POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 99 TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 3. maja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1.— Težišče zanimanja na Sredozemlju Važni ukrepi zaveznikov za vsak primer razširitve vojne na Sredozemlje — Pripravljenost v Egiptu in na Bližnjem vzhodu — Neposredna nevarnost je baje minila — V Londonu pa vendarle pravijo, da so italijanski pogoji za sporazum nesprejemljivi LONDON, 3. maja. Reuter. Izjave odgovornih italijanskih osebnosti in pisanje italijanskih listov, oboje je v zadnjem času zavzelo tak obseg in značaj, da sta vladi Anglije in Francije bili prisiljeni seči po določenih ukrepih previdnosti za vsak primer. Angleška vlada jp izdala naredbo, po kateri se ves trgovinski promet usmeri namesto čez Sredozemsko jnorje okoli Afrike. Obenem je bila zbrana večina zavezniškega bojnega brodovja v Sredozemlju, in sicer v prvi vrsti v vzhodnem delu. Velike angleške in francoske’ bojne edinice so že priplule v Aleksandrijo v Egiptu. Mimo tega se je pospešilo dovažanje zavezniških čet iz dominionov In kolonij v Suez, Palestino, Egipt in Sirijo. Angleška in francoska vlada sta Izdali te ukrepe izključno le v obrambne namene, ker sami s svoje strani nimata prav nobenih namer izzvati kak spopad z Italijo, ampak sta nasprotno trdno prepričani, da se dajo vsi spori z njo na miren način urediti in odstraniti. KAHIRA, 3. maja. Reuter. Zaradi napetosti, ki je nastala na Sredozemlju, je izdala eglptska vlada po vsem Egiptu, posebno pa na mejah, nujne ukrepe pripravljenosti za vsak primer. Ti ukrepi so bili izdani v zvezi z angleškim sklepom, da se trgovinski pomorski promet usmeri namesto po Sredozemskem morju okoli Afrike. Kljub napetosti pa vlada v Egiptu popoln mir in ni opažati nikjer nobenega vznemirjenja. Ta mir ustvarja predvsem zavest, da so v bližini zbrane velike zavezniške čete In da križari pred Egiptom zavezniško vojno brodovje. Neposredna nevarnost odstranjena RIM, 3. maja. Ass. Press, V zadnjih dneh Je dosegla napetost na Sredozemlju svoj višek in je vodila pred dvema dnevoma do skrajno pesimističnega presojanja položaja. Nekateri so pričakovali, da je spopad tudi na tem področju samo še vprašanje nekaj dni ali morda samo ur. Posebno važni sklepi so se pričakovali od seje italijanske vlade dne 1. trn. Toda še pred sejo se je izvršila intervencija hkratu s treh strani: Amerike, Vatikana in Anglije. Ameriški veleposlanik Wi|liam Philips je obiskal najprej Mussolinjia in mu sporočil važne odločitve svoje vlade glede na nastali položaj, včeraj pa je Philips obiskal še zunanjega ministra grofa Ciana. Včeraj ja dalje obiskal grofa Ciana angleški veleposlaniški namestnik sir Noel Charles, a posredoval je, kakor se Je izvedelo, tudi Vatikan. 0 intervencijah omenjenih diplomatov po nalogih njihovih vlad ni bilo mogoče Izvedeti nobenih podrobnosti, v diplomatskih krogih 'se je pa vendar razširila vest, da je ameriški veleposlanik obvestil Mussolinija, da Amerika ne bi mogla ostati indiferentna, ako bi se vojna razširila tudi na Sredozemlje. Po vseh teh Intervencijah sodijo nekateri, da je neposredna nevarnost za spremembo polažaja na Sredozemlju odstranjena. Položaj pa še vedno ni razčiščen ki RIM, 3. maja. Ass. Press. Italijanska [ vendar go bile izdane razne odredbe, vlada ni sprejela, vsaj kolikor je bilo mo- dokazujejo, da hoče biti Italija še bolj pri-goče Izvedeti, nobenih usodnih sklepov, | prpvljena, kakor je bila doslej. Med dru- gim je uveden tudi davek na vojne dobič ke, ki dosega v nekih primerih celo 60 odstotkov. Na drugi stran! je pa treba omeniti, da je zlasti italijanska bojna mornarica že nekaj časa v stalni pripravljenosti In na vajah, iz katerih bi mogla vsak tre- nutek v primeru potrebe preiti v akcijo. V zadnjih 24 urah ni mogoče opaziti ničesar, kar bi dajalo povod za pesimistično presojanje položaja, vendar situacija še ni prečiščena In bi to izboljšanje moglo biti tudi samo začasno. Italijanski pogoji nesprejemljivi LONDON, 3. maja. United Press. Angleški listi objavljajo verzijo o pogojih, pod katerimi bi bila Italija pripravljena pogajati se z zavezniki. Ti pogoji naj bi bili: 1. Revizija italijanskega položaja na Sredozemlju; 2. garancije, da italijanski interesi na Balkanu ne bodo ovirani po zaveznikih; 3. garancije, da zavezniki ne bodo zahtevali odstranitev sedanjega nacionalističnega režima v Nemčiji in ne razkosanja Nemčije; 4. garancije, da italijanska trgovina na morju ne bo ovirana po zavezniški blokadi. Listi pripominjajo k tem«, da so ti pogoji za zaveznike absolutno nesprejemljivi. Ako bi sprejeli pr>a> zahtevo, bi to pomenilo odstop raznih ozemelj Italiji s strani Francijo. Po drugi zahtevi bi morali zavezniki opustiti vse svoje interese na evropskem jugovzhodu in tudi v Turčhi Po tretji zahtevi bi se morali odpovedali glavnemu cilju, zaradi katerega so stopili v vojno. Po četrti zahtevi bi morali prepustiti Italiji, da svobodno posreduje Z4 Nemčijo in jo zalaga brez kontrolo z vsem potrebnim blagom iz tujine. Z ozirom na to, da so ti pogoji absolutno nesor-Jiemijivi, vlada tu zopet pesimistično presojanje položaja. Ameriške informacije in komentarji WASHINGTON, 3. maja. Havas. Smatrajo, da je diplomatski korak USA pri italijanski vladi nastopil neposredno po govoru Chamberlaina o umika zavezniških čet iz srednje Norveške. Diplomatska intervencija Amerike je logično nadaljevanje političnega programa, ki ga je zadala washinstonska vlada na čelu z Rooseveltom že od početk sedanje vojne. Poiitika USA je naklonjena italijanski nevtralnosti, toda, če bi se Italija spustila v vojno na strani Nemčije, bi se ameriški nevtralnostih zakon takoj uvedel iud» zanjo. Prekinitev trgovinskih odnošajev med USA in Italijo bi pa znatna okrepila efekt zavezniške blokade. PARIZ, 3. maja. Havas. Po razgovoru, ki ga je imel italijanski poslanik v Wa- Nemci zagospodarili nad južno Norveško Dosegli so zveze med Oslom in Trohdhjomom in med Oslom in Bergenom — Angleži so izpraznili Andalsnes in vse postojanke južno od Trondhjema — Fronta se razvija sedaj severno od Trondhjema NEMŠKO POROČILO BERLIN, 3. maja. DNB: Nemško vr- hovno vojno poveljstvo je izdalo sinoči poročilo, v katerem pravi: Pri zasledovanju v divjem begu se umikajočih Angležev so dosegle nemške čete Andalsnes in razvile ob 15. uri nad mestom nemško zastavo. V ostalem so nemške čete tekom včerajšnjega dneva zasledovale v odseku Trondhjema' bežeče zavezniške čete. Angleži so v begu izpraznili Andalsnes, Pri Dombasu so naše čete zaplenile velike količine orožja, streliva in raznega pro-vianta, Ujetih je bilo 300 norveških vojakov. Norveški poveljnik je pod vplivom razvoja vojnih operacij pri Moerenu ih Romsdalu ponudil kapitulacijo tamkajšnjih