Ste^- 28 Ptuj, 13. julij 1956 Letnik IX. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. p>olletna 250 dinarjev Rnečki mladini \t polrelina hiiijsliii sironoviia iziU! Ko govorimo o dvigu kmetij- ske proizvodnje, o uporabi u- metnih gnojil, uporabi zaščit- nih sredstev in modemih stro- jev za obdelavo zenrilje in po- spravljanje pridelkov, večkrat premalo poudarimo, da je na- črtno usposabljanje in izobra- ževanje kmečkih proizvajalcev, posebno mladine, prav tako važno kot vse ostalo. Kmetijsko-gospodarske šole, ki jih imamo precej tirfi v na- šem okraju, so prva žarišča strokovnega izobraževanja mla- dine na vasi. Priznati si mora- mo, da vsal zaenkrat še ne iz- polnjujejo v celoti naloge, ki jo imajo, in to iz raznih razlogov. Temeljitejšo splošno in kmetij- sko strokovno izobrazbo dajejo kmečki mladini enoletne ^loš- ne kmetijske šole. Tudi v našem okraju imamo enoletno splošno kmetijsko šoto v Turnišču pri Ptuju. Z letoš- njim tretjim letom delovanja je šolo absolviralo 90 učencev in učenk. To je že lepo število, ki pa se iz leta v leto vztrajno dviga. V letošnjem letu bo šo- la .sprejela 20 učenk in 30 učen- cev. Po dovršenem enoletnem šolanju in po dveh letih prakse dosežejo absolventi naziv kva- lificiranega delavca kmetijske stroke. Posebnost šole je tudi to, da daje učenkam solidno teore- tično in praktično gospodinjsko izobrazbo. Da bi xx)magala zadrugam, bo šola v letošnjem letu posve- čala posetftio pozornost tudi po- ^^ku zadružništva. S tem bo še bolj zadoščeno zadrugam, ki štipendirajo mlade kmetovalce, svoje bodoče strokovno izobra- žene člane. KZ Juršinci in Or- mož pošiljata redno po 3 gojen- ce v šolo v Turnišču. Posnema- .jo jih zadruge Lovrenc, Mako- le. Središče in še nekatere. KZ Cirkovci, Desternik, Podgorci, Velika Nedelja, Gorišnica, Haj- dina, Starše, Vrtomarci, Pod- lehnik, Cirkulane, Videm, Maj- šperk, Leskovec i>a so popolno- ma pozabile na strokovno iz- Grad ^Tumišče i»d Ptuja obrazbo mladih kmetovalcev in kmečkih gospodinj. Za večino kmetijskih gospodarstev v okra- ju velja prav tako, da se pre- malo brigajo za kvalificirane delavce. Posebno mlajše delav- ce in delavke bi morala bolj usmerjati v kmetijsko stro- kovno šolo. 2Lanimivo je, da v šoli pre- vladujejo učenci iz ormoškega predela, Juršinc in okolice, ka- kor tudi iz zapadnih Haloz. Dravsko polje, naša žitnica in krompirjeva dežela, Slovenske gorice, Gorišnica in okolica, Ga- jevci, Markovei in okolica pa ne kažejo prevelikega zanima- nja za strokovno vzgojo kmeč- ke mladine. Od tukaj je naj- manj učencev v Turnišču in tudi v drugih sosednjih kme- tijskih šolah! Popoln uspeh šolanja na kme- tijski šoli je zagotovljen, če je teorija tesno povezana s prak- tičnim delom na posestvu. Sola sodeluje pri delu na posestvu Kobilarne Tumišče. Pri tem se pK)iavlja nekaj težav, ki bodo letos s pomočjo okraja, ki je ustanovitelj šole, morale biti dosledno rešene. Posestvo je do- volj veliko, da lahko služi tudi kot vzoren šolsk objekt. Po- trebni pa so naprednejši proiz- vodni prijemi in oskrba pose- stva z najsodobnejšimi stroji in napravami. Težnja šolskega vottetva, za- družnih organizacij in ljudske oblasti je, da šolo čimprej pri- bliža našim mladim kmetoval- cem, kmečkim gospodinjam, kmetijskim delavcem na držav- nih posestvih in nadalje razvi- je strokovno šolo, ki je kmetij- stvu v našem okraju prepo- trebna. LACKOV SPOMENK BO STAJL NA SLOVENSKEM TRGU V PTUJU Mestni odlbor ZB NOV Ptuj jo dobil od Okrajnega ljudsikega odbora Ptuj dovoljenje, da sme poraibiti prostor na Slovenskem trgu pred gledališčem za posta- vitev spoimeaidka narodnemu heroju Jožetu Lacku glede na to, da je to itak javaii iMrogtKM* in da je to lokacijo za spome- nik iabrala posebna komisija zastopnikov okrajnega in občin- skega ljudskega od!bora ter za- stopnikov Mes(tnega odbora ZB NOV Ptuj. Ta prostor je tako izbran, da spomensfe: ne bo ovi- ral p(rome*a na tem trsa, niti se ne bo qpa:«tinenilo zunanje lice pred gJedallščem. Spoznajmo naše občine: danes Ptu,j PROSLAVA DNEVA BORCE V Zveza borcev NOV je s po- močjo ostalih družbenih organi- zacij v Kidričevem priredila proslavo praznika 4. julija. Večer pred praznikom je na mitingu govoril tajnik ZB — tov. Veble in je opisal pomen tega praznika. Po govoru je pevski zbor tukajšnjega delav- skega kulturno-prosvetnega društva »Svoboda« zapel nekaj borbenih pesmi. Sodelovala je tudi godba na pihala društva »Svobode«. Program je bil ob kresu, kjer je bilo zbrano prebivalstvo Ki- dričevega, ki je aplavdiralo tov, Titu in prazniku. Na sam praznik so borci iz Kidričevega položili venec na spominsko ploščo borcem NOV v Hajdini. Tega dne so povabili tudi vdove padlih borcev na prirejeno zakusko. Prireditve so se udeležili po- vabljenci iz območja Krajevne zveze borcev Kidričevo. Pred- sednik ZB tov. Trope in tajnik tov. Veble sta pozdravila pri- sotne in poudarila, da je ena iz- med glavnih nalog ZB briga za borčeve preostale, posebno za otroke. Na proslavi se je vid^o, da naša družba ne pozablja onih, ki so padli za svobodo. To pri- jetno svidenje je pustik) sploš- no zadovoljstvo. T. S. Zbora bivših internirancev na Borlu se je udeležilo okrog 5000 udeležencev v nedeljo, 8. julija t. L, je bil kot nalašč lep poletni dan, najprimernejši za veliko zboro- vanje, kot ga je priiMravil ob- činski odbor Zveze borcev NOV občine Bori za ponovno sreča- nje bivših internirancev v gra- du Boriu, kjer so pred 15 leti mnogi rodoljubi na lastni koži okušali nečloveške metode po- divjanega nemškega faSiTina, njegove raznarodovalne ukrepe in brutalnost nadutih nemških fašistov in domačih izdajalcev. Tekom let po osvoboditvi je df>bil nekdanji »Schloss Anken- svein« novo in prijazno lice, po- stal je letovišče, vendar to nje- govo novo obličje ne more osla- biti spomina na težke dni pred Nova spominska plošča na gradu BOThi 15. leti, ko je moralo nešteto rodoljubov iz svobode v ptuj- ske zapore, od tam v »Anken- stein«, od tam pa pred puške v Maribor in Celje, v še zloglas- nejša taborišča Mauthausen in Auschwitz ali v taborišče Raj- henburg in od tam v izgnan- stvo v južne kraje. Nedeljsko srečanje interni- rancev na Borlu so najgloblje doživeli sami interniranci. Po- nosni na svoje patriotično za- držanje pred sovražnikom, ve- seli zopetnega svidenja in ga- njeni ob spominu na preminule in padle sotrpine, znance in ne- znance, saj so se mnogi komaj na Borlu prvič videli in spo- znali v trpljenju, so se pome- nili o vsem doživetem minu- lih let vojne in zlate svobo- de, njihovi otroci so se medse- bojno spoznali Odrasli so se ludi pošalili ali pa tudi na zdravje popili kapljico pristne- ga' haloškega vinca. Pozdravili so se s haloškimi ljudmi, ki so jimi bili v pomoč in tolažbo, Ici so jim skrivaj nosili hrano in poročila. Skupine so se zbirale pri mizah pod drevjem pred gradom, na grajskem dvorišču, v dvoranah in tudi na terasi nad Dravo in gledali proti Ptu- ju, po poljih in haloških gričih in marsikdo se je zamislil v. besedo: »Svoboda res je zlata, svoboda nam je vse ...!« Vse je bilo res podobno svidenju otrok velike družine po dolgih in po težkih letih borbe za svobodo in za obnovo ter okrepitev do- movine, borbe za neodvisnost in prijateljske sodelovanje z vsemi naredi v svetu ki je pri- neslo zasluženo zmago. Spored zborovanja je začel že v soboto, 7. julija t. 1., zvečer s tabornim ognjem, nadaljeval se je v nedeljo, 8. julija, zjutraj z budnico, z obiskom raznih kra- jev, kjer so delali zaporniki in popoldnevnim odkritjem spo- minske plošče, končal pa je z ljudskim rajanjem. Zasluženo pri2aianje za po- moč intemirancera v najtežph časih so dobili na svečani seji: Ana Gabrovčeva, Marija Smi- Težkl so spomni na »Wasserkommando< gočeva in Fijačkov oeč ki so za ceno lastnega življenja vzdrže- vali zveze med interniranci in njihovimi svojci, jim prinašali pošto in hrano ter jih obvešča- li o dogodkih po Ptuju in okra- ju ter drugod po svetu. Ob odkritju spominske plo- šče je govoril sekretar Okraj- nega odbora SZDL Ptuj in re- publiški poslanec tov. Miro Bračič, ki je navzočim prikazal častni delež haloškega prebival- stva v borbi za zmago nad fa- šizmom, uvodoma pa je spom- nil zbrane na težke dni, ko je bilo taborišče na Borlu polno predanih rodoljubov, kot je bi- la Milena Berce in ko so ti pa- dali pozneje pod kroglami pušlc, ob taboriščnih žicah in na de- loviščih v raznih krajih okupi- rane Evrope. ^Nikdar vec taborišč« je bila razpeta parola na poti proti gradu in ob tej paroli je mar- sikdo dejal odraslemu sopotni- ku ali otroku, da bi le bilo ta- ko, da se ne bi nikdar vračali nad naša sed^^nja in bodoča pokolenja časi, ki jih je preži- velo ob velikih borbah in zma- gah svobodoljubno prebival- stvo, ki stori vse za mednarod- no sodelovanje, za mir in na- predek po zgledu vodstva in narodov Jugoslavije V. J. V Beogradu Včeraj popoldne je prispel v Jugoslavijo na osemdnevni obisk predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Na- ser. Ni slučajruf, da ga prva pot po izvolitvi za predsed- nika maie egiptovske repu- blike vodi prav v Jugoslavi- jo. »Egipt sledi politiki, ki sta jo začrtali Indija in Ju- goslavija,« je izjavil Naser. Slučajno tudi ni to, da bo prišd v Jugoslavijo še indij- ski predsednik Nehru. Na Brionih se bodo sestali Tito, Naser in Nehru in tam bodo govorili ne le o mof^nostih za še tesnejše sodelovanje med tremi prijateljskimi dr- žavami, temveč tudi o tem, kako bi čimveč prispevali k utrditvi mednarodnega za- upanja in miru na svetu. Svet z izredno pozornostjo pričakuje sestanek »velike trojice«, kot imenujejo pred- sednike Tita, Nasera in Heh- ruja mnogi ugledni komen- tatorji — ne zaradi velikosti njihovih držav, temveč zara- di njihove vodilne vloge v borbi narodov za mir. Tov. Tito s predsednikom Naserjera Učenke pri praktičnem delu Slo^esfiosi predvoialKe vzgoie v gozdu ob Polskavi postaja življenje vse bolj živo. Tukaj taborijo mladinci in se urijo v vojaških spretnostih. Skrbno izdelan učni program nudi mla- dini možnost strokovnega vispo- sabljanja in politične vzgoje. Pri tem odgovorneni delu sode- luje že vsa lela vrsta požrtvo- valnih rezervnih častnikov JLA iz aktiva predavateljev in uči- teljev predvojaške vzgoje.- Uspeh po 45-dnevnem delu je prav pomemben. Mladina se krepi in razvija, a po njihovi vrnitvi domov se opaža, da je njihova aktivnost v družbenih organizacijah vse bolj vidna Poleg ideološko-političnih so ob- ravnavali tudi probleme iz zdravstvene prosvete. V torek zvečer je bila v dvo- rani Zadružnega doma v Lov- rencu svečana akademija v po- častitev »Dneva borcev ■ in slav- nostna zaključna konferenca obveznikov predvojaške vzgoje. Prizadevni in disciplinirani mla- dinci so v svečano okrašeni dvorani poslušali kratek referat iz zgodovine NOB. Predstavniki štaba tabora so nato sporočili mladincem, da so taborjenje zaključili in dosegli lepe uspehe pri svojem delu. Najboljše med njimi so sprejeli v mladinsko organizacijo. Pre- jeli so potrdila, da so z današ- njim dnem postali člani po- membne organizacije, ki je v svoji zgodovini dosegla ogrom- ne uspehe. Videti je, da večji del mladine rad vstopa v orga- nizacijo. Izjave mladincev ob sprejemu so dokaz, da bodo iz- polnjevali svoje naloge. Zelo svečano je bilo takrat, ko so prejeli dokumente mladi pred- sedniki LMS iz Trnovske vasi, Juršinc in Zavrča. Zlasti njih čakajo važne naloge. Aktiv predavateljev je skup- no z učiteljstvom Nižje gimna- zije v Lovrencu uspešno upri- zoril komedijo »Zadrega nad zadrego«. V počastitev državnega praz- nika se je brez pomisleka pri- javilo 1036 mladincev, da bi od- dali svojo kri trpečim bolni;va!rujemo s tem, da uporabljamo obirace, c^iožesne feožare, da jih ne me- čemo afi presipavamo, te!m've'č z Tofco prelagamo iitd. Mnogo ssadja se poškoduje pri prevozu zaradi tega, ker je vozilo brez vzmeti. Zelo važen je seveda čas obi- rasaJB. sedja. Prezgodaj obrani ptodovi so noanjvredni. prav ta- loo prepozno obrani, z izjemo poBnih sadnih sort, ki jdb je tretos obirarti čim pjozneje. Pravi čas obiranja sadja je, ko 2acno odipadati zdravi plo- dovi ob mirnem vremeniu ozi- Toma kto ptod z lahkoto odtr- gamo, pa se pecelj pri tem ne poškoduje. To je tako zvam drevesaia zrelost. Ta čas je raz- Jičen glede na letino, vseka, feor pa med 15. j^Ilijem in 15. septembrom. V tem času dozo- revajo (drevesno) poletne in je- senske sorte jabolk in hrušk. Vsako leto se določajo roki obiraRja za posamezne vrste ih sorte sadja. Treba se je teh ro_ kov držati, sicer nimamo jam- stva, da bi dosegli povoljno ce- no za svoj pridelek. Sadje obiramo ob lepem in suhem vremenu, ko izgine s plo- dov rosa. Ob hladnem vreme- nu obrani plodovi so okusnejši in trpežnejši kot plodovi, ki smo jih obrali v opoldan^i vro- čini. Obrano sadje spravimo v hladen prositor, kjer se počasi ohlaja in nadaljuje doczorevanje za trg. Nepoisredno z dreves gre na trg le zimsko sadje, vse osta- lo pa mora dozoreti v hladni shrambi. Sadje je treba takoj po obi- ranju sortiraii. to se pravi od- deliiti po tem, kam smo ga na- menili. Posebno pozx)most po- svetimo sadju za prodajo. Od manipulacije s sadjem po obi- ranju je večikrat odvisen uspeh v prodaji. Pravilno obrano in sortirano sadje pripravimo za trg ločeno po sortah, po velikosti in po zunanji kvaliteti plodu. V trgo- vanju z jabodki razlikujemo tri vrednostne skupine po sorti in tri kvalitetne vrste po odbiri. V prvo vrednostno skupino spadajo: ananas, beličnik, deU. šez, boskopski kosmač, grafen- štanjc, jonatan, kanadka, koks — oranžna, rumene bellefleur, london pjeping, zlata pramena, ribsitonski