) je merodajna semenjača in barva pešk. (Semenjača je, kakor znano, oni prostor v peškastem sadju, ki hrani v sebi seme ali peške.) Dokler peške niso povsem razvite, se drže tesno semenj ače. V tej nezreli ali nerazviti dobi so peške po barvi blede. Ko pozneje sad vedno bolj in bolj dozoreva in naposled dozori, postanejo celice, katere hranijo v sebi seme, votle in barva pešk se zajedno iz-premeni: pri jabolkah por javi, pri hruškah pa po-firni — to je torej gotovo znamenje, da je sad' zrel.
Sicer pa razločujemo dvojno zrelost sadja, in aicer drevesno in ležavno. Pri poletnem sadju, to je pri takem, ki je že koncem septembra ali še prej u-Sitao, se ujema drevesna zrelost z ležavno, t. j. sad je zv«čine takoj ali vsaj v prav kratkem času na to ožite«, ko saio ga vzeli z drevesa. Ni torej potrebno, Bn bi še moral prej ležati, da. so še dalje razvije in iia dobi sad vse znake svoje plemenitosti, kakor je |q pri drugem sadju, jesenskem in zimskem, vedno potrebno.
Drevesna zrelost se pozna na peškastem sadju tudi po zunanjščini: lupina je postala bolj svetla, rdečkasta ali rumenkasta, meso je dobilo slajši okus tn pecelj se odtrga lahko od veje, ako sad nekoliko zasučeS. Pomni dobro: ako se pri večini sadja na kakem drevesu pretrga pecelj v sredini, ko ga otre-gaš. pusti, da Se bolj dozori.
Kaj je ležavna zrelost? Znano je, da jesensko i« zemsko sadje ni takoj užitno, ko ga vzamemo z drevesa, to mora, kakor sem omenil to že zgoraj, Še nekoliko časa ležati, da postane ne samo užitno, a i* tudi bolj nežnega, finega okusa. Jesensko sadje
—	to je ono, ki je užitno od meseca oktobra do srede meseca novembra — rabi 2—3 tedne do popolne ali ležavne zrelosti; zimsko sadje — to je ono, ki ga aživamo od srede novembra do majnika ali še dalje
—	rabi 6 tednov do pol leta, predno se povsem razvije.
Cim pozneje nastopi ležavna zrelost kakega sadja, tem dalje mora ostati na drevesu, zakaj temu primerno doseže tak sad tudi pozneje svojo drevesno zrelost.
Pri zimskem sadju, ki ga mislimo porabiti za napravo sadjevca (jabolčnice ali hruškovice), pa ne Škoduje toliko, ako ga otresemo pred drevesno zrelostjo, pač pa se maščuje to pri sadju, ki ga mislimo shraniti za trgovino ali za lastno zimsko uporabo. To je pri takozvanem namiznem sadju.
Nekatere vrste jabolk — zlasti rajnete ali kos-mači, po domače ledlernice — je treba zelo pozno v-zeti z drevesa, sicer se pri ležartju njih koža zgu-banči, sad ovene in ima le na pol razvit okus.
Naj bode dovolj za danes! Ako najde kak sadjar v pričujočih mojih vrsticah kak migljaj za letošnje spravljanje sadja, dosegel sem s tem spisom popolnoma svoj namen. Sicer pa moram žalibog ome-
PP
11 sitJtJa jRjffiirttJi AnjeHiiijftmi*
niti, da so sedanje vojne razmere in ■/ nji«»t »vezana vsestranska tesnost živil vzarok, «it*. 30 nekateri t'sloji pozabili docela na sedmo božjo zapoved; kra-; dejo vso, do česar pridejo, in njihovi dolgi prsti tu-1 di sadju ne prizanašajo. Kdor torej letos z vso po-\ zornostj« ne čuva svojega sadja, pa čaka na popol-! qo drevesno zrelost, ta bode imel koneČno pač malo spravljati.
Ohranitev sadja brez slad-
korfa,
V vsakem gospodinjstvu se dajo pripraviti s priprostimi sredstvi in brez sladkorja stanovitni sadni izdelki, kakor s sušenjem, z izparivanjem, raz-grevanjem (sterilizacijo) in neprodušnim zapiranjem. Ker primanjkuje sladkorja in ker je sadje zelo drago, naj se opuste vsi nezanesljivi načini konservira-nja in pa tisti, pri katerih je treba veliko sladkorja, kakor n. pr. vino iz jagodičastega sadja, žele, s sladkorjem vkuhan malinovec, sirup, vkuhano sadje itd. Prednost je dati pa tistim konservam, ki ne potrebujejo nič ali pa prav malo sladkorja, kakor je: suho sadje, sadna mezga ali marmelada. Pretežna večina sadja naj bi se tedaj na vsak način sušila in predelala v mezgo in marmelado	.v'.
Sladkor dodajamo sadnim konservam predvsem zato, da jim izboljšamo okus; za konserviranje sladkor ni neobhodno potreben. Zato lahko osladimo sadne konserve Šele tik preden jih uživamo. To j« posebno važno sedaj, ko tako manjka sladkorja; kajti malenkost, ki jo rabimo za vsakokratno ¡ posladkanje sadnih konSerV, si lahko v gospodlinjstvu prihranimo. Priporočati pa moramo, da se sadna jed nekaj ur prej osladka, preden se prinese na mizo, da kislina pridejani sladkor pretvori (invertira), t. j. : iz-premeni manj prebavni pesni sladkor v lahko prebavni sadni sladkor. Vsled tega postane jed bolj okusna, pa tudi veliko lažje prebavna, Ne zametujmo pri konserviranju prav ničesar, uporabimo tudi vse divje rastoče sadove ; (kakor borovnice, maline, murve, robidnice, brusnice, bezgove jagode i. dr.) Za sadno mezgo ni treba uporabljati vedno samo po eno vrsto sadja, ampak mešamo lahko različno sadje, zlasti^ kislo s sladkim. Mešane mezge so jako priporočljive.
Vedeti moramo dalje, da se kot primes k sadni; mezgi lahko s pridom uporablja korenje, buče in pa sladkorna pesa. Sladkemu sadju primešamo lahko eno tretjino, kislemu celo polovico teh pridelkov. S tem tudi štedimo s sladkorjem, ker ima korenje in sladkorna pesa obilo sladkorja. Vse te sadeže (korenje itd.) operemo, osnažimo, sladkorno peso otupi-i mo, zrežemo na kosce, samo za-se skuhamo, da so mehki, potem jih pretlačimo in tvarino zmešamo z razkuhanim sadjem in šele nato gosto vkuhamo.
Nihče naj se v sedanjih razmerah ne boji kon-servirati sadne izdelke za domačo uporabo s kemičnimi ohranjujočimi snovmi. Na ta način lahko Zanesljivo in hitro predelamo velike množine sadja brez sladkorja in brez vseh drugih pripomočkov, ki se ! sedaj težko dobe in so predragi, j Priporočljiva ohranjujoča snov je benzoe-kisli : natron (Natrium benzoicum, Natriume benzoat). Ga j vzamemo 1 gram na 1 kilogram sadne mezge (celo Vi grama bi zadostovalo. Opomba ur.). Ta množina
m
J t
t k
rgrarft na 1 kilogram sadnega izdelka) naj se pa natančno odtehta, ne pa približno odmeri kar na oči.
Benzoe-kisli natron pridenemo še le potem, ko .¡e izdelek že kuhan. Treba ga je v žlici tople vode raztopiti in dobro umešati. Kdor ima navado, da dene na vrh marmelade v Špiritu, rumu ali salLcUni kislini namočen papir, naj odslej v to svrho uporablja raje benzoe-kisli natron (1 gram na liter vode)-
Ako rabimo saharin namesto sladkorja, pazimo na sestavo, ker imamo saharin s 450-, 350- in s HOkratno sladkobo. Množino moremo takoj določiti po okusu. Dodajmo rajši premalo kakor preveč, ker po-sladimo izdelek lahko pozneje, prehude in neprijetne sladkobe pa mu ne moremo odvzeti. Tudi saharin dodajmo šele nazadnje, ko je izdelek kuhan, ali pa malo pred uporabo.
Najboljši način sadnega konserviranja je sušenje, ki zasluži veliko večje pozornosti, kakor dose-daj. Dobro posušeno in pravilno pripravljeno suho sadje daje ravnotako dobra jedila kakor sveže. Za sušenje v malem ni treba nobenih posebnih priprav, razen male sušilnice za štedilnik ali celo le nekaj les. Vsako mesnato sadje, ki je zrelo, se da sušiti. Preveč sočno in pa nezrelo sadje daje zategel in neokusen izdelek, ki ima tudi slabo zunanjost. Krastavo, piškavo. nagnito se da tudi uporabiti, Če se primerno otrebi. Najbolje si ftuše jabolka, hruške in češplje.
Jabolka lupimo ali pa cele zrežemo v obročke, ali pa v krhlje, peščišče odstranimo z nožem ali s strojem. Olupi j en« devamo v slano vodo (%% raztopina), kjer smejo ostati največ 20 minut. Obročki so suhi, ko se Čutijo kakor usnje (še volni), ne trdi kakor kamen. Drobne hruške sušimo cele, debelejše z-rezane v 2—4 ali še več krhljev. Pešč*ča ne izrezujemo, ker je mehko. Navadno jih tudi ne lupimo. 2veplanje sadja naj se v sedanjih časih opusti. — Žlahtne hruške morajo biti za sušenje zrele, pa še Čvrste (ne črne). Moštnice se morajo, preden jih de-nemo sušit, umediti. Druge, ki se ne zmede (mažja glava n; pr.), se morajo pariti. Potem so lepše in pa boljše ter se hitreje suše.
Cešplje se denejo sušit brez vse priprave (pe-clje pač odstranimo). S poČetka jih denemo v nizko toplino (50 stopinj C), sicer počijo. Se le, ko so vele, ko ne dajo nič soka od sebe, ako jih ve$ skupaj stisnemo v pesti.«b Jimebie is) ciodi%gM 7 iU
Za suhim sadjem je sadna mezga najbolj važna, Izdelati se da iz vsakega sadja, tudi iz raznih divjih pozdnih jagod itd» Izdelamo lahko vsako vrsto sadja za-se ali pomešamo med seboj s prej imenovar nimi sadeži (buče, pesa, korenje). V ta namen sadje peremo, snažno izrežemo gnilo, črvojedino in ga razrežemo. Jabolkam pridenemo malo vode, jagodičevja in koščičasto sadje kuhamo v lastnem soku. Potem vkuhava tako dolgo, da se primerno zgosti. Predolgo pa ni treba vkuhavati, ako nameravamo ohraniti izdelek s pomočjo sterilizacije, ali z ohranjujočimi snovmi. Tudi barva in aroma se bolje ohrani, Če se predolgo ne kuha. Dovolj zgoščeno mezgo napolnimo v vroče steklenice in neproaušno zapremo in Že steriliziramo pol ure pri 90 stopinjah C, ali pa dodamo na 1 kg mezge pol do 1 grama benzoekislega natrona. Priporoča se napol izdelano mezgo sproti napravljati, ko posamezne vrste sadja zorijo. Mešamo lahko pozneje.
Sadne sokove brez sladkorja delamo iz jabolk, hrušk in grozdja. To sadje ima tako ubrano sestav-
padel smrti! Obsodba iz majorjevih ust je bila prav kratka:
„Jutri boš ustreljen vpričo celega bataljona!"
Obsojenec, še mladenič krepko lep» rasti in tako milo pogl«dujočili oči, je po teh majorjevih besedah uprl pogled v tla, solza mu je ušla po licu in
molial je. Ni prosil milosti, ni se zagovarjal; samo njegov« poteze na obrazu in mladeniško osolzelo okej nam je pričalo, dla smatra obsodbo za kruto, krivično in se Čuti -rt nedolžnega!	T
Odpeljali so ga in ga navezali celo noč k drevesu. Se živali privoščimo mir, predno se usmrti; Sloveka-vojaka se je trpinčilo pred smrtjo celo noč!
Ko so odvedli obsojenca iz naše kolibe, jo meni zapovedal strogi major:
„Jutri bote imali Vi nagovor pred usmrtitvijo vpričo celega bataljona in obsojenca! Pokazali bote v besedi, kako nekaj ostudnega., pred Bogom in javnostjo prekletega sta prostovoljna predaja in izdajstvo v vojni."
Nikoli se nisem protivil pri vojakih kakemu povelju, temu sem se pa le uprl. Po prsih sem udaril in odiklonil odločno:
„Gospod major, tega pa ne! Rabelj nisem bil in ne bom! Vam bi ta služba bolje pristojala, in ne meni!"