čet. Na ta način smo dobili popolnoma nepoškodovano v svoje roke železniško progo iz Dombasa v Ulsberg. Naše iz Bergena proti Oslu napredujoče čete so dosegle zvezo 8 četami, prodirajočimi iz Oslo proti Bergenu. Vsa železniška pro« ga med obema mestoma je v naši posesti. Pri Narviku in Trondhjemu ni bilo nobenih posebnih dogodkov. NEVTRALNO POROČILO STOCKHOLM, 3, maja. Ass. Press. Pri operacijah, ki, »o jih pričeli Nemci v začetku tega tedna na Norveškem v smeri severno od Osla proti Trondhjemu, se jim ja posrečilo z bliskovitimi sunki, Izvršeni- mi s pomočjo motoriziranih in mehaniziranih čet, zavzeti važni železniški križišči Dombas in Storen. Tako so dosegli neposredno zvezo med četami, ki so prodirale v severni smeri od Osla in onimi, ki so bile zbrane v okolici Trondhjema. S tem je postal položaj za zavezniške čete, ki so bile zbrane v Andalsnesu in na drugih točkah južno od Trondhjema, nevaren in bile so prisiljene, da se zopet vkreajo na ladje in prepel ja jo v Namsos, kjer naj okrepe norveško in zavezniško vojsko, ki operira proti Nemcem severno od Trondhjema. Po vseh znakih sodeč se razvija sedaj fronta med Nemci na eni ter Norvežani in zavezniki na drugi strani severno od Trondhjema ter potem v južni smeri proti Rfirosu. S tem so zavzniške čete opustile namero operacij v južni Norveški, ki je v bistvu prepuščena Nemcem. ZAVEZNIŠKO POROČILO LONDON, 3. maja. Havas. Po poročilih, ki so prispela iz Norveške, se bijejo že nekaj dni srditi »boji med nemškimi in zavezniškimi četami, ki operirajo v južni in južnovzhodni smeri od Namsoea. Nemcem sc je tudi sicer res posrečilo napredovati in zavzeti razne važne postojanke, toda njihova moč je oslabljena zaradi raz ■ nežnosti področja, na katerem so nemške čete sedaj razvrščene. Zdi se, da skušajo Nemci sedaj z vso naglico poslati na se- ver nove okrepitve. Medtem so pa s četami, ki so izrpaznile Andalsnes okrepljene zavezniške in norveške čete pri protinapadu južno od Trondhjema zopet pregnale Nemce iz Dombasa in Stdrena. Zveza, ki so jo Nemci dobili med Oslom in Trond hjemom, je na ta način zopet pretrgana, v kolikor ne obstaja še dalje po cesti čez Storaas in Berkak. Boji se še nadaljujejo. NORVEŽANI ZOPET V R0ROSU STOCKHOLM, 3. maja Havas. Na odseku Južno od Rttrosa se Norvežani dobro drže. Preprečili so Nemcem, da zasedejo Tynset. Med bitko so Norvežani zaplenili nemško strojnico. Ubitih le bilo nekaj mož, en nemški podporočnik ujet. Norvežani so se zakopali na povoli-nom položaju, se utrdili in pripravili za nadaljnji odpor. Prebivalstvo, ki je bilo Riiros že izpraznilo, so je spot vrnilo v mesto. PRESENEČENJE NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 3. maja. Havas. Listi pišejo, da le zadnji nmik zaveznikov južno od Trondhjema izzval presenečenje. Tu niso računali s tolikšnim prodorom Nemcev, Angleži niso mogli obdržati važne železniške proge Storen-Dombu«. — Zadnji dogodki na Norveškem so prav za prav triumf Nemčije. shhigtonu z Rooseveltom, Huiloni, Sam-nerjem WelIesom In ostalimi diplomati Bele hiše, se smatra, da Je poslanik sporočil Roseveltu Mussolinijevo odločitev, da Italija ne namerava fzpremenltl svojega stališča. Ameriški korak je bil v direktni zvezi z željo, da se izboljšajo razmere v Sredozemlju. Amerika ne želi, da se na tem delu Evrope kopiči nevarnost volne. Kajti, v primeru vsakršnega vojnega spopada na tem področju bi smatrale USA za potrebno, da prepovedo svojim ladjam dovoz blaga v Sredozemsko morje. Korak ameriškega poslanika v Rimu ter italijanskega poslanika v Wasfiingtbnu priča, da bodo USA tisdi poslej skrbno zasledovale vsako izpre-membo ravnotežja na Jugu Evrope. ITALIJANSKE INFORMACIJE STOCHOLM, 3. maja. ' Stefan;.' To zmagi pri Trondltjemu fn Andalsnesu izkoriščajo Nemci” uspehe v svojo korist. Angleži se umikajo pred nemškfm pritiskom. Nemški vojni plen je velik, Ukrea-vanje pri Andalsnesu in Moldeiu so neprestano ogrožala nemška letala, Ves Romsdalfjord je za Angleže izgubljen. Ako se ostalim aiislsšklm četam aa Norveškem na-posreči, mnakpltl se preko edino dveh manjših fjordov, ki sta še v zavezniških rokah, Jih bo dolotola nsoda ujetništva in poraz, kakršnega je doživela poljska vojska pri Kutmi. NemŠMle-talci dominirajo nad Norveško. V tu.togih norveških mestih - so ustanovljeni krajevni korpusi za obdržanje miru. Med vkrcavanjem angleških čet je prišlo do incidenta' med norveškim -in angleškim poveljnikom. Norveški -častniki so. zamerili briUmskinv da so jih pustili na cedi}«^ Ho med aretiranci nobenih Nemcev in da tudi ni bilo preiskave v obsegu, o katerem poro- VOJNCGA MI- NtSTRA W¥?SfHf«)JPON, 3. maja. Havas. Na zboru demokratskega nacionalnega ko. mifejj-a je ameriški vojni mrrtister dejal, da »se mora ameriška vojska izpopolniti do visoke efektnosti. Ko razpravljamo o obo rbžfevaln.ih problemih svoje republike, no. sijo borci šiitih držav svoje orožje po nor veških klancih in gorah. Minoljubna država je postala prvič po stoletjih poprišče vojne. Karte sc menjavajo vsak dan in ne ve se, kakšne bodo meje jutri.« Minister je nato obrazložil razloge, zaradi katerih »se morajo Zecimjerre države oboroževati. Njih vojska mora postati sila In ne le obrambna enota. Treba je biti pripravljen in nikakor dovoliti, da bi se vojni požar raztegnil na zahodno poloblo. NORVEŠKA PRITOŽBA NORVEš4C*A MEjA, 3. maja. Norveška vlada je poslala Mednarodnemu Rdečemu križu ponovno poročilo o primeru, da so nemška letala s strojnicami napadla norveške bolnišnice in bolnišniške ladje. Usta nova naj zaprosi vlado Nemčije, da izda-četam odlok, kako naj se poslopja in ladjo r>r'eeega križa obvarujejo pred strelja, a^m. škem se bo nadaljevala, obenem pa »jodo zavezniki tudi drugod budno pazili na vsako dejanje. Na vsak neuspeh je treba odgovoriti s podvojenimi akcijami in voljo vztrajati do zmagonosnega cilja, ki bo prišel. Prva faza norveške vojne se je končala s tem, da nam ni uspelo zavzeti Trondhjema. Nemci nasprotno niso mogli zasesti vse Norveške. Nemška avantura je iprisipevala k pojačevanju angleškega gospostva na morju. Vsatk poizkus Nemcev, prebiti (blokado, bo naletel na gotov pOTaz. Nekateri listi se zavzemajo za iz-premebo angleške vojne taktike, ki bi morala iblti odločnejša. Delavski tisk pa zaključuje, da se je treba vprašati, ali zadnja dejanja ne škodujejo angleškemu prestižu v sivefru. Švedska je izven nevarnosti BASEL, 3. maja. »Basler Nachrichten« poročajo, da je neposredna nevarnost za švedsko minila in so Nemci opustili vse nadaljnje priprave v baltskih pristaniščih, katerih namen je bil očito odpluti proti švedski ter tako preko njenega ozemlja zagotoviti nemški vojski pot na Norveško. Pot na Norveško je sedaj zaradi posrečenih nemških operacij zopet odprta in se odpošiljanje čet nadaljuje s