PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SE:«#"" Cena 500 lir - Leto XL. št. 3 (11.726)
Članek Giorgia Napolitano v partijskem glasilu
Polemika o vlogi partije kot največje opozicijske sile
Ghiaranle in Zangheri zagovarjata Berlinguerjeve smernice
RDM — Za komunistično partijo ne odpira izredno zahtevno obdobje: da nes se bo sestalo vodstvo, prihodnji teden pa centralni komite, še prej Pa gre zabeležiti! članek Giorgia Napolitana, ki je izzvenel zelo polemično do samega tajnika partije in takojšen odgovor Giuseppa Chiaran-teja na tedniku Rinascita ter Renata Zangherija na glasilu partije «Unità», ki zagovarjata uradno poli-t'čno linijo KPI in ju je mogoče tolmačiti kot napad na Napolitana.
Giorgio Napolitano, načelnik komunistične^ skupine v poslanski zbornici je v včerajšnji številki «Unità» izrazil mnenje, da vloga velike politične sile, kot je KPI ne more biti samo v tem, da zavrača ukrepe vlade, pa čeprav jih partija ocenjuje negativno; partija ne more na tak način uveljavljati svojo pogajalno moč. Kazalo bi kot da se Napolitano, ki velja za Berlinguerjevega glavnega tekmeca znotraj KPI, zagovarja pred obtožbami, ki jih je bilo slišati iz vrst partije, češ da je parlamentarni boj KPI proti finančnim zakonom bil zelo mlačen in da komunisti niso preprečili odobritev zakona pred 31. de-
cembrom. Napolitano trdi, da je mogoče voditi ostro opozicijsko bitko, ne da bi se posluževali groženj ali zavlačevanj taktik, saj bo samo u tcmelje.nost komunističnih predlogov pripeljala do pozitivnih rezultatov v dialogu z drugimi političnimi silami.
Za Napolitanovim zagovorom glede dejavnosti parlamentarne skupine, ki jo vodi, se skrivajo seveda mnogo večja vprašanja, kako naj se komu nistična partija vede do vlade, ki jo vodi socialistični predsednik? Kako ' naj vodi parlamentarno opozicijo za časa najgloblje gospodarske krize in v perspektivi demokratične alternative?
V komunistični partiji je mnogo nezadovoljstva. Napolitanov članek je očitno prvi poskus odgovora na godr njanje nekaterih. Renato Zangheri s svoje strani na isti številki Unità o-stro napada vlado in še zlasti njeno gospodarsko politiko. Na tedniku Rinasciti pa se Giuseppe Chiarante sprašuje, kateri so sklepi, ki so jih sprejeli na zadnjem kongresu parti je, ki se dejansko izvajajo. Demokratična alternativa, pravi Chiarante, ni naredila velikih korakov naprej v me-
secih, ki so pretekli od milanskega kongresa. Sam Craxi, nadaljuje direktor Rinascite, je priznal, da se njegova vlada ohranja na površju ne toliko zaradi uspehov, ki jih je dosegla, temveč, ker ni sprejemljivih alternativnih rešitev. Treba je preprečiti, pravi še Chiarante, da bi se trenutna utrditev petstrankarske vlad-diie formule uveljavila, kot se je zgodilo v zadnjih mesecih leta 1983, kot nazadovanje predloga o demokratični alternativi.
Italijanske politične sile so na polemiko znotraj KPI takoj reagirale in seveda pozitivno ocenile Napolitanov članek. Giovanni Galloni pravi v članku, ki ga objavlja glasilo KD «Il Popolo», da ima predstavnik KPI prav, da opozicijska stranka nima zgolj negativne naloge, da zavrača ali zavira odobritev vladnih ukrepov, temveč mora utemeljiti svoje nasprotovanje do njih, potem ko jih je skušala spremeniti. Namestnik tajnika PSDI Puletti meni, da je pozitiv no, da se v KPI razpravlja o tem, kako voditi opozicijo, še zlasti, če to pomeni «opustitev stare prakse sektaškega spopada».	R. G.
Trst, četrtek, 5. januarja •
v
Se neredi v 1
!—I
n
i>
o
1

TUNIS — Nemiri v Tuniziji se še niso polegli. V glavnem mestu je videti tanke na najpomembnejših križiščih, v večernih urah pa je spet prišlo do hudih neredov. Medtem so se srečno vrnili v Rim italijanski turisti, ki so jih neredi presenetili v Tuniziji. Med temi je bilo tudi nekaj desetin Tržačanov
NA 3. IN 5. STRANI
Dolar se bliža «meji» 1.700 lir
RIM — Ameriški dolar je včeraj potolkel vse rekorde na valutnih borzah. V Italiji je bil vreden kar 1.690,50 kar je 21-5° Ure več kot dan prej. «Meja» 1.700 lir se torej nevarno bliža. Kot rečeno, je bilo podobno tudi na drugih valutnih borzah. Vsi posegi osrednjih bank, da bi na kakšen način zaustavili rast dolarja so se iz jalovi-... Dolar je še najbolj poskočil na a-zijskih borzah, kjer je moral kloniti tudi japonski jen.
. Novemu vzponu so poleg bančnico tehničnih botrovati tudi politični ralogi od napetosti na bližnjem vzhodu do državnega udara v Nigeriji.
Craxi sprejel vabilo
Thatcherjeve
RIM — Predsednik vlade Craxi je J»» P°vabilo britanskega premie-stJrargaret Thatcher, da se udeleži ecanja na vrhu predstavnikov naj-„ J industrializiranih držav, ki bo 8. in 9. junija v Londonu. Letos K namreč vrsta na Veliki Britaniji, na organizira «summit».
V do sedaj najhujšem napadu po obleganju Bejruta
Izraelsko letalstvo srdito bombardiralo položaje proiranskih šiitov v Baalbeku
Šolska glasila utrinek ustvarjalnosti na šoli
NA 4. STRANI
BEJRUT — Izraelsko letalstvo je včeraj bombardiralo oporišča proiranskih libanonskih šiitov skupine «Amai eslami» v Baalbeku, a med več kot sto mrtvimi so predvsem civilisti. Vse vesti iz Baalbeka potrjujejo ugotovitev, da je bil to najhujši izraelski napad po obleganju Bejruta leta 1982. Izraelci so tokrat baje uporabili tudi tako imenovane «razpršilne bombe», ki kot neke vrste šrapneli eksplodirajo nekaj minut kasneje v pravih smrtonosnih grozdih.
Proti 16 izraelskim letalom je sirska protiletalska obramba izstrelila več raket, a brez uspeha. Tel Aviv je že navedel, da je to le povračilni ukrep proti «pro-iranskim teroristom» zaradi njihove dejavnosti na zasedenem libanonskem ozemlju južno od reke Avali.
Falangistični radio pa je včeraj izrazil prepričanje, da bodo izraelska bombardiranja postala nekaj povsem rutinskega, da je bilo torej včerajšnje bombardiranje le uvod v novo stopnjevanje izraelske agresije.
Kot vedno v preteklosti novi izraelski napad sovpada s prvimi bodrilnimi znamenji, ki dajejo upati v končno pomiritev med sprtimi libanonskimi frakcijami. Po vsem sodeč je libanonska prosirska oborožena opozicija načelno sprejela novi načrt predsednika Džema jela,
ki hoče utrditi osrednjo oblast na območjih, ki niso pod tujo okupacijo.
Druzom in šiitom je seveda Džemajcl ponudil večjo soudeležbo v oblasti. Predvsem v Šufu pa bi skušali redno vojsko in falango zamenjati z žendarmerijo. Glede tega novega načrta se je sinoči Džemajel že pogovarjal z ameriškim odposlancem Donaldom Rumsfeldom. Libanonski predsednik se namreč dobro zaveda, da lahko le v manjši meri računa na podporo večnacionalnih sil. Skrbi ga predvsem odsek Bejruta, ki so ga do nedavnega nadzirali francoski vojaki. Po Džemajelovi zamisli bi morati ta «vroči» odsek zasesti italijanski vojaki. Prav tako Džemajel proučuje možnost, da bi v Šuf poslali grške in italijanske opazovalce.
Po vsem sodeč so ta načrt podprti tudi v Tel Avivu, saj jim je popolnoma jasno, da ne bodo s silo dosegli sirskega umika, druži pa so do sedaj kot kaže izpolniti telavivski «nasvet», naj izženejo iz Šufa palestinske borce.
Izrael se torej strinja z Džemajelovim načrtom, a mu je z včerajšnjim letalskim napadom nedvomno zadal hud udarec. Morda pa upa, da bo prej ali slej dosegel osamitev islamskih fundamentalistov, saj je z druži v preteklosti laže našel skupni jezik.
Goodman spet doma
-l alskemu poročniku Robertu Goodmanu, ki so ga Sirci sestrelili, je do-rodosllco izrekel predsednik Reagan, ki je moral obenem priznati uspeh • vojega tekmeca pastorja Jacksona	(Telefoto AP)
Andreotti obsodil apartheid
LIBREVILLE — V pogovoru za gabonskim predsednikom Omarjem Bon gom je italijanski zunanji minister Giulio Andreotti ponovno izrazil zelo strogo italijansko obsodbo politike plemenskega razlikovanja v južni Afri ki. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad zaostritvijo položaja v Namibiji in dejal, da Italija obsoja sleherno pobudo vojaške narave.
Namibiji je treba priznati neodvisnost na podlagi resolucij Združenih narodov, je rekel Andreotti, saj bi proglasitev njene neodvisnosti prispevala k vzpostavitvi varnosti in miru na jugu Afrike, obenem pa bi preprečilo vmešavanje od zunaj.
Gospodarski izvedenci, ki spremljajo Andreottija, bodo končali svoje po govore danes zjutraj.
Streljanje na avtocesti pri Gorici
Do medsebojnega streljanja med policisti in skupino neznancev je pri šlo včeraj zjutraj malo pred 11. uro na odseku avtoceste pri Gorici. Na po ziv policijske patrulje se nista dva avtomobila ustavila, iz enega je ne znanec pričel streljati proti policistom, ki so odgovoriti na ogenj.
Neznana avtomobila sta zbežala po avtocesti, policija je takoj zastra-žila vse ceste na Goriškem in v Furlaniji tja do Benetk.
NA 8. STRANI
Normalizacija
LAGOS — General Buhari, novi nigerijski državni poglavar, je v svojem včerajšnjem govoru zagovarjal vojaški udar, ki ga je pripeljal na oblast ter poudaril, da pravkar strmoglavljena civilna vlada ni zagotovila demokra cije v državi.
Medtem je nova vojaška vlada sporočila, da Nigerija ostaja član organizacije držav izvoznic petroleja OPEČ ter je tako de mantirala glasove, ki so se razširili v nekaterih krogih, češ da Nigerija ne bo spoštovala pravil, ki so jih člani OPEČ sprejeti.
Položaj v državi se je postopoma normaliziral. Cene nekate rih vrst blaga široke potrošnje so znižali v posameznih primerih do 50 od sto, vlada pa jc sporočila, da bo kaznovala tiste, ki bodo ustvarjati zaloge v špekulativne namene.
Odprava pregrad med EGS in EFTA
BRUSELJ — Po desetih letih postopnega zniževanja medsebojnih ca rin sta dve veliki evropski gospo darski združenji EGS in EFTA na začetku tega leta odpravili še zad nje omejitve v trgovanju z industrijskim blagom. S tem je v zahodni Evropi nastala največja prosta trgo vinska cona na svetu s skupaj 312 milijoni potrošnikov.
Po besedah Wilhelma Haferkampa, p<xlpredsednika komisije EGS je zdru žen trg deseterice in EFTA (evropsko združenje za prosto trgovino) 'večji od skupnega trga ZDA in Kanade'. Ko pa se EGS predvidoma leta 198S pridruži še Španija, naj bi la trg zajemal 'celotno zahodno Evropo’ s skupno 350 milijoni potrošnikov.
S tem je bil dosežen eden od poglavitnih ciljev EFTA. Evropsko združenje za prosto trgovino je bilo nam reč ustanovljeno leta 1959 (od leta 1972 so njegove članice Avstrija, Fin ska, Islandija, Norveška, Portugalska, Švica in švedska) kot gospodar ska protiutež EGS, katere poglavitni nalogi sta bili ukinjanje omejitev v medsebojni trgovini in obenem reci pročno odpravlajnje restrikcij v trgovinskih povezavah z EGS.
Prvi dan v novem letu sta integra ciji ukinili carine, ki so še ostale pri trgovanju s papirjem in tekstilom in so se sukale med enim in devetimi odstotki.
Izjema so po tem dogovoru le tri sorazmerno siromašne članice obeh skupin Grčija, Portugalska in Finska, ki lahko še naprej s carinami ščitijo del svojih industrij.
Vrednost trgovine med EGS in EF TA je leta 1982 dosegla 105 milijard dolarjev, pri čemer odvisnost med njima ni uravnovešena: delež EFTA v trgovini z EGS dpsega polovico vrednosti celotne trgovine, medtem ko delež EFTA v skupnem uvozu in izvozu EGS ne presega petine.
Ukrep zahodnoevropskih držav se utegne odraziti v dveh širokih sklopih njihovega trgovanja.
