pottnlna plačana « gatovlui. Leto XVII., št. 243 opravuiStVO. AHftf Ijcva ulllca o. — Telefon St tm, S128. i 121. 3125, 8126P inseratru oddelek; UjuDljana. Selen-Durgova oi. s. - Tei 8492 Podružnica Maribor; Gosposka ttHes ftt. U- — l e let on St 2465 fouružnlca Celje: Hocenova ulica St i — Telefon 4t UM) Računi pn pošt fteK. zavodih: Ljubljana 3t_ 11.842. Praga čislo 78.180. Wlen St 105541, Ljubljana, torek M, oktobra 1936 Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Dtn ~ Za inozemstvo Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124, 3126, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. L, Telefon SL 65. Rokopisi ae ne vračajo Poljska zunanja politika živimo v aobi intenzivnega diplomatskega delovanja, ki se izraža med drugim zlasti v neprestanih potovanjih vodilnih državnikov in diplomatov. Letošnje leto je v tem pog.edu gotovo doseglo rekord. Med temi potovanji pa je še redkokatero zbudilo toliko pozornosti kakor ono poljskega zunanjega ministra Beeka v Pariz. Povzročilo bi biio nedvomno še mnogo večje presenečenje, da ni bilo doživelo dobrega uvoda s potovanjem generala Gamelina, šefa francoskega generalnega štaba, pa brz nato z obiskom generala Rydž-Smigiija. Ta uvod je bil že sam po sebi tako izredno važen, da se je že takrat ocenil z največjo pozornostjo od vseh strani. Pri tem se je skoro povsod postavljal v neko posebno razmerje z delovanjem ter razpoloženjem zunanjega ministra polkovnika Becka, in sicer v tem smisiu, Kakor da so tu neka nasprotja med pojmovanjem obeh visokih državmskia funkcionarjev. Ker gre na Poljskem praktično vendarle v giavnem za razliko in nasprotje med nemško m francosko orientacijo, dasi so nemara ti termini ce^ouko predaleč segajoči, se je tolmačilo razmerje v takem smisiu. Sedaj pa se je tudi Beck napotil v Pariz, kjer so biii poljski diplomati v zadnjih letih redki gostje. Povsem razumljivo je, da se dogodki toiike važnosti temu piimerno komentirajo in da so smeri teh komentarjev •tako rekoč v zraku. Osnovno vprašanje, ki se postavlja samo od sebe, je eno in isto ob vseh teh dogajanjih: Ali gre res za preorientacijo v poljski zunanji politiki ? Poljsko-nemški sporazum, sklenjen v januarju leta 1934. je uvede, desetletno premirje na nemškopoijski meji. Odtlej so se odnošaji med oDema državama res znatno spremenili, se izdaino izboijšaii, dasi seveda kljub temu niso mogli odstraniti vseh snovi, vsega netiva za medse tx>j.ne spore. Odložili pa so nesog.asja (vendarle in s tem pripomogli k pomiritvi ozračja v tem dam Evrope, ki se je zdei dotlej najbolj aktualno v nevarnosti. Zbližanje je prineslo v prestižnem pogledu marsikaj dobrega obema državama. Nemčija se je s tem izmotala iz osamljenosti ter se je mogla v marsikaterem pogledu ponašati s tiho zaslombo od poljske strani. Prav posebno se je to pokazalo o priliki francoskega predloga za vzhodni Locarno, ki naj bi ustvaril trdno alianso med francoskim blokom in Rusijo, obsegajoč tudi Poljsko. Varšava je vsekakor dosegia, da se je ta pakt onemogočil ter ostal omejen na krno zvezo med Francijo, Rusijo in Češkoslovaško, kar je pomenilo tudi za Nemčijo ■veliko zadovoljstvo. Toda za to je prinesla nova situacija ohladitev razmerja do Rumunije, pa nepojmljivo nesoglasje napram Češkoslovaški. Ne more se trditi, da bi se popolnoma posrečil poljski namen, da se z odmaknkvijo od Francije doseže osamosvojitev v smislu težnje po uveijavijenju posebnega prestiža, značaja velesile. Moglo bi se ceio trditi, nasprotno: ugled Poljske ta čas ni zra-stel, marveč se je gibal v rastočem ogra-žanju tako od ruske kakor od nemške strani. Tu pa se pričenja poglavitna težava nove poljske zunanje politike. Odkar se je sklenil sporazum z Nemčijo, se je namreč zgodilo marsikaj. Pred vsem je Nemčija proglasila obnovo oborožene sile v neomejenem obsegu in se res začela na vso moč oboroževati. Če trdijo poučeni krogi, da že danes prekaša po velikosti in oboroženosti vojnih sil Poljsko, jim moremo pač mirno verjeti, predstavljajoč si hkrati kot samo po sobi umljivo, da se bo nemška vojska še nadaije večala v mnogo večjem razmerju nego poljska. Vse navedeno velja tako glede armade na suhem kakor glede vojne mornarice in orožja v zraku. To pomeni za Poljsko ogromno nevarnost. Ni treba, da se posebno zamislimo v situacijo čez malo več ko sedem let, iko bo treba obnoviti premirje z Nemčijo, odnosno ko poteče sedanji sporazum, ako se bo držal dotlej. Že mimo tega se vsiljujejo drugi problemi, ki so jako vznemirljivi. Dovolj je znano, da subverzivno delovanje nemških emisar-jev v poljskih obmejnih pokrajinah ni prenehalo, marveč se je kvečjemu po-tajilo, kakor je zgovorno izpričala že vrsta hudih procesov. Obravnavanje poljske manjšine v pruskih deželah se ni izboljšalo, pač pa še občutno poslabšalo. Razmere v Gdansku pretijo z novimi konflikti, kjer bo težko ločiti interese Poljske od stališča Društva narodov. Pri vsem tem pa se spiošna situacija v Evropi slabša. A kar je za Poljsko posebno neugodno, slabša se prav v onem področju, v katerem je ona najbolj občutljiva. Nasprotje med sovjetsko Rusijo in Nemčijo se poostruje, dasi je prav Varšava stala na stališču, da je prav za prav neaktualno, ko vendar Nemčiji neposredno od ruske strani ne more pretiti nevarnost, saj boljševiške vojske niti ne morejo do nje. Ko je Hitler na strankinem zboru v Niirnbergu s toliko vehemenco proglašal boj ruske- Zaključek parlamentarnega zasedanja 1935-36. Včeraj sta imela narodna skupščina in senat zaključni seji rednega zasedanja 1935-36 Danes se bo z izvolitvijo predsedstev pričelo novo redno zasedanje Beograd, 19. oktobra, p. Danes dopoldne sta ie poslednjič v zasedanju 1935/36 sestali obe zbornici narodnega predstavništva, narodna skupščina in senat. Po ustavi se ima jutri pričeti redno zasedanje 1936/37. 0 vprašanju novega skupščinskega in senatskega predsedstva, ki se bosta izvolila na jutrišnjih sejah, so se danes posvetovali vsi parlamentarni in senatski klubi. Voditelji parlamentarnih klubov skupščinske opozicije (gg. Ješa Protič kot predsednik kluba JNS, dr. Mirko Kosič kot zastopnik delovnega kluba, Komnenovič kot predsednik radikalnega kluba, Perič kot zastopnik nezavisnega kluba in inž. Kaba-lin kot zastopnik Jugoslovenskega kluba), so na svojem sestanku govorili o skupnem stališču, ki naj bi ga skupščinska opozicija zavzela pri jutrišnjih volitvah. 0 rezultatih svojih razgovorov so takoj obvestili svoje klube, ki so prav tedaj zasedali. Njihov sestanek se je nadaljeval popoldne ob 18. Po dosedanjih dispozicijah se bodo šefi opozicijskih klubov sporazumeli tako. da skup- ščinska opozicija ne bo postavila svojih kandidatov za novo skupščinsko predsedstvo, nego bodo vsi opozicijski poslanci pri glasovanju oddali prazne glasovnice. Defi-nitivna odločitev o tem pa še ni padla, ker se sestanek zastopnikov opozicijskih klubov ob času. ko to poročamo, še zmerom ni zaključil. Prav tako se vrši ob tem času tudi seja posebnega kandidacijskega odbora kluba JRZ. na kateri razpravljajo o kandidatih za tri podpredsednike in pet tajnikov narodne skupščine. Kakor znano, je bil že na včerajšnji seji kluba po predlogu g. dr. Stojadinoviča postavljen za kandidata za novega predsednika dosedanji predsednik narodne skupčine Stevan Čirič. V senatu pa je vladni delovni klub že določil svoje kandidate za novo predsedstvo. Kandidiral bo za predsednika senata dr. Mažuraniča iz Zagreba, za podpredsednika pa Milana Simonovima in dr. Karamebme-doviča. Za tajnike bo kandidiral Djura Ko-turja. dr. Crkvenjaka in dr. Gustava Gre-gorina. Seja senata Danes dopoldne ob 9.30 se je poslednjič v tem zasedanju sestal senat. Sejo je vodil predsednik dr. Ljubomir Tomašič in prisotna je bila tudi vsa vlada. Tajnik dr. Kotur je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet, nato ukaz o imenovanju dr. Nikole Subotiča za ministra pravde ter ukaz o imenovanju štirih noviih senatorjev, dr. Mehmeda Spaha, Dušana Djeriča. Miloša Cu-kavca in Frana Smodeja. Tudi ta dva ukaza sta bila sprejeta na znanje. Nato je bila prečitana brzojavka, ki jo je predsednik dr. Tomašič posla! Nj. Vel. kraljici Mariji v Miločer ob priliki rojstnega dne kraljeviča Andreja Končno so bile precitane interpelacije ki so jih vložili pri predsedstvu senata posamezni senatorji. Številne interpelacije Senator Daka Popovič je vložil interpelacijo na ministra šum in rudnikov glede podpisa pogodbe o elektrifikaciji Novega Sada, ki je bila sklenjena med mestnim električnim podjetjem in ministrstvom šum in rudnikov. Senator dr Albert Kramer je vložil interpelacije: 1. na ministra vojske in mornarice zaradi izjav, ki jih je podal minister dr. Miha Krek na zborovanju JRZ v Grosupljem; 2. na prosvetnega ministra v zadevi učiteljske dvojice Mrakove; 3. na ministra za gradnje o cestnem fondu; 4. na ministra pravde o spremembah pri sodiščih na področju ljubljanske apelacije. Prečitana je bila nadalje vloga senatorja Banjanina, ki je sporočil da je bil na podlagi tožbe g. Venčeslava Vilderja od sreske-ga sodišča v Beogradu obsojen pogojno na 3 mesece zapora zaradi besed, ki jih je o Vilderju izrekel na seji senata. Ker je bila s tem kršena njegova imeniteta. prosi senat. da to zadevo predloži imunitetnemu odboru. Zadeva je bila izročena imnnitet-nemu odbora. Senator dr. Josip Nemec je kot poročevalec oora za prošnje in pritožbe predložil poročilo odbora z motivacijo, da je delo tega odbora zelo delikatno. ker se nanj obračajo tudi ljudje, ki so s svojimi zahtevami in prošnjami že propadli pri vseh pristojnih oblasteh in jim je težko ugoditi, posebno če so druge oblasti te prošnje odklonile na osnovi pozitivnih zakonov. Če pa je odbor dognal, da so bile kakšne zah-teve upravičene, jim je le ugodil. Na te odredbe odbora bodo morali pristati pristojni ministri, zlasti finančni. Dr. Nemec je prosil senat., da sprejme njegovo poročilo na znanje. Predsednikova sporočila Ko je bilo poročiio sprejeto, je predsednik sporočil, da je prejel dve vprašanji od gg. senatorjev, in sicer vprašanje senatorja Jovana Banjanina glede odpovedi dosedanjih prostorov senata po ministru prometa, ter vprašanje senatorja Milana Popoviča, nanašajoče se na neki nastop policijskih organov V ostalem je zadovoljen z odgovorom, ki mu ga je dal predsednik senata. Predsednik dr. Tomašič je nato sporočil, da je dobil še posebno vprašanje od senatorja Jova Banjanina. ki je bilo naslovljeno na predsednika vlade in ki zahteva pojasnila. zakaj še nista donešena nova zakona o tisku ter o društvih in zborovanjih, za katera je bil v finančnem zakonu postavljen rok do 1. oktobra, Predsednik vlade je izjavil predsedniku senata, da bo na to vprašanje odgovoril na eni prvih prihodnjih sej senata. Konec zasedanja Predsednik je nato prosil senat, naj ga pooblasti, da overovi in podpiše zapisnik današnje seje. Predlagal je tudi. da se v smislu dosedanje prakse prenesejo na prihodnje zasedanje vse še nerešene zadeve, zakonski načrti itd. Oba predloga sta bila sprejeta. Senator Pavle Vujič je protestiral, ker mu notranji minister ni odgovoril na neko njegovo interpelacijo, in piav tako tudi senator Toma Jalzabetič. ker ni dobil odgovora na interpelacijo, ki jo je že lani vložil na ministra šum ni rudnikov. Notranji minister dr. Anton Korošec je nato prečital ukaz o za-ključitvi zasedanja in otvoritvi novega zasedanja senata, nakar je bila seja ob 10.30 zaključena. Prihodnja se prične jutri ob 9.. ko se bo zičelo redno zasedanje 1936/37. eja narodne skupščine Narodna skupščina se je sestala danes dopoldne ob 11. Njena prva seja v novi zgradbi narodne skupščine je bila hkratu tudi njena zadnja v sedanjem skupščinskem zasedanju. Seji je prisostvovalo rekordno število narodnih poslancev. Prsotni so bili tudi vsi člani vlade. Ko je predsednik Čiric otvoril seio in je tajnik Nenadič prečital zapisnik, se je prijavil k besedi narodni poslanec Milenko Glišič. ki je hotel nekaj pripomniti k zapisniku. Predsednik čirič mu je odvrnil, da to ne spada k zapisniku, in mu je odv»»l besedo. V svrho pripombe k zapisniku se je oglasil še narodni poslanec Voja Lazič. ki je meni!, da tega zapisnika ni mogoče sprejeti ker skupščina celih 6 ir.esecov in 18 dni ni zasedala, pa se zaradi tega nihče ne more spomniti, kaj se je vse govorilo na poslednji nieni seji. »Spominjamo se. spominjamo« kličejo poslanci vladne večine. »Vi se spominjate le zaradi tega«, jim odgovarja Lazič. »ker hočete s tem zakriti svoje nepravilno delo«. Posl. Lazič je dalje protestiral proti temu. da skupščina tako dolgo ni zasedala in mu boljševizmu, so bili nad tem prav v Varšavi najbolj užaljeni in celo vladni listi so odkrito zavračali nemške bojne napovedi, dolžeč Berlin, da skriva za temi bojevitostmi imperialistične namene. Vse to priča, da so v Varšavi uvideli, da imajo kljub vsemu v Nemčiji najnevarnejšega nasprotnika, dasi danes še soseda v povsem normalnem prijateljskem razmerju. Zafto je nedvomno izšla iz vojaških krogov želja, da se do-žene s Francozi pravo stanje stvari, a zlasti pogoji medsebojne pomoči za slu-čaj nevarnosti. Toda kako daleč preko tega bo šla Beckova politika, to je še veliko vprašanje. V Parizu bi hoteli pakt z Rusijo razširiti na Poljsko. Toda v tem pogledu težko, da bi bilo oričako-vati bistvene spremembe v poljskem zadržanju. Zakaj os poljske politike ostane v naziranju, da je za vsako ceno preprečiti možnost prehoda tako ruskih kakor nemšikih armad; na takih pogojih pa je vzhodni Locarno nemogoč, vsaj v dosedaj zasnovanih obrisih. Zdi se, da je izhod samo v možnosti, da se najdejo drugačne oblike medsebojnega sodelovanja. Če pa je danes že čas za to, je še veliko vprašanje, kajti še vedno se zdi, da si v Varšavi ne bodo želeli odmak-nitve od Nemčije, marveč bodo skušali vztrajati na dosedanji poti, smatrajoč, da s tem mirovni stvari še najbolj koristijo. Želeli si bodo nemara le bolj za trdno zasigurati pomoč in zas'ombo na zapadu. Toda kako dolgo bo še mogoče vztrajati na taki politiki? Podoba je, da jo razvoj izpodkooava z vsakim dnem in da ne bo dolgo, ko bo Varšava vendarle prisiljena, pristopiti k veliki odločitvi rekel, da je treba krivdo v prvi vrsti pripisati predsedstvu narodne skupščine. Zapisnik je bil nato brez sprememb sprejet. Predsedni c Cirič je prečital brzojavko, ki jo je bil poslal Nj. Vis. knezu Pavlu o priliki rojstva princese Elizabete, kakor tudi brzojavko, ki jo je dobil v odgovor. Narodna skupščina je sprejela obe brzojavki z živio-klici. S toplimi besedami se je potem spomnil smrti dveh poslanskih tovarišev, Joše Stajiča in Bogdana Milinčiča. Narodna skupščina je obema pokojnima z vzkliki »Slava« izkazala čast. Nato je bil prečitan ukaz o Imenovanju dr. Nikole Subotiča za ministra pravde, da lje poročilo upravnika odbora o stroških skupščine in resolucijo, ki jo je predlagal pred. Cirič, naj se prenesejo na