Leto IX. V Ljubljani, dne 23. julija 1914. K. k. Polizeidirektion Pras. Zl/jL ........1914 um_Zl Uhr __.......-g|itt22 NARODNI LIST Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi in reklamacije, vprašan a itd.) je pošiljati na naslov: .,Narodni Jjist," v Celju. Reklama-ci e so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta št.3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto S K 60 v. Naročnina se vplačuje vnaprej. Posamezna številka stilne 1« vinarjev. Oglasi se r?čunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten >opust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narodni v Celju. Boj za železnične vozne listke na Koroškem. Po celi Koroški divja sedaj boj za železnične vozne listke. Vse junaško Nemštvo se je dvignilo, da brani koroško deželo pred poslovenjenjem; na mnogoštevilnih shodih se obsoja najnovejši, do skrajnosti nevarni jugoslovanski napad na Koroško; celovški mestni svet je imel protestno sejo in vse nemško časopisje od Adrije do Dunaja renči in vpije. Toda zakaj gre pri tej »jugoslovanski ne-varosti«, tem boju za železnične vozne listke? Na celovškem kolodvoru so vpeljali nekateri prenapeti nižji nemški uradniki in uradnice navado, da Slovenec ni dobil na slovensko zahtevo voznega listka. Višji uradniki so to postopanje odobravali in kmalu je bilo isto naravnost predpisano. Slovenec je zgubil pravico do vožnje po železnici, ako ni mogel ali ni hotel zahtevati voznega listka v nemškem jeziku. In ravno vseld tega, ker nemški uradniki in uradnice na celovškem kolodvoru nalašč niso hoteli dajati na slovensko zahtevo voznih listkov, so se godile na tem kolodvoru zadnja leta naravnost škandalozne stvari. Zgodilo se je, da se je potnike, ki so zahtevali na celovškem kolodvoru vozni listek v slovenskem jeziku, kratkomalo izročilo mestni policiji, ki je te »zločince« iz enega ali drugega vzroka vtaknila v mestno kajho. Zadostovalo je, da si rekel' mesto ^Marburg« Maribor, mesto »Lai-bach« Ljubljana — in že si bil izzivač, že si motil javni red in mir. In vendar je tretjina Koroške slovenska, in vendar stanujejo okrog Celovca Slovenci in imajo vse postaje od Beljaka in Celovca proti Pod rožici in Jesenicam dvojezične napise! Take razmere so bile vendar nevzdržljive. Celo sedanji nemški železnični minister Forster, ki je drugače znan kot jako hud nemški na-cijonalec, je končno moral uvideti, da Slovenci niso kaki Culukafri brez državljanskih pravic in da »nemški značaj« Celovca kakor celovškega kolodvora ne bode prav nič trpel, ako se ukaže uradnikom in uradnicam celovškega kolodvora, da poznajo slovenska imena želez-ničnih postaj na Slovenskem in da dado na slovensko zahtevo vozni listek. Tako težko in trudapolno to delo v resnici ni. No in ker se v Celovcu dobe vozni listki celo na italijansko zahtevo, se je vendar železnično ministrstvo po večletnem študiju predmeta(!) odločilo dati Slovencem pravico, da dobe za svoj denar na Slovenskem v slovenskem jeziku železnične vozne listke. In ukazalo je junaškim boriteljem »nemškega značaja« mesta Celovca na celovškem kolodvoru, da vbodoče ne smejo več Slovencev zmerjati za opice in svinje, ako hočejo dati državni železnici zaslužka, temveč da jim morajo prodati vozni listek. In tu je bil ogenj v strehi! Celovec in celi nemški del koroške dežele nista mogla kratkomalo razumeti, kako da si je železnično ministrstvo s svojim hudo nemškim ministrom upalo zadati koroškemu, da, celemu avstrijskemu Nemštvu tako težek udarec! Koroški Nemci niso mogli razumeti, kako da vbodoče slovenska govorica na celovškem kolodvoru ne bo več veljala za uradno razžaljenje časti in vele-izdajstvo! Celovška mestna občina je to žalostno dejstvo na ta način dognala, da je dala po svojih uslužbencih zahtevati vozne listke v slovenskem jeziku. In — dobila jih je. Torej neverjetna novica, ki je došla celovškim nemškim čuvarjem na ušesa, je bila resnična, strašen jugoslovanski napad na koroško Nemštvo razkrinkan. Prosim vas: ob istem času, ko se je zaplankalo vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, da bi ga letos, ob 5001etnici zadnjega slovenskega ustoličenja koroških vojvod, ne uzrlo kako slovensko oko in bi ne prišel kak slovenski človek na misel, da gredo Slovencem na Koroškem in Štajerskem iste pravice kot Nemcem — prosim vas, ob istem času je nemški železnični minister sveti nemški stvari v posmeh »poslovenil« celovški kolodvor. Ples se je začel. Sklicani so bili »obrambni shodi« v Celovcu, Beljaku, St. Vidu, Volšperku: na vseh teh shodih si je na ducate navdušenih govornikov brusilo jezike o »slovenski nevarnosti«, o »jugoslovanskih veleizdajalcih«, o »sovražnikih države« in kar je še takih besed — napadalo se je vlado in železničnega ministra, klicalo se je na boj vse koroško Nemštvo. In vse to zaradi tega, ker dobi odslej na celovškem kolodvoru Slovenec za svoj denar na slovensko zahtevo vozni listek in ga za ta zločin več ne zaprejo. Pametnemu človeku je vpričo takih dogodkov težko ostati resnemu. A tudi mirnemu in ravnodušnemu, če vidi, Kako zagrizeno se borijo Nemci proti najnaravnejšim našim pravicam. Opisali smo boj za slovenske železnične vozne listke na Koroškem zato, da vidi vsak priprost naš človek, s. kakimi zagrizenci in norci imamo v našem narodnem boju opraviti. K Praprotnikovi 40 letnici. V Mozirju je praznoval Franc Praprotnik 401etnico svojega učiteljevanja. Ob tej priliki bi rad spominjal rojake, kaka škoda je, da deželna šolska uprava ni postavila tega moža na mesto, raz katero bi mogel uplivati na svoje mlajše tovariše — ljudske učitelje. Je pač bil Slovenec in naši duhovniki ne izrabljajo svojega večjega upliva, da bi rojakom, ki bi nam čast delali na odličnih mestih, pripravljali taka mesta. Ne vem, kako politično smer je čislal Praprotnik. 43 let se nisva videla in vprašal nisem drugih, ali je naprednjak, klerikalec, soc. demokrat; mislil sem vedno, da bodi človek v vsaki stranki, če se sploh zanima za politiko, mož. Vem pa, da je Praprotnik gotovo ljubez-njiv prijatelj naše mladine in da bo tudi v danem mu ožjem krogu kot učitelj na kmetih uplival v širšem krogu blagotvorno. Nisem se varal. Morda bi bil Praprotnik postal slovenski Pestalozzi, ako bi stopil v živahnejše življenje in kaj pisal. V svojem ožjem krogu si ga mislim takega, kakor je bil ta Švicar. Praprotnik je bil eden najboljših svoje.časnih gimnazijcev. Tri leta je bil bogoslovec in kakor so ga ocenjevali njegovi tovariši, eden boljših. Dovršil je .odlično bogoslovje. Pred blagoslovom pa je ušel in postal ljudski učitelj. Ako bi postal duhovnik, bi prišel pri vsej svoji skromnosti na ^ - visoko mesto cerkvene hijerarhije. Praprotnik je bil že kot absolviran gimnazijec vsestransko izobražen mladenič. Bogoslovnih naukov gotovo ni »piflal«, ampak res študiral. Pra-protiik se ni zadovoljil z bodisi katerim »na-piflanim« naukom. Bil je gojenec bivšega dijaškega konvikta Maksimiljanum Victorinum v Celju. V njem cra je predstojnik tega inštituta, profesor Krušič postavil za prefekta višjih gimnazijcev. Seveda smo gojenci tega instituta včasih stopili čez ojnico. Kot prefekt bi moral Praprotnik. da je vstrezal predpisom za pre-fekte, kako nerednost javiti profesorju Krušiču. Vedel je, da ta plemenitnik mej tedanjimi slov. duhovniki nobenemu nas fantov ne bo škodoval, imel nas je Krušič vse rad in stal kot od-gojitelj na višjem stališču; sicer pa kaj hudo nerednega tudi nismo uganjali, ali Praprotnik mu ni nikdar naznanil kaj, dasi smo mu povedali vse, kam smo šli kak večer, ko smo mislili, da je profesor že šel spat, in kaj smo uganjali in kedaj kaj podnevi. Profesor Krušič je pa od druzih kaj zvedel in enkrat pred višjimi razredniki karal Praprotnika, da ne stori svoje dolžnosti kot prefekt. Praprotnik mu je ravnodušno odgovoril, da nikdar ne bode denunciral in posebno ne svojih tovarišev, da se zahvali za čast prefekta; on hoče zapustiti institut s čisto dušo. Krušiču se je seveda to dopadlo — zbrisal si je oko — in Praprotniku rekel, da svojega karanja ni mislil žalilno za Praprotnika in za njegove tovariše, rekel dalje, da ne sprejme Praprotnikove demisije in nam vsem dejal, da naj se ravnamo po tem prefektu in mu ne delajmo težkega srca. To dogodbico sem navedel, ker nam kaže Praprotnika — mladeniča kot pošteno, lepo dušco. Iz kmetije je prišel in gotovo je bil vse svoje življenje kot ljudski učitelj dober prijatelj posebno kmetski mladini, za katero se brigati nimata časa naš kmet in kmetica. V Gradcu niso poznali tega moža, bil je Slovenec, v Mariboru so ga poznali, pa ga niso hoteli poznati. Prišel bi bil mož na mesto, na katerem bi iz-gojeval mlajše tovariše. Samo z znanjem, izobrazbo, katero je pridobil kot gimnazijec in bogoslovec, bi bil eden najboljših učiteljev na učiteljski pripravnici. Pa je bogoslovje zapustil — šel ven, kakor naš rojak dr. Zrnavec in drugi, kateri so kot dovršeni bogoslovci in že duhovniki sedaj advokati — in takim ljudem se ne prizanaša. Kak rojak na višjem mestu duhovniške lestve bi moral misliti na svoj ubogi narod in bi moral svoj upliv uporabljati, da se taki možje kakor Praprotnik, postavijo v širši delokrog. Ljudski učitelj je važen človek, je gotovo najvažnejših eden v družbi, ali mej temi učitelji se nahaja kateri, ki bi koristil več v širšem delokrogu. Mislim, da bi bil Praprotnik najboljši učitelj na kaki ljudski visoki šoli, kakor jih imajo srečni danski kmeti. On bi razumel, kar imajo pred očmi danski učitelji ljudskih visokih šol: »Mladina naj si postavlja temelj za bogato poznejše življenje, ona naj v sebi stvarja višjo človečnost, ona naj črpa veselje do življenja, umetnosti, lepote, znanstva in s tem zida stopnice, po katerih zamore svojo pot hoditi pozneje v delu za življenje tako, kakor bi hodila h kakemu praznikovanju.