peping. V drugo vrednostno skupino spadajo: baumanova reneta, da. masonova reneta, karmeličanka, pisani kardinal, kraljevi krat- kopecelj, renski krivopeoel, mo- šancelj, ontario rdeči jesenski robač, šampanjska reneta, her- bertovareneta, tafeljšek. V tretjo vrednostno skupino spadajo: bismark, bobovec, boj- kovo, ilcerjev rožmk, lebel, ovčji nos, fontača, aleksander, šarlamovsrici šitetinci. V posameznih skupinali zopet delimo plodove v tri ali štiri kvalitete: v ekstra skupino 6d- beremo najlepše plodove z nad 55 mm premera, lica jabolka, z največjim madežem 1 kv. cm, in skupne površine največ 5 od- stotkov. Enak; plodovi, ki eo drobnejši, s premerom do 50 mm spadajo v I- razred in smejo imeti navedenih poškodb do 10 odst. dočim spadajo v II• raz- red drobnejši plodovi do 45 mm. Vsa ostali plodo\'i so pri- merni za predelavo. Sorte druge vrednosine skupi- ne se delijo na I. in II. razred, tako kot sorte iz tretje vred- nostne skupine; premer njiho- ve debelosti se giblje sorazmer- no od 50 do 60 mm za prvo in od 45 do 50 mm premera za drugi razred. Plodovi, ki so okuženi z zna- nimi rdečimi pikami, ki jih po- vzroča ameriški kapar spadajo le izjemoma v drugi razred. Ko pregledamo površno nave- de^: e. zahteve Za najkvalitetnej- še sadje, takozvano kabinetno tržno blago, se nam vsiljuje vprašanje, koliko takih plodov bomo zbrali za trg. Cim manj bo takega sadja, tem ceneje bo- mo morali prodati sadje. Kupec mora nrevzeto sadje dobro pre- gledati. Kupci, ki svetujejo prerano obiranje plodov, delajo s tem veliko škodo. Za trg določeno sadje naj bo v čisti posodi, sad- je pa brez nesnage. Zato je po- trebna pažnja v času obiranja, sortiranja in prevažanja sadja fla.tra._ ....... wib oi»c;nem zboru OZZ Ptui KMETIJSKO POSPEŠEVALNI ODSEKI PRI KZ SE V PTUJ- SKEM OKRAJU DOBRO UVELJAVUAJO Včeraj, v četrtek, 12. julija t. 1., je bil v Ptuju občni zbor Okrajne zadružne zveze. O raz- pravi z občnega zbora bomo lahko pisali šele v prihodnji številki, tokrat pa naj seznani- mo naše bralce z nekaterimi podatki iz poročila o de.u od- sekov pri KZ v ptujskem okra- ju. Živinorejski odseki — jedro pospeševalne službe Živinorejske organizacije se v ptujskem oliraju močno utrjujejo. Na 16.956 kmečkih gospodarstvih redijo 54C4 konje, 38.392 glav govedi, 55.054 praši- čev, 1864 ovac, 1204 koze, 5800 kuncev in 154.108 razne perut- nine. V vseh 43 KZ imajo ži- vinorejske odseke. Popolnoma nedelaven ni nobeden. Vsestran- sko dejavnih pa je komaj 12. Ti skrbijo za dobre plemenjake, sodelujejo pri odkupih, poma- gajo pri selekciji živine, zati- rajo bolezni, sodelujejo pri gradnji silosov in gnojničnih jam, dajejo nasvete za izbolj- šanje travništva in pašništva itd. Težko je presoditi, kje so vzroki, da se mnogi živinorejski odbori prepočasi razvijajo. Ne- kateri menijo, da na občnih zborih niso izvolili pravih ljudi, da so ponekod člane odborov kratko malo kooptirali itd. Ži- vinorejski odbori so se doslej tudi premalo oprijeli zanimivih in uspešnih akcij med zadruž- niki, kakor gradnje silosov in gnojišč, uvedbe molzne koni- trole itd. Kljub pomanjkljivo- stim pa predstavljajo živinorej- ski odbori najdelavnejšo jedro pospeševalne službe pri vseh kmetijskih zadrugah v ptujskem okraju. Poljedelstva ne bi smeli podcenjevati Od 43 KZ v okraju ima samo 32 poljedelske odseke. Le malo je odsekov, ki jih vodijo napred- nejši poljedelci. Poljedelski od- seki so v lanskem letu sodelo- vali pri prodaji in nabavi se- menskega blaga, pri poizkus- ništvu, proizvajanju semen, na razstavah itd. Organizirali so več tečajev in predavanj iz poljedelske proizvodnje. Izvedli so 5 poizkusov z ozimno pšeni- co, 5 s heterozno koruzo, 8 s krompirjem in 32 na travnikih. Pri nekaterih KZ se je polje- delstvo nekoliko podcenjevalo, posebno semenarstvo, zsiradi pomanjkanja strokovno sposob- nih ljudi. Odseki so bili več ali manj sestavljeni iz ljudi, ki ni- so kazali dovolj zanimanja za to panogo kmetijstva. Kjer so bili v odborih dobri kmeto- valci, so bili tudi uspehi vidni. Vsestrifisko" fe; sod^ldWo v ptujskerh okrajtf samo "Bl^bspe- ševalnih odsekov, kar je vse- kakor premalo. Sadjarske odbore bi morale ustanoviti vse zadruge Dejavnost 32 sadjarsko-vino- gradniških odborov pri KZ je bila v glavnem usmerjena na čiščenje in zimsko škropljenje sadnega drevja, nakup sadnih dreves za obnovo, izpolnjeva- nje praznih mest v sadovnjakih, na asanacijo, poskusno gojenje, organizacijo tečajev, predavanj itd. Ker so vodili odseke na- predni sadjarji, so dosegli v (NEii^lievanje na 8. strani) NEPREVIDNOST fe terjala 4 življenfa V petek, 6. julija, ob 12.20 se je na levem bregu Pesnice na- sproti letališča v Moškanjcih pripetila huda nesreča, ki je ter- jala 4 smrtne žrtve in 1 težko poškodovanega. Delavci KG v Sobetincih so tistega dne dopoldne kosili in sušili seno. Strelec Alojz iz Pr- venc je kosil s traktorjem, pri- bližno 500 m od kraja nesreče. Nekaj pred 12. uro, preden je končal s košnjo, je našel na tragiku mino. Hotel jo je raz- montirati. a ker ni uspel, jo je vrgel 10 m vstran. Ob 12. uri so se delavci zbrali ter počivali v gruči pod bližnjim hraistom. Po končanem kosilu je Strelec tri- krat udaril z mino po traiktor- ju, nailcar so se delavci razpršili in vmdli na delo. 31-letni Stre- lec Alojz, 26-letni Lozinšek Šte- fan iz Sobetinc, 18-letni Račko Alojz iz Stojnc, 17-letni Brec Stanko iz Zagojič ter 16-letni Pivko Anton iz Zagojič so se odšli kopat v Pesnico. Strelec je vzel s seboj najdeno mino z na- menom, da bi jo vrgel v vodo in pobil ribe. 9-letnega Janžeko- vič Vladimirja in 14-letnega Goloba Janeza (oba iz Zagojič) je poslal 100 m niže, da bi pre- stregla in pobrala pobite ribe. Videla sta, kako je Strelec vr- gel mino v vodo, a ni eksplodi- rala. Nato jo je v prisotnosti ostalih skušal demontirati in pri tem z nožem vrtal po deto- natorju. Nenadoma je mina eksplodirala ter Strelca popol- noma raztrgala, navzoče Breca Stanka, Lozinška Štefana in Račka Alojza pa na mestu ubi- la. Pivko Anton, ki je stal ne- koliko stran od gruče, je dobil hude poškodbe po vsem telesu in bil takoj prepeljan v ptujsko bolnišnico. Po zadnjih vesteh je njegovo stanje še vedno kritič- no. NesTOČe je kriv Strelec Alojz, ki je z mino neprevidno ravnal, čeparav je kot odsluženi vojak poznal nevarno dejstvo take mine in čeprav je vsa okolica bila obveščena, da so po nave- denih vojaških vajah ostale v neposredni bližini 4 neeksplodi- rane mine. Njegova dolžnost bi bila. da o najdeni mini takoj ob- vesti pristojne vojaške oblasti aLi najbližjo po9tajo LM. Ker je po svoje ravnal, je povzročil svojo smrt in smrt svojih 3 to- varišev. Nesreča naj bo^ najresnejši opomin vsem, ki bi kakorkoli prišli v bližino vojaškega orožja ali streliva, zlasti pa ponovno opozarjamo prebivalce v okolici kraja nesreče, da ležijo še tri neeksplodirane mine. O njihovi najdbi naj takoj obvestijo že omenjene pristojne oblasti. ODGOVORI DOPISNIKOM S. J. — PODLEHNIK. Članek bomo objavili, ko bo sodišče izreklo o vsem svojo zadnjo be- sedo. N. J. — Ptuj. Dopis smo od- stopili v pretres Svetu za pro- sveto in kulturo pri ObLO v Ptuju. K. A. — KIDIRICEVO. Ker v Vašem dopisu omenjeni izpadi niso primerni za objavo, smo odstopili zadevo Občinskemu odb. ZB v Ptuju. Avtor članka »Nevarni li- sec ...« — Ptuj. Vaš članek je nekonkreten in brez podpisa, zato ga ne moremo objaviti. Pronetiie nesreče f Imv m m Poda.tki o prometnih nesre- čah, ki jih je pred kratkim ob- javila ekMiomska komisija ZN za Evropo potrjujejo vso res- nost problema ter veliko števi- lo človeških žrtev v teh nesre- čah. Samo v 13 evropskih drža- v;A (Belgiji, Danski, Franciji, Zapadni Nemčiji, Angliji, Grči- ' ji. Irski. Italiji, Jugoslaviji, ] Ltftsemburgu, Norveški, Sved- ] sid in Švici) je bilo leta 1954 ; nad 765.420 prometnih nesreč s , telesnimi poškodbami. Pri teh nesrečah je s^bilo življenje ] 33.228 oseb, poškodovanih pa je bao 915.826 oseb. Statistični xxxiatki potrjujejo, , da >e bik) v teh nesrečah po- ; škixJovanih največ peščev, p>o- tcm motoristov (8169) in kole- sarjev (4392). Na šoferje in potnike avtomobilov, avtobusov in kamionov je odpadlo v tem letu 4110 mrtvih. Razdelitev poškodovancev po skupinah pa kaže, da je odpad- lo pri milijonu poškodovancev v letu 1954 na motoriste 230 ti- soč, na pešce 163.771, na kole- sarje 158.893, na šoferje in pot- nike avtomobilov in avtobusov pa 135.248 oseb. Relativno rkajveč nesreč je bilo v juliju, avgustu in sep- tembru, ko se zgodi nad 30 odst. celotnega števila nesreč. IN V PTUJSKEM CSCRAJU LETOS ... V ptujskem okraju vse pogo- steje slišimo o prometnih ne- srečah, katerih število se od le- ta 1953 dalje stalno zvišuje, če- prav se na področju prometa ne mcMTcmo pritoževati čez preven- tivno službo. Leta 1953 je bilo v okraju 32 prometnih nesreč z 1 mrtvim in nad 1,300.000 dinarjev materi- alne škode, medtem ko je bilo letos že v 1. polletju 21 promet- nih nesreč s 4 mrtvimi, 5 tež- ko telesno poškodovanimi ter okrog 800.000 dinarjev material- ne škode. V velikem delu (14 pri- merov) so bili letošnjih nesreč krivi šoferji, v 8 primerih celo vinjeni šoferji, v 3 primerih pešci, v 3 kolesarji in v 1 pri- meru slaba cesta. Vinjenost, malcMnarnost, objestna vožnja ter neprevidnost so najpogostej- ši vzroki prometnih nesreč pri nas. Nič manj nevarni pa so nepregledni in ostri ovinki (Or- mož, Spuhlja. Ptuj, HajdinaJ. Vso kritiko zasluži nadzorstvo nad otroci, ki so večkrat brez potrebe na cestah. Na njih je lani in letos obležalo več 3 do 5 let starih otrok. V lanskem letu so bili pri 54 primerih prometnih nesreč v 15 primerih krivi šoferji, v 13 ko- lesarji, v 9 primerih pešci, v ostalih primerih pa slabe ceste in drugo. Leto prej, t. j. 1954. leta je bilo v okraju 30 promet- nih nesreč, ki so jih bili krivi večinoma kolesarji (8 prime- rov), vinjeni šoferji (7 prime- rov) in pešci (5 primerov). Zanimivo je še omeniti, da so od 137 prometnih nesreč v letih od 1953 doslej v ptujskem okraju povzročili inozemci lani 4 nesreče, 1954 1 nesrečo In letos 1. V teh letih odpade na vozače, kolesarje in pešce iz ptujskega okraja 62 nesreč, ma- riborskega 32, ljubljanskega 11, varaždinskega 8, celjskega 4, murskosoboškega 3 in čakoveč- kega 3 primeri. Slabo obnašanje ljudi na ce- stah in slabo stanje vozil je zahtevalo lani 7042 primerov kaznovanj z denarnimi kazni- mi, ki so znesle 343.813 dinar- jev. V največ primerih (5224) so bili mandatno kaznovani ko- lesarji. Pred kratkim je o problemu prometa in prometnih nesreč ter preventivnih merah v korist prometa v našem okraju raz- pravljal svet za notranje zade- ve pri OLO in je sprejel več sklepov, ki bodo sporočeni vsem občinam v okraju in tudi množičnim organizacijam, da se bo o tem problemu med ljud- stvom več razpravljalo in da bodo te razprave tudi koristile nemotenemu razvoju prometa na naših cestah ter manjšanju števila prometnih nesreč. VJ Arondacija - predpogoj rentabilne proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih ING. ZOREČ EGON Večina naših kmetijskih go- spodarstev toži nad razdroblje- nostjo svojih parcel, zaradi če- sar ni mogoča rentabilna pro- izvodnja. Na oddaljenih parce- lah je skoraj nemogoče uspeš- no izvajati vse agrotehnične ukrepe. 2e sam dostop do teh, včasih le 20-arskih parcelic je z velikim poljskim strojem ze- lo težaven. Poraba časa do de- lovnega mesta je mnogo večja, kot je njegov delovni čas na tej parceli. Oglejmo si samo tale račun: dve osebi s traktorjem posejeta 1 ha površine v eni uri. Semena se porabi na 1 ha do 150 kg. Na malih površinah je seveda račun setve nepri- merno dražji. Semena se pora- bi z ročno setvijo celo do 300 kg na ha. Ce bi pa računali še čas in uspeh letine, bi bil račun še višji. Ali sledeč primer: dve žanjici požanjeta s snopovezal- ko dnevno 4 do 6 ha površine, s čimer nadomestita 30 delavcev. Delo s strojem opravimo torej laže, hitreje in ceneje. Zapraševanje ali škropljenje malih krompirišč s traktorsko škropilnico 6 do 8 metrov de- lovne širine je nemogoče, ker razna.ša veter strupeni prah ali v meglo razpršeno škropivo na sosedne parcele, ki so morda posejane s krm^ikimi rastlina- mi, ki se tako zastrupijo. Tudi proizvodnja semen je na tako majhnih površinah nemogoča, ker je za preprečitev medse- bojnega križanja potrebna vsaj 500-metrska oddaljenost od so- rodnih posevkov. Dejstvo je, da So na rnalih in razdrobljenih parcelah zaradi njihove zelo primitivne obdelave hektarski donosi mnoge manjši, polna lastna cena pridelkov pa je do trikrat višja. Povzetek: mnogo naših pose- stev je pa.