amerikanski
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI ' -
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDLXJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 201.
CHICAGO, ILL., PETEK 17. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 17, 1941
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK (VOL.) L.
Moskvo
ja z blazno srditostjo
ip* ■ — ■ ■ ftusi še vedno upajo, da bodo obranili mesto. — Na zapa-du in na jugu ustavili nemški naval, a nova nevarnost grozi od severozapada. — Velik pomen mesta.
London, Anglija. — Položaj
ruske prestol Ice Moskve je, kakor je razvideti iz poročil, došlih od tam v sredo, sicer še vedno do skrajnosti kočljiv in resen, vendar je med Rusi pričelo prevladovati upanje, da bodo končno le zmožni, vzdržati strahoviti na-zijski pritisk ter preprečiti izgubo mesta. Par dni prej je bilo namreč že vse pripravljeno, da se vlada izseli iz Moskve, toda načrt se je pozneje odložil, dasi se pripravljenost ni ukinila, ako bi se zaradi kake poostritve v situaciji moral umik vendarle izvesti.
Z dovozom novim rezerv na fronto je sovjetsko poveljstvo tako ojačilo obrambno črto na moskovskem bojnem odseku, da ni prišle še do nikakega pomembnejšega nazijskega predora, dasi je nemška armada tako blizu, da lahko s topovi obstreljuje prednje mestne obrambe. Na zapadni in na južni strani mesta so* bili nemški napadi v glavnem ustavljeni s srditimi, protinapadi, a nova nevarnost se je pojavila od severozapada, ko so tam napravili Nemci uspešen sunek pri mestu Kalininu, oddaljenemu od Moskve 95 milj. Ako ne bo prodiranje od tukaj ustavljeno, grozi brambovcem na zapadu Moskve, da jim pridejo Nemci za hrbet, ter bi se zato morali umakniti.
Borba za Moskvo se vodi od obeh strani z naravnost blazno srditostjo in v obsegu, kot mu ni para v zgodovini, kajti obe strani se očividno zavedate, da utegne izid teh bojev odločiti usodo vsega ozemlja zapadno od Volge.
FNAKA HRANA ZA H ESS A KOT ZA STRAŽNIKE
London, Anglija. — Glede na-zijskega voditelja Hessa, ki je zdaj zaprt nekje na Angleškem, se je vojni minister Margesson zadnji torek izrazil, da dobiva ta ujetnik enako hrano kakor
ZA OBOROŽI• TEV LADIJ
Poslanski odbor odobril tozadevni predlog.;
Washington, D. C. — Poslanski odbor za tujezemske zadeve je v sredo končal svojo razpravo o vladnem predlogu, da se nevtralnostni zakon v toliko iz-premeni, da bo dovoljeval oborožitev ameriških trgovskih ladij. Obenem je odbor predlagal, v svrho pospešitve odobritve, da se sme o njem razpravljati v zbornici le en sam dan, in sicer v četrtek. Na ta način ne bodo nasprotniki predloga imeli dosti prilike, da bi prišli do glasu, in se zato pričakuje tem daljša debata o predlogu v senatu.
-o-
RUSI SO MALO PRETIRAVALI
London, Anglija. — Iz Moskve se je zadnji torek slišalo po radio poročilo, namenjeno ruski armadi, v katerem se je trdilo, da pošilja Rusiji Amerika vsak mesec po 5,000 aeroplanov. — Ta trditev je bila očividno namenjena v svrho, da se ruski armadi vlije nove navdušenosti, kajti omenjena množina aeroplanov je večja, kakor je more Amerika vsega skupaj točasno še izdelati na mesec.
VEČ ČASTNIKOV ODPUŠČENIH
Washington, D. C. — Ena posledic velikih nedavnih manevrov v Louisiani je ta, da se od-stavljajo od poveljniških mest številni častniki, ki se pri teh vajah niso izkazali. Odpustitve se izvajajo v vsej tihosti.
AFERA O NAPADU. NA LADJO PRIŠLA V JAVNOST
Washington, D. C. — Ko se je začetkom septembra izvedelo, da je prišlo med neko ameriško ladjo, namreč rušilcem Greer, in med nekim nemškim podmorni-kom do spopada v bližini Islandije, je vzbudilo to tukaj dokajšnjo senzacijo, češ, da je bila ameriška ladja napadena od nemške. Str u j a. ki zahteva, da mora zavzeti Amerika bolj bojevito stališče, je kazala na to afero kot na dokaz, da ameriške ladje niso varne, ter. da morajo streljati v svrho samoobrambe, kjer bodo videle kako osiščno ladjo, in se je v resnici ta ukaz pozneje tudi izdal. Zadnji torek pa je pred senatskim mornariškim odborom podal admiral Stark izjavo, iz katere se razvidi, da je Greer sam izzval napad. V svoji dolgi izjavi je Stark izpovedal, da je Greer preganjal nemški pod-mornik cele tri ure in pol. Med tem časom je tega bombardiral neki angleški aeroplan. Sklepa se, da je podmornik domneval, da so prišle -bombe od zasledu-jočega Greera, ter je zato dve uri pozneje poslal torpede proti njemu, na kar ie z enakim odgovoril tudi Greer.
o
KARDINAL VIDI MOŽNOST ZA MIR
Dublin, Irska. — Kardinal Macrory se Je zadnji torek izrazil, da po njegovem mnenju obstoja zdaj veliko večja možnost za dosego pravičnega miru, kakor bi bila, če se vojna nadaljuje do zmage. Zakaj torej nihče ne poizkuša pogajanj za mir zdaj, je vprašal. Za to, da se mir takoj ne sklene, pravi, ne more biti nobeifega drugega vzroka, kakor ta, ker niti ena, niti druga stran ne želi pravičnega miru, marveč ji gre le za zmago in za popolno uničenje nasprotnika.
njegovi stražniki in nikake ,pla-,če. Kje je Hess zaprt, tega pa Iminister ni hotel razodeti.
Obdolžuje Ameriko, da igra dvolično politiko
Japonsko časopisje navaja, da se Amerika na eni strani po-gaja z Japonsko, na drugi strani ji kaže sovražnost. — Dijakom se pospešil čas vitepa v armado.
ITALIJANI SI NARAVNOST ŽELE ANGLEŠKEGA NAPADA
PRIPOROČA, DA GRE DE-2ELA V VOJNO
Atlantic City, N. J. — 69 let stari admiral Stirling, bivši načelnik mornariškega štaba, se je izrazil zadnji torek, da je Amerika itak že v vojni, in, da bi bil že čas, da se da predsedniku Rooseveltu "zelena luč", da lah-ko nastopi v polni meri. Ameriška mornarica, je dejal, je u-pravljana, kakor bi bila v vojni.
KRATKEJESTI
—	Washington. D.C. —Med Zed. državami in Argentino se je v torek podpisala v Buenos Aires medsebojna trgovinska pogodba, v kateri se med drugim znižajo carine za razne predmete. To je" prva važnejša trgovinska pogodba med obema deželama izza leta 1853.
—	Chicago, III. — Eden u-radnikov zveze prodajalcev piva na debela se je v tor&k izrazil, da so Zed. države zdaj na vodilnem mestu glede produkcije piva med vsemi deželami sveta. Do tega je prišlo, ko so razne evropske dežele znižale svojo produkcijo.
!— Teheran, Perzija. — Britansko in rusko poveljstvo je
sklenilo, da se bodo njune čete odstranile iz tega mesta. Evakuacija se bo pričela najbrž tekom desetih dni, kot se je v torek objavilo.
—	Panama. — Bivši tukajšnji predsednik Arias, ki je pobegnil pred nekaj dnevi, se je v sredo povrnil in je bil takoj vtaknjen v ječo. Prišlo pa je do sporazuma, da se bo lahko izselil v pregnanstvo v Costa Rica.
Iz zasužnjene domovine
Dr. Miha Krek je v Londonu govoril na radio, kako je bilo cb bombnem napadu na Beograd in omenil* preroške besede ministra Dr. Kulovca, ki jih je spregovoril večer predno ga je ubila nemška homba. —
Tokio, Japonska. — V japonskem časopisju so se otvorili novi napadi proti Zed. državam in intenzivne vladne priprave za vojno so dale povod, da se jej razmerje med Japonsko in A me-j riko znova resno poostr>lo.
Ena odredb, ki kaže, kako se Japonska pripravlja, je bila izdana to sredo in v njej se določa, da se bodo za univerzitetne dijake skrajšale študije za po' leta. S tem se bo dijakom pospešil vstop v armado, da bo dežela pripravljena za "svetovno krizo, kakoršne še ni bilo," kot se pov-darja v uradni objavi.
V nekem listu se povdarja, dr. se napetost na Pacifiku ne bo končala, dokler Zed. države ne izpremene svoje temeljne politike napram Daljnjemu vfhodu. in, da mora torej Amerika vzeti na se odgovornost za nevarnost,, ki grozi. Časopisna agencija pa i obdolžuje Ameriko dvolične politike, češ, da se na eni strani z Japonsko diplomatsko pogaja, na drugi strani pa zavzema sovražno stališče napram njej ter deluje na to, da jo obkroži s so-; sovražnimi silami. 2e pred 49 dnevi je bila poslana Rooseveltu, pravi, neka posianica, a ni na njo odmeva.