pospešenim tempom, število nemških čet na Norveškem je že prekoračilo 120.000 mož. Nemci so popolni gospodarji vse južne Norveške. Norveške čete se sicer še drže na nekaterih postojankah, so pa odrezane druge od drugih in ne bodo mogle več dolgo vzdržati. Nemški letalski napad na Anglijo LONDON, 3. maja. Havas. V noči med sredo in četrtkom je neko nemško letalo napadlo švedski in danski parnik v nekem pristanišču sevemovzhodne Anglije. Proti letalski topovi so stopili takoj v akcijo, žrtev ni bflk). Mariborska napoved. Oblačno in megleno z dežjem v presledkih. Weraj nag-višja temperatura 11.0, danes najnižja 8i0, opoldne 10:6. Padavin od včeraj 6.44 ntm. ZAGREB, 3. maja. V sredo je bila pod predsedstvom ministra dr. Srdjana Bu-tfis*avl*je viča v Zagrebu seja gJav-nega odbora SDS za področje banovine Hrvatske, ki je trajala ves dan in katere se je udeležilo nad 110 delegatov. Glavni predmet razprave in sklepanja so bile predstoječe občinske volitve, ki se bodo pravkar vršile v banovini Hrvatski. Na sejo glavnega odbora SDS je prišel =kot odposlanec predsednika dr. Vladka jfcačka in zastopnik HSS inž. Avgust K o-š'U'ti*č, ki je ob tej priliki v svojem govoru poudarjal velikanski pomen, ki ga ima kmetsko-demokratska koalicija in v zvezi z njo SDS ne le za banovino Hr-vatsko, marveč za Jugoslavijo sploh Iz njegovega govora posnemamo: Kmetsko-demokratska koalicija ni ustanovljena ad boe, za eno nalogo ali delo. KDK je temelj hrvatske politike. Hrvatska lahko uživa svojo svobodo in red ter more napredovati samo v toliko, kolikor sta tesno povezani stranki SIlS in HSS, ki predstavljata v banovini Hrvatski Srbe in Hrvate. Srbi v Hrvatski vedo, da so ogroženi tudi oni v njej, ako je ogrožena Hrvatska. Zato smo mi vsi složni, da branimo skupno našo domovino, pa tudi v tem, da skupaj organiziramo oblast, da bomo Srbi kakor Hrvati enako ponosni na svojo domovino. KDK je politični fundament svobodne Hrvatske in politični fundament svobodne Jugoslavije. To je treba, da spoznalo vsi. Obstoj KDK pomeni prevedeno na evropske jezike obstoj Jugoslavije. Da ni bilo KDK, ne bi bilo Jugoslavije, a KDK ne bi bilo brez SDS. Samostojni demokrati so odigrali zgodovinsko vlogo. Hrvatski narod je vzdržal težko borbo in ponosen je nanjo. Vi samostojni demokrati, ste najbolje priče te borbe, Vi ste najzvestejši soborci. Vi ste vzdržali vero v hrvatskem narodu, da se da s srbskim narodom sodelovati in da se'da vzdržati zajednlca ,v kateri moremo biti vsi srečni in zadovoljni. Vas so proglašati za izdajalce, danes pa lahko s ponosom gledate na uspehe svoje borbe. Solidarnost, ki se je kazala v najtežjih časih, ko se je va&a solidarnost s Hrvati plačevala z izgubo svobode, imovine In življenja, solidarnost v službi višjih Interesov, se mora vzdržati navzlic vsem nasprotstvom. Čisto mirno lahko rečemo, da nas ne ovirajo nobeni napadi od strani onih, ki nam streljajo v hrbet, ter nas, ki smo vzdržali borbo, tako HSS, kakor SDS, nas ne ovira nobena akcija nasprotnikov. Mi smo pripravljeni, da ob vsaki priliki pokažemo, da smo močni in solidarni, da je KDK skala, ki stoji trdno In nepremakljivo. Govor inž. Košutiea je bil sprejet z velikanskim navdušenjem in odobravanjem. Predsednik SDS dr. B u d i s a v-1 j e vic je v zahvali naprosil inž. Košu ti&a naj sporoči predsedniku dr. Mačku: »Samostojni demokrati, ki smo od prvega dne stali zvesto, moško in junaško v najtežjih časih v borbi za novo državno ureditev, bomo ostali v tej borbi še naprej zvesti, vdani in najlojalnejši. Kvaražugoni pa naj vedo, da bodo vsi poskusi razbiti KDK ostali brez ttspeha.« Po demokraciji k federaciji in samoupravi ZAGREB, 3. maja. »Hrvatski Dnevnik« razpravlja v svojem uvodniku o odnoša-jih med demokracijo in federacijo ter ugotavlja med drugim: »Centralizem je-zdaj doživel polom, argumenti za federacijo se javljajo tudi pri onih krogih, ki so nekoč dvigali lopato in motiko na Hrvate, ker so se zavzemali za federativni princip. Temelj demokracije je pa spoštovanje vrednot ne le človeka, nego tudi večjih skupin. V imenu demokracije se tedaj ne more nastopati proti trializmu na nacionalnem temelju, kakor je to pred leti delal Milan Grol. Dr. Maček je, stoječ dosledno na demokratskem principu, zahteval konzultiranie vseh krajev v želji, da se vstvari takšna državna za-jednica, ki bo zadovoljila vse kraje in skupine. Proti temu so vstali ljudje, ki so jrh drugače polna usta besed o demokraciji. Federacija ne more biti vedno posledica demokratskega principa. Federativna koncepcija državne zajednice, ki jo zastopamo Hrvati, ne Izključuje samouprave. Srednja oblast v obliki županij, županijska in okrajna oblastva se v kratkem času še niso mogla ostvariti. Toda, tudi te oblike samoupnve bodo uvedene. Hrvatska želi biti demokratična, v svoji končni obliki ne centralistična nego samoupravna dežela. To je tudi temelj programa HSS.« V M a'i bo rti. dne 3, ~'r. ’940. «Večerff?tr« Stran 3. ■BffiEBBBSKSCSS X »I tabor slovenskih čebelarjev Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je sklenilo, da priredi v tekočem; letu tri čebelarske tabore, ki naj bodo v< različnih krajih naše ožje domovine. Tas ko je bi! prvi čebelarski tabor 28. aprila« v Grosupljem. Na domu uglednega posestnika ter velečebelarja g. K o š a k a$ se je zbralo nad 300 čebelarjev, ki jih jef pozdravil predsednik čebelarskega dru-. šfva g. Anton Žnideršič. V svojem? govoru je omenil velik naprede« v raz-* voju čebelarstva,, vsestransko delovanje) osrednjega društva in njegovih podruž-; nic v korist slovenskega čebelarstva in čebelarjev, ki jih je organiziranih okrog 4.000. Skrbeti moramo, da svoje znanje poglobimo in ga širimo med mladrnc. Za njim je pozdravil zborovalce predsednik domače čebelarske podružnice g. Ž i t-n i k. Sledila so teoretična in praktična predavanja čebelarskih strokovnjakov. — •Urednik »Slov. čebelarja« g. Bukovec s-je. prikazal napake, ki jih delajo čebelarji •pri svojem obratovanju. G. ref. Okorn je govoril o čebelarjenju v »kranjičih«. V njeni so čebelarili naši predniki. Naš svetovno znani čebelar Anton Janša ga je tudi uporabljal. Po tem predavanju je predlagal predsednik g. Žnideršič, naj se imenuje odslej kranjič Janšev panj, kar so navzoči čebelarji sprejeli z odobravanjem. Šolski upravitelj g. M a j e r je razpravljal teoretično o prestavljanju čebe! in razširjenju njihovega plodišča. Z velikim zanimanjem so sledili čebelarji filmu, ki je prikaza} razne čebelne bolezni. CeJfe Tesap obvezna ie!