^sivnih v svoji proiz- vodnji prav zaradi razkosanosti obdelovalnih površin, kar bo treba čimpiej odpraviti. _ Razvitie gasilskega prapora v Ormožu v nedeljo je bilo v Ormožu gasilsko slavje in odkritje no- vega prapora Prostovoljnega ga- silskega društva v Ormožu, ki je praznovalo 70-letnico svoje- ga obstoja. Kdaj se je v Ormožu začelo z organiziranjem gasilske služ- be, se sicer ne da točno ugoto- viti, obstajajo pa zapiski v mestni kroniki, da je že leta 1834 bila razdelitev gasilskih del. Prvo ročno brizgalno je nabavila mestna občina leta 1834 pri tvrdki »Fetl« v Gradcu. V letu 1868 je bila nabavljena druga, večja brizgalna na šti- rih kolesih z Dunaja. Zanimivo je, da ta brizgalna še danes služi svojemu namenu v gasil- skem društvu Vratno pri Va- raždinu. Iz istih zapiskov je razvidno tudi, da kdor je vstopil v ga- silce, je moral znati nemški in slovenski. Iz leta 1872 je zapi- sano, da so gasilci prejeli ob lo- kaliziranju nekega požara pri Veliki Nedelji nagrado po tri goldinarje. Na potrdilo o nagra- di je udarjen žig v slovenskem jeziku: Srenja Velika Nede- lja«. Prehod od občinske gasilsko službe na prostovoljno bazo je bil leta 1886 z ustanovitvijo prostovoljnega gasilskega dru- štva Ormož in tako slavi to društvo letos 70-letnico svojega obstoja. Danes ima društvo dva agregata in dva avtomobila z vso ostalo moderno opremo. Šteje 52 aktivnih in okrog 100 podpornih članov. Ob 70-letnici so se ormoški gasilci spomnili svojih tovari- šev, ki so padli v NOB in so položili venec na njihove grobo- ve. Eden izmed aktivnih članov. ki ga je uničil zloglasni lager Dachau je bil Franc Horvat, medtem ko je bil Lojze Novak ustreljen v Kraljevu leta 1941. Lani je društvo izgubilo dol- goletnega poveljnika Rihard,a Havlasa, ki je vse svoje življe- nje posvetil gasilstvu. PGD Ormož ima tudi mnogo priznanj, diplom z raznih tek- movanj in je eno izmed dru- štev, ki poleg gasilstva razvija- jo tudi prosvetno delo. Lov na lisico in polževe dirke motoristov v Kidričevem Ob priložnosti praznika Zdru- ženja šoferjev in avtomehani- kov dne 8. julija je Avto-moto društvo Ptuj priredilo v Kidri- čevem lov na lisico in polževe dirke motoristov. Predsednik ohč. Ormož razvija prapor Večje število motoristov je v »razburljivi« vožnji po borovih gozdičkih okrog Kddričevega »lovilo« Lisico, katero je vozil tov. Smigoc. »Lisica« je doka- zala, da je zares »lisica in zvita zver«, saj je lovci, to je ostali motoristi niso mogli izslediti. Po končanem lovu na lisico je bila »p>olževa dirka«, ko je v »najpočasnejši« vozni i zmagal tov. Zavec. Prireditev je vzbudila zani- manje pri gledalcih, vendar je želeti večje discipliniranosti gledalcev. Avto-moto druištvo želi, da se sličnih prireditev udeležuje več- je število motoristov, saj vidi- mo danes po ptujskih ulicah vsakodnevno velvko šftevilo mo- tornih koles od »PUCHOV«, »JAW« in drugih. ,^__K. PTUJ 13 TUTJJA 19%! 3 Ptuj nekoč Oddelek NOB v ptujskem muzeju Tovarna kazeina v Ptnjui Občina Predsednik občine tov. Vogrinec NAJS>..,.i^.6a MESTO NA SLOVENSKEM Na naj pripravnejsean prehodu čec Dravo, sredi plodme polcra- jine, ki daje velitke množine poljedelisidih in živinorejskih proizvodov, pa tudi sadoa in vi- na, leži sptarodavno mesto Ptuj. Zn&čihm je. da mu pravijo kmečki prebivalci okraja krat- ko malo Mejsto, kar ni čudno, saj je najstarejše mesto na sloven- Bki zemlji. Nemogoče je pisati o Ptuju HI njegovi okolici in ne govoriti o zgodovini; saj zadevamo gre- de po mestu na vsakem koraiku ob zgodovinske spomenike, zla- sti rimske, muzeji pa hranijo dragocene zbirke vseh zgodovin- i*ih obdobij. KELTI. RIMLJANI, GOTI, HUNI IN — SLOVENCI 2e nekako 350 let pred naš^im štetjem je stala na tleh današ- nje Hajdine keltska naselbina. Potem so prišli Rimljani. Mo- gočno rimsko cesarstvo je usta- novilo na tleh današnjega Ptu- ja, vštevši tudi Breg in Haj- dino. stalno vojaško taborišče, Id je bilo obenem oporišče rim- skega imperija za prodiranje proti severu do Donave in proti vzhodu na Panonsko ravnino. V dobi upadanja rimske moči pa je služilo kot obrambna točka pro«ti barbarskim narodom, ki so silili proti jugu. Zaradi živah- nega prometa so se v mestu na- selili obrtniki in trgovci. Mesto je dobilo ime Petovio ali Peto- vium- Slovenci, ki so prišli v te kraje v 6. stolcjtju. so ime poHa- godili svoji izgovarja vi in ga imenovali Ptuj. V nemirnih časih preseljeva- nja narodov, fco so tod mimo iMianeli Goti in Huni, je bilo mesto porušono. prebivalstvo pa razkropljeno. Ostanki teh ljudi eo se zlili z novimi naseljenci Slovenci in prevzedi njihove običaje in jezik. MITRAS — BOG SONCA Ostanke rimskih spomenikov, razne nagrobnike in druge kam- ne je dal 1830 zbrati in vzidati v mestni stolp zaslužni ptujski zgodovinar Simon Povoden. Pred mestnim stolpom so daU postaviti tudi največji, pet me- trov visoki, taiko imenovani Or- fejev spomenik. Načrtno odkopavanje in zbi- ranoe starin pa je začelo šele Muzejsko društvo. Leta 1898 in 1901 so odkrili na Spodnji Haj- dina dve svetišči boga M i trasa, leta 1913 pa še tretje na Bregu, ki jih imenujemo kratko mi- tPeje. Bog Mitras je bil izvor svetlobe in sonca, bog poniža- nih in zatiraniih. dobrotnik in odrešemk človeštva, branilec resnice itd. V njegovem ver- skem občestvu ni bilo razlike med stanovi: suženj ali plemič, vsd so bili bratje. To verstvo je zelo ustrezalo najširšim ljud- skim množ'cam in je bHo ta- krat nevaren telcmec porajajo- čemu se krščanstvu. Preohšinto bi bilo opisaiti iz- sledke zgodovinarjev Fefka, Skrabarja. Abramiča, Kotnika in drugih, ki so nam odkrival te rimsilce spomenike. Pripom- nim naj le, da je škoda, da da- našnji domačim dokaj brezbriž- no gledajo te »stare kamne«, medtem ko jih hodijo občudo- vat tujci iz daljnjih krajev. KNEZ KOCELJ TER OIRIL IN METOD Po naselitvi Slovencev je bil Ptuj okrog poldrugo stoletje v oblasti slovenskih županov, do- kler nista prišla mesto in grad v last salzburške nadškofije. S tem se je začelo pokristanjenje. Ker je bil Ptuj na meji med slovensko državo Karantanijo, ki je bala pod nemilko nad- oblastjo, in kratkotrajno kne- ževino panonskoslovensMh kne- zov Pribine in Koclja, je prišlo do trenja med nemškimi ozna- njevalci nove vere in učenci Ci- rLla m Metoda. Takrat je imel Ptuj mnogo privržencev kneza Koclja, ki so širili novo vero in cerkvene knjige v domačem je- ziku. Toda surova nemška sila je uničila mlado slovensiko cer- kveno kulturo. GROF.TE IN SKOPJE ZAVLADAJO Na prijazni griček nad Ptu- jem se je usedel nemiglci grof, vazal salzburških nadMsofov in zavladal mestu in okolici. Za- čela se je doba fevdalizma. Slo- venstko ljudstvo je postalo »ubo- ga gmajna«, ki je dolga stoletja na najprimitivnejši način, zna- čilen za fevdalno obdobje, ob- delovalo zemljo in skrbelo za udobje svoje gospode, samo pa živelo, zaničevano in teptano v najslabših socialnih in kultur- nih razmerah. Kljub temu je to ljudstvo vztrajalo. Grajski gospodje so začeli na- sieljevati v mestu nem.ške obrt- nike. Ustanavljali so samoistane (dominikanski, minoritski, ka- pucinski) in jim dajali posestva in vinograde v okolici. Tako sta svetna in cerkvena oblast delili dobrine tega sveta. PTUJCANI v SREDNJEM VEKU Mestno prebivalstvo je bilo v tej dobi morda do polovice nem- ško, in tudi vse uradne listine, ki so nam še danes kot orume- neli pergamenti ohranjeni v Mestni študijski knjižnici, so se pisaie v nemškem jez:ku. Nem- ščina je bila pate jezik višjega plemstva in cericvenih dosto- janstvenikov, ki So bili večino- ma Nemci. Slovenščina se ta- krat še ni bila povzpela do knjižne veljave. Vendar je prav gotovo, da so bili mnogi mest- ni sodniki (župani) v Ptuju slo- venske krvi; to nam pričajo njih slovensld priimki v arhi- vih. Zato je razumljivo, da se je v Ptuju tudi v uradnem ob- čevanju poleg nemškega upo- rabljal slovenski jezik, I*rav tovo ga je uporabljal tudi grof ali vsaj njegovi uslužbenci. Na- rodnostno vprašanje in nacio- nalna nestrpnost tedaj pač še nista igrali vloge! TEŽKIH TISOC LET Dolga So leta in polna dogod- kov, ki bi J;h bilo treba opisati, če bd hoteli vsaj na kratko ome- niti vse, kar je videl Ptuj v te- ku stoletij do najnovejših dni. Pesnik Oton Zupančič pravi: nag narod star je težkih tisoč let. Zamislimo se nad temi be- sedami! Pred našiani očmi se vrste sliika za sliko: slovenski tlačan. nad katerim vihti val- pet svoj bič; turški vpadi in grozote, ki so jim sledile; na- ravne katastrofe s potresi, po- žari in slabimi letinami; kuga, lakota, kmečki upori in mašče- vanje graščakov. Vse te nesre- če so prizadejale tudi Ptuj in okolico; zlasti je pogosto mori- la med njenimi prebivalci ku- ga. Kadar je izbruhnil požar, je navadno upepelil vse mesto, na primer leta 1705. ko je uni- čil vse razen štirih hig in dveh samostanov. PTUJ — NEMCURSKA TRDNJAVA Pustimo mračno fevdalno do- bo in se pomudimo še pri ka- pitalistični, kjer že poganjajo klice, ki zorijo v današnji čas! Leto 1848 je prineslo odpravo tlačanstva. Naš kmet se je re- šil izpod grofovske oblasti, to- da drugi njegov gospod, kapi- talist, je obvladal gospodarstvo in diktiral pogoje njegovega kmetovanja. Poleg kmeta sta se izrazito Oiblikovala v tej dobi stanova indiistrijskih delavcev in modemih liberalnih mešča- nov. Ptuj se v kapitalističm dobd ni razvijal tako kakor druga slo- venska mesta. Zaradi nove že- leznice Maribor—L.1ubljana, ki ga je pustila ob strani, zaradi važnejših javnih ustanov in in- dustrij, ki 90 se naselile v Ma- riboru, je Ptuj ostal še dalje podeželsko, napol kmečko m€- .sto. kar je še danes. Zgodovina pa ima o tej dobi nmogo pove- dati. Ptuj je postal trdnjava Nemcev in nemčurjev. To trd- njavo pa je stiskala v svoj obroč zdrava kmečka slovensika akoUca. Slovenske gorice. Polje in Haloze so s svojimi zdravi- mi gmotnimi in duhovnimi so- kovi redile in bogatile mesto, toda mesto je vračalo temu ljudstvu kamen za pogačo, nem- ško psovko za slovensiko besedo. Začel se je tih. toda zagrizen boj za slovensko narodnost, za slovenske kulturne in gospo- darske pravice. Leta 1864 je bila otvorjena v Ptuju slovenska Čitalnica, ki je zbirala in v narodnem duhu vzgajala slovenske meščane. Kupljeno je bilo poslopje, kjer so si uredili Narodni dom. Prvi slovenski bunker sredi sovraž- nikov! Iz Čitalnice so izšla nrmoga di-uštva. Ustanovilo se je Hranilno in posojilno društvo. Ptujsiki Nemci in nemčurji so sprva z začudenjem, potem pa z mržnjo gledali mlade sloven- ske nacionaliste, ki so jim gro- zili iztrgati njihove močne ix>- litične in gospodarske posto- jahike. Razni Slawi+schi, Selhnscheg- gi, Omigi so gospodarili v nn«- stu ter v bližnji in daljni oko- lici. Najlepše trgovine in hiše So bile njihove, najboljši vino. gradi v Halozah njihovi. Njihov denar je vladal. Mesto Je bilo pod Ornipovim rupanovanjem trden steber »nem'kega mostu« proti Jadranskemu morjvu S KAMENJEM NAD SLOVENCI Slovenci so pod vodstvom svojih ptujskih advokatov in. dru!gifa izobražencev hiteli usta- navljati Cirii-Metodovo družbo in Sokola. Nemci so začeli izda- jati v slovenskem jeziku pisani nemčurski list »Štajerc«, ki je klevetal in zasmehoval sloven- stvo in povzdigoval nemško kulturo. Višek tega narodnostnega boja je bilo leto 1908, ko so ptujski nemčurji s kamenjem napadli udeležence občnega zbo- ra Ciril-Metodove di-užbe. Re- akcija na ta dogodek so bile velike demonstracije v Ljublja- ni, pri katerih je avstrijsko vo- jaštvo streljalo v množico in ubUo dva človeka. Med drugo svetovno vojno se je začelo novo ponižanje Slo- vencev, ki so na vseh evropskih bojnih poljanah dajali svoja življenja za nemško-avstrijski imperializem pod geslom »vse za vero, dom, cesarja«. HITLERJEVSKA ZASTAVA NA MESTNEM STOLPU Prišlo je potem tudi tako imenovano »Osvobojen je in zedinjenje« v letu 1918. Človek bi mislil, zdaj bo vse dobro, Ptuj mora po naravnih in člo- veških zakonih postati sloven- ski, ptujska nemška trdnjava mora kot zrelo jabolko pasti v naročje materi Sloveniji. Toda temu ni bilo tako. Še leta 1921 se je pri ljudskem štetju prija- vilo v Ptuju 974 Nemcev (poleg 3672 Slovencev), in to še vedno gospodarsko najmočnejših lju- di. Naša prislovična slovenska prizanesli ivost in hlapčevska ponižnost, lastnosti, ki sta od- likovali značaje takratnih na- ših oblastnikov, sta povzročili, da je našim nekdanjim tlačite- Ijem bolj in bolj rasel greben. Krona te germanske nadutosti in gospodovalnosti je bila neke- ga lepega pomladnega jutra 1938 hitlerjevska zastava s klju- kastim križem, ki so jo izobesili v prejšnji noči na mestnem stolpu 14- do 15-letni sinovi ptujskih kulturbundovcev. ' Tako so se bližala usodna le- ta 1941—1945. PTUJSKA OBCINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI Da se je v ptujski občini raz- vilo močno uporniško gibanje proti okupatorju takoj za izgu- bo svobode, ko je gestapovski bič udarjal s pravo hitlerjevsko oblastnostjo in krvoločnostjo nad našim ljudstvom — je za- sluga dolgoletnega delovanja Komunistične partije v pred- vojni Jugoslaviji v Ptuju in njegovi okolici. Kajti iz vrst predanih borcev za pravice de- lavskega razreda so se javili pr- vi borci in organizatorji ljudske vstaje v ptujski občini: v Ptuju, Novi vasi pri Ptuju, Hajdini, Markovcih, Zabovcih, Vurbergu, Grajeni, Sp. Velovleku in dru- god. Gestapovske selitve v jvmiju in juliju 1941, ki so pobrale v samem mestu 150 družin s 607 člani, niso dovolj razredčile vrst naprednih Slovencev niti ustrahovale našega ljudstva, ki se ni zbalo niti strahotnega oglasa, da bo vsak, ki skrivu orožje in neti UF)or, u.streljen — ampak je pvogumno stopalo v vrste Osvobodilne fronte. Prvi organizatorji narodnoosvobodil- nega gibanja v ptujski občini so bili: Jože Lacko, Franc Kram- berger iz Nove vasi, Zvonko Sagadin, Franc Peršon in Rudi Ilec iz Ptuja, PCarl Arnuš, kro- jaški pomočnik v Ptuju, Slavko Kerenčič, Slavica Žemljic, Mi- lena Boksa in drugi. Zbirali so orožje, hrano in obleko za par- tizane na Pohorju, spravljali na varno slovenske knjige in ovi- rali nemški vojaški promet s sabotažnimi deli. Dne 25. junija 1941 sta odšla prva borca iz ptujske občine na Pcrfiorje k partizanom. To sta bila Franc Peršon in Žnidarič. Orožje za prvoborce je preskrbel Rudtdf Korošec iz Zabovec, ki ga je spravil na varno iz starega ju- goslovanskega vojaškega bun- kerja. Od njega sta ga odpelja- la Miha Ahžel, študent agrono- mije iz 2abjeka in Milan Lacko iz Nove vasi v hajdinske goz- dove, od tam pa drugi na Po- horje. Okoli prvega oktobra le*a 1941 so v Ptuju osnovali prvi odbor OF za Ptuj in njegovo okolico. Še isti mesec so pro- slavljali oktobrsko revolucijo. Po mestu so