Za Rusijo se zagotavlja pomoč
Washington, D. C. — Pri
pričevanju pred nekim senat-1 skim pododborom se je E. R.j Stetinius, administrator skladov j pod "lend-lease" izrazil zadnjii torek, da se lahko pričakuje, da! bo predlagana kongresu tretja' svota pod tem zakonom, in sicer i točasno izključno za Rusijo.
Zasliševanje, pri katerem je Stetinius nastopil, se je vršilo glede druge lend-lease svote, nekaj manj kot šest miljard dolarjev, za katero je predsednik ape-jliral na kongres. 2e pred več
meseci, kakor znano, je bila v to svrho odobrena prva svota, sedem miljard.
Da je v načrtu še tretja svota, ki bi šla izključno za Rusijo, se razvidi tudi iz izjave, ki jo je podal isti dan predsednik Roosevelt, ko je dejal, da se bo razpravljalo o tem potem, ko se vrne domov W. A. Harriman, načelnik ameriške komisije v Moskvi. Kar pa zdaj dobiva Rusija materijala iz Amerike, je deiai,| ga kupuje in in plačuje zanj v j gotovini.
POROKA BREZ NEVESTE
London, Anglija. — Italijansko ljudstvo komaj čaka, da bi Anglija napadla njih državo, da bi se na ta način lahko otresli dvojnega jarma, namreč domačega fašizma in nemške nad-vlade.
To senzacijonelno poročilo je prinesel s seboj in ga zadnji torek v nekem govoru objavil neki David Edge, ki je bil ujet od osiščnih sil pri vpadu v Jugoslavijo, a mu je bilo, po internaciji v Italiji, dovoljeno, vrniti se domov v Anglijo. Kakor pripoveduje, ga je neki italijanski general prosil, naj skuša pregovoriti Anglijo, da napade Italijo, čeS, da bo to edina pot, da "se Italija osvobodi izpod nemškega
,gospodstva, katero izžema življenje iz italijanskega ljudstva."
Italijani hrepene po tem, je po Edgevem pripovedovanju nadaljeval ta general, da se fašizem uniči in, da se rešijo Mussolini-ja, češ, da bodo le potem zopet lahko dvignili glave in pogledali svetu v oči. Italijani sovražijo vojno; vsak italijanski častnik in vojak, s katerim je govoril, povdarja Edge, je nekako prosil za oproščenje, da je dežela v vojni.
Življenjske razmere v Italiji, pravi, so neznosne. Ljudje stradajo, kajti vse, kar je uporabnega, gre v Nemčijo. -Maslo je nekaj neznanega in kruh je neužiten.
V Nemčiji je dovoljena vojakom na fronti takozvana poroka v.odsotnosti in gornja slika kaže, ko se vrši ena takih porok brez neveste, katera je med tem časom nekje doma v""zaledju. Vojak, stoječ "haptaht", izrazi pred svojim poveljnikom in pričami, da se želi poročiti, ter podpiše papirje; ti se pošljejo nevesti, da jih še ona podpiše pred uradno osebo, in poroka je končana.
Dr. Miha Krek v počastitev spomina Dr. Kulcvca
(Tiskovna poročila jugoslovanskega poslaništva v Wash-in gtonu).
London, 6. oktobra (JC<5). — Danes je londonski radio oddajal govor slovenskega predstavnika v jugoslovanski vladi v Londonu dr. Miha Kreka, s katerim je počastil spomin pokoj nega dr. Kulovca, ki je padel kot prva žrtev nemškega zračnega napada na Beograd. Podpredsednik vlade dr. Miha Krek je v svojem govoru med drugim dejal:
"Poteklo je šest mesecev, od->ar je Nemec v zgodnji zori nepričakovano napadel Beograd. Preteklo je šest mesecev v mukah in trpljenju našega naroda. Vi se, dragi Beograjčani, dobro speminjarte tistega dne, ko-so nemška letala prvič napadla našo prestolnico. Tega dne je izdihnil vodjii slovenskega naroda dr. Kulovec, med prvimi, ki so dali svoje življenje za domovino."
"Tisto jutro, bilo je na cvetno nedeljo, sem bil še doma; pripravljal sem se, da bi šel k maši. V tem so prigrmela nemška letala in začela trositi smrt. Med strašnimi treski priteče v mojo sobo služabnik in razburjen pove. da se dim dviga prav nad mestom, kjer je stanoval pokojnik. Vznemirjen sem pogledal skozi okno v smeri proti tisti hiši. Zazdelo se mi je, da se dim ne dviga prav nad njegovo hišo temveč malo bolj proč. Toda prav da je hiša, kjer je njen gospod stanoval, porušena do tal. Odhitel sem na Dedinje in zaprosil poveljnika, naj pošlje vojake, da bi odkopali ruševine. V kratkem času je z mesta nesreče prišel odgovor, da bi vsako odkopa van je bilo brezupno, ker v tistih razvalinah nihče ni mogel ostati živ. Navzlic temu je vojni minister ukazal, naj izkopavanje nadaljujejo z vso naglico. Sam sem se udeležil sestanka vlade, kajti navzlic napadu je vendar še bilo nekaj upanja r.a časten mir. Tam me je dohitela vest, da so iz ruševin odkopali dr. Kulovca, strašno razmesarjenega. Bil je mrtev."
"S svojim sodelavcem in prijateljem Dr. Kulovcem sem go-vDril še prejšnji večer. Bil je potrt, ker je slutil strašno usodo, namenjeno našemu narodu. Dejal je: 'Tako strašno bo, da bo najboljše za one, ki bodo hitro umrli. Toda iz tega trpljenja se bo dvignila nova, velika Jugoslavija'."
"Naša zemlja je s krvjo napo-jena. Dr. Kulovec je odšel s tistimi, ki so žrtvovali vse. Slovenci smo dali, skupaj s svojimi brati, v teh šestih mesecih polno žrtev. Naša krvava legitimacija je odprla oči vsemu svetu, ki nam pomaga pri graditvi naša nove bodočnosti. Naša država, zgrajena na temeljih enakopravnosti, pravičnosti, vpoštevanja
skupnih interesov, in medsebojne ljubezni — večja in močnejša Jugoslavija — bo plačilo za vse trpljenje našega naroda. Narod velikih žrtev je vreden velike svobode, narod nedolžnih žrtev je vreden popolne svobode.
"Danes in v bodoče, -bratje Srbi. Hrvati in Slovenci, ko se bomo spominjali smrti blagopo-kojnega dr. Kulovca, molimo za večni mir njegove duše; a vsak trenutek v bodočnosti izkoristimo v delu za dvig in vstajenje nase drage domovine Jugoslavije."
-o-
V zasedeni Evropi Srbi vodijo vojno proti Nemčiji
Washington, D. C., 6. oktobra (JČO). — Prinašamo vesti, ki jih sprejemamo delno neposredno, delno po ameriškem tisku, o $&as£U:ojni, ki besju.x Srbiji, proti Nemčiji.
i Zagreb, 5. oktobra. — Proti Beogradu se pomika cela nem-jška mehanizirana divizija, da jzaduši Četniško delovanje. Nemška letala, ki spremljajo divizijo, so obstreljevala Leskovac, Niš in Umko.
Zaradi nemškeg^ bombardiranja in stalnih uporov se je pridobivanje premoga zmanjšalo od petindvajset na petnajst tisoč ton mesečno.
Bern, 5. oktobra. — Radio Moskva poroča, da je vojvoda četnikov v Jugoslaviji poslal sporočilo nemškemu poveljniku beogradskih vojašnic, da jugoslovanske čete drže 650 Nemcev 'ujetih. Te Nemce bodo takoj |ustrelili, če bodo Nemci nadaljevali z ubijanjem narodnjakov, i Močne jugoslovanske čete, dedujoče v zetskem področju, so zavzele prometno središče Plev-Ije in uničile nemško posadko. 65 izdajalcev so odvedli v biva-jlišče jugoslovanskih čet, visoko v gorah.
Angora, 5. oktobra. — Nemški bombniki "Stuka" so napadli Čačak. Navzlic temu je še vedno v rokah četnikov gorska pot proti Užicu in glavna cesta Ča-čak-Višegrad.
Bern, 6. oktobra. —Radio Moskva sporoča, da je "določeno število" novih ruskih bombnikov prispelo v Jugoslavijo, da pomaga upornikom. Nemški zračni napadi na poedina hercegovska središča so povzročili samo materijalno škodo. Velfki deli nemških posadk v Rumuni-ji se pomikajo proti jugoslovanski vzhodni meji. Že peti dan traja bitka ob železniški progi Beograd-Niš. Med 650 nemškimi ujetniki, ki so v rokah četnikov, so tudi nemški častniki. Tajna radio-postaja v Jugoslaviji poroča, da je to razlog, da Nemci doslej še niso obstreljevali Beograda s topovi, ki so jih v ta namen postavili na Topčider.