Najprej bo najbrž blagodejno deloval na razmah medsebojne trgovine, zlasti na hitrejšo rast uvoza EFTA iz EGS, ki je doslej, za primer, zaostajal za rastjo uvoza iz drugih držav (povprečen tempo letne rasti v minulem desetletju je tod 10,8 odstotka, kar zadeva uvoz iz EGS in 11,6 odstotka za uvoz od drugod), vtem ko je naglica izvoza EFTA v EGS že doslej presegala tempo po večevanja izvoza v druge države ( 12,8 odstotna letna stopnja proti 12,3-odstotni letni stopnji rasti).
Večja neznanka je ta hip, kako se bo sproščanje trgovine v industrijskih državah zahodne Evrope odrazilo navzven. Izkušnje kažejo, da je šlo usklajevanje znotraj katere od gospodarskih integracij razvi tega sveta navadno na račun odno sov z drugimi državami. Z drugimi besedami, notranjo liberalizacijo trgovine v razvitih državah je na vzven pogosto spremljalo povečevanje protekcionizma.
Čeprav je po pravilih mednarodne ga sporazuma o carinah in trgovini (GATT) eno od temeljnih načel v svetovni trgovini prednostno obravnavanje držav v razvoju, so razvite države v teh odnosih obdržale pravico do tako imenovane zaščitne klav zule, ki jim dovoljuje količinsko o-mejevanje uvoza, izravnalne carine ali celo prepoved uvoza, če presodi jo, da le ta ogroža njihovo proizvod njo. To klavzulo so v zahodni Evropi, zlasti v zadnjih recesijskih letih, brez predsodkov široko uporabljale pri zaščiti svojih nerentabilnih in dustrij in s tem onemogočale naglejši razvoj perspektivnejše proizvodnje drugod po svetu.
Posledice teh teženj, ki jih utegne zdajšnja liberalizacija v Evropi še okrepiti, krepko občutijo na svoji koži tudi jugoslovanski izvozniki. Jugoslavija ima sorazmerno ugodne sporazume z obema integracijama (z EGs od leta 1983, z EFTA pa aran žma od leta 1967). V obeh so si skušali zagotoviti čim ugodnejše zmanjšanje uvoznih omejitev za ju goslovansko blago, vendar je ostal zid carinskih in drugih ovir na številnih področjih še naprej zelo visok.
DUŠAN SNOJ
O CAGLIARI — Agenti Digosa so aretirali pet oseb, ki jih obtožujejo, da so skušale izvesti bombni atentat na policijski komisariat v Iglesiasu. Peterica je baje postavila pred poslopje, v katerem se nahaja komisariat večjo količino razstreliva, ki ni eksplodiralo, ker je zažigalna vrvica odpovedala. Kaže, da se je pete rie a hotela maščevati zaradi a reta cije prijatelja, ki so ga priprli, ker je žalil agente.
□ QUITO — Po daljšem premoru bosta Kuba in Ekvador spet navezala diplomatske stike, ki sta jih državi prekinili leta 1981, potem ko je skupina Kubancev zasedla ekvadorsko veleposlaništvo v Havani.
V novoletno mrtvilo je udaril kot strela z jasnega
Pertinijev govor še buri duhove v Italiji pametnejši ga branijo, drugi pa kritizirajo
RIM — Pertinijeva novoletna poslanica v Italiji še vedno razburja duhove. Okoli njegovih v poslanici o-bravnavanih argumentov so se zvrstila različna tolma čenja, od tistih, ki naravnost pravijo, da ustava predsedniku republike ne prisoja pravice tako grobega vrne šavanja v družbeno politično življenje, do onih, ki tr dijo, da iz Pertinija govori celovit, z izkušnjami prežet človek, ki ima sposobnost govoriti tudi tistim odrinjenim slojem, ki jih politični sistem zanemarja.
Ob vsem tem bo nedvomno res tudi to, da je Per tini jev govor zato v Italiji dvignil toliko prahu, ker v Italiji od smrti velikih očetov domovine in strank dalje (De Gasperi in potem Moro, Togliatti, Nenni, Sa ragat) ni bilo več takšne osebnosti, ki bi imela takšno avtoriteto in sintetične sposobnosti, da bi v ključnem trenutku družbenega, političnega in gospodarskega trenutka znala z ustrezno prepričljivostjo nakazati novo smer razvoja, odnosno stališča do posameznih vprašanj. Tisti časi so že dolgo časa mimo. In sedaj, ko je dosleden svojemu socialističnemu izvoru nek človek na vodstvu države z jasnimi besedami rekel bobu bob in popu pop, sedaj so vsi pokoncu in strižejo z ušesi, da bi
ujeli znake, kako interpretirati Pertinijeve misli. Mi smo na strani tistih, ki mu ploskajo, ki vidijo v obnašanju Pertinija tudi zaradi zavzetosti za naše narodne pravice tisto doslednost, ki jo je izpričal pred posebnim sodiščem in skozi vse kasnejše stiske in dogodke. Kolikšna sreča za narod, ki iznad pluralistične ureditve, ki za vsak problem ustvari sto «resnic», premore človeka, ki pove eno samo resnico. Saj takšni ljudje so kot kompas, ki vedno kaže pravo smer. Ni nevarnosti, da bi inštitucija predsednika republike v Italiji prestopila ustavne okvire. In jih tudi v bodoče ne sme.
Zaradi tega ima prav komunist Macaiuso, ko pravi, da so svetohlinci tisti, ki poudarjajo Pertinijevo življenjsko doslednost in ga v isti sapi napadajo. Radikalec Gian Luigi Malega je rekel, da so Italijani glede Quiri-nala na varnem, nekoliko manj pa politiki. Za socialista Rina Formico je Pertini «nelagoden» predsednik, ker vsak dan, kogar le more, opozarja, kakšna je druga plat italijanske medalje. Za krščanskega demokrata E-milia Colomba je Pertini oporna točka, po besedah Gio-vannija Spadolini ja pa je politika v Pertini jevem življenju bolj poslanstvo kot poklic. Kakorkoli že, njegov govor je poln vsebine in napotil za akcijo, (gv)
Zaskrbljenost preiskovalcev po nekajletnem zatišju
Umor v Orgosolu lahko sproži začarani krog krvne osvete
NUORO — Rafal iz brzostrelke je predsinočnjim v Orgosolu tragično prekinil nekajletno zatišje v tem središču pri Nuora, ki ga je v preteklosti pestil začarani krog krvne o-svete. Pod streli 25-letnega Antonia Marie Marinija je mrtev obležal nje gov vrstnik Fausto Crissantu, rafal pa je težko ranil še Serafina Corria, ki se sedaj v bolnišnici bori s smrtjo, in laže ranil 23-letnega Salvatora Mora.
Trojica se je nič sluteč pogovarja la pred nekim barom v središču Or-gosola, ko se ji je približal Marini in nenadoma sprožil rafal. Morilcu je uspelo zbežati s kraja zločina. Vsi poskusi preiskovalcev, da bi ga izsledili so bili do sedaj zaman. Policija in karabinjerji skušajo Marinija izslediti pred Crissantujevimi sorodniki in prijatelji, saj bi gotovo maščevanje ponovno vpletlo Orgosolo v vrtinec krvne osvete, v kateri bi se umori vrstili drag za dragim.
Trenutno si niso preiskovalci še popolnoma na jasnem, zakaj je prišlo do tega zločina. Marini in Crissantu
sta se v zadnjih mesecih že nekaj krat hudo sprla, vzroki teh sporov pa niso znani. Preiskoyalci domnevajo, da niso spora botrovali osebni razlogi, temveč, da gre za pravi obra-
TARANTO — Pred porotnim sodiščem v Tarantu se je včeraj začela sodna razprava proti 18 pripadni kom tako imenovanega tarantskega voda Prime linee, od katerih osem obtožujejo tudi iimora in sodelovanja v umora karabinjerja Antonia Chion-na, ki so ga ubili junija 1980. leta med ropom v neki banki v Martini Franci.
Od 18 obtožencev sta dve terorist-kinji na begu, trije na začasni prostosti, ostalih trinajst obtožencev pa so namestili v dveh kletkah z neprebojnimi stekli. Malo sodno dvora-
čun med dvema rivalskima skupinama. Prav tako ne izključujejo možnosti, da je do krvavega obračuna prišlo zaradi delitve izkupička ob kaki ugrabitvi.
no so za ta proces spremenili v prar vi bunker, kar je izzvalo protesté raznih odvetnikov, ki se morajo podvreči izrednim varnostnim ukrepom. Med petimi skesanimi teroristi je tudi Michele Vise ardi, ki je osumljen, da je streljal na Antonia Chionna. Prav Viscardi pa je s svojimi izpovedmi omogočil, da so preiskovalci in varnostne sile onesposobile tar antski vod.
Ostali obtoženci so včeraj zavrnili oznako «neomajnih» in trdijo, da so se odpovedali oboroženemu boju, da pa se ne kesajo svojih dejanj.
Korošci počastili Prežihovega Voranca
CELOVEC — Ob zaključku starega leta je klub Prežihov Vorane v Celovcu predstavil svojo četrto knjižno izdajo in sicer «Aufzeichnungen aus Karnten» (Prosaanthologie - Mladje, v izboru Janka Messnerja. Profesor Messner je v knjigi zajel nekaj literarnih utrinkov s poti koroškega časopisa Mladje ob njegovi petdeseti številki. Klub Prežihov Vorane pa je z izdajo počastil devetdeseto obletnico roj stva Lovra Kuharja. Na tiskovni konferenci so odkrili tudi spomenik Prežihovega Voranca — delo Stojana Batiča in odprli razstavo slik Franceta Godca. «Običajno se praznuje jubileje s šampanjcem in slavnostnimi govori, mi pa bomo to raje storili s knjigo,» je v predgovor k «Aufzeichnungen aus Kaernten» zapisal predsednik kluba Prežihov Voranc, Jani Oswald. Koroški pisatelj Prežihov Voranc bi letos obhajal devetdesetletnico, koroški literarni časopis Mladje pa je letos izšel petdese-tič. Dovolj tehten razlog, da se velikemu realističnemu pripovedniku poklonimo z nemškimi prevodi tekstov iz različnih številk Mladja.» (BG)
Včeraj začetek v Tarantu
Sojenje Primi linei
Kancler Kohl v Neaplju
Protestna stavka kovinarjev
NEAPELJ — Nemška in italijanska krščanska demokracija se bosta ob časno posvetovali, da bi prispevali k okrepitvi Evropske gospodarske skupnosti in da bi proučili politični položaj v Latinski Ameriki.
O tem so govorili včeraj v Ne-
aplju najvišji predstavniki obeh strank ob neuradnem obisku zahod-nonemškega zveznega kanclerja Helmuta Kohla v Italiji. Kohl se je pogovarjal s tajnikom italijanske KD De Mito in s predsednikom italijanske stranke Piccoli jem.
V soboto reden pouk
RIM — V soboto, 7. januarja, bo reden pouk. To je včeraj sporočilo mini strstvo za šolstvo, ki je tako dokončno ovrglo zahtevo, da bi za en dan podalj šali božične in novoletne počitnice. Svoj sklep je ministrstvo pojasnilo z za konsko zahtevo, da mora pouk trajati 215 dni. Seveda pa ni ministrstvo pove dalo, kako naj se ravnajo razna ravnateljstva, če bodo prihodnjo soboto učil niče na pol prazne. Marsikdo je namreč vzel dopust do konca tedna, da je malo verjetno, da se bo vračal domov zaradi bornega sobotnega pouka, ki je celo v normalnih pogojih vse prej kot kakovosten.
Kmalu podražitev kurilnega olja
RIM — Vsaj nekaj ! Zaenkrat se cena bencina ne bo podražila, če to lahko razveseli avtomobiliste, ki so podražitev občutili prejšnji teden. Na osnovi podatkov EGS je jasno, da je bencin v Italiji dražji od povprečja evropskih cen, zategadelj je sedaj težnja k znižanju cene in ne k novim poviškom. Malokdo pa verjame, da bi se cena litra bencina znižala.
Vedno po podatkih EGS je namreč na dlani, da je italijanski bencin v povpiečju dražji od «evropskega» za 7,04 lire. Da bi prišlo do znižanja, bi moral biti razkorak 16 lir.
Če je na področju bencina mirno, pa se bo 9. t.m. podražilo kurilno olje in to za približno 6 do 8 lir, medtem ko bo nafta za ogrevanje obdr žala isto ceno.
Priprli šest sardinskih pastirjev
BRINDISI — Rimski karabinjerji so priprli šest sardinskih pastirjev, ki naj bi bili vpleteni v ugrabitev Anne Bulgari Calissoni in njenega sina Giorgia. Pastirje so aretirali ob zori na območju Aprilie, nakar so jih odpe Ijali v Rim, kjer jih sedaj zaslišuje namestnik državnega pravdnika iz La tine Mancini,
TARANTO — Kovinarji Industrijske eftnč v Tarantu Srt včeraj stavkali, da bi podkrepili svojo zahtevo po čimprejšnji odobritvi načrta za železarstvo in po obrambi delovnih mest. Kovinarji ugotavljajo, da je zavlačevanje z odobritvijo načrta o železarstvu močno prizadelo proizvodnjo četrtega železarskega središča.