trosili letake in le- pili zastavice. Okupator je od- govoril prvim pobomikom za svobodo s streljanjem talcev, Mihaela Anžela iz 2abjeka, Kar- la Amuša, Karla Hreniča in dru- gih. Borba pa se je razvijala dalje v oborožen upor, ki je bil organizacijsko pripravljen v ptujski občini in je povezan z imeni Jožeta Lacka, Zvonka Sa- gadina, Krambergerja in dru- gih. Prvoborci so si nadeli ime: Prva slovenjegoriška četa. Med njimi so bih borci iz ptujske občine: Zvonko Sagadin, njen politkomisar, Alojz Zavec iz Kr- čevine, Janez Pukšič, delavec iz opekarne v Rogoznici, Franc Petrovič iz Ptuja in nazadnje tudi politična aktivista Lacko in Kramberger. V Novi vasi pri Lovrenčiču je imela četa zalogo hrane, ptujski železničar^ de- lavci so jo denarno podpirali. Po napadu čete na občinski urad v Vitomarcih, je trgovka Terezija Ciglar v Rogoznici sprejela zaplenjene živilske karte, da je prvoborcem nabav- ljala hrano. Četa je minirala železniško progo med Ptujem in Domavo. Ptuj je doživel nepozabno tež- ke dni, ko je okupator po bitki pri Most ju avgusta 1942 razsta- vil pred sedežem gestapa mrtve prvoborce, dva dni za tem pa trpinčenega heroja Jožeta Lac- ka, ki ga je po izdajstvu kmeta Horvata prijel v Sp, Velovleku. Po Lackovi smrti v ptujskih je- čah, dne 18. avgusta 1942, so sc vrstiU krvavi dnevi okupatorje- vega maščevanja nad našim ljudstvom, ki se je upalo upreti. Polnile so se ptujske ječe in vrstile so se deportacije v nem- ška koncentracijska taborišča. Dne 5. januarja 1943 je ptujske zavedne občane spet pretresla vest, da razstavljajo gestapovci v mestu ustreljenega prvoborca Franca Osojnika. Po streljanju 70 talcev iz ptujske občine v le- tu 1942 je bila Osojnikova .smrt (Nadaljevanje na 4, strani) Zemljevidi občine ttuj Tovarna aluminija Kidričevo 4 PTUJ, 13. JULIJA 195C. (Nadaljevanje s 3. strani) zadnje maščevanje okupatorja nad prvoborci, ampak ne za dolgo. Kajti narodnoosvobodilno gibanje je jeseni leta 1943 spet oživelo in okupator ga je hotel zopet s krvjo udušiti, , Ko se je vrnil v ptujski okraj Milko Golob iz Zlatoličja in je delal v okolici Ptuja Tone Žni- darič, nekdanji španski borec - je tudi v ptujski občini sto- palo v vrste OF vedno več za- vednih občanov. Iz ptujske bol- nišnice so sestre Erika in Flora ter dr. Rakuša pošiljali prekb Rudija Lutra, ki je bil zaposlen pri Denggu, k partizanom sani- tetni material, iz ptujskih pi- sarn so pošiljali papir v tehni- ke na terenu, da so lahko ti- skali naše časopise, iz trgovin .so pošiljali usnje in druge po- trebščine za NOV. Spomladi so se v vaseh okoli Ptuja osnovali odbori OF. Poleti 1944 je Franc Kimovec-Srečko osnoval v Ptu- ju MESTNI ODBOR OF, ki mu je predsedoval Strelec Marko- Grom. V hajdinskih gozdovih se je zadrževala poleti 1944 8. TV po- staja s komandirjem Stanetom Petrovičem iz Hajdine, ki se je pocmeje imiaknila v Haloze. V Zabovcih in Markovcih pa so dcMnovali kiurirji okrajnega centra za prevoz preko Drave s komandirjem Rudolfom Koro- šc^em iz Zabovec, ki so vsi, ra- zen komandirja tragično premi- nili v borbi s sovražnikom v Spuhlji 6. decembra 1944. Zadnje žrtve okupatorjevega nasilja v ptujski občini so bili . mladi aktivisti OF, ki jih je okupator ustr^l pod Pohorjem in talci, ki jih je ustrelil za mestnim pokopališčem v Ptuju ter v Staršah. Ptuj je učakal svobodo 9. ma- ja 1945, ko se je okupatorjeva vojska lunaknila prodiranju rednih oddelkov NOV z bolgar- skimi vojaškimi oddelki. RAZVOJ GOSPODARSTVA Ptujska občina je gospodar- sko najbolj razvita samouprav- na teritorialna enota v okraju. V njej je osredotočena večina gospodarske dejavnosti. Proiz- vajalne sUe so v primerjavi s celim okrajem dobro razvite. To najbolj jasno kaže primer- java med potrošnim skladom in presežkom dela, ki je za 200% večji od potrošnega sklada. Na razvoj gospodarstva ptuj- ske občine so odločilno vplivali poleg splošnih razmer, pod ka- terimi se je razvilo gospodar- .^tvo v Sloveniji, tudi lokalni objektivni in subjektivni čini- tclji. Predvojna občina je bila omejena skoraj izključno na teritorij mesta Ptuja, ki je bil znan poleg svojih zgodovinskih znamenitosti kot mesto trgovcev in obrtništva. Oeografski polo- žaj Ptuja in bogato agrarno za- ledje je nudilo odlične objektiv- ne pogoje, da se je trgovina, predvsem trgovina s lanetij- skimi pridelki, zelo razvila. Ta gospodarska dejavnost je v po- gojih kapitalističnega gospodar- skega sistema zlasti v času med prvo in drugo svetovno vojno zelo negativno učinkovala na kmetijsko proizvodnjo in kmeč- ko okolico. Vas je vse bolj za- ostajala za mestom. Toda tudi mesto se ni razvijalo vzpored- no z drugimi slovenskimi mesti, ker so si glavne ekonomske po- zicije prisvojili tujci in proti- Ijudski mogotci, ki se za na- predek in pospeševanje proiz- vodnje niso brigali. Tako so domača narodna bo- gastva in sadovi kmečke pro- izvodnje desetletja odtekala v obliki trgovskega profita izven občine in proizvodnega zaledja v druge kraje in pokrajine. Ze tako majhen obseg indu- strijskih proizvodnih kapacitet se je med vojno še bolj skrčil, tako da je moral Občinski ljud- ski odbor v Ptuju leta 1945 za- Ptujska '^Pletama« četi ne le z obnovo, temveč takorekoč s temelji, na katerih naj bi se razvijalo gospodarstvo občine. Naraščajoče potrebe nacio- nalno in socialno osvobojenega prebivalstva so pogosto zade- vale na gospodarske potežkoče, katere so postopoma, toda uspešno, premagovali organi občinskega ljudskega odbora. V desetletni povojni dobi pa se je z napori občine in okraja zelo spremenila ekonomska struktura ptujske občine. Z zakonom o pristojnosti ob- čin in okrajev, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina ob lanskoletni upravno-teritorialni razdelitvi In formiranju novih občin, je dobila občina močno materialno bazo. Nova občina ima sedaj čvrsto gospodarsko osnovo, katera bo omogočila, da se bo v bližnji prihodnosti spre- menil tudi zunanji izgled mesta in okolice ter izbcdjšali pogoji prebivalstva. Gospodarstvo ptujske občine prinaša, račtmano po cenah iz leta 1955, letno 3 milijarde 600 milijon, din narodnega dohodka aU 58% skupnega narodnega dohodka v okraju. Največji de- lež ali 86% narodnega dohodka občine odpade na socialistični sektor, dočim prispeva gospo- darstvo zasebnega sektorja le 14%, kar je znatno izpod okraj- nega povprečja, ki znaša 29%. Iz tega je razvidno, da so se proizvajalne sile socialističnega sektorja gospodarstva v razme- roma kratkem razdobju močno razvile. INDUSTRIJA Po osvoboditvi je dosežen največji razvoj v industrijski proizvodnji, ki je odločilno vplivala na naglo spremembo ekonomske strukture v občini. Gospodarstvo je bistveno spre- menilo svoj značaj in dobiva vedno bolj proizvodni karakter. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v primerjavi z letom 1939 povečal po osvo- boditvi tako-le: 1939 1950 1955 Proizvodnja bom- bažnih tkanin 100 138 290 Konfekcija perila 100 148 430 Mlevski izdelki 100 138 225 Alkoholne pijače in sadni sokovi 100 400 1002 Proizvodnja zidne opeke 100 372 468 Proizvodnja strešnikov 100 244 308 Industrijska proizvodnja se je v primerjavi s predvojnim obsegom povečala po posamez- nih skupinah proizvodov tedaj od 1,3 do 10-krat aH povprečno za 3-krat. Leta 1953 so se v proizvodnjo vključile tudi po- vsem nove kapacitete Tovarne glinlce in aluminija »Boris Ki- drič«, Kidričevo, in Tovarna kovinskih izdelkov v Ptuju. Vsa industrijska proizvodnja, ki letos obratuje le z 82% izko- riščanjem razpoložljivih tehnič- nih kapacitet, bo ustvarila 63,7 odstotkov skupnega narodnega dohodka. Dominantni položaj zavzema v tej gospodarski de- lavnosti Tovarna glinice in alu- minija, na katero odpade 71,5% skupnega narodnega dohodka industrije. S prvo fazo izgrad- nje, v katero je bilo do sedaj investiranih 14 milijard dinar- jev, so pripravljene kapacitete za 45 tisoč ton gUnice in 15 ti- soč ton aluminija. Za popolno dograditev tovarne, ki bo po in- vesticijskem progamu Imela kapaciteto za 90 tisoč ton glini- ce, 30 tisoč ton aluminija in 18 tisoč ton anodne mase, pa bo potrebno investirati še 8 mili- jard investicijskih sredstev. Na- daljnje investicije bodo odvis- ne seveda v znatni meri od razpoložljivih sredstev sploš- nega investicijskega sklada in zadostnih elektroenergetskih vi- rov. Kreditna sposobnost pod- jetja in rentabilnost proizvod- nje sta zajamčena, saj bo to- varna že letos pri nepopolnem obratovanju dosegla predvido- ma 800 milijonov dobička, iz katerega mora odplačevati let- no 200 milijonov din anuitet. Doseženi uspehi prvega leta redne proizvodnje so pokazali, da je mlad delovni kolektiv na čelu s strokovnim kadrom hitro obvladal t^nološki proces pro- izvodnje in (kisegel nepriča- kovano visoko kvaliteto proiz- voda. V proisTvodnji proces stopa letos tudi mlad kolektiv kovin- ske industrije v Ptuju, ki se jK^topoma izgrajuje izključno z lokalnimi investicijskimi sred- stvi. Novo ustanovljeno pod- jetje bosta sestavljala dva obra- ta. V enem je organizirana pro- izvodnja predmetov za široko potrošnjo, drugi objekt pa je predviden za galvanizacijo. Za izgradnjo objektov in na- bavo opreme je do sedaj bilo odobreno 32 milijonov investi- cijskega kredita. Proizvodnja tega podjetja in dejavnost »Avtokaroserije« v Ptuju imata ugodne pogoje za normalni raz- Veterinarska bolnica voj. Zato občinski ljudski odbor vpliva, da podjetji čimbolj so- delujeta in se dopolnjujeta, kar bo nedvomno pripomoglo k ra- cionalnejši proizvodnji in večji rentabiliteti poslovanja. V Ptuju se je v preteklem letu na pobudo in s pomočjo okrajnega ljudskega odbora ustanovila tiskarna, ki je sedaj prav tako v rednem obratova- nju. Tislcarna je s svojo dejav- nostjo zamašila znatno verzel, ki jo je bilo čutiti v vsem go- spodarskem in družbenem živ- ljenju ne samo v mestu, ampak tudi v celem okraju. Tiskarna ima v sklopu tudi knjigoveznico in vrši z vso zmogljivostjo ti- skarske in knjigoveške storitve. V bližnji bodočnosti bo potreb- no mlademu podjetju omogočiti še nabavo stavnega stroja, s katerim bo lahko pričelo tudi s tiskanjem časopisa. V živilski industriji, zlasti v Mlekarni in Mlinskem podjet- ju, so se v preteklem letu ob- stoječe kapacitete znatno pove- čale! To je omogočilo, da se večje količine poljedelskih in živinorejskih proizvodov, pred- vsem mleko, lahko predela, do- čim so ga prej proizvajalci iz okolice Ptuja prodajali kot su- rovino v druge kraje. Občina Ptuj in okraj bosta v najbližji prihodnosti morala določiti še smer razvoja >Petoviji« v Ptu- ju, da se bo preusmerila na pre- delavo sadja in zelenjave. V ta namen bo treba vsekakor ure- diti in obnoviti v vojni poru- šene objekte na desnem bregu Drave, ki kažejo še zmeraj ža- lostne sledove minule svetovne vojne. Iz nakazanega pregleda sledi, da midljo objektivni in prirod- nl pogoji še znatne možnosti za razvoj industrije, ki bo ob za- dostnih dobavah električne energije lahko zelo povečala družbeni proizvod in količino narodnega dohodka. K temu smotru bo potrebno usmeriti vse subjektivne sile in ponekod izboljšati organizacijo poslova- nja z uvedbo sodobnih metod dela in z nagrajevanjem po do- seženem rezultatu. KMETIJSTVO V novo občino Ptuj je vklju- čen tudi del Dravskega polja in Slovenskih goric, kjer prevla- duje kmetijska proizvodnja. S kmetijsko proizvodnjo se bavi sedem kmetijskih gospodarstev in 2568 zasebnih kmečkih go- spodarstev z 11.440 družinskimi člani, od katerih je 1138 zapo- slenih izven kmečkih gospodar- stev. Več kot polovica zasebnih kmečkih gospodarstev poseduje do 5 ha zemlje, iz česar sledi, da na tem sektorju, prevladuje naturalni način gospodarstva. Kmetijska proizvodnja ptujske občine ustvarja 21,6% skupnega narodnega dohodka v okraju oziroma 13,2% skupnega narod- nega dohodka v občini. Naj- pomembnejše panoge, ki imajo dobre pogoje tudi za nadaljnji razvoj, so poljedelstvo, živino- reja in sadjarstvo. Lepe uspehe so v teh panogah že dosegla kmetijska gospodarstva sociali- stičnega sektorja: Semenogoj- sko posestvo Starše, KG Kidri- čevo, Dornava in Kmetijsko gospodarstvo plantažnih nasa- dov »Osojnik«. Z doseženimi rezultati se ta gospodarstva vedno bolj uveljavljajo v svoji kmečki okolici in uspešno uti- rajo pot k modemi, višji ter kvalitetnejši proizvodnji. Kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge posedujejo že znatno število večjih strojev. Graditev vodovoda Na en traktor odpade približno 400 ha zemlje,, kar je enako po- vprečju LRS. Socialistične kme- tijske organizacije razpolagajo tedaj že razmeroma z obsežni- mi proizvajalnimi sredstvi, ki jih bo treba najracionalneje izkoristiti v naporih za čim večjo proizvodnjo. OBCINA BO USTANOVILA NEKAJ NOVIH OBRTNIH DELAVNIC Na področju ptujske občine, predvsem v mestu Ptuju, je. Cetvorčki v Kidričevem skoncentrirano 42% obrtnih de- lavnic celega olo-aja. Trenutno posluje 25 samostojnih državnih in 7 zadružnih obrtnih podjetij oziroma delavnic s 594 zaposle- nimi in 165 registriranih obrt- nih delavnic zasebnega sektorja z 273 zaposlenimi. Razmeroma močan razvoj obrti v Ptuju je razumljiv, saj je Ptuj gospo- darsko, kulturno in politično središče okraja. Proizvodnja in uslužnostna obrt ustvarjata 257 n-iili Jonov dinarjev narodnega dohodka ali 7,3% skupnega na- rodnega dohodka občine. Moč- no se je uveljavil že sociali- stični sektor obrti, na katerega odpade v občini 73,4 odstotka narodnega dohodka te panoge. Navidezno izgleda, da so z do- seženim razvojem krite tudi vse potrebe prebivalstva. Na- tančnejša analiza in struktura obrtnih uslug pa , dokazujeta, da so se nekatere stroke uspeš- no razvile, a