Stockholm, 5. oktobra. — Berlinski dopisnik "Aftonbladet" poroča:
(Dalje na 4. strani)
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejii slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan račun nedelj, pone-4«ijkov m dneyoi po praanUdb.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in oprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta Za qsprt leta
Naročnina:
.$5.00
__2.50
1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto £_____$6.00
Za pol leta__
Za četrt leta „„,
Posamezna številka_____
3.00 1.75 3c
Tke first and the Oldest Slovene * Newspaper in America. Established 1891.
I aiued daily, except Sunday, Monday and the day** after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................
For half a year _______
For three months
......$5.00
___2.50
1.50
Chicago^ Canada and Europe:
For one year____________$6.00
For half a year ...........,.:__3.00
For three months_________. 1.75
Single copy ............................. 3c
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iside Kst — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ntitvo ne vrača.
Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Naročnikom "Amerikanskega Slovenca"
Tetek, 17. oktobra 1941
To le naznanilo pišemo z veliko nevoljo, pa ni drugače, ni pomoči, pisati ga moramo.
"AMERIKANSKI SLOVENEC" SE BO PODRAŽIL.
Težko je nam, ki moramo to le naznanilo pisati in objaviti, pa vemo da bo težko Yam, ki ga čitate.
Toda za vsako stvar na svetirso gotovi razlogi. Zato naše prevdarne in razsodne naročnike prosimo, da predno izrečejo kako obsodbo glede tega, prečita jo naslednje:
Cene blagu in raznemu materialu so se' dvigale polagoma že par let nazaj. Odkar se je pa začela sedanja vojna v Evropi pred dvema letoma, gredo eene stalno navzgor. N. pr.:
Papir za list nas stane letno zdaj nad $900.00 več, kakor pred tremi leti.
Svinec, ki se rabi za stavo čtiva na stavnem stroju je stal pred tremi leti okrog 7c funt, danes je blizu 12c funt.
Tinta se je podražila, in podražile so se vse druge potrebščine.
Dalje odkar so prišli v veljavo sedanji socialni zakoni, je cela vrsta novih davkov, ki jih preje ni bilo. Podjetje mora plačevati od plačilne liste 1% za starostno pokojnino, ki se bo kmalu dvignila na 2% in pozneje na 3%. Za brezposelno zavarovanje je treba plačevati od plačilne liste po 3%, od vse naročnine v državi Illinois moramo plačati tudi prodajni davek, do julija je bilo po 3%, zdaj je po 2%. Prodajnega davka mi nismo računali, ker nismo hoteli vsakega bremena naprtiti naročnikom, dasi drugi to delajo.
Vsa ta bremena, ki se vedno višajo smo doslej nosili sami, če tudi je bila pd tem naša tiskovna družba prizadeta. Toda dokler se je le količkaj dalo smo rinili in odlagali vsako podražitev, ker vemo, da se jo vsak boji in jo vsak sovraži.
Smo pa zdaj pred novo zadevo, preko katere pa ne moremo, ne da bi prišli do podražitve.
Osobje tiskarne, kakor tudi ostalo osobje pričakuje in je tudi upravičeno do gotovega povišanja plač. Naše osobje dela še za isto plačo, kakor je delalo vse skozi tekom zadnje krize. Delavci drugod so te zadnja leta dobili že večkratno povišanje plače. Razlogi za to so, ker se življenjske potrebščine stalno dražijo. Tega Vam ni treba razlagati. Saj sami vsi kupujete po trgovinah in vidite in čutite, kako gre vse navzgor. Od zobotrebca pa do zadnje stvari, ki jo potrebujete za dom in drugo je zadnjih par let precej dražje, kakor je bilo. In še vedno višje cene se vsemu obetajo. Kdor hoče živeti, mora za vse več plačati. Logično je, da delavci morajo dobiti več denarja za svoje delo, drugače izhajati ne morejo. Če se jim ne bo ugodilo, bodo pustili in šli drugam, kjer bodo imeli boljši obstanek, kakor tu.
List dnevnik podjetju ne prinaša dobička, kakor ga ne prinaša noben drugi slovenski dnevnik. Z listom samim je še zguba. Posebno zadnja leta, ko je oglaševanje padlo skoro na ničlo. Vojna je ustavila potovanja v Evropo, tako je še tistih par oglaskov od parobrodnih družb izginilo. List je imel stalno tudi po par sto naročnikov v Jugoslaviji. Tudi to je zdaj odpadlo. Pri takem malem podjetju se pa pozna vsak cent. Zguba pri listu je zdaj večja. S zgubo se pa dolgo voziti ne da. To ve vsak. Ali naj list uničimo s tako zgubo? To bi bil p^avi narodni greh. Katoliški slovenski dnevnik je nam še krvavo potreben. Kako težko in s kolikimi žrtvami smo prišli do njega in zdaj ga naj bi kar tako le pustili, da izgine. Do tega ne sme še priti. Kaj torej? Dvigniti mu je treba naročnino, da bo mogoče vsaj kriti njegove izdatke.
Zato objavljamo to naznanilo vsem našim naročnikom, da list "Amerikanski Slovenec" se bo podražil za $1.00 na teto z dnem 20. novembra 1941.
Tako bo list "Amerikanski Slovenec" od 20. novembra 1941 stal kakor sledi:
Za Združene države_______$6.00 na leto
Za Združene države_______$3.00 polletno
Za Chicago in inozemstvo. _$7.00 na leto ... Za Chicago in inozeznstvo„.§3.50 polletno_
Ali je ta cena previsoka? Kaj pa stanejo drugi listi?
Poglejmo!	,
List Glas Naroda izhaja prav tako SAMO PETKRAT NA TEDEN kakor "Am. Slovenec", naročnina mu je $6. na leto za zunaj po Zdr. državah. V New Yorku in za inozemstvo $7.00.	-
. List Prosveta izhaja prav tako SAMO PETKRAT NA TEDEN, kakor "Am. Slovenec", naročnina mu je $6.00 na leto za zunaj po Zdr. državah. V Chicago in Cicero pa $7.50. Za tujezemstvo pa $9.00.
Prosveta je že pred leti ustavila sobotno številko, na ročnino pa pustila staro, kar faktično ni bilo drugega ka kor podražitev, manj za staro naročnino.
Glas Naroda je ustavil sobotno številko še lani, naročnino listu pa pustil staro, kar faktično tudi ni bilo drugega, kakor podražitev, po vzorcu manj za staro naročnino.
List "Amerikanski Slovenec" tega ni storil, dokler le se je dalo izhajati. Zdaj je v to primetran.
Tisti, ki bi morda ugovarjali tej podražitvi našega li sta naj pa stavijo sledeča vprašanja:
Ako sta slovenskemu socialistu in slovenskemu liberalcu njihova dnevnika vredna po $6.00 na leto, ko izhaja ta prav tako, kakor moj katoliški dnevnik "Am. Slovenec", ne sme biti meni slovenskemu katoličanu predrag moj katoliški dnevnik za isto ceno. Prav za prav še hvaležen mu moram biti, ker tako dolgo ni podražil naročnine, med tem, ko so jo drugi že dolgo preje. To naj premisli vsak.
Poleg vsega pa naj pomni vsak, da naš list daje vsako leto in bo tudi letos, lep EDINI ŠE SLOVENSKI STENSKI KOLEDAR, ki je lepo novoletno darilo za naše naročnike. Tudi to nekaj velja.
Vodstvo lista pa se bo trudilo, da bo dalo od časa do časa, kakor bodo gospodarske razmere dopuščale boljši in večji list svojim naročnikom.
Še enkrat ponovipio, da to naznanilo pišemo in objavljamo zelo neradi in proti naši volji, toda mdramo, razmere katere smo že pojasnili nas silijo v to in proti katerim mi nimamo nobene moči.
Prepričani, da bodo vsi naši dragi naročniki iz podanih razlogov vzeli to naznanilo blagohotno na znanje, za-kar bodi vsem že v naprej najiskrenejša zahvala.
Vsem onim, ki pa na naročnini dolgujejo, ali če želijo plačati še za naprej naročnino po stari dosedanji ceni pa opozarjamo, da stara dosedanja cena naročnini je v velja vi DO 20. NOVEMBRA 1941. Do tedaj se lahko vsak po-služi stare dosedanje cene.
Začenši z 20. novembrom 1941 pa stopijo za naročni-
no "Am. Slov." nove cene v veljavo, kakor že omenjeno.
UPRAVA "AM. SLOVENCA".