« Dr. Slane. Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju. Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zaklad čez 1 miljon kron. ===== Centrala v Ljubljani, podrnžnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. — Eskomptlra menice pod najknlantnejiml pogoji. — Otvarja tekoče ln čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižice ln. tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 4V*0/«. — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po 4»/«% od dne vloge do dae dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. Štajerske novice. Uredništvo in upravništvo »Nar. Lista« se nahajata prej ko slej v Celju, Rotovška ulica št. 3, le tiska se list v Ljubljani. Pošiljajte zato dopise, inseratna naročila in denar v Celje. Preselitev c. kr. okrožnega sodišča v Celju. Vsled stavbe novega sodnega poslopja se preseli c. kr. okrožno sodišče v Celju in del jetni-šnice v Grofijo in v staro ljudskošolsko poslopje, Šolska ulica 15 in 17. Preiskovalni sodniki okrožne sodnije bodo uradovali v prostorih c. kr. okrajnega sodišča v Celju na rotovžu. Preselitev se prične z 20. t. m. Uradno poslovanje se med selitvijo ne prekine. Osebne spremembe na celjski davkariji. Ker je davčni nadoskrbnik Leopold Hasenbiihl stopil v pokoj, je imenovan za uradnega vodjo Jož. Kuss, za kontrolorja pa J. Klementschitsch (pazite, da se ne zadavite!) Spremembe na poštnem uradu. Od 19. julija naprej jc celjski poštni urad ob nedeljah in praznikih popoldne zaprt za stranke. V brzojavnih in telefonskih urah pa ni nobene spremembe, tako da se bo brzojava in telefona za-moglo občinstvo ob nedeljah in praznikih celi dan posluževati. Iz Celja. Na višji gimnaziji so se vršili zrelostni izpiti od 10. do 15. julija. Od Slovencev jih je napravilo izpit s povoljnim uspehom 10, 1 z odliko; eden je padel in eden dela izpit zaradi bolezni na jesen. Slovenski abiturijenti so gg. A. Brenčič (z odliko), Ernest Gorišek, Janko Hameršak, Janko Hočevar, Josip Koželj, Bogdan Kurbus, Josip Ludvig, Martin Pavlič, Vinko Rojnik, Anton Simonišek in Anton Vrečko. Iz Celja. Lani in letos se je zidalo na Otoku veliko novo poslopje za višjo gimnazijo. Pri oddaji del se ni upoštevalo niti enega slovenskega obrtnika. Sedaj je na vrsti stavba justične palače. Ali se bode ponovilo isto preziranje slovenskih obrtnikov? Pravijo, da imamo ministra javnih del, ki se čuti Slovana; ali se ne bi mogel pri oddaji teh del povspeti vsaj do objektivnosti? In pravijo tudi, da imamo nekake poslance na Sp. Štajerskem, ki se štejejo za Slovence; ali so jim take zadeve, kjer gre Za precejšnje vsote denarja, neznane ali pre-malenkostne? Podružnica Rdečega križa za celjski okraj je postavila po en rešilni voz v Laški trg in Trbovlje. Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje rok za podelitev podpor in ustanov cesarja Franc Jožefa I. za revne dijake in učence katerekoli šole ali učnega zavoda, ali absolvirane visokošolce, dokler ne dobe plačane službe, ki so pristojni v okrajih Šoštanj, Sevnica, Gornji- LISTEK. Svetina nad Celjem in njena okolica. Napisal M. Hočeš li. da se navžiješ krasne panorame, da se nasrkaš svežega, zdravega zraka, moraš se povspeti v znano gorsko selo Svetina, ki se vzdiguje 683 m nad morsko gladino. Lep je ta kraj, zanimiv je radi svoje stare črne cerkve, ki kraljuje na zmerni višini, in radi nekaterih drugih starih spomnov, ki se nahajajo v bližini. Pred teboj stoji črna cerkev, posvečena Devici Mariji, na desno in levo vidiš dolge črte gozdov, plodnih poljan in zelenih livad. Krasoto prizora ti poveličujejo bela sela. ki so kakor bele rožice posajena po strmih in pobočnih bregovih. Niso redki beli zvoniki pogorskih cerkva, ki se ti prikazujejo daleč tam z zelenih vrhuncev. In nad vsemi temi stoji naša črna cerkev, ponosna in budna stražarka, krijoča v sebi mnogo zanimivega in žalostnega iz sive preteklosti. Zidava nam kaže, da je bila postavljena cerkev v onih hudih časih, ko je ljudstvo prestrašeno moralo iskati v njej obrambe pred nasilnimi Turki. Stari viri. ki bi nam povedali točno letnico postanka svetnske cerkve, so se s časom porazgubili. Le ljudstvo nam je ohranilo v svojih lepih pripovedkah spomin na zidanje, na ustanovitelja in na zidarje, ki so delali cerkev. Narodna pripovedka pravi, da so zidali cerkev v onih davnih časih, ko so še ajdje, mogočni goro-stasi, prebivali po naših krajih. Ko je zidar vzidal zadnji kamen v cerkveni zid, je vrgel kladivo tako daleč kakor je mogel, rekoč, naj se zida tam, kjer pade kladivo, nova cerkev. Kladivo je padlo na mesto, kjer stoji sedaj za-vrška cerkev pri sv. Vidu. Druga pripovedka pa pravi, da se je zidala svetinska cerkev za-jedno z završko. Zidarja, ki sta zidala obe cerkvi, sta si bila prijatelja in prijateljsko sta se posluževala skupnega kladiva. Kot strašna velikana sta si lahko mimo Resevne segla v roke grad, Šmarje pri Jelšah ali Vransko do dne 15. avgusta 1914. Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam je priložiti: 1. Domovni-co. 2. Ubožno spričevalo. 3. Spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi na-predovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri Južnoštajerski hranilnici v Celju. Iz Teharja pri Štorah. Zaradi splošnega žalovanja niso zažgali tukajšnji rodoljubi običajnega kresa pri sv. Ani v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Na mesto kresa se je vršila zbirka darov v prid prekoristni šolski družbi. Po 1 K so prispevali: gg. J. Šušterč, M. Stojan, I. Cajhen, F. Goro-granc, J. Bucej, Kavčič, B. Sodin, Dobrotinšek, Sparhakelj, J. Kus, neimenovani; ga.: Sodin (Koželj), Gorsky; ge.j. B. Zupanek, L. Fischer, J. Tratnik, P. Gajšek; po 50 v: ga. Jošt, ge. Sajovic, ge. Zelič, ga. Presker, g. Jezovšek; po; 40 v: gg. Zupane, neimenovani. Štor, Štiglic, Luževič, Fendre, Reicher; po 20 v: gg. Škor- janc, Uršič; g. Lovro Šah 1 K 20 v, g. Kresnik 60 v, s. Delakorda 2 K; skupno torej 26 K 50 v. Šoštanjski Sokol. V nedeljo 26. 7. vsi na naš sokolski dan v Šoštanj! Upravništvo Spodnještajerske jubilejske ustanove razpisuje rok za podelitev podpor iz te ustanove za revne slovenske dijake in neplačane kandidate javnih služb, do dne 15. avgusta 1915. Prošnjam morajo biti priložena: 1. Domovnica. 2. Ubožno spričevalo. 3. Spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri upravništvu Spodnještajerske jubilejne ustanove v roke c. kr. notarja Lovro Baša v Celju. Iz Vojnika. Dne 24. junija t. 1. je izbruhnil pri posestniku Jakobu Koštomaju v Globočah požar, ki mu je uničil hišo. Dne 13. t. m. so pa zaprli Koštomaja in njegovega hlapca Franca Kormaušeka, ker sta oba osumljena, da sta hišo zažgala. Koštomaj je bil zelo zadolžen in zavarovalnina je znašala 3000 K; svojemu hlapcu je baje obljubil 50 K za pomoč. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah je svojo za nedeljo dne 9. avg. t. 1. določeno slavnost ob priliki nabave nove motorne briz-galne, preložilo zaradi raznih ovir na soboto 15. avg., v slučaju slabega vremena pa na nedeljo 16. avg., kar blagovolijo sosedna narodna društva in slavno občinstvo vzeti prijazno na znanje. Nabiralniki C. M. družbe v Trbovljah so pridejali meseca junija 66 K 12 v. To pot so dobili prvenstvo gosp. biliardisti v gostilni g. predsednika Forteja. Cjdč. Sušnik, Volkar in Ocepek nabirajo kakor čebele, gosp. podpredsednik je zelo požrtvovalen. V svojem privat- in si posojevala kladivo. Za cesto, ki pelje v Št. Rupert, leži velika skala. Pravljica pravi, da je to skalo neslo ajdovsko dekle v predpasniku iz Št. Ruperta na Svetino; ko se ji je pa utrgal konec na predpasniku, padla je skala za cesto, kjer leži še danes. Še eno pripovedko nam je ustvarila bujna domišlija našega ljudstva o zidanju svetinske cerkve. Za cesto namreč, ki pelje iz Svetine proti cerkvi sv. Florijana, izvira zanimiv studenec. Iz prilično visokega štora priteče sveža pitna voda, ki je baje nekaljiva; ta voda se potem kot mal potok Kožica izliva v Reko. Ljudstvo pravi, da je pod tem štorom veliko jezero in da zapira zlat »gartlc« vhod v njega. V tem štoru so se baje prikazovale ob času, ko so zidali svetinsko cerkev, zlate ribe, katere so služile zidarjem za zajuterk. Ko so pa delali zidarji na Marijin dan, poskrile so se ribe v zemljo in od tedaj se niso več prikazale v štoru. V živem spominu so pri ljudstvu dogodki svetinske cerkve, no te dogodke si pa narod tomači in predstavlja po svoje. Brez jedra niso in povejo nam marsikaj. Posebno živo so ljudstvu v spominu časi turških napadov. V zgodovini turških napadov na naše kraje imamo zapisan en krvav dan, katerega je preživela Svetina in njena okolica od krutih Turkov. A koliko turških napadov tekom dolge vrste let je nezapisanih, potopljenih v morju preteklosti? Ko so namreč 1. 