nekatere zaosta- jajo oziroma manjkajo. Občin- ski ljudski odbor bo že v tem letu s sodelovanjem obrtne zbornice organiziral nekaj teh dejavnosti. Zelo pereče vpra- šanje pri že obstoječih delav- nicah so dotrajala in zastarela osnovna sredstva — predvsem mehanizacija in razna special- na orodja. Tako stanje se ne- ugodno odraža na obseg proiz- vodnje, storilnost dela in na prodajno ceno izdelkov ter uslug. Zato letošnji družbeni plan odreja, da bodo finančna sredstva, ki se stekajo v občin- ski investicijski sklad iz obrti, uporabljena v tej panogi za njen nadaljnji razvoj in nabavo opreme. V določenem času bo treba ustanoviti optiko, steklarstvo z izdelovanjem ogledal in bruše- njem, graverstvo in zlatarstvo, izdelovanje prešitih odej itd. TRGOVINA IN GOSTINSTVO Trgovina se je v ptujski ob- čini, predvsem v Ptuju, že zelo zgodaj uveljavila. Tako je tudi Ptuj danes trgovsko središče ne samo okraja, ampak cele vzhod- ne Štajerske. V okviru nove občine posluje 36 državnih in 15 zadružnih trgovskih podjetij oziroma trgov»ln. Trgovina na veliko ima v glavnem značaj trgovine s kmetijskimi proiz- vodi. Razmeroma bogato za- ledje nudi vse ustrezne pogoje za obstoj in pro vit prometa s poljskimi pridelki, sadjem in živino ter njenimi proizvodi. Dragocena sredstva, ki jih je v preteklosti akumulirala in od- tegovala kmetijstvu ptujska od- kupna trgovina, se sedaj ste- kajo v zadružne investicijske sklade, ki služijo pospeševanju krinetijske proizvodnje. Sodelo- v^anje in vpliv trgovine s kme- tijskimi proizvodi na hitrejši razvoj kmetijstva se bo z usta- novitvijo zadružne poslovne zveze še povečal. Na ta način bo trgovina nove ptujske ob- čine postala še odločnejši čini- telj pri vsldajevanju ekonom- skih odnosov med mestom in podeželjem. V Ptuju sta do letošnjega leta bili dve izvozni trgovski podjetji. Letos ima izvozno pravico samo »Perutnina«, do- čim so jih »Slovenske gorice« izgubile. S tem ukrepom je go- spodarstvu okraja in občine storjena znatna gospodarska škoda. Vino, sadje, živino in nekatere industrijske proizvode, predvsem pa pletarske iz- delke, izvažajo sedaj izvozna podjetja iz drugih krajev. Za- radi tega si občina in trgovska zbornica v Ptuju prizadevata ustanoviti domače ustrezno iz- vozno podjetje oziroma izpo- siovati širša pooblastila že ob- stoječemu izvoznemu podjetju, kajti lokalni organi se zaveda- jot, da pomeni posredni izvoz kakor tudi prodaja surovin v druge kraje, ki jih pridelujejo, za proizvodna področja zaosta- nek v gospodarskem razvoju. Hitrejši razvoj turizma ia go- stinstva v Ptuju je odvisen od izgraditve novega hotela. F*tuju s svojo bližnjo okolico, ki ga osvežuje deroča Drava, bogate arheološke zbirke, ki jih čuva mesto, so vtisnile pečat turističnega kraja, ki je edan^' stven v Sloveniji. Pestrost pri- rodnih lepot in zgodovinske vrednote prihaja ogledovat iz leta v leto lepo število tinristov, ki se bo gotovo še znatno p>o- večalo, ko bo urejena primer- na kavarna in zgrajen rtov ho- tel. Ta pomanjkljivost omejuje tudi hitrejši razvoj gostinstva, v katerem deluje 17 socialistič- nih gostinskih obratov oziroma gostišč in 8 zasebnih gostiln. Gostinske storitve in usluge za- doščajo trenutnemu obsegu tu- rizma. Skupno ustvarjajo 46 milijonov ali 1,4% dinarjev na- rodnega dohodka. Hitrejši in večji razmah turizma in go- stinstva deloma dvigajo tudi slabe prometne zveze, predvsem pa slabe ceste z razpadajočim dravskim mostom, ki od\Tača ptujski promet mimo Ptuja in skozi druge kraje. Program za zgraditev mostu čez Dravo je že izdelan. Sedaj je v izdelavi že glavni projekt, talco da se bo gradnja pričela predvidoma že naslednje leto. Potrebna sred- stva za to investicijo bo morala vložiti LRS, ker stoji most na mednarodni tranzitni cesti Gra- dec—Maribor—Zagreb. Komunalna in stanovanjska izgradnja sta še nerešeni vpra- šanji. Največ sivih las povzročajo po- žrtvovalnemu predsedniku ob- čine tov. Vogrincu ;'.apletena vpi^ašanja, ki se vsakodnevno porajajo v zvezi s ptujskim vodovodom in stanovanjsko sti- sko. Preskrbo z dobro pitno vodo, ki so jo v »zgodovinskem mestu« odkrili že stari Rimlja- ni in ki si jo želi vse današnje prebivalstvo Ptuja, bo rešil vodovod, ki ga gradi občinski ljudski odbor. Ta investicija je nedvomno najobsežnejša, ker je treba istočasno izgraditi tudi (Nadaljevanje na 5. strani) Nova tiskarna Stanovanjski bloki v Ptuju KG Dornava z gradom PTUJ, 13. JULIJA 195. 5 HAMMARSKJOELD V BEOGRADU Prejšnji torek in sredo se je mudil v Beogradu generalni se- kretar Organizacije združenih narodov Dag Hammarskjoeld, ki obiskuje evropske države, sedaj pa je na poti po deželah Bližnjega vzhoda. Zadnje imenovano področje je generalni sekretar obiskal prvič pred nekaj meseci, ko se je zavzemal za pospešitev reše- vanja arabsko-izraelskega spo- ra. Kakor je znano, je v tem v veliki meri uspel, saj od ti- stega časa ni več dosti slišati o sporih na tem področju, ki so bili prej na dnevnem redu in ki so večkrat grozili preiti v ob- orožen spopad. Dag Hammarskjoeld Alžirski uporniki pripravIjeni^ na pogajanja s francosko vlado Alžirski uporniki so po pred- stavniki alžirske Fronte narod- ne osvoboditve izjainli, da so pripravljeni pogajati se s fran- cosko vlado in imenovati za po- gajanja svoje uradne zastopni- ke, kakor hitro bo jrancoska i7lada uradno sporočila svoje predloge. Zanje je novost v sta- lišču Francije stališče franco- ske socialistične stranke, ki je NOVA KONFERENCA NEODVISNIH AZIJSKIH IN AFRIŠKIH DE2EL Neodvisne azijske in afriške dežele, ki so lani sodelovale na znani konferenci v Bandungu, jrripravljajo novo podobno kon- ferenco, ki bo v Kairu. Predvi- devajo, da bo na tej konferenci sodelovalo nekaj držav, ki jih v Bandungu ni bilo. To velja predvsem za Tunis in Maroko ter za Avst"alijo in Novo Ze- landijo. AVSTRIJCI SO KONČNO DOBIU NOVO VLADO Pred kratkim je avstrijski zvezni kancler ing. Raab pred- stavil novemu avstrijskemu zveznemu zboru peto povojno novo avstrijsko vlado. Pogajanja 6 sestavi nove vla- de so trajala precej časa, pred- vsem zaradi nesoglasij med obe- ma strankama, ljudsko in so- cialistično, glede gospodarskih vprašanj, kakor smo naše bral- ce o tem že seznanili. Kakor je videti, so bila sporna vprašanja ^igodno rešena, v ostalih vpra- šanjih, glede zunanje politike, notranjih vprašanj, stališča Av- strije do OZN in sosednih dr- žav, pa se stališči strank itak nista bistveno razhajali. Iz izjave kanclerja Raaba je razvidno, da bo ostala Avstrija na nedavnem koiigresu ugotovi- i la, da je alžiisko vprašanje predvsem politično vprašanje, kakor tudi pripravljenost pari- ške vlade zagotoviti Alžircem široko avtonomno izvršno oblast. Te vesti so vzbudile v Fran- ciji določen optimizem, da bi bilo mogoče alžirsko vprašanje rešiti do jeseni. Francoski vojaki zalezujejo alžirske upornike nadalje zvesta svi^i nevtralno- sti ter zajemala iz izkušenj so sedne Švice glede zagotavljanja blaginje svojih državljanov in odnosov med deželami. Nova vlada je prav tako kot je bila prejšnja, koalicijska, to se pravi, da jo sestavljajo za- stopniki ljudske in socialistične stranke. ZAHODNONEMSKA VLADA ZAVLAČUJE RATIFIKACIJO SPORAZUMA O JUGOSLO- VANSKIH TERJATVAH S sporazumom z dne 10. mar- ca t. I, se je zahodnonemška vlada zavezala ratificirati spo- razum o likvidaciji jugoslovan- skih predvojnih in medvojnih terjatev pred poletnimi počitni- cami, da bi lahko sporazum za- čeli izvajati. Nemški zvezni zbor pa je sedaj odšel na počitnice, ne da bi sporazum ratificiral ter s tem zavlekel začetek nje- govega izvajanja najmanj za tri mesece. Formalno so sicer navedli za to odgoditev neke razloge, ven- dar je resnično ozadje vse dru- gje. Vsekakor gre v tem pri- meru za poskus političnega pri- tiska, kakor tudi za pomanjka- nje dobre volje Zahodne Nem- čije po normalnem razvoju so- delovanja z Jugoslavijo. Vsekakor je značilno, da je bonnska vlada smatrala zabolj potrebno prej sprejeti zakon o uvedbi splošne vojaške obvez- nosti, kakor da v svetu ne ob- staja splošna težnja po medna- rodnem pomirjenju, kakor pa storiti korak v zvezi s poravna- vo terjatev, ki so v največji meri nastale zaradi militaristič- ne politike bivših Tiemških vlad. LETOS MANJŠA POMOC AMERIKE TUJINI Ameriški predstavniški dom je pred nekaj dnevi po tretji obravnavi sprejel program ZDA pomoči tujim državam v višini 4 milijarde dolarjev. Ta znesek ja za 900 milij. dolarjev manjši od zneska, ki ga je lansko leto dala Amerika kot vojaško in gospodarsko pomoč tujim drža- vam. Iz letošnjega programa pomo- či bo določenega zneska delež- na tudi naša država, čeprav so si nekateri ameriški krogi moč- no prizadevali, da bi bila po- moč Jugoslaviji v letošnjem le- tu ukinjena, • Občina Ptuf (Nadaljevanje s 4. strani) kanalizacijo. Urbanistični, re- gionalni in drugi potrebni na- črti so že gotovi. Litoželezne cevi že »rinejo« od Hajdine proti desnemu bregu Drave in prinašajo prve žarke upanja Ptujčanom. Občinski odborniki, člani svetov in strokovnjaki skrbno proučujejo in varčno zbirajo potrebna finančna sred- stva, ki jih bo potrebno okrog 500 milijonov dinarjev. Do sedaj je za gradnjo vodovoda že upo- rabljeno 71 milijonov dinarjev iz lokalnih sredstev. Občinski ljudski odbor predvideva, da bodo v naslednjih petih letih končana glavna zemeljska dela. Se važnejše vprašanje, ki po- vzroča trenutno najslabše živ- ljenjske pogoje določenemu delu mestnega prebivalstva, so neprimerna stanovanja. Občin- ski ljudski odbor se je v zad- njih dveh letih že resno lotil tega problema. V načrtu ima izgraditev še več stanovanjskih blokov. V te svrhe ima po le- tošnjem družbenem planu pred- videnih 90 milijonov dinarjev. V nadaljnji graditvi se bo ob- čina usmerila predvsem na iz- popolnitev nezazidanih gradbe- nih parcel v mestu, kjer bodo stanovanjske zgradbe v pritličju kombinirane s poslovnimi lo- kali. Individualna graditev sta- novanjskih hišic bo tudi v bo- doče koristno prispevala k omilitvi stanovanjske stiske, toda le na izven mestnem pod- ročju, tako da očuva izgled me- sta in doseže smotrno ureditev naselij v občini. Tesno odmerjeni proračun ob- čine, ki znaša za leto 1956 107 milijonov 669 tisoč dinarjev, sili občinski ljudski odbor k varče- vanju in smotrneniu trošenju proračunskih sredstev. Gospo- darski skladi pa bodo v letoš- njem letu znašali predvidoma 161 milijonov 880 tisoč dinar- jev. Z razpoložljivimi sredstvi bo občina lahko krila najnuj- nejše fimkcionalne potrebe pro- svete, socialnega skrbstva in ljudskega zdravstva. Sredstva investicijskega sklada se bodo pa v glavnem porabila za raz- voj proizvajalnih sil v obrti in trgovini. PTUJSKE KULTUKNOPROSVETNE USTANOVE Ptujska osnovna špos<*ni v:^ajati mlajše, na posvetovalnica, Dru- prijateljev mladine in mno- žične organizacije bodo morale v bodoče več stcatti na vzgoj- nem področju, če hočemo mla- dino obvarovati pred težavami in nevšečnostmi v zvezi s ka- znivimi dejanji. Dosedanje \'^gojno delo s starši potom vzgojnih in roditeljskih sestan- kov potrjuje, da je koristno in pravilno. Tov. Predanič je mne- nja, da je potrebno upoštevati, da ima nepismenost mladih lju- di nevarne in težke posledice in da se bomo morali odpravlja- nja nepismenosti resneje lotiti. Potrebno je po njegovem tudi več vzgoje v družini, ne zado- šča samo vzgoja mladine. Z družinami bi morali imeti pro- svetni delavci in društva, ki so prevzela vzgojne naloge, več in stalni stik in si vzeti več pri- ložnosti za razgovore s starši o vzgojnih vprašanjih zlasti pri družinah, kjer vse kaže, da so otroci slabo In pomanjkljivo vzgojeni. Tov. Franc Belšak pa smatra, da lahko zapažanja v šoli, v delavnici in organizaci- jah veliko koristijo pri preven- tivni vzgoji odraslih in mladi- ne ter njenega okolja, pač pa bi se morale množične organi- zacije bolj kot doslej zanimati za mladi svet svojega področja in mu tudi pravočasno in pra- vilno pomagati Tov. Stropni- kova je predlagala, da bi Svet za notranje zadeve in splošno upravo seznanil s posebnimi primeri mladine in s svojimi sklepi društvo prosvetnih de- lavcev ter Svet za varstvo dru- žine, ker lahko taka povezava veliko koristi. Vzgojni problemi so stvar najširše javnosti, zla- sti pa, kadar gre za preventivo in je razumljivo, da bo javnost o vseh teh stvareh razpravlja- la in dala svoje pripombe in koristne pobude. Tov. Viktor Knez je mnenja, da je treba večkrat povezovati krivdo mla- dega človeka s krivdo odraslih, ki ne znajo pravilno ravnati z mladimi ljudmi, da bi ostali v njihovem življenskem krogu in da ne bi bežali iz njihovega nadzorstva ter celo čez mejo. Tov. Viktor Lesnjak, tožilec, je potidaril, da je potrebno z mla- dimi ljudmi, ki so že zakrivili kazniva dejanja, biti v stal- nem, ne v vsiljenem in dobro vplivajočem kontaktu, ki ga se- daj pH-izadeti občutno |X)greša- jo in obstaja zanje tudi po pre- stani kazni resna nevarnost, da se bodo tako zapuščeni in za- postavljeni v življenju zgubili. Tov. Franc Belšak je še predla- gal ustanovitev komisije z več- jim krogom sodelavcev, ki bi pomagala reševati tozadevne probleme ob pomoči vzgojne posvetovalnice, Društva prija- teljev mladine Sveta za var- stvo družine itd. Svet za no- tranje zadeve naj bi se lotil vprašanja, kako vzgojno in po- učno zaposliti mlade pa tudi odrasle zapornike med odseda- njem kazni v ptujskih zaporih, ki so po svojem obsegu in mož- nostih zaposlitve že več kot za- stareli. Zelo koristno bi bilo uvesti vzgojna posvetovanja v zaporih v katerih naj bi sode- lovali pedagogi in člani sveta. Tudi ostala diskusija je podčr- tala potrebo vzgojne preventi- ve. Sklepi v zvezi s prednjimi vprašanji bodo nadaljevanje dosedanjega prizadevanja, da bi zmanjšali slab vpliv odraslih in mladih na ogrožene mlade ljudi, da bodo vzdržali v živ- ljenju na dobri poti in da se bodo zavestno varovali nevar- nosti, ki jih zvabljajo na stran- pota. Ob strani jim bodo lahko odrasli z nasvetom in opozori- lom. Sklepi bodo sporočeni tudi množičnim organizacijam in ob- činskim svetom in vsaj po po- čitnicah bo vrsta posvetovanj s funkcionarji množičnih organi- zacij, prosvetnimi delavci in s starši in ni dvoma, da bo vztrajno delo na tem področju rodilo bogate uspehe. V. J. Avto-mcto društvo Ptuj naj take izlete še večkrat priredi Avto-moto društvo Ptuj je v sodelovanju z združenjem šofer- jev in avtomehanikov v Ptuju priredilo za pionirje v soboto, dne 7. julija, izlet na grad Bori. Izlet je bil uvod v prireditve, katere je ob prazniku šoferjev priredilo Avto-moto društvo in Združenje .