NOVICE, VESTI IN ODMEVI Joliet, UL
Velikanski shod, imenovan "Holy Hour", katerega so priredila minulo nedeljo v Oak Grove društva prasv. Imena okrajev Will, Grundy in Kankakee, v svrho miru, pravičnosti in dobroti ji vosti, se je vršil ob najlepšem vremenu. Pravijo, da se ga je udeležilo do 25 tisoč oseb. Poleg cerkvenih in drugih dostojanstvenikov je vodil to impo-zantno slavnost čikaški nadškof Most Rev. Samuel A. Stritch. Sodelovali to tudi naši čč. gg. duhovniki, kakor tudi naša šolska godba in cerkveni pevski zbor, ki so vsi javno pokazali tudi to pot, da naša župnija še vedno prednjači ob enakih prilikah. Čast vsem!
Rev. Edwin Hoover iz Chica-ga je bil te dni imenovan za novega župnika tukajšnje St. Raymond's župnije, kot naslednik preminulega Rev. Scanlana.
Umrla je Mrs. Katariua Seme, soproga g. Antona £eme, 157 Bridge St RIP!
Avtomobil na nezgoda se je
pripetila minuli teden, katoe žrtev je bil Thomas C. Dean, pod superintendent tukajšnje višje šole, ki je bil ubit na licu mesta blizu Huntington, Ind.
Nekateri oddelki tukajšnih novih zveznih municijskih tvor-nic so zdaj že v toliko dograjeni, da so te dni pričeli nakladat* svoje izdelke, katerih peljejo dnevno na stotine zabojev na skoro vseh železnicah te okolice. Pa trdijo, da je to še le začetek te obrti.
Silno deževje smo imeli minuli teden, ko so bile kleti marsikaterih hiš zalite do stropov, kakor tudi mnoge ulice in ceste, da so čolniči krožili po začasnih jezerih vsepovsod. Še par komentarjev. Kadar zapazimo kratico častnega naslova pred in včasih tudi za imenom kakega dopisnika ali člankarja v katerem kvasi-na-prednem listu, se nehote spomnimo kako je svoj čas neki urednik nekoga dasi brez vzroka kritiziral, namreč da mu se nekaj prilega: "Kakor psu križ na grob."
Novodobni kritik bi zdaj poudarjal, da se bi takim dopisnikom ali člankarjem izborno prilega! čičarski izrek ali nasvet: "Nazoblji se, čobane, kozjih i ovčjih brsti, pak se smicaj čak u . pravo j svojoj vrsti!"
V Washingtonu je preminul bivši Član vrhovnega zveznega sodišča, ki je baje zapustil več milijonov premoženja. Časopisi so mu peli sijajne eulogije. Na kakšen način si je zbral milijone, pa nihče ne pove. Gotovo si jih ni prislužil z žulji svojih rok, pa tudi jih ni izsledil ob luninem svitu in niti ne izkopal v zlato-kopih divjega zapada. Čudna so pota do milijonov!
Naročnik
-0
ZANIMIVA PROSLAVA V CHICAGI
Chicago, I1L
Proslava 36 letnice izdajanja Palandechevega jugoslovansko-amerikanskega časopisa "Yugoslavia" in obenem proslava osemletnice Palandecheve Yugoslav Radio ure, se bo vršila na prav slavnosten način v Hrvatski narodni dvorani na 9620 Commercial Ave. v So. Chicagi v nedeljo 19. oktobra popoldne in zvečer, s prav zanimivim in vabljivim programom.
Letna jugoslovanska muzikai-na proslava, je postala zelo priljubljena pri vseh, saj je to kot nekako praznovanje naše jugoslovanske kulture in narodne zabave.
Muzikalni program bo sesto-jal iz najboljših jugoslovanskih narodnih, kakor tudi klasičnih umetnih pesmi, kar bo vse silno zanimivo. — Na programu bo nastopilo več tamburaških orkestrov, ki bodo igrali narodne melodije in kolo plese. Nastopili bodo ugledni narodni pevci in plesalci, ki so bili aranžirani po profesorju Aleksandru Savine.
Poleg tega bodo -udeleženci te proslave imeli priliko videti krasne premikajoče slike v naravnih barvah, ki bodo kazale lepoto Srbije, Hrvatske in Slovenije. Te slike so ene izmed teh, ki se v Chicagi še niso kazale. Te slike so torej nekaj povsem novega in ob pogledu na nje se vam bodo obudili spomini na one lepe kraje, iz katerih ste pred leti tudi vi prišli in po katerih ste hodili in uživali njih lepoto. Spominjali vas bodo na vaše sorodnike in prijatelje v stari domovini. — Kazanje slik se bo pričelo takoj po muzikalnem programu, kateri se prične točno ob 2:30 popoldne.
Poleg raznih umetniških osebnosti, ki bodo na tem programu nastopile, je tudi Miss Rose Ar-banas, katera poje zelo priljubljeni sopran. Potem M. J. Lester Wilczynski, priznan operni in koncertni pevec; dalje Louis Lu-sich, od Chicago opera družbe. Potem bo nastopil tudi j ako priljubljeni slovenski kvartet "Prešeren" s svojimi lepimi slovenskimi pesmami v narodnih akordih. Potem nastopi tudi Marian Simich, priljubljen jugoslovanski pianist; Thomas Cukala, prominentni slovenski tenorist. Nastopil bo tudi Srbski kvartet, ki bo zapel zbirko narodnih srbskih pesmi; dalje Joan Zigich, Helen Kovacich in Mildred Tumbas z accordian harmoniko in bodo zapele priljubljene narodne pesmi. — Potem bodo na programu nastopili tudi znani
Plutovi trojčki iz West Pullma-na s svojimi električnimi havajskimi kitarami, iz katerih znajo izvajati prelepe melodije. — Končno nastopi še dvanajst jugoslovanskih plesalcev, katere vodi Nada Rashovich, ki bodo zaigrali tradicij onalno Srbsko kolo (ples), za katerega bo igral Balkan tamburica orkester. — Katarina Brayak bo pa pela "Star Spangled Banner" in pa "God Bless America". • Rojaki ste vabljeni, da se v velikem številu udeležite te proslave, da se ob njej razveselite in uživate ob pogledu na naše narodne talente in njih izvajanje ter se radujete ob posluša nju naših lepih narodnih pesmi.
X.
--o
JESENSKI ODMEVI (Jolietska)
Solnčice zlato nam že sije bledejše in listje rumeno *z vej pada, leti. Dnevi so krajši, a noči pa daljše; med zvezdami višje gor' lun'ca svetli.
Leno po dolincah
se vlač'j o meglice
in temni oblač'ki
nad logih drve.
Ker dežek napojil
je suhe rebrice, -" > ]
še travn'ki rujavi
na nov' zelene. • .
Rožice zale, k' vse skor^ so zvenele, zdaj belo in r deč.> spet bujno cveto. Zal, ptičke-selivk * so baš odletele, prekruta da zima jih tresla ne bo.
Puran in gosjak že dokaj se redita; ptiča vsak tehtata nad funtov deset: gor' čez goltanca oba sta že sita; sekiro si brusimo, da "pela" bo spet.
Grozdje še višnjevo trgali in mastili že v kadeh visokih; trop spresali smo; vse sodc'ke nabili, z moštom napolnili; vince sv. Martin, škof, pa krstil nam bo.
rggr'
> Jte i
Smo delo 'zvršili in / duha povzdignili ter lepo ohvalili patrona sv. Urbana; - končno pa Bogu se prav priporočili: "Naj nam tud' vbodoče svoj blagoslov da!"
Jot. Klepec
-0-
NAROČNIKOM GRAMOFONSKIH PLOŠČ
Naročevalcem gramafonskih plošč naznanjamo, da je uveden od 1. oktobra 1941 poseben zvezni davek, ki ga morajo plačevati izdelovalci od teh izdelkov. Iz tega vzroka so se gramafonske plošče podražile. Naša knjigarna prodaja zdaj Columbia plošče po 55 centov komad in Vocalion plošče pa po 40c. in Victor plošče po 80c. To je s poštnino. Toliko v vednost naročevalcem slovenskih plošč.
Knjigarna Am. Slovenec.
Dogodki
L Med Slovenci po ^ 'Ameriki
Barbertcnčani se bodo postavili z novo cerkvijo
Kakor se poroča, bodo imeli v nedeljo 19. oktobra v Barberto-nu, Ohio, izredno slavnost. Izpolnila se jim že dolgo negovana želja po novi cerkvi. Zgoraj omenjenega dne, ob dveh popoldne bodo namreč zasadili prvo lopato za zgradbo nove slovenske cerkve. — Slavnostni govornik na tej pomembni slavnosti bo č. g. Kazimir Zakrajšek. — Domači župnik Father Jager vabi vse svoje prijatelje, da se udeleže te izredne in redke slavnosti v Barbertonu.
Mrs. O a terma n bolna
Chicago, 111. — Mrs. Joseph Osterman, na 2151 W. 21st PI., je že več dni bolna in se nahaja pod zdravniško oskrbo. Dobri rojaki želimo, da bi že skoro okrevala!
Mr*. Kavčič se ponesrečila
Chicago, Dl. — Mrs. Mike Kavčič na 21st Place, se je v ponedeljek večer ponesrečila. Zlomila si je pri padcu nogo in se nahaja zdaj pod zdiavniško oskrbo. Rojakinji želimo čimprejšnjega okrevanja!