novo redno zasedanje, t. j. jutri, vsi še neodo-breni vladni in poslanski zakonski načrti, vsa poročila o njih, predlogi in resolucije, vse še neodobrene uredbe ministrskega sveta, zahteve ministra pravde o izročitvi nekih narodnih poslancev sodišču, vsi pred logi in odredbe odbora za prošnje in pritožbe, kakor tudi vse še neopravljene zadeve, ki spadajo v kompetenco finančnega odbora Narodne skupščine. Narodni poslanec Voja Lazič je hotel nekaj pripomniti k temu predlogu, a mu predsednik ni dal besede, češ da se o resolucijah ne debatira nego le enostavno glasuje. Konec zasedanja Ko je bil ta resolucijski predlog sprejet je predsednik Cirič sporočil, da se v smislu § 69 ustave narodne skupščine jutri avtomatično sestane, da si izvoli novo predsedstvo za redno zaedanje 1936-37. Hkrati je prosil za pooblastilo, da sam podpiše zapinik današnje seje. Notranji minister dr. Anton Korošec je še prečital ukaz kraljevega nametništva, s katerim se na osnovi §§ 32 in 60 ustave seje narodne skupščine zaključijo s čita-njem tega ukaza ter da se narodna skupščina skliče na redno zasednje z dnem 20. oktobra 1936. Narodna skupščina je sprejela ukaz stoje in z 2ivio-vzkliki. Se« ja se je zaključila ob 11.40. Interpelacija glede izplačevanja pokojnin Beograd, 10. oktobra, p. Narodni poslanec Rajko Turk je skupno z nar. posl. Prekorškom, Mohoričem. Mravljetom, Komadom. Kočevarjem. Pleskovičem in Lu-kačičem vložil na finančnega ministra obširno obrazloženo interpelacijo v zadevi izplačevanja pokojnin državnim upokojencem v dravski banovini. Kandidature klubov Beograd, 19. oktobra, p. V obeh zbornicah narodnega predstavništva je vladala spričo jutrišnjega konstituiranja velika živahnost. V senatu in narodni skupščini s0 v vseh krogih razpravljali o jutrišnjih kandidaturah za predsedstvo obeh zbornic. Poslanski klub JRZ ■n klub skupščinske večine sta imela skupno sejo, ki so ji prisostvovali tudi člani vlade z dr. Stojadinovičem na čelu. Soglasno je bila sprejeta kandidatna Hstg za jutrišnje predsedniške volitve v skupščini, ki io je sestavil poseben kandidacijski odbor. poleg dosedanjega predsednika Čiriča kandidirajo za podpredsednike Fran Mara kič, dr. Vojko Cvrkič in VekosJavi6# Grof Ciano odpotuje danes v Berlin Ssstal se bo z državnim kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Neurathom Rim, 19. oktobra. AA. Zunanji minister grof Ciano bo jutri odpotoval z letalom v Berlin. Sestal se bo z Neurathom in s Hitlerjem, s katerima bo pred vsem govoril o pripravah za italijansko-avstrijsko-ma-džarske konference na Dunaju 9. novembra, o italijanskem stališču napram novemu Locarnu, glede na povratek ^ nevtralnosti, in o borbi zoper komunizem v Evropi. Cianov obisk bo obenem potrdilo itali-jans'-o-nemškega sodelovanja, ki pomeni več kakor vzporednost dveh politik, čeprav ni nobenega preciznega dogovora in tudi ->e zvezne pogodbe. Ta obisjj pomeni dejansko kronanje cele vrste drugih obiskov zadnjih tednov po končani vojni v vzhodni Afriki. Tako so Rossoni, Alfieri, general Vale in vojvoda Piemontski posetili Ber- lin, dr. Gobbels Benetke, Frank se je raz-govarjal s Cianom v Rimu, general Milch pa si je ogledal letalske naprave v Italiji. Danes je prispel v Rim general Himmler, vodja narodno-socialističnih zaščitnih oddelkov, še ta mesec pa bo prispel v Rim tudi Schirach, vodja hitlerjevske mladine. V »Giornalu dltalia« piše Gayda, da sestanek grofa Ciana s Hitlerjem in Neurathom nikakor nima za cilj ustanovitev kakšnih blokov in tudi ne, da bi koga prestrašili, nasprotno je namen utrditi mir, ki je Italiji potreben za izgradnjo imperija, Nemčiji pa za notranje preureditve. Italija in Nemčija imata enako realistično zasnovo o miru, ki naj ga inspirira načelo mednarodne pravice in konkretno ravnotežje sil. Po zavzetju Ovieda V boju za Oviedo so imeli rudarski miličniki 4000 smrtnih žrtev Oviedo, 19. oktobra. AA. V soboto zvečer ob 20.30 sta se v ulici Debrija, nedaleč od severne po6taje srečala in poljubila branilec Ovieda general Aranga in polkovnik Martin Alonzo. poveljnik čet. ki so osvobodile Oviedo. Mesto je bilo oblegano tri mesece. Topniško streljanje je uničilo mnogo arhitektonskih >n umetniških vrednosti. Menijo, da je posadka Ovieda imela najmanj 1000 mrtvih in ranjenih. Častniki so bili skoraj vsi pobiti. V borbi je bilo ubitih pet višjih in 35 nižjih častnikov. Pošel je že ves živež in so sedaj naglo poslali v mesto 40 tovornih avtomobilov živeža. Med najvažnejše dogodke predvčerajšnjih bojev ki so se končali z osvoboditvijo Ovieda. je bil napad uporniških čet čez reko Noro. ki so jo prebrodile ob 15. Nekaj oddelkov se je borilo stoje do prs v vodi. Zadnji odločilni boji so bili v mestu sa«!em in po ulicah okrog severne železniške po staje, kjer so se miličniki utrdili v posameznih hišah m se obupno upirali. Hrib Maranco. ki obvladuje Oviedo. so zavzeli v napadu Tod so se razvili boji na nož. Med umikom so miličniki zažgali veliko število hiš v posameznih predmestjih Ovieda.-Ka- kor cenijo, so imeli rudarji v bojih za Ovte-do okol 4000 mrtvih. Položaj pri Toledu Pariz, 19. oktobra. w. »Pariš Soir« javlja s fronte pn Toledu. da prodirajo uporniške čete po zavzetju Illescasa dalje in izpopolnjujejo svoje postojanke. Desno krilo prodira proti kraju Castilleio. ki ga močno obstreljuje uporniško topništvo. Vladno vojno poročilo Madrid, 19. oktobra. AA. Uradno poročilo pravi, da je položaj na osrednjem bojišču neizpremenjen. Tudi v vzhodnem odseku je položaj isti. Vladne čete nadaljujejo borbo po ulicah Ovieda in zavzemajo postopno poslopja, v katerih so se utrdili uporniki. Oddelki rudarjev se divje bore s četami upornikov, ki so prihitele iz Galicije na pomoč obleganemu Oviedu. Vladne čete so prizadele mnogo izgub upornikom. Na aragonski fronti so uporniki napadli postojanke vladnih čet na odseku pri Tier-ci. V odseku pri Codalcubiere so vladne čete zavzele tri važne postojanke. Na južni fronti ni bilo posebni izpre-memb. Blum se otresa komunistov Opomin komunistom, naj ne ovirajo dela vlade — Napo« ved poostritve tiskovnega zakona Pariz, 19. oktobra, o. Snoči je imel ministrski predsednik Blum na velikih svečanostih v Luna-parku običajni govor, s katerim vsako leto otvarja predscdoik vlade zimsko Darlamentarno kampanjo. V svojem govoru se je obširne bavil z notranjim in zunanjim političnim položajem, toda pretežni del je posvetil težavam svoje vlade. Naglasil je, da bi bil položaj v državi danes docela drugačen, če ne bi bhi na delu profesionalni obrekovalci, ki morajo oblatiti vse, naj si bo dobro ali slabo. Pri tem jim je vseeno, ali trpi kredit in ugled države ali ne. To jc posledica prevelike tolerantnosti. Zato bo vlada takoj v začetku zasedanja parlamenta predložila nov zakon o tisku, ki bo določal najstrožje kazni za profesionalne obrekovalcc. Zahteval bo, da listi javno polagajo račune o svojih sredstvih in o virih svojih dohodkov. Potem bo takih nesramnih gonj, kakor jih doživlja Francija sedaj, kmalu konec. Ves narod mora stopiti v bran proti takemu tisku. Kar se tiče ljudske fronte, je Blum izrazil svoje prepričanje, da je dovolj trdna, da vzdrži še vse druge navale, kakor jih je doživela doslej. Govoreč o odnošajih med skupinami, ki tvorijo ljudsko fronto, Blum «n prikrival svojega nezadovoljstva nad postopanjem komunistov, ki brez potrebe in povoda izzivajo vedno nove stavke in nemire. Namignil je na možnost izstopa komunistov iz ljudske fronte ter dejal, da bi to drugim skupinam v marsikaterem pogledu olajšalo delo. Splošno sodijo, da je pri tem mislil na kongres radikalne stranke ter da je bil njegov govor usmerjen na to. da pridobi to stranko za nadaljnje sodelovanje v ljudski fronti. Blum jc priznal, da obstojajo v vladi sami zaradi komunistov velika nesoglasja ter da notranji politični razvoj ne vznemirja samo nasprotnikov sedanjega režima, marveč tudi pristaše vlade same, kajti če bi še kdo drugi razen komunistov odpovedal sodelovanje v sedanji vladi odnosno v ljudski fronti, se sedanji režim ne bi mogel več držati, nov režim pa spričo sedanjega razmerja v parlamentu ni mogoč. Zato bi v tem primeru ne preostalo ničesar drugega. kakor da se parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Tega pa si nobena stranka ne želi. Splošno tolmačijo, da predstavlja ta izjava Bluma resen in zadnji opomin komunistom. Francoski radikali pred važnimi odločitvami Pariz, 19. oktobra, o. Z velikim zanimanjem pričakujejo v vseh političnih krogih kongres radikalne stranke, ki bo najbrže povzročil preokret v francoski notranji politiki. V radikalni stranki se vedno bolj jasno razločujeta dva tabora. Eden nastopa odločno proti nadaljnjemu sodelovanju s komunisti v okviru ljudske fronte in se zavzema za izpremembo režima, drugi pa vztraja na lojalnem sodelovanju v ljudski fronti, čeprav ne zagovarja komunistov in bi rad slej ko prej prekinil z njimi vsako delitev oblasti. Nasprotniki ljudske fronte pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Caillauxa pripravljajo odločno akcijo, da bi izsilili sklep o odpovedi nadaljnjega sodelovanja s komunisti, smatrajoč, da jc bil eksperiment z ljudsko fronto za Francijo skrajno škodljiv. V zunanjem političnem pogledu zastopa ta skupina zahtevo po čim tesnejšem sodelovanju Francije z Nemčijo in Italijo, nc odklanja pa nadaljnjega sodelovanja z Rusijo. Značilno je, da tudi komunisti polagajo na sklepe kongresa radikalne stranke, ki se bo sestal v Biarritzu, največjo važnost in si na vse načine prizadevajo razbliniti nerazpoloženje proti sebi. Centralni odbor komunistične stranke je poslal predsedstvu radikalne stranke posebno pismo z željo, da ga objavi na kongresu V tem pismu naglasa komunistično vodstvo, da tudi komunisti obsojajo socialne izgrede zadnje dobe ter da so odločno proti zasedbi tovarn po stavkujočih. Obenem zagotavljajo. da bodo tudi v bodoče zvesto podpirali vlado ljudske fronte, čeprav sami v njej niso zastopani. V istem smislu sestavljeno pismo je poslal kongresu tudi predsednik strokovnih levičarskih organizacij Jouhaux. V radikalskih krogih, ki zagovarjajo nadaljnje sodelovanje v ljudski fronti, so prepričani, da bo zmagala njihova struja, ker imajo vse važnejše referate na kongresu njihovi ljudje. Nemčija predlaga 25 letno pogodbo z Italijo, Francijo in Anglijo, je pa proti sklenitvi novega Locarna v okviru Društva narodov London, 19. oktobra o. »Daily Tele-graph« pravi, da so Nemci v svojem dogovoru na angleško noto predlagali mirovni pakt med Nemčijo, Italijo, Francijo in Anglijo za dobo 25 let. Rusija in Poljska za ta pakt ne prihajata v poštev. Belgiji in Nizozemski so Nemci pripravljeni jamčiti neko nevtralnost. Dvostranske nenapa-dalne pogodbe naj ostanejo šc nadalje v veljavi, zato pa se imajo ukiniti zvezne pogodbe Francije s Poljsiko in državami Male antante, zlasti s Češkoslovaško. »Times« ugotavlja, da je nastalo v angleških vladnih krogih zaradi nemške note hudo nerazpoloženje. Nemčija očividno želi, da se docela odpravi pakt Društva narodov. Vprašanje napadalcev bi v bodoče reševali zastopniki držav, ki bi jih vezal varnostni pakt, ne pa Društvo narodov. Dru- štvo narodov bi se moralo docela izolirati od takih evropskih vprašanj. Anglija na kaj takega seveda nikoli ne bo pristala. List poroča nadalje, da bi belgijska vlada pod gotovimi pogoji dovolila angleški in francoski vojski, kakor tudi letalskim silam obeh držav prehod preko svojega ozemlja, če bi Nemčija napadla Belgijo. Reuterjev urad misli, da je glavna točka nemškega odgovora pridržek zop^r sklenitev novega Locarna v okviru oakta DN*. Nemčija izraža pridržke proti temu. da bi se v okviru Društva narodov vršila ae-bata o Locarnu, ker ne tolmači čl. 16 na isti način kakor Francija in Velika Britanija in ker sedaj, ko je vprašanje reforme DN šele v začetku, ni mogoče definirati razmerja med DN in novim Locarnom. Sklepi gospodarskega sveta Male antante Bukarešta, 19. oktobra. AA. Danes je bila zaključna seja gospodarskega sveta Male antante. Po seji je bil izdan naslednji komunike: Gospodarski svet Male antante se je sestal na osmo zasedanje v Bukarešti ooškodcvana. Ura v zvoniku se jc ustavila baš ob 4.12, ko sc je pojavil prvi sunek. V okolici Polceniga je potres povzročil največje razdejanje, škoda je velika in tudi človeških žrtev je večje število. Koče ko-lonov v okoliških vaseh niso mogle vzdržati premočnega sunka. V Colturl. eni izmed najmanjših vasic okrog Polceniga so se podrle vse hiše. V eni so pokopale pod seboj kolona In njegovo ženo. Mož je bil ubit, žena hudo ranjena. Stolp male kapelice sredi vasi se je tako zelo nagnil, da se je zvon naslonil na zid in si sedaj nihče ne upa pod zvonik, ki se bo morda vsak hip podrl. V cerkvici pa je polno prestrašenih ljudi, ki iščejo v molitvi rešitve. V vasici Fontanivi, ki spada k San Gio-vanni.iu di Polcenigo se je porušilo šest hiš. Razvaline so ubile tudj neko 32-letno vdovo. ki je imela stili otrobe. Dva sta ranjena, dva pa sta k sreči ostala nepoškodovana. V Budoiii in bližnji Sv. Luciji, ki sta obe zelo blizu epicentra, pa za čudo potresa skoro niso čutili. V Sasilu je potres napravil prav veliko škodo. Kakor je ugotovil tamkajšnji pode-stat, je bilo 80 odstotkov vseh hiš in pa!ač v mestu hudo poškodovanih in so se morali ljudje iz nekaterih izseliti. Po hišah so v stenah široke razpoke. Na trgu pred magistratom se je porušila kar cek stena neke stavbe Ln se bodo bržkone podrie še ostale. Kljub vsemu jc bil v Sacilu ranjen le neki železničar, na kaerega je padel dimnik železniške postaje. Iz vasi Fiaschetti so pripeljali v sacil-sko bolnico dva ranjenca. Tudi ta vas je bila zelo poškodovana. V nt ki hiši so razvaline ubile sedem ljudi, v drugi dva starca- Vas je skoraj vsa porušena. Ista usoda je doletela tudi Stevenn na drugem kencu občine Saneva di Sacile. Skoraj polovico hiš so morali ljudje popolnoma izprazniti. Cerkev se je deloma porušila. Zlasti je poškodovano njeno pročelje. Stebri ob vre.; i h so se nevarno nagnili, stolp pa se je porušil do polovice. Sredi vasi jc križišče dveh cest. Nanj se je sesula bližnja hiša in izpod razvalin so izkopali nadaljnjih sedem žrtev, celi dve družini Le ena stena te hiše je ostala pokonci in se sedaj drži nekaj razbitih delov posameznih stropov. Na njih stoje še napol razdejane posrtclje in ccnare. Celo skodelice in krožniki so ostali v eni izmed njih popolnoma nepoškodovani. Tudi ljudje, ki so stanovali v tem delu hiša, so ostali pri življenju. Okrog razvalin so scd.ij razpo-pešpolka. Iz Vidma in drugod so prihitele stavljene vojaške straže prvega sacilskega cele čere gasilcev, ki sedaj izpraznjujejo še one hiše, ki so ostale pokonci. Po vseh bližnjih tovarnah so se visoki dimniki prelomili, v spodnjih delih oa ni opaziti prav nobene razpoklinc. V Steveni sploh ni hiše, ki ne bi kazala strašnih slrdov potresne