Po hudih neredih prejšnjih dni, ki so terjali 30 mrtvih
Včeraj v Tuniziji zavladal navidezen mir
TUNIS — Potem ko so tunizijske oblasti v torek uvedle policijsko uro, so prebivalci glavnega mesta Tunisa prebili mimo noč. Včeraj zjutraj (ob 5. uri), ko ukrep ni veljal več, so se ljudje spet zgrnili na ulice in opaziti je bilo sledove hudih demonstracij, ki so se v torek razplamtele z divjo močjo. Včeraj pa mir, tudi zato, ker je vojska nadzorovala vse strateške točke v mestu. Redno so izšli tudi vsi časopisi, ki so na prvih straneh objavili naslov : «Vlada je odločena vzpostaviti red in varnost».
Protivladnih manifestacij in protesta proti podražitvi kruha in nekaterih osnovnih živil pa v Tuniziji še ni konec. Na jugu države je še vedno veliko napetosti, čeprav zaenkrat še ni prišlo do incidentov. Vojaki nadzorujejo položaj in so zavarovali javna poslopja. Trgovine so odprte, še vedno pa velja zapora šol in univerz. Uradnega obračuna spopadov med policijo in demonstranti še ni. Dobro obveščeni viri pa zagotavljajo, da je «vojna kruha» ter-
jala vsaj trideset mrtvih (od tega deset v Tunisu) in na desetine ranjenih.
Predsednik tunizijske vlade Mao-hamed M zali je v torkovem daljšem televizijskem posegu izjavil, da se skrivajo za «brutalnimi demonstracijami proti podražitvi kruha politični vzroki» in da se za vsem tem skrivajo elementi, ki bi radi destabilizirali sedanji režim. In skoraj kot potrditev teh izjav je včeraj v Bruslju neka opozicijska tunizijska skupina izdala letak, s katerim si prevzema odgovornost za nerede v državi. «Tunizijsko vsedržavno opozicijsko gibanje», ki ga vodi Ibrahim Tubai, v komunikeju izjavlja, da je revolto ljudskih množic pripisati velikemu nezadovoljstvu, ki vlada v Tuniziji in začetku akcije za neodvisnost in pravo svobodo.
V vrtincu neredov se je znašla tudi večja skupina italijanskih turistov, ki je včeraj prispela na rimsko letališče Fiumicino. «Brezskrbno poto-
vanje se je kmalu spremenilo v potovanje groze. Res, strah nas je bilo», so izjavili nekateri takoj po pristanku in pripovedovali o hudih ne-
redih in napetosti, ki je bila predvsem na jugu države.
Na sliki (telefoto AP): prizor iz torkovih neredov v Tuniziji.
Zaradi južnoafriške invazije
Angola zahteva sklicanje varnostnega sveta OZN
NEW YORK — Angola je zahtevala hitro sklicanje varnostnega sveta OZN zaradi najnovejše ofenzive južnoafriških čet proti tej državi. Južnoafriška vojska je začela ofenzivo z južnega dela angolskega teritorija, ki ga je okupirala že pred dvema letoma. Varnostni svet se je sestal sinoči, da bi pregledal najnovejši angolski protest, v katerem je tudi poudarjeno, da se južnoafriške čete pomikajo proti severnim predelom države. Trenutno se bijejo približno 200 km od angolske meje proti Namibiji krvavi boji med angolskimi četami in južnoafriškimi zavojevalci.
Angolska vlada je tudi pripravljena sprejeti premirje, ki ji ga nudi Južna Afrika, vendar pod tremi pogoji, med katerimi je prvenstvene važnosti uresničevanje načrta, da bi postala Namibija do 15. marca neodvisna. Skratka, Angola bi sprejela enomesečno premirje, ki naj bi se začelo 31. t.m., vendar mora vlada v Pretorii umakniti svoje čete iz države. Rasistični režim Pa po drugi strani pravi, da se vprašanja Namibije ne bo lotil vse do tedaj, dokler bodo v Angoli kubanske čete.
Gre torej za precej zapleteno vprašanje. Kaže, da bo varnostni svet OZN skusal razpravljati o pritožbi Angole vsaj nekaj dni pred napovedano resolucijo držav «prve frontne linije», medtem ko so se sinoči sestale tudi neuvrščene države, da zedinijo svoja stališča in aktivnost glede na to vprašanje.
V kratkem srečanje Glemp - Jaruzelski
VARŠAVA — Poljski primas kardinal Glemp in državni ter partijski voditelj gen. Jaruzelski se bosta sešla v najkrajšem času. Neuradne govorice, ki so že nekaj dni krožile po Varšavi, je včeraj potrdil na tiskovni konferenci vladni glasnik Urban.
V	ospredju srečanja med primasom in ministrskim predsednikom bosta vprašanji političnih jetnikov in sklada za pomoč kmetijstvu, ki ga poljska cerkev namerava ustanoviti s prispevki, ki so jih poslale druge evropske cerkve. «Govor bo o vseh tistih vprašanjih, ki jih iz humanitarnih razlogov načenja katoliška cerkev,» je poudaril Urban novinarjem.
V	nadaljevanju je glasnik poljske vlade dodal, da «so oblasti pripravljene na human način reševati posledice konfliktov zadnjih let,» pripo-
mnil pa je, da «reševanje teh problemov ni odvisno le od dobre volje vlade». V tem okviru je Urban tudi dejal, da je vlada pripravljena prekiniti sodni postopek zoper 11 aretiranih voditeljev Solidarnosti in KOR, vendar pod pogojem, da zapustijo državo. Po besedah škofovega tajnika bo na srečanju govor tudi o teh problemih.
Zanimivo je pri tem, da je le nekaj dni pred srečanjem Glemp - Jaruzelski, vicepremier Rakovski začel polemiko s primasom in odgovoril Glempu na kritiko, ki jo je kardinal objavil v nekem listu pred tremi meseci.
Komentatorji ocenjujejo potezo Ra-kovskega kot opozorilo cerkvi in zlasti najbolj agresivnemu krilu klera, naj se ne preveč vmešava v politiko.
Svetovna organizacija rešuje človeštvo pred vojno
NEW YORK — Prejšnji dan je ob novoletnih razmišljanjih neki zapadni Politik v zvezi s prekinitvijo pogajanj med velesilama o razorožitvi dejal. da si ob tej krizi mane jo roke neuvrščeni, ker jo bodo obrnili sebi v Prid. Avtor takšne trditve je prav gotovo^ imel v mislih nekaj drugega, namreč da so neuvrščene in nevtralne države danes tiste, ki edine lah-“°, k°t že kdaj poprej, nakažejo pot k sporazumevanju med mogotcema,
.ar sta v medsebojnem zalezovanju zašla v slepo ulico. Preveč bi ono od njega zahtevati, da bi priznal to resnico.
Ce se še naprej «držimo» tega argumenta in se ob obratu leta ozremo na naš, na vseh straneh pokajoči Planet, potem je bolj kot naravno, °a se vprašamo, kdo je tisti, ki je PJTi poklican, da nekaj reče in tudi naredi za mir. Nedvomno so za to najprej poklicani Združeni narodi, organizacija, ki se je obvezala, da bo oodoce rodove rešila pred vojno. Po-tezaj te organizacije je bil lani po-
sebno težaven zaradi prekinitve pogajanj med velesilama. Toda OZN se je v teku 38. zasedanja skupščine uveljavila kot univerzalni forum za pogajanja in se je celo okrepila s sprejetjem cele vrste resolucij o mirnem odhodu PLO iz Tripoli ja pod zastavo OZN, o podpori osvobodilnim gibanjem v Srednji Ameriki, obnovila je zahtevo po političnem reševanju vprašanja Afganistana in Kampučije. Skupščina je oklicala izredno zasedanje o razorožitvi 1988. leta in soglasno sprejela resolucijo o Sredozemlju.
Morda bo kdo imel pripombe na tako skromno, predvsem papirnato bero, toda mnogi so mnenja, da je OZN vendar odsevala pomirjevalno vlogo, ki jo ima v tem nemirnem svetu, in da je takšno ohranila prav zaradi odločitev sedmega «vrha» neuvrščenih držav. Velik prispevek k zmanjšanju napetosti v svetu je imel nadalje sestanek šefov držav in vlad, ki ga je sklicala indijska predsednica Indirà Gandi. Blagodejen veter
je v generalni skupščini zapihal tudi po sestanku ministrov neuvrščenih, skupina 77, uspešnem zaključku madridske konference o varnosti.
Enotnost neuvrščenih držav na izvirnih načelih, modrost nevtralnih in cele vrste uvrščenih, blokovskih držav so omogočile, da se je za OZN kritično leto, vendarle kolikor toliko dobro izteklo.
Nekateri trdijo, da se v OZN vidi predvsem senca dveh supersil, ki manevrirata z malimi državami, čeprav te države predstavljajo polovico in več človeštva. So pa tudi takšni, ki samokritično ocenjujejo OZN in pravijo; da bi morala postati učinkovitejša pri poravnavanju sporov. Razprave v svetovni organizaciji so pogostorna bile zares dolgotrajne in so se sklenile z resolucijami, toda vedno je bolje voditi vojno za mizo kot na bojišču.
Ob sklenitvi zasedanja OZN in ob novem letu spremljevalci delovanja svetovne organizacije pravijo, da izkušnje 38. zasedanja narekujejo dvo-
je: prvič — nobenega mednarodnega spora ni mogoče s silo trajno rešiti; drugič — ker se ta svet spreminja v smeri vse večje medsebojne odvisnosti, se morajo tudi tisti, ki v tej realnosti živijo, v tem procesu tudi sami spreminjati, (gv)
Q MOSKVA — Vzhodnonemški zunanji minister Oskar Fischer je prispel včeraj na nekajdnevni uradni obisk v Moskvo. Agencija TASS poroča, da je gosta sprejel šef sovjetske diplomacije Andrej Gromiko, vendar ne omenja tem, ki bodo v ospredju pogovorov.
□ WASHINGTON — Mednarodni denarni sklad je včeraj priznal Zairu posojilo v višini 360 milijonov dolarjev, ki jih bo afriška država lahko izkoristila v roku 15 mesecev. Zaire bo s temi sredstvi kril primanjkljaj zaradi manjšega izvoza, obenem pa bo denar tudi osnova za uresničevanje načrta za sanacijo gospodarstva.
Pariški
utrinki
PARIZ ■— Francijo te dni posebej vznemirja velika gospodarska in politična ajera tako imenovanih vohljajočih letal petrolejskega podjetja Elf, pri čemer je pobegnilo na čuden način iz Francije v tujino okrog 900 milijonov frankov, kar močno bremeni tudi takratnega predsednika republike Giscarda D’Estainga in takratnega predsednika vlade Raimonda Barra. Pri tem pa je zanimivo, da so v zdaj odkritem zaupnem poročilu vrhovnega francoskega državnega računovodstva tudi ugotovili, da je poleg glavnega partnerja belgijskega grofa Alaina De Villegassa kot drugi partner v afero vpleten italijanski alkimist dvomljive vrednosti Aldo Bonnasolli, ki se je predstavljal kot nekdanji raziskovalec inštituta Enrico Fermi v Milanu.
• * *
Druga zanimivost, ki bi utegnila zanimati slovenske bralce v Italiji, je zmeda, ki je nastala okrog najnovejše aretacije korziškega upornika Jeana Marca Leccie na, Floridi v ZDA. Francoska policija je namreč sledila poti njegove hčere Stefanie preko Belgije do New Yorka in Floride v Ameriki. Vendar ga je aretirala ameriška policija, ki zdaj trdi, da ga ne spusti glede na njegovo soudeležbo v trgovini z mamili, čeprav bi Francozi radi dosegli njegovo- izročitev, ker upajo, da bodo s tem pojasnili skrivnostno smrt korziškega avtonomista Orsini ja. Prav tako korzi-ška avtonomistična tajna organizacija FLNC trdi, da so Leccio aretirali v Ameriki že 29. decembra, francoski viri pa navajajo, da so ga aretirali šele na Silvestrovo noč, 31. decembra.
Za vse lepši sloves pa je v Parizu poskrbel Federico Fellini. Včeraj so v Parizu z velikim odmevom sprejeli premiero njegovega najnovejšega filma «Ladja». V pariškem radiu in časopisih so bile samo pohvalne ocene češ da gre za veliko umetnino z velikim smislom za iluzijo in nostalgijo, obenem pa tudi kritiko zgodovine, pri čemer je pokazal Fellini pravo klasično umetnost z upoštevanjem enotnosti prostora, časa, kraja in dejanja. Ta uspeh Fellinijevega filma «Ladja» v Parizu je tem značilnejši, ker baje v Italiji film ni dosegel tako velikega uspeha. Sam Fellini je v razgovoru za francoski radio izjavil, da se pač avtorju ni treba ozirati na prvo oceno, da pač sploh sam res ni genij in da zato tudi film «Ladja» mogoče ni genialno delo. Kljub temu pa so ga v Parizu kot mojstrovino sprejeli in časopis Le Matin svoj današnji članek zaključuje z mislijo: «Doživljamo umetnost m ljubezen, pojdimo torej gledat film «Ladja» in naj potem Avstro-Ogrska stori karkoli že hoče.»