. Nov grob
Cleveland, O. — Preteklo nedeljo 12. oktobra je umrl v E-mergency Clinic bolnišnici rojak John Joh, iz Shawnee Ave., v starosti 49 let. Doma je bil iz vasi Vrh, fara Šmihel pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameri ki je bil 32 let. Tukaj zapušča pol sestro Angelo, omoženo Dež-man, v starem kraju pa več sorodnikov. Pokopan je bil iz cerkve sv. Pavla zadnjo sredo na Calvary pokopališke.
Smrtna kosa na zapadu
Kemmerer, Wyo. — V tukajšnji bolnišnici je pred kratkim umrla rojakinja Josephine Za-kotnik, v starosti 55 let. Doma je bila z Iga pri Ljubljani. Seir/-kaj v Wyoming se je preselila z družino vred pred nekaj leti iz Minnesote, kjer je bivala dolgo let. Zapušča moža, štiri sinove, (en sin služi v ameriški mornarici), eno hčer v državi Michigan in v Minnesoti brata.
Novice!
V Amer. Slovencu radi objavimo vsako novico, ki jo izvemo. Za one novice, ki se nam ne spo-roče in za nje ne vemo, jih v listu seveda ne moremo objaviti. Zato tisti, ki želijo, da je kaka njihova novica v listu, naj iste sporoče uredništvu, ustmeno ali pismeno in bomo drage volje objavili. — Če torej želite novic, sporočite nam jih, pa jih boste brali!
Defense Savings Bonds, Series E. are available in denominations as low as $25, maturity value, the cost of which is $18.75. Ownership of Series E Bonds is limited to $5,000 maturity value of Bonds issued in any one calendar year.
PREGANJAN
(309)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
THE HUGE APE HALTED, HER EYES SWFT1N6 FROM THE SMALL MAN-THING ID HER DEAD * BALL).*
THEN SHE PICKED UP THE UPE-LESS CREATURE AND HUGGED IT TO HER. A PATHETIC MOAN QUIVERED IN HER THROAT.
Velika opica se je ustavila. Njene oči so švignile od malega človeka k mali mrtvi opici.
Nato pobrala mrtvo opico in jo pritiskala k sebi. Ganljiv glas se ji je uvil u grla.
Tommy, ki je stal trd od groze, je izrabil to priliko in začel teči.
Velika opica, kakor bi se bila vsled naglega bega dečka prebudila iz omotičnosti, jc stekla za njim.

Petek, 17. oktobra 1941 =
AMERIKANSKJ SLOVENEC
Stran 3
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
* Z«dinjenih Drfavah CJ^ 1^1* f VV1 Enkerp. v dri IlMnoU Severne Amerike.	^ 14. maja 1915.
Naie geslo: "Vae za vero, dom in narod; vsi za enega, eden >a vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St, Joliet, I1L
1.	podpredsednik: Frank Tnabek, 716 Raub S t, Joliet, IIL
2.	podpredsednik: Kathrine Baysk, 528 Lafayette St, Ottawa, UL Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lijne Street, Joliet. I1L Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, I1L Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf RdL, Joliet, 111
Duhovni vo^ja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. : Vrb. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St., Joliet. I1L
NADZORNI ODBOR:	. !
Andrew GUvacfa, 1748 W. 21st St., Chicago. I1L Joseph L. Draaler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, I1L
POROTNI ODEOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St.. Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave, Chicago, IU. John Denis. 2730 Arthington Ave, Chicago, I1L	_ j
Predsednik Atletičnega odseka: Frank Likovich, - ' . . 602 North Bluff Street, Joliet, IUinois. *	* ' \ x
URADNO GLASILO: "Amerik an ski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, I1L
Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 8 člani (carai) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan mpškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat noni denarno vrednost, katera se vsako leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz stoje centralne blagajne, lčakor tudi za razne operacije in poškodnine. "	^
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
tabeli
DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreaol
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WBDIC, 301 Lime St, JoHet, UL
r|„.„.n................I.J............................................
BOWLING NEWS
After bowling nite of October 8, the Secretaries still maintain a lead of 2 games Over the Presidents. Len Ko-chevar's teams contentions are that they'll hold that lead, and the Presidents feel sure they will be on top. The Vice Presidents and Treasurers, starting to roll wiuch better games, are sure to be bidders for high honors. The season is stiH young, and -ik> team in particular seem to have an overwhelming majority of the better bowlers on its team. But, you reporter may say that each team has a bunch of fine sports. Each bowler is real sportsmen. There sure is a lot of fun at the bowling alleys, and I might say, a bowler has to take a joke, because there is sure a lot of fooling done. Why not come down to the Bowl Era alleys Wednesday nite, and get in on the fun.
Your Bowling Reporter,
L. J. W.
HOLY FAMILY SOCIETY MEN'S LEAGUE
Nite of Oct. 8. TEAM STANDINGS Won
Secretaries _______________________ 7
Presidents ___________________ 5
Vice Presidents_________ 4
Treasurers_______________________ 1
Lost 2
4
5
P
THE SCORES: Secretaries L. Kochevar —~ 135 T. Rusco ---- 171
E.	Jorgeusen---149
F.	Suhadolc----- 149
E. Ramsack______ 159
1 143
i«r
147 158
Totals.______________763	733
-	Vice Presidents
E.	Laken________________174	142
J. Zelko___________133	135
F.	Wedic__________________157	182
Doc Zelko______________134	184
Low Score ______________135	116
193 158 142
132 172
797
155 142
133
134
132
Totals......... 733
Presidents
759 696
F. Ivnik ____
L. Slack_______
Low Score ._____
V. Likovic ______
L. Wedic________
134 143 122 152 183
136 133 97 164 183
103 92 114 171 153
Totals.......... 735	712	633
Treasurers
J. Savol________ 136	134	145
E. Larson _________ 165	129	145
J. Slapnicar____ 124	97	114
R. Kubinski ______ 122	156	165
E. Subar ___________ 160	136	170
Totals-.......... 707	652	739
LEN WEDIC, Sec'y.
HRVATSKI BAN IN CLm?A JUGOSLOVANSKE VLADE V MONTREALU
Montreal, 28. septembra. — (JCO). — Danes popoldne je ban Hrvatske g. dr. Ivan Šuba-Sič s člani Kraljeve vlade gg. Bogoljubom Jeftičem, dr. Božo Markovičem, Francem Snojem in Savo Kosanovičem vrnil obisk Chairmanu Hon. W. JU. Birksu, predsedniku sveta "Canadian Friends of Yugoslavia". S Hon. W. M. Birksom, ki je zraven svojih drugih važnih delokrogov tudi predsednik kanadskega "Institute of International Affairs" in častni meščan Londona ter med najbolj uglednimi osebami ne le v Kanadi, temveč v vsem britanskem imperiju, je g. ban z ministri Kraljeve vlade ostal v razgovoru celo uro. Po obisku se je naše visoko predstavništvo podalo na čaj k naše« mu generalnemu konzula v Mon-trealu. >	•
V	času, kq so g. ban in gg. ministri na obisku pri Hon. W. M. Birksu, je soproga g. bana, ga. Vlasta Šubašič z gospema Jeftič in Markovič bila na obisku pri našem generalnem konzulu v privatnem stanovanju v West-mountu.
V	teku današnjega večera je Ban Hrvatske sprejel v svojih sobah v hotelu Windsor upravni in izvršilni odbor HSS in se z njimi zadržal v razgovoru polni dve uri, zanimaj oč se za prilike,
v katerih žive, za njihovo sedanje delovanje v zvezi z najnovejšimi dogodki in za namere v bodočnosti.
V tem razgovoru je vsakdo občutil, da se g. ban želi seznaniti z življenjem našega izseljenca v vseh njegovih žalostnih in veselih podrobnostih, da bi mogel svojemu narodu, ki ga on ljubi iz vse svoje duše, pomagati s svojim dragocenim svetom in s svojo globoko uvidevnostjo. Ni treba poudarjati, kako drago je našemu narodu, ko vidi v svoji sredi prvič, odkar i v prijateljski, a tuji zemlji, visokega predstavnika iz svoje domovine, ki skoraj ves svoj čas prebije z njim in ki se zanima za vse njegove probleme in težnje, trudeč se, da s svojimi velikimi sposobnostmi in izrednim ugledom pomore svojemu narodu do uresničenje idealov, okrog katerih se danes bolj kot kdaj prej zbirajo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci.