Gospod se je srdil, da ga je kar potresavalo od je». Požiral je srd v toliko, da mu ni pripuščal «trug« b«sed. Ni me več silil k trinoški službi, kateri bi se moralo upirati vsako, vsaj količkaj 61ov«-¡Čtt iut«Š« src«.
Zjatraj smo vstali in vprašal sem majorja, 8« vstraja pri »noČiSnji obsodbi? Odgovoril mi j« rezka za
r)a! T« j« «oja zaO«va!a smI s«m Kolo ia križ, 4« pripravi» abogega •tfseltaAft na sm»t. DospavSi k nj«mu, sea» ga uka-aal faafoj o9v«zati. Za to o3r«iit«v n« j« hval«žno in ■Al ptfMLal, ia *• lata	»«i ralrli, »«So
.....„„	..v UMU	.JliJMiOTi <J
nedolžni pogled. T,udi mene ni prosil, ni jadikoval , z nekako moško srčnostjo je opravil krščansko dolžnost. Zapazil sem, da je v noči privezan k dr«vesu stopil na ono stopnico v vojaškem življenju, ko je človeku: ljubša smrt nego neznosno Življenje v rn.uki.
Med tem Časom, ko sem pripravljal obsojenca na smrt, so obdelavah drugi častniki majorja, naj vendlar prekliČ« to neznosno obsodbo. Cl ga že hoče kaznovati na vsak način, naj ga izroči sodišču, katero ga bo sodilo. Ni ga ganilo prigovarjanje tovarišev. Ukazal je še enkrat: .	-
„Ob 11. uri predpoldne se naj postavi vež bataljon za fr«nto, da bo očividno prisostoval usmrtitvi! Ta smrtna kazen bodi zdravilo za ves polk!" Ukazano, storjeno!
Bataljon so razvrstili v polkrogu krog Že izkopanega groba^ pbsojenec je moral stopiti v grob in major je stopil tik svoje Žrtve in jo nagovoril vpričo bataljona z nezabniaii besedami, ki pa niso za javnost. Mislim, da se razumem«, Če zaupam, da je več kot trinoška krutost, postaviti žrtev živo in pri polni zavesti v Črni grob; am«rjati in psovati ubogega obsojenca, Č« bi bil tudi največji lopov, pa se je še pred smrtjo spravil z Bogom, kot največjega podleža, kot izmeček iz člov«šk« družbe, ki zasluži smrt v odprtem grobu ... Ni to živinska surovost?
Pri vseh teh izvanredno krutih predpripravah se je vedel pomilovanja vredini obsojenec uprav junaško. da smo ga kar občudovali vsi. Se svojih oči si ni pustil zavezati. Upiral je svoj pogled v tega majorja, kakor bi klical nad nj«ga v zadnjih trenutkih prokletstvo . . .
Streli so poSili---žrtev se j« zniknila v
grob — — — aagrebli so ga--—1
Po konfeani «traihii justifikaciji j« pristopil t poveljniku major od bataljona, ga potrepal po rnati In ga uPHpnil pr«roflko:
„Dobro «i igral »roj« Hlogo'! — Kaj po»otfa«ra *« ii««a ¿•»ral «aalaj! — A tovarig, ta priaar s«

bo — hudo maščeval!"
prerokba, ta napoved majšfievalne roke iz tovariševih ust je majorja preganjala, ga mučila in privijala noč in dan. Smrt nedolžnega branitelja domovine se je osvetila smrtno na majorju še istega leta. Vendar o ten bom povedal na drugim mestu. Ta grd slučaj usmrtitve sem zabeležil za javnost radi tega, ker se je doigral ha najbolj surov in krut način, kar sem jih doživel jaz. — — —
Privadili smo se s časom onim hribom, snegu in mrazu. VojaStvo je izmetavalo po cele dneve sneg iz jarkov. Kar so ga izmotali ves dan, ga je nadomestila noč. Bolj kot radi izmetovanja snega je bilo moštvo nevoljno, Ker ni moglo iztakniti nikjer krompirja, da bi si kratili čas s kuho. Opazoval sem nekega prostaka, ki se je plazil Že drugi dan pod) žičnimi ovirami v grabo pred vasjo. Videl s«m, da tamkaj nekaj ruje, razbrskava ter razkaplje po snegu. Kopal je tako pridno, da je puhtel pot z njega v vidni megli. Prvi večer se je vrnil vzakope praznih rok. Drugega jutra sem ga zopet zasledoval, kako je brskal na vse kriplje. Tokrat se je vrnil popoldne s polno kapo krompirja. Zakuril si je v postojanki ogenj, ob dveh koncih je zapičil v tla dve lesani rogljači in jih zvezal s palico povprek. Na ta poprečni drog je nataknil za ročaj svojo jedilno skodelico in jo natla-čil s snegom. Med tem ko se je talil snag na ognju, je lupil vojak krompir, kar je mogel najbolj nitro. Brezal je olupljene krompirje enega za drugim v sko-delioo.
Ko j« bil ves krompir v posodi, j« možak sedel prav tik k ognju in zasadlil svoj pogled v kuhajoči s« krompir. Niti potrepal ni z očmi, tako nepremič-ns j« visel s pogledom na krompirju, kot bi bil zamaknjen ▼ Ileveto n«bo. Krompir j« i« vr«l a«kaj časa: vojak g« j« t« gl«dal ▼ dolgih, globokih, zaljub-lj«aih pogledih. Kako žaljao -j« pa6 »akal ta »romak, «ta b« j «del kukam e b»*j»b«F«.
.1 ..	r-	OM« prffc-1
ljen sok, da ga ni treba več sladkati. Sad.e zdrobimo, drozgo iztisnemo, precedimo, napolnimo v steklenice, zamašimo in steriliz ramo pri 80 stopinjah O (ne višjo!) 'kake pol ure iti potem zamaške zakapa-mo, dokler so steklenice še vroče, s paralinom ali z mešanico lojevca in vodnega stekla, i'rod sterilizacijo moramo zamaške prevezati z motvozom ali pritrditi s primerno vzmetjo, da jih ne izpahne vodna para. Sadni sokovi iz malin, ribeza itd. niso užitni brez sladkorja, ker imajo preveč kisline in premalo lastnega sladkorja. Toda kljub temu jili lahko kon-serviramo trez sladkorja na ta način, dia jih ali steriliziramo in neprodušno zapremo, ali pa jim dodamo po 1 gram benzoe-kislega natrona na vsak liter. A sladkor dodamo šele takrat, ko jih uživamo. Ostanke pri izdelavi sadnih sokov predelamo v sadno mezgo.
Za mezgo brez sladkorja so najprimerna jabolka, hruške, češplje in slive. Čimbolj zrelo je sadijo, tem boljši in trpežnejši bo izdelek. V sedanjih razmerah mezge navadno ne I-01110 tlačili skozi sito. ker je to delo kolikor toliko zamudno; pa tuui v izgube gre vsled tega veliko blaga. Zato bomo pa sadje tem bolj pazljivo pripravili ter že prej odstranili, kar ie popolnoma neužitno (peclje, muhe, koščice in pri jabolkih tudi še peščice). Kdor pa vendar le hoče sadje pretlačiti, naj vzame redko sito i/, medene ali pocinjene žice. Pri vkuhavanju mezge moramo posebno svariti pred uporabo pocinkane posode in orodja. Sadna kislina obje cink in vsled tega dobi izdelek tako zopern okus, da je neužiten, poleg tega je pa še zdravju škodljiv. Brzoparilniki niso za to rabo. Ker nimamo bakrenih kotlov, bomo uporabljali železno ali emajlirano ali poči njeno (ne pocinkano!) posodo.
Ako sadno mezgo vkuhamo tako gosto, da se že težko meša in jo vročo napolnimo v lonce, deže, keblje, sodčke itd., se ohrani na leta tudi brez vsake ohranjujoče snovi. Dobro je tudi, ako posode, napolnjene z mezgo, postavimo v vročo peč, da se naredi na novršju trda skorja. Nazadnje zavežemo posodo s pergamentnim papirjem ali zanesljivo pokrijemo z lesnimi pokrovi ter shranimo v hladnem, pa suhem prostoru.
MI01
Ravnokar je došla žalostna vest, da je padel na soški fronti praporščak Anči Majer, sin odvetnika dr. Majerja v S o š t a n j u. 'Mladi, nadebudni junak je bil radi svojega vedenja povsod priljubljen. Starši so s ponosom gledali na zalega, marljivega in nad vso nežnega sinka, ki je bil njih veselje. Ni ga več med nami! Vsi smo ga radi njegove skromnosti posebno ljubili. Jeden izmed najboljših slovenskega naraščaja je zopet žrtvoval svoje življenje za svobodo in prostost svoje slovenske domovine, katero je mladi junak tako ljubil. Kje so Tvoji upi in Tvoje nade, ki si jih gojil v nežnih prsih! Mladenič, ki si mislil, da Ti je odprt ves svet, si se zgrudil v domačo zemljo, za katero si prelival kri v boju z vero-lomnim Lahom. Iz te junaške krvi naj priklije boljša bodočnost celega slovanskega juga. Ljubi Bog pa naj tolaži hudo prizadete starše, katerim izražamo globoko sožalje!
Iz Slovenjgradca se nam piše: Vržiškega Načeta Hovnik ni več. Podlegel je ranam, ki jih je dobil v zadnjih bojih na soški fronti. Rojen je bil leta 1898 na S e 1 a h pri S 1 o v e n j g r a d c ti. Ko so iani klicali na nabor 181etne mladeniče, je bil potrjen tudi on. Meseca novembra je odšel skupno z bratom Janezom, kateri je dobil na italijanskem bojišču drobec granate v roko, in s svojim prijateljem in sošolcem Vodovskim Pavelnom na južno bojišče, koder se je že bojeval brat Mihael. Na laškem bojišču je bil Ignac blizu svojih dveh bratov Janeza in Mihaela. Dne 23. maja je bil ranjen v hrbet in v glavo. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer je po dvadnevnem trpljenju izdihnil dušo v cvetu svojih let. Položili so ga k večnemu počitku v tujo zemljo.
Od sovražne granate v glavo zadet, je dal svoje mlado Življenje za domovino in cesarja na Sv. gori dne 17. julija t. 1. 201etni Jožef Verčkovnik, posestnikov sin iz Podgorja pri Slovenjgra-dcu. Pokopan je bil dne 18. julija na vojaškem pokopališču v Ravnici. Za njim žaiujejo dobri starši, brat in sestra.
Dob i v amo žalostno poročilo, da je od sovražne «ranate zadet padel Martin Soiomun iz župnije S v. Lovrenc v Slovenskih goricah. Bil je v najlepšem cvetu svoje ndadosti, star še le 20 let. Zadet je bil v glavo in je pokopan na italijanski zemlji dne 17. julija 1916. Zapustil je nad vse žalujočo mater in babico.
Število žrtev za domovino se tudi med našimi rojaki veča. Zlasti kruto je prizadeta Pušnikova obi-telj na Dobrni. Dne 28 maja 1915 ie pri Horo-denki padel starejši sin France, star 19 let, dhie 11. julija 1916 pa mlajši sin Jožef na pori Monte Raslo, star še le 18 let. Bila sta to dva vseskozi vzgledna mladeniča, tiha in mirna, poleg tega pa izredno delavna v vseh narodnih organizacijah. Starejši sin, France, je bil poprej zastavonoša in se kot tak udeležil vseh prireditev blizu in daleč. Njun mlajši brat Štefan se sedaj bojuje na laški meji. Naj bode mladima junakoma počitek pod tujo zemljo lahek!
italijansko bojišče.
V 11. soški bitki je nastopil dne 8. septembra — odmor. Ali pomeni ta oclmor konec sedanje 11. ofenzive, še danes ne moremo reči. Gotovo pa je, da se vrši sedaj krvava bitka edino le še za goro iS' v. Gabrijela, dočim orožje na drugih. odsekih primorske fronte večinoma počiva. Laška ofenziva se je pričela dne 19. avgusta in je torej trajala na 70 km dolgi črti od AvČ do morja neprestano celih 21 dni. In kaj je Lah dosegel? Na jugu je zavzel edino vas Selo, na severu pa je na Bajnški planoti na 15 km dolgem odseku prodrl samo za 2 do 7 km naprej. V središču je padla Sv. Gora, a Sv. Gabrijel i. se v naših rokah. Sovražnik ima ogromne žrtve. Od njegovih 50 divizij (približno 1 milijon mož) je po nepristranskih računih izgubil nad 2 3 0.0 0 0 mož mrtvih in ranjenih. Vjeli smo jih pa nad 22.000 mož. Italijani so torej v 11. ofenzivi izgubili več mož kot jih šte e slavna Boroevičeva obrambna armada. Lah je sicer porušil nekaj hiš in zidov v Trstu, a zavzeti ga kljub veliki sili le ni mogel. Nesmrtna slava gre slavnemu hrvatskemu junaku Boro-e v i č u in našim slovenskim branite!-j e m. ki so odbili ogromne laške navale!