BOGDAN POGAČNIK
Protest
argentinskih mater v Buenos Airesu
BUENOS AIRES — Na stotine argentinskih mater je načelo v torek zvečer pred argentinskim parlamentom 24-urni protest proti vladnemu načrtu, ki predvideva, da se v proces proti vojakom, ki so krivi za zločine med represijo gverile, še/e pozneje lahko vključi tudi civilno sodstvo.
Razprava v parlamentu se je sicer začeta šele včeraj, že predvčerajšnjim pa so mnogi razobesili transparente, na katerih so izrečene kritike nad tem, da bodo vojakom sodila vojaška sodišča. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da Alfonsi-nov načrt predvideva popravke vojaškega kodeksa.
Latinski Ameriki grozi gospodarska in družbena katastrofa
Zelena celina v primežu krize
LIMA — Latinska Amerika doživ-}a gospodarsko in družbeno katastro-1°, katere glavne značilnosti so izredna raven brezposelnosti, kronična la-ota v nekaterih predelih in rastoča eda v mestih. To oceno o stanju na elenem kontinentu so dali najodgovornejši ekonomisti Latinske Amerike, 1 ?? obenem poudarili, da bo mogoče najti izhod iz tunela krize le v pontoni akciji, da bi z novih pozicij in a°. 0spovi novih prijemov začeli po-2 Mednarodnim monetarnim Ladom za reprogramiranje in refi-nansnanje dolgov.
Ekonomisti so se sestajali v Limi v okviru priprav za latinskoameriško Gospodarsko konferenco, ki naj bi Predvidoma bila 15. januarja v Quitu. ooudo za konferenco, na kateri naj } bili prisotni šefi držav in vlad, so ooli latinskoameriški ekonomski sistem SELA, komisija za gospodarske Probleme CEPAL in ekvadorska vla-7?: Na srečanju naj bi dokončno osvojiti dokument, ki vsebuje okoli sto strani analiz in novih predlogov in . Ga nekateri ekonomisti prikazujejo kot odgovor Latinske Amerike na
gospodarsko krizo v svetu. Srečanje v Quitu, naglašajo izvedenci, bo imelo izključno gospodarski značaj, zaradi predlogov, ki jih bodo predvidoma sprejeli, pa zna imeti tudi znatne politične posledice.
Čeprav dokončni podatki niso bili še zbrani, je SELA kljub vsemu objavila številke o proizvodnih tokovih v pravkar minulem letu, ki so ga soglasno proglasili za «najtežje, najbolj tragično in najbolj neuspešno leto» od časov svetovne gospodarske krize izpred pol stoletja. Vsi gospodarski indikatorji so bili v minulem letu negativni: splošna proizvodnja, ki je upadala že dve leti, je lani za-dobila povsem negativen trend. Le E-kvador in Kolumbija sta zabeležila za 0,5 od sto višji proizvod kot leta 1982, medtem ko so vse ostale države u-stvarile znatno manjši proizvod kol
leto prej: Mehika in Venezuela le za 0,5 od sto, Peru pa za celih 12 od sto. Nezaposlenost na zelenem kontinentu se je zvišala lani za 12 odstotkov, tako da je vsak drugi prebivalec Latinske Amerike podzapo-slen, vsak tretji pa brez službe in brez vsake socialne pomoči. Skokovita inflacija je hudo prizadela mesta in podeželje in je izpodjedla že itak nizko kupno moč plač. Peru je s svojo 130-odstotno stopnjo inflacije neke vrste poprečje na vsem kontinentu, na katerem je le Kolumbiji uspelo, da je zadržala naraščanje cen na 6-odstotni stopnji, medtem ko je inflacija v nekaterih drugih državah kot sta Bolivija in Argentina, presegla 200 oziroma 300 odstotkov letno.
Dolgovi s tujino so le eden izmed štirih osnovnih vzrokov krize, za kate-
re izvedenci predlagajo korenite spremembe. Nujen je — pravijo gospodarstveniki — nov model splošnega razvoja s krepitvijo vloge države v proizvodnji in pri delitvi bremen in sadov proizvodnje. SELA in CEPAL se v osnutku gospodarskega dokumenta, ki naj bi ga osvojili v Quitu, zavzemata nadalje za vse hitrejši proces gospodarske integracije in za vse večje sodelovanje z državami v razvoju, da bi vsaj delno omilili veliko ranljivost, ki je posledica odvisnosti od razvitih držav.
Kar zadeva mednarodne dolgove, je Latinska Amerika lani za 40 milijard dolarjev presegla zastavljeno mejo 280 milijard skupnega dolga, v vsem letu pa je ves kontinent dobil le za 9 milijard dolarjev «svežega denarja». Zato zelena celina ni več v sta-
nju, da bi plačevala tako visoka bremena, nesprejemljiv pa je tudi sistem letnega reprogramiranja dolgov kot ga odobrava mednarodni denarni sklad. Gospodarstveniki se zato zavzemajo, da bi se vsa Latinska Amerika na srečanju v Quitu dogovorila za enotno zahtevo po novi obliki odplačevanja dolgov: po treh letih premora naj bi države imele možnost dvajsetletnega odplačevanja glavnice in obresti. Osnutek gospodarskega dokumenta pa vsebuje vsaj še 20 predlogov, ki bi kot celota lahko predstavljali enoten in edinstven odgovor Latinske Amerike na gospodarsko krizo.
Izhod iz krize je mogoč — poudarjajo ekonomisti — vendar le pod pogojem, da države opustijo sedanje neučinkovite razvojne modele, korenito preustrojijo svoje gospodarstvo in da denarni sklad pristane na reprogramiranje dolgov na dolgo obdobje. Upnikom — menijo gospodarstveniki — ni vseeno, če Latinska Amerika plača ali ne plača svojih dolgov, prav tako pa Latinska Amerika ne more sprejeti, da bi ohranila «čisti obraz», obenem pa izgubila glavo v viharju sedanje krize.
PRIPRAVLJA SE PLAZ STANOVANJSKIH IZGONOV
Dva tisoč najemniških pogodb je v zadnjem času zapadlo
Z začetkom novega leta se vrste tistih, ki jim vse bolj dramatično grozijo stanovanjski izgoni, nevarno daljšajo. V teh dneh so najemniške pogodbe, ki jim je potekel rok veljavnosti, dosegle že število dva tisoč, njihovi naslovniki pa živijo v strahu, da bodo ostali brez strehe nad glavo. Nekateri sicer upajo v dodelitev ljudskih stanovanj, ostalim pa ne kaže drugega, kot čakati na morebitno začasno občinsko stanovanje. Jasno je, da v takih pogojih narašča družbena napetost, še posebno ob dejstvu, da je še vedno na mrtvem tiru predlog ljudskega zakona, ki so ga organizacije stanovanjskih najemnikov s sindikalnimi združenji in AGLI predložile parlamentu že pred dobrim letom. Predlog vsebuje zahtevo po avtomatičnem - obnavljanju najemniških pogodb, vendar z natančnimi jamstvi za tiste lastnike stanovanj, ki iz upravičenih razlogov želijo izprazniti svoja stanovanja. Poleg tega zakonski predlog tudi predvideva, da lahko občine začasno zasedejo prazna stanovanja v korist družin, ki so bile izgnane iz najetih stanovanj.
Težave še poglabljajo velike zamude pri dograjevanju in razdeljevanju ljudskih stanovanj pa tudi začasnih občinskih (tako imenovanih parkirnih) stanovanj, ki jih povzročajo tudi številni stečaji gradbenih podjetij. Vse to vodi v socialno napetost, ki že zaskrbljujoče ogroža javni red, saj je
nevzdržno, da lahko nekateri v «omikani» družbi nekaznovano špekulirajo na račun osnovnih človeških potreb.
Sindikat stanovanjskih najemnikov SICET ob teh ugotovitvah zahteva od ločne ukrepe na račun nezasedenih stanovanj, ki jih je v Trstu po podatkih zadnjega popisa prebivalstva že krepko več kot sedem tisoč. Hkrati zahteva družbeno zaščito družin pred stanovanjskim izgonom, ki so sedaj praktično prepuščene same sebi, medtem ko od parlamenta pričakuje čimprejšnji začetek razprave o problemu zapadlih najemniških pogodb in o nejasnostih okoli uresničevanja zakona št. 392.
• Tržaški seizmološki observatorij pri Briščikih je včeraj zabeležil ob 9. uri in 6 minut potresni sunek, katerega epicenter je bil pri jezeru Santa Croce pri Bellunu. Magnitudo sunka je znašala 5 stopinj po Mercallijevi lestvici.
Tri mesece in pol po začetku šolskega leta
Končno še ena pomožna moč več za delo s prizadetimi otroki
Tri mesece in pol po začetku šol skega leta je ministrstvo za šolstvo končno ugodilo želji slovenske šole na Tržaškem in dodelilo še eno pomožno učiteljico za prizadete otroke v naših osnovnih šolah" in vrtcih. Tako se je povečalo na pet število pomožnih učiteljev za prizadete (e den za vsako didaktično ravnateljstvo), kar pa še vedno ne zadostuje našim potrebam. Na osnovnih šolah bi namreč potrebovali vsaj še eno pomožno učno moč več. Po vsej verjetnosti bo tudi to odprto vprašanje rešeno v naslednjih tednih, najbrž že v teku tega meseca.
Vprašanje pomožnih učiteljev, ki bi skrbeli za delo s prizadetimi u čenči, se je zastavilo ob začetku le tošnjega šolskega leta dokaj zaskrbljujoče. Italijanski parlament je pred šestimi leti izglasoval zakon o poseb-
Člani izvršnega odbora SSG pri Marrosuju
Včeraj so se na tržaški prefekturi srečali z vladnim komisarjem prefektom Marrosujem člani izvršnega odbora Slovenskega stalnega gledališča.
Vladnega komisarja so seznanili s trenutnim finančnim položajem gledališča in s problemi, ki se tičejo dokončne rešitve iz krize. Prefekt Mar-rosu je izrazil svoje zanimanje za vprašanje in dejal, da bo v kratkem v Rimu, kjer bo tamkajšnjim oblastem predočil tudi vprašanje SSG.
ni pomoči prizadetim otrokom v šol skem času. Zakon, ki nosi štev. 517, predvideva, da skrbi za vsake štiri prizadete otroke po ena pomožna učna moč. V lanskem šolskem letu je poučevalo na slovenskih osnovnih šolah prizadete otroke šest pomožnih učiteljic, ob začetku šolskega leta 1983-84 pa so bile imenovane na ta mesta le štiri pomožne učiteljice, kar je bilo absolutno premalo.
Slovenske osnovne šole obiskuj? letos skupno 15 prizadetih otrok, štiri pomožne učiteljice pa niso zadostovale za uspešno delo z njimi predvsem zaradi oddaljenosti posameznih šol (saj bi prevoz z ene šole na drugo bistveno okrnil njihovo delo z otroki), pa tudi zaradi nekaterih hudih primerov prizadetosti.
Štiri pomožne učiteljice so bile razporejene za delo po posameznih didaktičnih ravnateljstvih (openskem, nabrežinskem, dolinskem in svetja-kobskem). Po pozitivnem odgovoru iz Rima bo sedaj dobilo svojo pomožno učiteljico tudi svetoivansko didaktično ravnateljstvo. Ker je bila prošnja odobrena praktično po 1. januarju, bo morala didaktična ravnateljica imenovati pomožno učiteljico, ki bo nastopila službo kot začasni suplent, medtem ko je preostale
štiri pomožne učiteljice imenovalo šolsko skrbništvo za letne suplente. Pomožna učiteljica bo skrbela za prizadeta otroka na katinarski in ro-janski šoli.
Omenili smo, da manjka za slovenske osnovne šole še ena pomožna učna moč, ki bi skrbela za posebno težke primere. To mesto naj bi dobili iz italijanskega organika (krila ga bo seveda slovenska učiteljica) in sicer najbrž v naslednjih tednih.
Po zaprtju tovarne čistijo
zelene površine
Občinski odbor bo iznesel tržaškemu občinskemu svetu predlog o podaljšanju trimesečne pogodbe (ki jo bodo nato lahko še podaljšali) z zadrugo «Cotrisanum» za čiščenje zelenih površin. Zadrugo «Cotrisanum» sestavlja približno trideset večinoma starejših bivših uslužbencev podjetja Sirt in drugih tržaških obratov, ki jih je zajela huda gospodarska kriza. Člani zadruge se že nekaj let ubadajo z vzdrževanjem zelenih površin pod tehničnim vodstvom občinske službe za kmetijstvo in gozdarstvo.
Poenotiti kriterije za oskrbo nesamostojnih in priletnih ljudi
Deželni odbor vsedržavnega združenja ustanov za skrbstvo (ANEA) je predložil deželi, krajevnim ustanovam, krajevnim zdravstvenim enotam in vodstvom zavodov za ostarele analitičen dokument, v katerem o-bravnava osrednje probleme nesamostojnih in ostarelih ljudi ter o-benem nakazuje nekatere predloge, da bi domovi za ostarele bolje opravljali svojo nalogo.