TAJNA MEHIŠKA ORGANIZACIJA
petje vse bližje in bližje. Vrata se odpro. "Dober večer", pozdravijo fantje, ko vstopijo. "Danes ste jo pa dosti pripravili/' reče še eden izmed njih in posedejo h kupu. Manjkati pa seveda ne sme sosedovega strica, ki je bil nekdaj ujetnik v Rusiji. Tudi on vstopi. Med tem je prišlo še nekaj sosednih deklet in v kleti se začne prijeten večer. Med lepo narodno pesmijo gre delo kar samo izpod rok. Ko pa pesem utihne, se oglasi s kako modro oče, kateremu pomaga vezat še nekaj moških, ker kožuhači so hitri in sam ne bi mogel biti kos vsem. Pa tudi sosedov stric ne ostane tiho, ter pove kako zanimivost o donskih
ali kubanskih Kozakih, kaki mojstri so na konjih, o njihovem poglavarju hetmanu, o Burjatih, ki žive ob južnem obronku Bal-kajskega jezera v Sibiriji, pa še katero o Kirgizih in Tatarih ter o njihovem življenju na nepreglednih stepah, pa o stasitih in lepih Cerkezih in Georgijcih, ki so baje najlepši ljudje, kar jib je videl.
Tako hitro mine ura ali dve in že prinese mati dobrega svežega kruha in malo sladkega ja-bolčnika, da ne bodo kožuhači lačni odšli. Ko pa je delo končano kje čez polnoč, še za poj o fantje jutranjico s: "Hola, hola, fantje vBtajajte ."
m-
TO IN ONO
USODA IZNAJDITELJEV
V Mehiki obstoja neka tajinstvena organizacija, imenovana "Sinarqui-sta", katera baje šteje do 700,000 članov. Slika kaze svojevrstni pozdrav teh članov. Kak namen ima organizacija, se ni razodelo.
KAKO NA ŠTAJERSKEM K0ŽUHAJ0
Gotovo ni vsem Slovencem znana beseda — kožuhanje. Vendar je to lep izraz, ki ga najdemo menda le v štajerskem narečju. Dolenjci in Gorenjci ga najbrž ne razumejo, kakor Štajerci ne bi razumeli, če bi jim kdo rekel: "Koruzo bo treba lič-kati!" Saj še za koruzo nimamo povsod enakega izraza. Ponekod ji pravijo turščica, drugod koruza, ponekod pa celo "fer-mentin".
Ako je trgatev naj prijetnejše jesensko opravilo, ki ga opravljamo podnevi, je pa kožuhanje, zlasti za mladino, najljubše delo, ki ga opravljajo večinoma zvečer. Koliko Tepi K*' sporni no v imajo ljudje ohranjenih še v
pri vozu, ki je postavljen daleč ob robu njive, pristopi brž rezervni nosač na njivi na njegovo mesto in delo se nemoteno nadaljuje, kajti sonce se o.poznem jesenskem času že ne mudi več dolgo na nebu. Noč bo kmalu tu, zato je treba hiteti. Kmalu jo napolnijo voz. Pa kaj je to! Treba jo je dobiti še štiri voze.
"Hvala Bogu, da imamo lepo vreme," zadovoljno vzklikne gospodar in si briše z roko potno čelo; "bomo že," pravi in zopet nadaljuje delo. Na vozu pa zlaga stroke majhen deček in igra z božjim volekom. Pustil ga je, da
Pred 100 leti, 10. sept. 1838, je veliki francoski fizik Arago predvajal vpričo - Akademije znanosti v Parizu elektromagne-tični pisalni brzojav ameriškega iznajditelja, z imenom Samuel Finey B. Morse in 6. septembra 1873, toraj pred 75 leti je nemški iznajaitelj J. Filip Reis, ki je prvi uspešno sestavil telefonski aparat, vpričo avstrij. cesarja v Frankfurtu ob M., na sestanku knezov predaval o svoji iznajdbi. Vprav brzojav in tele- *giju Yale v New Heavenu. L.
na svojem velikem posestvu v državi New York, in je še doživel, da so mu v Ameriki postavili dva spomenika. L. 1843 mu je kongres Združenih ameriških držav podelil 30.000 dolarjev za prvo preizkusno linijo med Bal-timorom in Washingtonom. Uspeh te napeljave je povzročil ustanovitev velike brzojavne družbe, katere ravnatelj je postal Morse. Kasneje je postal profesor prirodoslovja na kole-
fon sta pa dva prava pravcata šolska zgleda za to, kakšna usoda skoraj zmeraj doleti znamenite iznajditelje.
Nemškemu »učitelju Reisu, ki je spoznal pravilno pot za veliki tehnični preobrat in ki je po mnogih težavah prispel v bližino smotra, ni bilo usojeno uživati sadov svoje zamisli in svojega dela. Nepoznan, nič slaven in brez uspehov je še mlad umrl.
Aleksander Graham Bell po rojstvu Škot, je čez 15 let kasneje razvil Reisovo iznajdbo in jo
mu je zlezel na rokd in po njej | usposobil na praktično uporabo.
tn^ka ^^------— - L-ot« 1/>o Ati ia rv\cfol aloitnn * >n ia «m&)
do vrha stegnjenegs kazalca
Tam je živalca malo zatrepnila s
svojih starejših letih- na tiste ča-Jkrilci in se	v zrak. "O
se, ko so zvečer hodili zdaj temu, zdaj onemu sosedu kožuhat.
Lep jesenski dan, nebo je jasno kot ribje oko. Na dvorišču že čakajo pripravljeni prazni vozovi, s katerimi bodo krenili vsak čas na njivo.
"Moramo je nalomiti čim več," se oglasi domača hči ženskam, ki so prišle tisti dan pomagat. "Kaj če bi prišlo dosti kožuhačev, pa bi prehitro končali," nadaljuje. "Prav praviš, defcle," se oglasi njen oče gospodar. . Pravkar je prinesel tri prazne koše in ko je še sin pri-pregel vole, razigranega srca odidejo na njivo, kjer bodo kar stoječo turščico oblomili, ker je tako še najbolj uspešno. Zakaj pa ne! Koruza stoji lepo v vrstah, domači trije fantje vzamejo vsak svoj koš, s katerim gredo med dvema vrstama, na^saki strani pa lomi eden štroke in jih meče v koš. Ko je poln, ga pa nosač ponese brž na voz, kjer je že prislonjena na "svoro" deska, ki mu omogoča, da lažje izprazni koš. Toda med tem, ko se mudi
v nebesa mi pot kaže," vzklikne deček in nadaljuje svoje delo.
Delo z lomi j enem koruze je končano. Lepemu dnevu sledi lepa noč. Zvezde se prižigajo na nebu, od daleč se že sliši fantovsko petje in gospodar ponese svetilko v klet, kamor so spravili koruzo. Lahko bi jo zložil na podu v skednju, pa je bolje tako, ker je ena klet prazna, pa dovolj velika. Tudi kožuhačem bo tukaj bolj toplo kot na podu, kjer povsod vleče. Tam torej obesi svetilko k stropu, domači sinovi s hlapcem in hčere pa so že posedli ob dolgem kupu koruze in začeli kožuhati ter z nestrpnostjo pričakujejo pomaga-čev. "Križ božji," pravi gospodar in sede k "arnci", kamor so mu metali okožuhane štroke. Veže jih po štiri skupaj in jih sklada posebej na kup. Molče opravljajo svoje delo. Med tem časom pa že prihaja fantovsko
On je postal slaven *in je imel
uspehe; sreča mu je bila tako naklonjena, da ga je še zadnjo uro obvarovala neuspeha. Dve uri pozneje, ko je Bell dobil patent svoje iznajdbe, se je oglasil neki drugi iznajditelj, ki je prav tako skonstruiral sličen, dobro delujoč telefonski aparat
Slikar Morse se je s svojim problemom seznanil šele kot mož 40 let, in sicer slučajno, na vožnji po morju, ko je opazoval na ladji nekega profesorja, kako si je preganjal čas s poskusi z električnimi aparati. Filip Reis je podlegel jetiki, ko je bil komaj 40 let star in je zapustil nepreskrbljeno družino. Samuel Morse je dosegel še enkrat toliko let in najvišji vrh iznajdi-teljske slave in je prehodil brez materialnih skrbi vso lestvico uspehov, kolikor jih je človeku moči doseči.
Filip Reis je iznašel telefon in je bedno umrl. Samuel Morse je le že obstoječim elementom dodal svojo iznajdbo, pa je umrl
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo »aviili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
VRHOVNI SODNIK
Novi načelnik vrhovnega sodišča H P. Stone,, ki je pred par dnevi obhajal svoj 69. rojstni dan.-
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s s tališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo_________________________
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za stiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-danjo Zlato knjigo, obe za samo_______' ^v/
Naročila sprejema:
Knjigarna AmerikanskI Slovenec
1S49 W. Cermak Road,	Chicago, nHnoi»
1857 mu je 10 evropskih držav poklonilo 400.000 frankov, dasi je bil že jako bogat.
Filip Reis ni bil poslednji iznajditelj, ki ga svet ni priznal, in Morse in Bell nista bila poslednja, ki sta požela, kar so drugi posadili.
