PK, fit-, / w ' a tCjZ—. [r^-t/^ir j IDRIJSKI RAZGLEDI Naši rudarji pred spustom v globino Foto: 1963 številka 1 VIII. letnik IDRIJSKI RAZGLEDI Idrija okoli leta 1785 vgJ. leto 31. marca 1963 št. 1 P 489/um Izdaja Mestni muzej v Idriji — Uredniški odbor: Lado Božič, Franc Bezeljak, Zinka Turk, Talči Božič, Anica Munda, Cveto Prelovec, inž. Ivan Gantar, Slavko Poljanšek. Odgovorni urednik Srečko Logar. Izhaja vsake tri mesece. Celoletna naročnina 200 din, za inozemstvo 300 din. Naslov: Idrijski razgledi, poštni predal 11, telefon: Idrija 35, tekoči račun pri Narodni banki Idrija št. 608-13/603-14, telegrami: Idrija muzej. Tiska tiskarna Časopisno založniškega podjetja »Primorski tisk« Koper Lado Božič: Bežen pogled nazaj in naprej Letos poteka osem let, kar so bile oblikovane komune. Z novo komunalno ureditvijo leta 1955, ko je postala občina osnovna teritorialna družbeno ekonomska in politična celica družbenega sistema, ko se začenja delavsko in družbeno samoupravljanje — uvedeno nekaj leit prej — močneje utrjevati, poglabljati in razvijati, 'raste vedno bolj tudi samostojnost in družbena vloga občine — komune. Z novimi ustavami, ki bodo sprejete v letošnjih pomladanskih mesecih, še posebej pa z občinskimi statuti, dejansko zaključujemo to preteklo osemletno obdobje oblikovanja in rasti komun ter prehajamo v novo dobo, v kateri naj ta rast doseže novo, višjo raven našega družbenega razvoja in v kateri naj se še bolj uresničijo načela osvoboditve dela, delitve dohodka po delu in neposrednega samoupravljanja proizvajalcev ob hitrejšem uvajanju moderne proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. Zato je prav, da oib tem zaključku in prehodu v novo obdobje napravimo le skromno in majhno 'bilanco dela in irasti naše komune, da 'le bežno pogledamo na naše delo nazaj in s pogledom samo oplazimo letošnje leto. Več in kaj boljšega ni mogoče napraviti, kajti za podrobnejšo analizo osemletnega življenja je potrebna daljša študija in zato več časa. Začnimo kar z gibanjem našega prebivalstva. Na ozemlju sedanje občine je živelo ob popisu prebivalstva 31. marca 1961 skupno 17.575 prebivalcev ali komaj 34 več, kot jih je naštelo ljudsko štetje v letu 1953. V času med obema štetjema je znašal sicer naravni prirastek prebivalstva 'tega območja 961 oseb, vendar se je izselilo iz občine kar 927 prebivalcev ali 5,3% vsega prebivalstva. Talk odliv prebivalstva, ki je 'bil nad okrajnim povprečjem, je vsekakor značilen za naše pasivne in hribovite predele. Statistični podatki o stanju prebivalstva na dan 31. decembra lani pa nam povedo, da prebivalstvo- še vedno odhaja iz komune. Tega dne so namreč registrirali 17.234 prebivalcev, kar pomeni, da je v tem času odšlo iz občine, oziroma da ;se je zmanjšalo število prebivalstva za 341 oseb ali za 2 °/o Skupnega prebivalstva. Kmečkega prebivalstva je bilo v komuni leta 1958 še 39,2%. V letu 1960 se je znižalo število kmečkega prebivalstva na 38,9 %. Se bolj pa je padlo število naslednje leto, saj ga je ljudsko štetje ugotovilo le še 31 % ali 5461 kmečkih prebivalcev. Ce pa od itega števila odbijemo še kmete, ki so v delovnem razmerju, -teh pa je bilo ob popisu 207 (109 aktivnih in 98 vzdrževanih), potem dobimo 5254 'čistih zasebnih kmetov ali 29,8 % vsega prebivalstva v ikomuni. To kmečko prebivalstvo gospodari s skoro 13.000 ha gozdov 'in skoro z vsemi ostalimi kmetijskimi površinami, če odštejemo skromno število ha, ki so v posesti (družbenega sektorja. iNaslednja značilnost v gibanju našega prebivalstva je naraščanje števila gospodinjstev, dalje v prevladajočem številu žensk, saj jih je preko 1000 več kot moških, in končno še visok procent prebivalstva, starega nad 45 let. Takega 'prebivalstva je bilo ob popisu 35,3%. To pa je že druga 'značilnost industrijsko nerazvitih in hribovskih predelov in ■občin, med katere spada tudi idrijska komuna. V sedanji teritorialni okvir je prišla idrijska občina postopoma od leta iy52 dalje. Tedaj je bil odpravljen idrijski okraj in združen s tolminskim. Od tedaj dalje so obstajale na sedanjem področju komune štiri občine: Idrija ikot mesto s posebnimi pravicami ter občine Cerkno, Sp. Idrija 'in Orni vrh nad Idrijo. Ob postavljanju (komun leta 1955 sta bili priključeni k idrijski občini še občina Sp. Idrija in Črni vrh, ob koncu leta 1958 pa še občina Cerkno. Tako obsega današnja idrijska komuna iterditorij bivšega idrijskega okraja z izjemo vasi Hotedršica, ki pripada občini Logatec že od leta 1952 dalje. Gospodarsko rast in današnje stanje po površini sicer dokaj velike — po številu prebivalstva najmanjše komune v bivšem goriškem okraju — v sedanjem koprskem okraju pa je med 11 občinami na sedmem mestu, po gospodarskem potencialu pa spada nekako med srednje razvite komune — bomo najlažje razbrali in ina hitro ugotovili v prikazu Tasti narodnega dohodka, v investicijskih naložbah 'ter v proračunskih izdatkih ko-mune od leta 1955 dalje, >to je od oblikovanja sedanje komune do današnjih -dni. Gibanje narodnega dohodka v 000 din Leto Celotno gospodarstvo Družbeni Privatni sektor Na 1 preb. 1955 2,179.010 1,856.962 322.048 167.771 1956 1,761.900 1,483.015 278.885 136.361 1957 1,975.408 1,577.445 397.963 158.800 1958 2,318.614 1,656.733 661.881 126.327 1959 2,650.183 1,975.007 675.176 136.269 1960 3,342.191 2,549.379 792.812 193.975 1961 3,917.611 3,112.916 804.705 223.000 1962 4,122.022 3,299.137 822.885 239.180 1963 (plan) 4,347.585 3,490.428 857.157 252.034 Op. V letu 1958 je bila priključitev občine Cerkno. Vse investicijske naložbe v komuni naj bi v navedenih letih znašale 4 milijarde 935 milijonov din. Pravimo — naj bi, iker smo za leto 1962 upoštevali plan in ne realizacijo investicijskih naložb. To bo možno šele po anali- zi zaključnih računov gospodarskih organizacij za lansko leto. Od te skupne vsote je -bilo namenjenih za razvoj gospodarstva komune preko tri milijarde din, iz a negospodarske investicije oziroma investicij e za družbeni standard pa preko milijarde in sedemsto milijonov din. Vlaganje so ibdla naslednja: v 000 din Leto Skupne investicije Gospodarske Negospodarske 1955 254.145 222.473 31.672 1956 570.262 362.992 207.270 1957 325.143 249.133 76.010 1958 336.140 201.186 134.954 1959 411.528 189.194 222.334 1960 998.319 662.484 335.835 1961 951.361 606.554 344.807 1962 (plan) 1,088.978 694.526 394.452 Najmočnejša gospodarska vlaganja so bila v panogi industrije. Veliko je 'brilo vloženih sredstev v modernizacijo irudmdlka (jama, žičnica, separacija, rotacijska peč itd.) Za rudnikom sledi modernizacija in rekonstrukcija tovarne pohištva, rekonstrukcija ETE, nova izgradnja poslovnih prostorov Simplaksa, nabava strojev za proizvodnjo kolektorjev itd. Med negospodarskimi investicijami pa prednjaoijo vlaganja v stanovanjsko izgradnjo, za katero je bilo potrošenih skaro milijardo din in zgrajenih Okoli 300 novih stanovanj. Za druge komunalne objekte {vodovodi, elektrifikacije in podobno) je ibilo daniih 454 milijonov dan. V razvoj zdravstva je bilo vloženih 227 milijonov, šolstvu je 'bilo namenjenih 62 milijonov ter iz a drobno komunalno dejavnost 45 'milijonov din. Tudi proračunska potrošnja je rasla iz leta v leto. Skupno je znašala v vseh teh letih eno milijardo 513 milijonov din. V vsoti pa ni upošteta potrošnja občine Cerkno v letih 1955 do 1957. Od sikuipne proračunske potrošnje je odpadlo največ sredstev na proisveto, kulturo in šolstvo. V te namene je todilo potrošenih kar 560 milijonov din. Izdatkom za šolstvo sledijo izdatki za diržavno upravo, ki so znašali 306 milijonov din. Dotacije zavodom, družbenim organizacijam in društvom so znašale 154 milijonov diin. Za socialno varstvo je bilo namenjenih 135 milijonov, za zdravstveno zaščito 112 milijonov, za komunalno dejavnost in vzdrževanje 94 milijonov, za razne obveznosti 80 milijonov in za nekatere druge izdatke okrog 27 milijonov din. Posebej ipa velja pripomniti, da je odpadlo od celotne proračunske potrošnje v teh letih za negospodarske investicije iz proračuna le borih 20 milijonov din. Tudi to je dokaz gospodarsko nerazvite .komune, ki mora vse svoje dohodke v glavnem stisniti in nameniti za poslovanje šolstva, uprave in drugih organov. Občina torej poravnava samo obveznosti določene v zakonih, toda tudi za vse te obveznosti vsa proračunska sredstva niso zadostna. Zato je treba izdatke stiskati in potiskati le v okvir danih možnosti, in sredstev, ne glede na to, ali so obveznosti krite ali ne. Proračunska potrošnja pa je rastla tako: 1955 57.794 1956 81.086 1957 103.562 1958 159.303 1959 196.568 1960 227.929 1961 289.685 1962 397.800 1963 (plan 422.900 Leto 1963 ni 'vključeno v skupno vsoto proračunske potrošnje. Če primerjamo narodni dohodek in proračunsko potrošnjo, potem ikaj hitro ugotovimo, da je lenta hitreje naraščala kot pa narodni dohodek. Ugotovimo itudi lahko, da se vrti proračunska potrošnja okoli 10 % narodnega dohodka. Taka je torej približna slika našega gospodarjenja v preteklih letih. Pa poglejmo še, kalko smo zaključili leto 1962. Celotno občinsko gospodarstvo, družbeni in privatni sektor, je ustvarilo lani nekaj nad 8 milijard din družbenega bruto proizvoda. Poiraistek v primerjavi s prejšnjim letom znaša okrog 800 milijonov ali 10,6 %. Narodni dohodek pa je porastel za 300 milijonov din ali za 6,1 % in j'e dosegel vsoto 4 milijard in 100 milijonov din. Na glavo občana je tdko lami prišlo 466.700 din bruto proizvoda ali za 10,5 °/o več kot predlanskim, narodnega dohodka pa 239.100 din ali 5,4 % več Ikolt leta 1961. V družbenem sektorju je znašal porast bruto proizvoda 12,3%, narodnega dohodka pa 7,1 °/o. V privatnem sektorju pa znaša porast 2,4 in 2,3 %, Industrija je lani povečala bruto proizvod za 11,2 %, narodni dohodek pa za 5 %. V tej panogi izkazuje rudnik 1% povečanja bruto proizvoda in za 1,6 °/o manj narodnega dohodka v primerjavi is prejšnjim letom. Lesna industrija je povečala ibruto proizvod za 9,6 °/o, narodni ddhoddk pa za 10,2 %. ETA je ustvarila lani za 73 % več bruto proizvoda ter za 71,3 % več narodnega dohodka. Plato izvoza je občinsko gospodarstvo izpolnilo v celoti in ga celo preseglo za 13,3 %, medtem ko je ib.il izvoz v primerjavi z letom 1961 večji iza 8,7 %. Med izvoznike štejemo rudnik, ki je izpolnil plan izvoza s 108 %, predlanski izvoz pa presegel za 2;8 %. Lesna industrija je izpolnila plain izvoza s prekoračitvijo za 19,9 °/o, predlanskega pa za 14,1 %. Tudi gozdni obrat Soškega gozdnega gospodarstva je prekoračil plan izvoza za 83,5 %, predlanski izvoz pa kar za 94,4 %>. Tudi ETA je prekoračila svojo