Demografski podatki (še posebno v Trstu) dokazujejo, da se stalno širi pasi državljanov, starejših kot 70 let, pri katerih je odstotek nesamostojnosti zelo visok. Zakon o zdravstveni reformi krči nepotrebne hospitalizacije za bolnišniško zdrav-* ljenje, obenem pa poudarja, da je treba priletnemu z raznimi socialnimi službami pomagati, da ostane na svojem domu, oziroma v svoji sre dini. Vse to je prav, toda neizbežno je tudi, da bo kljub socialnim službam še vedno veliko ljudi potrebova lo oskrbe v domovih za ostarele. To dokazujejo tudi sedanji podatki: v Furlaniji - Julijski krajini je dežela odobrila lani seznam 75 domov
za ostarele s kapaciteto 6.811 postelj. Kar pa je pri tem tragično so velike razlike v zahtevani meseč nini. Za samostojne se sukajo med 10 tisoč do 25 tisoč lir dnevno, za nesamostojne pa od 13 tisoč do 41 tisoč lir dnevno. Razlike so očitno ogromne, ustvarjajo diskriminacije, saj je o-bičajno nižja cena znak za manj kvalitetno oskrbo.
Deželni odbor ANEA, v katerega je včlanjen tudi tržaški ITIS, ki u-pravlja zavod v Ul. Pascoli, pri tem ugotavlja, da manjkajo kriteriji za določanje stopnje nesamostojnosti, ki naj bi bili enaki za vso deželo. Manjkajo pa tudi enotna načela pri u-pravljanju te službe, tako z ozirom na kvaliteto organizlacije, kot na strukturo ter osebje. Za vse naj bi veljalo, da bi oskrbovancu nudili 60 minut dnevne oskrbe (v bolnišniških oddelkih znaša le ta 99 minut dnevno), pri čemer so izključene splošne in higienske storitve. Pri tem je treba upoštevati, pravi odbor, da je 70 odstotkov mesečnine na račur stroška za osebje, kajti en nameščenec stane letno okrog 19 milijonor
lir, efektivno pa dela letno 91.152 mi nut, oz. 211 dni po 36 ur tedensko Če upoštevamo zgornje številke, dobimo podatek 1 proti 1,6 za odnos med oskrbovancem in celotnim osebjem, 1 proti 3 pa med oskrbovancem in specializiranim osebjem. To naj bi bile minimalne norme za dobro oskrbo nesamostojnih, kar pa pomeni, v denarju, 24 tisoč lir dnevno za direktno oskrbo, 24 tisoč lir pa za druge storitve, kot so prehrana, pranje itd.
Odbor je mnenja, da je strošek za oskrbo v pristojnosti vsedržavne ga zdravstvenega sklada in da bi ga morala kriti dežela. V tekočem letu bo znašal okrog 20 milijard lir, medtem ko je lani bil deželni prispevek le v višini 8 milijard lir, ki je sicer znižal prispevke oskrbovancev, oz. njihovih sorodnikov in občin za približno 10 tisoč lir dnevno.
Dokument na koncu zahteva od dežele, naj uskladi posege na tem področju, naj poenoti kriterije in naj načrtuje službo, ki naj bi ustrezno reševala probleme nesamostojnih, o-stardili ljudi.
Manifestacija, kakršne še ni bilo pri nas
Kmalu v Trstu mednarodne «lepotice» mačjega sveta
Za ljubitelje mačk bo v Trstu kmalu izreden praznik : 28. in 29. januarja bo namreč na Pomorski postaji mednarodna razstava, na kateri bodo nastopile že priznane «lepotice» mačjega sveta iz številnih držav. Manifestacijo, kakršnih še ni bilo v naši deželi, prireja deželna sekcija FFI (Federazione Felina Italiana) v sodelovanju s tržaško letoviščarsko in turistično ustanovo.
Napovedane so mačke vseh pasem : od perzijskih (z vsemi značilnostmi — črne, bele, sinje, rdeče, chinchillà, sil ver shaded, golden itd.), siamskih,
orientalskih in «colour point», do ora-vih svetovnih redkosti, kot so svete birmanske mačke z belo orokav.uem-mi tacami in izjemno redka mačka z otoka Man, ki je brez repa, po hoji pa spominja na zajca. Med tolikimi dragocenostmi pa ne bodo manjkale tudi priljubljene, «domače mačke». Vse bodo tekmovale za lovoriko vsedržavne in mednarodne prvakinje. Javnosti jih bodo predstavili z umikom od 10. do 19. ure v posebnih aluminijastih kletkah, kjer jim blažijo ujetniško stisko s svilenimi zavesami, žametnimi blazinami in s čipkami o-krašenim tapisonom.
Načrt deželnih posegov za izseljenstvo
Deželni odbor je na svoji zadnji seji tik pred novim letom ma predlog odbornika Antonr.nija odobril okvirni triletni načrt 1984 86 in letni program 1984 za posege v korist izseljenstva, ki jih bodo izpeljali s sredstvi iz posebnega deželnega sklada.
Triletni načrt predvideva nakazila v višini 8 m ib jard in 100 milijonov lir, katerim pa je treba še dodati milijardo in 46 milijonov iz proračuna lanskega leta, ki so ostali neizkoriščeni. Posegi, kot je povedal odbornik Antonini, bodo šli predvsem v dve smeri : za uresničevanje programirane politike povratkov in prav tako programirane politike socialnih in kulturnih storitev v korist izseljencev in povratnikov. V načrtu pa je tudi priprava tretje deželne konference o izseljenstvu, ki bi jo kazalo čim prej prirediti.
Številne naše šole imajo že vrsto let svoje časopise
Šolska glasila - utrinek ustvarjalnosti na šoli
«Jadro» je tudi letos pred božičnimi praz niki zaplapolalo med nabrežinskimi dijaki, «Mlaj» je posvetil na dolinske, «Leteči zmaj» je v praznični preobleki poletel nad openske, «Nas svet» bo v prihodnjih dneh razprostrl svoje ciklostilirane strani med proseške dija ke. Tudi na nekaterih drugih naših šolah že pripravljajo šolska glasila, da bi spet nudili staršem in učencem ter dijakom samim svoj stven vpogled v delovanje na posameznih šolah, ki zadobi na straneh šolskega časopisa še poseben značaj.
Šolska glasila so izraz delovanja in živ Ijenjskosti nekaterih naših šol. Njihov pomen je predvsem v tem, ker učenci in dijaki sa mi pišejo, prispevajo	svoje	spise	za šolski
časopis. Ponekod so celo izbrali uredniški odbor, ki skrbi, dobesedno ureja glasilo, in to od zbiranja člankov in prispevkov do teh nične obdelave časopisa in razmnožitve. Domala povsod skrbi za koordinacijo dela profesor mentor. Večinoma so to ali profesorji slovenščine ali pa profesorji likovne vzgoje.
V šolskem glasilu je prostor za najrazličnej še prispevke. Mnogo je prostih spisov (najbolje ocenjenih med šolskim letom); mnogo je zanimivosti iz zgodovinskih dogodkov, ki so se pripetili v kraju, kjer stoji šola, in o katerih	so učenci ali	dijaki	izvedeli od sta-
rejših; tudi pesmi dobijo svoje mesto na ciklo-stiliranih straneh, prav tako kot uganke in razne zbadljivke. K likovni opremi spadajo seveda tudi raznovrstne risbe.
Mnogokrat so številke šolskega glasila vsebinsko zaključene. Tako je bilo na primer z nekaterimi številkami, ki so izšle pred se danjimi	počitnicami:	obraxmavale	so pred-
vsem božično tematiko. Podobno je bilo tudi ob raznih	poimenovanjih	naših	šol:	šolski ča-
sopis je bil tedaj mnogokrat izključno posvečen temu dogodku.
Glasila so tudi izjemno sredstvo za obve ščanje o posameznih pobudah, ki jih opravljajo na šoli. Tako na primer iz zadnje številke glasila nabrežinske nižje srednje šole «Ja dro» izvemo o sila zanimivih srečanjih med dijaki 2. B razreda slovenske šole in italijanske šole «De Marchesetti».
Med vsemi glasili, ki periodično izhajajo v zadnjih letih, ima še največ let za sabo gla silo openske nižje srednje šole «Leteči zmaj». Začel je izhajati pred več kot 20 leti, v lanskem šolskem letu so iyile tri njegove številke, letos pa je kot rečeno, prred prazniki spet izšel.
Pred tremi leti je izšla na tej šoli ena številka časopisa «Noč in dan», ki so jo na lastno pest pripravili dijaki sami, jo ciklostilirali in izdali «v samozaložbi».
«Jadro», časopis nabrežinske nižje srednje šole «Igo Gruden», izhaja 15. leto. Lani so dijaki in mentorica pripravili tri številke časopisa.
Prav tako tri številke šolskega glasila so lani izdali na nižji srednji šoli «Gregorčič» v Dolini. Časopis nosi naslov «Mlaj». Letos izhaja že 17. leto.
Precej mlajši je «Naš svet», časopis nižje srednje šole «F. Levstik» s Proseka, ki je začel izhajati med šolskim letom 1980/81. Prej
so tudi že imeli na šoli tiskano glasilo, ki pa je imelo drug naslov («Papirnati avion» in «Planota»),
Šolski časopisi so zrasli tudi po nekaterih osnovnih šolah. Na celodnevni šoli v Ricma-njih in pri Domju je začel izhajati «Hoo ruk!» med šolskim letom 1973 74. Doslej je izšlo deset številk tega časopisa. «Naše misli», glasilo osnovne šole «Širok», je leta 1980 silovito zaoralo v šolsko delovanje. Prvo leto je izšlo kar osem številk tega glasila. Po enoletnem premoru je izšla v lanskem šolskem letu spet ena številka. Učenci osnovnih šol v Saležu in Zgoniku so dali naslov svojemu glasilu «Ve verica». List je začel «skakljati» leta 1974; pred dvema letoma je izšla ena številka, lani pa je časopis prekinil izhajanje. Ob poimenovanju devinske osnovne šole po Jurčiču so izdali učenci list «Pod Gradom». Tem glasilom gre pridružiti tudi domsko glasilo Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, ki izhaja od leta 1973.
Tudi na višjih srednjih šolah se občasno pojavljajo dijaški listi. Pred leti so izdajali dijaki «List slovenskih dijakov». Lani je 3. razred učiteljišča Slomšek izdal eno številko lista «Potepuhi». Ob kulturnem tednu ljubljanskih srednješolcev so izdali dijaki vseh tržaških višjih srednjih šol list «Podobe trenutkov», v katerem so zbrali predvsem svoja le poslovna dela.
Omenjene časopise in liste je v vseh teh letih zbirala Narodna in študijska knjižnica, ki je del le-teh tudi razstavila v Ljubljani na lanskih kulturnih dnevih Slovencev v Italiji. Listi predstavljajo živ utrinek življenja na naših šolah: kaj če bi jih razširili tudi na šole, ki so bile doslej brez svojega glasila?
M. K.
Predsednik pokrajine sklical sestanek odbora za zaščito mestnega gospodarstva
Predsednik pokrajinske uprave odv. Damo Clarici je sklical za soboto sestanek Odbora za zaščito mestnega gospodarstva, ki ga sestavljajo tržaški zastopniki v rimskem in v evropskem parlamentu in tržaški župan. Na sestanku bo Clarici predlagal nastop pri vladi in IRI, da bi prišlo do skupnega sestanka, na katerem naj bi se pogovorili o novih produktivnih dejavnostih v tržaški pokrajini v okviru državnih soudeležb.
Svojo prisotnost na sobotnem sestanku so že potrdili vsi člani odbora, razen evropskega poslanca Cecovinija, ki je v skladu s sklepi vodstva Liste za Trst sporočil, da izstopa iz odbora.
Prodaja jestvin: uvedba dvojne cene odložena do konca letošnjega junija
V	soboto, 31. decembra lani, smo napovedali, da bosta od 1. januarja letos v trgovinah z jestvinami, katerih površina presega 45 kvadratnih metrov, morali biti navedeni na embalaži vsakega artikla dve ceni: cena za dejansko težo in cena za mersko enoto. No, vlada je pod pritiskom večine trgovcev zdaj odložila uvedbo dvojne cene do 30. junija.
V	trgovinah s površino izpod 45 kvadratnih metrov prične pa nova obveznost veljati 1. avgusta.
Zavarovalni odpust: ustrezne prošnje mogoče vložiti še vse do 31. januarja
Obrtniki in trgovci, ki niso pravočasno poravnali vseh obrokov zavarovalo inskih prispevkov za leto 1982 in prejšnja leta, so do 30. novembra 1983 lahko zaprosili za tako imenovani zavarovalni odpust (condono previdenziale). Toda ustrezni zakon št. 638 z dne 11. 11. 83, s katerim je bil spremenjen odlok št. 463, je pričel veljati šele 26. novembra, zaradi česar državnemu skrbstvenemu zavodu INPS ni bilo mogoče pravočasno urediti organizacijskih postopkov. Tako se je rok za vložitev prošenj (za zavarovalni odpust) podaljšal do 31. januarja letos.