katastrofe. Celo velika e'ektrična centrala je malone porušena, f Tudi v krajih na severni meji treviške pokrajine je potres napravil mnogo škode, ki pa še od daleč ni tako velika kakor okrog Satrila. V Cordignanu se je porušil cerkveni zvonik. V Villi jc mnog« hiš v razvalinah. Tudi več ljudi je bilo ranjenih. V Coneglianu se je porušil stari grad. v katerem je bil ubit neki škof, šest eseb pa je bilo ranjenih. V vasi Csppella Maggi-ore sta se podrli dve poslopji- V oblinah Orsagi, San Vendemmianu di Fadalto in stavbe. V Franceligu se zvonik nevarno nagiba, v Pianzanu pa se je podrlo le nekaj streh. Tarsu so poškodovane mnoge hiše pa se je podrlo le nekaj streh. V Bellunu je potres trajal 15 sekund. Vse prebivalstvo je zbežalo na prosto in se zbralo zlasti na trgu Gapitcllu. Stolnica, sodna palača in mnogo zasebnih hiš je hudo poškodovanih. V bližnjem Visomu so morali več hiš evakuirati. Tam se je vdrla tudi streha cerkve. Poleg vsega je nad Bel-lunom včeraj divjal še silen vihar, ki je skoraj docela onemogočil reševalno akcijo. Veter je odkril 45 hiš. iz katerih so se morali izseliti vsi prebivalci. Popoldne okrog 18. je nastal v pokrajini Bellunu in zlasti v občini Alpagu nov potres, ki p« že ni bil več tako silen in tudi ni povzročil nikake posebne škode. še nekaj podrobnosti Rim, 19. okt. d. Potres včeraj zjutraj je povzročil v gornji Italiji veliko škodo. Potresne sunke so čutili v Milanu, po vsej Lombardiji, v Benetkah, Julijski Krajini, na južnem Tirolskem in sosednih krajih. Veliko škodo je povzročil v Benečiji, najhujše pa v Benetkah samih, kjer se je podrlo več hiš. V občini Sacile je bilo ubitih 15 ljudi, mnogo hudo ranjenih. Potresne sunke so čutili v vseh gorskih dolinah do Aoste. Kakor poročajo, so bile tudi v lom-bardskih krajih poškodovane mnogoštevilne hiše. Zvečer ob 22.30 so aparati ugotovili ponovno močan potres v pokrajini Udine in Beluno. Prebivalstvo je v paničnem strahu zapustilo domove, v pokrajini Beluno je porušenih 150 hiš. Tri vasi so povsem v razvalinah. Pri tretjem potresnem sunku ni bilo nobenih smrtnih žrtev. Beležke Volitve v šmarskem srezu V nedeljo so bile volitve v sedmih občinah šmarskega sreza. Volile so občine: Kosiri vnica: vložena jc bila Ic ena lista, in to pod firmo JRZ. Od 377 volilnih upravičencev jih jc glasovalo 193 ali 51%. Slivnica: volilnih upravičencev 751, glasov 411 ali 55*/». Lista JRZ jc dobila 213, opozicijska lista pa' 99 glasov. Sv. Peter na Medvedjem selu: volilnih upravičencev 277, glasov 213 ali 76%. Lista JRZ 172, opozicijska 41 glasov. Zusem: volilnih upravičencev 311, glasov 228 ali 75%. Kompromisna, pretežno opozicijska lista z nosilcem Antonom Pc-ničem jc dobila 156 glasov, Ii&ta JRZ z nosilcem Francetom Drobnetom pa 72 glasov. Zibika: volilnih upravičencev 381, glasov 301 ali 79%. Lista JRZ je dobila 154, opozicijska pa 147 glasov. Kakor nam poročajo, bo proti volitvam vložena pritožba na upravno sodišče v Celju. Sv. Štefan: volilnih upravičencev 299, glasov 192 ali 64%. Pod firmo JRZ vložena kompromisna lista z nosilcem Karlom Pun-gerškom jc dobila 122 glasov, druga lista JRZ, za katero se jc zavzemal župnik, pa 70 glasov. Pristava: volilnih upravičencev 479, glasov 350 ali 73%. Lista JRZ je dobila 142, opozicijska pa 208 glasov. Kandidatne liste v gornjegrajskem srezu Iz Gornjega grada nam pišejo: Od desetih občin našoga sreza jih bo v nedeljo volilo pet. Za mesto Gornji grad sta bili vloženi dve gospodarski listi, katerih nosilca sta trgovec g. Franc Božič in pa dosedanji župan gostilničar g. Franc Mcrmalj. Občina Solčava ima lc eno kompromisno listo, z nosilcem g. Francem Robnikom p. d. Logarjem. Enako je postavljena le po ena kompromisna listi za občini Šmartno ob Paki in za trg Mozirje. V Mozirju je nosilec liste zopet dosedanji župan g. Matija Goričar. Za občino Luče sta bili vloženi dve listi, lista JRZ in opozicijska gospodarska lista z nosilcem g. Francem Volerjem. »Gromka" Kakor je znano, je nadškof koadjutor dr. Stepinac osnoval poleg križarjev tudi več posebnih mladinskih organizacij, ki jih jc vključil v katoliško akcijo. Osnovane so bile do sedaj organizacije: Skom (Scljač-ka katolička omladina), Krom (Katolička radnička omladina), Grom (Gradjanska katolička omladina) in morda šc katera. Nedeljski zagrebški listi poročajo, da jc bila te dni osnovana zopet nova organizacija z imenom Gromka, namenjena za žensko mladino po mestih. Dočim so sc mačkovci z organizacijo križarjev sprijaznili in jo podpirajo, te nove organizacije dosledno odklanjajo, ker vidijo v njih osnove za kasnejšo obnovitev klerikalne stranke v večjem obsegu. Sarajevski nadškof dr. Šarič, kakor znano, ravno tako odklanja tc organizacije in dopušča v svoji škofiji samo ustanavljanje križarjev. Tudi v dalmatinske škofije se Sikom, Grom, Krom itd. šc niso razširili. Zanimiva razlika V soboto smo zabeležili izjavo dr. Mačka, s katero priznava »Hrvatskemu dnevniku« značaj svojega neslužbenega glasila Proden jc prišlo do te izjave, so bile v vodstvu dnevnika izvršene spremembe, ki sc na zunaj kažejo v tem, da sc odslej izdajatelj lista podpisuje nar. posl. dr. Žiga Scholl, ki je znan kot eden najintimnejših sodelavcev dr. Mačka. Obenem je odložil »zaradi bolezni zaposlenosti na drugi strani« svoje mesto dosedanji direktor lista Cvetko Štahan. Ko je pred par dnevi izšla okrožnica dr. Mačka o izdajanju »Seljačkega doma« kot službenega glasila »hrvatske seljačke politike,« so zagrebški listi objavili to izjavo na vidnih mestih, z debelim tiskom in nekateri celo s slikami dr. Mačka. Nadejali so sc pač. da se bodo sedaj izncbili neljube konkurence »Hrvatskega dnevnika«. Sobotno izjavo dr. Mačka, ki jemlje ta list zopet pod vsofo zaščito, pa so prinesli kolikor mogoče skromno, seveda z edino iz- Tisoč hiš porušenih Trst, 19. oktobra- o. 0 včerajšnjem potnv su v več pokrajinah severne Italije, so sedaj znani naslednji najnovejši podatki: Potres je zahteval 30 človeških žrtev, več sto ljudi je bilo ranjenih. Porušenih je okrog 10T0 hiš. Škodo cenijo na mnogo milijonov lir. Najhujše je bila prizadeta občina Cnneva di Sacile, kjer ni nobena hiša ostala cela in se jih je 1^0 popolnoma porušilo. V tej občini je potres zahteval 17 človeških žrtev. Potres, ki je segal od Milana na jugozapadu do Ljubljane na severovzhodu, je znatno poškodoval 30 vasi m mest. Sedaj so po Benečiji nastopile še poplave. jemo »Hrvatskega dnevnika«, ki jo jc objavil v debelem tisku na prvi strani in s veliko sliko dr. Mačka. Sprejemi v poslanski klub JRZ Po poročilih iz Beograda ie poslanski, klub JR-Z na svojih sejah v nedelio in včeraj Sprejel med člane kluba narodne |n»xiance dr. Marka Kožula. m in i.-, tra za gradnje, Kranja .Markiča, dosedanjega podpredsednika narodne skupščine. Boro DjurKa, dr. Dragana DamKa in Otona GavrilovKa. VtH ti poslanci ro bili že do&lej člani kluba vladne večine, ne pa še člani kluba JRZ. Nar. posl. Ta*a Dimič. ki je tik pred Ara nautovičemi sire1! v narodni skupščini dne 6. marca t. 1. odpotoval v Pratro in živi sedaj tamkaj, je sporočil pc*=laneu dr. Beričevičn, da se prijavlja v njegov novi Jugo^loven^ki poslanski klub. Ta klub ie bd o^niovan. kakor znano, od onih poslancev bivšega .levii-čevetra kluba ki niso veiopili v posiantski klub JNS I Rydz Smigly postani diktator Poljske? Varšava, 19. oktobra, o. Kljuto polsluž-benim demantijem se v političnih krogib uporno vzdržujejo vesti, da bo na Poljskem uveden fašistični režim. Dne 11- novembra o priliki državnega praznika bo baje generalni inšpektor vojske Ridz Smi-gly imenovan za maršala ter bo obenem prevzel vrhovno vodstvo države po vzgledu Mussolinija odnosno Hitlerja. Istočasno bo uvedena vojaška diktatura kot prehodni režim do preosnove državne ureditve po korporativnem sistemu. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Beograd, 19. oktobra, o. Zasedanje mešane jugosloveiksko-nemškc komisije r Drcsdenu, ki se je pričelo 10. t. m., se bliža koncu. Delo komisije je bilo zelo težavno, ker jc bilo treba rešiti celo vrsto spornih vprašanj, ki so se pojavila v trgovinskem prometu med obema državama; po obojestranski uvidevnosti pa je bil v vseh spornih vprašanjih dosežen zadovoljiv spora/um, tako da upajo, da se bo blagovni in plačilni promet v bodoče razvijal gladko in brez nevšečnosti. Vsi tramvajski nameščenci v Zagrebu odpuščeni Zagreb, 19. oktobra, o. Mestna hranilnica je kot lastnica zagrebee cestne železnice danes izdala proglas, s katerim sporoča stavkuječim tramvajskim nameščencem, da so z današnjim dnem odpuščeni is službe. Poziva jih, naj takoj vrnejo službene obleke in polože obračune, nakar dobe izplačane zaostanke svojih plač za ti mesec. Obenem je objavila v vseh listlS oglase, s katerimi išče nove nameščence. Doslej se je javilo že večje število absolventov tehnike in srednje tehniške šole, ki so bili takoj sprejeti. Ker je tudi drugih reflektatntov zelo mnogo upajo, da bodo v par dneh obnovili ves tramvajski promet Sedaj vozijo na vseh važnejših progah avtobusi. Vremenska napoved ZemunsKo vremensko poročilo: v večji Južni polovici države in na Primorju prevladuje vedro vreme, v severnih krajih paJ oblačno. V Sloveniji megla, v Gorskem kotarju dež. Temperatura se je dvignila po vsej državi. Minimalna temperatura Plevlje 0, maksimalna Vela luka (Korču-la) 27 stopinj. Zemun»ka vremenska napoved za dane«: V severni polovici države in na primorju najbrže tudi dež. Vedro v južnih krajih. Temperatura brez posebne izprememtoe. Solnce vzhaja ob 5.59 in zahaja ob 16.55. Zagrebška vremenska napoved za dane«: Porast oblačnosti, na severozapadu deževno. Dunajska vremenska napoved za danes: Po večini oblačno, od časa do časa dež, najbrže še milo vreme, v prostih legah pa viharno vreme. Potresni sunki pri nas in drugod Kuj nam pripoveduje kronika — Po valovanju zemlje spoznamo njene skrivnosti Komaj je minulo dobrih 14 dni, ko je potresni sunek iz zgornje Labodske doline vznemiril tudi Ljubljano. Topot je prišel potresen val v ranem nedeljskem jutru iz severne Italije. Ponovni, prav rahli sunek davi ob 8.6 je trajal komaj dobro sekundo. Apeninski polotok je sploh v zgodovini potresov zelo živahno ozemlje. Znano je. da »o Alpe in Apenini ter Dinarske planine v podaljšku preko Male Azije in dalje na vzhod mlajše gorstvo Evrope in zato še zmerom zelo razgibano ozemlje. Večina potresov naše zemlje ima svoje oporišče na obrobnih obalah Tihega Oceana. Tako je Atacamska kotlina v Cileju rekordna zemlja s povprečno 1000 potresov na leto. Na drugem mestu je Japonska 6 4-°l. dalje Vzhodna Afrika s 300 potresnimi sunki na leto. Takoj za tem se zvrsti na-š.) ozemlje v okolici Aip in Dinarskih planin b povprečno 194 potresi na leto. Tudi Tracija in Makedonija sta deležni povprečno 145 sunkov na leto. Od teh je znaten odstotek težjih. Prav tako je okolica Jonskih otokov vznemirjen del južne Evrope. Srečnejše pokrajine, n. pr. Anglija in Nemčija, kjer ni posebno razvitih mlajših visokih gorskih veritr. so deležne manj potre sov, ali jih celo nimajo. Slovenija pa je v tem pogledu, prislonjena pod Alpe, ne samo vznemirjana po lokalnih stresljajih sli po potresih iz vzhodnega dela Alp. tem-v c jo zdaj pa zdaj vzvalovi sunek iz sosednje Italije ali Dinarskega pogorja. Pred PO leti je n. pr. močan potresni sunek prijel iz severne Italije ter zelo razgibal *>z»*mlje Kopra. Trsta, Benetk, Padove in Slovenijo daleč tja do Dravskega polja. Potrosne linije, ki vežejo posamezna ognjišča ob podolžnih in povprečnih prelomnicah so iz sosednje Italije neposredno povezane z našim ozemljem. Tako se talja-anontska prelomnica drži velike podolžnice pmko naše zemlje, ki sega iz Trbiža, po dolini Dolinske Save ter preko Radovljice daljo po Gorenjski kotlini do Ljubljane. Tu | se cepi ena na Turjak, Ribnico in Kočevje, druga po dolini gornje Krke na Dolenjske Toplice, Metliko in Karlovec. Skoraj spo-redno s to poteka druga taka prelomnica, naslonjena na severno italijansko ugreza-jočo se grudo. To je kobaridsko-idrijska potresnica preko Cerknice in dalje na Gorski kotar. Severno jadranski bazen je sploh nemirno ozemlje, ki mu že najbližje potre-snice po Vipavski dolini preko Št. Petra, Ilirske Bistrice in Klane na Reko, pa druga iz Devina mimo Trsta ter preko Istre pospeši učinek tresljaja na notranje slovensko ozemlje. Po poročilih, ki smo jih doslej prejeli po več ali manj jakih učinkih sedanjega potresa iz posameznih krajev, sklepamo, da je tudi zadnji za kraje v severni Italiji precej občutljiv potres iz svojega središča potekal po že navedenih prelomnicah. Bohinjska Bistrica. Dražgoše. Škofja Loka. Cerklje in Kamnik ter dalie celjska kotlina so po podzemeljskih razpokah povprečne potresne linije prav tako povezani med seboj. Odtod tudi močneje občuteni, proti vzhodu vedno šibkejši tresljaji na vseh teh področjih. V zgodovini ljubljanskih potresov poznamo celo vrsto sunkov, ki jih je sprožila nemirna zemlja v sosedstvu Slovenije. Vsi potresi so se omejili v veliki večini na letni čas med oktobrom in aprilom. Po zadnji ljubljanski katastrofi 1895. pozna potresna kronika v letu 1896. 49 jačjih sunkov, 1897. celo 56. Naslednja leta 1898. in 1899. so se tresljaji omejili že na okrog 30 večjih sunkov na leto. Na prehodu v 20. vek beleži ljubljanska, kronika zmerom manj jač-jih potresov. Morda se je potresna okolica naše domovine kolikor toliko že pomirila. Nemirnejši glede potresov je Zagreb, ki je v letu 1927- beležil 195. 1928. 360, 1929. 330 potresnih sunkov. Strahotni krči zemeljske grude, ki povzročajo na Japonskem, na vzhodnoindijskem otočju in v Indiji pogosto katastrofalne nesreče, z ogromnimi človeškimi žrtvami, so hvala Bogu evropski potresni kroniki nepoznani. Vselej pa. kadar se vznemiri naša zemlja, se obogati znanje o notranjosti zemeljskega površja. S pomočjo proučava-nja potresnih valov in sestavljenega potresnega omrežja je mogoče razkriti skrivnosti zemeljske notranjosti. Potresni vali so tako rekoč neke vrste rentgenski žarki, ki mladi potresni vedi prav kakor rontgen specialistu dovole vpogled v zemeljsko grudo. Saj vemo. da zemeljska skorja ni povsod enako debela, zato tudi potresni vali ne prodirajo na vse strani enako naglo. Ogromnega pomena je tedaj točno poročanje o času nastopa in jakosti stresljajev v posameznih krajih. Zavod za geodinamiko na naši univerzi se tedaj upravičeno obrača na vse kraje v Sloveniji, da mu pošljejo točna poročila, ki so poštnine prosta. ★ Gornji grad. 19. oktobra. Tudi pri nas smo čutili v nedeljo zjutraj ob 4.15 potres. Potresni sunki so bili močnejši kakor pred dvema tednoma in dalje trajajoči. Sunkom je sledilo zibanje in nato votlo bobnenje. Večina prebivalcev se je prestrašena zbudila in prižgala luč. pa se je kmalu uverila. da ni nič hudega. Ponekod je odpadel v stanovanjih omet, druge škode ni bilo. Potres so občutili v večji meri prebivalci v višjih nadstropjih, zlasti v našem gornjegrajskem »nebotičniku«. Selca. 