@sne vzgoje Leta 1934 je izšel zakon o obvezni telesni vzgoji. Ta zakon je naloži! vsem? občinam, da organizirajo na svojih pod-'(čajniki se navajajo tudi na higieno in čl ročjih tečaje obvezne telesne vzgoje. Tako je tudi mestna občina celjska pr:-|fse vrše tečaji. Po kopeli se čutijo kot čela s temi tečaji letos 1. aprila. Tečajniki so razdeljeni v pet skupin, katere; vodijo za to usposobljeni vodniki ozir. vaditelji. Tečajnikov je okoli 200. K tečajem prihajajo naravnost iz obrtne šole.j Tečajniki radi obiskujejo tečaje, ki se vrše na principu moderne, telesne vzgoje s posebnim ozirom na telesne napake, ki; jih dobe tečajniki od svojega poklica in dela. Ne polaga se pažnja samo na teles- no vzgojo, ampak skuša vzgoja «' veliki meri vplivati tudi na vzgojo značaja. Te- sto čo. Zato se tudi kopljejo v šoi<, kjer prerojene. Na ta način se najboljše potrjuje pomen .čistoče in učinek Je mnogo večji, kakor pa v primeri, če bi jim več ur govorili o higieni. Med telovadbo imajo tudi kratke nagovore o vn;nah, ki odlikujejo moža. Tečajniki dobivajo ob vsaki telovadni uri hlebček kruha. Za telovadbo imajo posebne telovadne obleke, ki jih hranijo v telovadnici. VELIKA RAZPRAVA PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V CELJU V dneh 10. in 11. maja se bo vršila pred okrožnim sodiščem v Celju veiika razprava v zadevi odškodninskih tožb, ki so jih vložili bivši delavci- avrdke We-sten d. d. v Celju proti tovarni, ki jih je leta 1936 ob priliki velike stavke v ten podjetju odpustila, delavske knjižice pa opremila z rdečimi žigi,, kar je bil povod, da ti odpuščeni delavci, z malimi izjemami, niso do sedaj mogli nikjer dob. ti služb. Vloženih je okoli 40 odškodninskih tožb. Zaslišanih bo okrog 90 prič., V Celju je 29 odvetnikov. 28 odvetnikov bo 'zastopalo delavce, ederi pa, in sicer.'dr. Skoberne, bo zastopal tvrdko VVesten d. d. v Celju. c Prijava posevkov v priznanje po Oko-seniif. Osrednja komisija za semenogoj-stvp ho tudi letos priznavala čiste posevke rži, pšenice, ječmena., in ovsa ter nasade krompirja. Napredni kmetovalci iz »celjske okolice naj tozadevne ponudbe po- c V okviru Celjskega kulturnega letina se je v torek zvečer vršil v mali dvorani Celjskega doma koncert. slovitega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke "Suzane Roclie. Koncert je bit izreden umetniški užitek za občinstvo, ki ga je .bila nabilo polna dvorana. Navzoča publika je bila naravnost zadivljena ob izvajanju skladb obeli umetnikov in ni Sledila s priznanjem in burnimi aplavzi. Oba umetnika sta bila nagrajena tudi s krasnimi šopki. Po koncertu je francoski krožek v Celju obema umetnikoma na čast priredil intimno zakusko. — Tretji Celjski kulturni teden bo danes zvečer zaključen. c Za upravitelja davčne uprave v Celju je imenovan višji davčni inšpektor g. Josip Stare. c "(M>0 eksportuili cigaret so zaplenili v neki gostilni v Prešernovi ulici. c Mestna občina razpisuje dobavo obvez razne velikosti ter razne antiseptične tekočine. Ponudbe je vložiti do 15. maja. c Neki tujerodni direklor-faiozemec, ki je v podjetju, kjer je bil ushižben, vlekel mastne plače, rriora le dni zapustiti Celje. Naravnost zanimivo je bilo, kako si je na predvečer 1. maja v neki delikatcsnici v družili 'jfe nekih celjskih tujerodcev privoščit opulentno večerjo, katero so zalivati ■/. izborno kapljico. V obljubljeni deželi se 1)0 na la večer gotovo še večkrat spomnil. c Borza dela. .30. aprila je bilo v evidenci 72G brezposelnih, od leh je bilo moških 590, žensk 130. 20. aprila jih je bilo skupaj 787. — Delo jc na razpolago 10 hlapcem, ‘20 do 30 ključavničarjem m kovačem, 10 strojnim ključavničarjem, 1 Žagarju, 2 'mizarjema, 4 krojačem, 10 težakom, 5 poljskim delavcem, 1 mlinarju, 10 deklam, 8 kuharicam, 0 služkinjam, 1 sobarici, 1. vzgojiteljici in I poslrežnici., šljejo na mestno poglavarstvo do 20. maja, kjer dobe tudi podrobna pojasnila. c Iz celjsko statistike. V mesecu aprilu je obiskalo Celje 1059 lujoev, od teh je bilo 121 inozemcev. V mesecu marcu je bilo v Celju 802 tujcev, v aprilu lanskega lela pa 1088. — Umrlo je v mesecu aprilu v Celju skupaj '15 oseb in sicer v bolnišnici t>0, v meš*u 9. c Dve, nesreči v gozdu. 15 letnemu sinu posestnika Ivanu Lobeju iz Krajnc pri Sv. Juriju je padlo v gozdu drevo na nogo in mu jo zlomilo. - 29 letnemu sinu pos. Martinu Gojšniku iz Bukovja pri Vojniku je pri podiranju dreves v gozdu padlo drevo na nogo in mu jo zlomilo. c Nesrečni padci. 38 letni žel. zvaničnik Dežman Silvester iz Modriča pri paškem je. padel in si zlomil nogšo. — 71 letna dninarica Kozar Terezija iz Svetclke pri Dramljah je padla po stopnicah in si zlomila nogo. — 52 letna kuharica Alojzija Jošt iz Žalca je padla in si zlomila roko. c Vlom v šeščah pri Si. Pavlu. Pred dnevi jc bilo vlomljeno v stanovanje Užir Franca v Scščah. Vlomilec je odnesel obleke in drugih stvari v skupni vrednosti okrog 2.500 din. Osumljen vloma je neki cigan, ki so ga prijeli in izročili sodišču v Celju. L$ubliana Prvi maj v Ljubljani Prvi-maj ga je v Ljubljani pošteno polomil, vremensko kakor tudi. sicer in sploh. Očividno se je zmotil v koledarju in se zamenjal s 1. aprilom, ki je bil lep dan, a bi nht nihče: ne zameril, če' bi bil grd. Enodušna sodba Ljubljančanov: Takega pustega 1. inaja' ga zlepa ne pomnimo. Namesto da bi se veselo prebudili, kakor ga opeva pesmica, je čemerno dremal v megleno jutro, morda se bo le razkadilo, so upali ljudje, zaman. Začelo je; deževati, nato pa naliv za ihHvoih -kakor ;iz škafov. Noben dežnik ni držal; na trgu, sicer živahnem, je lilo v jerbase in košare, na tramvajskih vozovih ' zbijaio zelene vejice, zataknjene majniku v pozdrav, s tlaka brizgalo kvišku in razma-kalo ženskam čeveljčke in nogavičke,-~ ali se to spodobi? Okoli poldneva je bilo najhujše, v presledkih pa je deževala tudi še 'popoldne. Sonce je tedaj nekajkrat napravilo, obupen- poskus predreti oblake, a je -moralo kapitulirati. Tako ni bilo nobenega majniškega obeležja :n razpoloženja, in če bi ne bilo v večernih urah šmarnic po cerkvah, bi sploh ne vedeli, da je prišel majnik. Enkrat v sto letih se primeri, da se srečata 1. maj in praznik Vnebohoda kakor letos, pa se še to tako pokvari. Tudi ha Vnebohod se je vreme zelo kisalo, deževalo je manj, toda planine so ostale zakrite s težkimi oblaki. Še se ne obeta lepo. — Tako so bili Ljubljančanom tudi na včerajšnji praznik pokvarjeni izleti v zeleno pomlad. To pa je prišlo spet v prid včeraj prirejenemu dnevu za kočevske Slovence. Živahno vrvenje po ulicah, kjer so na vogalih stali mladi fantje z nabiralniki. Pa so ljudje radi dajali svoj obolos, skoraj vsak je imel na prsih pripeto trobojno rozeto. a Dobrodelna slikarska razstava. To priredi ob svoji 80 letnici nestor slovenskih slikarjev Srečko Magolič. V Jakopičevem paviljonu bo v prvih dneh majnika 'razstavil veliko svojih slik in bo vsa vstopnina in 20 odstotkov od izkupička namenjenih mestnim revežem. Možu čast! Ne pozabi naročnine! V SLOVENSKIH GORICAH SE OBETA OBILNA SADNA LETINA Po sedanjih