--o-
ANGLIJA PRIČAKUJE AMERIŠKE VOJAKE, PRAVI WHEELER
Washington, D. C. — Anglija pričakuje, da ji bo Amerika poslala tri milijone vojakov za njeno vojno proti nazijem. Tako se je izrazil zadnji ponedeljek senator Wheeler, rekoč, da mu je to povedal neki Britanec, s katerim se je srečal na svojem potovanju po za-padu, ko je vodil kampanjo proti vojni. Obenem je senator tudi ožigosal vladno trditev,, da se mora Amerika boriti za svobodo na morjut ter je pov-darjal, da je bila ravno Anglija vedno med prvimi, ki je to svobodo kršila. Dejal je, da s« je Lloyd George po zadnji vojni izrazil, da ne bo Anglija nikoli trpela svobode na morju za druge, kakor samo za se.
-o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
NEMCI OBSODILI ČEŠKE UREDNIKE
Dne 19. .septembra so bili uredniki čeških listov "Vboj" in "Republica Ceskoslo venska," katera je izdajala neka podtalna (skrivna) organizacija, ki je delala nasproti Nemcem v "Protektoratu" so bili obsojeni kot vele izdajalci. Josef Skalda je bil obsojen r>a smrt, Jaromir Vanecek in Josef Sekjora sta pa bila obsojena na dosmrtno ječo. Drugi so bili obsojeni na 117 let trdega dela. — Kljub aretaciji in strogemu sodnijskemu postopanju ter obsodbi, se Nemcem ni posrečilo, da bi odkrili še nadalj-ne člane te podtalne Nemcem nasprotujoče organizacije in tako se ti "nepostavni" listi še naprej tiskajo in razširjajc med češkim narodom.
—q--
NA FRANCOSKEM ZAPRLI VEC ŽIDOVSKIH TRGOVCEV
Vichy, 1. okt. — (ONA) — Večje število židovskih trgovcev, ki so prekršili postavo je bilo prijetih in " odpeljanih ^ koncentracijska taborišča. Komisar se je izrazil, da bodo trgovci še lahko hujše obsojeni — Prav tako in sicer prvič se daj v neokupiranem ozemlju je bilo več odličnih Židov, k! lastujejo industrijo, imenovanih v začasno upravo. — Ti se je zgodilo tudi v večjih tovarnah, trgovinah, kino-gleda-liščih in podjetu v Lyoiiu, Toulouse, Nici, Vichy in Riorau.
STO POLJAKOV PRIDE POD
GILJOTINO NA MESEC
London. — (S.B.) — Poljski dnevnik "Dziennik Polski" je pred kratkim poročal, da Nemci obglavijo več kakor sto Poljakov vsaki mesec. — Samo mal izvleček iz liste teh ob-so^eff$?¥"5e objavljenih v lokalnih časopisih, ki se tiskajo od Nemcev zasedenih krajih Poljske. — Način usmrtitve-z giljotino (obglavljenje) so na-ziji uvedli v Poznanju na Poljskem.
, — Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIR
1520 kilocycle. (Top of the Dial) 1
za polovično ceno
Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno.
Te knjige so;
"MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki * ga uporabljajo v osnovni Soli______^...................................
"CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice	40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič ........................................... 30c
"OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povesi)	50c
"OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)....... 50c
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga) 45c -OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje MZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)
................... 50c
----------------- 25c
Prodajna vrednost____________$3.20
Zdaj dobite te knjige, dokler zaloga ne poide za --SAMO.
Naročila je poslati na:	\
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
■........- "j' ■'
-
r ;

7 v ' ,4
Tonče je pripovedoval, govoril pa je v moje veliko začudenje čisto mimo in brez razburjenja, tako stvarno, kakor človek, ki je vse dobro premislil.
"Vrnil sem ge, ker nisem mogel več str-peti. Lizika je bila vedno moje dekle. Tisto z ono drugo je bila norost. Saj sem bil tudi hudo kaznovan zato. Pred štirimi dnevi sem se vrnil. Tu pri križu sem pre-žal na Liziko; vedel sem, da mora priti radi luči. Potem mi je nosila jesti, spal pa sem v gozdu. Včeraj, gospod Hubert, ste me našli. Tedaj nisem vedel, kaj naj storim. Sedaj pa vem. Tako ne more iti več. Liziko bom spravil v mesto. Dal vam bom naslov, gospod Hubert, nesli ga boste, prosim, Lizikini materi. Sicer pa naj nihče ne ve, kje je Lizika, tudi gospod Boltežar ne."
"Vse rad storim tako, tudi molčal bom o Liziki."
Tonče se je obrnil vstran.
"Gospod Hubert, ko bi vi vedeli, kako slab človek sem jaz, bi ne govorili tako prijateljsko z menoj."
Dekle se je zopet zgrudilo pred njim in zopet objelo njegova kolena.
"Ni slab človek — ni slab človek!"
Tonče se je zopet obrnil k meni.
"Ko uredim vse z Liziko, se zopet vrnem v ta kraj. In tedaj uredim vse tudi tukaj."
"Ne smeš, Tonče, ne smeš!"
"Moram!" je rekel. "Naj odidem sedaj v miru, gospod Hubert; ne bom ušel, pridem zopet. Le eno lahko poveste gospodu Boltežar ju: tisti, ki je ukradel denar mojegu očetu in ki je zažgal žago, sem bil jaz!"	i
"Tonče!"
Dekle je zavpilo iri jb tfblgo ležalo na
tleh; njeno telo je vztrepetavalo. —
"Mora na dan!" je rekel hripavo, "vse nič ne pomaga; sicer ni mogoče živeti. In ker stoji tukaj križ, je kraj za spoved. Lizika se mi je tudi tukaj spovedala." „ Le s težavo sem izpregovoril;
"In — Tonče — in Bianka?"
"Ne! Tistega nisem storil jaz!"
Njegov glas je bil trd kakor jeklo, ko je govoril.
"In kdo je ubil Bianko?"!
"Tega ne povem!"
Molk. Samo ptiček je cvrčal nekje.
"Vstani, Lizika, šla bova! Pojutrašnjem bom zopet tu, gospod Hubert."
Prijel je ihtečo deklico in odšel z njo. Nisem rtiu branil. Nekaj časa sem še nepremično stal tamkaj, nato sem sedel na klopico pod križem.
__. — _ «
Počasi sem šel proti domu. Tisoč misli je šlo z menoj.
Kako težko ji je moralo" biti, ko je šla deklica proti križu s kangljico za olje brez svojega deviškega venca, v katerega je vas tako zaupala!
Poročno obleko iz bele svile bi dobila nekoč za to svojo službo. Toda tisti, ki ga je ljubila, jo je izdal in zapustil, in oni drugi, kateremu se je vrgla v naročje, se je le igral z njo. Sedaj že nekaj tednov
leta za letoviščaricami in se ne briga več
za njo.	-J
Opustošena mladost! In vedni strah
pred sramoto.
Ko je zopet nalivala lučico s tresočimi se rokarfii, z bledim obrazom in s poveše-nimi očmi, tedaj je stopil izza grma tisti, za katerega je gorela vsa njena ljubezen in zaradi katerega se je rodilo vse njeno gorje.
Pil je zopet tukaj — vrnil se gnan od stare ljubezni in hrepenenja, in spovedala sta se drug drugemu kakor človeka, ki sta obtežena s krivdo, in sta si odpustila. Odrešenik pa je razprostrl svoje roke nad njima.
Tako je bil Tonče zločinov, katerih ga je dolžilo sodišče, tatvine in požiga, res kriv. Bridko bo prizadejalo to njegovemu staremu očetu, ko izve. Še sedaj idivja radi tega, ker išče sodnija njegovega sina.
Dovolil sem, da je Tonče ušel — ali sem smel storiti to? Ah, vse preveč omamljen sem, da bi premišljeval o takih rečeh. Saj bi ga v resnici tudi ne bil mogel prijeti, na pribežališču tam gori pri križu.
Pravi, da zopet pride.
Opazil sem, kako hitro sem hodil. Bojim se sam'v gozdu. Ko zagledam svojo hišo, si oddahnem.
Tedaj pride Padovka iz hiše in vpije čez vrt in travnik:
"Gospod Hubert, hitro morate k žagi. Gospod Boltežar je poslal po vas. Stari Belčar se je obesil!"
SEDEMNAJSTO POGLAVJE.
Težka ura. — Otenjave. — Novice o Timu.
— Podgana. — Ljudska sodba.
Groza.
Truplo starčevo je iztegnjeno ležalo na tleh nizke kmetske sobe z majhnimi okni. Vrv, od katere so bili obešenca odrezali, je še na pol visela od železne kljuke. Med vrati so prežali zmedeni hlapci in dekle.
Pokleknil sem k mrliču in opazoval njegov obraz. Mrliško omrtvel. Oči so bile od-prte; jezik je visel malo iz ust, katera je obrobljalo belo strnišče brade.
Boltežar, ki je bil v sobi, me je rahlo potegnil kvišku.
"Tukaj!" je rekel; "to nam vse razjasni!"
Na rjavo pobarvani okrogli mizi je bilo zapisano s kredo:
"Grčarja naj takoj izpuste. Jaz sem ubil Bianko. Tonče je nedolžen.
Andrej Belčar." "Ta je storil to? Ta?" sem pošepetal in pokazal na mrtvega starca. "Da."