1487 prihrumeli Turki na Slov. Štajersko in požgali Laški trg, niso prizanesli tudi Svetini. Z nečloveškimi čini so oskrunili cerkev in požgali okolico. Narodna pravljica nam pripoveduje, da je ljudstvo prestrašeno pribežalo od vseh strani v cerkev, ki je služila v tistih časih kot trdnjava, na kar nas še spominjajo strelne line v cerkvenem zidu in v zidu osmerooglatega zvonika. Kljub junaški obrambi prodrejo Turki skozi močna cerkvena vrata v cerkev, kjer je pošiljalo ubogo ljudstvo zastonj goreče molitve proti nebu. Sami turški poveljnik zajaše v cerkev k altarju, s katerega je zobal njegov konj oves. In ono obširno lipo za cerkvijo je vsadil. tedaj Turek; pod mogočnim, stoletnim deblom leži zlato tele, katerega še pridejo Turki iskat. Tako pripoveduje ljudstvo. Pripovedka pravi, da se ne sme temna cerkev nem stanovanju polaga v nabiralnik darove za Družbo in navaja svoje 3 sinčke, da vlagajo tudi v C. M. nabiralnik darove. Iz Škofje vasi pri Vojniku. Že zadnjič ste v »Nar. listu« namignili, da bodo zadnje občinske volitve razveljavljene. Te dni je došel odlok od namestnije, da so naše občinske volitve, ki so se vršile lani 28. in 29. julija, v vseh 3. razredih razveljavljene in sicer zaradi tega, ker župan Jožef Vrečko z volilno komisijo vred ni varoval volilne tajnosti. Ko je namreč volilec 3. razreda Franc Roje oddal za se in kot pooblaščenec 3 glasove, je župan Vrečko odprl glasovnice in jih prebral. Naravno je, da vsled tega ostali volilci 3., kakor tudi 2. in 1. razreda niso imeli več zaupanja, da bode volilna komisija v smislu postave volilno tajnost varovala. — Pri lanskih volitvah je bila izvoljena po večini klerikalno-nemškutarska mešanica; naprednjaki so dobili le 7 odbornikov. Sedaj se bodo volitve na podlagi starega volilnega imenika ponovile. Župan Vrečko je bil kakor znano zaradi teh volitev pri celjski sodniji obsojen. Južnoštajersko, hmeljsko društvo v Žalcu naznanja: Vsled stanovitno ugodnega vremena so se tudi zaostali hmeljniki popravili. Golding lepo cvete in obljubuje zadovoljivo množino letine. Pozni hmelj že tudi kaže cvetne popke in je njegovo sedanje stanje skoro prav dobro. Rastlina je vseskozi zdrava. Društveno vodstvo. Iz Teharja pri Celin- V torek 14. julija pop. je nakladal v Bukovem žlaku Keglič star. seno. Pri tem je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil vrat in je hitro nato umrl. Šentrupertsko pevsko društvo pri Gomilskem vljudno naznanja, da priredi dne 2. avgusta veselico na Gomilskem s koncertom. Na vsporedu je gledališka predstava, možki in mešani zbori dr. Schvvaba, J. Aljaža, Volariča itd. Prvič bo nastopil tudi šaljiv kvartet, ki bo skrbel za veselo petje in dobro voljo. Vspored objavimo prihodnjič. Odlikovani ognjegasci. Za 251etno službovanje so bili od namestnika odlikovani s častno kolajno člani prostovoljnega gasilnega društva v Mozirju Franc Paher, Anton Deleja, Peter Sirko in Pavel Jeušnik. Brzovlaki na progi Zidani most-Zagreb. Kranjski deželni zbor je v svoji seji dne 3. marca izrazil željo, naj bi južna železnica upe-ljala na progi Zidani most-Zagreb brzovlake. C. kr. železniško ministrstvo je naznanilo sedaj kranjskemu deželnemu odboru, da južna železnica ne more na označeni progi zato vpeljati brzovlakov, ker je ta preslaba in ker bi se brzovlaki ne splačali. Nadaljevanje štajerskih novic na 4. strani. na Svetini pobeliti, sicer bi se videla daleč doli v turško deželo in privabila bi zopet one krvo^-ločnike plenit in palit naše kraje. Kroničarji pišejo, da je dal postaviti cerkev Device Marije na Svetini celjski grof Friderik I., ko se je srečno vrnil iz Italije, kjer je bil dalj časa zaprt pri vojvodi od Ferare. Zidarski mojster iz Nemškega pa, ki je delal cerkev, ni mogel na nikak način pobeliti cerkve, ker mu je ves omet odpadel, predno se je na zidu posušil. Razjarjen vrže grof nerodnega mojstra v ječo. Tu se pa prikaže — tako veli pravljica — ponoči zidarju Marija in mu pove, da hoče ona imeti temno, nepobeljeno cerkev, da bi jo ne opazili tako hitro Turki. Ko naznani mojster to grofu, ga odpusti iz ječe. Cerkev na Svetini je bila nekdaj blizu in daleč sloveča božja pot. Ko je pa nastopil po smrti Marije Terezije sin Jožef II. vladarstvo, prepovedal je hoditi na Svetino romat in zapo-vedal je cerkev zapreti. A so jo kmalu zopet odprli. Umni Jožef II. (vladal 1780—1790) je hotel popolnoma preustrojiti svojo državo prostemu ljudstvu na korist. Prepovedal je dolga romanja, s katerimi so tratili ljudje čas in denar, razpustil je mnogo samostanov, v katerih so nagrmadili menihi ogromno množico blaga in denarja. Jožef II. je razpustil pavlinski samostan v Olimjah, v katerem so menihi živeli, kakor nam sporočajo, zelo potratno in nemoralno; dalje je dal zapreti kartuzijanska samostan pri Zičah (zajčki samostan), katerega je ustanovil 1. 1159 grof Otokar I. Leta 1714 je doletela Svetino velika nesreča. Na binkoštni praznik omenjenega leta upepelil je namreč požar cerkev Device Marije in cerkvico sv. Križa. Uničeno je bilo tudi 6 zvonov. Leta 1718 je vlil celjski zvonar Konrad Schneider nov zvon, ki še visi danes v zvoniku. Drugega je vlil 1. 1764 Gašpar Schneider v Celju. Glavni altar je zgotovil 1.1775 podobar A. Janšek iz Laškega trga. Leta 1872 in 1873 je dal cerkev prenoviti župnik Matija Arzen-šek. Fresko-slike je risal Italijan Giacomo Brollo istega leta. Nad 300 let stara lesena figura sv. Trojice je prenešena v mariborski škofijski muzej. Sedanje orgle so prenešene iz stare teharske cerkve. (Dalje prih.) ,,Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. MARIBORSKI GLASNIK GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA „MARIBOR" V MARIBORU Uredništvo v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 30. Roditelji, pošiljajte svoje otroke v slovenske šole. Šolske počitnice so. Toda precej naglo bodo potekle in znova se bodo polnile šole z mladino. Trenotki, ki navdajajo roditelje in otroke ob začetku šolskega leta so trenotki notranjega nemira, bojazni, pa i zadovoljstva in tihe sreče. Da, in kako tudi ne! Saj danes, v dobi, ko ima veljavo le to, kar se je človek naučil v šoli, danes se ozira sleherna mati s skrbi polnimi očmi za sinčkom in hčerkico, ko prestopata prvikrat v svojem življenju prag šolskega poslopja, držeč torbico s knjigami v predrobni ročici. Bo li otrok priden, marljiv, pošten, bo-li kedaj v veselje roditeljev, vreden član človeške družbe? Take in enake misli se porajajo v glavah preskrbnih staršev. Toda Ie. redko, redkokedaj se domislita roditelja, bo-li otrok ostal zvest narodu, katerega kri se pretaka v njegovih žilah? Da, le redkokdaj! Kakor da bi to sploh ne bilo pomembno. A pomembno je to in še prav zelo pomembno. Posebno v naših spodnještajerskih mestih in trgih, v naših obmejnih krajih bi si morali roditelji vsikdar staviti to vprašanje in to še osobito takrat, kadar imajo voliti med slovensko in nemško šolo. Pogubni vpliv nemških šol je obče znan. Saj nemške šole nimajo v prvi vrsti namena, dati otrokom potrebno znanje za življenje, nego, napraviti iz slovenskega otroka Nemca, človeka, ki bo sovražil jezik svojih sta-rišev, zaničeval lastni slovenski narod in množil narod nemški. To je prvi in glavni namen vseh nemških, zlasti pa še šulferajnskih šol na slovenskem ozemlju. Zato se v naših nemških šolah otroci ne uče niti ene slovenske besede. Ako bi učiteljem na nemških šolah bilo kaj ležeče na dobrobitu slovenskih otrok, bi jih učili na podlagi slovenskega jezika, bi otroke navajali k učenju slovenskega jezika, ki je danes na Spodnjem Štajerskem tako važen, da brez popolnega znanja slovenščine sploh ni več mogoče dobiti kake državne ali jave službe sploh. Na slovenskih šolah se nauči otrok obeh deželnih jezikov, nauči se popolnoma pismene slovenščine in sploh vsega, kar potrebuje za življenje. Nauči se pa tudi nemščine toliko, da se brez skrbi lahko poda v tujino. Starši, ki hočejo svojim otrokom dobro, jih naj pošljejo v slovenske šole. Mariborski Slovenci! Koliko žalostnih slučajev imamo v svoji sredi, da je bil oče narodnjak, a sin in hči sta odpadnika! Mnogokrat je temu kriva prisojena neznačajnost, navadno pa tiči krivda v nemški šoli. Zato roditelji premišljujte večkrat, kaj vam je storiti, kaj ukreniti da bo ostal vaš otrok to, kar ste vi, namreč Slovenec! Kadar pa pride čas šolskega zapisovanja, popeljite otroke v slovensko, nikdar pa ne v nemško šolo. Kajti slovenski otrok sodi le v slovensko šolo. Iz Maribora. Na deželni sadje- in vinorejski šoli bodo zaključili šolsko leto dne 29. julija. Pri Sv, Križu nad Mariborom se je ustanovila poštna oddaja. Od Marije