lansko obveznost izvoza, je pa šele začela z njim. Končno moramo -omeniti še obrtno podjetje »Čipka«, ki je preseglo plan izvoza za 9,2 %>, izvoz v letu 1961 pa za 8,3 %. Komuna in njene izvozne gospodarske organizacije so torej lani uspešno izvažale in tako izpolnile svoje obveznosti do skupnosti. Tudi vlaganje sredstev ali investiranje je bilo laini uspešno. Plan gospodarskih investicij pa ni bil dosežen, ker sredstva za gradnjo druge rotacijske peči v lanskem letu še niso bila zagotovljena. Kljub temu pa je bilo največ sredstev vloženih v industrijo. Talko je bilo v novo podjetje Kolektar investiranih za nabavo osnovnih sredstev 54 milijonov, za obratna sredstva pa 35 milijonov din iz občinskega investicijskega sklada. Investicije v rudniku so bile zaradi navedenih razlogov precej manjše, kot je bilo predvideno in so znašale za kapitalno izgradnjo le 93 milijonov lastnih sredstev. Lesna industrija pa je lani vlažila za nadaljevanje del na novem objektu 105 milijonov, po svojem programu rekonstrukcije pa je vlagala (trudi ETA v Cerknem. Na področju negospodarskih investicij je bilo največ sredstev vloženih v stanovanjsko ■izgradnjo. Potrošenih je bilo 287 milijonov din in z njimi zgrajenih 76 novih stanovanj, v družbenem sektorju 62, v privatnem pa 14. Ostale komunalne investicije pa so znašale le nekaj nad 50 milijonov din. Nadaljevala so se dela pri regulaciji Nikove in kanalizacije ob njej itd. Iz okrajnih in republiških sredstev je bila lani asfaltirana cesta Sip. Idrija—Želin. Dela so stala 120 .milijonov din. Število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva je lani doseglo 2741 delavcev. Končno moramo omeniti v zvezi z občinskim gospodarjenjem tudi gospodarjenje z občinskim proračunom. Planirani dohodki v višini 397 milijonov 800 tisoč din so bili ustvarjeni v višini 404 milijonov 528.000 din. Bili so torej preseženi. Izdatki pa so bili preseženi več, kot znaša presežek dohodkov in bo treba razliko kiriitiiiz letošnjega proračuna. Kaj pa nam .obeta letošnji družbeni plan občine? Družbeni bruto proizvod celotnega občinskega gospodarstva naj bi v letošnjem letu porastel za 13,5 °/o, kair pomeni večji poirasit, kot je .bil lani, znižuje pa se porast narodnega dohodka, ki naj bi znašal le 5,5 %. V družbenem sektorju naj bi bilo takole: družbeni proizvod .naj poraste za 15,2 °/o, narodni dohodek pa za 5,8 °/o, medtem iko maj bi v privatnem sektorju znašali poviški 3,6 in 4,2 °/o. Porast narodnega dohodka na glavo občana naj !bi znašal 5,4 °/o, kar znaša 1 %> manj kot v letu 1962, in naj bi dosegel 252.000 din, kar je za okroglo 11.000 'din več kot lani. V industriji naj bi -se povečal narodni dohodek za 7,5 °/o. V tej panogi pa beležimo padec narodnega, dohodka v rudniku za 12,7 %», porast pa v lesni industriji za 19,4 °/o, ETI za 91,7 %, medtem ko naj bi v Kolektorju v prvem letu obstoja ustvarili za 86 milijonov din narodnega dohodka. V gozdnem obratu napovedujejo izboljšanje gospodar j en ja. Ob nekoliko znižanem bruto proizvodu in oib izdatnem znižanju materialnih stroškov pa naj bi dvignili narodni dohodek cza 6,5 °/o. »Zidgrad« pa napoveduje porast narodnega dohodka za 21,8 °/o. Podjetja v ostalih gospodarskih 'panogah se letos zadovoljujejo s skromnejšimi napredki. Tako predvidevajo v prometu povišanje narodnega dohodka za 3,9 %>, v trgovini na debelo predvidevajo padec za 22,4 °/o, v trgovini na malo povišanje za 1,4 %>, v gostinstvu za 2.6 °/o, v komunali za 4,8 °/o, v zadrugah pa za 6.7 %>. Močan padec je videti tudi v obrti, kjer naj 'bi znalšalo nazadovanje 11,2%. iS italkim 'gibanjem in porastom narodnega dohodka pa tako v celoti kot v posameznih gospodarskih organizacijah ne moremo biti zadovoljni. Novih zaposlitev naj bi predvidel plan za letošnje leto le 256. Pretežni del, ali kar 246 novih zaposlitev odpade na industrijo 'in le 10 na idruge panoge gospodarstva. Manj zaposlenih, kot jih je bilo lani, pa bo v gozdarstvu lin obrti. Največ jdh bo zaposlila ETA, (in sicer 180. Plan teh zaposlitev pa je že bil izvršen v pirvem četrtletju letos. Kolektor bo dosegel število 49 zaposlenih, lesna jih bo zaposlila le 10 itd. Investicijska vlaganja v gospodarstvu so letos planirana v višini 1 milijarde 300 milijonov din. Od itega zneska odpade na industrijo 1 milijarda 115 milijonov din. Tu je zajeta druga rotacijska peč in rekonstrukcija jame v rudniku iter nadaljevanje in zaključi-tev glavnih rekonstrukcij v ETI in v lesni industriji. Na vse ostale panoge gospodarstva odpade itorej le 200 milijonov investicij. V stanovanjsko izgradnjo predvideva plan, da bi letos vložili okoli 300 .milijonov din. S temi sredstvi naj bi zgradili 85 novih stanovanj, to je 62 v družbenem in 23 v privatnem sektorju lastništva. Na novo pa naj bi začeli prav 'tako v tem deltu z gradnjo nadaljnjih 50 stanovanj v družbeni in 35 stanovanj v privatni lasti. Netkaj deset milijonov bo vloženih tudi v ostalo komunalno dejavnost. Letos naj bi -nadaljevali z deli na mestnem vodovodu, z regulacijo Niiikove iin kanalizacije ter urejevanjem pokopališča. Predvideva se tudi gradnja otroškega vrtca itd. Prav taiko bodo letos tudi nadaljevali z asfaltacijo ceste 2 edin—Sp. Trebuša in na novo asfaltirali cesto Zeilin—Cerkno. Ta dela naj bi stala okoli 150 milijonov din. Pinansi-rala pa jiih bosta okrajni iin republiški cestni sklad. Obeta se nam torej dokaj živahna gradbena dejavnost tudi v letošnjem letu. Nekoliko težje pa bo s proračunom. Za to potrošnjo je predvidenih letos 422 milijonov din, kar je za 25 milij.onov več kot lani. Zato ne bo mogoče kriti vseh predvidenih potreb in želja, ki močno presegajo navedeno proračunsko kvoto. Treba se bo /tudi letos sprijazniti z dejstvom, da je proračunska potrošnja močno omejena in predvidena le za najnujnejše obveznosti in naloge, določene z zakonitimi predpisi. Zato se ibo treba izven tega marsičemu odreči in se počasi sprijaznite z dejstvom, da bo treba za mnogo stvari iskati nove vire sredstev in da občinski proračun ni vir iza vse potrebe in želje v komuni, za mnoge pa ne samo edini vir. Srečko Logar: Vaš muzej Prihodnje leto bo minilo 10 let, ko je naš muzej izročil javnosti enega nalših najvažnejših tehniških spomenikov »Idrijske ikamšti« s . svečanostjo, ki je bila dne 9. oktobra 1954 ob prisotnosti številnih zastopnikov naše republike. Takrat je še prevladovalo mnenje, da bi muzejske prostore uredili v starem rudniškem magaizinu sredi mesta, ki nas vodi v čase Marije Terezije in ki je tudi že sam na sebi redek tehniiškozgodovinski spomenik. Končno pa je le prodrl sklep, da idrijskega gradu ne bo mogoče uporabljati za urade in stanovanja in da bi lahko odlično služil za muzej, medtem ko bo mogoče rudniški magazin porabiti za kako drugo kulturno dejavnost. Ta rešitev je biila zelo posrečena in častitljiva stavba, ki mogočno dominira nad mestom, je dala muzeju tisto zgodovinsko okolje, ki napravi na obiskovalca najugodnejši vtis. Z odstranitvijo ometa v notranjem vstopnem 'hodniku se je pokazala (tudi osrednja letnica gradnje gradu — 1527 — in je potrdila visoko starost stavbe, ki je bila sicer grajena v dobi fevdalizma, vendar v industrijske namene, iza rudniško vodstvo in za shrambo dragocene 'tekoče kovine, če bi vzbudila poželenje krvoločnih Turkov, fci so se takrat pojavljali -tudi v okolici. Porodna obrambna lega in sledovi okopov, predvsem pa debelo zadovje, ki ponekod presega 'tudi pol tretji meter, kažejo, da so itaikiraitnii gospodarji resno mislili braniti dragoceno živo srebro pred vsakim napadalcem. Našemu muzeju je rudnik vtisnil svoj pečat, izaito je prav gotovo, da bo tudi pri nadaljnjem razvoju ostal predvsem tehniški, čeprav so nam prilike narekovale, da ga urejamo v duhu kompleksnih muzejev. Mesto je namreč ohranilo tudi mnogo drugih spominov na svojo burno zgodovino, ki jih je treba nekje ohraniti in pokazati tujcem in domačim gostom. Tako je bil izdelan načrt za čim bolj smotrno razporeditev mnogoterih oddelkov muzeja po (številnih in obsežnih prostorih gradu, ikjer bo lahko prikazati poleg rudnika in njegovega 'Zgodovinskega razvoja tudi ostale panoge: razvoj gozdarstva, ki ima v našem mestu najstarejšo slovensko tradicijo, kulturno zgodovino z velikimi možmi, ki jih je Idrija dala našemu narodu, prikaz podzemlja naše komune, iki hrani mnogo bolj važne kraške objekte, kakor se je mislilo še pred kratkim, etnografijo, kateri bo dalo prav idrijsko čipkarstvo edinstveno osnovo, pa spomini na burno in pomembno delavsko gibanje s prehodom na narodnoosvobodilno voino, ki nam je ohranila dva> čudovita objekta v naši okolici. Prikazati bomo morali tudi naše ipriroidne zanimivosti posebno še v 'biološkem oddelku z bogato floro in favno. Vmesne prostore bo treba izrabiti za razne druge 'Zbirke, ki bodo dopolnile celotno sliko našega mesta, njegove zgodovine in njegove prelepe okolice. Dani so torej naravnost idealni pogoji, da v našem mestu ustvarimo muzej, ki ne bo zanimiv samo za naše ljudi, ampak tudi za inozemce, ki že sedaj odhajajo z obiska s prepričanjem, da so v muzeju videli nekaj takega, kar jim bo ostalo v trajnem spominu in česar ine morejo videti v vsakem tudi mnogo bolj mogočnem muzeju. Zato tudi ne štedijo z (laskavimi vpisi v spominsko knjigo. Mesto hrani tudi bogat arhivski material, ki je razstresen po mnogih krajih in prostorih in ga bo treba spraviti na varno. Spodnji grajski prostori, ki so ognja varni, bodo lahko kakor nalašč služili za smotrno ureditev tega gradiva, za kar ne bo niti treba posebnih denarnih sredstev, pač pa več razumevanja. Muzejskega gradiva je že sedaj toliko zbranega, da bi lahko uredili vse oddelke in z njimi napolnili prostore po že izdelanem načrtu. Toda v gradu je še vedno 'Nižja glasbena šola, kataster, rudniška godba in 12 družin! Razumemo, da gradu ne bo mogoče izprazniti v tako kratkem času, kakor bi si želeli, računamo pa lahko na povečano razumevanje vseh prizadetih činiteljev, da je grad namenjen muzeju in da mu je itreba čim prej dati možnosti, da se načrtno razvije. Stanovanja so tako vsa globoko pod higienskim minimumom, zato ne bi smelo biti nikakih zadržkov za postopno izseljevanje strank. Velika zgodovinska razstava o našem .rudniku in prav tako tudi razstava gozdarstva od 3. do 10. julija 1955 Sta pokazali, da je zbranega že dovolj gradiva za ureditev prvih zbirk v gradu. Dne 3. julija 1956 je bil opravljen prvi smeli korak, ko sta 'bili svečano odprti geološko-mineraloška zbirka in Pirna-tova soba. Geološko-mineraloška zbirka ima sredi sobe relief idrijskega zemljepisnega okoliša v merilu 1 :12500, ki