B>rbi ¿a g »ro S . Gabrijela
Borba, za goro Sv. Gabrijela, ki že traja celih 17 dni, se še vedno nadaljuje. Ne vrši se tukaj boj za posamezno hribovje, katerega izguba bi bila za nas brezpomembna in katerega pridlobitev bi nudila sovražniku le neznatnih pridobitev, marveč boj gre za čast orožja. V tej borbi držijo avstrijski vojaki , predvsem naši slovenski junaki, te postojanke proti silni premoči. Na zahodu, na severu in severovzhodu sega hrib v sovražno črto, v polkrogu ga drži Italijan, na nekaterih mestih je bil splezal že čez pobočja, ali vrh je ostal trdno v oblasti avstrijskih čet, kljub temu, da je sovražnik napravil v 17 dner 50 navalov na goro Sv. Gabrijela. Italijan je posial v boj same izbrane in izborno izvežbane čete, toda zaman. Čast orožja je ostala na strani hrabrih branilcev, dasi se sovražni navali ponavljajo dan za dnevom z vedno večjo Ijutostjo. Borba za goro Sv. Gabrijela je dosedaj stala Italijane do 50.000 mož.
Italijani v 11. ofenzivi pridobili 5 km.
Nizozemski list „Dag" piše: Italijani ne morejo odločilno zmagati. Ob Soči so tudi v 11. ofenzivi naleteli na tako odločen odpor, da so kljub ogromnim žrtvam njihove pridobitve naravnost malenkostne — kajti pridobili so na ozemlju celih 5 km.
Vas Selo — edina italijanska pridobitev.
v 11. ofenzivi se je Italijanom posrečilo zavzeti na kraški gorski planoti vas Selo, ki se je nahajala na najprednejšem delu naše bojne črte. Zavzetje te vasi je edlina važnejša italijanska pridobitev v tej o-fenzivi na kraški gorski planoti, kajti ozemlje, katero smo izgubili na južnem krilu te fronte, smo v protisunkih sovražniku zopet iztrgali.
Italijaai. zgubiti 6-tr: miijona mož
«i. ■ ..X «te i,	* ■¡um™ r*^**»
Iz vojno-tiskovnega urada se poroča:
Italijani so nastavili v 11. ofenzivi 48 dijvizij na 50 km široki fronti. V svetovni zgodovini ni primere, da bi se bile kedaj na tako kratki fronti borile tako ogromne množine Čet. Italijanske izgube v tej ofenzivi znašajo: 22.000 vjetih, padlih in ranjenih pa 230.000 mož, torej celokupna izguba '/« milijona mož.
Slovenski fantje prostovoljnega strelskega polka štev. IV.
(Izvirno poročilo s primorske fronte.)
Bitka za. bitko se vrsti, ena ljutejša od druge. V osmi. deveti in deseti soški bitki se je odlično izkazal tudi IV. strelski bataljon iz Mariboi a, ki se jo boril vsakokrat na skrajnom levem krilu ob Adriji. Poje, ki smo jih imeli, Vam popišem mogoče pozneje enkrat; za danes Vam po vi m samo, da smo končno po vseh ljutih sovražnih mpavh, ki smo jih z božjo pomočjo srečno odbili, po vseh trudili in naporih le vendar enkrat prišli v za.ronio. kjer smo vsaj za sili. varni. Naš neumorno delavni, čez vse skrbni č p vojni kurat BogoviČ je ta' »j začel s predpripravami za vojaški dom. Po njegovem prizadevanju se 'je isti otvoril že dne 17. avgusta na Nj. Vel. cesarjev ro:stni dan. Edino vojak na fronti zamore prav ceniti vrednost vojaškega doma, saj isti mu je zavetišče, kraj oddiha za dušo in telo, kratko: vojaški dom je vojaku v tujini kos domačije. Vsaki dan nam preide naglo kot trenutek, toda tudi od tega samo nekaj. Pride nedelja, že solnce sijo nekam praznično. Točno ob 8. uri zjutraj se zberejo pododdelki k vojni službi božji. Zato nam prav dobro služi zapušče-
na a snažna cerkvica. Krščanski vojak-mladenič, ki .¡e že od doma vajen službi božji, pač ne more biti Bogu zadosti hvaležen za milost, ki je mnog zafron-iovec ne zna ceniti. Imamo pa tudi j opoldansko službo božjo, večernice. Oh, lep nedeljski (dopoldan, si lep, kadar bojišče miruje, še lepši ob spominu na nekdanje solnčne dni! — Na vrtu vojaškega doma že svira bataljonska goJba. Sledijo predavanja. Sledijo kar po vrsti: gledališke predstave ali igre, petje, telovadba, kegljanje, tombola, prosta zabava in mnogo več. Tudi knjižnica ?iam je vedno na razpolago. — Nastopi krasna noč, mesec sveti, vse je nekam ta-jinstveno praznično; sem iz vrta odmeva ona „Lepa naša domovina", tam na oni kraj planina, tam je hišica, kjer je tekala nekdaj z mano moja zibelka; srečni spomini zbujeni po lepi pesmi, fantje pojejo dalje, vse one ponovijo, ki so jih nekdaj pevali na vasi. Končno pa še dodajo ono slabo tolažljivo: „Cez kratkih sedem let, se bova vidla spet." — Minil je lep večer cesarjevega rojstnega dne in že naslednje^ dni pretresa topovski grom kraške temelje liki mogočen „živijo cesar Karel in njegova hiša!" Kras pa stoji še vedno na istem mestu. — Slovenski prostovoljni strelci IV. polkta iz Ppdravja, Savinjske doline in Posavja pošiljajo vsem ljubim domaČim prisrčne pozdrave. Za- cesarja in domovino vse!
Bombe na Benetke.
Naši zrakoplovci so v noči od 6. na 7. septembra metali z dobrim uspehom bombe na trdnjavske naprave v Benetkah kot odgovor na opetovane italijanske zračne napade na odprto mesto Trst. Opa-žiti je bilo več požarov in razstrelb. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
■.«
-v*
U
boj i so i
Na avstrijski ruski in rumunski fronti nič posebno važnega. Severno pri Rigi prodirajo Hindenburgove Čete od Rige dalje proti vzhodu. Napadalna fronta, se je razširila tudi proti jugu in jugovzhodu. General Kornilov hiti poraženi ruski 1Ž. armadi na pomoč. — Nekatere neuradne vesti pravijo, da je bil vodja sedanje ruske vlade, Kerenskij. zavratno umorjen. Potrjena še ta vest ni.	- ^
Na francoskem bojišču izvanredno hudi' artilerijski boji ter novi hudi infanterijski boji. V teh bojih se je posrečilo Francozom pri kraju Orva poriniti Nemce za nekaj kilometrov nazaj. — Francosko ministrstvo Ribot je odstopilo. Kot vzrok se navajajo razna nesoglasja zaradi miru. Novo ministrstvo še ni sestavljeno.
Na macedonskem in sosednjem albanskem bojišču zelo živahno gibanje. Premikanje čet se vrši med jezeroma Ohrida in Prespi) ter živahni spopadi med Francozi in našimi Četami na tem ozemlju. Ob Bojuzi v Albaniji smo se nekoliko umaknili pred sovražnimi napadi. Italijanske vojne ladjfe so obstreljevale albansko morsko obal severno od izliva reke Bojuze.
Na turških bojiščih se po poročilu pariških listov pripravljajo Angleži na velikopotezno ofenzivo na egiptovskem bojišču v smeri proti južni Palestini. Na kavkaškem bojišču živahni spopadi med Turki in Rusi ob severnoturško-perzij^ki meji.
IaIHI p©iltlŽB# Testi*
Avstrijska državna zbornica je sklicana na dne 25. septembra. Na dnevnem redu je med drugim tudi zakonski načrt glede spremembe porotnih seznamov, sprememba zakona o bolniškem zavarovanju ter nekatere spremembe obrtnega reda.
Zadnji pondeljek se je vršilo v Gradcu zborovanje nemških nacionalce v, na katerem šo stavili sledeče zahteve: 1. Nemščina mora postati v Avstriji državni jezik. 2. Nemštvo na južnem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem se mora ohraniti in varovati, ker 0110 edino tvori temelje države. 3. Nemštvu mora ostati prosta pot do Adrije. 4. Nemški poslanci naj z poostrenim nezaupanjem nadzorujeiio vse korake sedalnjega ministrstva in končno še zahtevajo, da se vlada ozira na narodne želje in zahteve Nemcev v- južni Avstriji. — Hvala Bogu, da se danes na nemške želje in zahteve nihče več ne ozira.
M a d žari postajajo vedno bolj oholi in drzni. Silno so rohneli nad obiskom poslanca dr. Korošca v Zagrebu in Sarajevu, ker jim nič prav ne diši, da bi prišli Slovenci, Hrvati in Srbi .skupaj. Madžari in Nemci bi nas Slovane kar najraje ugonobili ali tako ali tako. A kaj šmenta, ko pa poštar jamo vedlno močnejši. Na Ogrskem hočejo Madžari ohraniti, kakor je izjavil minister Foldes, svojo premoč na umeten način. Volilno preosnovo hočejo izvesti tako, da madžarski narod ne bo oškodovan. Nar dalje zahtevajo, da se izpolnijo v veliki meri madžarske želje glede samostojne ogrske armade. Zahtevajo tudi, da se nagodba med Avstrijo in Ogrsko s-klene le za kratko dobo in ne več za 20 let. Vidi se, da Ogrom ni prav nič za. Avstrijo.
Med Poljaki se opaža vedno večja nevolja proti Nemčiji, katera potiska Poljake v Prusiji, posebno pa v zasedeni ! ,ski, vedno bolj ob steno.
Stran 4.
««MiHHi eeaaoHUH.
13. septembra 1917.
Nevolja in nezadovoljnost se ie rateširila tudi med avstrijske Poljake. V Poljskem klubu, ki je zboroval |;re«l tednom, v Krakovu, je prišlo, kakor smo že poročali, do velikega spora, ki se še vedno ni polegel. Odstopil je celo klubov načelnik dr. Lazarski. Za novega načelnika bo baje izvoljen socialni demokrat Daszynski. Večina Poljskega kluba je proti vladi , icer ista še vedno ustreza Nemcem bolj nego Slovanom. Poljaki postajajo vedno bolj narodni in naklonjeni narodnim zahtevam dlrugih Slovanov, kar smo .že desetletja močno pogrešali.
fiovtaf»«
Duhovniška vest. Prestavljen je č. g. Iv. Han-žič, kaplan v Skalah, v Kapelo pri Radencih.
V kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru so bili na novo sprejeti: V II. razred: Franc Horvat od Sv. Bolfenka v Slov. gor., Alfonz Kopriva iz Sp. Polskave, Jožef Krošelj iz Kapel, Franc Lasbacher od Sv. Petra pri Radgoni, Matija Munda od Sv. Tomaža pri Ormožu, Alojzij Mulec iz Ho6, Bogomir Pu-šnjak od Sv. Lovrenca pri Mariboru, Jožef Suhač od Sv. Jurija ob Sčavnici. V VII. razred: F. Sega iz Slov. Bistrice.
Slovenska deca v slovenske šole! Slovenske o-fete in matere opozarjamo na njihovo sveto narodno dolžnost, da vzgajajo otroke v pravem slovenskem duhu ter jih ne odtujujejo sebi in lastnemu narodu. Zalo slovensko deco samo v slovenske šole! Na njih se uči itak nemščine toliko, kolikor je treba. Zanašamo se na slovenske žene, da bodo storile s\oio narodno dolžnost, in na slovenska dekleta, ki bodo pazila, da noben slovenski otrok ne zaide v tujo šolo1
Začetek šolskega leta na mariborski gimnaziji. 1. Sprejemni izpiti za I. razred bodo dne 15. sep-iombra od 10. ure dalje; vpisati za nje se je treba, pismeno a,li osebno, do 14. septembra. Učenci, ki so bili dne 2. julija sprejeti, se oglasijo dne 18. sept. 2. Dodatni izpiti bodo dne 16., ponavljalni dne 17. t. m. od 8. ure dalje. 3. Sprejem dosedanjih učencev ho dne 17. septembra od 4. ure dalje 4. Novovstopa-joči dijaki drugih gimnazij se javijo pri ravnateljstvu dne 17. septembra ob 10. uri. 5. Dne 18. septembra se šolsko leto otvori s slovesno službo božjo. Vse ie naredbe veljajo le do preklica. — Opomba: Podrobni podatki so na črni deski v sedanjem Šolskem posloDju (ElisabethstraiBe 16) razvidni.