znakih je pričakovati, da bodo letos tudi jablane in hruške v veliki večini cvetele, kar daje zagotovilo, da bo obilna sadna letina, ako ne bo morebitnih vremenskih nezgod. TUJSKGPROMETNI TEČAJ V SLA1I-NI RADENCIH V nedeljo, 5. t. m., bo v Slatini Radencih enodnevni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečaj priredi kraljevska banska uprava v sodelovanju s Tujskoprometno zvezo »Putnik« v Mariboru. Krajevne priprave za tečaj je prevzelo ravnateljstvo zdravilišča skupno z občinskim režijskim odborom v Slatini Radencih. Program tečaja, ki je za udeležence brezplačen, obsega predavanja o turizmu in gostinstvu, o polepšanju zunanjega lica gostišč, bivališč in turističnih krajev, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o gostinskem kletarstvu, kakor tudi praktični in teoretični nauk o serviranju. Med predavanji se bodo predvajali tudi kulturni filmi. Predavanja so od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30, tako da je omogočena udeležba tudi interesentom iz bližje in daline okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa. Za udeležbo na tečaju daje interesentom vsa pojasnila Tujskopromet-na zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobode — grad, telefon 21-22. KONCERT SLOVENSKEGA VOKALNEGA KVINTETA V SLOVENJGRADCU Našemu, na glasbenih prireditvah, tako skromnemu mestu se bo nudil v soboto 4. maja ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma izredni umetniški užite«. Vršil se bo koncert slovitega slovenskega vokalnega kvinteta z Ljubljane, ki je ponesel naše lepe slovenske pesmi, ne samo po celi Jugoslav.j', temveč tudi preko mej naše države. Slovenski vokalni kvintet, ki stalno sodeluje pri vseh reprezentativnih glasbenih prireditvah v Ljubljani in drugod nam zapoje poleg slovenskih umetnih in narodnih pesmi tudi slovanske-ruske pesnv. o V slovenjgraški bolnišnici je umrl za davico 5 letni sin'dninarja Sekavčnik Ivan iz Gušlanja. o .,Putnik" v Gor. Radgoni je prenehal s 1. majem poslovali. Plul p Danes je v Mestnem gledališču krstna predstava „Martina Krpana” v predelavi 2ižka in Smaska. p Predavanje, ki ga je imel v „Ljudski univerzi" dr. Trstenjak Anton iz Maribora o narodni vzgoji, je srednješolsko mladino tako navdušilo, da so sklenili osnovati meddruštveni odbor na ptujski gimnaziji. p Iz bolnišnice. Podgorška Bogomirja, 39 letnega posestnika iz Slovenje vasi, je napadel na poli neki gostilničar, ga vrgel na tla in mu prizadejal težke poškodbe. —- Fridlu Mirku, 10 letnemu dečku iz Ljutomerske ceste, je cirknlarka odrezala prst. — Komprcj Uršula, 27 letna služkinja v župnišču v Cirkovcih, se je pri cepljenju drv nevarno vsekala. Ob razstavi itiharda Jakopiča v Celju Leta 1900 je bila v Ljubljani prva slovenska umetnostna razstava. Njen '40-letni jubilej je bil pravkar počaščen z razstavo v Jakopičevem paviljonu. Leta 1904 je bila nato-razstava slovenskih impresionistov na Dunaju pri Miethkeju. Ob tej priliki je napisal Ivan Cankar tudi sledeče: »Največje upanje slov mske umetnosti in že danes njen največji ponos je Rihard Jakopič. Pred Jakopičem je najdaljša in najvišja pot.« Pred 10 leti je slovenski narod zelo dostojno proslavil 60-letnico mojstra Riharda Jakopiča, medtem ko je njegova 70-letnica (* 12. aprila 1869) šla tiho mi-c. »Vse z,a šalo«, opereto Celjana Da-ltno nas. Jakopičev paviljon v Ljubljani n.' la Go r in š k a in voj. kapeli'ru •Hrankfi vprizori. mariborsko gledišč; Colju v nedeljo, 5. maja, ob 20. Delo od li.kuje obilica humorja in komika, mestoma jedka satira in melodiozna ter sodobna glasba. V Mariboru je dos^.a rekorden inkaso ter 23 predstav, česar n. došola v posletfni.ih letih nob opereta. Režira Harastovič. dirigira 'iranek vodili t vlogo igra Gorinšek sam. Vstopnice v Slomškovi knjigarni. — Popoldne ‘štega Jne ponove opereto »Ciganski ^ a r o a«. je ostai zaprt, in nekje je bilo zapisano, v »da sta za umetnikov jubilej bili v okmi| razstavljena dela so last Celjanov, torej iz zasebnih zbirk, kar daje razstavi še posebno vrednost in pomen. Teh 70 del mojstra Jakopiča nam kaže vso njegovo dolgo in težko pot. Tu so dela iz prvih let njegovega umetniškega ustvarjanja (Zimska krajina — 1890, Rožnik — 1905) torej še iz monakovske dober dalje so dela iz predvojne dobe (Križanke, Sava), a največ je pa seveda del iz povojne dobe (Cvetje, Madone, pasteli — delavci .družina). Razstava nam podaja pregled vsega ustvarjanja velikega mojstra barve. A tudi sicer nam zbrana dela celjske razstave po izboru motivov nudijo vpogled v delavnico‘umetnika, ker imajo v razvoju in ustvarjanju R. Jakopiča svoje trgovine z umetninami v pasaži nebotič-; mesto: pokrajine z . Barja, Krim, Sava. nika dve Jakopičevi sliki na ogled po-!Gorenjska s Storžičem, Ljubljana in Kri- Tako nam predstavlja ta razstava mojstra Jakopiča res dostojno in od vseh strani, kar je velika vrednota prireditve in edinstven primer za Celja (in morda tudi za kak večji kraj naše domovine!) Toda še nekaj je potrebno poudariti: vsa dela so celjska last (a na razstavi ni vseh celjskih Jakopičev!). Tu vidimo le izbor! Če vemo, da ni zmoglo Celje za Jakopičevo 60-letnico niti tucat slik, tedaj je tudi v tem dejstvu, ki nam ga izpričuje ta razstava, velik uspeh našega meščanstva, ki je spoznalo, da ji je slovenski umetnik potreben. Dr. Fr. Šijanec, ki je razstavo uredil in tudi zbral in izbral vsa dela, je v svojejm otvoritvenem govoru poudaril to dejstvo in ga podkrepil s tem. da je prav v sedanjih časih nujno, da tudi javnost spozna umetniško bogastvo, ki je v slikah naših domov. stavljeni«. Tako smo v naši metropoli j žanke; človek na polju — Sejalci I.—111..; S to lepo razstavo bo Celjski kulturni počastili mojstra Jakopiča, ustvaritelja j Grabljice I.—Ul.. Žetev; človek sam —J teden in z njim Celje dostojno počastilo 1 Alkoholik, Dama s telohom I., UL figu-1 Riharda Jakopiča in se obenem spomnilo kiparja Franceta Bernekerja, ki je bil drug slovenskih impresionistov. Dolžnost vsega slovenskega Celja pa je. da sl razstavo, ki bo odprta samo do drevi, je zbranih nad 70 Jakopičevih mojstrovin! pe. Velika večina del so olja, dalje je ne- j ogleda! -co. in štiri dela Franceta Bernekerja. Vsa. kaj pastelov in risb. nove slovenske umetnosti. Ne tako naše majhno Celje! V program ralne kompozicije kakor Južina. Družina svojega Kulturnega tedna je stavilo tudi j Kristus med dclavci, Kristus zdravnik Jakopičevo razstavo, ki je bila v nedeljo j Odmor, Madone (4 slike) in končno tiho-odprta. V mali dvorani Celjskega doma|žitja — cvetice: Krizanteme. Mak. Tul- Maribor Seja mariborskega mestnega sveta V torek zvečer je bila v mestni posvetovalnici seja mariborskega mestnega sveta. Uvodoma je župan dr. Juvan poročal, da se morajo zaradi odhoda m. svetnika dr. V e b 1 e t a