ima nalogo, da ustvari .pri obiskovalcu potrebno orientacijo v tem tako prepletenem in razgibanem svetu, ki posebno tujca popolnoma zmede in mu ubije občutek o položaju kraja, ki ga je obiskal. Ob stenah tega vzhodnega okroglega stolpa pa so posrečeno razvrščene vitrine s petrografskimi primerki, ki so razvrščeni po geoloških dobah in omogočijo tudi laiku bežen prikaz razvoia naše zemlje od najstarejšega arhaika do nai-mlajše ledene dobe. Zbirko dopolnjujejo mnogovrstne okamenine, nad vsem pa posrečene ilustiraciie posameznih geoloških dob. Celoten geološki razvoj je posebno pomemben za strokovnjake, fci tu dobijo tudi osnovne pojme o nastanku idrijskega rudišča, ki ga uvrščamo v srednji geološki vek, v vengensko dobo pred dobrimi 250 milijoni let. Prehod iz te, rekli bi uvodne dvorane, je biil leto kasneje dopolnjen s kraško isroeleolo-ško zbirko, ki naj obiskovalcu približa naše zelo čudovito in bogato podzemlje. Tu je predvsem kataster vseh do sedaj raziskanih kraških objektov idrijske komune. Iki je že presegel številko 130 raznih jam in brezen ter drugih vodnih pojavov iin ki se bo povečal vsaj še na dvojno številko, če bodo idrijski jamarji še nadalje tako pridni prii svojem težkem, vendar zelo pomembnem znanstvenem delu. Vsi objekti so vneseni tudi na velik zemljevid v merilu 1 :12500, ki se vsako leto doioolniuje z nadaljnjimi krogi in trikotniki, ki prikazujejo raziskane objekte. Posebej sita v tem oddelku prikazana tudi še vedno zagonetno Divje jezero in edinstve- na arag-anitna Ravenska jama. Pozornost vzbuja tudi Vitrina z epsomitnimi tvorbami, ki nastajajo v opuščenih starih rovih našega rudnika. Mnoge kraške posebnosti idrijskega krasa skoraj ine bodo mogle več najti prostora, ki je že sedaj postal pretesen. Iz tega prehodnega prostora pridemo v tretji prostor, .kjer se začne prikaz rudnika. Stenska slika inam prikaže njegov obseg in globino ter -njegov geološki nastanek. Sledi detajlna zbirka vseh mogočih razldčkov in bogastva živoisrebirne rudnine — oinobarita. Zelo bogata je tudi zbirka jalovinskilh kamenin idrijskega irudišča, med Ikaiterimi vzbujajo pozornost posebno nekatere redkejše kamenine, kakor je idrialdt, ki mu je dalo ime naše mesto in !kd je dejansko organska tvorba brez posebne gospodarske vrednosti, vendar zaradi izredne redkosti zelo iskana v študijsike namene. Posefonoisit je itudd kristalinskd raziliček metacimoibarita, ki ga v maše m rudniku niso zasledili vsa leta po vojni. Lani pa je strokovnjak slučajno pogledal v voziček nakopane rude in ;med injo zasledili nekaj prav lepih komadov te redke rudnine. Zaradi primerjave je v tej sobi nameščena tudi vitrina tujih živosrebrndh nahajališč; le-ta se stalno izpopolnjuje. Iz nje obiskovalec razvidi, da je idrijski rudnik po eksploataciji sedaj tretji v Evropi, ker ga prekašata italijanski rudnik Monte Amiaita in španski Almaden. Po bogastvu rudišča pa je Idrija na drugem mestu za Almadenom. Italijani so proizvodnjo dvignili zelo visoko, zato bodo pa tudi prvi končali, ker polagoma gredo vsi ti rudniki proti svojemu koncu. Lani je bila v tem oddelku urejena tudi jamska petrografska zbirka, kar je predvsem zasluga inž. Janka Mlakarja. Največja zanimivost muzeja pa je še vedno posoda z živim srebrom, s katero so prikazane fizikalne lastnosti te dragocene tekočine in ki pritegne največjo pozornost prav vseh obiskovalcev. V splošni razporeditvi sledi presledek zaradi privatnega stanovanja . in katastrskega urada. Topilniiški oddelek je urejen samo zasilno, ker ga muzej namerava izpopolniti v letu 1963, vendar ga je bilo mogoče odpreti javnosti že lani. Tu so prikazani modeli od najstarejših peči do najmodernejše rotacijske peči. Iz itega oddelka pa se pride v strokovno zelo zanimiv in morda v naši državi edinstveni oddelek vrtalnih naprav, (kjer je st.ro-kovnjaško prikazan razvoj odkopa in vrtanja od primitivnih ročnih kladiv do najmodernejših odkopmih kladiv. Prav ta oddelek je pokazal, da se je v našem rudniku ohranilo zelo dragoceno originalno gradivo, ki vzbuja pozornost tudi pri laiku. V naslednji sobi ibo letos muzej uredil oddelek reševalnega din zaščitnega orodja, za kar so -bili tudi -najdeni mnogi zanimivi predmeti, ki jih je ztbral inž. Ivan Gantar, prav tako kakor za prejšnji oddelek. V drugem nadstropju -nastaja umetniško-zgodovinski oddelek. Prva soba je posvečena velikemu Idirijča-nu Žarku Prelovcu iin prikazano je vse njegovo skladate!jsiko in pe-vo-vodsko delo. Le z-adnji dve vitrini sta še skromni, vendar je upanje, da bo muzej pridobil iz Ljubljane še nekaj gradiva in z njim dopolnil ta oddelek, ki je bil prav tako la-ni izročen javnosti. V drugi scftri je starejši oddelek, ki je posvečen drugemu velikemu Idrijčanu — slikarju in kiparju Nikolaju P-irnatu. Muzej -poseduje za sedaj okoli 30 njegovih originalnih del, na žalost -ne najboljših, ki pa vendar zadoščajo za prikaz njegovega plodnega dela od začetiniških korakov do zadnjih njegovih povojinih slik. V treh vitrinah je prikazano tudi njegovo lilustratoirsko delo, ki je bilo posebno bogato. Muzej pri tem goji tiho željo, da bo sčasoma, ko bo imel več denarnih sredstev, lahko pridobil še nadaljnje originale in s tem prikazal Pirnata v vsej njegovi veličini. Na severni strani gradu v drugem nadstropju nastaja oddelek NOB. Prva soba bo posvečena bogatemu razvoju delavskega gibanja v Idriji. Gradivo je že zrelo za razstavno ureditev, zato ibo ta pododdelek odprt že letos. Najbolj v zaostanku je druga soba, kjer bo prikazan celoten razvoj ibo-rbe v idrijski komuni. Obdelava osnovnega topografskega materiala pa je šele v teku, zato -ne kaže, da bi se s tem pododdelkom prenaglili, ker bi bilo itreiba sicer pozneje marsikaj popravljati. Javnosti pa je bil lani izročen tretji pododdelek, v katerem so prikazani vsi trije najvažnejši iin danes že -edinstveni objekti iz borbe: SVPB »Pavl-a«, :ki je bila žal porušena, zaito je bilo- toliko -bolj važno, da smo ji spomin ohranili vsaj v muzeju; partizanska tiskarna »Slovenija« na Vojščici pri Vojskem, ki vzbuja vsako leto večjo pozornost, kar je razvidno posebno diz naraščajočega obiska ob-jebtaj ki je izredno lepo ohranjen in bi se ga dalo z manjšimi stroški prikazati popolnoma funkcionalno na mestu samem. Muzej upa, da ibo njegova akcija za to obnovitev naletela na razumevanje itako pri občinskih kakor tudi pri Okrajnih in republiških forumih! Tretji objekt je danes že svetovno znana SVPB »Franja« ipri Cericnem, ki je p-rav letos prišla pod upravljanje našega muzeja in ki ima sv-oj prikaz tudi v item pododdelku. O vseh teh tireh Ob j ektih bo treba prej ali slej ikaj več napisati, ker vse kaže, da se v naši občini niti ne zavedamo, da nam je naša slavna b-oirba ohranila tri najlepše spomenike, s kakršnimi se ine more ponašati niti ena ob- čina v naši ožji domovini! S tem, da smo v muzeju odprli 'ta pod od dedek, smo šele nakazali naloge, iki jih moramo izvršiti v korist zgodovine vsega slovenskega naroda. Če smerno verjeti vpisom obsikovalcev v spominsko knjigo, posebno onim iz oddaljenih krajev in inozemstva, lahko trdimo, da naš muzej že opravlja svojo zgodovinsko dolžnost kot zvesti čuvar velike preteklosti našega rudarskega mesta. Obisk se je lani povzpel že precej nad 5.000. Od domačinov ga najraje obiskujejo (najstarejši — upokojenci in najmlajši — osnovnošolska mladina. Muzej pa si želi še minogo tesnejšega stika in sodelovanja z vsemi oibčani, posebno pa s podeželjem, kateremu do sedaj skoraj ni mogel posvetiti potrebne pozornosti. Vodstvo se dobro zaveda, da ibo le tako lahko uredilo še vse nadaljnje oddelke, od katerih jih je nekaj že v letošnjem delovnem programu. Marijan Berioie: Socialistična zveza kot vseljudski parlament Pri razvijanju socialističnih odnosov, demokracije in sploh vloge državljana naletimo na sistem družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja, ki se odvija preko gospodarskih organizacij in drugih institucij v komuni. Naloga SZDL, posebno po predosnutku nove zvezne ustave, je da pripravlja oibčane za aktivno dejavnost v našem družbenem sistemu. Občinska konferenca SZDL Idrija je obravnavala prav ta vprašanja, ki so najbolj pomembna za razvoj družbenih odnosov in gospodarstva v komuni. Kljub razvijanju družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja naletimo še vedno na primere, ko proizvajalci ali pa občani govorijo o nekem tretjem, iki je za vse odgovoren in ki vse ureja. Pri takih vprašanjih se moramo zamisliti in poiskati vzroke. Eden glavnih vzrokov, ki ga je analizirala tudi konferenca, je v premajhni povezanosti posameznih organizacij, v vse preveč načelnih razpravah itd. Na zborih volivcev je bilo ugotovljeno, da prisostvujejo in sodelujejo v glavnem le upokojenci dn gospodinje, medtem ko vse premalo opažamo proizvajalce in mladino. Tudi dnevni redi so preobsežni in v preveč strokovnem jeziku, ki ga preprosti občani ne razumejo. Po drugi strani pa gredo tudi v gospodarskih organizacijah razna važna vprašanja mimo razprav kolektivov ali pa celo mimo poglobi j enih razprav samoupravnih organov. Taki din podobni pojavi so spričo uspehov in uveljavljanja načela upravljanja še vedno osnovno merilo za še boljšo dejavnost in odpravljanje vseh napak v našem delu. Delo Socialistične zveze ni le v tem, da jih registrira, ampak da vzbudi v slehernem občanu čut, da bo na vsakem koraku s svojo vsestransko razglednostjo aktivno posegel v družbeno dogajanje. Občinska konferenca SZDL je poudarila potrebo po gospodairsikem razvoju, uveljavljanju načela delitve po delu, iskanju notranjih rezerv v gospodarstvu itd. Pri izvozu bodo morale delovne organizacije uveljavljati končne izdelke. Z boljšo organizacijo dela bo treba odpravljati ozka grla v proizvodnji. Načelo samoupravljanja je treba razvijati iin dati ekonomskim enotam tako vlogo, da bo spodbudno vplivalo na boljše in samostojnejše delo. Uvajati bo treba tudi tretjo izmeno, iker je to ena izmed rezerv, iki je še najmanj obdelana. Obrt je tudi še nerazvita, zato ji moramo posvetiti več skrbi in skrbeti za pravilno usmerjanje v poklice. Gostinstvo dn turizem je treba razvijati in investirati, ker imamo vse pogoje, tako za tranzitni kot drugi turizem. Pri združevanju podjetij nismo popolnoma uspeli, posebno ne v trgovini in bomo morali še nadalje dSkati poti za skupni jezik v tem vprašanju. Kooperacija v kmetijstvu in razvijanje družbenih posestev sta temelj za razvoj podeželja. Obravnavanje vseh teh problemov pa ne sme ostati v ozkem krogu, ampak moramo resnično uveljaviti načelo upravljanja in dati besedo