Zavod čč. šolskih sester v Celju. Vpisovanje na šoli čč. šolskih sester v Celju se bo vršilo v dneh 14., 15 in 16. septembra.
Vpisovanje učencev na mariborski državni realki za I.•»razred se vrši dne 17. septembra od 8. do 10. ure predpoldne, za ostale razrede in sicer za lastne učence dne 17. septembra od 11. do 12. ure predpoldne, za tuje učence pa dne 16. septembra od 8. do 10. ure predpoldne.
Vpisovanje učenk na mariborskem deželnem ženskem učiteljišču za I. letnik se vrši dne 15. septembra od 8. do 9 ure predpoldne, za ostale letnike pa dne 17. septembra od 9. do 12. ure do poldne.
Otroci so prijokali domov, ker so jih zaslep-, 1 oni starši dali v čelo nemško Šolo. Tam revčki niso niti ene besede umeli. Zraven pa je bila lepa slovenska šola, kjer bi se lahko naučili obeh jezikov. A starši so bolj verjeli sladkim besedam in kruto potisnili otroke v ponemčevalnice.
Smrt odličnega narodnjaka. Dne 6. septembra t 1. je umrl na<de smrti, zadet od srčne kapi, vele-ugledni posestnik Franc Lipovšek v Medlogu pri Celju v 82. letu svoje starosti. Rajni je bil vedno v prvi vrsti med boritelji za slovenski značaj celjske o-kolice. V tem boju ga ni uklonila nikaka žrtev. Ni se ustmšil nikake zapreke, nikake zamere, odločno in dosledno, je bilo povsod njegovo delo. Zato so ga povsod čislali in mu poverili razne javne službe. Bil jo občinski odbornik celjske okolice nadl 40 let, dolgoletni ud krajnega šolskega sveta, od ustanovitve do svoje smrti ud Katoliškega podpornega društva za zdrževanje slovenske dekliške šole šolskih sester, soustanovitelj in odbornik Ljudske posojilnice v Celju ter član skoro vseh katoliških in narodnih društev in naročnik „Slov. Gospodarja" od ustanovitve. Njegova domačija je bila odlična katoliška hiša in znana po svoji gostoljubnosti. Svoje otroke je vzgojil v odločno katoliškem duhu. Dve hčerki sta postali šolski sestri-učiteljioi, že umrla šolska sestra Ksave-rija, ter šolska, sestra Pankracija v Mariboru. Tretja hči, gospa Pišek, posestnica na Cretu, pa mu je vzgojila dobra vnuka in vnukinjo, ki so ga pridno podpirali zadnja leta pri gospodarstvu. Kot vrl sin sv. Cerkve je bil tudi do smrti cerkveni ključar cerkve sv. Maksimilijana. Pred svojo naglo smrtjo ni mogel sprejeti sv. zakramentov, pa Bog mu je naklonil milost, da jih jo sprejel še zadnjo nedeljo svojega Življenja v cerkvi. Kako je bil ranjki priljubljen in s-poštovan, je pokazal njegov pogreb, katerega je vodil mil. g. opat ob asistenci 10 duhovnikov. Udeleži-
lo se ga je zastopstvo okoliške občine z g. Županom na čelu, zastopniki vseh korporacij in društev, katerih član je bil ranjki. čč. šolske sestre in usmiljene sestre ter nebroj domačega občinstva. Blagemu ranjkemu svetila večna luč, žalujočim zaostalim pa naše odkritosrčno sožalje!
Častni občani. Občinski odbor Sv. Križ pri Mariboru je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, da imenuje gs*. dr. Antona Korošca, dr. Karla Ver-stovšeka, dr. Jožefa Hohnjeca ter dr. Antona Je-rovšeka radi njihovega vztrajnega delovanja na polju mladinskih organizacij, zlasti še kot odločne zagovornike teženj slovenskega naroda, svojim častnim občan m.
Častno občanstvo. Občina Gornja Polskava je podelila g. nadučitelju Josipu Sabati ob priliki 40-letnice njegovega službovanja za njegovo požrtvovalno 281etno delovanje na Gornji Polskavi častno občanstvo.
Zavod čč. šolskih sester. Čč. šolske sestre v Mariboru so si izvolile za mater prednico zopet č. s. Lidvino Purgaj.
Konec trpljenja. Poroča se nam s Koroškega, da sta se čč. gg. župnik Meško in župnik Ražun \rnila po tolikem preganjanju na svoji župniji. Narodnima mučenikoma naše simpatije in iskreno željo: Navdušeno za naše ideale naprej!
Odlikovani nadučitelji. Nadučitelji Sim. Cvah-te pri Mali Nedelji, Franc Lorber v Braslovčah m Ernest Slane v Petrovčah so vsled svojih zaslug za šolstvo imenovani za šolske ravnatelje.
L C. in kr.avditor sodeluje tudi pri mariborski cenzuri. aH jlTpotreben ali ne, ali je res vojaško in posebno svetovno bolj izobražen kakor naše državno pravdništvo, sodbo o tem prepuščamo drugim. Ampak večkrat Čutimo njegovo roko tamkaj, kjer bi je ; ne trebalo. Ko je rajna „Soldatenzeitung" nesramno ; hujskala proti Slovencem, je držal svojo roko nad [njo, da se je nismo smeli niti dotakniti. Sedaj smo [ jo zopet čutili. V „Slov. Gospodarju" smo prinesli ji primero med našim cesarjem in nemškim, kako dela-| ta za mir. Primera je seveda izpadla na korist in v ; dobro našemu avstrijskemu cesarju — in prišel je c. I i kr. avditor ter rekel, da se take primere ne smejo I delati. Na mestu primere so naši čitatelji videli veli-|ko belo liso. Zadevo smo izročili državnim poslan-Icem, da branijo pred avditorjem pravilno dinastično pisavo.
Taki so za nadaljevanje vojske! Iz Ptuja se nam piše: „Stajerčev" urednik Linhart se huduje , zakaj se dr. Korošec po Hrvatskem in po Bosni trudi za svobodo našega, dosedaj tako tlačenega naroda ter mu nasvetuje, da bi šel kot vojni kurat na bojišče. Ta pa je res lepa, da Linhart goni druge na bojišče, sam pa doma za pečjo sedi. V Mariboru še vam menda ni z-nano, da je Linhart oproščen od vojaščine, ker pomaga mestnemu svetu pridobivati živeža iz ptujske okolice. Vse odredbe, zaradi katerih so naši kmetje na Ptujskem polju ifiko nevoljni, izvirajo iz Linhartove glave in srca. Zato je oprolš-čen! Njegov list je za brezobzirno nadaljevanje vojske. Seveda, saj je njegov urednik Linhart — oproščen I
Kako je na Ogrskem. Znano je, da je bil grof T,jsza zelo odločilen za izbruh svetovne vojske in da je še sedaj navdušen za brezobzirno nadaljevanje 'vojske v smislu nemškega cesarja Viljema. Kako pa Ogri skrbijo, da bi lahko zdržali v vojski, je druga stvar. Na Ogrskem je določeno na mesec žita 15 kg na glavo, na konja 5 mc ovsa na leto, na konja, ki težko dela, 7 mc, za žrebe 2 mc, za krmljenje svinj ie dovoljeno 5 mc ječmena na svin.o, za prase 2 mc. Uporaba koruze še je neomejeno dovoljena. Na Ogrskem je torej lahko zdržati. Pri nas je drugače. V Bosni je najhuje. T£m n. pr. se daje samo 2 kg žita na družino za celi mesec! Najhujše je v zasedle-nih krajih. V sandšaku Plevlje je umrlo prošle gospodarske godine 1600 ljudi od glada. Ogrski grofje so lahko za nadaljevanje vojske.
Za vojake. Katoliško bralno društvo pri Sv. Juriju ob južni žel. je i oslalo za vojake 38 raznih knjig. Knjige pošiljamo samo na naslove brez vojnih pošt, ker nam sicer pride pošiljatev predraga. Vojakom. ki so prosili za mariborske časnike, smo vsem ustregli. Ce časnikov niso dobili, naj reklamirajo. Za časnike se je nabralo 318 K 50 v. Ker se oglašajo vedno novi naročniki za časnike, zato na novo prosimo za darove v ta namen, C. g. župnik Fr. O-grizek v Dramljah je poslal iz lastnega nagiba 30 K za „Nedeljske evangelije z razlago in molitvenikom", ki se naj pošljejo vojakom. Kdor jih torej hoče imeti, naj se oglasi na spodnji naslov, da jih dobi brezplačno, dokler .se ne porabi teh 30 K. Vojak M. "(T-R. 87; 8. stot., 4. v, v. p. št. 304) piše o teh evangelijih podpisanemu: „Ravno sedaj, ko zopet vihrajo ti grozni boji, sem sprejel Vaš cenjeni molitvenik, katerega mi je poslala sestra. Izrekam Vam prisrčno zahvalo za njega, ker sedaj mi je v veliko tolažbo. Spominjajte se nas kaj v molitvi. Pozdrave z bojišča!" — Dr. M. Slavič v Mariboru.
Za avstr. Rdeči križ se je nabralo pri poroki " g. Ivana ZidariČ z gdč. Terezijo Kerenčič v Središču 31 K 20 v.
Griža. Iz Maribora in Celja se nam poroča, d;, se je začela griža hudo razširjati. Tudi od dru-
god izvemo, da je zahtevala že mnogo žrtev. Pazite na hrano in snago!
Toča. V nedeljo, dne 9. septembra, popoldne, je toča močno oklestila vinograde v župnijah St. Ilj v Slov. gor., SveČina, Spielfeld, Ernovž in Lipnica. Na nekaterih krajih je vino kar teklo po vinogradu. Več dni je dišalo po sladkem vinskem moštu. Skoda je ogromna. Najbolje je, poškodovano grozdje potrgati in sprešati, sicer se posuši. Tudi ajdla je potlačena k tlom. Skoda tudi za krasno.letošnje sadje, ki je močno stolčeno.
Podnevna brzo vlaka med Mariborom in Dunajem zopet vozita in sicer od dne 10. septembra naprej.
O&gpotlarske novie^.
Namesto orožnikov — izvedenci. Doslej so odločali o podporah za svojce vpoklicanih vojakov edino pravzaprav orožniki. Kakor so oni poročali na tozadevno vprašanje podporni komisiji, tako je večinoma odločila komisija. Proti tej proceduri navadno ni pomagala nobena pritožba, čeprav se je s tem marsikateri skrbni in ubogi ženi zgodila velika krivica. Izvedeli smo, da odslej podporne komisije ne bodo vpraševale za zvedeniško mnenje o upravičenosti preživninskega prispevka orožnikov, ampak ugledne može, ki prav dobro poznajo razmere v svojem kraju in potrebe ljudi. To je vsekakor zelo umestna in pametna uredba, ki pa prihaja žalibog precej pozno.
Jajca in sladkor v ptujskem okraju. Glede z-veze med oddajo jajc in dobavo sladkorja se je v ptujskem okraju odredilo, kakor izvemo uradno: Vsaka popisana stranka mora brezpogojno dobiti popolno množino sladkorja, ako se z veljavnimi sladkornimi kartami zglasi. Le glede vrstitve se odredi, da dobijo sladkor najprej le one stranke, ki bodo ob enem prodajalnicam kot prevzemnim mestom za jajca oddale sedajni produkciji in gospodarskemu položaju stranke primerno množino jajc (za 1 karto 1—3 komade). V teku te dobe je vendar osebam, ki glasom do-prinešenega občinskouradnega potrdila ne spadajo k producentom jajc, ravnotako oddajati sladkor. Tudi viničarjem, železničarjem in nameščencem ter želar-jem brez posestva se mora. takoj izročiti sladkor. Prevzemna cena za jajca znaša od 1. septembra 28 vinarjev za 1 komad. Ta cena se plača samo le za sveža jajca in prodajalnica mora vsikdar v lastno korist pokvarjena jajca zavrniti, ker za to se ji ne povrne nobena škoda. — Postopanje ptujskega glavarstva glede jajc je sicer nepostavno. toda dokler se ne odpravi, naj si stranke, ki nimajo jajc za oddajo, dajo od občine potrditi, da ne spa.dajo med pro-ducente jajc.