19. oktobra. V nedeljo zjutraj ob 4.15 smo pri nas čutili precej močan potresni sunek, trajajoč kake tri sekunde. Prišel je v smeri od vzhoda proti zahodu Spremljalo ga je precej močno bobnenje. To je v našem kraju redek naraven pojav, zato se je ljudstvo pre>cej vznemirilo. Kamnik, 19. oktobra V nedeljo zjutraj okirog 4.10 smo začutili v Kamniku hud potrebni 6unek. Ponekod so zažvenketale šipe v oknih in se stregli zidovi, da so se ljudje preplašeni prebudil'. V neki hiši v Podgorju, kjer je gopjpodar že vstal, je vrglo svečnik z mize. IIB-4 az bom umrl!" Bartolov cee se ]e zglasil v uredništvu „Jutra" In pripoveduje Ljubljana, 19. oktobra. Danes je naše uredništvo obiskal oče narečnega junačka Ljubi j a, pogoreli po-e stnik Janez Bartol iz Drage v čabran-g :em srezu, da se zahvali »Jutru« za njegovo podporno akcijo, v kateri se je zbralo doslej že blizu 4.000 Din. To je sicer precej čedna vsotica, vendar še dosti premalo za pomoč nesrečnim ljudem, ki so v požaru zgubili za okrog 60.000 Din premoženja in iz plamenov odnesli le gola Življenja. Gotovo se bodo vsaj s skromnimi prispevki oglasili še mnogi dobrotniki. G. Bartol nas je prosil, naj zapišemo iskreno toplo zahvalo vsem, ki so doslej družini priskočili na pomoč, še posebej pa ee zahvaljuje sosedom in vsem domačinom, ki so bili Bartolovim v noči požara in v prvih dneh Ljubijeve nesreče v veliko podporo. Posebno topla zahvala gre upraviteljici domače šole, ge. Tilki Ko rdi-ševi in učiteljicam gdč. Pavli Turkovi iz Drage, Mimici Turkovi iz Starega kota, travljanski učiteljici in vsem ostalim, ki so tako požrtvovalno stali tej družini ob strani. Razen na obisk-u pri svojem junaškem sinu je bil danes Bartol v Ljubljani še po nekaterih drugih opravkih in tako je tudi z zavarovalnico napravil zadnji obračun. Za hišo, ki je bila z vsem pohištvom, orodjem in drugim blagom vredna okrog 60 tisoč Din, so mu v zavarovalnici odšteli na roko 267 Din 75 par, zakaj zavarovanje je bilo sklenjeno pred vojno in valute so od takrat že zdravnaj prešle na nič. V shrambi za orodje mu je bilo pogorelo tudi 12 žag. Znano je, da so v Loš "em potoku gozdovi doma, pa je tega orodja treba največ pri hiši. Celotna zavarovalnina je znesla prav toliko, da bi Janez Bartol lahko stopil v kakšno dobro prodajalno že-leznine in bi si za vso vsoto, pa morda še z majhnim dodatkom kupil eno samo no-^o žago. Janez Bartol, ki je yidel že mno- go sveta in zna prav dobro nekaj jezikov, ■— med vojno je bil na fronti trikrat ranjen, nato pa je bil nekaj let v ruskem ujetništvu, po vojni je bil delj časa v Ameriki v Clevelandu — se je že dolgo boril, da bi dobil dovoljenje za krošnjarski posel in da bi po zgledu mnogih rojakov s Kočevskega odšel s trebuhom za kruhom v Nemčijo, ker je samo v tem še videl rešitev za svojo družino, ki je bila v pasivni pokrajini tudi že poprej obsojena na pomanjkanje. A prošnje so bile zaman, šele velika nesreča, ki ga je zadela, je omehčala srca ljudi na instancah in kakor upa, bo že čez nekaj dni lahko s krošnjo odšel čez mejo. Pač žalostna slika časa, ko kme tu ni drugega izhoda iz bede, kakor hoja od kljuke do kljuke. Mali Ljublj pa je za medicinsko vedo in za podobo človeka pod solncem v resnici nenavaden fenomen. Ljudje menda ne pomnijo, da bi kdo, ki je iz ognja odnesel tako hude opekline, lahko s silo svoje narave in s svojo železno voljo tako dolgo in tako pogumno kliiboval smrti, kakor ta nesrečni fant iz Drage. Pred nekaj dnevi je razvoj Ljubijeve bolezni prišel do kri- ze, a mnogi znaki so še zmirom dajali upanje, da bo na čudežen način okreval. Zadnji čas pa se mu je stanje spet poslabšalo in fant je sam zaslutil, da mu ni pomoči. A tudi to spoznanje mu ni dalo, da bi klonil. S čudovitim, spoštovanja vrednim mirom obravnava svoj slučaj z zdravniki, sestrami in tovariši na oddelku. Zaželel si je, da bi še enkrat videl očeta, saj sta bila v trdi borbi z bedno kočevsko zemljo zmirom tako dobra tovariša in zmi ram sta se pogovorila o vseh rečeh, kakor človek s človekom. Ko je oče prišel v bolnišnico, ga je Ljubij veselo pozdravil in ga zaprosil: >Ostanite še do jutri tu, — oče, jaz bom danes ali jutri umrl... « Oče je tolažil sina, naj nikar ne misli na najhujge, sine^ pa je zatrjeval samo: >Ne, ne, samo roko mi položite na srce —, le poglejte, kako mi hudo razbijale In oče je segel fantu pod srajco in je videl, da tako bije srce samo v minutah med življenjem in smrtjo. Od sne a želimo, da bi slutnje junačka iz Drage zgrešile resnico in da bi mu narava povrnila zdravje. A če bo Ljubi j Bartol za svoje junaštvo v resnici deležen najhujšega, bo vsa naša javnost še v toli^ ko večji meri dolžna, da njegove bratce m nesrečne starše poplača za njegovo veliko žrtvovanje, fei je v teh mrkih nedobrih časih nam vsem postavilo tako svetel, najgloblje ljubezni vreden zgled. Možje tujskega prometa v naših krajih Včeraj popoldne je prispelo k nam 15 strokovnjakov iz evropskih središč — Odpeljali so se na Jadran Ljubljana, 18. oktobra. Danes je Ljubljana doživela obisk, ki pomeni važen dogodek v našem naporu za razmah tujskega prometa. V avtobusu zagrebška »Jadram-ekspres« se je pripeljalo 15 lastnikov in direktorjev najuglednejših tujsko-prometnih birojev iz velikih središč zapadne in severne Evrope, da se na lasrtne oči prepričajo o lepotah naše zemlje in v deželi sami naberejo gradiva, da bodo mogli v bodoče z večjim uspehom priporočati gorske in podmorske predele naše države, turistom in letoviščarjem, ki se obračajo nanje po napotke in nasvete. Med gosti — mnogi med njimi imajo tudi svoje dame s seboj — so gg. Oskar Ze-cher in Kari Gause. šefa potovalnih pisarn Scherlovega in Ullsteinovega tiskovnega koncema, ter Ludwyg Ganzel iz Berlina. Rudolf Wolf iz Monakovega, Ernest Stei-nel iz Kolna, Hans Odrich iz Chemnitza, Anton Jenschick iz Curiha. Franc Jenschick z Dunaja, E. Geurts iz Bruxella, Arthur Rikards iz Londona. W. Boreel iz Haaga, W. Jacobsen, Luis Walsoe in Herluf Hoest iz Kodanja in Ar vid Saetrang iz Osla. JSLa _ NEGO ZOB . j? oznat:!o še bolj rapopolnjenep« Odola, čigar antiseptični [l£3l "f .nki to Uredno ivišani. Bakteriološki in klinični poizkusi so inanstveno dokazali, da Odol uničuje bakterije. porti jih spremlja lastnik znanega propagandnega podjetja »Centerrekiam« Gvido Bach rz Zagreba. Po prihodu iz Avstrije so gostje obiskali najprej Bled, dopoldne pa so prispeli v Ljubljano. Večina izmed njih, zla»ti kar je severnjakov, je šele prvič v naši kraljevini. Opoldne so se zbrali pri Slamiču. kjer so bili vzorno postrežem. Kratko dobrodošlico jim je izrekel novi direktor Putni-ka g. dr. Ciril Žižek. V imenu gostov se je zahvalil E. Geurts, ki je v franccščini dal duška svoji očaranosti nad naravnimi lepotami naše zemlje in kultumosti naroda. Po obedu je vsa družba odšla skozi mesto magistrata. kjer je šef cr.est no-tu j skesa urada dr. Brile j razkazal zanimivosti mestne hiše in razdelil propagandne brošure o Ljubljani. Z avtobusom so si goslje ogledali Ljubljano. Nato so se odpeljali proti Zagrebu in Plitvicam. N"a poti dr> 29. t. m. bo; vanske države in vašo vročo ljubezen do slovenstva. * Turneja berlinske filharmonije po Jugoslaviji. V zadnjih dneh tega meseca bo obiskal Jugoslavijo berlinski komorni orkester, ki ga tvorijo najboljši člani berlinske filharmonije. Ta orkester bo priredil po dosedanjem programu svoj prvi koncert v Novem Sadu 29. t. m., v Osijeku 30. t. m., v Zagrebu pa 31. t. m. Naravne obrambne sile ust (slina, izločevine papil, žleze sluznice) uničujejo bakterije, ki ne sodijo v usta. Delujejo noč in dan. Za njih nemoteno delovanje pa je predvsem potrebno zdravo zobno meso. Rabite tedaj zobno kremo Dommad . 8 svojimi blagimi žarki radija cele štiri ure masira zobno meso. Kri v njem hitreje kroži, ustna votlina ostane normalna in zdrava, zobje pa postanejo zdravi in snežno beli. Zahtevajte jo izrecno! * Občni zbor odvetniške zboridce se je vršil v soIkjio v sodnijski palači v Ljubljani. Udeležilo se ga je okrog 30 članov zbornice. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Ži-rovnik. Poročila o delu odbora v preteče* nem poslovnem letu ter o blagajniškem stanju in o novem proračunu so bitla soglasno sprejeta. V disciplinski svet £io bili izvoljeni prejšnji člani, ker pa je odstopil g. dr. Furlan. ki ie postal docent na univerzi, je bi! na njegovo masto izvoljen g. dr. Stanko Tominšek. V komisiji za odvetniške in sodidške izpite so bili vnovič izvoljeni dosedanji člani. Sklenjeno je bilo tudi, da ostane čianariria, kakor je bila doslej. Ko Sr» prišle na vrsto slučajnosti. So zborovalci razpravljali o raznih stanovskih zadevah. * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V sredo 21. oktobra ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Ramiro Bujas o psihoanalizi. Vstop prost. * Društvo železniških upokojence? ▼ Ljubljani naznanja, da so zastopniki združenih društev iz Subotice, Zagreba, Sarajeva in Ljubljane odpotovali v Beograd, da spet na merodajnih mestih nastopijo v inte-upokojencev, provizionistov, miloščina jev. rentnikov im vdov. Društvo opozarja, da imajo vsi tj in njihovi rodbinski člani na razdaljo 60 km neomejeno režijsko vožnjo, preko te razdalje pa dosedanjo režijsko 'vožnjo z vložkom in tri proste vozovnice. Iste vozne ugodnosti imajo tudi na redni plovbi ter uputnice za kurivo. Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna Franz-Josefova grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava Franz-Josefova voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. s. br. i&48a/as * Smrt mladega kamniškega Športnika. V Kragujevcu v vojaški bolnišnici je po hu« di operaciji umrl v starosti 22 l«t kamniški športnik Jože Pavlic^ sin uglednega meščana, posestnika g. Pavliča. Pokojni Jože je bil eden najboljših kamniških nogometašev. V Kragujevcu je služil vojaški rok. Vsa požrtvovalnost in trud, e katerim so se zdravniki zavzeli za simpatičnega mladeniča. mu ni mogla rešiti mladega življenja. Hudo prizadetim naše iskreno sožalje! * Zavarovanje lovcev zoper nezgode na lovu. Zveza lovskih društev je imela v Novem Sadu zborovanje svoje centralne uprave Izvoljena je bila nova uprava, za njenega predsednika pa dr. Vaso Jovanovič, bivši minister. Na zborovanju je bilo tudi sklenjeno, da se vsi lovci pri zavarovalni družbi Jugoslaviji zavarujejo zoper primere nesreč na lovu za 5000 Din, za Volitve jeseni Lutz. primere trajne nesposobnosti in smrti pa za 10.000 Din. i ♦ Ustavitev mednarodnega potniškega prometa na Dunavu. Naša rečna plovba je kakor znano, že ustavila ekspresni mednarodni potniški promet na Dunavu, 24. t. m. pa bo promet ustavilo tudi avstrijsko društvo. Zadnji avstrijski parnik v letošnji sezoni se bo 24. t. m- vrnil iz Zemuna na Dunaj in potem bo ves mednarodni pot niški promet na Dunavu počival do prihodnje pomladi. * Ali želite otroka? >Jutro< je poročalo o tragedji v ženski bolnišnici, kjer ie zločinska roka pred meseci segla po revolverju ter povzročila v že itak siromašni Pančur-jevi družinici še večje gorie. Umria je žrtev teh strelov, Stanko Pančur. oče breh nedoraslih otročdčkov. ki so ostali prepuščeni sami sebi v največji revščini brez vsakih sredstev. Že dober mesec prej eo izgubili tudi mater, Marico Pančurjevo, ki je umrla po dolgotrajni bolezni v ženski bolnici. Morda se lx> našlo usmiljeno srce, ki bi hotelo vzeti vsaj enega teh otročičkov za svojega, ali pa jim je kdo voljan na kakršenkoli drug način nuditi prepotrebno pomoč? Zaenkrat so vse trj sirote pod streho Otroškega zaves tišča na Viču. Vse informacije dobite pri Rudolfu Grudniku, Ljubljana Dravlje 103, telefon 2289. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljnbljane n_ Komemoracija drštva »Soče«. V soboto, ob sedemletnici usmrtitve istrskega mučenika Gortana, eo se zbralj Sočani in prijatelji v 8voiih novih predavateljskih prostorih pri Zvezdi, da so se spomnili vseh plemenitih žrtev izven mej svobodne Jugoslavije. Predavate1! Urbančič je iz; črpno poročal o treh največjih nesrečah v naši najnovejši povest nšci; o marsejski tragediji, rapalski pogodbi in koroškem plebiscitu. Stvarno ie poja®n»l v&e žalostne posledice teh naših nesrečnih zgodovinskih resnic in je e pesniško beSedo počastil vse velike žrtve ob sinjem Jadranu in v gozdnatem Korotanu. Pridna učenka Trpinova Noemi pa je lepo recitirala S. Gregorčičevo večno lepo in tako bridko resnično >Na potuičeni zemlji«. Vsem padlim žrtvam v spomin je bila v nedeljo tudi tiha cerkvena slovesnost z mašo v cerkvi »v. Cirila in Metoda. ki sta in ostaneta blagovestnika našega roda tudi takrat, ko udejstvimo narodno edinstvo kot najvišjo smernico našega Veli; kega krmila rja in Uedinitellja. Otvoritveno predavanje bo sledilo dosedanjim komemo-racijskim proslavam 31. t. m. in obeta se, da bo posebno slovesno, ker se ga udeleže vsi Sočani in njih prijatelji. Na svidenje'- MODNI ATELJE ŽIVKA se je preselil u Selenburgovo ulico i JI. u— Legija koroških borcev v Ljubljani. Sporočamo, da se bo vršila zelo važna seja glavnega odbora v sredo 21. oktobra ob 8. zvečer v gostilni pri »Sokolu«. Na dnevnem redu so važna poročila in je zaradi sklepov navzočnost tovarišev nujna. Tudi ostali člani legije so toplo vabljeni. Odbor. u— Društvo »Šola in dom« v Ljubljani priredi v sredo, 21. oktobra ob 8. zvečer v risalnici drž. učiteljišča na Resljevi cesti, II. nadstropje, predavanje o čehoslovaškom šolstvu. Predava g. prof. Venceslav čopič. Po predavanju bo razgovor o šolskih razmerah v Ljubljani. Vabimo starše, da se udeleže tega zanimivega predavanja. u— Razstava umetniške skupine G. A.. Kosa. Mihe Malcša. Franceta Goršeta in češkega gosta iz Prage. Jana Slavifka — je že do sedaj dosegla rekorden obisk. Poleg tako živega interesa s strani publike, ie opažati veliko zanimanje med mladino, saj je obokalo razstavo že nad tisoč dijakov univerze in srednjih šol. Tako se je pred par dnevi pripeljalo s celjske gimnazije več razredov, da so si ogledali razstavo. Razstava je odprta v*ak dan do prihodnje nede'-je 25. t. m. u_ II. poljudno-znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. .Univ. prof. dr. J. Hadži: Kako organizmi nadomeščajo izgubljene dele, I. in H. Prvi del obravnava regeneracijo kot splošen biološki pojav in zakonitosti, ki se pri tam pojavljajo pri rastlinah ter nižjih živalih. Razlike med rastlinami in živalmi. Praktična uporabljivost pojava (okuilacija). Drugi del govori o regeneraciji pri višjih živalih in o regene« S. EVER JAVNA ZAHVALA Na dan, ko sem izpolnil 90 let svojega življenja in še vse dni potem, sem prejemal iz raznih krajev Slovenije in inozemstva od svojih dragih prijateljev, učencev, znancev, znanih in nepoznanih učiteljev, šolskih upraviteljev in šolskih vodstev, od predstavnikov oblasti in