proizvajalcem. Vsi moramo sodelovati pri razvoju komune. Sklepati moramo o tem, kaj in koliko bomo gradili. Prisluhniti moramo tudi drobnim željam občanov, tako na podeželju tat v centrih, ker je od tega odvisno širše sodelovanje občanov. Drugo važno vprašanje je kulturno življenje in delo v društvih, ki so popustila v svo- jii dejavnosti. Tudi te probleme moramo kompleksno reševati in ustvarjati pogoje za družabno in društveno življenje. Vse take in podobne naloge stojijo pred organizacijo Socialistične zveze: vsa področja laihlko zajame .in prav od itega je odvisno, kako se bo lahko uveljavila kot vseljudski parlament. Važne so oblike dela ikrajevnih organizacij in podružnic. Organizirati je potrebno ob- časne sekcije, ki zajemajo določen problem in krog ljudi, ki jih ta problem zaaima. Uveljavljati se je treba na zborih občanov, zborih volivcev itd. Posebno skrb je treba posvetiti sprejemanju družbenega plana, obravnavam 'občinskega statuta in statutov gospodarskih organizacij, krajevnih skupnosti itd. Če se bomo resno lotili vseh teh nalog, ne bo več primerov, da nekdo 'tretji vse ureja in odgovarja, ampak bo sleherni občan čutil potrebo po izživljanju v Socialistični zvezi. Srečko Logar: Vaši arhivi Naše mnenje, da hrani Idrija mnoge dragocene arhive iz bližnje in daljne preteklosti, so potrdili predvsem tuji strokovnjaki, ki obiskujejo naše mesto. Res pa je tudi, da je italijanska okupacija uničila mnogo dragocenega arhivskega gradiva naših naprednih organizacij. Mnogo so uničili tudi posamezniki iz bojazni pred fašističnimi preiskavami na domu. Zato- pa je toliko bolj važno in nujno, da zberemo in ohranimo vsaj tisto, kar je še ostalo. Posebno vprašanje pa so naši povojni arhivi, katerim nismo posvečali prav nikake pozornosti. Večina idrijskih družbenih organizacij danes nima svojih prostorov, zato se arhivsko gradivo h/rani pri privatnikih, kolikor se celo ne uničuje kot Star in nepotreben papir. Le malo je takih organizacij, ki lahko trdijo, da imajo v celoti ohranjen svoj arhiv in, če je ohranjen, največkrat ni strokovno urejen. Znano je, da je danes v Idriji lažje najti kak arhivski podatek iz 16. ali 17. stoletja kakor i-z leta 1946 ali 1947. Mimo mnogih naših organizacij so šle desetletnice, ki bi jih morale primerno proslaviti, pa tega niso storile, ker na po-dlagi arhivskega gradiva ni bilo mogoče sestaviti sicer zelo -kratkega hi-stori-ata organizacije, za kar so potrebne -originalne listine in dokumentacija. Skrajni čas je torej že (bil, da arhivom posvetimo potrebno pozornost, ki je predpisana tudi z zalkonam. Prav zato je naš muzej ustanovil arhivski oddelek, -ki je začel poslovati v ziačetku leta. Arhivi se postopoma urejajo pod strokovnim vodstvom. Muzej je določil za shrambo spodnje prostore gradu, ki so najbolj varni. V tej zvezi je muzej /tudi sprejel notranji pravilnik o urejanju arhivov, iz ka- terega posnemamo tiste itočke, ki bodo zanimale tudi -širši krog zainteresiranih ljudi: 1. Mestni muzej prevzema arhive predvojnih, medvojnih in povojnih uradov, organizacij, gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov ter jih strokovno ureja in hrani. 2. Arhivski prostori se uredijo predvsem v spodnjih prostorih muzeja, ki so najbolj suhi in ognja varni. 3. Strokovno urejanje arhivov izvaja muzej brezplačno, prizadetim organizacijam pa zaračuna materialne stroške in prevoze. 4. Po ureditvi arhivskega gradiva pošlje muzej prizadeti organizaciji poročilo in opis arhiva. 5. Izvod opisa arhiva pošlje tudi Državnemu arhivu LRS v Ljubljani. 6. Arhivi starih oziroma ukinjenih -organizacij postanejo last muzeja. 7. Arhivi še aktivnih organizacij ostanejo last organizacij in jih -muzej prevzame samo v varstvo. 8. Muzej dovoljuje brezplačno uporabo arhivov predstavnikom aktivnih organizacij n-a njihovo zahtevo. Uporabo starejših arhivov dovoljuje muzej brezplačno samo v študijske in upravičene namene. 9. Muzej mora 'odkloniti uporabo- arhiva še delujoče organizacije, če to zahteva organizacija, ki je lastnik arhiva. 10. Uporaba arhiva se dovoljuje tujim državljanom samo s privoljenjem občinskega odbora Idrija. 11. Odnašanje arhivskega gradiva iz arhivskih prostorov načelno ni dovoljeno. Izjema se lahko dovoli samo v študijske namene, vendar pcnoti -zadostni garanciji, da bo gradivo vrnjeno do določenega iroka. 12. Prefatografiran-je ali kopiranje arhivskega gradiva se dovoljuje samo po utemeljeni presoji ravnatelja muzeja. 13. Za arhivsko gradivo in njegovo- pravilno arhiviranje -odgovarja airhivar, ki dela po ravnateljevih navodilih. 14. Ta pravilnik je »bdi sprejet na seji Muzejskega sveta na podlagi 14. člena, točka 1 Pravil muzeja, v veljavo pa je stopil 1. februarja 1963. Do sedaj je muzej uredil naslednje arhivske sklade, 'ki nam potrjujejo gornje (trditve: 1. sklad: Mestni muzej. Gradivo je popolnoma ohranjeno. , 2. sklad: Jamarski klub DZRJS. Gradivo je ohranjeno v celoti. 3. sklad: Planinsko društvo Idrija (predvojno). Ohranjena je samo ena listina, ki pa nam ne pove ničesar. Prepričani smo, da so kje še ohranjene kake listine, zato prosimo prizadete, da jih izročijo muzeju. Dobrodošel bo vsak papirček, legitimacija, znak ali zapis. Ljudem izven Idrije smo pripravljeni povrniti poštne stroške. Skoraj ne moremo verjeti, da bi bil arhiv te organizacije v celoti izgubljen. 4. sklad: Filatelistično društvo Idrija. Arhiv je ohranjen v celoti. 5. sklad: Idrijska sokolska župa. Gradiva je ohranjenega vsaj toliko, da bo spreten zgodovinar lahko rekonstruiral zgodovino ite važne organizacije. Prepričam pa smo, da posamezniki še branijo kake listine ali druge rekvizite. 6. sklad: Telovadno društvo »Sokol«. Arhivsko gradivo je skrajno pomanjkljivo, ven- dar bi lahko služilo za dopolnitev kronike društva, ki je bila objavljena v II. letniku našega lista. Nekdanji člani društva prav gotovo še posedujejo kake listine ali predmete. 7. sklad: Obrtne delavnice »Kruh in pecivo« v Sp. Idriji. Po prisilni likvidaciji je bilo gradivo neurejeno. Manjkajo predvsem ustanovne listine in pravila, zato gradivo nima prave vrednosti. 8. sklad: Gostinsko podjetje »Javornik« v Ornem vrhu. Prevzeto gradivo je bilo neurejeno, del je ostal pri organih notranje uprave. Manjkajo predvsem dopisi in ustanovne listine. 9. ^klad: Okrožje »Orla« v Idriji. Splošno mnenje je bilo, da je bilo celotno arhivsko gradivo te organizacije uničeno ob bombardiranju cerkve na trgu. Ohranili pa so se vzorno pisani zapisniki. Tudi o tej organizaciji hrani še marsikdo zelo važne listine. Mestni muzej zato naproša vse prebivalstvo, da bi pregledalo papirje in predmete po raznih zakotnih sobah, kleteh in podstrešjih ter mu 'izročilo tudi tisto gradivo, ki je na prvi pogled brez vrednosti. Držimo se pri tem načela, da je nelkaj uničiti mogoče tudi še kdaj pozneje, če se že ugotovi, da nima vrednosti! Divje jezero tudi požira Zelo 'toplo in suho vreme -v poletnih mesecih lanskega leta je bilo prav primerno za raziskavanje nekaterih kraških vodnih objektov. Zal pa idrijski jamarji te izredne prilike nismo izkoristili. Verjetno bomo morali na podobne vodne razmere čakati več let. Povsem slučajno pa se nam je posrečilo potrditi mnenje, da Divje jezero vodo tudi požira in ne samo bruha. Ze dr. Roman Savnik omenja v »Acta carsologica«, I. zvezek, ca so mu starejiši Idrijeani pravili, da Divje jezero ob hudi suši vodo tudi požira, vendar to ni bilo dokazano. Konec septembra je bila voda v jezeru skoraj pol metra pod nivojem bližnje Idrijce. Tako razliko je povzročil umetni jez v kratki strugi med jezerom din Idrijco. Če bi bil jez nepropusten, bi se voda v jezeru še bolj zni- Ravensko jamo naši jamarji še vedno proučujejo. Foto: J. Podobnik žala, morda celo do nivoja podrotejskih izvirov iin bi verjetno voda ostala le v žrelu tik pod steno. Na žalost pa je jez slab in skozenj je dotekala voda iz Idrijce in ohranjala nizek, vendar stalen nivo v jezeru. Dotočna voda se je nato 'verjetno pretakala po podzenjiskih rovih in pritekla ponovno na dan v niže ležečih podrotejstkih izvirih. Celotni vodni sistem 'deluje verjetno po principu zvezne posode. Razumljivo je, da je pretakanje vode po podzemskem sistemu Divjega jezera in Pod-roteje, njihova povezava z zbiralnimi bazeni pod ornovško itn zadloško planoto ter sam pretok vode med bazeni zelo zapleten in re- šitev tega problema bo zahtevala daljše in natančnejše raziskave. Tako nam je biser našega kraškega sveta ponovno postaval še eno svojih skrivnosti, čeprav smo napravili nov korak k spoznavanju večno lepega in skrivnostnega Divjega jezera, ki je vredno bolj pogostih obiskov. S sma-ragdnoizeleno vodo napolnjeno je postalo še zanimivejše in to ne de za jamarje, temveč tudi za vse Idrijčane, ki jih želja po mirnem uživanju itišine ali občudovanju tihe lepote kdaj pa kdaj prižene pod navpično steno, kjer v večnem hladu čaka čuvar neštetih problemov din podzemeljskih skrivnosti — Divje jezero. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Na podlagi I., JI. in III. točke dela V. tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25/1962) ter na podlagi 2. odstavka 27. člena statuta občine Idrija je občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1962 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBOlNil IDRIJA ZA LETO 1963 1. člen Na območju občine Idrija se obračunava in plačuje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo prometnega davka. Tarifa prometnega davka je sestavni del tega odloka. 2. člen Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19/61) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53, 25/57 in 42/62) in uredbe o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov (Uradni list FLRJ št. 41/59) veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka. 3. člen Če gre za izvoz proizvodov, od katerih je bil plačan občinski prometni davek takrat, ko so bili izročeni v promet v državi, se izvozniku teh proizvodov ne vrne plačani davek. 4. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance ObLO, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, pristojen za finance. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica. Tega dne nehajo veljati vsi dosedanji predpisi ObLO Idrija o občinskem prometnem davku. II. TARIFA Del A — Od prometa in storitev 1. od prometa alkoholnih pijač, razen od prometa naravnih vin 20 °/o 2. od prometa naravnih vin 7 % 3. od vstopnic za javne prireditve 5 % 4. od plačil za reklame v kinematografih 5 °/o Opomba: Planinska društva na območju občine Idrija ne plačujejo občinskega prometnega davka po dopolnilni stopnji. Del B — proizvodi Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, občinski davek od prometa po naslednjih stopnjah: Stroka 116 — predelava nekovinskih rud: 1. zidna in strešna opeka 3 % 2. izdelki iz cementa 10 % 3. izdelki iz mavca 8 °/o 4. vsi drugi izdelki 10 % Stroka 117 — predelava kovin: 1. kovinske peči, štedilniki in njihovi deli 10% 2. vsi drugi izdelki 15 °/o Stroka 120 — kemična stroka: 1. vsi izdelki 15% Stroka 122 — predelava lesa: 1. vsi izdelki 10% Stroka 123 — predelava papirja: 1. vsi izdelki 10% Stroka 124 — predelava tekstila: 1. konfekcija 5% Opomba : Pod konfekcijo po tej tarifi spadajo proizvodi, izdelani iz tekstila, s šivanjem v serijski proizvodnji. 2. volneni, bombažni, svileni trikotažni oblačilni predmeti 10 "/o 3. vsi drugi izdelki 5 °/o Stroka 125 — predelava kože: 1. vsi izdelki 10 % Stroka 127 — živilska stroka: 1. bomboni 15 % 2. slaščice, keksi in podobni slaščičarski izdelki 10 %> 3. sladoled in sladka smetana 5 %> 4. vsi drugi izdelki 5 % Drugi proizvodi: 1. vsi drugi proizvodi ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah 10 %> Opomba: od navedenih izdelkov so zajeti po tej tarifi samo izdelki, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka. Del C — plačila za storitve 1. Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev 10 °/o bena zemljišča (Uradni list FLRJ št. 42/62) in 27. člena statuta občine Idrija sta občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Idrija na ločenih sejah dne 24. decembra 1962 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU IZPLAČILA ODŠKODNINE ZA NACIONALIZIRANE ZGRADBE, DELE ZGRADB IN GRADBENA ZEMLJIŠČA 1. člen V odloku o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča št. 03/2-32-65/1-1960 z dne 18. aprila 1960, se doda nov 4. člen, ki se glasi: »Odškodninski zneski pod 50.000.— dinarjev se izplačajo takoj v gotovini.« Prejšnji 4. člen pa postane 5. člen. 2. člen Ta odlok velja od dneva njegove objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. januarja 1961 dalje. Št. 3/1-010-24/62-P/v Idrija, 24. 12. 1962 Predsednik ObLO Lado Božič, 1. r. Opomba I Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala. Opomba II Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljanje storitve krojačev, šivilj, vezilj, čevljarjev, frizerjev, brivcev, dimnikarjev, krpanje nogavic, spisovanje, razmnoževanje, kopiranje in plakatiranje. 2. Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, prevajalci ter podobni poklici) 5 °/o Opomba Davka ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov. Prav tako se ne plača davek po tej tarifni številki od plačil za delo odvetnikov in plačila za obrede verskih organizacij in duhovnikov. Št. 3/1-010-35/62 Idrija, 24. 12. 1962 Predsednik ObLO Lado Božič, 1. r. Na podlagi 47. in 48. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52/58), uredbe o sredstvih za izplačevanje in o načinu izplačevanja odškodnine za nacionalizirane najemne zgradbe in grad- Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-58/62), 3. odstavka 1. člena zakona o spremembah zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni list PLRJ št. 30/62), odloka o odstotku prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad Ljudske republike Slovenije za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni list LRS št. 26/62) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1962 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRISPEVKU, KI SE PLAČUJE V SKLAD SKUPNE REZERVE OBČINE IDRIJA ZA POTREBE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V odloku o prispevku, ki se plačuje v sklad skupne rezerve občine Idrija za potrebe gospodarskih organizacij, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Idrija na seji 2. oktobra 1962, se 2. člen spremeni in pravilno glasi: Gospodarske organizacije, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, vlagajo v skupne rezerve gospodarskih organizacij 5 »/o od pavšalnega zneska. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. januarja 1962. Št. 010-25/62-3/1-P/v Idrija, 24. 12. 1962 Predsednik ObLO Lado Božič, 1. r. Na podlagi 3. odstavka 30. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ št. 28/58) ter sklepa sveta za šolstvo ObLO Idrija od 15/10-1962 je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. 12. 1962 sprejel naslednji SKLEP O UVEDBI CIPKARSTVA KOT IZBIRNEGA PREDMETA NA POPOLNIH OSEMLETNIH ŠOLAH V CERKNEM, ČRNEM VRHU 'IN SP. iIDRIJI 1. Na popolnih osemletnih šolah v Cerknem, Črnem vrhu in Sp. Idriji se uvede čipkarstvo kot izbirni predmet. 2. Pouk čipkanja se vrši v posebnih samostojnih oddelkih, ki so organizacijsko in upravno vezani na šolo, strokovno pa so oddelki pod vodstvom Čipkarske šole Idrija. 3. Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. 9. 1962 dalje. St. 61-65/62-1 Idrija, 24. 12. 1962 Predsednik ObLO Lado Božič, 1. r. IZ SEJNIH ZAPISNIKOV 34. seja obeh zborov dne 24. 12. 1962 Razpravljali so o poročilu komisije za vzdrževanje in organizacijo zimske službe na cestah ni. in IV. reda in sprejeli v zvezi s tem naslednje sklepe: 1. Za vzdrževanje cest IV. reda naj se zagotovijo nujno potrebna finančna sredstva. Kolikor ni mogoče zagotoviti potrebnih sredstev za vse sedaj kategorizirane ceste, naj se izvrši revizija sedanjega odloka o kategorizaciji občinskih cest. 2. Podjetja, ki vzdržujejo ceste, naj organizirajo delo tako, da bo zagotovljeno boljše vzdrževanje, kot je bilo v letu 1962. Mnenje ljudskega odbora je, da bi bilo umestno vpeljati skupinski sistem vzdrževanja cest samo na nižinskih in asfaltiranih cestah, medtem ko bi na gorskih in makadamskih cestah glede na teren in klimatske razmere v naši občini ostali pri klasičnem sistemu vzdrževanja. Za večja dela in investicijsko vzdrževanje pa naj bi skrbele posebne gradbene skupine. 3. Pri ObLO Idrija naj se organizira upravni organ za cestno službo oz. inšpekcijski organ, ki bo nadzoroval vzdrževanje cest in uporabo sredstev, danih v ta namen. 4. Glede zimske službe naj se preko OLO Koper zahteva, da Cestno podjetje Gorica odpira za promet naslednje ceste HI. reda: a) Sp. Idrija—Ledinsko razpotje—Govejek, ker iz tega območja hodi dnevno na delo v obe smeri okoli 120 delavcev in uslužbencev ter 30 učencev. Nadalje je ta cesta pomembna zaradi prevozov okoli 1.200 m3 lesa, zaradi živine, ki jo ima v pitanju KZ Idrija, mleka in drugih pridelkov. b) Cesto Kanomlja—Oblakov vrh, ker se iz tega predela dnevno vozi na delo nad 20 delavcev, v šolo v Sr. Kanomljo 27 otrok, v šolo v Sp. Idrijo pa nadaljnjih 16 otrok in je tudi sicer ta cesta pomembna za prevoz lesa in za prometno povezavo kanomljiške doline. 5. Glede zimske službe na cestah IV. reda se določi naslednji režim pluženja in odpiranja posameznih cest: a) gospodarsko pomembnejše ceste, ki naj se takoj plužijo in odpro: cesta 21.002 Trebče—Zadlog 21.004 Godovič—Veharše 21.008 Veharše—Zavratec 21.015 Koder—Vojsko 21.017 Idrija—Dole—Veharše 21.020 Šebrelje—Stopnik 21.024 Cerkno—Novaki 21.023 Odsek Cerkno—Mostanija 21.029 Reka—Bukovo b) pomembnejše ceste, ki naj se plužijo in odpirajo takoj potem, ko so izplužene ceste, navedene pod a: cesta 21.003 Predgriže—Lome 21.006 Odsek Rebro—Gore 21.016 Podroteja—Koševnik—Črni vrh 21.022 Cerkno—Zakriž—Ravne c) Ostale kategorizirane ceste plužijo po dogovoru prebivalci sami, za kar bo dal Komunalni zavod na razpolago potrebne pluge. Komunalni zavod bo tudi izplačal prispevek za izvršeno pluženje, in sicer: če je cesta plužena in odprta za avtomobilski promet, do 1.200.— din po tekočem km, če je plužena samo za promet z vprežno živino, pa do 700.— din po tekočem km izpluženega cestišča. Sredstva za navedeno pluženje bo zagotovil ObLO Idrija v proračunu za leto 1963 v okviru sredstev za vzdrževanje cest IV. reda. Stanovanja, s katerimi razpolaga ObLO Idrija, naj se porazdelijo takole: 1. veterinarju Petru Rojcu 2. Zdravstvenemu domu za potrebnega zdravnika 3. Svetu za šolstvo za prosvetnega delavca. Da bi pa čimprej izvršili prvotni sklep ljudskega odbora, na osnovi katerega bi pripadalo Svetu za šolstvo dvoje družinskih stanovanj, naj se prihodnje stanovanje, ki bo na razpolago ljudskemu odboru, dodeli Svetu za šolstvo. Razrešeni so bili: 1. Tov. Franc Štuein dolžnosti v. d. upravnika KZ Idrija ' 2. Franc Brence dolžnosti člana upravnega odbora Sklada za zidanje stanovanjskih hiš Idrija 3. Razrešeni so nekateri člani sveta zavoda za zaposlovanje delavcev Idrija: a) Milan Jeram, Tomšičeva 24, Idrija b) Vladimir Carl, IX. korpus 3, Idrija c) Francka Zaje, ETA Cerkno d) Ferdinand Velikajne, Lesna industrija Idrija e) Helena Kržišnik, Obč. komite ZKS Idrija 4. Franc Bezeljak dolžnosti predsednika upravnega odbora Dijaškega doma Idrija 5. Franc Kokošar dolžnosti člana upravnega odbora Dijaškega doma Idrija 6. Jože Gruden dolžnosti inšpektorja za delo pri ObLO Idrija 7. Marika Pok dolžnosti upravitelja Čipkarske šole v Idriji. Imenujejo se: 1. Inž. Anton Robič za direktorja Kmetijske zadruge v Idriji 2. Ivo Prelovec za člana upravnega odbora Sklada za zidanje stanovanjskih hiš Idrija 3. V svet zavoda za zaposlovanje delavcev se imenujejo: a) Mirko Zelene za predsednika b) Pavel Makuc za člana c) Silvo Mohorič za člana d) Stanko Trebše za člana e) Viljem Podobnik za člana. 4. Franc Kokošar za predsednika upravnega odbora Dijaškega doma Idrija 5. Adolf Golob za člana upravnega odbora Dijaškega doma ildrija 6. Lojze Jurjevič v svet radijske postaje Koper 7. V svet knjižnice so bili imenovani: a) Zinka Turk iz Idrije b) Vinko Bevk iz Idrije c) Denis Primožič iz Idrije. 8. Cveto Poljanec za inšpektorja za delo pri ObLO Idrija 9. Marija Troha za upraviteljico Čipkarske šole v Idriji 10. Jože Gruden v svet zavarovancev Zavoda za soc. zavarovanje Gorica — podružnica Idrija 11. V komisijo za ocenitev škode, ki jo je povzročila toča: a) Franc Kosmač za predsednika b) Franc Benčina za člana c) Janko Zgavec za člana 12. V komisijo za organizacijo zaključne svečanosti mandatne dobe ljudskega odbora so bili imenovani: 1. Janko Lukan iz Sp. Idrije 2. Srečko Poljanec iz Idrije 3. Mirko Tratnik iz Idrije Ločeni seji obeh zborov dne 24. 12. 1962: Sprejeto je bilo: 1. Poročilo k analizi periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za 9 mesecev 1962 in analiza periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za 9 mesecev 1962. 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku, ki se plačuje v sklad skupne rezerve občine Idrija za potrebe gospodarskih organizacij. 3. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1962, odlok o uvedbi občinske doklade za dohodke od samostojnih poklicev in drugega premoženja za leto 1962, odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno, odlok o občinskih taksah, odlok o dohodnini v stalnem znesku ter odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. 4. Odlok o začasnem financiranju proračunskih dohodkov in izdatkov občine Idrija za I. tro-mesečje 1963. 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča s pripombo komisije za gospodarstvo ob- činskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Idrija, da na podlagi uredbe o sredstvih za izplačevanje odškodnine za nac. najemne zgradbe in gradbena zemljišča določi skupni znesek v višini 3,900.000.— din, ki bo potreben za izplačilo odškodnine v letu 1963 ter izda Narodni banki nalog, da se ta znesek prenese iz stanovanjskega sklada na poseben račun. 6. Odlok o spremembi proračuna občine Idrija za leto 1962 z naslednjima pripomboma Komisije za gospodarstvo občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Idrija: a) Da se omogoči izplačilo novoletnih nagrad delavcem, ki so zaposleni na cestah IV. reda na območju občine in delavcem, ki so zaposleni pri čiščenju mestnih ulic, se predlog rebalansa proračuna izdatkov spremeni v toliko, da se znižajo izdatki na 5. delu (del prispevkov, ki so bili za novoletno nagrado predvideni v celoti) za 1,086.000.— din in poviša za isti znesek dotacija Komunalnemu zavodu Idrija, da krije novoletno nagrado v višini 922.405.— din in 17,65 °/o prorač. prisp. od izplačane nagrade 162.805.— din. b) Prav tako se osvoji predlog komisije, da se zniža 5. del (sredstva na prispevkih od plač uslužbencev sodišča) za 52.500.— din in poviša postavka proračunske rezerve za isti znesek, da se s tem krijejo izdatki za novoletno jelko. 7. soglasje k spremembi finančnega načrta Družbenega sklada za šolstvo občine Idrija za leto 1962 8. odlok o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov na območju k. o. Črni vrh, k. o. Zadlog, k. o. Lome in k. o. Godovič. 9. odlok o dopolnilni tarifi telefonske naročnine s pripombo, da podjetje PTT Gorica pobira naročnino po tem odloku, dokler ne bo zbralo 5,000.000 — din. 10. odlok o podelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem organov in zavodov ObLO Idrija 11. odlok o dopolnitvah odloka o voznih olajšavah na avtobusih za dijake srednjih in učencev osnovnih šol. • 12. odloča o preimenovanju Doma starih in onemoglih Idrija v Dom starih Idrija 13. sklep o uvedbi čipkarstva kot izbirnega predmeta na popolnih osemletnih šolah v Cerknem, Črnem vrhu in Sp. Idriji. 14. sklep o izplačilu premije kmetijski zadrugi Idrija za proizvedeno mleko na obratu Se-balk, s pripombo, da se premija izplača iz sredstev proračuna ObLO Idrija. 15. odločba o prenosu osnovnih sredstev in inventarja na Lekarno Idrija. 1. a) Potrdi se sklep delovnega kolektiva Trg. podjetja Vino Idrija z dne 10. 12. 1962 in delavskega sveta kolektiva Trg. podjetja Vino Gorica z dne 16. 12. 1962 o pripojitvi Trg. podjetja Vino Idrija k Trg. podjetju Vino Gorica z dnem 1. 1. 1963. b) Pripojeno podjetje preneha obstajati z dnevom pripojitve. c) Vino Gorica prevzame vse pravice in obveznosti pripojenega podjetja. d) Pripojeno podjetje mora z dnem pripojitve ustaviti prevzemno bilanco. e) Pripojitev se mora priglasiti v 15 dneh od dneva izdaje te odločbe Okrožnemu gospo- darskemu sodiščču v Kopru zaradi vpisa v register gospodarskih organizacij. 2. Potrdi se sklep delavskega sveta Avtopromet Idrija z dne 9. 12. 1962 in delavskega sveta avtoprevozniškega podjetja Avtoprevoz Tolmin z dne 26. 11. 1962 o pripojitvi podjetja Avtopromet Idrija k avtoprevozniškemu podjetju Avtoprevoz Tolmin z dnem 1. 1. 1963. Pripojeno podjetje preneha obstajati z dnem pripojitve. Avtoprevozniško podjetje Avtoprevoz Tolmin prevzame vse pravice in obveznosti pripojenega podjetja. Pripojeno podjetje mora z dnem pripojitve ustaviti prevzemno bilanco. Pripojitev se mora priglasiti v 15 dneh od dneva izdaje te odločbe Okrožnemu gospodarskemu sodiščču v Kopru zaradi vpisa v register gospodarskih organizacij. K navedeni pripojitvi se sprejme pripomba Komisije za gospodarstvo obč. zbora in zbora proizvajalcev ObLO Idrija, da bi bilo potrebno z novim podjetjem doseči dogovor, da se vsa motorna vozila idrijskega obrata registrirajo v Idriji, tako da se bo pristojbina za navedena motorna vozila stekala v cestni sklad ObLO Idrija. 3. Potrdi se sklep delavskega sveta podjetja »Transport« Cerkno z dne 15. 12. 1962 in delavskega sveta avtoprevozniškega podjetja Avtoprevoz Tolmin z dnem 26. 12. 1962 o pripojitvi podjetja Transport Cerkno k avtoprevozniškemu podjetju Avtoprevoz Tolmin z dnem 1. 1. 1963. Pripojeno podjetje preneha obstajati z dnem pripojitve. Avtoprevozniško podjetje Avtoprevoz Tolmin prevzame vse pravice in obveznosti pripojenega podjetja. Pripojeno podjetje mora z dnem pripojitve ustaviti prevzemno bilanco. Pripojitev se mora priglasiti v 15 dneh od dneva izdaje te odločbe Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Kopru zaradi vpisa v register gospodarskih organizacij. K navedeni pripojitvi se sprejme pripomba Komisije za gospodarstvo občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Idrija, da bi bilo potrebno z novim podjetjem doseči dogovor, da se vsa motorna vozila idrijskega obrata registrirajo v Idriji, tako da se bo stekala pristojbina za navedena motorna vozila v cestni sklad ObLO Idrija. 4. Mestni muzej Idrija ima pravico upravljanja SVPB »Franja« v Dol. Novakih pri Cerknem z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega naslova izvirajo. Vsi dohodki bolnice »Franja« se pri Narodni banki Idrija zbirajo na poseben račun in se smejo uporabiti samo za vzdrževanje in popravila bolnice. 5. Lekarni Idrija se za leto 1962 določi prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku v višini 100.000.— din. 6. Obrtnemu podjetju »Mesnine« Idrija se določijo za leto 1962 tele obveznosti do družbene skupnosti k pavšalnemu znesku: a) prispevek iz dohodka b) obresti od poslov, sklada c) prisp. v skupni rez. sklad č) prisp. v družb, invest. sklad 1,125.000.— din 368.000,— din 112.000.— din 753.000.— din Skupaj 2,358.000.— din 7. Vsa osnovna sredstva bivše GKPZ Idrija v sedanji vrednosti 39,714.583.— din naj se dodelijo KZ Idrija in KZ Cerkno. Razpoložljivo premoženje (likvidacijska masa) naj se prav tako dodeli KZ Idrija in KZ Cerkno in sicer po ključu z upoštevanjem doseženega prometa oz. dohodka v letu 1960: a) KZ Idriji b) KZ Cerkno 78% 22 °/o Obrtnemu podjetju »Mesnine« se priporoča, da nameni razliko sredstev med rednim in pavšalnim obračunom v približnem znesku 2,476.000.— din investicijam v klavnici. Potrdi se likvidacijska bilanca bivše GKPZ Idrija. Razrešijo se člani likvidacijske komisije. 8. Za elektrifikacijo zaselka Celo pri Cerknem se najame od KZ Cerkno posojilo v višini 800.000.— dinarjev z rokom vračila 2 let ter 6 °/o obrestno mero. 9. Za pomoč Elektrifikacijskemu odboru Jagršče pri zamenjavi generatorja na lokalni električni centrali se najame od KZ Cerkno posojilo v višini 335.000.— dinarjev z rokom vračila 2 let ter 6 °/o obrestno mero. 10. KZ 'Idrija se izda garancijska izjava za posojilo iz sredstev Komunalne banke Gorica v znesku 3,060.113.— dinarjev za nabavo mehanizacije, z odplačilnim rokom 8 let ter 2 °/o obrestno mero. 11. Izda se garancijska izjava skladu za šolstvo ObLO Idrija za posojilo iz sredstev Komunalne banke Gorica v znesku 18,000.000.— in sicer 12,000.000.— din za obratna sredstva ter 6,000.000.— din za osnovna sredstva (investicije) z odplačilnim rokom do 31. 3. 1963 ter 6 °/o obrestno mero. 12. Za postavitev družinskih stanovanjskih hiš in za funkcionalno zemljišče k hišam se dodelijo: — Karlu Bizjaku iz Idrije, Kap. Mihevca 6, del parcele 1276, vpisane v z. k. vi. št. 202 — k. c. mesto Idrija, ki se vzame iz posesti Jožeta Kosa iz Idrije, ul. Otona Župančiča 14; — Bogomiru Seljaku iz Idrije, Rudarska 33, del parcele 1281, vpisane v z. k. vi. št. 214 k. o. mesto Idrija, ki se vzame iz posesti Ivane Vončina iz ildrije, Gregorčičeva 4; — Ivanu Velikajnetu in Jožetu Bončini iz Idrije, Rudarska 43, del parcele 1478, vpisane v z. k. vi. 412 k. o. mesto Idrija, ki je družbena lastnina; — Občinskemu ljudskemu odboru Idrija — za park stavbno parcelo 14 in zemlj. pare. 20, vpisani v z. k. vi. št. 92 k. o. mesto Idrija, ki se vzameta iz posesti Jožefe Uršič iz Idrije, Prelovčeve 9. 13. Privoljuje se, da se spremenita odločbi: — Poverjeništva za kmetijstvo OLO Idrija z dne 31. 8. 1951 št. 787/1, o odvzemu zemljišča po zakonu o agrarni reformi Pavlu Gantarju iz Godoviča; — Sveta Komisije za nacionalizacijo pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS v Ljubljani z dne 31. 10. 1960, št. 04-1723/60 o nacionalizaciji poslovnih prostorov v hiši št. 47 v Črnem vrhu nad Idrijo, last Marije Rudolf. 14. Dovoli se poprava pomotnega vpisa v zemlj. knjigi pri parcelah 17/1 in 17/2 k. o. Zakriž; 15. Dovoli se zamenjava enakovrednih nepremičnin: — pare. 93 njiva k. o. Ledine, ki je družbena lastnina, za enako površino pare. 87 iste k. o., last Marije Jesenko, roj. Cadež iz Ledin 6; — pare. 301/17 travnik k. o. Labinje, ki je družbena lastnina, za pare. 162/1 travnik, last Rozalije Savli pok. Ivana iz Poljane 1. 16. Kmetijski zadrugi Idrija se dodeli v uporabo zemlj. pare. 298 njivo, vpisano v z. k. vi. 164 k. o. Sp. Idrija, za nasad črnega ribeza. 17. V družbeno lastnino se sprejme pare. 563 travnik, vpisano v z. k. vi. št. 41 k. o. mesto Idrija, ki jo daruje Marija Zazula iz Idrije, Studentovska ul. 9. Skupna seja obeh zborov dne 11. 1. 1963 Na skupni seji so odborniki razpravljali o poročilu komisije za statut občine Idrija. Ločeni seji obeh zborov dne 11. 1. 1963 1. Ustanovljeno je bilo podjetje Tovarna kolek-torjev v Idriji. 2. Sprejet je bil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o notranji organizaciji upravnih organov ObLO 'Idrija. Za šefa odseka za notranje zadeve pri ObLO Idrija je bil imenovan tov. Ivan Cuk. Tov. Ivan Čuk je bil pooblaščen, da odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti organa za notranje zadeve. 