Uravnava prometa s kavino mešanico v ptujskem okraju. Uradno se je odredilo: Z veljavno dobo odi 5. avgusta do 30. septembra t. 1. veljavne ka-vine karte, glaseče se na % kg kavine mešanice, bodo deloma odjemale uradne prodajalnice, katerim se je obenem odkazala kavina mešanica. Ker bo sedanji odkaz za politični okraj Ptuj komaj pokril eno tretjino vse potrebe, tedaj se bodo prodajalnice pri oddaji kavine mešanice morale ravnati po sledečem: 1. Kavina mešanica se sme oddajati le proti kavinim izkaznicam, za jednotni zavitek po % kg se odvzame ;>o ena kavina izkaznica. 2. Pred vsem je zadovoljiti le polovično število kavinih kart onih prodajalnici prideljenih-gospodarstev, ki obenem dobivajo moko. Za otroke jjod 4. letom se ne smejo dobivati nobene kavine Karte. Pri neravnem številu kavinih kart je pri zahtevi do ene polovico kilograma izročiti nastopni višji znesek, pri zahtevi nad polovico kilograma kavine mešanice pa nižji znesek, ker se kavina karta in tudi zavitek kave ne more deliti na eno osmin-ko kg. Primer: Gospodarstvo, ki ima pravico do 9 krušnih kart, od teh 2 otroka pod 4. letom, ima pra-vico do sedem kavinih kart. Popolna zahteva kave bi znašala 7 četrtink kg, ker pa se ima izročiti le polovico tega zneska, bi to znašalo % krat 1 osmiuko kg. Ta izračunjeni znesek znaša več nego Vi kg, tedaj se ima izročiti V* kg in za to se naj odvzamejo 3 kavine «carte. Da se z ostalimi kartatni ne bode več zahtevalo, tedaj je to izročitev v seznainku odjemalcev zaznamovati. 3. Oni odjemalci z dobavno pravico do moke imajo prednost pri dobavi kavine mešanice in ti morajo isto najpozneje do 15. vsakoga meseca pri svojih prodajalnicah zahtevati. Ko bodo odjemalci, ki imajo pravico dobivati moko, dobili kavino mešanico, torej najpozneje po 15. septembru, potem smejo prodajalci oddajati ostanek vsem ostalim opravičenim odjemalcem in sicer dobi gospodarstvo ali ako ostanek zadostuje, % zahtevane množine. 5. Cena za % kg zavoja kavine mešanice znaša za prodajalca na drobno 1 K in se ne sme prekoračiti, (i. Prodajalnice morajo ta ukaz v svojih prodajalnicah obče vidno pribiti. 7. Uradne prodajalnice, ki se ne bodlo ravnale po teh določbah, se bodo strogo kaznovale. Občinska predstojništva, morajo ta odlok javno razglasiti.
Itekvizicija živine v ptujskem okraju. Rekvi-zicija živine po okraju gre svojo pot. Nekaj oddajo ljudje še prostovoljno, ker jo čez zimo tako ne bodo mogli prerediti. Ce pa tuintam kak posestnik lepega živinčeta le noče oddati, pošlje okrajno glavarstvo o-rožnika in živinče gre iz hleva s silo, če ne z lep». Seveda tako se dela samo s kmetskimi posestniki!' Ptujsko okrajno glavarstvo ima orožnike samo za
kmeta, izvedeli smo, da bi grajščak Pongrac z Vur-berga tudi moral oddati par volov, ker ima pet parov in jih toliko ne rabi in tudi krme ne bo imel da bi jih preredil čez zimo. Toda ni jih hotel oddati. In ne le, da okrajno glavarstvo ni poslalo orožnika k njemu, marveč okrajni živinozdravnik je še zagovarjal grajščaka, da zdaj volov še ne bo oddal. Tako se dela pri nas. Kmeta se stiska,-^ad njega se zahteva zrno, živina, jajca, grajščaka in mestjana pa se varuje! Mi javno poživljamo gospoda okrajnega glavarja, da napravi tukaj red! Pravica na vse strani! Naše gospode poslance pa prosimo, da na znanijo to na merodajnem mestu!
Klanje svinj brezpogojno dovoljeno. Na mnogih krajih je razširjena govorica, da se od 1. sept, naprej svinj ne sme doma klati brez uradnega dovoljenja, To je popolnoma neresnična vest. Svinje za domačo potrebo se sme prejkoslej doma prosto zaklali, ne da bi bilo trebalo komu kaj naznaniti. Ce se bo kaj spremenilo, bomo poročali.
Krompirja, ki se je pridelal v vrtih. ni treba oddati, tako se naznanja uradno Mislimo, da je to uradno poročilo pač popolnoma nepotrebno, ker krompirja iz vrtov pač ne bo več mogoče od nikogar zahtevati, ker ga ie že davno zasegel Človeški želodec.
Mletje žita. Urad za ljudsko prehrano je določil, da se mora iz pšenice odslej izmleti 82 odstotkov moke dosedaj 90 odstotkov), iz rži pa 85% moke (dosedaj 90%), ostalo pa otrobi. Moka bo torej odslej nekoliko boljša.
Sladkor za petijot. Slišimo, da nemški vi not r-•?ci in vinogradniki pridno vlagajo prošnjo za dobavo sladkorja za napra\o petin.ta. Čudimo se, d,; se slovenskih vinogradniških krogov ni obvestilo, da se bo dobil sladkor v ta namen. Letos sladkor ni namenjen za izboljšanje vina, ampak za napravo petijota, v krajih, kjer primanjkuje sadja, ali pa je isto tako žlahtne kakovosti, da ga je škoda v veliki meri vpo-rabiti za pijačo. V slovenskem delu dežele je mnogo takih krajev, kjer se rabi mnogo domače pijače za delavce, a ni ne trohice sadja. Zahtevamo in sicer odločno zahtevamo, naj se sladkor, ki je na razpolago, dodeli predvsem takim krajem in sicer kmetskim posestnikom, a ne bogatim vinotržcem. Vinotržcem letos absolutno ne gre ne enega kilograma sladkorja. ker bo vinski mošt imel itak dovolj stopinj sladkorja in ga ne bo treba poboljševati z dodajanjem sladkorja. Vlagajte torej, kmetski posestniki, ki bi radi delali iz vinskih tropin petijot za potrebno domačo pijačo, prošnje za dobavo sladkorja in sicer na naslov: C. kr. kletarski nadzornik Rihard Petrovan, Maribor, okrajno glavarstvo. Radi nujnosti priporočamo, da se oddajo prošnje ekspresno. V prošnji navedite, koliko hektolitrov petijota hočete napraviti in koliko sladkorja boste rabili v to svrho. Prošnjo še dajte potrditi pri županu in občinskem žetvenem komisarju. Kmetske vinogradnike, ki se jim bodo prošnje odbile, prosimo, da nam to takoj naznanijo.
Vinske cene. Od zanesljive strani izvemo: 0-krožna komisija za določevanje primernih (ravnalnih) cen bo baje v najbližnjih dneh določila primerne cene za letošnji vinski mošt. Cena za navadlna vina bo baje med 2 K 60 v do 3 K 40 v. Za sortirana vina bodo veljale boljše cene. Kdor torej ima količkaj večji vinograd, naj trga letos vsako vrsto grozdja zase, tako da bo imel rizling v posebnem sodu, muškat v posebnem itd. Na sode, v katerih je sortirano vino, se morajo prilepiti listi z napisom: ..Rizling 1917", „Silvanec 1917" ali „Burgundec 1917". kakor-šno vino pač .je v sodu. — Gospodje, ki določajo cene, naj se vendar ozirajo tudi malo bolj na vina naših kmetskih vinogradnikov in naj ne dajejo prednosti vinom gosposkih in meščanskih vinogradnikov.
Kako se naj suši sadje? Poizvedovalni urad za pridelovanje zelenjave in krompirja nam naznanja, da je c. kr. namestništvo izdalo dvojezična navodila o sušenju sadja. Ta navodila se lahko dobijo zastonj pri zgoraj omenjenem Poizvedovalnem uradu v Gradcu, Burggasse 1, 3. nadstropje. Ko to naznanjamo n,ašim čitateljem, moramo pristaviti nekaj pripomb. Omenjeni urad bi v 20. stoletju vendar že moral vedeti, da se spodobi časniku priposlafi brezplačno vsaj en izvod knjige ali sploh duševnega proizvoda. kadar se prosi za njega objavo. Urednik mora vedeti, kaj objavi in kaj priporoči v svojem listu, drugače bi vsak žid v poštenem katoliškem listu la-i ko hvalil in priporočal sivoje umazano književno blago. Drugokrat se nam torej naj blagovoli „milostno" doposlati vsaj en izvod dotičnega listka, da bomo poznali navodila ! Sploh pa se nam čudlno zdi, da se ta „navodila o sušenju sadja" tako skrivajo pred svetom! Ce je reč dobra in koristna, naj se izroči listom, da se doslovno objavi v vseh listih ter se na ta način vse ljudstvo seznani ž njo, če pa nič ne velja, potem pa te modrosti tudi na posebnih lističih ni potreba razširjati. Koliko ljudi bo pa tudi pisalo po do-tični listek v Gradec? Na dan torej z modrostjo, Če ste v Gradcu iznašli kaj koristnega o sušenju sadja, dokler še ni prepozno!
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletr-govcev na Dunaju je Sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—60 K, trdi 55—110 K, mehke dleske 90-118 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80-120 K, trde deske 120—210 K. Za ostale vrste lesa je bilo pooraševanje tako živahno, blaga pa tako malo. da ni bilo določenih sploh nobenih cen.
NainovaiSa poroljla
nrftdu® poročilo.
Dunaj, 12. septembra.
Italijansko bojišče.
V teku včerajšnjega dne je prišlo do hudih bojev samo na pobočju gore Sv. Gabrijela, ki so bili Ma za nas ugodni. Sicer pa nič pomembnega.
Vzhodno bojišče.
Rusi in Rumuni so spetovano hudo napadali višine zahodno od Očne. Njihovi navali so se večji-lel že v našem ognju izjalovili. Enkrat so pa bili s protisunkom odbiti.
Albansko bojišče.
.lužno od mesta Berat so naše čete zapodile i-talijansko čete nazaj čez gornji Ozum. Pri Pogradcu ob jezeru Ohrida se naše čete umikajo pred sovražnikom, ki je v premoči.
Iz nemkh®ga poročila.
Berolin. 12. septembra.
Vzhodno bojišče.
Med Vzhodnim jezerom in Dvino so nemške če te vrgle ruske poizvedovalne oddelke na več mestih nazaj.
Število vjetnikov izza bitke pri Rigi je naraoi-lo na 8900. Plen znaša 325 topov, med temi dve tret jini težkih, več obloženih in malih železniških vlakov, več pionirskega orodja, streliva, živil ter številno avtomobilov in drugih vojaških vozil.
Med Prutom in Moldavo živahni artilerijski o-genj in poizvedovalni boji. Rusi pri kraju Solka nadaljujejo svoje napade. Južnozahodno od Tirgul-Oč ne je sovražnik petkrat napadel naše črte, a je bii odbit.
Odmor na soški fronti
Vsa znamenja kažejo, da bo trajal odmor na soški fronti le kratko časa. Italijani spravljajo zdaj nove rezerve na soško fronto, dočim mečejo italijanski topovi v enomer granate na goro Sv. Gabrijela, da bi našim četam bilo onemogočeno popraviti naše ondotne postojanke. Italijani obstreljujejo iz ladijskih topov, ki streljajo na zelo veliko daljavo, naše postojanke. ki se nahajajo zadaj za goro Sv. Gabrijela, da bi dovoz živil in municije ovirali. Bržčas bo Ka-dorna že v kratkem ponovil še enkrat svoj poskus, da bi zavzel goro Sv. Gabrijela,
k
Avstrija n^promagljn a.
Vojaški sotrudnik je priobčil v švicarskem listu „Baseler Zeitung" Članek, v katerem opisuje velikanske italijanske napore ob soški fronti ter pravi sklepčno: Po sijajnih avstrijskih zmagah v vzhodni Galiciji je že minul trenutek, ko bi bilo mogoče Avstrijo z orožjem podreti k tlom. Zgodovina bo svedo-Čila potomcem, da sta osrednji velesili vstrajali v junaškem boju proti štirim petinam cele Evrope.
Rtisi «i zopet želijo «arja?
Švicarski list „Bund" poroča, da so v Petro-Igradu izsledili organizacijo, katera se zove „Sveth Rusija." Glasilo te organizacije je list „Groza", ki številko za številko piše, da more prinesti kruh in mir edino le car. Angleži in Francozi so sovražnik' Rusije. Mir hi se moral skleniti takoj.
Odgovor Nemčije na pajježevo • mirovno pismo.