Snežne na Velki nam pišejo: Zelo redko se sliši kaj o Mariji Snežni, čeravno je na najskrajnejši jezikovni meji. Klerikalci, in nemčurji gredo lepo roko v roki. A ker se začne ljudstvo zavedati in je nekaj naročnikov »Narodnega Lista«, je župnik Martin Lah preteklo nedeljo na vse pretege zmerjal raz prižnico na »krivoverske« časnike. Rekel je, da ima vsakdo smrtni greh, kdor čita take časnike, in da ga morajo ljudje priti vprašati, kaj smejo čitati. Po maši so morali trije mokri fantiči (Marijini družbeniki) pred cerkvenimi vrati razdeliti nekak časnk, kis e imenuje »Resnica«, a bi zaslužil ime »Laž«. Obljubil je, da dobijo ta list vsako nedeljo zastonj. Svetujemo vam gospod župnik, da pustite v cerkvi napredno časopisje v miru in se brigajte raje za svoje stvari; če ne, tudi mi ne bomo mirno molčali ampak spravili različne vaše grehe v javnost kakor: užitek alkohola v preveliki meri, stvari, ki se dogajajo v farovžu itd. Ali še veste velečasiti, zakaj ste si zlomili pred nekaj časom roko? Sestanek slovenskih visokošolcev »Pro-svetašov« se vrši v nedeljo, 26. julija ob polu 10. uri dopoldne v »Narodnem domu« v Mariboru. Na sporedu so važni pomenki o delovanju v letošnjih počitnicah. Vabljeni so vsi redni člani, abiturijenti, starešine, in prijatelji »Pro-svetašev«. Želeti je obilne udeležbe. Novi mariborski podžupan. Za podžupana je izvoljen g. Nasko. Prvotno je bil izvoljen dr. Orosel, toda ta izvolitve ni hotel sprejeti. Nato so se odborniki zedinili na Naska. Dr. Orosel radi tepa ni hotel sprejeti, ker bi rad postal državni poslanec. Kmetijska podružnica za mariborski okraj je čisto nemško društvo. Neobhodno potrebno bi bilo, da si mariborski in okoliški Slovenci ustanove svojo slovensko podružnico. Sv. Lenart v Slov. Gor. Zaprli so mesarskega pomočnika Franca Walherja, ki je gostilničarju Kaplu od Sv. Benedikta poneveril večji znesek. Javil se je sam sodišču. Pojasnilo. V zadnjem »Mar. Glasniku« smo poročali, da je bil aretiran solicitator dr. Gosa-kove odvetniške pisarne v Ptuju, g. Josip Po-lajnko, češ da je zaklical: Živio Prinčip! K tej notici smo prejeli sledeče pojasnilo; Od 1. do 3. julija t. 1. je nemškutarska poulična sodrga demonstrirala pred hišo g. Franc Mahoriča v Ptuju in zmerjala proti oknom te hiše z ostudnimi psovkami, kakor na primer: »serbisehe Schweine, serbisehe Barabas«. Ptujske mestne policije ni bilo nikjer. Med eno izmed teh demonstracij pride v Mahoričevo gostilno g. Josip Polanjko, ki ga je brez vzroka neki Papov zmerjal. Ker ga je vsled tega g. Polanjko tožil radi razžaljenja časti, so se nemškutarski po-balini izmislili, da je g. Polanjko naslednjega večera iz prvega nadstropja Mahoričeve hiše klical: »Zivio Prinčip!« Ovadili so ga ptujski policiji in je bil g. Polajnko aretiran. Ptujsko sodišče je zaslišalo še na dan aretacije, dne 13. julija, 14 prič, predložilo akt državnemu pravdništvu v Mariboru in čakalo telefoničnega poročila od državnega pravdništva, kaj je nadalje ukreniti. Ko je državno pravdništvo pregledalo akt, je naročilo ptujskemu okrajnemu sodišču, da izpusti g. Polajnka in g. Frasa, na katerega je tekom zaslišanja nemškutarskih prič padel sum, da ga priče zamenjavajo z g. Polajnkom in da je on pravi storilec, vsled česar je bil tudi aretiran. Splošno prepričanje je, da sta g. Polajnko in Fras popolnoma nedolžna in da sta samo žrtvi strastnega sovraštva nemškutarskih mlečnozobih fantov. Pričakuje se tudi, da bo državno pravdništvo ustavilo postopanje. Resnici na ljubo pa moramo pripomniti, da je velik del celo neslovenskega prebivalstva simpatiziral z g. Frasom in Po-lajnikom, ter je mnenja, da mora drž. pravdnik zgrabiti nekatere tiste mlečnozobe pobe radi krivega pričevanja. Avstrijsko mornariško društvo. Tako bi bilo slovensko ime društva, ki si je nadelo nalogo pobirati prostovoljne prispevke za našo bojno mornarico. Glavni namen društva pa je, pregnati iz glav davkoplačevalcev vse hude misli in jim ohladiti jezico, ki se jim vzbudi vsakokrat, kadar slišijo o vedno višjih številkah v proračunu za mornarico. Podružnico tega društva imamo tudi v Mariboru. Ta ljuba mariborska podružnica pa ima še eno važno postransko nalogo, namreč, pritegniti gotove slovenske kroge v nemško družabno življenje in na ta način širiti nemštvo. Te dni bo mariborska podružnica imenovanega društva nabirala nove člane in je seve tudi iskala med Slovenci. Menimo, da imamo Slovenci mnogo potrebnejših društev, kakor je mornariško društvo. Pristo-pajmo k Ciril-Metodovim podružnicam. Mornariško društvo, posebno še marib. podružnico pa naj vzdržujejo Nemci. Kadar bo vlada poskrbela Slovencem v Mariboru potrebne slovenske ljudske in srednje šole, potem bo tudi naše stališče do takih »patrijotičnih« društev, kakoršno je mornariško društvo, drugačno, kakor je danes. Južna železnica misli opustiti dosedanjo takozvano kolonijsko šolo v Mariboru. Šola se nahaja blizu koroškega kolodvora in je namenjena žeiezničarskim otrokom. Maribor in elektrika. Mesto se je odločilo, da začasno še ne bo gradilo lastne elektrarne ampak jemalo elektriko od štajerske električne družbe. Pogodba med mestom in družbo je že sklenjena. C. kr. državno pravdništvo v Mariboru noče biti poučeno o tem, kar sta zagrešila neki železniški nadrevident in neki ekspedient. Takrat, ko se je peljal vlak s trupli rajnega prestolonaslednika in njegove soproge mimo mariborskega glavnega kolodvora sta se ta dva zelo zaničljivo izrazila o prestolonasledniku in o naši vladarski hiši. Nadvojvoda F. je stal poleg njiju ter je zahteval aretacijo teh dveh gospodov. Poleg stoječi restavrater Felinger in poklicani inšpektor Keufel pa sta prosila nadvojvodo, naj stvar zamolči. Ker je baje sveta dolžnost slehernega državljana, da naznani oblasti zločinca. Ker je dolžnost državnega pravdništva, da preiskuje take zadeve, ker se sme po avstrijskih zakonih kazensko postopanje ustaviti oziroma kaznjivo dejanje »zamolčati«, le z dovoljenjem vladarjevim, in ker imamo Avstrijci še vladarja, ta pa gotovo še ni dal takega dovoljenja, je dolžnost držav, pravdništva, da preiskuje zadevo in obtoži krivce. Ako pri nas v Mariboru kak Slovenec izreče nepatrijotično besedo, precej prisopiha policaj, državni pravdnik pregleda paragrafe, toži in okrožno sodišče obsodi siromaka in če je tudi še tako nerazsoden mladenič. Ne, da bi denuncirali, saj drž. pravd, za zadevo itak bolje ve kot javnost, samo, da pribijemo, kako se postopa s Slovenci, kako z Nemci, kako s slovenskimi in kako z nemškimi »zločinci«! Pa še pravijo, da so zakoni za vsakogar enaki. Sv. Marjeta na Dr. polju. Prejšnji teden je tu pogorelo gospodarsko poslopje G. Potočnika. Svojo lastno hčer je spolno rabil 58letni M. F. iz Pristove. Zato mu je okrožno sodišče v Mariboru prisodilo 6 mesecev težke ječe, njegovi hčerki (16 let stari) pa 6 tednov zapora. Ker se je pregrešil proti nravnosti z nekim dečkom, je bil 261etni J. P. iz Oblakov pri okr. sodniji v Mariboru obsojen na 2 meseca težke ječe. Nemško pobalinstvo. Nemški zlikovci so v noči od sobote na nedeljo hoteli porezati nekaj dreves v vrtu pred »Narodnim Domom« v Mariboru. Jednemu drevesu so z noži odlupili vso skorjo. Lotili so se tudi reklamne table in jo skušali prežagati, toda bili so bržčas preslabi, kajti droga niso mogli prerezati. Kaj takega moremo imenovati le pobalinstvo! — Pred kratkim je nekdo pomazal Janov spomenik v mestnem vrtu. Nemci so takrat lopnili po Slovencih, češ, oni so to storili. Radovedni smo, kaj poreko sedaj! Mar bodo obsojali to grdo zli-kovstvo? Težko! Mi smo obsojali onesnaženje Janovega spomenika, ker hočemo biti kultur-nejši od naših Nemcev. Kar se storilcev tiče, jih bodo Slovenci že izsledili in jih že naučili kozjih molitvic brez pomoči policajev in državnih pravdnikov. Filip Kermek umrl. Od kapi zadet je umrl v noči od sobote na nedeljo 19. malega srpana Filip Kermek, deželnusodni svetnik pri mariborski okrožni sodniji. Star je bil 57 let. Njegov rojstni kraj je Sv. Peter pri Gornji Radgoni. Vseučilišče je pohajal in dovršil v Gradcu. Služboval je pri sodiščih v Gradcu, v Radgoni, Celovcu, Št. Pavlu na Korošsem, v Ljubljani, Postojni, Konjicah, v Mariboru, Slovenski Bistrici, od 1. 