3. V stanovanjski stavbi, ki jo gradi v Ljubljanski ulici v Idriji Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Idrija, se odkupita dve garsonjeri, in sicer ena za potrebe tov. Tomaža Marušiča — sodnika Okrajnega sodišča v Idriji, eno za potrebe tov. Mimice Puhek, ki je trenutno na šolanju. GASILSTVO LETNI OBRAČUN IDRIJSKEGA DRUŠTVA Idrijski gasilci so podajali obračun za preteklo leto na rednem letnem občnem zboru 27. januarja. Bil je to prvi občni zbor, ki je zbral vse gasilce našega mesta po lanski združitvi v skupno društvo »Mesto-rudnik«. Združitev vseh sil se je dobro izkazala že v prvem letu, saj je bila pripravljenost gasilcev za hiter nastop v vseh primerih naravnost vzorna. Vedno sta bila pripravljena tudi oba avtomobila in vse potrebno orodje. To se je pokazalo pri začetnem požaru v kabini strojne črpalnice v topilnici, kjer je bil ogenj pogašen takoj in je bila škoda minimalna. Zaradi nagle intervencije pri požaru v stanovanju Konrada Zajca na Trgu 1. maja je 25 gasilcev lahko pogasilo samo z ročnimi gasilnimi aparati. Še večja spretnost in naglica pa se je pokazala julija pri požaru v iZavratcu, kjer je gorel kozolec in kamor se je odpeljalo 32 gasilcev. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje otežkočeno, vendar so rešili sosednjo stavbo, ki so jo plameni že resno ogrožali. Naša desetina se je zelo dobro izkazala tudi pri gašenju velikega požara v parketarnici na Colu v avgustu, kjer so naporno in nepretrgoma gasili in reševali dobre tri ure. Društvo šteje 54 članov vseh starosti in so razdeljeni v 3 desetine in v eno rezervno desetino ter so pripravljeni, da nastopijo že v nekaj minutah po sireninem klicu. Med letom so imeli 2 teoretični vaji in 18 praktičnih z 82 %> udeležbo. Pri preurejanju doma so opravili 638 prostovoljnih delovnih ur. Pri nadaljnjih preureditvah pa je nujno, da stanovanjske prostore, ki jih sedaj upravlja stanovanjska skupnost, prevzame društvo, ki bo lahko naselilo v svoja stanovanja aktivne gasilce in s tem še povečalo svojo udarnost. Društvo je bilo zelo aktivno tudi pri ostali dejavnosti, ki je prišla posebno do izraza v hudi jesenski suši, ko je bilo treba prevažati vodo za rudnik, mlekarno v Godoviču, za Kmetijsko zadruga v hlevu v Črnem vrhu ter tudi pitno vodo v Predgriže, na Gore in v Idrijski log. Značke za dolgoletno službovanje so prejeli: Franc Močnik za 30 let, Feliks Vončina, Josip Reven, Stanko Krapš in Franc Tušar pa za deset let. Nadzorni odbor je imel nekaj stvarnih pripomb glede vodstva blagajne, urediti ga bo moral upravni odbor, ki bo ostal isti tudi za naslednjo poslovno dobo. Pri volitvah so izvolili samo 5 delegatov za občinsko gasilsko konferenco. Mnogo razprave je bilo tudi o hiši Fanči Grošljeve, ki stoji tik ob gasilskem domu in v katero se je naselila nevarna goba, ki je vse lesene naprave tako rekoč že uničila in sedaj ogroža sosednje stavbe in seveda tudi gasilski dom. Stavbo bo treba požgati in s tem uničiti nevarno okužbo. Ker je celotni občni zbor prevejala zavest o močni utrditvi društva in o najboljših izgledih za nadaljnjo rast njegove pripravljenosti ob vsaki nevarnosti, smo dobili vtis, da je naša varnost v dobrih rokah požrtvovalnih gasilcev. S. L. IZPRED NAŠEGA SODIŠČA M. M. in K. S., oba iz okolice Livna v Bosni, sta brez pravice trgovanja v drugi polovici septembra lanskega leta preprodajala na območju Spodnje in Srednje Kanomlje blago za moške obleke in ženske ter moške zapestne ure. Ure sta nabavila v Zagrebu po 4.000,— oziroma po 5.000 din ter jih nato prodajala po 7.000.— din. Blago v trimetrskih kosih sta nakupila v Ljubljani od din 2.790.— do 3.990.— din za kos, ter jih nato prodajala po 10.000.— din. Po zaslišanju številnih prič, ki jim je bilo ponujeno blago in ure, je sodišče oba obtoženca spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja nedovoljene trgovine in ju kaznovalo na mesec dni zapora vsakega, ter z istočasnim izrekom varnostnega ukrepa odvzema predmetov namenjenih za kaznivo dejanje s tem, da jim je odvzelo skupno štiri zapestne ure in osem trimetrskih kosov blaga. Pri obeh obdolžencih je sodišče upoštevalo kot obtežilno okolnost zavrženost njihovega ravnanja, ko sta hotela na račun naivnih ljudi, ki so jima nasedli, priti do lahkega zaslužka, kot olajševalno pa, da nista bila do strank, ki sta jih vabila v kupčijo, vsiljiva. K. N. iz Podpleč in V. P. z Gornjih Novakov sta v kazenskem postopku zoper J. A. iz Podpleč zaslišana kot priči, krivo izpovedala, a svojo krivo izpoved še pred izdajo dokončne odločbe prostovoljno preklicala, s čimer sta zakrivila kaznivo dejanje krive izpovedi in ju je sodišče kaznovalo na 10.000.— din denarne kazni. Sodišče je obema odložilo izvršitev kazni pod pogojem, da v enem letu ne storita novega kaznivega dejanja. Ker je oba napeljal h kaznivemu dejanju J. A. iz Podpleč, ga je sodišče v istem postopku kaznovalo kot napeljevalca h kaznivemu dejanju krive izpovedi na 25.000.— din denarne kazni, plačljive v roku treh mesecev. Pri izreku gornjih kazni je bila pri prvih dveh upoštevana kot olajševalna okolnost, da sta podala krivo izpoved iz obzirnosti do tretjega obtoženca iz dobrih sosedskih odnosov. Pri tretje-obdolženim J. A. se je upoštevala kot obtežilna okolnost, da je prva dva nagovoril in ju skušal preslepiti s tem, da če bosta krivo izpovedala, ne bo kaznovan in da bo v obratnem primeru tako vse posledice nosil sam. Z izrekom te kazni je bil namen sodišča poleg poboljšan j a storilcev še preprečiti tovrstno družbi nevarno delovanje, ter vplivati na družbeno disciplino državljanov, zlasti pa tistih, ki nastopajo pred raznimi organi kot priče. Ker je lovil na tujem lovišču in pri tem odstrelil jelena vrste »Axsis«, je sodišče kaznovalo Justina Rupnika na tri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let in pri tem upoštevalo kot olajševalno okolnost, da obtoženi še ni bil kaznovan in da je uplenjeno divjad prijavil in izročil lovski družini, ter da ni bila povzročena lovišču nobena večja škoda, ker je šlo za degenerirano žival. Pavel Bratina je z malomarno vožnjo na motornem kolesu ogrožal javni promet in povzročil s tem nevarnost za premoženje in ljudi, zaradi česar mu je bil izrečen sodni opomin in varnostni ukrep z odvzemom vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. Obdolženi je povpročil manjšo prometno nesrečo na cesti med Idrijskim logom in Črnim vrhom. Kari Likar je razžalil uslužbenca Ljudske milice med opravljanjem službene dolžnosti, za kar je bil obsojen na mesec dni zapora. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo kot obteževalno okolnost, da je bil obtoženi zaradi takšnih izpadov že večkrat kaznovan in da je nagnjen k podobnim izgredom. Trgovski poslovodja Rafael Gorjup je nevestno posloval in povzročil z takšnim ravnanjem za okrog 351.000.— din škode trgovskemu podjetju »Izbira«. Obsojen je bil na 50.000 din kazni, na prepoved opravljanja poklica trgovskega poslovodja za dobo enega leta ter povrnitev vse nastale škode podjetju. Sodišče je pri odmeri kazni obdolžencu upoštevalo kot olajševalno okolnost sodelovanje v NOB in da je oče dveh nepreskrbljenih otrok. Ker je pri prepiru z lastnim sinom segel po vilah in ga s tem ogrožal z nevarnim orodjem, je sodišče kaznovalo Martina Brenceta na 8.000.— din denarne kazni in pri tem upoštevalo kot obtežilno okolnost nevarnost orodja, s katerim je bilo ogroženo sinovo življenje, kot olajševalno pa, da je bil obdolženec zaradi otrokovih izpadov močno razdražen, in pa njegovo starost. Alojz Kogej je z vožnjo proti predpisom ogrožal javni promet s tem, da je z vožnjo v Tomšičevi ulici podrl pešca. Obsojen je bil na 14.000 denarne kazni in na plačilo stroškov kazenskega postopka. Jakob Kumar je v pijanem stanju z mopedom povzročil na cesti Spodnja Idrija—Zelin manjšo prometno nesrečo, pri čemer je ogrožal življenje svojega sopotnika. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca zapora — pogojno na dobo treh let. Slavko Vrus in Anton Car sta bila sokriva prometne nesreče na cesti Godovič—Hotedršica, pri čemer je bilo ogroženo življenje Vrusovega sopotnika. Antonu Caru, ki je vozil brez predpisane luči in s tem povzročil nevarnost na cesti, je sodišče izreklo sodni opomin, Slavka Vrusa pa je obsodilo na dva meseca in 15 dni zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za dobo treh let, ker je predrzno vozil pijan po cesti z dokaj nevarnimi prometnimi pogoji. Lovrenc Bonča je v tujem lovišču odstrelil in si prisvojil srno, zaradi česar je bil kaznovan na mesec in 15 dni zapora. Kot olajševalno okolnost je sodišče upoštevalo obtoženčevo skesanost za storjeno dejanje in da do sedaj še ni bil kaznovan. Alojz in Marija Vidmar sta hudo zanemarjala in grdo ravnala z lastnimi otroki Ljubico, Fra-njom in Slavkom. Prvoobdolženi je Slavka privezoval k ograji in k štedilniku, ga pretepal in mazal s človeškim blatom, drugoobtoženka pa je kot mati teh otrok dopustila, da so živeli v skrajno umazanih, človeku nedostojnih in sramotnih pogojih. V zvezi s sodbo Okrožnega sodišča Gorica je bil prvoobtoženi obsojen na 6 mesecev zapora, drugoobtožena pa na 4 mesece zapora. Vinko Tušar je v pijanem stanju zažgal senik v Zakojci, s čimer je povzročil nevarnost premoženja s splošno nevarnim dejanjem. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece zapora ter mu istočasno izreklo varnostni ukrep zdravljenja proti alkoholu za dobo treh mesecev. Ivana Makuc je kradla denar in druge predmete potrošnikom in trgovinam po trgovskih lokalih v 'Idriji. Sodišče jo je spoznalo za krivo za kaznivo dejanje tatvine in jo obsodilo na tri mesece zapora pogojno za dobo dveh let, upoštevajoč pri tem, da do sedaj še ni bila kaznovana in da je mati nedoraslih otrok. NOVICE IZ BOLNIŠNICE ZA DUŠEVNE BOLEZNI Dne 10. marca so imeli v idrijski bolnišnici za duševne bolezni veliko slavje, ko so odprli nove oddelke delovne terapije. Praksa je privedla ravnateljstvo bolnišnice do spoznanja, da je mogoče dosegati največje uspehe pri pacientih z zaposlitvijo pri različnih delih, zato pa so potrebne delavnice, ki so jih uredili v zadnjem traktu. Ob tej priliki nam je šef bolnišnice dr. Mi-klavčič obljubil, da nam bo napisal daljšo razpravo o delu v tej humanitarni ustanovi, ki bo prav gotovo zanimala širši krog naših bralcev in smo se torej na tem mestu omejili samo na registracijo tega dogodka. V tem času je zaradi odhoda na novo službeno mesto zaptistil bolnišnico zdravnik dr. Rožič, ki je odšel v Portorož. Ob odhodu se je želel zahvaliti vsem Idrijčanom za gostoljubje, ki ga je užival v našem lepem mestu. TEHNIKA LETNI OBRAČUN RADIO-KLUBA Predsednikovo poročilo je posredoval podpredsednik Izidor Žakelj, ki je predvsem obravnaval novo zgrajeno kočo na Vojščici, o kateri smo že poročali. Že lani so iz nje vzpostavili 517 zvez na UKV z raznimi postajami iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Nemčije in San Marina. V republiškem tekmovanju Srbije so dosegli 14. mesto, v