šoferjev in avtome- hanikov. Nasmejanih lic in polni pri- čakovanja je 48 pionirjev in pionirk sedlo v avtomobil, katerega je dal na razpolago agilni član Združenja šoferjev tov. Pečnik Errtest. Na vsej po- ti do Borla je pionirjem tovariš Novak tolmačil važnost in po- men cestno-prometnih znakov, svaril in obvestil. Pionirji so se seznanili z vsemi važhimi zna- ki, ki so postavljeni ob cestah, najboljši med njimi so v nede- ljo o priložnosti povorke mo- tornih vozil sodelovali kot mla- di prometniki. Grad Bori se je ob priložnosti obiska pionirjev pripravljal na zborovanje bivših interniran- cev v pretekli vojni Svečano okrašene dovozne poti na grad Bori in godba, ki je pionirje sprejela, je dvignila razpolože- nje. Polni vtisov so se pionirji preko Cirkulan, Okiča in Vida vrnili. V. V ENEM MESECU 38 RAZNIH PRIREDITEV V času med 10. junijem in 8. julijem t. 1. je bilo v ptujskem okrajzu večinoma na prostem 38 prireditev in veselic organizacij in društev s krajšim kulturnim in zabavnim sporedom. Največ prireditev so imela gasilska društva (21), po 2 prireditvi so imeli odbori SZDL, RK, ZB NOV in LMS, ostalo pa odpa- de na KZ. DVA PTUJSKA RIBICA ULOVILA V DRAVINJI DVA SOMA V ENEM DNEVU Res lahko rečemo, da imajo ribiči nekaj sreče. Ta sreča je tudi namignila prejšnji teden ribiču Kajžniku Mirku, ki je ulovil soma, težkega dva kilo- grama, nekaj minut nato pa je Brecelj Albin ulovil soma, ki je bil težak celo šest kilogramov. P. A. TISKARSKI ŠKRAT je v iz- javi Bezjaka Petra iz Borove 26 na str. 6. štev. 27/56 Ptujskega tednika dne 6. julija 1956 izpu- stil v osmi vrstici, za be.sedami » ... Cokl Dušanu, predsedniku Občinskega ljudskega odbora v Gorišnici« besede: »tov. Donaju Francu, tajniku Občinskega ljudskega odbora v Gorišnici«, s čimer neljubo pomoto poprav- Ija^mo. Uredništvo LIHOllll - Me20i Sili Ali veste, da uporabljajo li- monin sok pri izdelovanju je- kla, da bi bilo to bolj trdo? Da izdelujejo posode za bencin iz papirja, ki ga napravijo liepre- močljivega s preparatc«n iz li- mon? Prvi, ki je i^otovil, da limo- no lahko uporabimo tudi za kaj drugega razen za priprav- ljanje limonade, je bil madžar- ^ znanstvenik Gyorgyi. Ugo- tovil je, da lahko pridobivamo iz limon čisti vitamin C, kar je velikega pomena za zdravlje- nje skorbuta. Pokazalo se je namreč, da zdravljenje te bo- lezni še zdaleč ni tako učinko- vito, kakor če bolnik uživa li- mone direktno Limona vsebuje torej posebne substance, ki pro- ces zdravljenja pospešujejo. Omenjeni znanstvenik je od- kril v limoni poleg drugega tu- di pektin — snov, ki deluje pri krvavitvah, in ki je izvrstno sredstvo pri driski, poapnjenju žil in revmatizmu, Tudi pri različnih kožnih obolenjih se je odlično izkazal, prav tako pa baje tudi pri poškodbah kože zaradi radioaktivnega izžareva- nja. Iz limon pridobivajo 45 raz- ličnih mas, ki jih uporabljajo deloma v zdravilstvu, deloma pa v industriji. Obstoji sred- stvo za konserviranje iz limon za meso in ribe, prav isto sred- stvo pa prepreči, da bi nareza- no jabolko porjavelo. Mnoge gospodinje vedo, v ka- ko različne namene lahko upo- rabijo limono: kot sredstvo za čiščenje, lepotičenje, za shujše- vanje in kot dodatek najrazlič- nejšim jedem. Posebno zdrave in okusne so kombinacije limoninega soka z mlekom. Da bi dobili zelo krep- čilno pijačo, je treba samo količino limoninega soka in me- zmešati sveže mleko z enako sanico po okusu osladiti. Lahko pa bi si privoščili tudi kaj takega: napolnite dva ko- zarca, enega z mlekom, druge- ga z limoninim sokom (oslaje- nim), nato s slamicama srkajte istočasno iz obeh kozarcev! Pr- vič boste poskusili pa boste vi- deli, kako okusna je ta meša- nica. Uporabljati je treba seveda samo sveže in lepe sadove, po- kvarjeni lahko izzovejo ne- ugodne posledice zlasti na me- hurju. Limonin sok se odlično obne- se tudi pri krvavenju iz nosa. Par kapljic soka v nosni votli- ni takoj ustavi krvavitev, prav tako pa tudi sicep pri ranah na telesu. Kot vidimo, je limona resnič- no čudežni sadež. Ali je iz teh razlogov v naših trgovinah ta- ko drag? li. Študentski teden v Gorišnici 5. do 12. avgusta 1956 ODBOJKARSKI TURNIR 11. IN 12. AVGUSTA 1956 ZA POKAL PTUJSKEGA TEDNIKA Oli občnem zDi ul m (NadaJjevanje z 2. strani) lanskem letu prav lepe uspehe. Največ iniciative so pokazali sacijarski odbori pri KZ Zavrč, Vftomarci, Cirkulane, Obrez, Videm in Leskovec. Asanacijo so organizirali v 23 sadovnjakih in v petih p. M-^h^ MARIBOR F TOREK, 17. JULIJA 5,00—14,40 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14,40—15,00 Želeli ste—po- slušajte! 15,00—17,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17,00—17,10 Domača po- Jočila. 17,10—17,15 Zabavna glasba — \ .... > v. . . , . —.....J , . lia- pcve izvajajo Veseli dečki in trio Hor- vat. 17,35—23,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. MARIBOR SREDA, 18. JULIJA 5,00—8,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8,00—8,10 Zabavna glasba, vmes objave. 8.10—8.30 Pojo Tri Po- lonce in Miro Gregorin. 8,30—8,40 Iz naših mest in vasi. 8,40—9,00 Igra Ma- riborski instrumentalni ansambel. 11,00 —14,40 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14,40—15,00 Zelen ste — poslušajte! 15,00—17,00 Prenos sporeda Radia Ljub- ljana. 17,00—17,10 Domača poročila. 17,10—17,15 Zabavna glasba, vmes ob- lave. 17,15—17.35 Skladbe iz XV!n. sto- letja izvajajo: sopranistka Hilda Preset- nik-Tavčarjeva. pri klavirju Breda Raj- l!Ova in violinist Ivan Pal ,pr; klavirju dr. Rcman Klajslnc. 17,35—23,00 Prenos sporeda Radia Ljubtjana. MARIBOR ČETRTEK, 19. JULIJA 5.00—8,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8,00—8,10 Zaba-vna glasba, vmes objave. 8,10—8,30 Igra Vojna mu- 7''ka gaipnizona M'aTlbor p. v. kapetana Pavla Brzulje. 8.30—8,40 Domači pesni- ki in pisatelji. 8,40—9.00 Igrajo štirje flosarji. pojeta Pavla Svagelj in Marcel Ostaševski. 11,00—14,40 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14,40—15,00 ste — poslušajte! 15 00—17,00 Prenos Ra- dia Ljubljana. 17,00—17,10 Domača po- ročila. 17,10—17.15 Zabavna glasba, vmes objave. 17,15—17,35 Plesno glasbo igra t\'artet Tipel. 17.35—23,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. MARIBOR PETEK. 20. JULIJA 5,00—14.40 Prenos sporeda Rar. 17,35 —23,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. MARIBOR SOBOTA, 21. JULIJA 5.00'—8,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8,00—8,10 Zshawa gla:,'-ba, vTifs objave. 8.10—P.?-^ pocrv-- sloven- skih skladateljev poie Ma-^iborsKi ko- morni zbor p. v. R--.:l-a Sikoška. S.-^^o 8.40 MarlMrsk: felitoo. 8,40^9,00 \ plesnem ritmu. ll.OO—14.40 Prenos "•oreda Radia Linbijara. 14 40—15.00 ?e'eli ste — po?'i'5aife! 15,00—17,00 Pren'>s sporeda Radia Liub'i3na. 17.00 —17,10 Dori?-a poročil 17.10—17,15 Zabavna ?!a'^ba. vme«; obiai-c. 17.1,5— 17,35 Pohorsk'' f',ntie p<'io in i»^a'o. 17 --^oa Pren« sroreda Raidia Ljubljar;a.__ Druga plat zvona o !ovu na pasje repe Prosim uredništvo »Ptujskega tednika«, da objavi odgovor na članek PV v Ptujskem tedniku z dne 22. junija 1956. K temu sem namreč prisilje-n, ker me pisec v članku grobo žali in ker je resnica drugačna, kakor jo PV prikazuje. Dne 21. maja sem ob obhodu lovišča opazil psa, ki je šaril po travi ob grmovju za poto- kom. Od najbližje hiše je bil oddaljen 300 metrov. To je bilo v času, ko so gnezdile fazanke. Kot lovcu mi je bilo v dolžnost, napraviti temu nepridipravu ko- nec, kar sem tudi storil. Streli so privabili gospodarja, katere- ga nastop pa je bil še znosen. Nato pa je prižel še njegov brat. ki je hotel z menoj fizično obračunati. 2e gospodar mi je grozil z nožem in ko sta bila pri«;otna oba, bi se to tudi zgo- dilo. To je dokazovalo njuno vedenje Ce sem v tem primeru snel pu.5ko z rame ter ju p>o- r^al k dostojnemu vedenju, sta me k temu prisilila. Največja laž v njegovem član- ku je, da me je nekdo opozar- jal, da je pes nedolžen ter da so prišli ljudje, ki so se zgra- žali, kakor tudi to, da sem na nekoga nameril pu.^ko. Toga ni- sem storil niti proti njima, dru- gega pa nikogar ni bilo v bli- žini. Pozneje sem ugotovil, da je vlačil pes za seboj res kos ve- rige. Toda ta veriga bi ustre- zala psu starosti enega meseca. Okoliški prebivalci so mi po- trdili, da je pes cesto šaril po lovišču in da je torej tudi div- jega zaica prav dobro poznal. Ce bi PV pomislil na škodo, ki jo povzročalo klateči se psi s širjenjem kužnih bolezni, tega člPTika ne bi pošiljal v uredni- štvo. Serer Ftefait. Vitan 16 pri Srediiču. Dogodki v slikah Povorka pa Ptuju cb Dnevu šoferjev. Nov kombanj zanje pri Kidričevem. Pripadniki predvo jaške vzgoje gledajo tanke PTUJ, 13 JULIJA 1956, 7 Mm Mmm Mili M vsem skupščinam sveta Moskva, 12. jul. (Tass). Vče- raj sc je pričelo v Kremlju za- sedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR. Na dopoldanski seji je Kvezni sovjet sprejel dnevni red, !u med drugim obsega tndi osnutek pcslanice, naslovljene na parlamente drugih dežel gle- de razorožitve. Popoldne ob enih je pričel z delom tudi sovjet narodov. Zunanjepolitična od- bora Vrhovnega sovjeta sta s€ lotila osnutka zgoraj omenjene poslanice, ki ga je predložila skupina poslancev, ter resolu- cije obeh domov japonskega parlamenta o prepovedi izde- lave in uporabe jedrskega orožja. Na popoldanski sikupni seji obeh domov Vrhovnega sovjeta je predsednik vlade Bulganin poročal o osnutku zakona o Po- kojninah in invalidninah. Pred približno 1500 poslanci ter pol- nimi diplomatskimi in novinar- skimi tribunami in očrtal uspe- he v industriji in kmetijstvu in ugotovil, da le ti omogočajo re- vizijo dosedanjega zakona o pokojninah in invalkinanah. _ Ko se je dotaknil zunanjepo- litičnega položaja na svetu, je predvsem poudaril veliko korist, ki jo imajo državniki od oseb- nih medsebojnih stikov. Dejal je. da bo SZ tudi v prihodnje delala za sporaziune z drugimi deželami v duhu mirnega so- žitja in se zavzemala za mir, varnost in zmanjšanje medna- rodne napetosti. Po novem zakonskem osnut- ku bodo invalidi in upokojenci nižjih kategorij prejeli do tri- krat večje prejemke, tistim, ki So doslej sprejemali neupravi- čeno visoko pokojnino pa jo bo- do znižali. Pokojnine in invalid- nine bodo s tem privedli v sklad z realnimi plačami in mezdami. Sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji N. P. Firjubin je pre- dal predsednika Titn letalo, ki mu ga je podarila sovjetska ▼ladb ob njegovem obisku v ZSSR. — Na sliki: predsednik Tito in »ovjetski veleposlanik sta pregledala letalo. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Zret»nje 98. kola T Kotora dne 1». julija 1956 POZDRAVI lugDslouanshim narodom Kairo, 11. julija (Tanjug). Predsednik egiptovske re- publike Gamal Abdel Naser je naslovil ob svojem obisku v Jugoslaviji na jugoslovanske narode naslednjo poslanico: Prijateljskim jugoslovanskim naifodom! Egiptovski narod je izrazil željo, naj Vam ob mojem obisku v Vaši plemeniti deželi sporočim njegove najtoplejše pozdrave in izrazim nejgovo ljubezen. To čustvo, ki ga goji egiptovski narod do Vas, izvira iz plemenitih čustev in pra- vega sodelovanja, ki so tesno povezali narode naših dveh dežel, kajti ni je vezi, ki bi bila močnejša od tiste, ki zdru- žuje naši dve deželi. Pri tem mislim na njuno obojestransko odločnost, da vztrajno in nepretrgano delata za mir in blagor človeštva. Egiptovski narod je izrazil svojo iskreno ljubezen in vsestransko podporo jugoslovanskim narodom ob nedavnem obisku predsednika Tita v republiki Egiptu. Skupno poro- čilo, objavljeno v Kairu ob obisku predsednika Tita, je zanesljivo znamenje, da obe deželi odločno hočeta okrepiti stike in še bolj razviti medsebojne prijateljske odnose. Moj obisk v Vaši deželi ponovno kaže, da Vaše prijatelj- stvo varujemo z ljubeznijo in da naši sklepi uživajo vse- stransko podporo. Nekaj s kongresa Sfthodno^nemških socialdemokratov OLLENHAUER NA KONGRESU ZAHODNONEMSKE SOCIALDE MOKRATSKE STRANKE O ^.SPREMENJENEM KURZU« V MOSKVI — ADENAUERJEVA POLITIKA: PODALJŠEK AMERI- ŠKE — ZA NORMALIZACIJO ODNOSOV S SZ IN PRIZNANJE VZHODNOEVROPSKIH DR- ŽAV — LE GLOBALNA IZJAVA O NEMSKEM VPRAŠANJU — KONGRES POTRDIL OSNOVNE SMERNICE V REFERATU Miinchen, 12 jul. Na kongre- su zahodnonemške socialdemo- kratske stranke je njen pred- sednik Erich Ollenhauer dal doslej najugodnejšo oceno stran- ke o spremembah v SZ. Opozo- ril je na temeljito odstranjeva- nje stalinskega kurza in na na- ravnost dramatičen prikaz ve- likih sprememb v govoru prve- ga sekretarja Hruščeva na 20. kongresu KP SZ. Pri tem je iz- javil, da spričc vsega tega ne gre več ' samo za spremembo taktike. Zato je treba upošte- vati spremembe v moskovski zunanji politiki. Socialdemokrati ostanejo na- sprotniki komunizma, vendar Ollenhauer: »Upoštevajmo novi kurz!