Mirošič pri pevcih Tržaškega okteta
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič in soproga sta v torek zvečer presenetila pevce Tržaškega okteta z nenadejanim, a toliko bolj razveseljujočim obiskom. Drago Mirošič je oktetovcem in njihovemu vodji Janku Banu izrekel tople čestitke za dosežene rezultate v minulem letu in prisrčna voščila za leto 1984. Dragima gostoma se je v imenu Tržaškega okteta zahvalil Boris Pangerc, ki je poudaril tesno sodelovanje med ansamblom in konzulatom in izrazil pripravljenost okteta, da v kateremkoli trenutku postreže predstavnikom matične domovine s pesmijo.
Skupščina upokojencev v Miljah
Na pobudo tržaške avtonomne federacije KPI bo danes ob 15.30 v Ljudskem domu Verdi v Miljah javna skupščina o problemu pokojnin. U-deleži se je tudi član sindikata upokojencev Valerio Beltrame. Prireditelj se nadeja, da se bodo upokojenci skupščine udeležili v čim večjem številu.
Dolge vrste upokojencev na stopnišču sedeža INPS
Prizor, kakršnega vidimo na sliki, namreč dolgo vrsto priletnih ljudi, ki se gnetejo na stopnišču, se ponavlja vsak dan na sedežu INPS v Ul. Nordio. Vrste se ustvarijo pred uradom, kjer izdajajo potrdila za oprostitev plačila «tiketa», prav zato je naravno, da se tu zglasijo v prvi vrsti upokojenci z minimalnimi pokojninami. Na zidu, kot se vidi na sliki, so še pritrdili lepenko z napisom, naj v urad stopajo «eden po eden», kot pač veleva omika. Lepo pa bi bilo, ko bi odgovorni tržaškega INPS kaj naredili, da bi upokojencem olajšali pot do zaželenega potrdila, saj ni prav nič omikano, da morajo priletni ljudje tako dolgo in v tako nerodnem položaju čakati
v vrsti.
Zmoteno enotedensko novoletno potovanje
Kljub nevšečnostim so se Tržačani srečno in varno vrnili iz Tunizije
Urnik bencinskih črpalk po novem
Tržaška prefektura je končno izdala odlok o izvajanju zakonskih določil glede obratovalnega časa bencinskih črpalk. Dekret ministra Altissima, o katerem smo pisali včeraj, je namreč le okvirne narave: velja za vse dežele z navadnim sta tutom, za one s posebnim pa le načelno, saj zadnja beseda pritiče prefekturam.
Od 1. januarja letos morajo torej upravitelji servisnih postaj spoštovati naslednje:
dopoldanski umik — od ponedeljka do petka 7.30 - 12.30, ob sobotah 7.30-13.30;
popoldanski umik — od ponedeljka do petka IStOO 19.00;
izmenično delo v soboto popoldne
—	15.00- 19.00;
izmenično delo ob prazničnih dneh
—	7.30 12.30 oziroma 15.00 - 19.00.
Izmeničnost pomeni, da mora ob
nedeljah in praznikih ter v soboto popoldne biti odprtih vsaj 25 od sto bencinskih črpalk. Kdor dela v nedeljo, mora delati tudi dan prej popoldne, je pa prost naslednji ponedeljek (ali torek, če je ponedeljek Praznik). Nočna izmena se začne pozimi ob 22. uri in poleti ob 22.30, baja pa do 7. ure naslednjega dne. Servisne postaje self-ser vice morajo obvezno biti zmerom odprte. Če je črpalka zaradi počitka zaprta, mora imeti seznam tistih, ki so odprte.
Za dve skupini italijanskih turistov, ki so novoletne počitnice preživljali v prijetno topli Tuniziji, se potovanje v organizaciji tržaške agencije UT AT, ni zaključilo po programu. Poldrugi dan pred iztekom so ga namreč zmotili nemiri, ki so v severnoafriški de želi izbruhnili zaradi hude podražitve kruha. Razjarjeno prebivalstvo se je zneslo tudi nad avtobusoma s 84 italijanskimi potniki, vendar se turistom ni pripetilo nič hudega, če izvzamemo škodo, ki so jo nekateri utrpeli na osebni prtljagi.
Po pričevanju turističnih spremljevalcev, so manifestanti prvi avtobus ustavili v Gafsi, v osrednji Tuniziji, potnike — iz različnih italijanskih dežel — pa pustih, da so v spremstvu policije in vojakov nadaljevali pot proti prestolnici. Tudi drugi avtobus, ki je namenjen v Kairouan in v katerem so bili skoraj izključno Tržačani, so preusmerili proti Tunisu, kjer so obe skupini namestili v ločenih hotelih, deset oziroma dvajset kilometrov oddaljenih od mednarodnega letališča.
Včeraj pozno popoldne, ko bi se tudi po programu zaključile enotedenske počitnice v Tuniziji, sta se skupini z ločenima poletoma vrnili na rimsko letališče. Prva je pristala o koli 18. ure, druga skupina, v kateri je bilo 41 naših someščanov, pa je priletela v Rim ob 19.30 in takoj nadaljevala pot proti Ronkam.
Oddahnili so se turisti in njihovi svojci, pa tudi organizatorji potovanja v tržaški agenciji UTAT, ki jim do včeraj dopoldne ni uspelo vzpostaviti stika s spremljevalci skupin. Dva dneva sta potekla v negotovosti, včeraj ob 10. uri pa so spremljevalci in italijanski konzul v Tunisu končno po telefonu potrdili, da so turisti na ' varnem in da je že zagotovljen njihov povratek v domovino.
• Na pokopališču pri Sv. Ani bo v kratkem- na voljo za nove pokope del polja XIV, kjer so pokopani posmrtni ostanki umrlih v obdobju med 22. novembrom in 11. decembrom 1973.
Tisti, ki želijo prenesti posmrtne o-stanke svojcev drugam, se lahko obr-
nejo na pokopališko upravo ah pa na oddelek za javna dela tržaške občine, Prehod Costanzi št. 2, četrto nadstropje, soba št. 427 in sicer do 13. januarja od 8. do 10. ure. S seboj morajo imeti osebno izkaznico ari odgovarjajoči dokument in davčno številko. Po omenjenem datumu bodo posmrtne o-stanke prenesli v občinsko kostnico, kjer jih ne bo več mogoče razpoznati.
V Bologni odkrili truplo Tržačanke
V nekem stanovanju v Bologni so gasilci sinoči našli razpadajoče truplo 25-letne Tržačanke Mare De Vescovi. Poklicali so jih stanovalci hiše na Ul. Zucchi, ki so smrad, ki je prihajal iz zaklenjenega stanovanja pripisali uhajanju plina. Gasilci so nasilno vdrli vanj in na postelji našli razpadajoče truplo ženske, ki so jo uspeli identificirati po osebnem dokumentu, ki so ga našli v bližini.
Ta mesec je treba poravnati takso na last avtomobila
Prometna taksa (tassa di circola zione), ki je lani bila preimenovana v takso na lastništvo vozil (tassa sulla proprietà di un veicolo), ostane v smislu člena 3 državnega finančne ga zakona letos enaka lanski. Vpla cilni rok zapade 31. januarja (prej sr|ja leta 19. januarja). Zneski, ki jih le treba poravnati, niso enaki za vse državno ozemlje: eni veljajo za Lombardijo. Veneto, Emilijo Ro-uiagno, Umbrijo, Piemont, Lacij, Marke in Toskano, kjer so lastniki motornih vozil podvrženi še dodatni deželni taksi, drugi pa, ki jih tudi navajamo, so v veljavi v ostalih de-zelah, tako tudi v Furlaniji - Ju ujski krajini.
Taksa se izračunava, kot je znano, po obdavčljivi konjski moči (potenza fiscale), poravnamo pa jo lahko za 4 mesece, za 8 mesecev ali za celo leto. Tako se pri naši navedbi zneskov prvi nanaša na 4, drugi na
8	m tretji na 12 mesecev.
10	KM (italijansko: 10 CV) — npr. fiat 600-850: 6.700 lir, 13.800 in 19.300 lir.
11	KM — fiat 850 S, renault 4:
9	500, 18.900 in 27.500 lir.
12	KM — A 112, fiat 127/900, pandu 45, opel kadett 1.0, opel corsa, citroen GS, renault 5: 11.400, 22.700 m 33.000 Ur.
13	KM — ritmo 60, ford fiesta, mtroen viša super, fiat 127/1050, nòvi »Pel kadett: 13.500, 26.900 in 39.100 lir.
14	KM — fiat 124, alfasud 1.2, citroen pallas 1.2 idr.: 17.100, 34.100, 49.500 lir.
15	KM — ritmo 65, alfa sud 1.3, fiat 131/1.3 idr.: 19.900, 39.700, 57 tisoč 800 lir.
. m KM — fiat 1.5, simca horizon •dr.: 24.600, 49.200, 71.500 lir.
17	KM - fiat 131/1.6, bmw 316 idr.: 28.900, 58.000, 84.400 lir.
18	KM — alletta 1.8, bmw 318 idr.: 32.200, 64.300, 93.500 Ur.
20 KM - audi 100 idr.: 40.400, 80.700, 117.400 lir.
Drugačni zneski veljajo seveda za dizlove modele. Primer :
15 KM — fiat 127, uno D: 357.800 lir za leto (57.800 navadne in 300.000 lir dodatne takse — superbollo).
20 KM — audi 100/2.0, mercedes 200 D, fiat 131 D 2.0 idr.: 657.400 lir (117.400 in 540.000).
Starec ranjen pri neprevidnem prečkanju ceste
82 letni Pietro Grassi iz Ul. Risorta 7, se je včeraj popoldne poškodoval, ko je prečkal Ul. San Nicolò. Starec namreč, ni opazil, da je avtomobil, za katerim je hotel čez cesto, vlekel za seboj drugo vozilo. Spotaknil se je ob vlečno vrv in padel, pri čemer je dobil lobanjski pretres in druge poškodbe, za katerimi se bo moral v bolnišnici zdraviti deset dni.
•	V občinski galeriji palače Costanzi bo še do ponedeljka, 9. januarja, deželna umetnostna razstava. Ogledati si jo je mogoče od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
•	Tržaška letoviščarska ustanova bo tudi letos priredila za ljubitelje žlahtne kapljice «tečaj enološke kulture», ki bo predvidoma februarja in marca. Lanske prve izdaje tečaja, ki ga je vodil tržaški enolog Marcello Pil-lon, se je udeležilo okrog 150 ljudi.
Opozorilo SDGZ o vodenju knjig IVA
Slovensko deželno gospodarsko združenje opozarja vse tiste, ki se pri vodenju knjig IVA oslanjajo na strokovno pomoč združenj ah privatnih komercialistov, da morajo na sedežu podjetja hraniti potrdilo, iz katerega bodi razvidno, kje se te knjige nahajajo.
Ker se potrdilo nanaša na sončno leto in ne na obdobje zapadlosti, je nujno, da ga imajo podjetniki od 1. januarja dalje za vse leto 1984. SDGZ poziva zato svoje člane, da potrdila nemudoma dvignejo v njegovih uradih.
Zastrupitev zaradi prevelike doze mamil
Ena izmed tolikih zgodb, ki jih vsak dan beremo na časopisnih s tra neh, bi se bila lahko včeraj v Trstu tudi tragično končala, če ni že dovolj tragično dejstvo, da je njen protagonist mladi zasvojenec mamil.
Reševalci Rdečega križa so včeraj ob 14. uri prihiteli na Ul. Vespucci, kjer je sredi cestišča ležal 25-letni Bruno Godiglia, brezposeln in stanujoč na Trgu sv. Jakoba 3. Prepeljali so ga na oddelek za nujne posege, kjer so mu ugotovili znake zastrupitve zaradi prevelike doze mamila, ki ga je zaužil. Zdraviti se bo moral pet dni, za zastrupitvijo seveda. Če pa se bo kdaj pozdravil svoje zasvojenosti, je uganka, ki se nam zastavlja vsakič, ko trčimo ob podobne primere, kot po pravilu povezane z neprimernimi življenjskimi in socialnimi pogoji, ki so največkrat vzrok, mnogokrat pa tudi posledica zasužnjenosti z mamili.
Tatovi vdrli v lekarno bivše umobolnice
V okviru komprenzorija bivše umobolnice so neznanci vdrli v torek zvečer v prostore, kjer ima psihiatrična služba skladišče z zdravili. Zlikovci so med zdravili naredili veliko nereda, ni pa jasno, kaj so iskali. Za sabo so 'namreč pustili precejšnje število rabljenih injekcijskih igel, v katerih pa so bili ostanki zdravila, ki ga lekarnar, 41-letni Pietro Broussard, ni ^spoznal za svojega. Bolničarji so tudi ugotovili, da so se tatovi dotaknili zdravil, ki jih narkomani običajno ne uživajo. Tudi v bližnjih prostorih so bili krvavi madeži in rabljene injekcijske igle.