tekmovanju SRKB v marcu pa 9. mesto, v poznejših tekmovanjih pa so se povzpeli na 8. mesto. Njihov trud, ko so morali gaziti tudi po globokem snegu, je bil poplačan s tremi diplomami. Sedaj pripravljajo v koči še priključek za kratkovalovno postajo. Kratkovalovna postaja v klubu je bila bolj aktivna in je vzpostavila 1880 zvez z domačimi in tujimi radioamaterji, čeprav je bila postaja trikrat v popravilu. Število članov kluba, 17 operaterjev I., XI. in III. klase, pa je vsekakor prenizko. Zato so med letom priredili tečaj za mladino, ki pa žal ni uspel. Krivda je tudi v dejstvu, da mora klub uporabljati neprimerne in vlažne kletne prostore, kjer imajo poleg oddajnikov tudi delavnico in v njej ni bilo mogoče držati pravega reda. Zastopnik Zveze radioamaterjev sekretar Oto Hudeček je najprej poudaril slabo stran dela v klubu, ker manjka poročilo o delu z mladino in pionirji, pa tudi stike z JLA bodo morali poglobiti. Tudi o svojem delu bodo morali več poročati. Odstraniti bodo morali tudi vsa nesoglasja, ki se od časa do časa pojavijo v klubu, in se čim temeljiteje pripraviti na razna tekmovanja, kjer bodo lahko dosegli mnogo večje uspehe. V delovni program za leto 1963 so si postavili predvsem dokončanje vseh del v koči na Vojščici, nabavo trošenih elektronk in izboljšanje pogojev za delo v klubu ter organizacijo tečajev za mladino. Nato so soglasno izvolili 7-članski upravni odbor s predsednikom Francem Bezeljakom, tajnikom Mirkom Sebenikom, blagajničarko Miro Murovec, šefom UKV sekcije Pavlom Pivkom in šefom PPS Izidorjem Zakljem. S. L. TELESNA VZGOJA Smučanje MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE MLADINCEV IN PIONIRJEV V LOGATCU Dne 20. januarja je odšla 10-članska ekipa našega društva v Logatec, kjer je dosegla zelo dobre uspehe med tekmovalci iz petih sosednih društev. Med mladinci je dosegel v slalomu prvo mesto Peter Poljanšek s časom 42,7. Boris Jordan je bil tretji s časom 45,9, Milan Jurjavčič pa peti s časom 47,8. V smuku je bil drugi Milan Jurjavčič s časom 14,3, tretji Peter Poljanšek s časom 14,8 in 6. Boris Jordan s 15,2. Pri skokih je bil Marjan Alič tretji (16,5, 17 m), Peter Poljanšek pa je bil peti (15,5, 16,5 m) na dvajsetmetrski skakalnici. Starejši pionirji: v slalomu je bil prvi Igor Božič s 34,4, tretji je bil Milan Miklavič z 38, peti pa Miloš Poljanšek s 40,1. V smuku je bil prvi Miloš Poljanšek z 10,9, drugi Igor Božič z 10,9 in četrti Milan Miklavčič z 11,8. Pri tekih je bil prvi Franc Alič s 7,26 za dve minuti pred drugoplasiranim. Slabši uspeh smo dosegli samo v skokih, kjer je bil Jure Lapajne šele šesti. Pri mlajših pionirjih je sodeloval samo Emil Karuzo, ki je v smuku in slalomu dosegel častno tretje mesto. Organizacija je bila zelo dobra, Logatčani so bili tekmovalcev iz Idrije zelo veseli in so obljubili, da bodo obisk vrnili ob prvi priliki. Meddruštveno tekmovanje v Starem trgu dne 27. januarja 1963. Udeležba je bila približno ista kakor prejšnjo nedeljo v Logatcu, le da so sodelovali tudi Postojnčani. Naša ekipa je štela 6 tekmovalcev. Med člani je dosegel Dušan Poljanšek 2. mesto v slalomu, tretje v smuku, v kombinaciji pa drugo mesto. Dimitrij Zigon je bil v slalomu 4., pri smuku pa je zlomil smučko. Med mladinci je v slalomu dosegel prvo mesto Peter Poljanšek, drugo mesto v smuku in prvo v kombinaciji. Boris Jordan je bil v slalomu in smuku 4., v kombinaciji pa drugi. Pionirska ekipa na republiškem prvenstvu v Tržiču: sestavljali so jo trije starejši pionirji in dva mlajša. Starejši pionirji so imeli med tekmovanjem izredno smolo. Miloš Poljanšek je med veleslalomom podrl žensko, ki je prečkala progo, Julijan pa je med tekmovanjem dohitel pred-vozača in se tako nerodno zapletel z njim, da sta oba zdrknila med zadnja mesta. Med mlajšimi pionirji je bil Boris Kržišnik 27., Silvij Velikajne pa 31. med 140 tekmovalci. Smučarski tečaji med zimskimi počitnicami: Smučarski klub je med zimskimi počitnicami priredil 3 smučarske tečaje za pionirje in pionirke; udeležilo se jih je okoli 60 pionirjev in žal samo 8 pionirk, kar kaže, da bomo v smučanju imeli tudi še nadalje šibko točko prav pri nežnem spolu. Čudno je bilo pri tem, da so morali tečaje voditi kar trije zunanji učitelji, ko bi človek pričakoval, da bodo idrijski smučarski učitelji vadili izven Idrije! Kljub temu je bil uspeh zelo dober. Ob koncu tečaja je bilo tekmovanje, kateremu se je pridružilo tudi nekaj smučarjev izven tečaja. Uspehi so bili naslednji: med člani je bil v slalomu prvi Dušan Poljanšek s časom 46,1, drugi Dimitrij Zigon, tretji Peter Poljanšek in četrti veteran Vlado Miklavič. Med mladinci je bil prvi Evgen Lazar s 1.02,2, drugi Igor Božič, tretji Zmago Likar. Starejši pionirji na isti progi: 1. Miloš Poljanšek s časom 55,4, drugi Silvij Velikajne, tretji Boris Kržišnik. Mlajši pionirji: 1. Drago Nanut z 1,15, drugi Milan Miklavič in tretji Leo Djokov. Zanimivo je, da so starejši pionirji tečajniki dosegali boljše čase kakor večina članov in mladincev. 12 najboljših pionirjev je nato odšlo na tekmovalni tečaj na Laznah v Trnovskem gozdu, kjer so imeli priliko, da so uživali blagodat žičnice, s katero so se dnevno prevozili tudi po štiri-desetkrat! Vse to nam kaže, da bi lahko v Idriji že v nekaj letih vzgojili odlične smučarske tekmovalce, ker nam rezultati kažejo, da mladi mnogo obetajo in tudi že danes dosegajo odlične uspehe! Vzpon našega Andreja Erjavca. Na tega tekmovalca smo postali pozorni že pred leti, ker je mnogo obetal. Večino naših pričakovanj je izpolnil že letos. Od 20. do 30. dec. je bil na skupnem treningu najboljših jugoslovanskih tekačev. Dne 6. januarja je na mednarodnem tekmovanju v Bohinju dosegel 24. mesto in pustil za seboj 3 Avstrijce in 2 Poljaka. Dne 20. jan. je sodeloval na republiškem tekmovanju v klasičnih disciplinah na Bledu, kjer je bil v teku na 15 km 11. Največji uspeh pa je dosegel na Igmanskem maršu v Bosni na 30 km, kjer je dosegel prvo mesto s časom 1,41,44 ter pustil za seboj vse jugoslovanske favorite. S tem je tudi največ pripomogel k zmagi slovenske ekipe. Od tu je šel naravnost v Makedonijo na tekmovanje za Mavrovski memo-rial, kjer je dosegel 3. mesto prav tako v teku na 30 km, drugi najboljši čas v štafeti naše republike, ki je zmagala. Dne 14. in 17. febr. je sodeloval na državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Mrkopolju (Gorski Kotar), kjer je bil na 30 km osmi, na 15 km pa dvanajsti. Zeli se posvetiti tudi mladini, zato se je udeležil tečaja za smučarske vaditelje v Kranjski gori. Ker pa je fant še mlad in resen, smo prepričani, da bo prihodnje leto dosegel tudi kot tekmovalec še večje uspehe. Idrijski športniki mu k dosedanjim uspehom iskreno čestitajo! Srednješolsko smučarsko prvenstvo v Idriji dne 13. febr. pomeni za Idrijo pravzaprav velik neuspeh in blamažo! Tekmovanje je bilo dodeljeno v 'Idrijo prav z namenom, da bi bila udeležba čim številnejša. Zgodilo pa se je, da je naša gimnazija poslala samo 3 tekmovalce, ki pa so morali opraviti tudi šolsko obveznost. Krivcev ne bomo iskali, vsekakor pa se nekaj podobnega ne sme več zgoditi! Nič čudnega, če so vse diplome in pohvale, ki bi lahko v celoti ostale v Idriji, odšle večinoma v Postojno in delno v Tolmin. O rezultatih v našem listu nimamo drugega poročati, kakor da se je idrijska gimnazija izkazala kot najslabši srednješolski zavod v smučanju. Okrajno primorsko smučarsko prvenstvo je bilo letos v Lokvah 16. in 17. februarja. Iz našega mesta je sodelovalo 36 tekmovalcev. Dosegli so najboljše uspehe posebno v alpskih disciplinah, v tekih pa moramo zaznamovati celo vidno nazadovanje. Člani: 3. mesto Sulgaj, pri mladincih 1. mesto Ivan Alič, pri mlajših mladincih 1. mesto Jure Lapajne in tretje mesto Franc Alič. Pri star. pionirjih je bil prvi Darko Lapajne. V smuku med člani: 1. Ivan Ferjančič, 3. Ivan Logar; med ml. mladinci: 1. Boris Jordan; starejši pionirji: 1. Boris Troha, 2. Julijan Vidmar, 3. Miloš Poljanšek; ml. pionirji: 1. Milan Miklavič, 2. Silvij Velikajne. Slalom člani: 1. Peter Logar, 2. Ivan Logar, 3. Ivan Ferjančič. Star. mladinci: 1. Dušan Poljanšek, 3. Peter Poljanšek. Ml. mladinci: 1. Boris Jordan. Star. pionirji: 1. Miloš Poljanšek, 2. Julijan Vidmar, 3. Boris Troha. Ml. pionirji: 1. Boris Kržišnik, 2. Milan Miklavič. Skoki — člani: 2. Branko Poltrini; ml. mladinci, 2. Marijan Alič, 3. Ivan Šinkovec. Ekipno je bila Idrija še vedno daleč pred vsemi ostalimi primorskimi klubi, vendar imamo vtis, da se razdalja manjša iz leta v leto. Tu pogrešamo predvsem naš nežni spol, ki, kakor vse kaže, se za smučanje sploh ne misli zanimati. Zimski pohod po stezah IX. korpusa je bil 3. marca. Zaradi velikih stroškov se tega tekmovanja naše društvo ni moglo udeležiti. Odšla sta samo naš smučarski veteran Vlado Miklavič, ki je dosegel pri starejših članih v slalomu 1. mesto, in njegov sin Milan, ki je v skupini mladincev prav tako dosegel v slalomu častno tretje mesto. Skakalne tekme v Logu pod Mangartom so bile dne 10. marca. Ker je bilo zelo slabo vreme in so morale doma odpasti celo občinske smučarske tekme, je odšel v Log samo Branko Poltrini, ki je dosegel med člani 1. mesto. Meddruštveno tekmovanje v smuku na Livku je bilo dne 17. marca razpisano kot mednarodno tekmovanje, vendar so italijanski tekmovalci odpovedali. Rudar tudi tokrat ni mogel kompleten na tekmovanje zaradi finančnih razmer in so odšli samo posamezniki. Pri starejših članih je zopet zmagal Vlado Miklavčič, pri članih Ivo Logar, njegov brat Peter je bil sedmi, naš tekač Andrej Erjavec pa je bil 14., ker to pač ni njegova disciplina. Pri mladincih je Dimitrij Zigon zasedel drugo mesto. Sankanje Sankači so imeli letos zelo pestro sezono, zato bomo navedli samo najvažnejše rezultate. Sodelovali so na vseh najvažnejših meddruštvenin in mednarodnih tekmovanjih v naši državi. Na mednarodnem tekmovanju v Bohinju, 11. febr. je Silvij Gosler dosegel svoj največji uspeh z zmago nad vsemi slovenskimi in avstrijskimi sankači. Tudi ostali so bili zelo dobri, tako da je naša ekipa zasedla častno tretje mesto, čemur je prispevala svoj delež tudi Metka Zigon s tretjim mestom med članicami. Dne 18. febr. so odprli sankaško progo s Ta-lerja do Pringlna z društvenim tekmovanjem. Sodelovalo je 28 tekmovalcev. Med člani je bil zopet prvi Silvij Gosler, ki je dosegel tudi prvi rekord proge s časom 3.41.1. Drugi je bil Ivan Miklavčič s 4,01,1, tretji pa Toni Kašpirc s 4,02. Med članicami je bila prva Metka Zigon s časom 4.29.8, druga Marija Vončina s 4,49.6. Mladinci so imeli samo en tek, zmagal je Ivan Se-