« novi dogodki v SZ kažejo, da se sovjetska vlada čuti dovolj močna za take spremembe. Po- puščanje v sovjetski politiki vzbuja zato upanje, da bodo v prihodnje laže reševali vsa sporna mednarodna vprašanja. Ollenhauer je govoril o na- čelih, ki bodo vodila stranko v predvolilni kampanji. Po nje- govih izjavah je politika deže- le na razpotju, ker je Adenau- erjeva vlada pripeljala državo do osamitve v mednarodnih odnosih. Socialdemokrati se morajo boriti, da postanejo na prihodnjih volitvah vodilna po- litična sila. Razvoj mednarod- nih dogodkov ter dogodkov v sami Zah. Nemčiji gredo na ro- ko takim pričakovanjem. Aden- auerjeva vlada je brez razmiš- ljanja sprejela ameriško politi- ko in dopustila, da so v deželi porastle »sile restavracije«, Ollenhauer se je zavzel 2^ normaliziranje odnosov s SZ, za priznanje vzhodnoevropskih dr- žav, posebno CSR in Poljske ter za trgovinsko zamenjavo z LR Kitajsko. Posebno se je dotaknil nem- ške združitve in razorožitve. Glede prvega meni, da lahko rešijo ta problem šele potem, ko bodo dosegli odnosi Bonn—Mo- reva potrebno višino. Sele te- daj bodo videli, kaj se lahko stori v odnosih Bonn—Pankovr. Ollenhauer se strinja, da naj postane podržavljena industrija v Vzhodni Nemčiji tudi po združitvi obeh delov javna last- nina, toda vzhodnonemška vla- da ne sme pričakovati, da bo nova država sprejela pankow- ske predloge o gospodarski in politični ureditvi. To lahko sto- ri samo skupni parlament. Socialdemokratski prvak je nastopil proti mejam Odra-Ni- sa, proti pariškim sklepom in proti »vojni politiki vladec:. Vendar bo stranka vodila borbo proti vladni koalici.1i po običaj- ni parlamentarni poti. Kongres je po štiriurni raz- pravi odobril Ollenhauerjev re- ferat. Nekaj govornikov je pred tem zahtevalo, naj bi se stran- ka zavzela za neposredne raz- govore Bonn—■Pankow, vendar tako, da s tem še ne bi prizna- la družbene ureditve v Vzhod- ni Nemčiji. Drugi so zahtevali odločnejše ukrepe proti vlad- nim ^7ojašk^m ukrepom. Največja neonska rekla- ma v Jugoslaviji 6' Na oglu Ilice in Trga re- publike v Zagrebu montirajo veliko neonsko reklamo za to- varno Chromos. Poleg reklam- nega napisa za to tovarno bodo postavili še veliko figuro čistilca čevljev. Reklama bo konstraira- na tako, da se bo čistilec gibal. Za Chromosovo reklamo bodo porabili 130 metrov svetloimih cevi in bo to največji reklamni objekt v državi. 17 milijard lir za vino Italija je lani dobila za izvoženo vino nad 17 milijard lir. Največ so izvozili navadnih vin in vermuta in šele potem sledijo sladka in peneča se vi- na. Glavni uvozniki italijan- skih vin so Zahodna Nemčija, Švica, Avstnja in Belgija. Po- memben kupec italijanskih vin pa so tudi ZDA, NEKAJ ZA SALO Martina je strašno bolel zob. Ohrabril se je in odšel k zobo- zdravniku. Ko je prišel red nanj, je začel oklevati. Za vsak slučaj je imel s seboj steklenič- ko konjaka. »Ali smem?« }e vprašal zobozdravnika. Tudi po požirku še ni hotel sesti na 20- bozdravniški stol. ^Pa še enloral cuknite!« ga je ohrabriia asi- stentka. Vse je kazalo, da bi Martin rad izpraznil steklenič- ko, preden bi sedel, zato so mu dovolili še tretji požirek. Konč- no je le zlezel na stol. »Ste sedaj dovolj hrabri?« ga je vpraša zobozdravnik. »Zdaj se ničesar ne bojim, vendar vam ne svetujem, da bi se me lotili!« KAJ JE CIGARETA V družbi filozofa Emersooči so govorih o kajenju. Nekateri so kajenje zagovarjali, drugi pa so bili proti. Nekdo je rekel: »Ko bi vi vedeli, kaj je ciga- reta!« »Kaj naj bi vedel,« je rekel Emerson, »cigareta je v papir zavita trava na katere enem koncu je ogenj, na drugem pa bedak.« ČEVLJI IN ZOBJE Dečka se pogovarjata na ce- sti. »Tvoj oče je čevljar, ti pa Se sedaj nimaš čevljev!« »Tvoj pa je zobar, pa tvoj mali bratec še sedaj nima zob!« DEBATA ZAKONCEV Zakonski par jo precej gore- če obravnaval neki problem. On pravi — črno, ona — belo. Soprog je prvi odnehal: »Draga moja, premislil sem si in sklenil, da se bom s teboj strinjal.« »Nisi nič na boljšem,« je odvrnila ona, »tudi jaz sem si premislila« Uganite, od kod je ta posnetek tovariš urednik! Pred dnevi sem prebral v »Večeru« članek o potovanju z avto-stopom. Tudi jaz sem eden tistih, ki zelo radi potiLJejo, predvsem pa rao potujem sam. Član sem »Počitniške zveze«, vendar na potovanju od tega nimam mnogo koristi, razen se- veda pri prenočevanju in po- dobnem, kjer mi legitimaciia »PZ« prav dobro služi. Pred ne- davnim pa sem prišel do za- ključka, da bi »PZ« lahko poma- gala svojim Članom tudi pri potovanju z avto-stopom. Ta pomoč bi po moje izgledala ne- kako takole: »Počitniška zveza« bi naj dala natisniti posebne znamkice ali kupone v štirih različnih bar- vah, na katerih bi bila označe- na »vrednost«, na primer 10, 20, 50 in 100 kilometrov. Te znamkice bi vsak član pri »Po- čitniški zvezi« lahko kupil za malenkostno ceno, recimo da bi za tisoč kilometrov plačal 50 dinarjev. Član »PZ« bi, kadar bi potoval z avto-stopom, pri- jaznemu šoferju izročil znamki- ce v rišini prepotovanih kilo- metrov s tem šoferjem. Ce bi ga neki voznik prepeljal iz Ma- ribora do Celja, bi mu avto- stoper izročil za 70 kilometrov znamkic. Šofer bi te znamkice zbiral in ko bi jih nabral dolo- čeno število, bi te predložil »Po- čitniški zvszi«: katera bi mu v priznanje dobrosrčnosti in tudi ustrežljiv osti podarila spomin- Skupno je bilo izžrebanih 156.018 dobitkov in 5 premij v skupni vrednosti 80,400.000 din. Nekaj večjih dobitkov v Slo- veniji: Po 100.000 din v Mari- boru na štev. 163678 in 339114; 80.000 din v Ljubljani na štev. 163440, 221542 v Murski Soboti na štev. 455156 in v Mariboru na štev. 330393; 60.000 din v Kranju na štev 235015, v Ko- pru na štev. 335015 :n v Mari- boru na štev. 457561. Tudi načrt za 25. v mesecu je nov. Dobitkov, manjših od vlo- ge ni več. sko značko. Potrebno bi bilo do- ločiti le višino prepeljanih kilo- metrov, na primer za 10 tisoč kilometrov bronasto značko, za 20 tisoč kilometrov srebrno značko in za 30 tisoč kilome- trov zlato značko. Na ta način bi dosegli troje: prvič, »Počitniška zveza« bi s prodajo znamkic prišla do no- vega finančnega vira, drugič, avtostoperji bi si z nakupom znamkic pridobili nekako mo- ralno pravico do take vrste po- tovanja in tretjič, kar je naj- važnejše, prijazni šoferji bi za svojo dobrosrčnost prejeli neko skromno, čeprav samo častno nagrado. Zanimivo bi bilo slišati, kaj menijo tudi drugi o tem, pred- vsem tisti, ki mnogo potujejo z avto.stopom in seveda tudi šo- ferji. Jelo Gabir 8 PTUJ, 13. JULIJA 1956 Dobili bomo pripomočel^, ki bo mnogo koristil našemu gospodarstvu Dinamika naicga gospodar- stva, njegov nagli razvoj in raz- mere, v katerih se naše gospo- darstvo razvija in deluje po- vzročajo vsako leto velike spre- membe. Gospodarske organiza- cije spreminjajo svoje naslove, se združujejo, se reorganizirajo in decentralizirajo, nekatere li- kvidirajo, spreminjajo svoje te- lefonske številke, številke svo- jih tekočih bančnih računov itd. Vse to povzroča težave v odno- sih med samimi gospodarskimi podjetji, povzroča ogromno de- lo v registru gospodarskih pod- jetij pri gospodarskih sodiščih, nalaga ogromno dela Zavodu za statistiko in evidenco in otež- koča i>opoln vpogled v sedanje stanje dejavnosti gospodarskih orgainlcacij in podjetij. Edini uporabni »Gospodarski adresar« o gospodarskih pod- jetjih v LRS je bil oni, ki ga jc izdala redakcija »Nove pro- izvodnje« v svojem »Go.spodar- «kem koledarju 1953«. Ta adrei- sar uporabljajo naše gospodar- ske ustanove, združenja in pod- ietja še danes; čeprav že davno ne more več ustrezati svojemu namenu. 2e nekaj let pogrešajo gospodarske ustanove, družbene organizacije, industrijska pod- jetja vseh strok, naše kmetij- stvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, gostinjstvo, obrt popoln »Gospodarski adre- sar«, ki naj bi zajel vse gospo- darstvo naše republike. Tak adresar manjka pri vsakem delu, posebno pa je potreben v gospodarskih stikih z drugimi republikami v FLRJ. Posebno bi koristil našim konzulatom in trgovskim zastopstvom v ino- ^iemstvu. ki jim je med drugim tiidi dolžnost, preskrbeti za na- še surovine, polizdelke, indu- strijske proiz^^-ode in za naše pridelke tržišča v inozemstvu. Nujno bi bilo, da dobe naša go- sipodaraka predstavništva v ino- zemstvu čimprej popoln »Go- apodarsiki adresar« o podjetjih in gospodarskih organizacijah v LKS. Ta potreba se je čutUa že vse od leta 1954 dalje, ko je zaradi sprostitve naše trgovine posta- jalo vedno bolj nujno, da se gospodarske organizacije in pod- jetja med seboj povezujejo In da se med seboj docela spozna- jo. Tedaj so pričeli v naših go- spodarsldh zbornicah zbirati podatke o podjetjih. K temu zbiranju je priskočil na pomoč tradi Zavod za statistiko in evi- deiM3o LRS. Ko je ta akcija bila .šele v začetku, so vise gospodar- je zbornice UIS pooblastile •Novo proizvodnijo« za izdajo rGospodacnskega adresarja LRS«. Vse od taikrat pa do danes je iwedni§tvo »Nove proizvodnje« delalo, da bi čimprej izšel iz tiska »Gospodarski adresar LJEIS«. Toda zaradi nenehnih Ktalnlh sprememb je biHo treba že zbrane podatke o podjetjih in gospodarskih organizacijah izpKjpoplntjevati in dopolnjevati, zaradi nove upravne razdelitve LRS je bilo treba pri podatkih za gospodarska podjetja po- pravljati občine, okraje itd., za- radi reorganizacije našega ban- karstva in hranilnega prometa je bilo treba spreminjati števil- ke bančnih tekočih računov podjetij, spreminjati številke telejfonov, poštnih predalov itd. Sedaj, ko so zbrani o podjetjih vsi danes veljavni podatki in ko so za vsa podjetja upošteva- ne vse do danes izvršene spre- membe, je »Gospodarski adre- sar L.RS« tik pred zaključitvijo redakcije. Vsak čas bo izšel iz tiska. V njem so zajete vse enote po posameznih panogah dejavnosti, upoštevaje zaporedno službeno nomenklaturo. V »GospKKiar- skem adresaTju UIS« bodo ob- javiLjeni podatki za našo indu- strijo in rudarstvo, za kmetij- stvo, za gozdarstvo, za gradbe- ništvo, promet, trgovino in go- stinstvo, vse obrti itd. Posebej bodo vsa ta podjetja in gospo- darske organizacije naštete po krajih in naseljih. Čeprav bi bilo želeti, da bi «9e v bodoče vsi podatki o naših gospodarskih organizacijah usta- lili, se bodo vendarle spremem- be še nadalje dogajale. Toda tudi za take primere je ured- ništvo »Nove proizvodnje« po- sJcrbelo, da »Gospodarski adre- sar LRS«, ki ga bo »Nova pro- izvodnja« Izdala, ne bo tako kmalu izgubil svoj pomen in vrednost in da bo mogel ven- darle dolgo dobo let ustrezati svojemu namenu. »Nova proiz- vodnja« bo v vsakoletnem svo- jem »Gospodarskem koledar- ju« Za zahtevo in po spoiročilu prizadetih gospodarsikih orga- nizacij in podjetij, objavljala vse na novo naista/le spremem- be o njihovih podatkih. Tiskar- ske pole s temi popravki ne bodo uvezane v »Gospodarski koledar«, tako da jih bo mo- goče vnesti v »Gospodaiiski adresar LRS«. Te tiskarske po- le bodo mogli vsako leto pri »Novi proizvodnji« naročati na- ročniki »Gospodarskega adre- sar j a LR.S«, ki bo potemtakem dolgo dobo let mogel služiti svojemu namenu. »Gospodarski adre.sar LRS« bo torej popoln in zanesljiv ter pregleden zbornik podat- kov o vseh gospodarskih orga- nizacijah in podjetjih v LRS, bo nujen priročnik in najboljši sodelavec pri vsakdanjem po- slovanju vseh gospodarskih podjetij. Zato bi ne smelo no- beno naše gospodarsko pod- jetje ostati brez »Gospodarske- ga adresar j a LRS« — lega nuj- nega vira informacij. Cena za 1 Lsvod »Gospodar- skega adresarja LRS« je 4500 dinarjev. Izšel bo le v potreb- ni nakladi. Zato naj ga podjetja čimprej naroče pri upravi: »Nova proizvodnja«, L,1ubljana, Trubar.ieva 15, tek. račun: Ko. munnina banka Ljubljana Št. 60-KB-1-1142. PGD Pršetinci sektorski prvak Koncem junija je bilo na telovadišču pri Tomažu letno ocenjevanje gasilskih društev sektorja Tomaž, ki so se ga udeležila PGD Pršetinci, Ključa- rovci, Koračice, Savci in Brato- nečice razen društva Trnovci in je končalo z rezultatom, da je sektorski prvak PGD Pršetinci, ker se je udeležilo tekmovanja v vseh 9 disciplinah in bo 27. maja t. 1. tekmovalo v Ormožu za naslov občinskega prvalca. Nad 500 okolišanov je z za- nimanjem sledilo tekmovanju. Ocenjevalna komisija in publi- ka sta bila enotna v ocenitvi, da je PGD Pršetinci zasluženo doseglo naslov sektorskega pr- vaka, saj njeni člani res ob- vladajo zahtevano znanje in spretnosti, imajo dobro izvež- bano sanitetno službo in mladi naraščaj — pionirje, s katerimi nobeno ostalih društev ni na- stopilo na tekmovanju. Vseka- kor se vidi, da v PGD Pršetin- ci upoštevajo nujnost gasilske- ga podmladka, ki jim ga je tu- di uspelo pridobiti v svoje vr- ste. Organizacija SZDL Pršetinci bo tem vrlim gasilcem podarila gasilski prapor, ki jih bo v bo- doče še bolj vzpodbujal k nji- hovemu vsestranskemu požr- tvovalnemu delu Ptuj. Srednješolci pišejo zgodovino ZDA Maturitetni razred neke sred- nje šole v severnoameriški dr- žavi Illinois si je izbral za svojo skupno seminarsko nalogo — ki je v ameriških srednjih šo- lah precej priljubljena — zgo- dovino ZDA. Dijaki so napisali 225 strani obsegajoče knjigo pod naslovom »Predsedniki govore«. Knjiga zajema vse važnejše do- godke v času uradovanj ameri- ških predsednikov od G. Wa- shingtona do H. Trumana. Vsa- kemu sodelavcu sta bila dode- ljena dva predsednika. Njegova naloga je bila opisati dogodke v času obeh predsednikov. Po treh mesecih dela so bile kon- čane vse priprave, nato so di- jaki pričeli s predelavo zbrane- ga gradiva. Ko je bilo delo za- ključeno, je eden izmed njegovih avtorjev izjavil: »Dvomim, da bi bil še kje razred, ki bi tako temeljito študiral ameriško zgo- dovino, kot smo letos to mi storili.