Po poročilu iz Berolina se je glede odgovora Nemčije na papeževo mirovno pismo baje dosegel s-porazum med vsemi nemškimi strankami. Dne 11. t. m. je imelo pod cesarjevim predsedstvom ministrstvo sejo, v kateri se je določila vsebina odgovora na papeževo mirovno pismo.
Angleška mirovna ponudba?
Ogrski list „Pesti Hirlap" je dne 11. septembra priobčil maloverjetno brzojavko iz Berolina. ki pravi, da se v Berolinu vzdržuje vest, češ, Anglija bi bila stavila mirovno ponudbo Avstriji in Nemčiji. V tej mirovni ponudbi baje ni nič omenjena R.usija in tudi Balkana se ne omenja,
Kitajska ne bo sklenila posebnega
miru.
Angleški list „Daily Mail" poroča, da je Kitaj ska dne 2. septembra sklenila se pridružiti londonski pogodbi, po kateri se zaveže, da ne bo sklenila nobenega posebnega miru.
Bolgarska kraljica umira.
Iz (Sofije poročajo, da je bolgarska kraljica E-leonor.i smrtnonevarno obolela. Novejša poročila pra vi jo. da je d/elovanje srca tako slabo, da se je bali najhujšega.
Hmelj. Na hmeljskern trgu v Zatcu ni bilo po tujem hmelju nobenega popraševanja in so bile cene samo na papirju. Cene za češki hmelj so se pa po kakovosti blaga gibale med 110—140 K za 50 kg. Položaj avstrijskih hmeljarjev je postal naj-afv/nost ol>-upen. Za prihodnje leto se namerava zopet opustiti polovica letošnjih hmeljskih nasadov.
Rsu&M
Dalmatinska občina — brez mož. Dalmatinska občina Sijarica je popolnoma brez mož. Okoli 300 se lih je izselilo v Ameriko, 150 jih je padlo že na bojišču. vsi drugi pa so pri vojakih.
Največji demant na svetu. V žezlu bivšega ruskega carja, Nikolaja se nahaja največji in najdragocenejši demant celega sveta. Vrednost tega deman-ia se ceni na eno milijardo kron. Demant je kupil ruski knez Orlov od perzijskega, kralja leta 1739 za 450.0U0 ruskih srebrnih rubljev in ga pozneje prodal ruski princesinji Tarakanovi. Ko je odstavljeni ruski car Nikolaj prvič videl ta dragoceni kamen, je baje rekel: „Bojim se, da mi bo ta kamen prinesel nesrečo." Ta dragoceni demant je sedaj last ruske začasne vlade.
Dr. Fric Adler pomiloščen. Naš cesar je morilca grofa Stiirgha, dr. Frica Adler, ki je bil obsojen na smrt, pomilostil. Smrtno kazen so mu spremenili v 181etno ječo.
Maribor. Pondeljek, dne 10. t. m., popoldne, je pri kopanju v Dravi utonil 151etni Rihard Ula,ga , sin tukajšnjega trgovca g. Jožefa Vlaga. Trupla še dosedaj niso našli. Naše sožalje!
Maribor. Naš sodni okraj mora v enem mesecu oddati 104 vagone sena. Dobivamo pritožbe, da se je prvotni raždeljevalni načrt tako Čudno sestavil, po katerem bi morale hribovite občine oddati mnogo več kot občine v ravnini in nižinah. Treba bo brezobzirno preiskati, kdo je to zakrivil.
Maronberg. Shod, ki se je vršil pri Sv. Janezu v nedeljo dne 9. septembra, je bil dobro obiskan in prav zanimiv. Razun nekaterih poučnih govorov in deklamacij. ki smo jih z veseljem poslušali, se je nam tudi pojasnila, kolikor dovoljuje previdnost, bodočnost naše ožje domovine, kar mora prav posebno zanimati nas. ki živimo ob meji.
Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Zloglasni Jožef Pa-vlič, p. d. Hazenbah pri Sv. Križu nad Mariborom , se je kot Črnovojnik v Mariboru obesil. Oblastniki si naj zabeležijo take svoje zveste gonjače in pomagače iz začetka vojske 1914.
Sv. Jurij v Slov. gor. Na MaJni je po noči dne 27. avgusta požar uničil hišo in svinjske hleve posestnici Mariji Rauman. Škode je okoli 20-000 K.
Vurberg. Mnogo se dandanes toži o surovosti mladine, a še bolj po mestih kot po deželi. To smo skusili tudi na Vurbergu pretekli Četrtek. Iz Maribora je prišlo pet gospodičen od 14 do 20 let. Ker ni bilo domačih ljudi blizu, so zakurile za cerkvijo ravno za velikim oltarjem velik ogenj. Tam so Kuhale jajca, jabolka, krompir ter so pekle koruzo, kar smo spoznali po mnogih olupkih in lupinah ter praznih koruznih rogovih. Vpraša se le, kje so to dobile,, ali so to kupile, ali je drugače prijšlo v njihovo lastnino?! Drva so ukradle. Da so njihovi predniki jedli nekdaj želod v tevtoburškem gozdu, spričuje to. ker so pustile nekaj strganih listov graSkega „.'Tagblat-ta" na. mestu. Pa še nekaj so pustile in sicer nekaj takega, kar puščajo konji na cestah. „Heil!" nemška kultura!
Dramlje. Umrl je dne 8. septembra veleposestnik Martin Laubič. Bil je svojčas župan občine Be-zovica. Laubič je bil vrl mož in vnet za dobro stvar. Star je bil 65 let. Dolgoletnemu naročniku „Slovenskega Gospodarja" svetila večna luč!
Dobrna. Dne 8. septembra je umrl v okolioi \ rba Martin Sedovnik, p. d. Stari Golob, star 97 let. Rojen je bil dne 27. oktobra 1820. Pač izredno visoka starost za današnje Čase in vredna, da se jo zabeleži.
Celje. Pouk na orglavski šoli se prične dne 15. septembra, Sprejele se bodo tudi gospodične.
Celje. Umri je na griži g. Josip Berk. knjigovodja Posojilnice v Celju, v 41. letu svoje starosti. N. p. v m.!
Dobova. Jubilejno svečanost, 501etnieo posve-čevanja cerkve in patrocinij „Ime Marije" smo dne 9. t. m. obhajali v prisrčnem duhovnem veselju. Po slovesni procesiji je g. dekan blagoslovil nova slikana. okna v svetišču z lepimi okraski in podobami sv. Ane. sv. Jožefa, sv. Antona Pad. in sv. Katarine , katera okna so kras lepi cerkvi, vreden spomin zlatega jubileja in darežljivosti župljanov, ki so v ta namen v enem letu darovali 4500 K. V pridigi je poznat govornik g. profesor dr. Medvedi razložil zgodovino farne cerkve, ki je delila z župljani veselje in žalost: ganljiv je bil govor o moči in blagoslovu cerkve, o oltarju; tja naj prihajajo vsi farani v vseh zadevah, k Jezusu vsemogočnemu, usmiljenemu in resničnemu, k Mariji, svetli zvezdi, k Bogu, v sv. nebo. V vednem spominu bodo do solz ginjeni poslušalci. domači in romarji iz treh kronovin ohranili be-♦ sede tolažbe in vspodbude v resnem življenju.

Rrat) fi.
SLOVENSKI GOSPODAR
13. septembra 191"
Listnica u?&dniStv&.
Sv. Lovrenc na Drav. polju: Poročilo o shodu pride v „Straži." Radi tehničnih ovir je bilo nemogoče spraviti poročilo v „Gospodarja." — V. R. 2G. K.: Obrnite se na dotično družbo, kjer ste podpisali, saj nam ni ničesar znano. Mi se s takimi rečmi ne pečamo. — Cirkovce: Odgovor najdete med „Gospodarskimi novicami." — Sv. Barbara v Halozah: Naš list je bil in bo ostal odločen branitelj pravic kmetskega in delavskega ljudstva , ali je potem nekaterim ljudem to pogodu ali ne. Do-pis je tožljiv. Sicer pa se s takimi malenkostnimi o-sebicami ne splača kregati. Pozdrave! — Spodnja Sv. K u n g o t a: Prav imaie! Dotični veleposestnik bi v pašnik puščene njive mnogo lažje obdelal kot Vi Vaše hribovite parcele. Ce veleposestnika, ki ju imenujete, dobivata krušne karte, mali ljudje pa ne, se pritožite na. okrajno glavarstvo; istotako ¡udi radi napačnega postopanja pri popisovanju parcel. Zakaj se ne podpišete? — Mnogim vpraša 1 c e m radi insera t. ov: Zadlnji Čas dobivar mo zopet mnogo vprašanj glede inseratov, ne da bi se priložila znamka za odgovor. Opetovano povdar-jamo, da odgovarjamo le, Če se priloži znamka za odgovor. Ako pa je za en insérât več ponudb ali vprašanj, jih pošljemo naravnost inserentu. — Več dopisov in poročil smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič.
Loterijske številke:
Trat, dne 5 septembra 1917. 57 31 85 71 73 Danaj, dne 7. septembra 1917. 24 4 64 76 49
ïàâiB«iSH5SB NAI	LA N	AZ	MAMILA.
Dijak se sprejme na stauo<anje in hrano k enema šestošolcu M»- j ribor, Mozartstrasae 44. Vidovič ■
74 i
Šafer ali majer išče službe, je t
psljedfljstu, živinoreji, vino- in aadjereji ter v vrtnarstva dobro izvežban. Službo nastopi sedaj ali tndi pozneje, če treba ima tndl 4 dobre delavne moči. Na-Siov: K 8 šafer pri g. Ed. 3n-pane, p. Pristova, Slovensko Štajersko.	741
Za poslovodjo Uče si mesto pri gospošči 35 let invalid Bolgar, neoženen. Svesten slm poslom, vinogradaritvu, sadjarstvu in li-vi«orej»tva. Večletno prakso posedajo. Zmožen nemškim, hrvatskim in českoga ¡e i k» Poaude prost pod točnim lo^etim*. e» dlunovski, ekonom parna žaga, J Dogoselo, Hrvattka.	748
Želim kupiti hišo z gospodarsk m ■ oslopjem, njive, trarnike gezd in vinograd. Ako mogoče, biizu že-lesniike postaje za sroto okoli 20 000 K. Blagohotne ponudbe naj se blagovolijo poslati pod šifro: „Veleposestvo", na uprav-uišsro Slov. Gospodarja. 740
Harmonij se želi kupiti. Penudbe na upravaištvo Slov. Gospodarja pod „št. 747".
Na prodaj par lepih kobil; se ničesar ne splašijo, so krotki, bres pogreika, za težko in lahko vožnjo, obe enake barve svetil .faksi", veliki: ena 16 */» eaal« pesti visoki, ena 4 leta, ena 7 let stara, tndi v velikih bregih dobro vozita. Marija Kolnik, Okrajna cesta št. 6, Stndenei {«i Mariboru.	7S8
Vinograd s trgatvijo ali moštom se proda Hram, pieša, posoda in gozd. Kdor že'i mslo posestvo v krasni legi na slevečem vrha i lthkim dovozom bliža ceste in le eno nro od kolodvora Brežiee,
8 VINARJEV
(za eno dopisnico) staue moj glavni ceni«, kateri se Vam na ¡zahtevo brezplačno pošlje.
PRVA tovarn« ur IV*J* KOflR*j>,
c. i. k. dvorni dobavitelj Most
(Brüx) št. 1<60 (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-ure K 16-—, 3 8'-, 20--, armadne radium ure K 18'—, 22'—, 26'—. Ure iz bele kovine (Glo-rica-srebro), z dvojnim pokrovom an ker Remont. K 28-—, 80-—. Goldin anker z dvojnim pokrovom K 36-—, 38'—. Masivne srebrne anker Remont ure K 40"—, 60—, 60-—. Budilke in stenske ure * veliki izberi. 8 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamenjava dovoljena ¿i pa denar nazaj.
Zidarji
Deti
Ena beseda stane 5 vinarjev, petitvrsta 18 vin. Mrtvaška oznanila in zahvale vsaka petitvTita 24 v, Izjave in Potlauo 86 vinarjev. Za v«6-kratno objavo znaten popust. InBerati se sprejemajo le proti predplačilu. Zadnji čas za »prejemanje inseratov torek opoldne.
se sprejmejo na stalno delo. Plača od ure 1 K 4C v do 1 K 70 vin Stavbeni mojster Maresch, Lie-sing pri Danaju.	74S
"slive, jabolka
kupi	764
10S. ŠEREC, Maribor Tegetthoff ova ulica štev. f7.
ar
naj se oglasi pri g. Pajdaša dne 1H. t. m. Gjrnja Poh&noa.