društev toliko čestitk, da ne bi mogel napisati vsakemu posebej izrazov svoje najiskrenejše zahvale. Zato se tem potom vsem, ki so se me spomnili s čestitkami, prav prisrčno zahvaljujem. Še posebej pa sem dolžan izreči svo-jo prisrčno zahvalo Sokolu pri D. M. v Polju, ki me je na predvečer jubileja počastil s podoknico in čestitkami, in pa učiteljskemu zboru šole pri D. M. v Polju, ki je v spomin na moje delovanje na tej šoli priredilo šolski mladini spominsko proslavo in me je skupno s šolskim mladinskim pevskim zborom počastilo z obiskom na mojem domu, kjer me je zlasti ubrano petje šolske mladine prijetno presenetilo in ganilo do srca. Vsem, od blizu in daleč, še enkrat moja najnrisrčnejša zahvala. FRAN KAVČIČ, nadučitelj v pok. pri D. M. v Polju. raciji kot znanstveni metodi. Pri predavanju se bo predavatelj oziral v prvi vrsti na dela domačih znanstvenikov na tem področju. Predavanje bo obenem nekaka splošno biološka priprava za predavanje primarija dr. B. Lavriča o transplantaciji tkiva pri človeku ki se bo vršilo 3. novembra 193f>, Barvne slike. I. del 20. oktobra, n. del 27. oktobra, obakrat ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. u— Filozofsko društvo začne v soboto 24. t. m. s svojimi rednimi oredavamji. Prvo predavanje bo imel vseuč. prof. dr. Arthur Liebert iz Beograda o nalogah in me®tu filozofije v sodobnosti. Predavanje bo ob 18. v mineraloškem institutu na univerzi. Vstopnine ni! DOBRNA v vsej svoji jesenski krasoti Vas kliče. Centralna kurjava, topla tekoča voda v sobah i. t. d. u— Rezervne oficirje, poročnike razen sar nitetnih, ki žive v Ljubljani ali bližnji okolici pozivamo, da se zglase zaradi važnih informacij v torek 20. t. m. med 17- in 19. v sobi pododbora. n_ Angleško društro ^poroča svojim članom, da je pričelo s tečaji iz angleščine 16. t. jjl, z novembrom na se bo pričel še en tečaj. Čajni večeri pričuo to sredo v društvenem lokalu, Wa ureditev uradnih ur na mestnem magistratu. Zaradi preobilice deia, ki ga je |K>vz.iočila zlasti priključitev okoliških občin, je mestni magistrat vnovič uvedel dopoldanske in popoldanske uradne ure. I>o-poldne bodo poslej trajale uradne ure od 8. do 12.30, popoldne pa od 15 do 18. Da pa uradniki ne bi pretežnega dela uradovanja prebili v občevanju s strankami, ki so lahko doslej prihajale ob vsakem ča^u, je mestni magistrat tudi sprejeme strank skrčil na čas od "lo. do 12. Opoldne se stranke v bodoče ne bodo več sprejemale, a tudi telefonski razgovori bodo v bodoče izključeni. Za to preureditev je bilo odločilno pred v»em dejs-vto, da «>e letos prvič zaključujejo računi za sedanjo veliko Ljubljano m prvič »e tudi izdeluje proračun za povečano mestno občino. Zato je bito treba podaljšati uradni čas, obenem pa preprečiti, da bri uradnike ves dan prekinjal-j s strankami. u_ K poroii'u o konjskih dirkah na Fužinah, ki ga je objavilo ponedeljsko »Jutro«, nam poročajo, da je zastopal župana šef ve. terinarskega in tržnega urada g. Vekoslav Rigler, bana pa g. inž. Ivan Oblak, referent za živinorejo pri kr. banski upravi. Nase včerajšnje poroč-lo. da obla^tva ni^o bila zastopana, je torej slonela na napačni informaciji. u— Obisk goriškega nadškofa. Goriški nadškof Carlo Margotti, ki se je pred dnevi mudil v Ljubljani s svojim tajnikom, je prenočeval v hotelu Štrukelj in ne v Uni-onu, kakor smo tedaj pomotoma poročali. u— Naj'epše se pleše pri plesnih vajah ljubljanskih konservatori®tov. Zato naj ne zamudi nihče teh prvovrstnih ple*nih vaj, kf so vsak četrtek točno ob pol 20. v Trgovskem domu. Obleka proinenadna. Iz Celja e_ Skladateljska ora dr. Antona Srhwa-foa. ki jo ie nameravala prirediti ljubljanska radijska postaja v četrtek 22. t. m. z uvodnim predavanjem g. Zorka Prelovca. je preložena na poznejši Čas po želji Celjskega pevskega društva, ki je na vabilo radijske postaje prevzelo sodelovanje. e— Obupno dejanje mlade šivilj« na Krekovi cesti. V nedeljo ob 13.30 je akočil« 27-letna šivilja Valerija K. v hipni duševni zmedenosti i okna svoje podstrešne »obe na Krekovi cesti 23 dvanajst metrov globoko in obležala nezavestna na zemlji. Obu-panko. ki je dobila pri padru težke notra. nje poškodbe, so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bo-inišnioo. — Ko je 23-letni delavec Edvard Cigoj iz Celja v nedeljo pri »vojih brodnikih pri Sv. Križu pri Pebrovčah stiskal tropine, je padlo sleme OD 6. t. m. ZNIŽAN E CENE!_ ZDRAVJE DO PILO Vaše dete, ako mu za predjužnek ali malico daste dnevno Ovomaltine. Ovomaltine vsebuje vse, za zdrav telesni razvitek redilne snovi v pravilnem razmerju in omogoča, da telo bolje izkoristi ostalo hrano. Varujte se, če Vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo 9 Ovomaltinski uspehi! Zavojčki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; stekleni Din 47.; rodbinski Din 76. Potresni In nogometni sunek v Ljubljani Zgodnje nedeljsko jutro. Ljubljana počiva v globokem snu pod meglenim morjem. Deset minut po četrti uri. Naenkrat se zdranai zemlja, močan potresni sunek vzva lovi prostrano, ravno zibel Velike Ljubljane. Ena ... dve, štiri. .. pet sekund. Ljudje planejo iz postelj, v rano jutro zameži-kajo svetla okna. V starem delu m&sta pod Gradom je nemir največji. Zemeljski val je zadel tu ob trdo skalovje hriba in v gornjih nadstropjih hiš so se močno zazibala tla. Zanihali so lestenci, zaropotala je posoda v kredencah, rahlo priprta vrata omar 30 se odprla. z zunanjih sten še dolgo odletava dro-ban omet na nižje strehe. — Le mir in hladno kri! Zbran razum in prisebnost duha sta ob takih prilikah najbolj na mestu. Umakni se čimprej izpod srede stropa, najbolje k vmesnim stenam. me^ podboje vrat. Preden pridirjaš iz višjih nadstropij na piano, se ti povezne lahko strop baš na glavo ali celo udere-jo stopnjice pod nogami. — Pa kako to trese, kakor da bi rinilo posteljo k steni in jo hotelo prevrniti. — To je odvisno od lege ležišča, kamor je pač obrnjeno, če je postelja sporedna s smerjo potresnega sunka, se zdi. ^akor da nas velik splav naših flosarjev, presledkoma se tresoč, ziblje po nemirnih valovih Savinje navzdol. Pod Grad je moral priti sunek te severne- zapadine smeri, kajti postelje, obrnjene počez na to smer, so občutile valovne tresljaje iz bočne smeri. Prav kakor da bi pljusnili ob čoln močni bočni valovi vznemirjenega jezera in ga rinili k bregu. Stare ženice razburjene letajo po hodnikih. Strah iz mladih let, spomin na hudi potres 1895. jim lega v kosti. _ Križ božji, kaj bo, če pride še hujše! Vi ste še mladi in ne veste, kako je to strašno! In že se pobožno križajo: — šibe kuge, lakote in potresa reši nas, o Gospod! Ljudje kmalu spet lež°jo. Pri jutranji-cah so cerkve manj zasedene. Stare mam-ke so čule in molile doma. Cerkvene ladje so pač tudi visoke in potres ne izbira. Ljubljana vstaja to jutro pozno. Meela se počasi redči. Prej krvavo rdeča, velika sončma obla se izmota in zdaj vsa bleščeča pozlati zemljo. Pred Prešernom družba moških. S pesnikovih las se kadi meglena vlaga, na mokrih golih prsih Muze se leskeče sonce. — Pravim vam, razlaga star pipar okrog zbranim, mlajšim Cigaretnikom, — to Se ni nič. Takšno ujčkanie baš zadrem-lje človeka. Da bi videli takrat, to so vam bili pirhi! Ljudje so leteli kakor brez uma iz bajt ln vsi smo bili uniformirani tako, da bi se nas še paradiž sramoval. In Ljubljana je bila >podšpra1cana* tiste Ini ''a-kor pobergljan revež is klanja pri Kusto-cl. — Pa zakaj poleti ne trese, ko manj zo be in smo po večini zdoma? — Saj to je tisto! Poleti je tudi zemlia rada na »vakancah«. Kar pomnim, se je zemlja pod Ljubljano togotila večinoma le pozimi in pomladi, takole med oktobrom : in aprilom. Stari ljudje so mi pripovedovali, da se spominjajo le dvakrat, ko je tudi poleti močneje zaškripala Ljubljana. In tudi v mojih 71 letih se je poleti le par-krat krepkeje pogugalo. Takole v oktobru se pa Se mlajši lahko spominjate na zemeljski ruk. Med vojno n. pr. je 14. okt. 1916. sredi popoldneva prav močan sunek zaplesal pod Ljubljano, še bolj. in to najmočneje p-> 1895.. se ie tresla zemlji 1. oktobra 1925. — Pa mislite, oče, da se bo še tre=>lo? — Ej, veste, Ljubljani ni bilo posebno dobro postlano. Pet in devetdesetega je nam saimo v marcu podkurilo 16krat r»od noge. Naslednje leto pa skoraj ni bilo miru in če se ne motim, so takrat pisali, da smo se v letu kar 49krat pošteno pozibali. Pa tudi ure ima zemeljski krč na muhi, in si izbira najraje čas me^ četrto uro popoldne in noč do csrne ure zjutraj. Na mojo starost trese, hvala Bogu, manj in tudi ne več ta'«o hudo Drugod, veste, drugod še niso pod zemljo na čistem, pa kadar jim kaj ni prav, si že mislijo, ho-ruk, po- zibaj se malo, še ti Ljubljana! ★ O potresu ir> žoari deb-tirs tudi kljub močnim vetrovnim sapam živahna promenada. — No, gospodična, je v a« kaj pozibalo ? Kavalirji so vse vprek s potresnim repertoarjem otvarjali registre svojega dvor jenja. ^ — Ah, gospod, kako prijetno, pa tako strašno je, če se utrgajo lepe sanje na ta>šn«m-le valu. In kaj ste vi lepega sanjali takrat? — poizvedava zardela mladost, ki svoje srce tako nehote razkriva presrečnemu spremljevalcu. Topot so ostali mnogi vneti prijatelji planin doma. Potres je bil slab otnen za razne mere moških in damskih gojzerc. Družba gospodov ima v svoji sredi očividno utrjenega filistra. živahno se raz-govarjajo o popoldanski tekmi. — Kaj bi tisto! Ne bodi tak čudak! Saj vidiš, da že ves naš vek prepušča glavo srcu in ljubezni, misli pa z nogami. Brca se deli tu, brca se žanje tam, vse naše življenje kolovrati za votlim, okroglim in praznim ničem. _ Ne boš me! Pol litra cvička, pa še kranjska povrh, mi zaleže več kot vsa tvoja modrost. — Zmerom ista pesem! Treba je le. da se enkrat postaviš me^ planke. Vse drugo pride samo po sebi. Si videl krvavo rdečo sončno oblo davi? Je sicer to slabo znamenje za popoldne, toda okrogli naš nebesni vratar, kj leto in dan siolje skozi svojo mrežo toplo blagodat na zemljo, ima po najnovejših dognanjih že tudi deset trabantov krog sebe rn deset modrijanov, ki se po vesoljstvu vrtinftijo okrog svojega >golmana« — acoca, att ni to kamj>le!t- etMcabriee za sadje nanj ter mu zlomilo itt zmečkalo levico. _ 28-lotni rudar Jakob Prosene iz Trbovelj je bil v noči od Sobote na nedeljo pri svoji zaročenki v Laškem m je tam miril pretepajoče se fante, pa ga je eden izmed fantov zabodel z nožem v levo stegno. — 33-letni delavec Franc Prišla a iz Melis pri Gornjem gradu se je peljal v soboto na splavu mimo Celja. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil df«no nogo. Tudi v*i ti poškodovanci so v celjski bolnišnici Kino Union. Dane« ob 16.30 in 20.30 komedija »Dvakrat zaročen« s Fincem Kairr per*>om in kulturni film. KINO METROPOL. — Danes »IVJE« (Waldwinter) in najnovejši Foxov tednik. MATICA MAGDA 9CHXEir>KR. WOLF. ALBACH R£ITY, PAUL HORBTGER V CARSTVl LUTK Glaeha po haietu »Punčka« (Pupi>«nie«) SLOGA WfLLY FKIT9CH, LIUAN HARWEY, PAUL KEMP NASMEH SREČE »Glaekskinder«. Komedija! UNION Premica! Razkošna ve«lov<*r» KRAT JEV UJETNIK HICHA15!. BOHVEN. PAUL KEMP, Siril LAHITE*, H. JTN-KERMANN', H. HILDEBRAKDT 5 oŠ--. 21 :sjuaL - Iz Maribora a— Kolo tombolske sreče. Pri nedeljski tomboli Narodne odl>rane so dobili tombole: zasebna uradnica Nada Markežičeva (kolo), sobarica Anica Čakševa (kolo), čevljar Franc Ber.ko (kolo) ključavničar F rano Prošenja k fkolo), železničar jeva žena Zofija Smerdel fkolo). kuharica Marija Mak mor (dve prešiti vatirani odeji), železničar Ivan Kranjc, iz Pekor (otroški voziček), služkinja Pepea Lrgi (servis za šest oseb). Pavla Saj-ko. dijakinja (jedilni pribor za šest oseb), skladiščnik Josip Kier (kompletno moško obleko), železničar jeva žena Justina Polaj-ženik (srebrni servis in liker), zasebnica Ve-rona Kranjc fbuhinjsko garnituro), bančni siužitelj Čiro Hič (specerija za štiri osebe), kuharica Lojzka Zmazek (dve prešiti vati- KINO IDEAL DANES PREMIERA sijajne drame iz kolonijskega življenja . POT V PEKEL (TROPSKE NOCI) Elissa Landi, VVarner Oland Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. rani odeji). Andrej Robič. hišnik (svileno obleko), delavec Franc Pogorelec (kožo ta čevlje in podplate), železničar Ivan Golčar (speoerijo za tri osebe) mkarski vajeneo Alojzij Kosi (kožo ?a čevlje). Miha Prnjo<% slikarki vajenec, (servis za vino): pekovski pomočnik Alfred Orimič (luster). a,_ Kulturne novice. V studenški Ljudski univerzi otvaj-jajo sezono v četrtek 22. L m. s predavanjem prof. Teplvja o Cankarju. — V soJx>to 24. t. m. je premiera Kahnanove operete »Ciganski primaš.* a— Incident v gledališču. Ob priliki nedeljske uprizoritve jezuitske drame »Prva logija« so nekateri navzoči mlajši gleda.l-oi motili potek igre s kašijanjem in brun-danjem. Policija je motilce predstave odstranila- ozn DANES OB 20. URI KRILA V TEMI Junaški podvigi kraljev zraka. Globoko znižane cene Din 2.50 — 4.50 no moštvo, ki lahko prej ali slej najde svojega nasprotnika v drugem osolnčju. Dokler pa ni tekmeca, se dolgočasijo in od časa do časa si privoščijo takšno brco. kakršna je pravkar osrečila Ljubljano. Itd. Uporni filister je bil popoldne gotovo tudi med tistimi, ki so tvorili štiri-tisoftglavi okvir o'va povečanje zlate podlage za 7.8 na 15S5.0 milijona Din. .\aras>Lo je z'ato v blagajnah za 4 milijone, zlato v inozemstvu pa za 3.2 milijona Din. Tudi devize !j^en podlage so se povečale za 14-3 na 577.5 milijona Din. Tako znaša skupen df>-tok zlata in deviz 22.1 milijona Din (v zadnjih dveh tednih so zlate rezerve in devizne rezerve izven podlage narasle za 36.2 milijona Din, same zlaie rezerve pa so se povečale za 32-2 milijona Din). Očitna je^ tendenca Narodne banke, da vse še razpoložljive, in v zlato zamenljive devize pretvori v zlato. V kolikor gre tu za pravi dotok kriivenih sredstev ali za prenos iz drugih postavk (kakor razna aktiva) je težko presoditi. Zaloga kovanih novcev v nikiju in srebru se je povečala za 15 na 344 milijonov Din. tako da je bilo 15. t. tn. v obtoku za S-Vi milijonov Din kovancev (to je za 87 milijonov manj nego lani in za 171 milijonov manj nego pred dvema letoma. Me-n'čna -n lombardna po-iojila so ostala skoro nespremenjena na višini 1699 milijonov Din (lan.j 1822). Obtok bankovcev se je v drugi četrtini ok*obra zmanjša! za .35.4 na 5224 milijonov Din in je b:! pri tem za 412 milijonov Din večji nego lani in za 916 milijonov večji nego pred dvem« letoma. Obveznosti na pokaz pa so se povišale za 64.2 na 1590-7 milijona Din (lani 127< >: pri tem so se ži-rovni računi povečali za 63.5 na 823.5 mi-h;ona Din. obveznosti na pokaz po raznih računih so narasle za 7 na 758 milijonov, žirovne naln/bc države pa so se zmanjšale ra 6 na 9 milijonov. ^ rednost zlate in devizne podlage skupaj 7. oficielno premijo znaša 2037 milijonov in kritje v zlatu' 2^88° o (prejšnji teden 2i°.86%). Velenja ki izvirajo od mater, ki ao dobre nosnice z nad 200 jajc letno in ki se bodo brezplačno podarili kokošjerejcem. O oceni na sejmu razstavljenega sadja smo že poročali. Skoro ves hmelj razprodan Uradno poročilo Banovinske hmeljske komisije dravske banovine od 17. oktobra 1936: Letošnji pridelek hmelja je v glavnem razprodan in so neprodane zaloge v prvi roiCu-vaj se ljudi, ki priznavajo »vojo starost. Ženska, ki priznava svoja leta, je sposobna priznati nam vse,« Pe glasi eden njegovih slovitih paradoksov, ki ee ga je znal tudi sam držali. Njegova zasanjana mati, lady Speranza, »i je vedno želela, da bi »e nje otrok rod lil kot deklica. Rodil ®e je samo z njenim nagnjenjem do abnormnega vedenja, ki je posta« 10 najgloblji vzrok njegove pogube. Nj bil lep. Njegov obraz je bil dolg in rumen, pod-bradek mu je bil tolst in je spominjal na Rimljana iz pojedine pri Trimalhijonu. Bil je dolgin in lady Colin Champbellova, ki ga ni mogla trpeli, ga je imenovala »dolgo gosenico«. Tudi na duhovito Parižanko. Marijo Ano de Bovet, je napravil spočetka odvraten vtis. A morda ie bilo to maščevanje zato, ker je pesnika nekoč v šali vprašala, da-li ni najbolj grda ženska v Franciji, pa ji je odgovoril; »Sveta, gospa, sveta...!