1904 naprej zopet v Mariboru kjer je bil prideljen okrožnemu sodišču. Še v soboto, 18. mal. srpana se je udeležil kazenskih razprav kot sodnik. V nedeljo v jutro ga je pa njegova gospodinja, bil je samec, na divanu našla oblečenega, mrtvega. V torek ob pol 3. popoldne se je vršil pogreb. Pevski zbor »Slovenske čitalnice v Mariboru« mu je zapel ob krsti pred mrtvašnico žalostinko: »Blagor mu«. Pogreba se je udeležilo številno osobje tukajšnjih uradov, skoraj vsi sodniki in odvetniki. Zbralo se je i mnogo članov Čitalnice, da spremijo svojega 15 letnega člana med pobreške gomile. — De-želnosodni svetnik Filip Kermek večini mariborskih Slovencev ni bil mnogo znan. Mož se je držal bolj za sebe. V našo stalno družbo ni zahajal, udeležil pa se je vseh važnejših narodnih prireditev v Narodnem domu. Bil je mož značaj, ki ni upognil svojega tilnika, tudi pred Nemci ne! Toda niti Nemci sami mu ne bodo mogli očitati, da je bil kedaj pristranski. Kermek ni nikdar posegel v naše domače politične razmere. Po mišljenju je bil naprednak. Zasledoval je naš preporod pazljivo. Rad je podpiral naše obrambne organizacije. Bodi mu lahka žemljica! Johanco bi radi utajili. Ker se naš list sedai tiska v Ljubljani, je menil »Slov. G., da bo dobro, ako nekaj spregovori. Pravi, da »bodo odslej naročniki »Narodnega lista« zajemali duševno hrano iz kranjske mladoliberalne sklede, v kateri je bila tudi ona telečja kri, katero je svojčas švicala vodiška Johanca«. — Oho! Kranjski klerikalci so dolgo uganjali švindel z vodško Johanco, prirejali celo romanja na njen dom. In ko bi liberalni ljubljanski izvošček ne bil iztaknil Johančine goljufije, gotovo, klerikalci bi letos priredili »narodno romanje« ne v Lurd, ampak v Vodce k Johanci. Da, po smrti bi jo gotovo še dali proglasiti za svetnico. Na Štajerskem, roman vodiške Johance ni dobro znan, zato menijo kerikalci, da to svetnico lahko natvezijo naprednjakom. Pa jo ne potrebujemo! Jo prepuščamo klerikalcem, ki so to, kar je on švicala, pili kakor pijejo lurško vodo! Narodna in strankarska dolžnost slehernega naprednega SLovenca je, pridobivati Narodnemu listu novih naročnikov. Listnica uredništva »Mar. GI.« — Društvo »Slovenski dom« v Chicagu v Ameriki. Poslali smo Vam zaželjeno o 5001etnici, dopis pa nam je pošta vrnila radi pomanjkljivega naslova. Pošljite nam svoj natančen naslov. Zdravi. Uredn. »M. GI.« v Mariboru. Za trgovce in obrtnike! V nekem slov. trgu na Štajerskem, kjer ni slovenske trgovine in skoraj nobenih obrtnikov, je na prodaj pripravna hiša. Plačati je treba le K 6000. Pojasnila daje podruž. Branibora - ali pa tajnik centrale A. Beg, Vič pri Ljubljani. V Mariboru ie dne 14. t. m. umrl g. Ernest Horvat, učitelj pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Dne 16. mal. srpana smo ga spremili k zadnjemu počitku. Bil je star še le 24 let. Škoda mladega življenja! Ostudnost naših klerikalcev. »Straža« in »Slov. Gosp.« pišeta o Srbih tako nizkotno, podlo, kakor dunajski čifuti. Zaradi Prničiča še vendar niso vsi Srbi morilci! Srbi so nam Slovencem bratje in prav tako ljubi kakor Hrvatje ali pa Bolgari. Zadnja desetletja so s6 komaj ublažile razmere med Hrvati in Srbi in v naših slovenskih srcih so imeli enake pravice Hrvatje in Srbi. Baš mi Slovenci smo poklicani. ublažiti nasprotstva med ostalimi jugoslovanskimi brati. Kar pa delata »Slov. Gosp.« in »Straža«, to je bratomorno delo, nevredno zlasti stranke, ki hoče imeti Kristusa in ves evangelij v zakupu. Da, to, kar počenjata ta dva lista, to je štajercijansfvo in s Štajercem sta se ta dva lista popolnoma našla. V pošteni hiši ni prostora za »Slov. Gospodarja« niti za »Stražo«. Stekel pes ugriznil svojega gospodarja. Mariborskega paromlinarja I. Franza je ugriznil njegov lastni pes. Ugriznil pa je tudi še 2 Franzova uslužbenca. Psa so ustrelili, Franz in njegova 2 uslužbenca pa so se morali podati na Dunaj v »Pasteurjev zavod«, v katerem lečijo tiste, ki so jih ugriznili stekli psi. Stekli psi se klatijo po Maribodu in okolici. Pozor pred njimi! Orehova ves. Požar je v torek ponoči uničil šŠmirmaulovo hišo, v kateri je bivala Marija Potočnik z 2 otrokoma. Požar je zapazil orožnik Planine. Zbudil je takoj sosede, se sam podal v gorečo kočo, da reši Marijo Potočnik gotove smrti. Toda goreča streha se je sesula na Planinca in Potočnikovo ter oba podrla. Nov* zoči so ju rešili izpod tramovja. Tudi župan g. Pišek je pridno pomagal in dajal navodila. Domača požarna bramba je skupno s sosedno račko storila vse, da se ogenj omeji in pogasi. Čast požrtvovalnim in neustrašenim gasilcem in vsem, ki so pomagali! 2000 K nagrade! Mariborskemu posestniku K. Hirtl je dala oblast ustreliti psa. ker se je baje v Melju družil z nekim steklim psom. Hirtl trdi, da se njegov pes ob določeni uri ni klatil po Melju. Tožiti hoče sedaj oblast za odškodnino ter obljubila 2000 K nagrade .tistemu, ki bi mogel spričevati. da se njegov pes ob določeni uri ni klatil po Melju. Ali bo mož besedo držal, tega ne vemo! Sicer bi to bila poštena pričnina, kakoršnih ni zlepa. Cene mesu v Mariboru. Volovsko meso 1 K 40 v — 2 K 20 v, kravje od 1 K 36 v — 1 K 80 v, teletina od 1 K 60 v — 2 K 20 v, svinjetina od 1 K 60 v — 2 K 40 v. Okrožna sodnija v Mariboru. Vsled smrti g. svetnika F. Kermeka je pri kazenskem senatu okrožnega sodišča v Mariboru izpraznjeno mesto prisednika. Vztrajati moramo na tem, da pride na to mesto Slovenec. Sicer je pa to itak neobhodno potrebno, kajti od sedanjih kazenskih sodnikov pri senatu okrožnega sodišča ne ovlada slovenščine niti eden, ker so sami, Nemci. Zadruga gostilničarjev mariborskega okraja (okolice) je imela prejšnji teden svoj občni zbor v Puklovi gostilni, v Razvanju. Zadruga je imela 1913 dohodkov 4308 K 56 v, izdatkov pa 1798 K 41 v. torej prebitka 2510 K 15 v. Za načelnika zadruge je znova izvoljen Pukl. V Dravi utonil. 91etni Šmidmajer iz Maribora se je šal te dni kopat v Dravo ter utonil. Dečkove hlačice so sicer našli, njegovega trupla pa še ne! Roditelji, imejte pazko na svoje otroke, učite jih previdnosti. Ivan Puh. Sirom štajerske dežele a i v ostalih deželah so znana »Puhova« kolesa. On, ki je dal ime splošno hvaljenim izvodom, Ivan Puh je minulo nedeljo umrl v Zagrebu, kjer se je slučajno mudil. Puh je bil doma od Sv. Lovrenca na Dr. p. Izučil se je ključavničarstva, se končno lotil mehanikarstva in otvoril v Gradcu delavnico za kolesa. Iz malenkostnih in revnih razmer se je preril do uglednega tovarnarja. Njegova tovarna je zaposlila mnogo delavcev, zlasti tudi mnogo slovenskih. Ali se je Puh tekom svojega večletnega bivanja v, Gradcu odtujil svojemu slovenskemu narodu, nam ni znano. Vsekakor pa zasluži mož glede svoje energije in delavnosti, da ga spoštujemo in si ga ohranimo v spominu, saj je bil končno naše krvi. Zlasti pa je želeti, da bi našel mož med našimi obrtniki in obrtniškimi pomočniki obilo posnemalcev. Škrlatico ima v Mariboru še okoli 15 oseb. Slovencem vedno nasprotni. V Gradcu se nahaja »Verband landwirtschaftlicher Genos- sensehaften« aH po naše zveza kmetijskih zadrug. V resnici pa je to zveza nemških kme*. tijskih zadrug, ki noče na slovenske dopise slovensko odgovarjati, kakor da smo mi kaki nemškutarji. Toda mi smo Slovenci z dušo i telesom, zato zahtevamo, da se nam v našem jeziku odgovarja. Meni so poslali na neko moje vprašanje nemške cenike in nemško pismo, rekoč: »Unsere'Geschaftssprache ist deutsch.« = Naš poslovni jezik je nemški; zato sem vse skupaj pobasal in vrnil v Gradec s sledečim pismom: — »Težko sem pričakoval svojega naročila po 300 kg umetnega gnojila po ceni v »Gospodarskem Glasniku«. Če pa vi ne znate čitati slovenskega naročila, ko ste študirani, zastopim jaz še manj vaše nemško pismo, ki nisem študiran. Če se Vam ne ljubi kaj zaslužiti od slovenskega naročila, se vam pa ti nemški ceniki vrnejo. Jaz vam ne bom nemško pisal, ker sem Slovenec in tudi po nemško ne znam. Ce mi nočete po slovensko ustreči, po nemško mi ni treba. Z Bogom!« — Kmet iz Dobja. — Tako ie prav; slovenski kmet naj zavrne vsak nemški dopis, še le potem nas bodo začeli upoštevati. Lappove premogovnike v Zabukovci in Škalah je kupilo ministrstvo za javna dela. Premog bodo rabili za celjsko cinkarno, dalje za državne rudnike in tovarne v Idriji in Rablju. Iz Vranskega. Dovolite tudi meni par vrstic na nesramni napad v št. 5 »Laži Gospodarja«, kjer se znani mazač zaletava v prodajo posestva Majcenovega. — Pisalo se je namreč med drugimi tudi, da mu liberalizem ni mogel pomagati. Oj, ti revše boš pa morebiti ti pomagalo s svojo slamnato glavo. Dopisunče, zakaj pa sedaj molčiš, ko je prešlo posestvo zopet v napredne roke? — Povemo samo gospodu dopisunu na uho, da tudi v njegovih vrstah že precej glasno poka. Če je bilo že dotičniku na tem toliko ležeče, pa bi bil poklical svoje verne ovčice skupaj in bi si bili priborili dotično posestvo, kjer bi bilo krasno zavetišče mari-naric in čukov. Seveda govoriti in storiti je za našega definitivno nastavljenega dopisuna preveč. Obrekovati in po časnikih mazati zna vsak idijot. — Je pač smola, klerikalcem diši Vransko, pa jim vedno spodleti; ne bo nič gospodje podrepniki. Vransko je za vas to, kar je lisjaku previsoko grozdje. Takšni ljudje, ki so z jezikom prvi, so pri dobrih delih zadnji. — Torej g. dopisun. drugič ne Vtikaj nos v reči, katere te nič ne brigajo, ker bi se znalo zgoditi, da se opečeš. Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje štajersko ima svoj letošnji redni občni zbor V Mozirju dne 9. avgusta ob 10. uri predpoldne povodom 251etnice mozirske-ga prostovoljnega gasilnega društva ter vabi vsa tovariška društva, da se udeležijo tega jubileja; župnim načelstvom pa se naroča, da izvolijo gasilske župe pravočasno odposlance k tej skupščini. Pri tej priliki bodo odlikovani štirje gasilci ondotnega prostovoljnega gasilnega društva s častno kolajno za 25letno delo-. vanje. Iz Dramelj nam pišejo: Naš prečastiti Ogrizek je zopet za eden meter dolgi nos bogatejši. Pridobil si je nosov za časa svojega bivanja v Dramljah že toliko, da jih namerava sedaj, ko imajo vsled vročine slab duh, naložiti . na parizarski voz in peljati v Maribor na novi dravski most; pravijo, da bo potreboval ravno tristopetinšestdeset dni, da te nosove v Dravo zmeče. Priprave za volitev občinskih odbornikov, katere bi se morale že leta 1912 vršiti, mu niso po volji in ta Jarnovič ga noče in noče ubo-. gati, vsled česar vlaga priziv na priziv. C. kr. ministrstvo notranjih zadev je z odlokom z dne 27. junija t. 1.. št. 9-547,4 od Franca Ogrizeka vloženi rekurz kot nedopusten zavrnilo, ter tako dokazalo, da občinski uradi vendar niso . pod kuratelo nekaterih oseb. Ali bode sedaj vendar prišel do prepričanja, kar se mu je itak tolikokrat zabičalo, da je postava za vse enaka in da ni on vsled kakega posredovanja druge osebe mogoče kakova izjema. Svetoval bi mu, da naj svoje uradne dolžnosti spolnjuje. Bil je namreč uradni ukaz. da se mora za šolsko mladino vršiti črna sv. maša in rekvijem za rajnim prestolonaslednikom in soprogo. To se je povsod zgodilo, le v Dramljah ne. — Ko ga pa je naš g. nadučitelj vprašal, kako in kedaj se ta rekvijem vrši, se odreže: »Kdo bo pa plačal?« Toraj le »pograbijus«! Vprašali bi prevzviše-nega, ali ima še katerega tako nepokornega duhovnika? Franček, poboljšaj se, sicer bodeš na tehtnici sv. Mihaela prelahek. Iz gornjegrajskega okraja. Če smo se pe-. lja.ll od nekdaj tako narodnega trga Mozirje naprej, videli smo po vaških lipah slovenske trobojnice. To staro navado imajo še danes na Pobrežah, ki Se že od daleč kažejo, da tukaj živi ljudstvo, ki se zaveda jezika starih pra-dedov. Zmiraj je veljal naš okraj za zelo narodno zavednega. A sedaj pa vidimo tu in tam velike nedostatke. So ljudje, ki govore naš jezik in jim je ljub naš denar; otresti pa se hočejo vsega, kar ie slovensko. Za to podpirajo nemška in židovska podjetja mesto domačih. Pri kapljici vinca je še marsikdo naroden ali v dejanju pa delajo nasprotno. Združimo se, delajmo skupno, podpirajmo to, kar je našega in proč s tem, kar ni naše. Kdor hoče jesti naš kruh, naj podpira to, kar je naše, te besede vam polaga na srce narodnjak. Občinske volitve v Rajhenburgu so potrjene. Prvi in tretji razred sta klerikalna, drugi napreden. Imenovana je poštna oficijantinja Berta Gros iz Brežic za poštarico na Planini. Klerikalna morala. Klerikalni listi se pritožujejo nad nemoralnostjo napredne mladine, nad spolno razuzdanostjo današnjega časa in nad splošnim nravnim propadom moderne dobe. Kot vzrok vsemu temu postavljajo liberalno časopisje in kot edino rešilno sredstvo kličejo na pomoč Marijine družbe in mladeniške organizacije. Klerikalci naj pometejo pred svojim pragom! V zadnjem času smo imeli dovolj prilike slišati o »moralnosti« v klerikalnih vrstah in celo v klerikalnih vzgojevalnih zavodih. Afera dr. Krekova je dokazala dovoli, kako malo varuje klerikalizem pred moralno propalostjo in kako pogosto jo naravnost podpira. Kaj naj rečemo še le k dogodku na Moravskem, kjer je neki duhovnik posilil na smrt bolno dekle, ko jo je prišel obhajat. Ko bi pisali zgodovino vseh takih »slučajev«, bi dobili lepo sliko klerikalne morale. Tudi Marijine družbe so pokazale, da samo ime ne varuje, da gotovi žegnani res včasih spravijo v požegnani sfan. Tudi farovži niso v tem oziru izključeni, kar je pokazal dogodek v šentvidskem farovžu pri Planini, kjer sta hlapec in dekla župnikova doprinesla najlepšo spričevalo glede klerikalno-ka-toliške morale. Življenje Marijinih družb in mladeniških organizacij je baš tisto, ki bije z največjo gorjačo morali naravnost v obraz. In ti ljudje vendar ne bero »liberalnih« listov! In vendar so pri njih nezakonski otroci in pretepi na dnevnem redu; o drugih surovostih raje ne govorim, saj so po naukih največjega »moralista« dr. Kreka vendar dovoljeni, da, celo potrebni. Ako nočemo, da se bo od klerikalnih ljudi metalo kamenje na napredno mladino, češ. da nosi s seboj moralni propad ljudstva, je dolžnost vsakega naprednjaka, da se bojuje proti nemoralnosti naših klerikalcev. Od Velike Nedelje. (Škrlatica) je hudo razsajala; še meseca junija je zahtevala šest mladih žrtev. V nekaterih hišah so bili bolni vsi otroci, pa še celo odrasli. V dveh družinah sta umrla po dva otroka. V okrevajočih otrocih so ostali žalostni nasledki. In šola je zaprta že od sredine meseca maja in še bo do dne 28. julija. Bolezen še ni popolnoma ponehala, vendar pa že 14 dni ni nikdo umrl. Nova Ciril-Metodova podružnica se je ustanovila predzadnjo nedeljo za Sv. Marjeto in Sv. Marka pod Ptujem. Ustanovni občni zbor se je vršil v Miklovi gostilni pri Sv. Marjeti. Govorili so na njem gg. Iv. Čeh, dr. Gosak in dr. Podružnici je takoj pristopilo do 50 članov. Dijaška kuhinja v Ptuju. V drugem tečaju tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: 200 K Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 40 K Posojilnica v Gornji Radgoni; 20 K Posojilnica v Framu; po 15 K dr. Fr. Jurtela. odvetnik, Fr. Vajda, prof. c. in kr. mornar, akad. v Reki, mesto venca na grob nadučitelju Ivanu Strelcu; 10 K Možina Janez, nadučitelj v pok.; po 8 K prof. Ant. Kolarič, in c. kr. davčni upravitelj Fr. Toplak; 6 K odvetnik dr. Ivan Fermevc; po 5 K c. kr. notar Kazimir Bratko-vič, mestni vikar Ferd. Pšunder, trgovec Al. Senčar in posoj. uradnik Ferdo Skuhala; po 4 K trgovec Al. Brenčič, odvetnik dr. Tone Gosak, c. kr. davčni oficijal Lavosl. Jerše, c. kr. komerc. svetnik Ant. Jurca, prof. dr. Jos. Kom-ljanec in zdravnik dr. Bela Stuhec; po 3 K posestnik Arnuš iz Kicarja in p. Pij Vakselj; po 2 K mag. pharm. Benkovič, gospodična Muršeč Zalika in gospa Zupančič; po 1 K c. kr. sodnika dr. St.^Sagadin in dr. Ant. Stuhec in sodni oficijant Žmahar. Slikar in pleskar v Celju, Graška cesta 43 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene. V. Bere. D Denarni zarod spodnještajerskega trgovstva in obrtništva Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju,: registrovana zadruga omejeno zavezo : sprejema vloge na knjižice /Q 1| Q| otvarja tekoče račune, eskomptuje menice ln knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje ed vsakega ia jih obrestuje po 12 | O Inkaso in objavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po MP" najkulantnejših pogojih. Iz Jeruzalema pri Ormožu. Tukaj se vrši na aninsko nedeljo dne 26. t. m. velika ljudska veselica v gostilni Petovar in Rajh v prid gasilskemu zakladu požarne brambe ivanjkovske Zaradi tega človekoljubnega namena vabimo slavno občinstvo od blizu in daleč k rnnogo-brojnemu obisku. Da ne bo nihče prikrajšan, se bo vršil srečolov celi dan, tombola pa se prične ob štirih popoldne. Topla in mrzla jedila, izvrstno vino, dobro pivo, buteljke, kava itd., vse to bo ob sviranju Rakuševe godbe gotovo vsakemu šlo imenitno v slast. TOrej na svidenje! Iz Jeruzalema pri Ormožu. Grozdni cvet je minil. Najlepše so ocveli burgunder, rizling, rulender, žlahtnina in traminec, najslabše pa posip ali mozlec. Tega je predolgo deževje mučilo, zato so jagode precej neenake. Vendar pa je upati, da se bo popravil. Znano je, da se jagodje, ki ni preveč natlačeno, bolj močno razvije, lupina ni tako debela, peške so manjše, meso je bolj mehko in sočnato, zato pa iz takih jagod bolj teče; in to je poglavitna stvar. Zelo lepo in močno pa je razvit les. Kjer ima veter premoč, morajo že vrhe odrezovati, da se čuva kolje. Peronospora se vidi tu pa tam, pa malo. Vobče pa je stanje goric krasno, o čemur se bodo vinogradniki lahko prepričali na aninsko nedeljo, ko bomo šli po goricah k Jeruzalemu na veselico ivanjkovske požarne brambe. Tam si bomo vse te stvari pogučali. Iz Ljutomera. Naselil se je v Ljutomeru vrlonarodni studenčni mojster Alojz Bratina iz Križevec. Popravlja in dela studence po prav nizki ceni v občno zadovodjnost, kar sem že slišal od več kmetov. Priporočamo ga torej, ker sem se tudi sam prepričal v njegovem izvrstnem delu. Ima tudi v Ljutomeru zalogo cementnih izdelkov, — Potreba je še v Ljutomeru samo narodnega usnjarja in enega sedlarja, ki bode brez konkurence dobro izhajal. Na delo! Prestavljen je poštni asistent Alojz Kle-menčič v Mariboru na lastno prošnjo v Gradec. Velika nevihta v Aniški dolini na Zgor. Štajerskem. Okrog Johnsbacha, v onem delu Ani-ške doline, ki se imenuje Gesause, so imeli v nedeljo popoldne hudo nevihto. Kar naenkrat je pridivjala s planin voda, odnesla vse brvi in mostove ter napravila v Johnsbachu po vrtovih mnogo škode. Vas je bila za nekaj ur ločena od postaje in so morali turisti, ki bi se radi odpeljali, čakati tako dolgo, da so priredili zasilne brvi. Med nevihto je povrh v Johnsbachu udarilo ter zgorelo več poslopij. Iz deželnega šolskega sveta. Prestavljen je nadučitelj v Cmureku, Maiija Korent, v Marbeg. Letošnji veliki manevri se bodo vršili na zapadnem Ogrskem, od štajerske meje naprej od 1. do 5. septembra. Vsled smrti nadvojvode Frana Ferdinanda se bo izpremenilo le to. da posamezne čete