Zlikovca padla v past policije
Agenti letečega oddelka so aretirali v noči med torkom in sredo 33-let-nega Romea Pavana in 23 letnega Franca Altilia, oba brez stalnega bivališča, ker sta iz avta volvo, last 56-letne Anne Balbi vd. Schicker, ukradla radijski aparat, nato pa pobegnila z ukradenim fiatom 500. O vdoru v volvo, ki je bil parkiran v Ul. Capodistria, je agente obvestil neznanec. Policija je nemudoma pohitela '.na kraj, kjer je opazila fiat 500, ki se je z naglico oddaljil. Začelo se je divje zasledovanje po bližnjih ulicah do Ul. Caboto, kjer sta zlikovca padla v past. Pavan je izjavil, da prebiva v rulotki pri Naselju sv. Sergija, kjer mu je s svojim tovornjakom delal družbo Altilio, ki je doma iz Voghere.
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti mame Marije Blažine daruje hči Gabrijela z družino
40.000	lir za KD Rdeča zvezda, 30.000 lir za KD Primorec in 30.000 lir za godbo V. Parma.
V	spomin na brata Andreja Kranjca daruje Tončka Vidau (Bani) 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Jožine mame Marije daruje družina Kozina 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Alberta Sulčiča darujeta Vlasta in Armido Ukmar 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Berta Blažino daruje Stanko Kralj (Gabrovec) 30.000 lir za ŠK Kras.
V	isti namen daruje Ivanka Guštin vd. Kralj 15.000 lir za ŠK Kras.
Ob obletnici smrti dragega moža in sina daruje Gizela Doušak 20.000 lir za Dom A. Sirk.
V	isti namen daruje hči Marta z družino 10.000 lir za Dom A. Sirk.
OPČINE: Zadružna prodajalna 150.000 lir, mlekarna Lučo 2.000 lir, drogerija Carli 20.000 lir, drogerija Škabar 15.000 lir, mesnica Hrovatin 30.000 lir, frizerski salon Majda 40.000 lir, trgovina s čevlji Malalan 130.000 lir, trgovina z jestvinami Ukmar 10.000 lir, pekarna Sosič - Repinc 100.000 lir, kozmetični salon Marta 20.000 lir, cvetličarna Sva gelj 30.000 lir, trgovina Unussi 10.000 lir, podjetje z gradbenim materialom Alojz Daneu 20.000 lir, Tecnoutensili -S. Tensi 20.000 lir, hotel Malalan 10.000 lir, manufakturna trgovina Podobnik
20.000	lir, trgovina z električnimi pripomočki Sosič 20.000 lir, urama in zlatarna Viviana Sossi 15.000 lir, trgovina z jestvinami Škabar - najemniki Salvi
20.000	lir, mlekarna Wilhelm 10.000 lir, hotel Daneu 50.000 lir, agraria Sosič
20.000	lir, trgovina z avto - moto deli Brundula 10.000 lir, trgovina z električnimi pripomočki Malalan 10.000 lir, trgovina z otroškimi oblačili Merlino 10.000 lir, trgovina z avto - moto deli Simič
10.000	lir, drogerija Gulič 50.000 lir. Kozmetika 90 - A. Vremec 15.000 lir, trgovina Ulgheri Pavat 5.000 lir, agraria Močilnik 10.000 lir. Start Sport 10.000 lir, mesnica Danieli 40.000 lir, trgovina z jestvinami Despar Pontari 20.000 lir, pekarna Križnič - čok 10.000 lir, trgovina z manufakturo Ulian 3.000 lir, gradbeno podjetje Malalan - Benčina
50.000	lir;
Sporočamo, da bo pogreb našega dragega
Rika Brusa
danes, 5. t.m„ ob 12. uri iz barkov-ljanske mrtvašnice.
SVOJCI
Barkovlje, 5. januarja 1984
Ob prvi obletnici smrti naše drage
Marije Blažine
se je z ljubeznijo vedno spominjajo mož, sinova, hčere in vnuki Salež, 5. januarja 1984
Serija treh zanimivih jugoslovanskih filmov od danes do nedelje v Cappelli Underground
Vrtali bodo filme «Majstori, Majstori!», «Direktan prenos» in slovenski «Krizno obdobje»
Prizor iz filma «Majstori, Majstori ! » Gorana Markoviča
Danes se pričenja v kinoklubu «La Cappella Underground.» mala serija posvečena jugoslovanskemu filmu. Na sporedu bodo trije filmi mlajših režiserjev v proizvodnji avtonomne grupe filmskih delavcev Krt filma iz Beo grada. Filmi so posneti na videoka sete in jih bodo zato vrteli v oddelku za maxivideo. Dva filma sta v srbohrvaščini s podnaslovi v angleščini, tretji pa jg v slovenščini.
Da najprej spregovorimo o tem: «Krizno obdobje», tako zveni naslov v slovenščini, je prvi profesionalni celovečerni film Francija Slaka, od katerega smo lansko leto videli «Evo», ki je v Pulju dobil nagrado za najboljšo igralko. «Krizno obdobje» so predstavili publiki prav v Pulju leta 1981, istega leta v Lecceju v okviru filmskih dnevov «Cinema e Mezzogiorno d’Europa», ter leta 1982 v Pesarti. To je film, s katerim se je mia di režiser (rojen je leta 1953) točil od prejšnje ustvarjalne dobe, ko se je bavil izključno s kratkimi filmi («Ples maske», zbirka «Vježbe za kameru», «Vjenac» itd.), če izvzamemo amaterski dolgometražni film «Dnevne novosti». Film je nekaka registracija avtobiografskih občutkov, počutja in vsakodnevnih problemov študenta psihologije Pavleta - Roberta Battellija.
Ni brez zveze pomišljaj, ki smo ga vrinili med imenoma, saj se je reži ser ob pisanju scenarija naslanjal na realne izkušnje igralca Roberta Battellija. S tako stilno izbiro se je Slak oddajil od tistih nenapisanih norm.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
OBVEŠČA CENJENE ODJEMALCE
da je zaprta zaradi inventure dne 5., 6. in 7. januarja 1984
ki se žal vse preveč zoperstavljajo nastanku originalnih scenarijev. Korak naprej je napravil tudi s tem, da je postavil Battellija med same ne profesionalne igralce. V veliki meri je sicer to eksperiment in so tu pa lam vidne kake stilne vrzeli, ki so tipične za nekoga, ki se prvič približa težavam snemanja celovečernega filma. Napredek pa lahko vidimo že v njegovem naslednjem filmu, «Eva», kjer je morda prišla na dan ena iz med režiserjevih karakteristik, to je spretna uporaba igralcev.
Da ostanemo v svetu prvega pomembnega dela mladih režiserjev, si oglejmo sedaj film «Direktan prenos» Darka Bajiča. S tem delom je režiser diplomiral na Fakulteti za dram sko režijo v Beogradu. Do neke mere je to eksperimentalni film, v kolikor skuša z zanimivim pristopom prenesti na filmsko platno probleme tele-
vizijskega medija, zlorabo javnega obveščanja in bolj ali manj prikrite oblike nasilja nad svobodnimi idejami filmskega delavca. Film je nam reč delo bodočega režiserja o težavah mladega kolege, Philipa, režiserja v službi pri beograjski televiziji za katero mora posneti reportažo o atletinji Sandri Markovič, ki je postavila nov evropski rekord v teku. Njej naj bi šla vsa čast in slava države, pa jo bodo celo suspendirali, češ da je jemala doping. Mimogrede rečeno je Sandra Philipova ljubica, ki si jo deli, s stanovanjem vred, z nekim drugim prijateljem. Zgodba je kar precej zavozlana in jo režiser še bolj zavozla z dodatkom obrobne zgodbe zaljubljenca, ki iz ljubezni ukrade mestni avtobus. «Direktan prenos» je kajpak zanimiv film, igralci, ki so Bajičevi kolegi na fakulteti, so nji hovim vlogam kos in bi lahko rekli.
da je iz nekega vidika prav ta film najbolj zanimiv med temi, ki so na sporedu v tržaškem kinoklubu. Mo ramo pa gledalce opozoriti, da je bil prenos na videokaseto slabo izvršen, tako da film tu pa tam skaka ozi roma se prikažejo barvni madeži in to predvsem v zadnjih minutah prvega polčasa. Zaradi tega so orga nizatorji odločili, da bo film na ogled brezplačno. Ob ytem pa je še nujen poudarek, da je ogled filma vreden, kljub tehničnim težavam, ki jih lah ko z malenkostjo potrpljenja premostimo.
S filmom «Majstori, Majstori» za ključujemo naš kratek pregled. Film je delo režiserja Gorana Markoviča, ki je z njim prejel nagrado za režijo v Manili. Markovič je izredno spreten v režiranju igralcev. Vsaka oseb nost, ki jo zariše, meji s karikaturo, ne da bi se pri tem prepuščal groteski. Prav zaradi te njegove sposobnosti snema pretežno take scenarije, kjer se dogajanja oddvijajo v zaprtih prostorih, ko so ljudje primorani na sožitje, to je kjer najbolj pridejo na dan vse tiste naše slabosti, naš ego, ki jih iz etičnih motivov ali zaradi vzgoje skrivamo. (Glej tudi njegov film «Variola Vera».) V tem primeru gre za celoten šolski kolektiv, od ravnateljice do «servije» v menzi, ki je primoran na skupno prireditev ob od hodu v pokoj priljubljene čistilke in vse to v kosmatem vzdušju formalne preiskave o izsiljevanju profesorice angleščine. Skrit za novopečenim pre iskovalcem, Markovič prerešeta vsa kega posameznika in nam posreduje imenitno galerijo tipov.
Prav s tem filmom se danes ob 18.30 prične mali ciklus jugoslovanskega filma. Jutri bo na sporedu «Direktan prenos», v soboto vi nedeljo pa «Krizno obdobje». Druga predstava se začne ob 21. uri. V nedeljo pa bodo Slakov film vrteli samo ob 18.30.
(eva)
Razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec vabi v torek, 10. t.m., ob 19. uri v prosvetno dvorano na proslavo žrtev bor-štanskega bunkerja 10. 1. 1945 in na slovesnost ob pobratenju sekcije VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec s Krajevnim odborom ZB NOV Most na Soči.
Mladinski dom Boljunec prireja božični koncert v boljunski cerkvi v soboto, 7. t.m., ob 20. uri. Nastopali bodo boljunski, škedenjski ter mačkoljanski cerkveni pevski zbori.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
NOVE obraze od 18 do 45 let selekcioniramo za pomemben film znanega režiserja. Poleg tega selekcioniramo 18/35-letna dekleta za reklamo, modo in fotoromane. Prosimo, da se javijo samo zainteresirane osebe. Poslati sliko na naslov: «Cinema TV 2000» - Via Quirino Majorana - 171 Roma.
GOSTILNA MIRO v Sovodnjah (podna-j mnica Mužina Mara) obvešča, da bo odslej zaprta zaradi tedenskega počitka ob torkih.
PRODAM majhnega črno-belega kužka. Tel. 040/231-864 ob uri kosila.
ZAPOSLENA mati z dvema šoloobveznima otrokoma nujno išče dvo- ali trisobno stanovanje v najem pri Sv. Jakobu ali v njegovi bližini. Telefonirati v dopoldanskih urah na št. 040/ 71-675.
DR RENATO ŠTOKELJ sporoča, da s 1. januarjem 1984 ordinira z novim umikom: ponedeljek od 16. do 18. ure, ostali dnevi od 9. do 11. ure. Sprejema vpis novih pacientov.
FIAT 126, leto 1982, 13.000 km, ugodno prodam. Tel. 040/522-77 zvečer.
PANDO 30, odlično ohranjeno kupim takoj. Plačilo v gotovini. Tel. 040/522-77 zvečer.
ZIDARJE iščem za gradnjo enostano-vanjske hiše na zahodnem Krasu. Tel. 040/522-77 zvečer.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mav-hinj. Toči belo in črno vino.
V TOREK ZVEČER sem na liceju France Prešeren pozabila modro - rumeno -sivo trenirko (zgornji del). Najditelja toplo prosim, da telefonira na številko 567-876.
Prispevajte za
Dijaško matico
MENJALNICA
Nova Lovrečičeva trgovina pri Dom ju
Albin Lovrečič je zares strumno prestopil prag novega leta. Pri Do-mju, kjer že dolga leta prodaja vsakovrstno, trdo in tekoče gorivo pa še drugačne naftne izdelke, je v preteklih dneh odprl svoje nove, sodobne in funkcionalne prodajne prostore.
Lovrečičevi so kajpak vse naokoli dobro znani, zato tudi ni manjkalo na delovnem prazniku predstavnikov na-
ših ustanov in organizacij. Med drugimi so bili navzoči podžupan dolinske občine Pečenik, zastopniki Trža ške kreditne banke in, seveda, delegacija Slovenskega deželnega gospo darskega združenja, saj je Albin tudi njegov zvest član. Pravzaprav eden najstarejših članov SDGZ.
Na sliki: Albin Lovrečič z družino in pridnimi uslužbenci.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 5. januarja
SIMEON
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 9.34 in zatone ob 18.38.
Jutri, PETEK, 6. januarja , TRIJE KRALJI
Vreme včeraj: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1007,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Polonio, Ali-thia Zanon, Andrea Tarantino, Jacopo Maria Pieri, Matteo Facciolla.