izpopolniti nekateri odseki. V prvega je bil izvoljen m. s. S a b o t h y, v drugega m. s Sluga, v tretjega pa m. s. Tone Kovačič. Izvoljeni so bili še dr. Mile r, dr. Sušnik in Geratič. Za prvi odsek je poročal dr. Mile r. Mestni svet je zavrnil 15 ugovorov zoper odmero prirastkarine ter nekaj ugovorov zoper plačilo uvoznine ter drugih dajatev. Drugi odsek, za kateregaje poročal m. s. Aljančič, je obravnaval razne ubožne zadeve. Ugodno je rešenih 14 prošenj za redno ubožno podporo, 13 prošenj za zvišanje te podpore, ena prošnja za pomoč pri zdravljenju, 4 prošnje za vzgojne podpore, 22 prošenj za sprejem v mestno oskrbnišnico in še več drugih prošenj za socialno pomoč obubožanim Iti bolnim. Nato je za četrti odsek poročal m. s. P ras te'j. Mestna hraniln’ca posl j je v oajtepšem redu v korist gospodarskega napredka našega mesta. Na prihodnji seji bodo izvolili novi upravni odbor tega zavoda. Mestni svet je odobril nakup hiše na Koroški cesti 21 za 480.000 din. To hišo bodo uporabili za novo tržnico. Občina je odstopila banovini brezplačno zemljišče med Stritarjevo in Žolgarjevo ulico za gradnjo II. drž. real. gimnazije. Zdravstveni dorr dobi od občine subvencijo 10.000 din za protituberku:ozni dispanzer. Nato je mestni svet odobril podelitev izrednega mesečnega draginjskega pri- spevka mestnim uslužbencem. Ta dra-ginjski prispevek bo znašal 113 din za vsakega rodbinskega člana. S teni bo mestna občina obremenjena etiio za novih l,20u.000 din. Za tržn: odsek je poročal podžupan 2 e b o t. Več prosilcev je dobilo obrt gostilne in bifejev ter avtoizvoščkov. Za MF je poročal Stabej. Odobrena .e oddaja brezplačnega elektriškega toka bodoč; r.ovi radijski postaji v Mariboru. Po javni je bila tajna seja, na kateri so razpravljali personalne zadev«. H. PEČARIČ: »MOJ PRIJATELJ« ena izmed slik z razstave H. Pečariča in L. Perka, ki bo odprta še danes, jutri in v nedeljo v Beli dvorani Urrona. Razstava dveh mladih umetnikov je vzbudila precej zanimanja. m??-: Drevi na koncert Glasbene Matice Da nadomesti odsotnega prof. Vrabca, je za današnji simfonični koncert Glasbene Matice z velikim razumevanjem prevzel odgovorno mesto Koncertnega mojstra znani violinski virtuoz ;n član »Mariborskega tria« g. prof. Taras Poljanec. Kot solist nastopi g. dr. Roman K1 a s i n e c, ki bo s spremljevanjem kompletnega orkestrskega ansambla podal Griegov klavirski koncert v a-molu, medtem ko sodeluje g. prof. Oton B a j-d e v vrsti čelistov. Že samo dejstvo, da so prevzeli vodilna mesta v orkestru člani »Mariborskega tria« in drugi naši najodličnejši glasbeniki nam jamči, da se bo nudil ljubiteljem orkestralne glasbe lep umetniški užitek. Koncert dirigira g. kap. Jos. V. Ji ran e k. Nekaj preostalih vstopnic je še na razpolago pri »Putniku« in pri večerni blagajni. Propaganda za domači turizem Pri »Orlu« je bil občni zbor Tujsko-prometne zveze v Mariboru, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. inž. Šlajmer. Uvodoma je predsednik pozdravil številne zastopnike, med njimi okrajnega načelnika A j 1 e c a, mariborskega podžupana Ž e b o t a, celjske magistratnega ravnatelja Šubica, ptujskega magistratnega ravnatelja Z a v a d 1 a 1 a, zastopnika železniškega ravnateljstva v Ljubljani načelnika Permeta, zastopnika poštnega ravnateljstva upravnika mariborske pošte Šetinca, zastopnika Zbornice za TOI Š e r e c a, zastopnika inditstrijcev inž. Dračarja in murskosoboškega župana g. H a r t n e r j a. Obširno predsedniško poročilo je isa-zomo pokazalo vse težkoče, s katerimi se mora boriti tujski promet zlasti sedaj v spremenjenih razmerah. Njegovo poročilo je izpopolnilo obširno poročilo ravnatelja Loosa, ki je navedel statistično sliko našega tujskega prometa. O obeh referatih smo nedavno ob priliki tujskoprometne ankete v bistvu že poročali. Letos moramo polagati posebno pa-žnjo domačemu turizmu, ker na inozem-ce sploh ni računati. V tem pravcu bo usmerjena tudi vsa propaganda. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni dosedanji člani upravnega in nadzornega odbora. Sledili so krajši referati posameznih zastopnikov, ki so obravnavali važne zadeve lokalnega tujskega prometa in dali nove pobude za delovanje v tem pravcu. Delavska majska akademija bo jutri, v soboto, 4. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Mariboru (preje Union), na kateri bodo nastopila sledeča pevska, glasbena, kulturna in športna delavska društva: Pevski zbor in glasbeni odsek petov^: pomočnikov, »Grafika«, »Enakost« Studenci, »Detoljub« Glasbeno društvo železniških uslužbencev, Mandolinistični odsek Vzajemnosti -Maribor, recitacije članov Vzajemnosti — Studenci ter fanfara Prvega delavskega kolesarskega društva. Skupni pevski zbor, pod vodstvom g. V. Živka ’n s spremljanjem godbe bo zapel : Mi hočemo pesmi, od A. Jolesta. POLICIJSKA NAREDBA ZA ČAS VPOKLICA REKRUTOV Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečanja pijančevanja in izgredov po vojaških rekrutih dne 4. maja izdaja sledeča naredba: § 1. V času ko iraja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom :n njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakemu je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom .n njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati iti nositi. § 3. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopniki te naredbe se bodo kaznovali z globo JO— 500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—JO dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 4. maja in velja za isti dan. Predstojnik mestne policije Stanko Kos s. r. UČITELJSKI IZPITI Praktične učiteljske izpite so napravili pred državno izpitno komisijo v Mariboru v aprilskem roku sledeči gg. učitelji-pripravniki (-cc): Ahtik Marija iz Sto- govcev, Benčina Silvija od Sv. Marka niže Ptuja, Branisel Marjeta s Sladkega vrha, Casl Stanislav iz Svetinj, Cater Alojzija iz Stogovcev, Dimeč Srečko iz Št. Janža na Vinski gori, Erhart Danijela z Ojstrice, Golob Franc iz Pertoče, Gorišek Bogomir iz Tišine, Grbec Ema iz Mežice, Kajč Milena iz Odrancev, Kincl Janko od Sv. Ane v Slov. goricah, Lampret Zorana od Sv. Miklavža pri Ormožu, Lečičnik Hermina iz Dobrovnika, Marzelj Terezija s. Bonaventura iz Celja, Mažera Ivanka iz Makol, Mehak Miroslava od Marije Snežne, Ratkai Ladislav iz Andrejcev, Šijariec Berta iz Sv. Vida pri Ptuju, Štrubelj Albina s Sladkega vrha, Ukmar Vinko iz Černeč, Urba-nek Filomena z Železne gore, Veber Zo-rislava s Prihove, Velikogna Terezija iz Dobja, Videnie Alojzij iz Dobja, Volkar Ana s. Avgusta iz Maribora, Zajc Albina iz Tepanj. CENJ. NAROČNIKE, ki prejemajo »VEČERNIK« v naši upravi, prosimo, da poravnajo naročnino pred 1. majem. Prejeli bodo izkaznico, s katero bodo lahko dnevno prejemali list. UPRAVA. m „Slovan“. Pridi osebno! m Napredovali so v magistralni službi dr. Alfonz Wankmuller, Olga Gračnerjeva, Leopold Ortan, Ivan Pukl, Janko Kustcr in Josip Habjanič. ni PJS in PRK deške ljudske šolo v Studencih proslavljala v soboto, 4. maia in nedeljo ,5. maja, ob 20. uri materinski dan na odru sokolskega društva v Studencih z mladinsko veseloigro „Povodni mož“. Starši in prijatelji našega odra vabljeni! ni Cenj. občinstvo opozarjamo, da prične simfonični koncert Glasbene Malice nocoj točno ob 20. Vsakdo naj pravočasno zasede svoje mesto, da ne bo radi zakasnelega prihoda motil izvajanja. — Vstopnice pri „Putniku“. m Otvoritev I. vinske razstave in sejma v Svečini bo v nedeljo, 5. maja, ob 8. v Erostorili banovinskega posestva. Avtobusi odo vozili izpred kolodvora v Mariboru ob pol 10., 13. in 14. uri; & 1k> potrebno pa še tudi kasneje. Iz Svečine nazaj pa bodo vozili !ako, da bodo udeleženci imeli zvezo z vlaki na vseli progah. Mariborski brivci so na neda ukinitvi mariborskega Združenja brivcev, ki je tekom let pokazalo življenjsko sposobnost in koristnost zadružnega delovanja. Združenje, ki mu načeluje g. Novak, šteje 166 članov, ki zaposlujejo 226 pomočnikov in pomočnic ter lli vajencev in vajenk. m Podražitev bučnega olja. Banska uprava je dovolila tovarni bučnega olja J. Hociimuller v Mariboru', da sme prodaja Li bučno olje po 19 din za 1 kg ob dosedanjih plačilnih pogojih pri prodaji na debelo. Isto velja za tovarno bučnega olja v Framu in za oljarno Sele-Pragersko. m Podpisana društva naprošajo svoje članstvo, da se sigurno udeleži današnjega Simfoničnega koncerta Glasbene Matice. Medruštveni odbor Mariborskih sokolskih društev. Jadranska Straža. m Glasbena šola .,Drave“ ima prihodnji leden tri nastope svojih gojencev. V sredo, 8. t. m., ob 16., v četrtek, 9. t. m., ob 20. in v petek, 10. t. m., ob 20. Zadnji skupni, sklepni nastop. Vse produkcije bodo v veliki dvorani Narodnega doma. m Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva bo imel majniški sestanek v četrtek, 9. t. m., na terasi ali pa v lovski sobi hotela „Orel“ v Mariboru. m Poskušen samomor. V nekem tukajšnjem hotelu se je 20 letni ljubljanski dijak K. §. zastrupil z nekim praškom, vendar so obupanca še pravočasno rešili. Prepeljali so ga v bolnišnico. * Zveza gospodinj — sestanek preložen na 10. maja L 1. * Dr. Milko Bedjanič, specialist za notranje bolezni do nadaljnjega ne ordinira. * V proslavo „Malerinskega dne“ priredi ženski krožek društva „Jadran-Nanos“ dne 5. maja ob 15. uri v Narodnem gledališču mladinsko spevoigro „V kraljestvu palčkov", katero je spisal znani mladinski pisatelj Jos. Ribičič, glasl>ene vložbe pa priredil skladatelj Iv. Grbec. Igro režira g. Milan Pertot. — Ker je čisli dobiček namenjen v svrho obdaritve obmejnih mater se cenjeno občinstvo naproša, da se te prireditve udeleži v polnem številu. m | pit m i a ■ H B llii: ;mr * Na banovinsko razstavo v Svečini v nedeljo dne 5. maja bo vozil poseben avtobus „Putnika“. Odhod ob 14. s Trga svobode (Putnik). Povratek iz Svečnic ob 19. Takojšnje prijave pri „Putniku“. m. Nočna lekarniška služba od 27. apr. do vključno 3. maja: Kr. dvoma lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; lekarna pri -sv. Anionu, Frankopanova 18, tel. 27-01. Kino * Grajski kino. Samo še do ponedeljka „Njen privatni tajnik", Gustav Frohlich, Marija AndergasL * Esplanade kino. Danes zadnjič „Viki“. prekrasni madžarski film. — Od sobote sijajni velefilm „Krik ljubezni" z Charles Boyer-om in Ireno Dumme, * Kino Union. Do vključno ponedeljka ,,Roman Spahija“, sijajna filmska drama po istoimenskem romanu od Pier Lotlija. Mariborsko gledališče Petek, 3. maja, ob 20.: Simfonični koncert Glasbene matice v Sokolski dvorani za red B in C. Sobota, 4. maja, Novari“. Red A. ob 20.: Nedelja, Celju. 5. maja: Zaprto. „ Izdaja pri Gostovanje v Radio Sobota, 4. maja. Ljubljana: 7 poročila in veseli zvoki, 12 plošče brez prestanka, 12.30 poročila, 13.02 plošče, 14 poročila, 17 otroška ura, 18 za de* lopust igra Ro., 19 poročila, 20 zunanjepolitično poročilo, 20.30 vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake, 22 poročila, 22.15 za vesel konec. — Beograd: 13 koncert Ro., 14 slavni pevci, 14.30 zabavni koncert, 17.45 har monika, 20.40 koncert velikega orkestra, 22 prenos gl. iz kavarne. — Sofija: 18.30 man-dolinski kvartet, 19 vokalni koncert. 20 orkester, 22 plašna gl. — Praga: 21.20 plošče. 22.201ahka gl. — London: 20 variete, 21.35 pester spored, 32.15 plesna gl. — Radio-Pa-ris: 18 prenos iz opere, 23 popevčice, 24 lahka gl. — Firenze: 19 koncert tria, 20.30 Bel-linijeva opera »Norma«. — Budimpešta: 13.25 koncert orkestra, 22.10 ciganska kapela. —-Miinchen: 19.15 koncert Leharjevih del, dirigira skladatelj. — Beroniiinster: -20.05 koncert orkestra, 22.10 plesna glasba. Pravica uslužbenca je zmagala Tukajšnje okrožno sodišče je ugodilo tožbi tajnika N. pri neki osrednji obrtniški ustanovi radi din 86.400— na neizplačanih prejemkih in 6.684.60 tožb en ih stroškov. Nameščeni tajnik je v redu vršil svoje posle in imel pri svojem delu lepe uspehe, toda napravil je veliko po-greško, da je odpovedal hrano in stanovanje pri podpredsedniku te ustanove, nastalo je hudo sovraštvo in podpreds. ni miroval toliko časa, da se je odpovedala služba tajniku. Zgodilo pa se je to na neroden in nepravilen način. Predsednik te ustanove je izročil tajniku odpovedni dekret z besedami: To je najtežja pot v mojem življenju! Preje pa mu je osebno rekel, da se more za službo ponovno potegovati. Tudi dva druga člana sta nagovarjala tajnika, naj ponovno vloži prošnjo za odpovedano mesto, kar pa je ta odločno odklonil, češ da ne priznava pravilnosti odpovedi in bo že znal braniti svoje uslužbenske pravice. Tudi je 90% včlanjenih združenj vložilo protest proti odpovedi službe tajniku na višje mesto, ki pa ni hotelo ničesar pokre-niti v zaščito uslužbenca z izgovorom. m Mariborski nrivci so na neo odigral v nedeljo kol predigra k k Izgubljena pot je naslov povesti K— ' "-ta t,,rli V tekmi Železnikar— ČšK. Maribor je osvojil jesensko prvenstvo z dvema točkama pred Železničarjem. Nedeljska tekma bo bržkone odločilna za končni izid 'tekmovanja: s Finski prireditveni odbor za XII. olimpijske igre je definitivno vrnil mandat za priredi tov Mednarodnemu olimpijskemu odboru. s Finski rekarder T. Milki je na sVoji turneji po Ameriki premagal ameriškega rekorderja Donalda Lasha v teku na o milje v času 14:10.4. s Punčsc, r.Iiiič iii Paliada bodo sodelovali na velikem mednarodnem teniškem turnirju v Budimpešti, ki se bo pričel še la leden. s V teniškem dvoboju Halijn— Noiu^lja v Himu vodi po prvem dnevu Italija z 2:0. Italijanski par Taroni—Vido je porazil nemškega Koch—Gtllz s 0:3, 6:4, 0:3, v singlu pa je Italijan Del Bono s težavo premagal Gulza z 0:15, G:3, 4:0, 6:2. Odigrali bodo še tri single in eden double. Za zmagovito moštvo je razpisan Mussolinijev pokal. _____________________________________ $p& mršite se CND MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih oElaslb «*an« vsaka besed« 50 p«r najmanjša Drlstuibin« ta y oglase le din S— Drtibe preklici, dopisovanja In ienitovanlskl oglasi din !,- besedi N »ima m inesek i* te oglase te din 10.