Krojiš*! pomočnik, priden, zans-Bijiv, ki je zmožen za veliko in Dcalo delo, s« takoj stalno sprejme s hrano in «tanovaniem pri G»-šparja Kiehel, krojaškem mojstru v Slovenjem Giadco.	766
Prodsm en motor s 8 konjskimi j s lami še malo rabljen, pod jam- I stvom in motorno kolo še skor« ■
z novo oneumstiko. Franc ¿fahen, } strojnik v Tinovljih p. Celje. 766 {
Singarjev bralni stroj zaradi pre- j selitve na prodaj. Maribor, Gothe- ! strasse 2. i iT. nadstr. vr. 16. 7*9 '
Hiša s lepim vitom in malim tra vnikonr na Pragertkem je za pro-(iati. Vpr«šs se pri R Riegler, Pragersko.	758
b»© dsjaKa
i < nižjih razredov sprejase «a sta- ' n<>vaiije in hrano Maribor WiLlea- J maerstr. )6 vrata 2.	7M
se je izgubil v Eadraoja od iri-sternika do So;e. Kio ¡a je našel
naj iio ti ko dober in ¡¡a pošlje Ani Re^nlttsk Novavas pri M» riboru, Au^assi 3	744
Gospodje
ki so dobre upeljani v indastri-&in'h krogih, pri špediterjih, lekarnar ib, drogfstih, rudnikih, poljedelskih zadtu;*k ia »elepesest cikih, dobe korutno zastopstvo v kemični tovarni Mugon Pollak, Kri. Vinogradi, Jungmannova ulioa it. 33._____746
Ova učenca ali dve učenki sprejme samostojna boljša gospodična v dobro oskrbo, deloma proti plačila v gotovini, delema proti pl«-čilu v živilih. Vpraša se Krčavlua pri Maribora št. i>4 ob državni cesti.	7fll
Dobra in
zanesljiva h uharica,
sUrejia ia samostojna se sprejme takoj v oficirsko meaaž* (10 oieb). Pogoji: prosto stanovaaje, dobia k rana in 60 K mesečne plača, polni trošek se povrati. Ponudbe oa: ,častniška menaža S6 težko tofničke pukovnije — Varaždin"
768
Išče se 12 let stara deklica po imena Angola Glaser. Obleko ima ntrejeno po štajeriki noši, hodi okoli brez dovoljenja staršev. Pro-i m, pri kom se zadržuje, da ta koj naznani na naslov: Marija Glaser, Stodrnci pii Maribora, Werks:attenst». 6.	770
Hiša s 3 sobami, kshinja, nev o-bok »ni blevi, bi dni vrt, 4 oralov dobre njive, hita v dobrem položaju lepa ravnina, se proda za lS.tCO kron. Naslov: Jurij Raa-nig, Strojna, Prevalje, Koroško.
Gospe
ki lo dobro upeljant v industri-alnih krogih, pti špediterjih, lekarnarjih, drpgistih, luinikih, pel-jedelskih aadrug»h in veleposestnikih, dobe koristno zas opitvo v kemični tovarni Hugon Pollák, Kri. Vlaograil, iungmannova ulioa Št. 33.	746
ŽTeplo za sode
vsako množino prodaja Anton Heider, Gredeo H*ydnga88e 81 10.
(K> »nr.)
Sodi!
N'a predaj imam štiri sode. Vsak drži pr.bližno S03 L C»aa po dogovoru Josip Feuschtr, poseslnik, Modras® pri Stndenicah. 752
Pozer!
Frana Drobnič lesni trgovec v Laškem trgu kapi vsako množino bukovih drogov (švelsrjev) ter plača iste po 7'50 komad. Kupim pa tudi okrog«l bukov les, 764
Kje ie
JAKOB BELEJ?
Če kateri zamenjani invalid ii italijanskega uj«tništ'a ve zauj, naj »aznani na naslov. Marija Belej Laški ti g, Štaj.	768
Išče se posestvo v blitini Maribora, kjer bi bili mogoče starejši ljudje brtz otrok. Vzamem v preskrbo do smrt!. V gotovini bi phčal 10-'2 liso« K Ponudbe na upravništ'0 Slo?. Gospodarja pod „Oskrb it. 735".
Dve učenki »li učiteljski kandida-tinjl se spre. meta na atanovanje ia brano proti nekaj plačila ia aekaj živiL Naslov: Lntterjass št. 5. vrata 2 na ntu.	715
Hommk
dastiilran Iz vina lastnega pridelka. Pri oilabelotti od starosti in želodčnih težkočah je is v na destiliran star konjak že stoletja «nano preizkušeno okrepčilo. 12 lat starega v 4 pollitrskih steklenicah peš jeai franko za 48 K, mlajše S letnega, čudovito bolečine tolažeče vdr^avalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske isteklenice 40 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bur-' ganiec per Iter K 4. 20.
Benedict Her ti,
veleposestnik, grad Gollč pri Konjicah, btajersku.
Velsiilifi pr@si mSadenli
7 23. letu, želi priti za gospodarja na kake kmetijo, kjer nujno ra-h jo moškega. Ima nekaj prihranka v gotovini. Naslov pod „Dober Oospodar it. 700.
Delavci m napravo dr??
urjaro se sprejmejo proti a-kordnemu plačilu. Gostiina Ko-res, Dev. Mar ja v Pničavi, žel. postaja 8t. Lovrenc nad Maribo-| fom.	693
I Proda se poaeatvo v Maribora s i konj', vozovi in živino vred Kdor j 'ma veselje do voioje, naj se o-j glisi. Na pro aj je tali in&ujša j pežarna brlzgalnica, »rip«arua za kako občino v hribih. Treb» le ! malo vode. Po ravnem jo lahko
i en mož pelja. Več pove upravni-
ištvo „Slov. Gosp." pod „Posistvo ,o brizgalna št. 7.'2".
j Veliko posestvo, okoli 90 oralov, - vse v ravnini, 20 minnt od kolodvora, z lepim poslopjem vse ai-; dano in z opeko krito, lepe njive n travniki, iepi gozdi za posekati, j "'roda se vse kakor stoji in leii, i živino z konji in svinjami ter j vaemi pridelki vred ia 107.000 ! it. Vpraia se v Krčevinah pri Mari-j t.ora št. 6'i (z*aven tovarne W6 j ¿»rer).	7il
Dijak se sprejme na stanovanje j in hrano. Nagjitr. 12, pritličje, | levo, Maribor.	lil j
Dva dijaka se iprejmeta na hrano
in stanovanje. Krčnvina št. 190, I naditr.. Maribor.	7t9
Dijak se sprejme na celo oskrbo, nekaj plačila, nekaj hrane. V. Vo-šinek.	724
Organlst in cerkvenlk, ozir. samo cerkvesik dobi začasno s nžbo pii romariki cerkvi na črnigori pri Ptaja. Stanovanje lepo, dthodki dobri. Nastop do 1. oktobra. Pisma na žnpni nrad črna gora pri Ptaju.	788
Hiša s nekaj zemlje tik ceste, si
prooa za ceno 6000 K na Ostrc-žnea št. 60 p. Celje.	781
Proda se en 8 let star močen v^režen konj. cena 1600 K pri Martina Voriič, posestnik v Mo-ravcih, p. Mala Nedelja pri Lji-tt miru.	767
Hiia na Teina pri Maribora, no-vocidana s štirimi stanovanji, ve lika klet, studenec ln lep vrt Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulioa
59_
Kobila, kostanjeve barve, 16 peBti visoka, teika, krotka in ne plaš ljiva, zelo dobra »a vožnjo ia brez najmanjšega pogrtška, se proda
za 8000 K pri Matija Obran, Ma ribor, Fischergsise 9.	68t<
Na prodaj novo zidane eno in
dro nadstropne blše v mestu, davka in «Minskih doklad proste, z velikimi in majhnimi stanovanji proti »o-nco obrnjene, se prodajo
pod iafekimi pogoji. Vpraša se pri Jožef a Nekrep v Mariboru Mozart-ttrassi it. 29. _	484
Vss.lT vrst
iesa ze kurjavo
tudi ca štora takoj kupi j
K. Wosiak, Maribor,
Tegetbofova ulica štev. 19. 46-t j
liiTMmiGl
fm isfirsfSt*-- j v jfgAM BSš W ——~ BrandiggaiS« it. t —— :
se priporoča slavcema občinstvi | da mi poveri vEa dela raoje str« i fce. Isvršujsm jih v vseh glogiii i slikam žobe, trgo-rine, dvoran«. I fasade itd. po a:zki ceni. 26i- i
500 K Vam pk dam, «ko moj z$ tiroleo koreni; .Ria-Balsam1 Vaša kerja očesc bradaJic-e in trd< kolo v tre!» dn«> bres bolečin ne «¿strani. Cena lončSra t iamstvom vred K 1'7", 5 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7 50 Na stotine zahvalnih pisem. Kc m tuj, Košice (Kassa) 1, Postfac; 12/889. (Ogrske).	(Br. 1)
&utomati£oalS
xa psdgane 6 K 80 V„ «s mili 4 K V sal aeSI m satovi 40 mii: Nobeno vreme ne vpliv» in se samt nredijo. Lovilnisa za tuhinjske še ielke „Rapld" polovi na tisoč« žuželk v eni noči, K 5'70. Lovile; moh „Nova" K 2 80 kom. Povsoc najboljši ospehi. Mnogo pohvalnil p's*m. Be pošilja proti povzetje Pcštnina 80 vin, Eazpošiljalnic» Tiotner, Dcnaj ni./72. Nenling-it. 2«	(1 Laaalč)
Iprelmem tako
starejäega, samostojnega moža, kateri se dobro razume v kletarstvu in ninorejstvu, > ;>
kar posebno opozarjam jbegUflCd iz južnih krajev.
Franc Ser S en, Ljutomer.
Naznanilo otvoritve.
V nedeljo, dne 16* S@B$tembr3i otvorila g. Alojz in gospa Marija Weber gostilno" »k lepemu razgledu« v Kamnici pri Mariboru (prej Assioger), katero sta imenovana nedavno kupila. Za prvovrstna vina, Götzevo pivo, toplo in mrzlo kuhinjo se bo skrbelo v najboljši meri. Na razpolag > lep gostilniški vrt kakor tudi drugi obširni prostori. Vršil se bo otvoritveni koncert pri popolnoma prosti vstopnini pri vsakem vremenu. Skrbelo se bo v vsakem ozira, da bodo gostje dobro postreženi ia zadovoljni.
Na obilen obisk vabi in upa, da bo dosegf l kmalu popolno zaupanje širših krogov iz Maribora in okolice.
Z odličnim spoštovanjem uda ni
7 i»
Alojzij Webe« 9
gostilničar v Kamnici.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zancem pre-žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, odnosno stari oče, praded, svak i. t. d. gospod
Fran Lipovšek,
posestnik v ffiedlogu, častni občan in ad trajnega šolskega sveta občine Celjske okolico, cerkveai ključar, odbornik Ljudske posojilnice in Eat. podp. društva i. t. d.,
dne 6. t.* m. umrl nagle smrti, zadet od srčne kapi.
Pogreb predragega rajnkega je bil v soboto, dne 8. t. m.
Sv. maše zadošnice se bode brale v raznih cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev.
Medlog, Celje, Cret, dne 11. septembra 1917.
763	Žalujoči ostali.
lOLETNE-CEVUE
s močnimi le**nhni podplati pošilja v vseh velikostih: 25-28—27 . . K 5.95 28—29—30 . . K 6.55 31—32—33 . . K 7.30 34—35—38 . . K 8.70 37—38—39 . . K 9.70 40-41—42 . . K 10.45 43-44-45 . . K 11.60 la Dunaja po povaetjn
čevljarska hiša
Dunaj 117., SeuiHbanserstr. M/14.
Ceniki e vojnih čevljih taatonj
"■v a^jst
ZAHVALA.
Zahvaljujemo se vsem', ki so nam izkazali ob bridki izgubi naše ljubljene
f: K £
svoje sožalje; posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru za milo in ganljivo petje, zahvaljujemo se za krasne vence in za obiske ob času kratke bolezni.
Orehova vas, p. Slivnica pri Mariboru, dne 11. septembra 1917.
763	Rodbina Rudolf.
/
13. soptamhr i 191?..
tMiHVtf
-----— —'T—T'-rrr.----—-—* •(«^■i—
Straa &
— i i
Jabolka in hruške,
natrgane, kupuje vsako množino kilogram po 44 vinarjev, v hišo postavljene za vožnino povrh še 10 vinarjev za kg več^cdsl
M. KAIBA v Studencih pri Mariboru,
746
oineise Lerobašlta cesfa 5» 54
_____ ______
Nabirajte in sušite gobe (jerčke)! ==============
Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega olja, kupi in plača po najvišji eeni: h 8oq8uf
M. BAN T, CRiNJ (Kranjsko)
prva exportna terdka detelnik in gaadnih pridelkov.