« Po vsem Londonu »o poznaM njegove glo« se. Imela je navado reči: Velik umetnik živi le od tega, kar ustvari, v svojem resničnem življenju je povsem nezanimiv. A kakor da bi se hotel norčevati iz samega sebe, je to teorijo spremenil v nasprotje. N-kos 11 ni hotel vedeti, kaj družba lahko prenese. Pri svojem prihodu v Nevvvork ie odgovoril cariniku na vprašanje o vsebini njegove obilne prtljage, da ima samo svojo genialnost, ki bi mu jo lahko zacarinili, in v pogovoru z žurnalisti je govoril o velikem razočaranju. ki mu ga je povzročila Amerika. V Ameriki je predaval \Vilde o renesan-ci v čudnem kostumu; v kratkih hlačah 6 Na Češkoslovaškem je te dni zbudila mnogo pozornosti aretacija lilmskega igralca Maxa Schipperja. Schipepr se je pred kratkim poročil s hčerko nekega hotelirja v Karlovih Varvh. Te dni je hotel njegov tast z avtomobilom na neko nogometno tekmo v Prago. Po poti je avto odpovedal in ni hotel voziti naprej. Tedaj je hotelir telefoniral svojemu zetu v Prago, naj pride po njega in njegovo ženo. Schipper se je pred kratkim poročil s je tasta ter taščo prepeljal v Prago. Ko se je tekma končala, ju je peljal nazaj v Karlove Vare. Na povratku domov se je potem ustavil v mestecu, ker je tastov avto odpovedal službo, kupil je razglednico in napisal pozdrav v Karlove Vare. Razglednica je predstavljala trg in kraj, kjer se je bil tastov avto ustavil. Tu je igralec napravil križ s puščico, spodaj pa je šaljivo napisal: Tu je nekaj umrlo. Poštar tega malega mesta je imel menda mnogo časa, pa je pregledoval korespondenco, ki bi jo moral odposlati, in ga Kritičen položaj pariških hotelov V bližini Elizejskih polj v Parizu so zaprli enega najbolj razkošnih hotelov, hotel Majestic. V njegove prostore sc bo vselil bržkone oddelek nekega ministrstva. Zadnje poslovno leto je zaključil hotel s skoraj pol milijona frankov zgube, že prej pa je imel še večjo z gubo. V podobnem rvoložaju so kakor poročajo listi, še drugi prvovrstni hoteli v prestolnici. Deček zakrivil smrt več deklic Na malem jezeru Buridi pri Pordenonu na Furlanskem je trinajstleten deček ne-opaženo odveza! neki čoln tamkajšnjega veslaškega kluba in je od veslal b svojo sestro ter dvema prijateljicama. Sredi jezera se je preobteženi čoln prevrnil. Deček je znal plavati in je dosegel breg, deklice pa so utonile. Demokratski sin prestolonaslednika Bivši švedski princ Sigvard, sin prestolonaslednika Bernardotta je dospel v New York. Izjavil je, da ee hoče ustaliti v Zedinjenih državah in si dobiti po možnosti njih državljanstvo. Princ se je, kakor znano, odpovedal vsem svojim častem in posebnim pravicam, ko se je proti volji kraljeve družine poročil z meščanskim dekle- Rusija pomaga španski vladi svilenimi nogavicami in s cvetlico v gumb-nici. Šestdeset študentov Harvardskega vseučilišča se je hotelo ponorčevati iz tega in so prikoraka'! v dvorano v gosjem redu s frakom, kratkimi hlačami in ve iko sonč« nico v gumbnici. Dvorana se je tresla od smeha. Toda \Vilde je bil računal s takšnimi dogodki in baš tedaj se je pojavil v običajni družabni obleki. Osramotil je študente kakor dovršen gentleman in jim je daroval kip nekega grškega atleta. Oskar V» ilde je Schippcrjcva razglednica takoj zbodla v oči. Besede: Tu je nekaj umrlo — so ga napolnile z zavestjo, da se skriva za njimi kakšen strašen zločin in je takoj opozoril policijo. Poštar jc menil, da je bil pisec razglednice povozil kakšnega človeka in žrtev vzel s seboj. Policija ni bila nič drugačnega mnenja. Takoj se je začelo mrzlično iskanje igralca. Ko je prijel dva dni pozneje na obisk v Karlove Vare, so ga svečano aretirali. Možje postave so bili v svojih hudih domnevah pač po/abili povprašati pri njegovem tastu, ali ve, kaj pomenijo skrivnostne besede na razglednici. Stvar bi se takoj razčistila. Nu, razčistila se je tudi tako in so igralca seveda takoj izpustili. Toda na povratku v Prago so ga nekje zopet aretirali. Tam niso verjeli dosti njegovim pojasnilom in šele potem, ko je kar-lcvarska policija potrdila njegove navedbe in je obenem vsem policijskim postajam sporočila, da jc stvar urejena, je mogel igralec neovirano domov. Stvar mu je bila menda v dobro reklamo, detektiv v obleki poštarja je dobil dolg nos, pa tudi policija bi rada videla, da bi se zadeva, ki roma sedaj po svetu, čim prej pozabila. S filmskimi igralci in časnikarji ni tako enostavno... ANEKDOTA Bernardu Shawu se vedno ne posreči, da bi odpodil kakega vsiljivega Američana, ki bi se ga na potovanju po Angleški rad na-zijal kot angleško specialiteto. Eden tak; snih vsiljivcev je dospel nekoč do Shawov3 delavnice in dejal; »Vedeti morate mister Shaw, da prihajam naravnost iz Ne\vyor-ka«. »Prosim, sedite, gotovo ste zelo trudni t, je odgovoril Sha\v. VSAK DAN ENA »Mojo denarnico bi radi? Hm, težka stvar! Imam jo namreč spravljeno v notranjem žepu telovnika!« .(»Dansk Familie Blad«) Najbolj je krvavela Francija — Vojna, ki je trajala 55 let — Dva vojaška genija: Napoleon I. in princ Evgen Savojski Evropske države, ki so »e v zadnjih 300 tfeiih zaplele v največ vojn. ®o Francija, stara Avstrija in Anglija, sledijo Rusija, Pruska Španija, Turčija, Holandska m Švedska. Prvenstvo ima tedaj Francija* V medsebojne vojne pa so bile najbolj zapletene Francija, Avstrija, Anglija, Španija, Portugalska in Pruska. Med Av-sfijo in Francijo je bilo 76 letih nič manj nego H vojn, med Anglijo in Francijo v 73 letih 10, med Francijo in Portugalsko v 44 letih 6, med Prusijo in Francijo v 80 letih 14 vojn. Proti koncu 18. stoletja je bila Francija za kratek čas v vojnem ®"tanju tudi z Zedinjenimi državami. 301etno vojno smatramo splošno za najdaljšo vojno novega časa. To ni točno, kajti med beneško ljudovlado in Turčijo je trajata vojna od leta 1644 do 1690, to je ne« prekinjeno 55 let. Najkrajše vojne izkazuje prejšnje stoletje. Šestnajst izmed teh vojn je trajalo po eno leto, ena (med Avstrijo in Piemontoin) jje končala 1. 1849 že po 12 dneh z zmago Avstrije. Turško-grška vojna 1. 1897 je trajala 36 dni. Najdaljši obleganji zadnjih 300 let sta bi-85 obleganje Gibraltarja po Špancih od 9. rrnnista 1779 do 21. oktobra 178*2, torej 3167 dni in obleganje Cadiza od februarja 3810 do avgusta 1812, 903 dni. Znano je. da vojske v prejšnjih časih, če j jih primerjamo z današnjimi po številu mož ! niso bile posebno močne. Prve velikanske armade ^o si stale nasproti še'e v rusko-japonski vojni, ko se je bitke pri Mukdenu udeležilo 624.000 mož. Številčna premoč ni« kakor ni vedno odločala izida voin. Napoleon I. in princ Evgen Savojski sta 6voje bitke dobojevala skoraj vedno proti številčno močnejšim nasprotnikom. Ras N a s i b u, vojskovodja na lanskem južnem abesinskem bojišču, eden izmed redkih abesinskih veljakov, ki je ostal Haileju Selassiju zvest tudi v izgnanstvu, je umrl po krajšem lečenju za jetiko v Davosu Skrivnosten umor v Marseilleu — Mož m žena žrtvi zločincev Na obisku v Parizu V pristaniški četrti Marseillea se je zgodil pred kratkim umor, ki dela policiji velike preglavice. Ribiči so potegnili iz morja truplo tridestletne ženske. Truplo je moralo biti že več dni v vodi in je kazalo več ran. To pa niso bili običajne rane, temveč je ugotovila preiskava o njih. da so bili morilci na teh mestih vbrizgnili v telo neki indijski strup. Nadaljnja preiskava je dognala še druge nenavadne stvari. Mož umorjenke je deloval več let kot uradnik neke velike tvrdke v Zadnji Indiji in si je tam s še vedno nepojasnjenim nakupom kipa nekega božanstva nakopal jezo domačih duhovnov. Pred kratkim pa je v večerni uri prišla v stanovanje tega moža, nekega Gucrina, mlada Indijka, Moža ni bilo doma, sprejela jo je njegova žena. Sprva je sploh ni hotela sprejeti, kakor je izpovedala sobarica, toda Indijka se ni dala odgnati. Končno ji je Guerinova dovolila, da stopi v salon in tam je sobarica slišala, kako je dejala gospe: »Gospa gre za vašega moža. Rada bi vas pripravila. Primerila se mu je nesreča.« Guerinova se je od strahu skoraj onesvestila, toda Indijka jo je pomirila: »Ni mrtev. Sc vedno živi. Je pa težko ranjen.« Več ni hotela povedati in je Guerinovo pozvala, naj ji sledi, prej pa naj vzame doma gaze in obvez. Ker ga v stanovanju ni bilo, sta stopili obe ženski v bližnjo lekarno. Lekarnar se obeh dobro spominja, kajti Guerinovo je poznal. Natančno je lahko opisal skrivnostno Indijko. Povedati je vedel še to, da sta stopila na tramvaj, ki vozi v pristanišče. Celo v tramvaju je Guerinovo videl neki prijatelj njenega moža in jo pozdravil. Izstopil je pa prej nego obe ženski in je bil zadnji človek, ki je Guerinovo videl razen morilcev. Teden dni pozneje so našli njeno truplo. Boje se, da je tudi Gucrin postal žrtev skrivnostnih zločinccv, kajti odtlej manjka za njim vsaka sled. Poljski zun. minister B e c k je prošli teden obiskal Pariz. Sestal se je z uglednimi osebnostmi, tudi z zunanjim ministrom Delbosom Medved se je utrgal V mestecu Finhan na Francoskem so nekega cirkuškega medveda privezali z železno verigo h brzojavnemu drogu. Okrog živali se je zbrala množica, ki ji ni dala miru. Nenadno se je medved odtrgal od verige in planil med ljudi, ki so se v par niki razbežali. Žival pa je z udarcem vrgla majhnega dečka na tla. V tem trenotku je pritekel sin cirkuškega lastnika z železnim drogom in se spopadel z medvedom. Mladega moža so končno težko ranjenega osvobodili živali, ki so jo pa mogli gele po daljšem času spraviti v kletko. Konzul ruske vlade v Barceloni pozdravlja kapitana ruske ladje »Zirjanin«, ki se je ustavila v pristanišču, kjer izkrcava živila za španske miličnike Kulturni pregled Dr. čermelj, „Boj manjšine na življenje in smrt44 V založbi ljubljanske sekcije Jugoslov. društva za Ligo narodov je izšla obsežna knjiga dr. Lava Čcrmclja »Life — and — death struggle of a National MinOritytrani londonski pakt, rimski pakt, rapall-t.ko pogodbo, konvencije sprejete v Santi iMarghcriti in v Ncttunu, izjave službenih predstavitcljev Italije in obveznosti, ki jih nalaga članstvo v Društvu narodov. V tretjem poglavju razglablja piscc položaj jugoslov. manjšine v javnem življenju: nje svoječasno zastopstvo v parlamentu, v pokrajinski avtonomiji in v občinskih upravah. Posebno pomembno je četrto poglavje. ki prikazuje šolski sistem in ves proces italianizaeijc šolstva. V petem poglavju so m orisane fašistične mladinske organizacije, v šestem položaj slovenskega in hrvatskega jezika v javnem in zasebnem življenju (pred sodišči in v drugih uradih, v napisih, na spomenikih in nagrobnikih itd.). V sedmem poglavju čitamo podatke o usodi nameščencev v javnih službah, o nasilnem raznarodovanju uradnistva in pritisku na svobodne poklice. Osmo poglavje jc posvečeno kulturni in socialni aktivnosti naše manjšine, o nje omejevanju v prvi periodi in o končnem razpustu slovenskih društev in ustanov. V devetem poglavju je beseda o položaju tiska (zatiranje slovenskega tiska po »neodgovornih«, zatiranje po zakoniti poti, šikanc proti slovenskim listom, kampanja zoper slovenske knjige in njih nezakonito plenjenje, uvedba preventivne cenzure za knjige in preganjanje slovenskih pisateljev. Deseto poglavje se bavi z italianizacijo osebnih in krajevnih imen, enajsto — najobširnejše — pa s položajem naše manjšine v cerkvi. Dvanajsto poglavje razglablja gospodarski položaj naše manjšine, trinajsto ima naslov »Žalitve in teror,« štirinajsto jc posvečeno policijskim ukrepom in internacijam, petnajsto pa izrednim sodiščem in njihovemu postopanju z manjšinskimi delavci. Že ta shematični prikaz posameznih poglavij kaže, kako široko je dr. Čermelj prikazal položaj naše manjšine v Italiji in s kolikih vidikov ga je osvetlil. Vsako poglavje je dokument zase, zgrajeno je na dejstvih, ki so znana, podprto s statistiko, citati in oficiclnimi podatki. Način pisanja pričuje, da je pisec res hotel prepustiti besedo dejstvom, zato samo ugotavlja in sc ne spušča v napade, v polemiko, v strastno obtoževanje nasprotnika. Knjiga vsebuje ogromno gradiva in glede popolnosti daleč prekaša informativni spis »L' Italie et la Minoritč Yougoslave« (Ljubljana 1931). Odveč bi bilo poudarjati njeno edinstveno dokumentarno vrednost. — Spis jc prcvcla iz rokopisa ga F. S. Copc-land. Med novimi knjigami -Tosip Vandot, KcKec z naših gora. I. knjiga Na hudi poti. Ilustriral Rudi Ga-£perin. Samozaložba f Ljubljana, Idrijska 11, cena 35 Din). Znani mladinski pisatelj dolgoletni sodelavec ^Zvončka - in drugih listov (med njimi ^Mladega Jutra«) ^e s • Kekcem naših gora« ustvaril enega največjih tekstov v slovenski mladinski literaturi. V pravkar izišlern prvem delu D»Xa hudi poti« pripoveduje o prigodah, vrlega in pogumnega planinskega dečka Kekca in dveh njegovih sestric. Stari motiv otrok, ki se izgube v planinskih gozdovih, je postavljen v scenerijo naših gora in njegov realistični razplet je dovolj fvešče združen s pravljičnim motivom o vili gkrlatici in divjem možu Prisehku. Po vseh zapletljajih se celotna zgodba kajpak srečno razpleta in Kekec se s svojima sestricama zmagovit,-, vrne iz planinskih samot v varno zavetje gorske va-S in domače hiše, obdarjen s polno malho cekinov, ki mu jih je dal Prisaneki, Mladi čitatelj bo z zanimajem čakal, kaj vse še utegne doživeti vrli Kekec. Vandctova povest b0 gotovo našla mnogo hvaležnih čitateljev. (iustav lienker, Tet mož gradi pot. Roman iz Julijskih Alp (Prevedel Pavel De-bevec. Ljubljana 1936. 