dunajskega in graškega zbora, ki naj bi kot posebna rezerva po načrtu, ki ga je izdelal rajnki prestolonaslednik, nepričakovano vmes posegle, zdaj ne bodo stopile v akcijo. Od graškega zbora se bodo manevrov udeležili v Celovcu nastanjeni huzarski polk št. 6, v Mariboru nastanjeni huzarski polk št. 16, v Ptuju nastanjeni pionirski bataljon št. 3 in kolesarska stotnija lovskih bataljonov št. 9, 20 in 29. Kot cesarjev namestnik in najvišji voditelj manevrov bo poveljeval sedanji armadni generalni inšpektor general pehote nadvojvoda Friderik. Prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Josip bo pri letošnjih manevrih prideljen nadvojvodi Frideriku. Beležke.' Umrl je v Ljubljani vpokojeni župnik Fran Škerjanec. Vse svoje premoženje je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda. Naj mu bo lahka ljubljena žemljica slovenska! Razstava »Jugoslovanska žena« se zaradi nastalih razmer otvori še le prihodnjo spomlad. Razstavni predmeti se hranijo varno v zavodu »Mladika« ali pa se razstavljalcem na željo vsak čas vrnejo. Nemškoštajersko obrtniško društvo je imelo predzadnjo nedeljo v Gradcu zborovanje, na katerem so se razni govorniki zaletavali v slovensko Zvezo južnoštaj. obrtnih zadrug. Kakšen dobiček imajo nemški obrtniki od napadov na svoje slovenske stanovske tovariše? Slovenski obrtniki na svojih zborovanjih ne napadajo drugorodnih tovarišev temveč se; bavijo s svojimi stanovskimi zadevami. Zato pa tudi vedno bolj Zapuščajo na Sp. Štajerskem narodno nezavedni obrtniki nemški tabor, ker vidijo, da tam ni druzega kot krivica in nasilnost. Slovani napredujejo v Istri. Poročali smo že, kako častno so izpadle istrske deželno-zborske volitve za Slovence in Hrvate. Ti so dosegli skupno nad 36.000 glasov, Italijani pa skupno s socialisti še 30.000 ne. Da imajo v istrskem deželnem zboru še Italijani večino, je krivo to, da po zastarelem volilnem redu voli trgovsko-obrtna zbornica s 13 glasovi 2 poslanca in 35 italijanskih veleposestnikov pet poslancev. Pa dolgo se tudi to krivično podpiranje Italijanov na škodo Slovencev in Hrvatov ne bo držalo. Hišne preiskave, aretacije in izgnanja po celem jugu. Sarajevski žalostni dogodki so povzročili obširno ovajanje in sumničenje vseh narodno čutečih krogov pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. V Ljubljani, Idriji in po visokošolskih mestih so se vršile hišne preiskave pri dijakih; celo vrsto so jih tudi zaprli. Minuli teden je policija v Gorici nenadoma odredila hišno preiskavo pri vseh slovenskih narodnih društvih. Na policijo je došla ovadba, da obstoja v Gorici nekaka slov. anarhistična zveza. Preiskava po društvih ni dognala ničesar, kar bi to ovadbo opravičilo. Do sličnih ovadb in preiskav pride morda tudi drugod po Slovenskem in nujno priporočamo ljudem, naj ohranijo mirno kri. V Zagrebu gre Hrvatom in Srbom še slabše; tam so začeli ljudi, ki so zde policiji sumljivi, izganjati. Slovenci na Koroškem. V Bekštajnu pri Beljaku so Slovenci pri občinskih volitvah tako pogumno nastopili, da so nemškutarji komaj in komaj obdržali občino v rokah. Od 491 volil-cev se jih je v 3. razredu volitev udeležilo 416; Slovenci so dobili 184, nemškutarji 230 glasov; v drugem razredu je bilo oddanih 94 glasov in so jih dobili Slovenci 43, nemškutarji pa 51. V 1. razredu se Slovenci volitev niso udeležili. Atentati v Avstriji. V zadnjih letih smo doživeli v naši državi veliko število raznih atentatov, ki so strašen dokaz nezadovoljnosti in strasti. Osobito na slovanskem jugu smo imeli kar po vrsti atentate: 8. junija 1912 na hrvatskega bana Čuvaja, istotako 31. oktobra 1912; 18. avgusta 1913 napad na barona Škrleca in 28. junija 1914 napad na prestolonaslednika. Iz drugih avstrijskih dežel smo slišali o atentatih iz Dunaja, Budimpešte in Gradca. Italija pred notranjo krizo. Pred nekaj dnevi je Italija en letnik mobilizirala. Uspeh je bil presenetljiv; pokazalo se je, da je silno mnogo rezervistov zbežalo v druge dežele, ker noče-vtšiti svoje vojaške dolžnosti. Revolucijonarni Domače sredstvo, ki se izdeluje iz najboljših in dobro učinkujoči zdravilnih zelišč kar naj skrb-neje, ki vzbuja tek. pospešuje prebavo in pa čisti čreva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlaje-nja sedečega življenja in zaprtja, napenjanja, krčev, je Dr. ROSA balzam želodec. Glavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER, c- mzaSn?kvorni „Pri črnem orlu", PRAGA, Mala stran 203. Se razpošilja dnevno, vogel Nerudove ul. 1 cela steklenica 2 K, polovica 1 K. Po pošti se pošiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 150, velika K 2*80, za K 4-70 se pošljeta dve veliki, za K 8"-štiri velike in za K 22'— 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v vseh avstro-ogrskih lekarnah. Svarilo I Vsi deli embalaže nosijo to postavno zavarovano znamko. SlROLIN^Roche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha^o influend. Kdo naj jemlje Sirolin ? 1 Vsak, ki trpi na frajnem kašlju > * Vaduiljhrf .kafaHm Sirolin sna/no taije |e obvarovali set>ole*nlnego jo«JravW. | p^»»-><5a naduho. X Osebe 6 kroničnim kafarom bronkiiev, I »k Skrofurn« ofrocLpri katerih ^nku*e3irolm Hi s Sirolinom ordrave- » * ugodnim vspahom naaptoinl počulek. Se dobi v vseh lekarnah S juf?Msei I Ravnokar Iznajden najbolj priporočljiv in preizkušen termometer (toplomer) za limeljske sušilnice dobi se edino v galanterijski in modni trgovini :: Priča & Kramar, Celje. duh se širi med prebivalstvom in v armadi tako, da bo lahko še imela Italija hude notranje borbe. Napetost med Avstrijo in Srbijo. Vsled sarajevskega atentata se je razmerje med Avstrijo in Srbijo zopet neverjetno poostrilo. Do kakega uradnega nasprotja še ni prišlo, vendar pa dolže vsi merodajni dunajski in budimpeštanski časopisi Srbijo, da je ona zakrivila in organizirala napad na prestolonaslednika in da sploh z velikansko agitacijo vznemirja celi avstrijski jug. Belgrajsko časopisje odgovarja s protinapadi in razmerje med obema državama je postalo skrajno napeto. Zadnji teden se je razširila novica, da kliče srbska vlada rezerviste pod orožje; to novico so iz Belgrada zanikali. Ta pondeljek so se vršila dolga ministrska posvetovanja na Dunaju in pojavile so se zopet vesti, da pride v kratkem času do vojne. Iste s,i pač ne želi nikdo, ne mi, ne pametni Srbi. Upamo, da na Dunaju in v Belgradu ne bodo poslušali hujskačev. Velezanimiva porotna obravnava se je začela v pondeljek v Parizu. Na obtožni klopi sedi žena bivšega francoskega finančnega ministra Caillauxa, ki je ustrelila glavnega urednika lista »Figaro«, Calmetta, ker je brez mere napadal njenega moža. V Novem Jorku kradejo otroke. Državni pravdnik je dognal, da je v Novem Jorku cela organizacija, ki krade otroke. Cela družba mož in žen je, predvsem Italijanov, ki so napravili pravi sindikat za ropanje otrok. Dognali so, da so v zadnjih dneh ukradli 150 otrok ter dobili od staršev po 3000 do 12.000 K, da so dali otroke nazaj. Pet oseb so že aretirali. Perzijske šale. »Hikjajet-i-Latif« se imenuje knjiga, ki vsebuje razne perzijske šale. Na primer: Prašali so grbastega človeka: Ali hočeš, da bo tvoj hrbet zopet raven, ali hočeš, da dobijo tudi vsi drugi ljudje grbe? Odgovoril je: Želim, da dobijo tudi Vsi drugi grbe, da jih bom mogel tudi jaz tako pogledavati, kakor pogle-davajo sedaj oni mene. — Neki pesnik je bil razžalil padišaha in ta je ukazal zločinca na mestu obglaviti. Rabelj je šel po meč, pesnik pa pravi okoli stoječim: Dajajte mi zaušnice, dokler ne pride rabelj, da se ne bo padišah dolgočasil. Kralj se je začel smejati in pesnik ni bil obglavljen. — Nekdo je kupil vsak dan 6 hlebčkov kruha. Eden izmed njegovih prijateljev ga vpraša: Povej mi vendar, kaj narediš vsak dan s 6 hlebčki kruha? Odgovori: En hlebček shranim, enega vržem proč, dva vrnem in dva zadnja posodim. Prijatelj vpraša: Kako to? Odgovor: Hlebček, ki ga shranim, pojem jaz, hlebček, ki ga vržem proč, darh svojemu nečaku, dva hlebčka, kiju vrnem, dobijo moji starši in zadnja dva dobijo moji otroci. Razpis učiteljske službe. Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje s pričetkom šolskega leta 1914/15 mesto provizorične učiteljice na svoji mešani šoli na Blanči v Gorici. Prednost imajo prosilke, ki imajo usposobljenost za poučevanje laščine. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje se naj pošljejo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani do 29. julija t. 1. »Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju« naznanja, da dajejo za časa počitnic informacije glede živinozdravniškega študija: Rafael Ipavec, cand. med. vet., Idrija, Joža Samec, cand. med. vet., Št. Jur ob južni železnici, Filip Pahor, cand. med. vet., Vrtojba pri Gorici, in tekom šolskega leta se je pa obrniti na društvo Dunaj III., Linke Bahngasse 11. Strašen zločin na Dunaju. V donavskem kanalu so našli zaboj, ki je plaval pod nekim čolnom. Ko so ga izvlekli iz vode in odprli, so našli v njem nago žensko truplo, brez glave, rok in nog. Komisija je določila starost umorjene od 28 do 30 let. Truplo je bilo brez krvi. Ugotovljeno je, da je bil izvršen umor. Zavarovanje novega prestolonaslednika. Ko se je novi prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef poročil, zavaroval se je pri dunajski zavarovalnici »Anker« za jeden milijon kron. Ko je pa sedaj postal prestolonaslednik, je zvišal to zavarovalnino na 5 miljonbv kron. Slovenec — zmagovalec pri dirki na Tirolskem. Na Tirolskem se je vršila kolesarska dirka čez brenerski prelaz. Udeležilo se jo je veliko kolesarjev iz Avstrije in Nemčije. Zmagal je Slovenec vojak Gregi. Zakaj so uporabne saje. Saje so nam v vsakdanjem življenju nekaj neprijetnega, industrija pa jih višje ceni, za njo so saje večjega pomena. Saje se namreč uporabljajo za tiskarsko črnilo, za voščila za črevlje, za razne lake in druge črne barve. Saje iz navadnih dimnikov navadno niso pripravne za izdelovanje barv. V to svrho služijo posebne peči, ki imajo edini namen proizvajati saje. Saje, ki se izločujejo v naših dimnikih, uporabljajo radi vrtnarji kot gnojilo in tudi kot sredstvo proti mrčesom. Da se mleko ne prismodi, naj se ne dene nikdar vret v suho posodo, ampak v lonec ali kožico, v kateri je bila delj časa voda, ali pa v tako, ki se je prej dobro namočila v vodi. Če kopita konj razpokajo, naj se vzame enako množino medu in navadnega voska in raztopi oboje skupaj na žerjavici. Kopito naj se najpoprej zgoraj in spodaj do dobrega osnaži, razpoke in špranje naj se z mlačno vodo dobro opere in končno namaže s pomočjo čopiča z gori navedeno raztopino. Ako se to večkrat ponavlja, kopita prav gotovo popolnoma ozdravijo. Prašiče, ki jih imamo za pleme, je treba večkrat kopati. Snažnost je za njih zdravstveno stanje izredne važnosti; s snažnostjo preprečimo tudi marsikatero bolezen. Kdor ima mnogo prašičev, naj si pripravi za kopanje prostor pri vodi ali pa primerno pripravo doma. Kdor jih ima malo, jih lahko večkrat s krtačo očisti in potem umije. Izseljevanje iz Avstrije. Zadnje ljudsko štetje je dognalo, da se je izselilo iz Avstrije od leta 1901 do 1910 ogromno število 983.430 duš, t. j. 2-61% vsega prebivalstva. Na Kranjsko odpade 33.965 duš, t. j. 6-68% vsega prebivalstva. Med izseljenci je bilo 150.000 mlade-ničev, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Kako odstraniti iz perila madeže od sočiv-ja? Madeže odstraniš, ako opereš to perilo v mlačnem, sladkem mleku. Mala oznanila. Ura kot reklama Kdor hoče imeti za> stonj ure in sicer elegantno perzijsko uro za gospode ali dame, kakor želi, naj piše Trgovi-na z urami F. Schmidt, Praga — Vinogradi. Dobroidoča trgovina pri veliki celjski tovarni i proda pod ugodnimi polji. Pismene ponudbe pod L. na „Nar. List" V Celju; Naprodaj je posestvo v celjski okolici, obstoječe iz hiše s kuhinjo, 1 sobo, 2 sobicama, kletjo, hlevom za govejo živino in za prašiče, podom za seno. Zraven je 12.000 kvadrat metrov zemljišča. — Cena znaša 7.400 kron. Naslov pove uprava tega lista. Za oddati je lokal v Celju z vsemi k stroki spadajo-čimi predmeti pod izredno ugodnimi pogoji, na dobrem prostoru, kjer je obstojala krojaška trgovina 60 let Oddajo se po želji tudi posamezni predmeti, kakor tri šivalni stroji i. dr. Vprašati je pri g. Berna, Celje, Gosposka ulica štev. 6. Zahvala. Globoko ginjeni o priliki izgube nepozabnega sina, oz. brata, svaka in strica, gospoda ERNSTA HORVAT izrečemo naiskreriejšo zahvalo prečastiti duhovščini, g. kolegom, veleč. g. pevcem, poklo-niteljem vencev in vobče vsem, ki so blagovolili spremiti rajnega na zadnji poli. Nadalje se zahvaljujemo za vse ustmene in pismene izraze sožalja. V Mariboru, dne 16. julija 1914. Rodbina Horvat. Rodbina Lah. slro^^ encan .Triesfe 33 parnikov! 33 parnikov! Arstro-Amerikane, Trsi Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Kanado čez Grško, Italijo, Severno Afriko, Špansko in Portugalsko. Iz TRSTA v NOVI JORK z novimi velikimi dvovijačnimi brzoparniki Cesar Franc Jožef I" „Martha Washinffton" Itd. v Južno Ameriko z dvovijačnimi parniki ,,I cti u > o "«3 o C •a tU proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnemu katarju mehurja je naravna rudninska voda .Marijin vrelec' Gor. Oabernik, Poljčane. Glavni zalagatelj za celjski okraj: ANTON KOLENC veletrgovina v CELJU. s o Orq p N 3 5L B* p "2. 3' 3 » ts pa < •O O °S. n O. I E 2 Narodni dom se prodaja vse |F pod lastno ceno. t. steklenice in aparati VVCtlVUVC za Vkuhavanje = sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. — Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Weck©ve steklenice ima v zalogi FRANC STRUPI, Celje veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd. ^■aBBMMI Originalne Mayfarthove postavno varovane »HERKULES" stiskalnice za vino in sadjevec E"11 Hidraulične stiskalnice za vino in sadjevec. Neprekosljive! Mlini za sadje in grozdje. Ureditev moštarij Specijalna tovarna za W Hff H Vgl j| f|FB!IS J0L ffja stiskalnice in vinarsko K ■ l?AA B E AOl 1 H GG Vvl Katalogi zastonj. izdelovalniea kmetijskih strojev Želimo zastopnike. Dunaj II., Taborska cesta it. 71 % Slikar in pleskar fl JAKOB WENGUST D naznanja, da se je preselil z Glavnega trga v W Špitalsko ulico št. 10. pripnrocam vedlo svežo in žgftno lavo fcakor tndl fino do iii kakao.— Z »logu rudninskih voda, vrvarsk^ga blaga Iii vsakovrstnih suh h in oljna ih barv. Solidna-in točna postrežba. Solidna In točna postrežba. kakor mlatilnice, vitlje, čistilnice za žito, sadne mline, slamoreznice, ročne mline za žito mleti, sploh kmetijsko orodje na;bo!jše vrste p<>a najnižjih '"cenah3'" veletrgovina »Merkur" Prašku aeieit štev. IS. = Najboljši češki nakupni vir. to posteljno perje: \V 1 kg sivega, dobrega, -^vV puljenega 2 K, boljšega K2'40; pri-tjg^fgSr ,1 ma polbelega K280; ^S^Tr. .liM—r^ belega K 4; belega, p. Bgnisch fe^^j&^J) puhastega K 5'10; ' 1 kg velefinega sne^nobelega, puljenega K 6*40; K 8; 1 kg puha, sivega K 6; K 7; belega, finega K 10; najfinejši prsni puh K 12. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. c Zgotovijene posteFe iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, K 3 50, 4 K — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13—, K 14'70, K17-80 in K 21-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K4'50, K5'20, K570; podpernicaiz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12*80, K 14-80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati,'za neugajajoče se povrne denar. S. BeHisch v Bešenici, štev. 773, Češko. i? Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. | | DDDaDanaaaDDDananaDaaDaaaDaanaaaDaDnanoDaaaaaaDnaanDoaaaaaaDDanoaDaaaDDDa Slikar«, pleskar | Za veselice na prostem prevzame vsa dela dekoracij ske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence. D D n D D □ a a a a D a a □ a priporočamo v največji izbiri po najnižji ceni: Lampijone papirnati krožniki Konfeti papirnate servijete Serpentine dopisnice za šaljivo pošto : Zalepke za šaljivo pošto. — Karle za tombolo. : Največja slovenska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrij- M. Dobra? c CELJE, Gosposka ulica 2. ln rasno moderno blago za moAke ln tcnahe obleke razpošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpo&iljalna R. STERMECKI v Celju Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Sibije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. 12S* bencinovi petrolejevi in plinovi motorji lokomobiii za vse vrste strojev od , V/2—10 H^ z magnetnim vžigalom. I Najmanjša poraba goriva. Ugodni plačilni pogoji. Najpreprostejši motor za kmetijstvo! | Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj. K. A. LISTMR «& CO., dr. z. o. z. Dunaj, 111/2, Hintere Zollamtsstrasse 9. g skem jugu na debelo in drobno. ! GORICAR & LESKOŠEK v Celju, j Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem. g a D D aaODDDnDDODnnDODnDODDDDDDODDDDDDDDDDanD□□□□□□[»□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Da Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo van Ravnikar, Celje k a cesta štev. 21 Slovenci, širite Narodni List! t n 1 7 VASA KORIST je, ako kupujete svoje potrebščine v domačih speeijalnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Pri nakupu sie-klene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in šip se obrnite z zaupanjem na tvrdko kjer se Vam bode najsolidneje postreglo. „Ottomant Ottoman tam • , povsod me iščejo, povsod me ljubijo". LASTNI DOM registr. stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema vloge od svojih članov, ki name- rmf g\A cfrk P£0| ravajo zidati hiše in jih obrestuje po uu ° |0* Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago. (9 Na teh stavi svojim zadružnikom hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30°/o vrednosti projektirane stavbe. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica 12. Avstr. poStne hranilnice račun štev. 54-366. Uraduje se vsak četrtek od 9. do 12. ure in vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. < Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik: Radivoj Korene. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljub' >