Sedel sem na stol. Boltežar je slonel ob steni. Nobeden ni izpregovoril. Ena izmed dekel je glasno zajokala. "Kdaj — kdaj pa so ga našli?". "Pred pičle pol ure. Vlomili so vrata. Takoj so ga odrezali, toda bil je že zdavnaj mrtev; bil je že trd in mrzel." (Dalje prih.)
AMERIKA fl S Hi 5LUVENir
IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE
• (Nadaljevanje s 1. strani)
Po poročilih fašističnega lista "Naša borba", ki izhaja v Beogradu, je neki univerzitetni pro-fesor predsednik radikalno-so-cialistične vlade, ki so jo uporniki sestavili v Črni gori. Vlada upornikov se čuti tako varno in močno, da izdaja potne liste onim, ki žele v uporniški sedež visoko v težko pristopnih gorah.
Drugo središče upornikov je blizu Užica, kjer poveljujejo častniki jugoslovanske vojske več kot deset tisoč upornikov.
London, 5. oktobra. — Iz Ber-na prejemamo sledeča poročila •Tass"-a:
Pri Šabcu so uporniki ustavili brod s 500 Nemci in jih dvesto ujeli.
V	Cačku so dvignili v zrak nemško smodnišnico.
Pri Kragujevcu so napadli vlak z nemškimi vojaki. Nemcev je poginilo okrog petdeset.
V	Nišu so četniki napadli hišo, kjer je stanoval nemški častnik ter pobili in ranili več stanovalcev.
Italijansko posadko v Dubrovniku so napadli v mestni hiši in jo razorožili.
-o-
Veati iz nepckorjene Jugo-
Petek, 17. oktobra 1941
—» f
Mf ' V.»M» 'At/ Af M«

immi&mmimmmi
Rojak se je čudil
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
slavi je
Preden se je senator dr. Ma-žuranič ubil, je napisal pismo. In pravi: "Mažuraniču ne bo
nihče prepovedoval, -da ne sme govoriti ne s Hrvati, ne s Srbi, ne s Slovenci, ne z naprednja-ki, ne z demokrati, ne s prostozidarji, ne z Židi. Mažuraniču ne bo nihče ukazoval,kod naj hodi, kaj naj dela in s kom naj govori!".
Po pravilih mednarodnega Rdečega križa morajo vojaki in častniki v ujetniških taboriščih dobivati isto plačo, kot so jo imeli v svoji državi. Italijani puščajo naše vojake in častnike brez denarja in često brez hrane. Kar zadeva denar, tega so naši ljudje v začetku še nekaj imeli. Pa so jim ga Italijani velikodušno zamenjali po "najnovejšem tečaju," take da so zdaj že zdavnaj brez njega.
Prvi do "Poglavnika" je "Doglavnik." Ime mu je Mile Budak. Ta se, pravijo zagrebški listi, vozi iz kraja v kraj in napada "seljašku ideologiju Miškina in Hercega." To je ideologija HSS. Veliki napori zlasti če pomislimo da je "Pavelieev" tisk raztrobil v svet, da je vsa HSS pristopila v njegov tabor . . .
Edina hrana pri nas v Dalmaciji je krompir, pravijo pisma, kadar bo tega zmanjkaio, potem pa Bog pomagaj. Vse se tehta po gramih. Kava je po 450 Din kg, kjer je je. sploh kaj.
J. M. Trnki
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs dio uro od 9. do 10. ure dopoldne nk WGES postaji 1360 kilocycles.
Mandelc ali bajbic*,ko imai
oboje poročilo? Milan Nedič je bil, se je poročalo, od legal-ie srbske vlade imenovan vojvodom, ker je pri Skoplju ti-te prve dni Nemcem hudo zabrusil, in so Srbi posekali do iO tisoč Nemcev. Zdaj je isti Milan Nedič v Beogradu upo-;tavil neko vlado, ki bo delala z Kemci roko v roko. To vlado presodi, če hočeš, jaz ne bom jdaril. Ampak poroča se zdaj, ia je naslov "vojvoda" prišel jd nazijske strani, da bi se N e d i ča tako pripravilo za "srčno sodelovanje."
Nočem odpirati ran v teh hudih časih. Poročalo se je, da je bilo zadržanje hrvaških regimentov tiste prve dni vse kaj drugega, le junaško ni bilo. Zdaj pa je hrvaški ban dr. Sti-bašič v New Yorku poveaal časniškemu poročevalcu, da je bilo zadržanje hrvaških re??i-mentov junaško. Kaj si? Ptič ali miš?
Frmn: Press Section,
Defense Savings Staff, {Treasury Department, Washington, D. C.
fir Immediate Releass
ROJAKI SLOVENCI!
KADAR ielite okrasiti (robove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago Lut-, nega rojaka.
Po«tav|}am in izdeljnjem vac vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah dr Jave Illinois. Cene zmerne, delo jamEeno, postrežba solidna. Se priporočam!	j
Kadarkoli nameravate kopiti nagrobni spominski kamen, piiite na podpisanega za vsa pojasnila in ra cene. V vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK j 527 North Chicago Street, JOLKBT, ILL.
Telefon 2-4787
'Z IVI IZVIRI'
Streljajo in obešajo po vseh krajih katere so N e m c i zasedli. Baje se širi odpor. Navidezno vsaj tako izgleda. V.-aj mož, ki razmere dobro pozna, pa poroča iz Češkega, da iščejo Nemci le povod za nadaljen korak. Češka in Moravska tvorita protektorat, toraj nista v rajh vključeni. Angleži kraje, kjer je težka industrija, bombardirajo, in Nemci hočejo to industrijo preložiti na Češko in Moravsko. Iz tega namena bi radi "protektorat" ukinili in vključili vse v rajh. Znano je, da v rajhu nihče nima besede. Tajto iščejo N>mci povod za popolno zasedbo. Ako obstoja ta namen, je umljivo, da povodov ne bo manjkalo. Volk se je pritoževal, da mu jagnjt; vodo kali, dasi je jagnje stalo nižedoli potoka. Saj se poznamo.
Recimo pa, da gre res za odpor. Presojenje odpora.se mora prepustiti tistim, ki odpor delajo. Zvrne se kak Nemec, menda postrelijo kar na desetine morda povsem nedolžnih žrtev. Presodite. Ce gre stvar tako naprej, utegne v posa-
meznih krajih ljudi zmanjkati. AH ni to v načrtu Nemcev T Povprečen človek bi sodil, da mora biti.tudi odpor najmanj razsoden. Zaščita vojakov pri kaki zasedbi ni ravno nezakonita. Drugo pa je vprašanje, čemu je bila zasedba, in če bi bila sledila tudi vojaškemu porazu. Cemu kdo napada? To je bistvena točka.
Da vročih glav pri odporu ne bo manjkalo, je enako u-mevno. Posledice so nedolžne žrtve.
Pa je pri vsem tem še ena stran. Vojskovanje dela ljudi nervozne, histerične. Pri tem niti "glavte" niso izvzete. To sem izkusil na lastni koži že v zadnji vojski, ko neka histerija še ni prikipela do vrhunca. Tudi mene so osumili in zaprli. Sumili so me, da dajem laškim letalcem navodila, da imam pod cerkvijo tajen telefon, da zažigam ogenj na gorah, in dirigiram z dimom laške napade, itd. Naravnost za smeh, ker se meni niti sanjalo o vsem tem ni. Dasi niso dobili najmanjših dokazov, so celo generali vse to verjeli! Sosed je šel preko hotela. Ne vem, iz kakšnega povoda se je ozrl proti nebu. "Cemu ste se ozirali proti nebu?" so ga pestili.
Gestapovcev kar mrgoli vsepovsod. Taki ljudje se morajo izkazati za — spretne napram višjim. Razume se, da bodo najmanj sumili kar na debelo. Posledica je zatvor m sodba in svinec ali gavge. Go-ppodin, pomiluj!
o
"Širite amer. slovenca"
DR. J. E. 1KB
ZDRAVNIK in KIRURG Urada:
1—3 In 7—8 P. M. raiun ob sredah: 1901 West Cermak Road TeL Canal 4018
3925 West 26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndala 6287
CHICAGO	]
Rezidenčnl teL: La Grange 3966
-i
m
32
1849 West Cermak Road,
1
k 6
4 *4*
Chicago, Illinois
Je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodi j Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsake ga zanimati. Spisal jo je znani slovensk pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjig-"Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finer; knjižnem papirju, platnice klasično m odej no opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO

■

i
$2.00 Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1049 W. Cermak Rd. -s- Chicago, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernorega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	aa
in stane samo:
s
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
3
Nove plačilne knjižice
ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4*4x3 inčev, primerna velikost za itp. Tisjcane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakor Snih društva vedno popraiujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči.
50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic----$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
i
IZREDNA PRILIKA
za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strt»ni, ki vsebuje krasno povest
'Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za^ nedoločen čas na razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno Števil^ teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Ulinoifl