144 str. Izdala Planinska matica.) Našim knjižnim družbam in založbam se je pogumno pridružila Planinska matica, ki označuje svoj namen takole: -buditi in poglabljati v času splošne mehanizacije ljubezen do prirode. Najvidnejši izraz tega stremljenja vidi v planinah, ki naj s svoj0 mogočno samot-xi os t jo, s svojimi gorskimi velikani ple-menitijo in tolažijo sodobnega človeka, mladino pa vzgajajo v pravem smislu modernega alpinizma.V slovenskem okolju, ki mu dajejo poglavitno geografsko značilnost planine, je tako poslanstvo nedvomno utemeljeno, dasi je vprašanje ali ho preobloženi slovenski knjižni konsu-ment lah^o nudil tudi tej matici možnost Thstoja in razvoja. Vsekako bi utegnila planinska matica trajno koristiti napredku slovenske kulture, če bi izdajala predvsem .^pise domačih pisateljev. Pot, ki jo jc nakazala z izdajQ zbranih spisov ponesrečenega alpinista in filozofa dr. Kle-aienta Juga, bi bilo treba razširiti v škodo prevodov iz tujih slovstev, ki jih imamo že dovolj. Nemara bi se dala s primernimi nagradami, ki naj bi nanje mislilo tudi SPD, vzpodbuditi domača alpinistična beletristika. O romanu G. Renker-ja :>Pet mož gradi pot« je poročalo »Jutro« takoj ob izidu izvirnika in se za sedaj omejujemo na to, da registriramo izdajo slovenskega prevoda, ki po opremi prekaša original. Prednost te izdaje so posnetki motivov z Julijskih Alp, izbrani iz zapuščine dr. H. Turne. Iz tega eposa o PoliSkem špiku, stoječem v kotu Jugoslavije, Avstrije in Italijei ti veje nasproti pravi alpinistični duh, združen s poezijo ledenikov^ gorskih trat in temnih gozdov, duh osvajanja in premagovanja prirode, patos osebnega junaštva in ljubezni do svobodne narave. — Poleg Juga izide pri Planinski matici še Zbornik planinskih potopisov in prevod živalskega romana Eugčena Ramberta ^Svizec z ovratnico«. Stevo KI nič, Putevi nemačkog preporoda. (U nakladi pisca. Berlin 1936). V knjigi, ki obsega 228 strani in je natisnjena v latinici, razpravlja pisec o ideologiji in praksi nemškega narodnega socializ ma. Pisec je sestavil svojo kompilacijo hitlerjevske oficiozne literature v propagandne namene, o čimer priča tudi to, da je spis izšel v Berlinu. Umljivo je, dazara- ! di tega nima kritičnega odnosa nasproti ' pojavu, ki je v najboljšem primeru zadeva nemškega naroda, ne pa izvozni predmet. Citatetfu te propagandne knjige ni težko uganiti, kakšnim namenom služi spis Ste-va Kluiča in čemu je med drugimi zamolčano, da je »nemški preporod« poln sovraštva do Slovanov in nevarnega stremljenja po nadvladi v Evropi. Robert Neumann, Basil Zaharov, kralj o nižja. (Založba: Anali naših dana, Zagreb). I. zvezek zbirke »Doba i ljudi«, 312 str.), v krevodu Boš'ka Vračareviča je izšlo dokumentirano delo, ki je zaslovelo po vsej Evropi; izmed sodobnih biografskih del eno najzanimivejših in najznačilnejših, kar »krvavo« aktualnQ šti-vo v sedanji zamračeni Evropi in nad katero leži pošastna senca Basila Zaharova in njemu podobnih. Knjiga, ki strga mar-sikako masko s častitljevih obrazov in ki nasproti konvencionalnim lažem in fikci-jam postavlja kruto, neizprosno resnico. Enciklopedija gospodinjstva. Dve zajetni knjigi Katharine Prato »Nauk o gospodinjstvu« in »Srednjeevropska kuhinja«, ki ju je izdala letos v solidni opremi Umetniška propaganda (inž. H. Uhlir), predstavlja prav0 enciklopedijo gospodinjstva, kakor je v našem jeziku še nismo imeli. Slovenski slovstvenik se ob tej priliki spominja, da je prvi poučeval Slovenke v teh rečeh in v domačem jeziku Valentin Vodnik, čigar -.Kuharske bukve« so izšle 1. 1799. V domagala 140 letih, ki nas ločijo od tega knjižnega pojava, je slovenska gospodinja dobila precej knjig te vrste: izvirnih in prevedenih, če se je Umetniška propaganda odločila, da izda celotno delo Katharine Prato v slovenskem prevodu, je vzrok bržčas v tem, da je to delo v vsej sodobni gospodinjski literaturi najbolj sloveče in da ustreza v toliki meri, kakor nobeno domače delo. če mu pridružimo »Domačega vedeža«, slovar praktičnega znanja, ki je izšel v isti založbi, je priročna biblioteka slovenske gospodinje kompletna. Strokovno kritiko bodo kajpak pisala strokovna peresa; v našo knjižno kroniko se to delo vključuje po vrednosti, ki jo ima glede na kulturn0 potrebo osamosvojitve. Tudi take vrste koristna literatura ima svojo sociologijo in posredno kulturno vlogo: Vodnikov primer je pokazal, da je včasi treba misliti tudi na to, kar Prešernov pisar svetuje učencu: sPoj rajši to, kar treba je pri hiši, — Za hleve treba, treba je na polji, — Poj to, kar kmet in meščan s pridem sliši.« S pridom, prav zares; toda ne mešaj tega z lepo književnostjo! R T P O Plavaci so polagali račune Na nedeljskem občnem zboru LPP so bile odobrene neznatne spremembe plavalnega prvenstva v korist manjših klubov V nedeljo se je v restavraciji Štrukelj vršil redni letni občni zbor ljubljanskega plavalnega podsaveza. Od štirih do glasovanja upravičenih klubov so se občnega zbora i deležih po svojih delegatih mariborski Maraton in ljubljanska Planina Ln Ilirija. Iz tajniškega poročila posnemamo o delovanju podsaveza sledeče: Poleg točnega vršenja upravnih poslov je bila letošnja sezona najbogatejša na prireditvah podsaveza. med katerimi je najmočnejše odjeknil nastop reprezentance v medmestni tekmi v Celovcu s tamkajšnjo reprezentanco. Tudi podsavezno prvenstvo je bilo vzorno izvedeno in dalo dobre rczullatc. Prvenstvo si je osvojila Ijubljaai-ska Ilirija. Največji športni uspeh pa je nastop članov podsaveza Cererja, Wilfana in Ziher-ja a* državni reprezentanci na XI. olimpiadi v Berlinu- Zlasti plasman Zihlerja na 10. mestu in s tem peto mesto med Evropejci (pred njim so samo trije Nemci in Čeh Leikert) jc uspeh, ki ga pri nas vse premalo cenimo. Iz poročila blagajnika izhaja, da ima podsavez okoli 2500.— Din imovine. Po absolutoriju je bil izvoljen stari odbor v sestavi: predsednik A. Gnidovec, podpredsednik arh. H. Schell, tajnik Pre-zelj. blagajnik Pocschl, tehn. referent Kra-maršič. Podsavezno prvenstvo se bo vršilo v Mariboru na dan, ki ga bo v sporazumu s prirediteljem SSK Maratonom in v skladu s termini državnih prvenstev določil upravni odbor podsaveza. Prvenstvo se bo vršilo po nekoliko spremenjenih propozicijah, ki dajejo manjšim klubom večje in uspešnejše možnosti nastopanja v državnem in tudi v podsaveznem prvenstvu. Med predlogi za savezno skupščino, ki se bo vršila v decembru, je važen predlog, da savez nabavi predpisano »Brand-sten« skakalno desko in s tem da našim skakačem možnost regularnega treninga. Pred skupščino podsaveza je bila skupščina sekcije zbora sodnikov. Skupščina je zlasti ostro kritizirala postopek delegatov saveza na berlinski olimpiadi, ki iz neznanih razlogov niso prisostvovali kongresom Fine in je tako ostala naša vrhovna plavalna instanca ne samo brez ingerence na delo kongresa ampak tudi povsem ncinfor-mirana. Izvoljen je bil nov upravni odbor s predsednikom Kramaršičem in tajnikom - blagajnikom Bradačem. Stanje v ljubljanski skupini I. razreda: Korotan 4 3 — 1 14:4 6 Amater 4 2 1 1 7:9 5 Reka 4 2 — 2 6:3 4 Hermes 4 2 — 2 6:9 4 Olimp 4 1 1 2 2:7 3 Slovan 4 1 — 3 3:6 2 Po četrtem kolu je stanje v ljubljan- skem drugem razredu: Mars 4 3 1 — 16:7 7 Svoboda 4 2 1 1 11:6 5 Grafika 4 2 1 1 7:5 5 Jadran 4 2 1 1 10:8 5 Korotan 4 2 — 2 7:8 4 Mladika 4 1 2 1 11:14 4 Slavija 4 1 — 3 4:11 2 Moste 4 —- — 4 5:12— Mariborski I. razred Celje ČSK Železničar Maribor Rapid Atletiki 3 2 2 2 0 0 0 1 o 0 1 o 11:4 12:9 8:2 6:5 6 5 4 4 5:14 1 0:8 0 k. o. 33. Službene objave LNP. oktobra). Suspendira se po § 55 k. p. Ramovž Drago, Mladika* — V zadevi igralca Pov-heta Alojzija se na prihodnjo sejo vabi predsednik SK Marsa. — Kaznuje se Viktor Marchiotti, Slovan z enomesečno zabrano. kazen poteče 27. t. m.; Ivo Sorn. Amater s 14dnevno zabrano, kazen poteče 19. t. m.; Kretič Slavko. Hermes, s 14dnevno zabrano, kazen poteče 19. t. m.; Šavs Štefan. Jadran, z enomesečno zabrano, kazen poteče 4. novembra. — Kaznujejo se še: Brinovec Franc. Domžale, s 14dnevno zabrano, Miiller Drago. Disk, t. enomesečno zabrano, Baumgartner Miro. Slavija, 6 šest-tedensko zabrano; vse tri kazni od dneva objave. — Zabeležita se izključitvi: Janežič Josip, Ljubljana, na tekmi 23. avgusta. Tkalčič Herman, Olimp, na tekmi 27. septembra. — Ustavijo 6e postopki zoper igralce Franc Turner, Slavija. Anžič Daniel. Jadran. Stupica Milan, Grafika, zaradi pomanjkanja dokazov. Smučarska gimnastika SK Ilirije. Z nujno pripravo vsakega smučarja za nastopajočo sezono, s smučarsko gimnastiko, bodo Ilirijani pričeli v prihodnjih dneh. Ne samo smučarju-tekmovalcu — tudi »amaterjem«, tistim torej, ki goje smučanje samo sebi v razvedrilo, zabavo itd. je gimnastika v predse/oni dobršen del uspeha pozneje v terenu, na dilcah! — Vse vas torej, ki žc težko čakate snega in ž njim prilike, da s smučmi pohitite na bele poljane, vabi smučarska sekcija SK Ilirije, da pose- OPRANI LASJE so obenem tudi negovani — to je prednost SORELA shampoo paste. Z redno uporabo SORELA izgine prhljaj in preneha izpadanje las. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v tubi po Din 7.—, 12.— in 25.—. tite in se pridno udeležujete njenih" gimna-stičnih večerov — kdaj in kje, boste v prihodnjih dneh čitali na tem mestu. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije (službeno). Po sklepu upravnega odbora z dne 14. L m. se kaznujejo: 1) pododbor Ljubljana po § 26, točka d pravil zaradi nepokorščine z razpustom. Knjige, obračune in arhiv pododborov Maribor in Ljubljana jc treba 14 dni po objavi v listih izročiti upravnemu odboru saveza. Klubi z bivšega teritorija mariborskega in ljubljanskega pododbora pripadajo od dneva tc objave neposredno savezu; 2) tajnik pododbora Ljubljana g. Metod Grcgorc zaradi nepristojnega pisanja in nepokorščine po §§ 10 (tč. 2), 19 in 41 s suspenzijo za dobo enega leta, računajoč od dneva tc objave; 3) športni klub Maraton (kolesarska sckcija) iz Maribora zaradi nepristojnega pisanja po § 10, točka 2 z denarno globo Din 2(>0.—, ki jo je treba plačati v 14 dnevih od dneva te objave. Vsi klubi bivših pododborov v Ljubljani in Mariboru se slednjič opozarjajo, da so od danes dalje glede vseh klubovih zadev, verifikacij, prireditev i. t. d. neposredno v zvezi s kotu-raškim savezom. Dopise jc treba pošiljati tajniku Milanu Antoniču, Zagreb, Nova cesta 122. Predsednik Mihanovič s. r. tajnik Antonič s. r. Ljubljanski hazen»ki podsavez: Redna seja uprav, odbora bo drevi ob 18.30 v pO« sebni sobi kavarne Evrope. Točno in vsi! Motodirke na ljubljanski urad IkkIo 23. t. m. ob 14. po predpisih že objavljenega razpisa. Detajlni razpisj in prijavnice K> tekmovalcem na razpolago v trgovinah A. Goreč in J. Jax in t?'n, ter pri blagajni kavarne »Zvezde*. t kongres zimskosportnHi delavcev Jugoslavije JZSS javlja, da. bodo ugodnosti polovične vožnje deležni tudi vzgojitelji in delavci vseh športnih panog, ki jih obenem vabimo na kongres. — Udeleženci naj kupijo na odhodui postaji celo vozno karto in železniško legitimacijo obr. K. 13; vozovnica velja 7A brezplačen povratek s potrdilom JZSS na železniški legitimaciji, da so se udeležiH kongresa- Popust velja od 22. do 28. t. m. za vse vlake razen eks-presne. Službeno ii LNP. Drevi ob 19.30 seja k. o. v podsavezni pit«mL Na sejo se pozivajo; Ilol»ček Janez. Ramovž Drago, ol>a Mladika, Pavšek Berto, Korotan, Ga£per£ič Zvonko. Keravec Peter, Slovan; na sejo ee vabi predsednik SK Mar^a. SK Ljubljana. Danes od 15. dalie <=trogo obvezen trening za prvn skupino. Ob 19. strogo obvezen Se>stanek moštva, ki jc igralo proti BSK. Žitnik Hasel. Bertoncelj II. Rožič sigurno! ASK Primorje (Centralni odbor). 0-rova seja bo v torek 20. t. m. ob 18. v kavarni Zvezdi. S.K. Ilirija. Redna seja uprav, odbora bo drevi ob 20-30 v dam^kem salonu kavarne Emona. Udeležba je za vse člane obvezna. SK. Ilirija (drsahia in hockey Sekcija\ Drevi ob 18. bo v posebni Gobi kavarne »Evrope« strogo obvezen članski sestanek obeh eekcii. Pridite točno. ObvesiMe se ih^kI eel>oj. Načelnik. Redni občni zbor SK Šparfe bo v sredo 21. t. m. ob 20. v posebni sobi restavracije Novi svet. Pravico glasovanja bodo imeli le tisti člani, ki so poravnali vso članarino. Prijatelji kluba vabljeni! Zbudite se IVI L A J $1 jutri zjutraj. NOVA HRANA ZA KOŽNO TKIVO HRANI KOŽO DOKLER SPITE. Presenetiva iznajdba nekega zdravnika S 60 leti gladka koža brez gub. 2ene 50 let, ki so videti prav tako mlade, kakor njih hčerke. Naj bi to na prvi mah zvenelo še tako čudno, danes je vendarle mogoče po presenetljivi iznajdbi dr. Stjeskala, profesorja dunajskega vseučilišča. Gube nastajajo zaradi tega, ker tekom let kožno tkivo izgublja gotove vitalne hranilne elemente. Ti elementi se zdaj lahko nadomestijo. Dr. Stejskal je to dragoceno hrano kožnega tkiva pridobil lz skrbno izbranih mladih živali. Imenuje se »Biocel« ln vsebovana je zdaj v rožnati kremi Tokalon. hranilu za kožo. Z uporabo te kreme se koža pomlajuje, brazde in gube pa naglo izginejo. Zene 50 let že v dobi nekaj tednov lahko postanejo na videz za 10 let mlajše, čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez masti). Ta krema razkraja zajedalce, zožuje * razširjene znojnice ter napravi najtemnejšo in najodpornejšo kožo gladko, belo in mehko. Uspešni rezultati so zajamčeni, sicer pa se denar vrne. GRADSKO POGLAVARSTVO NOVI Broj: 62478 14. oktobra 1936 g. NOVI SAD Predmet: Natečaj za izradu idejne skice regulatorne osnove grada Novog Sada. OGLAS NATEČAJA Na osnovu glavne odluke Gradskog veča od 25 marta 1936 godine, br. 125 adm. 16996/36 raspisuje gradsko poglavarstvo NATEČAJ ZA IZRADU IDEJNE SKICE REGULATORNE OSNOVE GRADA NOVOG SADA. Natečaj je obšti, anoniman i jugoslovenski. Ocenjivački sud sastavljaju: 1) Dr. Branko Illč, Pretsednik obštine. 2) Arh. Tanazovič Branko, redovan profesor Tehničkog fakulteta v Beogradu. 3) Arh. šen Edo, redovan profesor Tehničkog fakulteta u Zagrebu. 4) Inž. Petrovič Slobodan, profesor Universiteta u Beogradu. 5) Inž. Obradovič Jovan, pretstavnik Sekcije Novi Sad, Udruženja Jugoslo- venskih Inžinira i Arhitekata. 6) Arh. Dundžerski Lazar, ovl. civil. arhitekta, pretstavnik Sekcije isovi Sad Udruženja Jugoslovenskih Inžinira i Arhitekta. 7) Dr. Popovič Jovan, šef Socialno medicinskog odelenja, Drž. higijenskog zavoda i član proširenog gradževinskog odbora. 8) Inž. Mirkovič Radivoj, gradski večnik. 9) Inž. Lazar Popovicki, šef tehničkog odelenja Gradskog poglavarstva. Za ovaj natečaj odredžene su nagrade: I nagrada ........ 60.000 Din II nagrada........ 40.000 Din III nagrada........ 