« Obveza iz umetne smole v Ameriki uporabljajo pri ponesrečencih nove obveze — iz umetne smole. Neka firma v Daytonu (Ohio) je ob pomoči ameriškega letalstva poslu-bela za Izdelavo novega obveziva. Gre za tekočo maso, ki jo pri- dobivajo iz bakelita in vinila. S tekočino, ki jo hranijo v po- sebnih steklenicah, narnažejo rano. Umetna smola se strdi in spremeni v tako, filmu podobno prozorno maso, ki jo lahko brez nadaljnjega sname j o. Novo ob- vezivo ima zaradi svoje prozor- nosti to prednost, da lahko ce- ljenje rane kontrolirajo, ne da bi zamenjali ali sneli obvezo. Umetna smola celo prepušča pot, kar še bolj pospešuje zdravljenje. Tekočo obvezo upo- rabljajo pri opeklinah, raznih kožnih poškodbah, operacijah slepiča in pri kompliciranih zlomih. Štirinožni dedič Pokojni Garabed Chilingirian, ki ni imel zakonitih dedičev, je zapustil svojemu psu Bobiju vse svoje premoženje v \'Tednosti 41.000 dolarjev. Na zapuščinski razpravi je bilo določeno, da se prizna psu, ki je bil po smrti svojega gospodarja predan v varstvo »pasjemu zavetišču«, dnevno en dolar, da bi lahko krili stroške njegove oskrbe. Bobi je nato v starosti 18 let prav tako preminil in zapustil še preostalih 35.000 dolarjev — državi. Dobrodošel v letu 7424! Ko bodo čez deset let vpra- šali Mirka v šoli, kdaj je etiop- ski cesar H. Selassie obiskal Ju- goslavijo, bo kot vzoren učenec odgovoril, da je bilo to leta 1954. Toda gorje temnopoltemu učencu v etiopski šoli, ki bi od- govoril tako svojemu prav tako temnopoltemu učitelju. Dobil bi takoj — nezadostno. V etiopski zgodovini je namreč cesarjev obisk v Jugoslaviji zaznamovan z letnico 7424. To ni nikaika zgo- dovinska potvorba ali pomota. Etiopski koledar je že okoli 8000 let star (s svojimi bornimi 2000 leti se lahko kar skrijemo!). Torej že takrat, ko je morska gladina skrivala pod seboj Sa- haro in ko so v pragozdnih pre- delih še tavali jamski ljudje, so imeli Etiopl.iani svojo kulturo in koledar. Prebivalstvo v Franciji Francija ima po podatkih zad- njega uradnega štetja 42,774.000 prebivalcev. K temu je treba pri- šteti še vojsko v prekomorskih državah (185.000). Računajo, da še okrog 80.000 ljudi iz različnih razlogov ni bilo vključenih pri štetju. Največja francoska me- sta imajo: Pariz 2,850.000, Mar- seille 661.500, Lyon 471.500, Tou- louse 269.000, Bordeaux 258.000 in Nizza 244.500 prebivalcev. LES — ZELENO ZLATO Povprečnemu človeku, po- sebno če prebiva v velikem mestu, predstavlja drevo pred- met za olepševanje mestnih ulic in parkov ali pa ga ima samo kot gradbeni material. S tem navadno preneha nadalj- nje razmišljanje o pomenu in važnosti dreves. Ob svoji estetski in gospodar- ski vrednosti je drevje za člo- veka še mnogo večjega pomena. Gozdovi ščitijo tla, obilica ali pomanjkanje gozdov v neki de- želi ima lahko resne posledice za kmetijski in industrijski raz- voj v deželi za napredek na so- cialnem področju naroda in posameznika. Zanemarjanje ali uničevanje gozdov v okviru nacionalnih meja kakor na mednarodnem področju lahko jjovzroči usodne posledice. Iz teh vzrokov v mnogih državah v zadnjih letih obširno popularizirajo gozdove in po- men gozdnega bogastva. To po- pnilariziranje je v ZDA osredo- točeno z »Dnevom gozda«, na Japonskem imajo »Zeleni te- den«, v Izraelu »Novo leto lesa«, na Koreji »Teden ljubezni do dreves«, itd., mi v Jugoslaviji pa imamo >Teden pogozdo- vanja«. KDO IMA NAJVEČ PERJA Od perutnine ima gos največ perja. Računajo, da ima gos povprečno 30 dkg perja, raca 20 dkg, kokoš pa samo 10 dkg. Ker je število zakolov pri ko- koših mnogo večje kot pri go- seh in racah, je zato tudi ko- košjega perja mnogo več. ATOMSKA BATERIJA V VELIKOSTI VŽIGALNIKA Znanstveniki ameriške ko- misije za atomsko energijo so izdelali atomsko baterijo v ve- likosti vžigalnika. Čeprav se za zdaj še ne izplača serijsko proizvajati takih baterij, je to po mnenju strokovnjakov zelo važna iznajdba, ker njena živ- ljenjska doba prekaša vse do- sedanje in ni občutljiva za razne visoke in nizke tempera- ture. MALE ZANIMIVOSTI Meteorji, ki vsak dan v več- jem številu padajo na zemljo, so cesto sestavljeni iz železa, ki je pomešano z nikljem. To železo pa ima posebne laslTiosti. Ko- vinska masa meteorja ni ena- komerno razporejena, temveč se vrstijo plasti niklja in železa, nikljeve plasti pa so različne gostote. Ce košček takšnega me- teorja ix>lirajo, nato pa ploskev jedkajo s (solitmo kislino, se pojavijo na površini čudovite figure. Kislina namreč železo razje, niklja pa ne. Pred 160 leti so postavili ne- kemu psu, ki je daleč slovel za- radi svoje inteligence, nagrob- ni kamen, nanj pa napisali: ■^Tukaj .«!e spomnite znameni- tega Jordana. Bil je vzor zve- stobe. Rojen je bil v Rimu v drugem letu vladanja 'Pija VI. Umrl je v Kopenhagnu v zna- menitem letu, ko je stal funt sladkorja 43 grošev.« Včasih ni bilo spodobno, če je pisatelj vzel honorar za knjigo, ki jo je napisal. Erazem Rotter- damski je očital nekemu svo- jemu eodobniku-pisatelju ne- sramno.^st, ker je dovolil, da so mu plačali njegove spise. Pis- cem se je takrat nudila druga pot, da bi kaj dobili za svoje književno delo. Svoja dela so posvečali raznim visokim oseb- nostim, te pa so jih zato nagra- '"?vale. Rojstva, poroke in smrti na področju mesta Ptuja v preteklem tednu EX>JSTVA: Potočnik Štefani- ja, Ptuj, Miizejski trg 1 — Mak- sa; Korpor Cecilij a, Osiluševd 36 — Miroslava; Simonič Mari- .ia. Ptuj, Štuki 23 — Darka; Mo- hottfco Marija, Tlnnovci 11 — Franca; Matjašič Marija, Ger- lincL 17 — Marico; Habe Mari- ja, Ziagorci 61 — Anico; Tisni- kar Katarina, Rogoenica 8 — BranSca; Kukovec Elizabeta, T^ui, Murkova 30 — Mirana; Leber Roza, Ptuj, Vrazov trg 2 -- Duišana; Koncilija Angela, Kidričevo 14 — Bojana; Vindlš Katarina, Sp. Leskovec 10 — Anico; Kutnjak Ana, Turški vrti 49 — VUija; Mravlje Ama- lija, Ptuj, Ormoška 7 — Toma- ža; Peterka Ana, Mota 15 — Jo- žefa; Robinščak Frančiška, Sp. Hajdina 83 — Dragico; Pahole Marija, Sp. Hajdina 74 — Iva- na; Jeza Jožefa, Stanečka vas 7 — Anico; Tili Štefanija. Prager- sko 23 — Milana; Jamnikar Marija, .Tolovec 54 — Ireno; Pe- tek Nadina, Podgorci 94 — Mi- roslava in Eranislava; Lončarič Ivana, Mostečno 5 — hčerko; Kurbos Marija, Ptuj, Ormoška 5 — Marijo; Papež Jožefa, Do- lena 39 •— Janeza: Sibila Reza- li ia Zg. Pristava 20 — sinčka; Ma.icen Katarina, Pacinje 5 — Vinka; Zuran Ivana, Podgorci 10 Janka: Tušek Marija, Zg. Hajdina 76 — hčerko. SMRTI: Kampuš Emilija, Ptuj. Trg svobode 2, roj. 1906, umrla 7. juliia 1956; Baši Bo- jan. Ptuj, Vičava 13. roj. 1951, umrl 29. junija 1956. POROKE: Mlakar Albin, Ptuj. Mlinska cesta 1. in Tomanič Emilija. Ptuj, IVIariborska ce- sta 30; Sulek Franc, Ptuj, Lju- tomerska 129. in Korejec Mari- ja, Ptuj, Muršičeva 16. JUBILEJ Ona: »Skoraj neverjetno, pri- hodnje leto praznujeva 25-let- nico najinega zakona.« On: »Menda misliš reči — 25-letnico tvoje vladavine.« MARLJIVI SOPROG »Karkoli dela moj mož, je do- nosno.^ »Kako to?« »Včeraj se je življenjsko za- varoval, plačal svojo prvo pre- mijo, danes pa ga je do smrti povozil kamion.« USPEHI PRI ANGLEŠČINI »Vaš sin pri angleščini vidno napreduje!« »Ni čudno, ko pa je že kot otrok zbolel za angleško boleznijo!« USPEŠNA ANONSA »Si dobile, np časopisno anon- so veliko ponvidb?« »Ja, poslal mi jo je celo moj dedek!« NEJASNO Zdravnik svojemu pacientu: »Dragi tovariš, ne bi smeli uži- vati toliko alkohola, raje pijte več vode!« Pacient: »Vode? Kaj pa je to? Zdravnik: »Saj vendar pozna- te vodo!« Pacient: »Ah, saj res, vi mi- slite ono reč, ki teče pod mo- stom.« POPRAVIL SE BO »Ste zopet tu?« Je vpraSal »Mislil sem, da vas je zadnja kazen spametovala!« »Upam, da bom zdaj toliko boljši!« PRI ODVETNIKU »Ali ste predložili račune vašemu dolžniku?« »Sem, gospod doktor!« »In kaj vam je rekel?« »Naj grem k vragu!« »In kaj ste vi storili?« »Prišel sem k vam!« Na brzopoteznem turnirju ŠD Ptuj so se iigralci raizporedili tako: I. Bohak 10 točk. II. Per- nat 9, III.. IV.. Mauriič E. in Pešl po 8. V. Nežmah st. 7 in pol, VI. Rui-lf 7. VII. Maurič F. 6 in pol točke itd. v sredo, 11. julija 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 40, česen 60, luščeni fižol 50. stročji fižol 40 do 60, luščeni grah 100, grah 30 do 40, krompir 15 do 18, lioleraba 30, cvetača 60, kumare 60, peter- šilj 60, rdeča pesa 30, solata en- divija 30 do 40, solata v glavah 30 do 40, špinača 80, zelje v glavah 40, korenček 50, ohrovt 50, ječmen 30, koruza 40, pšeni- ca 35, oves 30, proso 50, ajdo- va moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, smetana 140. sir 30 do 80, ko- koši 350 do 500, češnje 60, hru- ške 100, borovnice 60, gobe 180, lisičke 50, jajca 14, buče 30, viš- nje 60. domači kis 25. OMARO, dve postelji, moško kolo »Puch« prodam. Naslov v upravi. 2 ha POSESTVA v Rogoznici pri Ptuju prodam. Naslov v ^upravi. KMETIJSKA ZADRUGA HAJ- DINA prodaja 9 elektromo- torjev od 5 do 10 KS, slamo- reznico. mlatilnico znamke »ZMAJ« (dolžina bobna 660 mm). Do 25. julija 1956 imajo prednost državne in zadružne gospodarske organizacije. SKORAJ NOV TRGOVSKI IN- VENTAR prodam. Naslov v upravi. NOVO IIISO in 22 arov zemlje ter 2 njivi v Lovrencu pro- dam. Naslov v upravi. E^TONADSTROPNO HlSO v Ptuju zaradi bolezni prodam. Vp^a^5ati RatLsnojnik, Ob Gra- jeni 1, Ptu,j. HIŠO z go^spodarsikim pioslop- jem in 81 arov njive v Ki- carju prodam. Vprašati Flor, Pcdvinci 127. ŠTEDILNIK., desni, lep z ino- zemskimi keramičnimi plošči- cami, bakrenim kotličkom in krasnim medeninastim okov- jem naprodaj. Naslov v upra- vi. IG A. 2. PANJEV z zelo moč- nimi družinami, pripravljene za letno pašo, ugodno pro- dam. Ivan Geč, Gorišnica. PRODAMO večje količine sad- jevca po 25 din. Vinarsko- sadjarska šola Svečina p. Zg. Kuingota. 190 arov POSESTVA v bližini Ptuja ugodno prodam ali za- menjam za manjše (60 arov). Vprašati Rajh, Placar 51, po- šta Desternik. ADMINISTRATIVNO MOC. — absolventa-tko administrativ- ne šole Siprejme Vodnogospo- darska sekcija za Dravo Ptuj. Prošnjo s kratkim življenje- pisom in spričevali je vložiti v roku 10 dni. 6 ČEVLJARSKIH POMOČNI- KOV za spodnja dela sprej- me takoj v službo CevljEurslca zadruga Ptuj. KNJIGOVODSKO MOC z dovr- šeno ekonomsko šolo (lahko tudi začetnik) sprejme Ptuj- ska tisicama. Slovenski trg 9. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja do konca julija 1956. NAJDENA je ' bila ženska vol- nena jopica. Naslov v upravi. PROSIM NAJDITELJA šport- ne rutice, zgubljene od Zla- toličja do St. Janža, da jo proti nagradi vrne na upravo lista. ZGUBILA se .je žepna ura »Omega« od Dijaškega doma do sodišča. Pošitenega najdi- telja naprošam, da jo proti nagradi odida v upravi lista. NASLA SE JE mala srebrna žepna ura. Vprašati v upravi. Sindikalno moštvo »Strahin- ščica« iz ICrapine je v nedeljo gostovalo v Ptuju in se v prija- teljskem srečanju pomerilo s sindikalnim društvom trgovske- ga podjetja »Panonija«. Kot pr- Vo srečanje je bil kcgljaški dvoboj na kegljišču SD Drave. Vsaka ekipa je štela 10 članov in v prijateljskem srečanju so zmagali domačini, sindikat Pa- nonije z visokim . rezultatom 319:218. Pri zmagovalnem mo- štvu so se izkazali naslednji: Letič, Junger in Vindišma. Drugo srečanje je bila tekma v odboj Id. Tekma je bila vse do Mdnjega seta zelo zanimiva; po vodstvu moštva Panonije so se gositje potrudili in s požrtvo- valnoistjo premagali ekipo Pa- noniie s tesnim rezultatom 3:2 (11:15, 15^9, 15:13, 11:15, 15:13). P. A. Telesno vzgojno društvo »Par- tizan« Ptuj bo priredilo za svoje pripadnike plavalno šolo od 15. do 30. julija 1956 v Mestnem • kopališču v Ptuju, dnevno od 9. do 13. ure. Prijavljene! naj se javijo pri društvenem načelniku tov. Ečedinu. POJASNILO v št. 27/56 na str. 6 Ptujskega tednika smo pod naslovom »Javna zahvala« objavili, da jo •odvetnik tov. Alič Franjo daro- val Za šolsko kuhinjo v Ptuju znesek 4000 din, V zvezi s tem poJKisnjujemo. da je bil navede- ni znesek iz pisarne tov. Aliča vplačan v korist šolske kuhinje v Ptuju iz raznih, v njegovi pi- sarni sildenjeniih kazenskih po- ravnav. KRAVO, telioo in jvmčka vza- nnem v rejo. Nasiov v upravi lista. KINO Mestni kino Ptuj bo predvajal v dneh od 13. do 15. julija ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA« in v dneh od 17. do 19. julija ameri- ški film »STRAH«. Kino Muretinci bo predvajal 14. in 15. julija ameriški film »KAPETAN ZAHVALA Nenadoma nag je za vedno zapustil naš dragi oče in brat FRANC MURKO posestnik iz Rabelčje vasi Nesrečno je padel s kolesa pred svojo hišo. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico — bilo pa j C zaman. Vsem, ki so ga erpmmli na njegovi zadnji poti in mu za slovo darovali cvetje, najlepša hvala! Hvala tudi vsem govornikom in za vse sočutje, ki nam je bilo izkazano pri izgubi nikdar pK)zabljenega očeta. Žalujoči: sin Franc, hči MAena, brata in ostalo sorodstvo. Ob nenadomeetljivi tragični izgubi našega sinčka V ^viP*^ ^ ife^toi iit» «;itfi>i"' i^..^^ mm izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so z namd sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu njegov prerani dom obsuli z venci in cvetjem. Posebno zahvalo sano dolžni sostanovalcem in sosedom ra pomoč in tolažbo, pevcem za ganljive žalost.nke, pionirč- kom ter duhovniku g. Golobu za poslovilne besede ob gro- bu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Neutolažljiva družma Baši, Ptui «1