--, Debelo (iskane besede se rainnaic dvolno. Oglasni 3avek *■ enkratno oblavo »na5a dl« 3.—, Zoesek ta tnale oglase se olainie tako) Drl "®roCil“ »OOSlatl » Dlstnn skuoal r. naročilom ali oa oo oostnl oolozmcl na iekovnl razori 3t 11.409 Za Mgovore glede malih oglasov se mora priložiti mamka la s din jejo aroone zanimivosti, krase pa ga mnoge lepe slike. »Razore« urejuje Tone Gaspari; naročajo se v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23. Na leto stanejo samo 30 dinarjev. So ort Spomladanske konjska dirka v IJutomeru Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru bo priredilo 12. maja ob nol 15. uri konjske dirke na dirkališču Cvenu pri Ljutomeru. Za dirke veljajo običajne splošne določbe. Prijave je treba poslati najkasneje do 4. maja opoldne na naslov Franc Slavič, občinska pisarna Ljutomer, skupno s pri oni dirke na dirkališču. Spored prireditve je iavnino, ker je sicer prijava neveljavna. Pregled konjev bo pol ure pred pričetkom dirke r - — «------4 - sledeč; I. DIRKA „PBAVSKE BANOVINE* Heatvožnja. Nagrade: 1.600 din (800, 400, 230, 150). Enovprežna dirka (2-3) za 4 do 12 letne konje vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 1.600 m dislančni 160 m. Ponusli: konjem v kmetski posesti 20 m, majaen 20 m. Dodatki: za vsakih 1.500 din 20 m do 3.000 din, za vsakih nadaljnjih 4.000 din 20 m. Vloga: 40 din. 2. DIRKA „SRESKEGA KMET. ODBORA LJUTOMER” Nagrade: 1.200 din (600, 300, 200, 100). Enovprežna dirka za 3 letne jugoslovan ske konje. Proga: 1,030 m. . ^ Populiti: konjem v kmetski posesti 20 m, majden 20 ra- »cfatki: za vsakih 200 din 20 m, žrebcem 20 m, maksimalni dodatek 120 m Vlog* 30 din. 3, DIRKA. 2. Heat. 4. DIRKA »BEOGRAD1 Nagrade: 1.200 din (600, 300, 200, 100) Enovprežna dirka za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga: 2.200 m. Popusti: majden 20 m, triletnim 20 m Dodatki: za vsakih 1.000 din 20m, maksimalni dodatek 240 m, meetingski dodatek za vsakih 300 din 20 m. Vloga: 30 din. 5. DIRKA. ev. 3. heat. S. DIRKA „KNEZA MIHAJLA'“ Nagrade: 1.000 din (500, 250, 150, 100). Galopska dirka za vse jugoslovanske konje. Proga: 1.600 m. O 2903-1 m Ma irt, po v !a- i«. J-2 Prodam ZA BIRMO nakupite najugodnejše pri »Mara«, Oset, Koroška cesta 26 (r»lee tržnice). 2892-4 PRODAM kompletno spalnico, velik štedilnik. gramofon, Aleksandro-c. 31, Pobrežle. 2920-4 va KOLJE za trte, sadna drevesa, iizol in paradižnike; sohe, prečnike, krajnike in late za vrtne ograje prodaja Gnilšek, Raz-lagova 25. 2913-4 Vloga: 30 din. 7. SPOS MINSKA DIRKA JOŽKA RAJHA Nagrade: 2.000 din (1.000, 500, 300, 200). Dvovprežna dirka za 3 do 12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 2.400 m. Popusti: triletnim 20 m, konjem v kmetski posesti 20 m, majden 20 m. Dodatki: zir-Vsakih 2500 din 20 m, maksimalni dodatek 240 m. Vloga: za vsakega prijavljenega konja 10 din in za vsako vprego 30 din. UGODNO PRODAM skoraj nove moderno urejeno (hladilno) omaro, pripravno za mesarje, gostilničarje ali privatne družine, in mesarski stroi velikosti št. 32. Naslov: Koroška c. 95. vrata 4. 2906-4 Sianovan/e 3 SOBNA STANOVANJSKA HIŠA s kuhinjo in velikim vrtom se da v najem v Studencih, Sokolska ul. 105. Informacije na licu mesta od 14. do 17. ure. 2907-5 Stanovanje išče STANOVANJE enosobno s kabinetom ali dvo sobno išče zakonski nar brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »1. iunij«. 2876-6 Sobo odda NA STANOVANJE sprejmem gospoda. Erjavčeva 6, Melje. 2897-7 V SONČNO SOBO se sprejme bollši gospod. Frančiškanska 21-11. 2915-7 OPREMLJENA SOBA se gospodu (oficirju) takoj odda. Ob Železnii 8-1, vr. 5. 2914-7 ŠOFERJE s prakso za tov. avtomobile sprejme takoi F, Jereb. fAa-ribor. Aleksandrova 6. 2923-9 IŠČEM DVA VAJENCA za pečarsko in keramično brt. Ponudbe na »Keramika« Anton Raišp, Maribor, Orožnova ul. 6. 2918-9 Službo ISle 5MHH8RSEL6. . 1 IŠČEM SLUŽBO kot sluga ali kaj primernega v kaki trgovini, po potrebi založim tudi kavcijo. Naslov v ogl. odd. »Večemika«. 2900-10 Kam,_kle? VINOTOČ KLGY Košaki, odprt. 2899-17 HALOŠKO VINO Vinotoč od 5 litrov naprej din 8.—. Pobrežje, Aleksandrova cesta 77. 2908-17 Lepo opremljena, strogo SEPARIRANA SOBA se takoi odda. Kolodvorski! c. 3-1, Bikoff. . 2912-7 Službo doto! 'm Išče sc ZANESLJIVA PRODAJALKA sladoleda. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. 2896-9 m kan? p R O 6 S R I d A BIRMANSKA D ARHA I Ogromna izbira! Solidne cone 1 Brezobvezan ogled! A. KIFFHANN nasl. O. KIFFMANN MADŽARSKA—HRVATSKA 1:8 (0:5) Iirvatska nogometna reprezentanca je nastopila proti madžarski cnajstoriei v Budimpešti ter je na jako razmočenem terenu nesrečno izgubila tekmo z 0:1, kar predstavlja jako časten rezultat proti re-nomiranemu nasprotniku. Hrvati so za- ................. nasprotnik, proti koncu so dosegli Madžari rahlo premoč. ter v 80. min igro zmagali z edinim golom dneva, ki ga je zabil Dudas. Hrvat-ski napad je spremljala izrazita smola, Lešnik je celo pred praznimi vrati streljal v prečko. Sodil jc Romun Radulescu. FINALE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Včeraj so se odigrale tekme prvega kola finala za državno prvenstvo rami sre- Budimpešti nrujejo v finalu Gradjanski, Hašk in Hajduk iz slovcnsko-hrvatske ter BSK, Jugoslavija in Slavija(S) iz srbske skupine llgaScv. V Splitu jc bila tekma Hajduk—BSK 1:1 (1:1), ki je po zanimivi in napeti igri končala z remijem. BSK je že v 2- min po Božoviču dosegel vodstvo, vendar je Hajduk izenačil in Beograjčani nili kljub težki premoči proti koncu niso uspeli zmagati. ________________________________________ Zahvala Vsem, ki so mi izkazali svoje sočutje in izrazili sožalje ob izgubi mojega nepozabnega, ljubljenega soproga, gospoda Jožefa Mastnaka lastnika kavarne »Central« se najiskreneje zahvaljujem. Tem potom se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki so mi izrazili svoje sožalje pismeno. Posebno zahvalo izrekam Združenju gostilničarjev za cvetje in izraze sožalja ter vso velikodušno pomoč. Marrbor, dne 3. maja 1940. Globoko žalujoča soproga LEOPOLDINA MASTNAK. Izdaja to mejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. «a vračalo. Usednlitvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. - Ogluši po ceniku - Rokopisi se uredništvu itev. 35-67 in uprava Stav. 28-67. — Poitnt čekovni račun štev 11. 409-