30.000 Din za otkup drugih ocenjenih radova 20.000 Din SKUPNO 150.000 Din NATEČAJ POČINJE 1. NOVEMBRA 1936 GODINE A SVRŠAVA SE 1. MAJA 1937 GODINE U 12 C. U PODNE. Podaci i podloge za natečaj mogu se dobiti od 1. novembra 1936 g. u Tehničkom odelenju, Gr. poglavarstva N. Sad (soba br. 9) za iznos od 1000 Din (hiljadu dinara), a mogu se naručiti i pismeno, uz istodobnu doznaku gornjeg iznosa Tehničkom odelenju, Odseku za regulaciju Gradskog poglavarstva Novi Sad. DR. PETROVIČ s. r. za pretsednika. Da je prepis veran originalu, tvrdi i overava: Po naredbi pretsednika ŠEF TEHNIČKOG ODELENJA. Potrebujem ioooo pr. met bukovih drv I. i n. vrste za kurjavo; ponudbe franko nakladalna postaja na »KOPAONIK« — Boža M. Davidovič, Beograd — žorža Klemenso-a 4/1. Kupujte domače blago! Mazalca (Schlichtmeister) za Strang- and Kettenmaschine I S č E večja tekstilna Industrija za takojšen nastop* Pismene ponudbe pod »Samostalan radnik« na Publicitas, d. d. Zagreb, Ilica 9. A. Poltzer: 23 Pot brez cilja Roman *A3i je živ?« sem razburjeno vprašal. ' Kapitan O' Connor je resno zmajal z glavo. »Go~ spod Lavvrence je bil že mrtev, ko so ga našli.« »Samomor?« Sam sem čutil, kako smešno je bilo to vprašanjie. Strežaj mi je bil jasno povedal, da .ie Lawrencea nekdo ubil. Razen kapitana s>o bili v salonu še prvi častnik, ladiljski strojnik in gospa VVilsonova, ki je bila ©boje hkratu, strežajka in Miličina spletična. Kapitan se je obrnil h koščeni, ne več mladi ženi. »Ne potrebujem vas več. gospa VVilsonova! Ostanite, prosim, pri gospodični Borgholmovj in ji daite vsako uro nekai kapljic tistega zdravih i...« Strežajka se je počasi obrnila; videti je bilo. da-nerada odhaja. Tudi jaz sem opazil njeno vedenje m se zamisMl. Morda so pričakovali od mene take senzacionalne izpov-edbe, da ie bilo \Vi1sonovi žal, ker ne bo navzočna. Kapitan me ie šele zdaj povabil, naj sedem. Pokazal j-e na enega izmed klubnjakov. Ker je sedel s svojima častnikoma na oni strani mize in je leža~ Jo pred prvim nekaj listov belega papirja, je bila vsa reč prekleto podobna zaslišbi. Otresli sem se neprijetnega čustva in si dejal, da stori kapitan kot poveljnik ladje samo svojo dolžnost, ako me zasliši. Irec je obšestno hrknil. Videl sem, da se mu vloga policijskega komisarja ne prilega. Nazadnje je iz-pregovoril: »Gospod Weindal, kdaj ste zadnjič videli gospoda Lawrencea?« Ta način zasliševanja mi ni bil nič ka.i po godu. Mirno sem rekel: »Seveda vam bom povedal vse, kar vem. A prosim vas. gospod kapitan, da mi najprej pojasnite, kdaj. kje in ob kakšnih okolnostih so našli gospoda La\vrencea mrtvega?« »AH vam ni strežaj ničesar povedal?« »Niti besedice razen goJega dejstva, da so Law-rencea ubili.« Kapitan je zmajal z glavo in zamrmral: »Kar ži-v:m. še nisem videl bolj malobesednega človeka od bega ošabnega stevvarda... Pri svojih vojvodih in knezih, ki pravi, da jim je služil, je menda izgubil dar govora; vse. kar nas ie plebejcev, pa zaničuje.« Po tai kratki pripombi je rdečelasi Irec resno nadaljeval: »Četrt ure bo. kar so pred kabino številka tri naši.i gospoda La\vrenoea mrtvega na tkh. Zamorec Kobra ga je opazil.« »In zakaj mislite, da je bil Lavvrence ubit in da ne gre za samomor?« Kapitan me je čudno pogledal, predno je odvrnil: »Ali morda veste, zakaj bi se bil utegnil gospod Lawrence sam ubiti?« Ko nisem ničesar odgovoril, je nadaljeval: ^Smrto-nosni strel je bil oddan iz meke razdalje; človeku ni treba biti strokovnjak, da to dožene. Kakor sli- šim, ste izvrsten strelec. Vedel! 'boste torej, da ima strelna rana. ki si jo človek sam zada, mimo drugih znamen. osmojene robove!... Razen tega imamo pa še drug dokaz, da je padel gospod Law-rence od tuje roke. Morilno orožje je izginilo!« »Ali smem videti mrliča?« sem vprašal. Kapitan se je ozrl :4a častnika ob svoji strani. Prvi je bil videti zaverovan v snaženje nalivnega peresa, a strojnik je kakor v zadregi skremžil obraz. Vedel sem. da častniki na »Milici« milijonarja niso marali, ne glede na negovo širokodušnost v denarnih rečeh. Lavvrence ni imeL tistih lastnosti, ki storijo, da se gospodar prikupi uslužbencem. Bil je robat in nagle :eze in kaj neprijeten partner pri bridgeu. Mene so pa ladijski častniki še nekam spoštovali, ne da bi se bil potezal za to. Kapitan je vstal. »Pojdiva«. mi je rekel in krenil naprej. Nič ni bilo videti, da bi mislila iti prvi častn i in ladijski strojnik z nama. To pot sem prvič stopil v lastirkovo kabino. Na pragu svetlega, dokai obširn.ga prostora sem presenečen obstal. Vsa oprava je bi'a v čudovito nežnem rokokoju. Težko sem si predstavljal velikega, težkega moža. ki je tukaj živel, sred: take krhke okolice. Samo postelja e bila prostorna. Pod belo rjuho sem zdaj opazil zavaljene oblike mrtvega milijonarja. Kapitan je bil obstal pri vratih. H tro sem stopil k postelji in odgrnil rjuho. Kar živim, sem zrl že nekateremu mrliču v obraz. Ne samo na vo ni. Videl sem ponesrečene artiste in žrtve železniških ka" tastrof; v Mehiki sem videl ustreljene revolucionarje, na Kitajskem obglavljene razbojnike. Vendar: na mojo vero, še nikoli me ni noben mrliški obraz navdal s podobno grozo kakor pogled na Američana. Dasi mi bo ostalo njegovo strahotno spaoeno obličje v neizbrisnem spominu, ga tu ne bom opisoval. Saj se mi ne bi posrečilo; demonsko moč E. A. Pceja bi moral imeti, da bi le količkaj nazorno povedal, kakšen .ie bil ta mrtvi obraz, ki me je v dno duše presunil. Zdaj sem razumel, zakaj sta ladijska častnika rajši ostala v salonu in zakai me je spremil kapitan samo do vrat kabine. Spustil sem rjuho na mrliča in molče krenil proti izhodu. »Strašno, kaj ne ...?« je tiho rekel Irec. Pokimal sem. Ko sva se vrnila v salon, je kapitan pozvonil. Skoraj mahoma je prišel strežaj. Ali je bil ta človek res brezdušen stroj? Natančno sem si ga ogledal; o kakem duševnem ali čustvenem vzgibu ni bi o na njegovem togem, drvenem lakeijskem obrazu niti najmanjšega sledu. »\Vhisky!« .ie kratko ukazal kapitan. Že prej sem bil opazil, da je postal glas rdeče" lasega Irca, ki je drugače tudi z najmlajšim mornarjem prijazno občeval, nekam čudno osoren. kadar se .ie obrnil k strežaiu. Gotovo zato, ker k nagonsko čutil aristokratsko zaničevanje starega maiordoma. Pri tem si pa strežaj nikoli ni dovolil malomarne ali celo nespoštljive besede proti po" veljniku ladje. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« J5£jj zahtevate od odgovor, priložite v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plajati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LJubljana« Službo dobi Beseda 1 Din. lavek 8 Din ca šifro ali dajanje naslova C Dkv- Najmanjši znesek 17 Din Vzgojiteljico • perfeltniin znanjem nemščine in francoščine po možnosti z akademska Izobrazbo ali z maturo klasične gimnazije solidno :n zdra-vo, sprejmemo k Šoloobveznim o-trobom, k dobri dražini v večjem mesni Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klasična gimnazija« 24834-1 Čevljarskega pomočnika dobro izvežbanega, sprejmem za moška šivana delo. Mihael Cemilec. Naklo 18 pr; Kranju. 25102-1 Dva čevljarska pomočnika •projmem takoj. .1-osip Ra-Mihael Cernilec, Naklo -tS Gorenjsko. 3510M Trgovski pomočnik zmožen delikatese in kolonialne stroko z znanjem nemščine dobi takoj mesto. Ponudbe n« ogl. od/l. Jutra pod šifro »Poštenost-. 25113-1 800 Din dobi takoij na roko oni, k; v« za kako pisarniško mesto bodisi privatno ali na uradu in bi ga skušal s svojim posredovanjesm dobiti za mene. event. drugo pri merno zaposlitev. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi na deželi«. 25H10 Zaslužek Vam nudi •zrezovalna žagiea z elekt. pogonom. perfektne konstrukcije. Reže les do JO. železo do 6. jeklo do 4 mm v poljubno velikih kosih. Vprašanja naslovite na osi. odd. Jutra pod šifro »Mali izdatek 7«. 25120-3 Sodarski pomočniki Potrebuj.m nekoliko sodar-skih pomočnikov 7ja izdelavo velikih sodov in kadi (1 Agerfiissar) od 200 h! vsebine. Imenovani, kater; se popolnoma razumejo na to delo, naj pošljejo svoje ponudbe z 'zahtevkom plače na Fran Jakovac, veletrgovina z vinom, Jastrehar-sko. 251,31-1 Trgovski sluga pošten in vesten, zod »Dva kolesa«. 25124-1.1 Obtofflm Uro Patek, 18 kar. moško, najfinejšo in briljantiK prstan, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35108-6 Trgovska oprava po nizki ceni naprodaj. Sp. Šiška, Gasilska 15/1. 261.16-6 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 43 »Čuj, Aleš, cmeriti se pa le nikar ne! Saj nisi otrok!« je rekla žena. Gospod Kozamurnik je utihnil in kmalu zaspal. Ker tudi Kozamurnica ni imela več opravka, je takisto zakinkala. Tako sta spala in spala, med tem ko je vlak mineval postajo za postajo. In nihče se ni spomnil, da bi ju bil zbudil! 3 boljše obleke (eno nika boljšega Ponudbe novo. črno). 2 površin kompletno perilo gospoda, prodam, na ogl. odd. Ju- tra pod »Izredna prilika«. 2011-1-1 Kožnhovino vseb vrst. nnjugodneje kn ! pite in Vam strokovno I lela Josip Dolenc -Ljubljana ?v Petra t 19 i Telefon 22-62 333-30 Staro medenino bron, baker in cink kakor tudi staro železo kupim. Jugolutz — Ljubljana VII. 247-iS 7 , fcSeeefla i DUi laveK S Din « šifro aH lajanje naslova e Din Najmanjši znesek 17 Din Bančne, kreditne in denarne posle, nakup ;n prodajo hranilnih vlog. iz-posluje najugodneje takoj v jntovin1 Al. planinšek Ljubljana. Beethovnova ul. štev 14. Telefon 35-10 314 16 Bančno kom. zavod .Maribor Aleksandrova 40, zvršuie najbolje nakui in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarn h zavodov ia odgovor Din 3 znamk 240 16 Najvarnejša naložba kapitala se nudi onim. ki razpolagajo s približno J milijon gotovine in je ne marajo dati v zamrznjeno?!, proti vknjižbi na prvo mesto na obsežna posestva in industrijsko naprave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo obrestne mere :n odplačilnih pogojev pod »A"eč-kratna sigurnost*. 25104-16 Knjižico .Mestne ljubljanske 16.0X1, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«. 251.1-1-10 Inserirajte v,Jutru'! Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Gostilno pri žagi v Suhem dolu (okoli 10 km od Slovenj-gradea) z 8 hektari zemljišča. gospodarskim poslopjem. hlevom etc. oddam v najem. Možnost zaslužka tudi z vožnjo, bra-njarijo in trafiko. Priporočljivo za penzijonista orožnka ali podobno z nekaj irotovine. ponudb" na iro^dno upravo »Urški dvor« pri Sloverj-gradcu. 24832-7 i Pekarno dobro vpeljano, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 331«3-:7 Vodni mlin v rodov tnem kraju, vzamem v najem. Ponndbe na podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Mlin«. 35098-17 Trgovino mešanega blaga, dobro vpeljano. sredi mes"a na Dolenjskem. oddam 1. januarja 10:17. Trgovina je do 1. januarja v obiatu in se odda s trg. pulti in mi rili pa brez trgovske robe. Stanovanje (vodovod, elektrika1 v hiši. Ponudbe na og|. oc aa'višjih ;enah ČERNE jnveli? .luhliana WolIova uHc? J. & Parketne deščice, trstje za strope, as£a!tno strešno lepenko, bitumen-juto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak S ■ 1 razna lzolač-na sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdkj : i JOS. PUH, Ljubljana t »froiitPfBfffiiffii ca n ■ ■ s ■ STV a e IMS pob Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13 HVALA vsem, zlasti prečastiti duhovščini, visoko spoštovanim gospodom dostojanstvenikom, gospodom zastopnikom raznih uradov, zavodov, korporacij in društev, ter številnim našim zvestim prijateljem in znancem, ki ste našega pokojnega očeta v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, z nami sočustvovali in darovali krasno cvetje. Posebna zahvala pa veljaj prečastitemu p. Lederhasu, za njegovo požrtvovalno dušno tolažbo in pripravo za na pot v večnost, kakor tudi gospodu zdravniku dr. Hoglerju za njegovo požrtvovalno skrbno zdravniško nego, nadalje železn. glasbenemu društvu »Sloga«, ki je svojega ustanovnega člana korporativno počastilo s krasnim petjem in godbo, katero oboje je pokojnik tako cenil in ljubil. Končno našim dobrim sosedom na Starem trgu, ki so tako odkritosrčno z nami sočustvovali. Sv. maša zadušnica (osmina) se bo darovala v farni cerkvi pri sv. Jakobu v soboto, 24. t. m. ob 7. uri Žalujoči sinovi pok. FRANCETA PLENIČARJA. ZAHVALA Za vse ustmene in pismene izraze sočutja in sožalja ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda FHANCA JENKO MEŠČANA LJUBLJANSKEGA se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno pa se še zahvaljujemo g. zdravniku dr. Merčunu za njegov trud, čč. 00. frančiškanom za zadnjo tolažbo, Slov. zidarskemu in tesarskemu društvu za častno odposlanstvo, g. nar. poslancu ljubljanskemu dr. R. Fuxu, gej. hišni gospodinji A. Goršetovi in prav vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo vršila v četrtek 22. t. m. ob pol 8. zjutraj v frančiškanski cerkvi. LJUBLJANA, 20. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Stanovanje dveh sob s pritjklinarai, suho in čisto, za zmerno ceno išče stranka dveh oseb za 1. november event. za 1. december. Takojšnje ! ponudbe na ogl. odd. Jutra : pod »Dve o^.-bi — točen plačnik«. 35131-31« ' Enosob. stanovanje solnčno ali prazno sobo za j 1. november, ne v podpritličju. g posebrvm vhodom. • išče starejši z obrazen zakon.ki par fNimca). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■I'reisangal>e«. 36103-31» Hubertus nepremočljiv za vsakega Din 250-j in vsa druga oblačila po never-l jetno nizkih cenah j pri PKESKER-JU, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. rPM>Z'X' SBwB!SJS!fv1 A 4UMu: Opremljene sobe poseben vhod. solčne, zračne, z 1 ali 2 posteljam«, event. z vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Siska. Cernetova 31. 35138-33 TeleL 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri 1. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5. PARNI KOTEL sistema Ballincks, 160 m2 ogrevne površine, 11 atmosfer, 350° C pregrevanja' pare. kompleten s stopnjičasto rešetko, v brezhibnem stanju, po samo dveletni uporabi POCENI NAPRODA J pri »SARTIDA« — Smederevo. 2e TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO „M O R AN A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je in nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA, Split. Ce ne boste z rezultatom zadovoljni, vrnemo denar! Dvorovne REKORD peči za kurjenje z domačim premogom Izdeluje: ZEPHlIt d. d. Suhotica. Zahtevajte brezplačen prospekt! TVORNIŠKA SKLADIŠČA; Ljubljana: Jos. Zalta & Co. Celje: D. Rakusch, Maribor: Zeleznina Lotz, Ptuj: Anton Brenčič. I Obenem prodaja prvovrstnih »ELITE« [in »EVA« štedilnikov iz iste tvornice. DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 210.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. L GORIČAR Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri. iJCdor oglasu te ta napreduje! Umrla nam je naša dobra mama. sestra, stara mama in tašča, gospa Viktorija štrltoS VDOVA PO GIMNAZIJSKEM DIREKTORJU Pokojnico prepeljemo v torek, dne 20. oktobra 1936. iz Zagreba v Ljubljano, kjer jo položimo k večnemu počitku istega dne ob pol 3. uri popoldne, izpred kapele pri Sv. Križu. LJUBLJANA. ZAGREB, 20. oktobra 1936. Globoko žalujoče rodbine: ŠTRITOF, DR. ROTTERI, ZAJC in PROF. KLASINC. r.-V*-' cV Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodro tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi y Ljtifr