Posebno lep z&eluiek ae ima pri nabiranju in
sušenju gob
757
aja
S>
¡¡sil
UI
I ji «i olifajT»H oni a «i « V! jisaofr fdvit au« 4* it o&j«! olsi i« J J i
samostojna, starejša, ki je vajena vseh gospodinjskih opravil, se sprejme k 4 osebam na deželo. Natančne ponudbe pod gospodinja na upravništvo »Slovenskega Gospodarja«. Plača po dogovoru. 7m
_
Špecerijska in kolonijalna trgovina
m Ivan Ravnikar* »a
I f S»
k
kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne,
janeža, vinskega kamna in suhih gob. -..----—__—————-—-
-
Občina trg Središče proda
Kapice i
Cena 1 steklenice |e K 120. O ds&re&a uit&m ^anju teh kapljic imam ¡snago fnz&aloih m h Talnih pisem, f, Pnili, s&estna ¡«karaš* »jggt •?. k&\ oflu" BI a s- i b « t, Slavni trg It. 13.
Zahval».
Hajprvo se Vam lepo zahvalim aa to riiokoeenjono ?adravttc ■jroti rdeiici. Odkar rabim to idravilo, is nisem Imel nobene škod." j>ri svinjah. Ii dragih krajev aliiim pritoibe: Meni bo vae svinje prci! vi ti o ji raj« veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kron aa idra-Tila. Friporoiam vtem ivinjerejoem, naj bi rabili to cenjeno idravilo. Be in krat se Vam lepo »hvalim in preiim, pošljite mi a pet 13 steklenic.
VelespoStovanj in
Ivan Skorjam, p. d. Teael, Srednja vas, p. Liuda^Korož^-
Kmetovalci! Ne zamudite!
40% kalijevo sel razpošiljam po ceni K
24.— za 100 kg po povzetju dokler imam še kaj zaloge! Vposlati je vreče v napolnitev! V tej kvaliteti je uvoz za dalje časa popolnoma ustavljen, zato »ai^žite to važ no mnetno gnojilo aeMuioMa, da aa-mtorem postreči! Za odstotke jamčim!
Vinko Vsbii, veletriec, ŽALEC, Jažao Štajersko	717
Si-
lo
približno 2000 hrastov ponudbenim potom. Gozd je 20 minut od železniške postaje oddaljen, leži pri okrajni cesti. Pogoji se izvejo pri županstvu. Ponudbe do 20. septembra 1917. 708
jospodar* in, Straža'
r 018
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
m. e «K a	I ni "sild bo iiaasvola (hsmoi
V Mariboru:	Kozla
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška & ulica št 5.	||
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hoff-ova ulica. W M m
aoi
>q 9[
r>M
iot
Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na GkW: trga (zraven rotovža). »a9D v Gosposki :uL (nasproti hotelu 07181 nadvojvoda Ivan). : i-pisav sS Trafika v Grajski ulici. ' s !nf » g. Ceretti, Grajski trg 7. » v Tegetthoff-ovi tdici (g. Ziiko, blizu glavnega kolodvora). Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici,
_______jl_Zifko, Melje. ,,. „„,
Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.) 4 O *¥ H
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-
dalenski cerkvi). Trafika Nerat, Franc Jotefova cesta 31.
Brežice:
Trgovina g. Antona Uinek
01 bo djBiev ni dildeb ?
iq
nar
Celie s
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Doma. Knjigarna gosp. Adler.
Celovec s
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. Duh-Lofe:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Dobie pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram =
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Go nja Radgona -* j
Trgovina gosp. Antona Korošec „ „ Franca Korošec.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klockl, Jakominiplatz.
GllŠtaid (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brandula
SI« 91] v Slov. gor.:
Organist g. Anton Rozman (stara šola).
Sv« Jakob v Slov. gor« i
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Jurkloiier:	*
Organist g. M. Hvaleč. i »< nlfill
Sv. Juril ob luž. žel.:
Trgovina g. Janko Artmana
s k f
Trgovina gospoda Druškovičaj <:/of
Sv. Lenart v Slov. gor»:
Trgovina gosp, Antona Zemljič.
Ljutomer : & &$9n9 bo
Trgovina g. Alojzija Vt&am ^
Luce v Sav. dol.^1. ; Huta:
U-iT
* iS
Trgovina gosp. Miloš Oset.
Novacerkev pri Celin:
i ,ao Trgovina Marije F. Okrožnib.1«^ »q ri
0088 }i09ildJ6ido ofjsm ,lie .[noji Si jseeloi finlad. Petrinia: (Hrvatslia)n9d m loiom iSsiotg a9d	X aetldBido olfirn
ladd&ido ohsai .lis jaojf H ipMoA ialod^m S ''f^flaj i ;ai.'»a9d sn lotom iSs&af
*
Papirna trgovina g. J. N. Peteri.
igaioH iali5djsm S eilo ovoiua jsr
lie
PodleHnlk pri Ptuki
ovina gosp. Mateja Zorko
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
tvon
)iBOI o neidoh
H 9lia .(aoil
60 .isofl itni im r 003
odab
,0
RlSŠe pri Mariboru:
Organist g. Ivan Nep. Slačeh.
V Slov. Bistrici 2
Prodajalna g. Roze PiCl.
Slov. Gradec:
Trgovina g. Bastjančič.
Stari trg vri Slov. Gradcu:
Gosp. Ignac Uršič.	_ " 'J"
Smartin na Pohor|y
Trgovina g. Janeza Kos
Šoitani:
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv» Troiica v Slov. gor.:
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Tomaž pri Ormožu:
Trgovina g. J. Kegel.
Sv. Vid pri Ptuju > j
Mostninar g. Anton Kmetec
Varial:
Trgovina gosp. Marije KoroSa.
Voinik j
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetaie ?
Trgovina go3p. Mat Berhsg.
■

QlA«rAi«6lri	izhaja vsak četrtek in stane za celo
„OIUVCIIMJ. UUSpifUttl iet0 6 K. za pol ieta 3 K, za četrt
leta 1-50 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom f TTpra^-nlitTo „Slov. Gospodarja", Maribor,
-T	.....III
izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2 50. Naslov za pošijjatev naročnine: Upravništvo lista „Straža", Maribor.
Kdor še m naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč debra prodati ah najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Velik romarski shod na priljubljeni božji poti na
J Oljski gori pri Polzeli ;
bo letos 16. pobinkoštno nedeljo, t. j. dne 16. septembra.
Pridite pobožni romarji slovenski od blizu in daleč, da izprosimo naši ljubi slovenski domovini že tako silno zaželjeni mir! eH
Kupim
BUKOVO OGLJE in DRVA
od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej.
Jakob TatČer,
trgovec z ogljem in dr* p mi.
Trst. Via S. laccarta 3. ¡>m
Kmetje pozor!
Po nizki ceni odda Jožef Pfeifer, tovarnar v Hočah pri Mariboru: 1 stoječi motor na bencin, 2 mahalna kolesa 12 konj. sil, malo obrabljen K 3800; 1 stoječi motor na bencin, 1 mahalno kolo 12 konj. sil, malo obrabljen K 3600; 1 ležeči motor na bencin, 2 mahalni kolesi 3 konj. sil, malo obrabljen K 1600; 1 ležeči motor na bencin; 1 mahalno kolo 3 konj. sil, malo obrabljen K 1400; 1 ležeči motor na surovo olje 2 mahalni kolesi 8 konj. sil, celo malo obrabljen K 3000; 1 ležeči parni kotelj v dobrem stanju, s celo armaturo, 600 litrov, za 4 konj. sile K 400; 1 novi kosilni stroj z rezervnimi noži, 95 cm širok za enega konja ali vola K 600; 1 ročni sejalni stroj K 50.	eas
Slamoreznice, mlatiln>ce = in viteljne
n: ¡boljše vrste prodaja
Jož. Osolin,
Laiki trg.
Sijajno bodočnost
imajo turške srečke in uove sr- eke svuti*. Rdečega kma vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka sr č a zadene! Glavna dobitka znašata čez
W 1,000.000 kron
Natančno pojasnilo z igralnim načrtom raz pošilja brezplačno: Srečno vn<> zast o 15, Ljubljana. ^
KUPIM
vsako množino jsbolk tudi za prešanje po po*
stavno določenih cenah. Za vsako župnijo v okrajnem glavarstvu Maribor in Ptuj se iščejo tudi zanesljivi nakupovalci proti
^FR. KREPEK, pocblaičcni nakupovalec sadja. Sv. Lenart v Slovenskih gobicah
Hrastov i
kostanjev les
v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej
kupi po najvišji ceni	¿7%
Julij Žigan
rta Piizeli v Sav. dol.
Mostna esenca!
Izborno domaČo pijačo «i napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram ▼ Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica št. 33.	,
slamo
728
ses
kupuje Zadruga ir Kačah*

Milo (žajfa) za pranje

1 Itilo eno krono v trdili kosih,
»i zelo lahko ritk mm skuha doma. Natančne navodilo is pojasnilo za kuhanje takeg« mila (žajfe *a pranje pošljem vsakemu po povzetja ia tri krone osemdeset vina-jev. 881
Kmroi In» Poženel, Idrija 6 te v.	Kranj«k< ,
GOSTILNIČARJI i GOSPODINJE!
"-■1er boa »i satog«, dam od »r»jt inHtti« l*1o*o PU8 REBRNIH

l(l<ai--Zli<
(10 so dobro ¡,osrebrnjene iliof-. iz dobre kovino) 1« aajflueje ponikljane jeklene jedilne oprav« sa čudne -*S# vi'fti ;;; aiake cene:	60S
"k 18 50 K 10 -
¡2 kosov posrtDrnjenih „ldealu-jefclenih žlic
i2 „	„	„ -kavlnlh „
12 par,y najfir; j p ponikljsnlh jedilnih oprav
(noi in viliue. dv.je so K 2—)	il 24-
Pdllllf ¡»tCtt t'. ■ M'' lt1 (tli (M :.V< ¿i	yo v.
Mariborska 1 mlekarna
oddelek za izdelavo marmelade v MARIBORU, Tegethof-ova c. št. 63
kupuje ^sako množino
jabolk« malin in robidnic.
714
E1PÙETM HiSA mTNER, BBuaj

i ~aHHMttKM»
dî
reg. zad. z ncom. zav.
Hranilne vloge
te «prejemajo ed vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/«*/», proti tri®eteČB: odpovedi po 4'/»'/»• Obresti se pripisujejo L kapitalu
1. januarja in 1. julija v»kega leta. Hranilne knjižice se »prejemajo kot gotov denar, uc da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hraniline položnice (97.078) ift razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pl",«2	«SO H^li^liO 'e č'anam 'n sicer: ma vkajižbo proti pupilarui varnosti po 57«V«, n» vknjižbo sploh po 5V,'"./« 11 a vknjižbo in poroštvo po
A v^^tS «J j A x il o v UdJaJU S'/«'/« » »» osebni kredit p» 6*/,. Nadalje izposojaj* na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroikov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dsia posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1 Tf.arifi/~> n«*/> K vsako sredo ia četrtek «d 9. de 12. are dopoldne ia vsako soboto od 8. do 13. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih tirah se snrojera»
ui aune ur« in ¡.pi^oj, jMir
Prtîtl^llîla C£> Haiaiffc 'n PwSni* prejemajo vsak delavnik ed 8 <lo 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldue
i UjaôUIia	uajdju	^ 2»os«»jtlrticii Ima tudi na rszpolaco domete hranilne nabiralnike.	g
Stolna itliea 6 fined Glavnim t


Ljudska hranilnica in posojilnica v Cel
v«glstrovana xsdrnga 3 nts». zswses
sprejeme Hranilne rlaee si nttsn, is Jil rtMU« is	dni^
članom ca vknjižb, na p«r®štve in zastave
Z» iial»žnje denarja po poŠti m> na raspoU gop<i- P®<* zel® ngedsimi p*f«ji. Vknjižb® in dra-loinioe c kr. poštne*hrani!mc« na Dunaju 5t. 82.465. g® zemljeknjižns izpeljav» irvrSnje p»sejU- vsak delavnik ed 9. dt 12. ure dopoldne.
lintlii davek plačuje aadmgf S&H& niča sama brezplačno; strank», plača le keleke	15
Hotel 8«fi wot « GrsSfcs	VUJohic) s	9i
ki » tki&Mïk: K:
(Mgvmeus?	Htami* SHMd.