UMRLI SO: 71-letni Alberto Battisti, 57-letni Giuseppe Sedovnik, 74-letna Mar cella Lipovitz vd. Vidulich, 67 letna Mi-lena Lausich por. Tommaseo, 70-letna Emilia Barazutti por. Galuppo, 72-letni Mario Manzutto, 79-letni Mario Di Gennaro, 70-letna Maria Novel vd. Siguljn.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Drevored Miramare 117, Ulica Combi 19, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Sesljan, Bazovica in Zavije.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
£<«56, SLOVENSKO STALNO „ . GLEDALIŠČE V TRSTU
Dušan Kovačevič
RADOVAN TRETJI
Bridka komedija o samoizdaji Režija: Boris Kobal
Jutri, 6. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A - Premierski
V	soboto, 7. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B
V	nedeljo, 8. januarja, ob 16. uri ABONMA RED C
V	sredo, 11. januarja, ob 20.30 ABONMA RED D
V	četrtek, 12. januarja, ob 20.30 ABONMA RED E
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 5. januarja, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa «Il pianeta indecente» z Giuliom Brogi-jem. Režija R. Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 5. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina «Amici di S. Giovanni» predstavila delo Roberta Grenzija «La villa di Scorcola».
Koncerti
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V soboto, 7. t.m., ob 20. uri koncert PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA iz Kamnika. Dirigent Samo Vremšak. Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST
V ponedeljek, 9. januarja 1984, ob 20.30 v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29
Koncert komorne skupine
VECCHIA VIENNA
Na programu : Straussovi valčki
Vabljeni
Kino
vseh tujih valut
La Cappella Underground 18.00	22.00
«Dans la ville bianche».
Ariston 16.00 — 22.00 «La vita è un romanzo». Alaina Resnaisa. Vittorio Gassman, Fanny Ardant, Geraldine Chaplin, Ruggero Raimondi.
Eden 17.30, 19.50, 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery.
Capitol 16.00 — 22.00 «Mani di fata».
Fenice 17.30	22.15 «Segni particolari:
bellissimo». A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «I desideri di Angela». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 «Il tassinaro». A. Sordi.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Questa o quella». Renato Pozzetto in Nino Manfredi.
Grattacielo 17.00 — 22.15 «Il ritorno delto Jedi».
Mignon 15.00 — 20.15 «Il libro della giungla», risani film.
Aurora 16.00 — 22.00 «Flashdance».
Moderno 15.00 — 21.00 «Brisby e il segreto di Nimh», risani film.
Vittorio Veneto 16.00	22.00 «Entity».
Barbara Hershey. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 in 22.00 «Roulette cinese». Režija R. W. Fassbinder.
Radio 15.30 — 21.30 «Taboò». Kay Parker in Dorothy Lemay. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 «Saint Jack» Petra Bogdanovicha. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KI) Primorsko - Mačkolje vabi na «Pisani vrtiljak», prireditev z mladimi-iz Brega, ki bo v soboto, 7. t.m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo imelo prvi večer v novem letu v ponedeljek, 9. januarja. Gost društva bo pisatelj Boris Pahor. Začetek ob 20.30.
4. L 84
Ameriški dolar................ 1.680. —
Kanadski dolar................ 1.340.—
Švicarski frank............... 754.—
Danska krona.................. 165.—
Norveška krona................... 213.—
Švedska krona.................... 205.—
Holandski fiorini................ 537,—
Francoski frank.................. 196,—
Belgijski frank................... 26.—
Funt šterling.................. 2.375.—
Irski šterling................ 1.860.—
Nemška marka..................... 604.—
Avstrijski šiling............. 85.—
Portugalski eskudo................ 11.—
španska pezeta.................... 10,—
Japonski jen....................... 5.—
Avstralski dolar.............. 1.400.—
Grška drahma...................... 11.—
D beli dinar..................... 11,25
Mali dinar........................ 11,—
nsn
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST ULICA f riLZI IO -	61-«dS
TEGN0F0T0
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN
DIAPOZITIVI V 2 URAH
PERNICE IZ GOSJEGA PUHA od 99.000 lir dalje ODEJE IZ ALPAKE od 103.000 lir dalje
Bor-Pas
3 razstavna nadstropja v Ul. Battisti 14
Obv. občini z dne 30.9.83
SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA UGODEN NAKUP
izredna promocijska prodaja v Trstu
NAJBOLJŠA KVALITETA
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI !
ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO
ŽE NEKAJ GENERACIJ
NUDI NAJBOLJŠE USLUGE
S Širok izbor kristala, porcelana, posod, jedilnega pribora, srebrnih in medeninastih servisov, vozičkov za hrano itd. v Ul. Carducci 20
• Lestenci, radijski sprejemniki, registratorji, zmr-zovalniki, pomivalniki, mali električni gospodinjski aparati najboljših znamk itd. v Ul. Vidali 9
Pozor: vsi artikli v prodaji so modeli za leto 1984
NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN:
V ULICI CARDUCCI 20
Servis iz porcelana, 19 kosov, za 6 oseb 6 skodelic za kavo Iz porcelana 6 kristalnih kozarcev «Boemia»
49 kosov jedilnega pribora iz nerjavečega jekla 18/10 ZANETTI 6 skodelic za juho Iz belega porcelana «Bavaria»
Različni krožniki iz belega porcelana 41 kosov namiznega servisa za 12 oseb Iz finega porcelana «Bavaria Eschen-bach», z zlatim robom 75 kosov jedilnega pribora KRUPS za 12 oseb
Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I
od 29.900 lir dalje od 10.000	lir	"
od 10.000	lir	”
od 59.900	lir	”
od 29.900	lir	"
od 1.750	lir	”
od 219.900	lir	"
od 129.900	lir	"
od 54.000	lir	”
V ULICI VIDALI 9
Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Beli štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA
Štedilniki iz nerjavečega jekla
od 480.000 lir
od 720.000 lir
od 275.000 lir od 183.000 lir od 330.000 lir
od 163.000 lir od 330.000 lir

V ULICI MADONNINA 5
Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico iz čistega kristala
Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči
Bojler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico iz formike
od 49.900 lir
od 129.000 lir od 49.000 lir od 25.900 lir od 125.000 lir od 59.500 lir od 93.300 lir od 82.600 lir
od 139.000 lir

NAJBOLJŠE ZA VAŠ DOM
(Sporočilo občini 27. 12. 83)
radiotelevizija
ITALIJANSKA.
Prvi kanal
12.00	Dnevnik - flash
12.05	Halo Raffaella, vodi Raffaella Carrà
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Halo, Raffaella - zadnji poziv
14.05	Sulle strade della California -TV film
15.00	Kronike
15.30	šola in vzgoja
16.00	Risanke
16.25	Sandybell - risanka
17.00	Dnevnik - flash
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Tuttilibri - informacije o knjigah
18.30	Colpo al cuore - TV film
19.00	Italia sera
19.40 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
22.10 Movie movie - program Manuela De Sice
22.55 Bernstein - Beethoven : devet simfonij
23.50 Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
12.00	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 . Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV serija
14.15 Tandem. . . in partenza
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.40	Poročila
17.45 Utonilo je sonce - otroška nadaljevanka
18.25	Posavski obzornik
18.40	Obramba in samozaščita 19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1
19.55 Vremenske razmere
20.00	Tednik
21.00	Diamanti na nebu - angleška nanizanka
21.50 Dnevnik H.
Koper
14.00	in 16.00 Odprla meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti :
TRST — Obračun avtonomnega računa za leto ’83
TRST — Nastop ansambla «Fratellanza» z Reke
TRST — Jugoslovanski filmi v Cappelli Underground
CANALE 5
8.30 Dober dan Italija
9.00	Una vita da vivere - nadaljevanka
10.00	Rubrike
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - glasbena igra
12.30	Bis - nagradna igra
13.00	II pranzo è servito - nagradna igra
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	General hospital - TV film
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
17.40 II mio amico Ricky - TV film
18.15	Jenny e Chachi - TV film
18.50	Zig zag - kviz
19.30	T. J. Hooker - TV film 20.25 Superflash - kviz - vodi Mike
Bongiorno
23.00	Lou Grant - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Otroški program
9.30	Mr. Abbott e famiglia - TV film
10.00	Vicini troppo vicini - TV film
10.30	Gianni e Pinot to, gli eroi dell’isola - film
11.50	Quella casa nella prateria -TV film
12.15	Fantasilandia - TV film
13.15	Maria Maria - TV film
14.00	Agua viva - TV film
14.50	Susanna tutta panna - film
16.20	Otroški program
17.20	II magico mondo di Gigi - risanke
17.50	James - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradna igra
20.25 Chi è l’altro - film
23.30	Šport: Ring
0.30 Beau Ceste - film
ITALIA 1
8.50 Cara cara - TV film
9.20	Febbre d’amore - nadaljevan-
kcì
10.15	Simbad e il califfo di Bagdad - film
TELEVIZIJA
14.30	Dnevnik 2 - flash
14.35	- 16.30 Tandem
16.30	Šola in vzgoja - Le comunicazioni nel 2000
17.00	Visite a domicilio - TV film
17.30	Dnevnik 2 - flash
17.35	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40	Una storia del West - 14. nadaljevanje
19.45 Dnevnik 2
20.30	Dicono di me. . . Milva
21.35	Saranno famosi - TV film
22.25	Dnevnik 2 - večerni
22.35	Srečanje s kinematografijo
22.40	Športni dnevnik
23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
15.00	Monza: hokej
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Humanizem je. . .
17.00	La Certosa di Parma - 2. epi-
18.05	Sto mest Italije
18.25	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	šola in vzgoja - H pane quotidiano
20.30	Permette una battuta?
21.20 Dnevnik 3
21.55 Divieto d’amore - film
17.00	TVD novice
17.05	TV šola - Kozmos - dokumentarna oddaja
17.30	Slovenski narodni plesi - Bela krajina
18.00	Ryan - serijski film
18.50	Risanke
19.30	TV - vse danes
19.50	Drevi
20.00	Z nami pred kamero
20.30	Rumpole - serijski film 21.20 Turistični vodič
21.30	TVD nocoj
21.40	Video mix - glasbena oddaja
Zagreb
9.30 Zimski šolski program
10.30	Poročila
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Zgodbe iz nepričave 18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine Split
18.45	Francoski šanson
19.30	TV dnevnik
20.00 Panorama - politični magazin
21.05	Olimpdada skozi čas - kviz
22.05	TV dnevnik
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim,	bum,	barn
14.00	Cara	cara	- TV	film
14.45	Febbre d’amore - nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani - nadaljevanka
16.00	Bim,	bum,	barn
17.45	II grande	ruggito	- film
19.45	Italia 1 flash (samo Lombardija)
20.00	I puffi - risanke
20.25 . . . altrimenti ci arrabbiamo -film
22.30	Beauty Center show - ponovitev
0.45 Cannon - TV film
TELEPADOVA
12.00	L’uomo invisibile - TV film
13.00	Tigerman - risanke
14.00	I Sullivan - TV film
15.30	Cuore selvaggio - TV film
16.30	Medicai center - TV film
17.30	Risanke
19.30	L’uomo invisibile - TV film 20.20 H testimone - film
22.00	Medicai Center - TV film
23.00	II dottor Faustus - film 0.30 Monjiro - TV film
TRIVENETA
13.30	I grandi personaggi - risanke
14.00	La lama d’Oriente - TV film
14.30	Film
16.30	TV film
17.00	- 19.00 Risanke
19.00	Parliamo di	pesca
20.30	Beau Geste	- film
22.00	La famiglia	Smith -	TV	film
14.00	I bagni del	sabato	notte	-
drama
13.30	H virginiano - nadaljevanka
14.45	Anche i ricchi piangono - TV film
16.45	Spaziotto
16.45	- 18.55 Risanke 18.55 Lassie - TV film
20.00	I falciatori di margherite - TV film
20.30	Goal
21.30	Šport 22.40 Abat-jour
22.45	Due killer in fuga - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Beležka ; 12.00 Zdravniški nasveti; Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «To je pa laž!»; 14.30 Pop - Magazin; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene podobe.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba zadobro jutro; Jutranji koledar;
6.15	Vremenska napoved ; Cestne razmere; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskega in TV sporeda;
7.15	Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbeni u-trinki iz zamejstva; 14.20 Iz zborovske zakladnice; 14.35 Oddaja brez naslova; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik;
17.30	Pogovor o. . .; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30,	15.30, 17.30 Radijski
dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Horoskop; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta;
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW — Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
10.10	L’Aquilone; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 Popolari e dintorni;
16.00	Jugoslavija:	Tutto vacanze;
16.15 Edig Galletti; 18.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 II demone meschino; 12.03 Via Asiago Tenda ; 13.20 Severna glasba; 19.20 Glasbeni interval; 20.00 Orfeo; 21.30 šport; 22.53 Autoradio flash; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131;	12.10 Deželni pro-
gram; 12.45 Discogame; 16.35 Due di
20.10	Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz na radiu; 21.30 - 23.28 Radiodue 3131 nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije;
7.45	Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kol-ce - narodne v izvedbi otroških, mlad. in dekliških zborov; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate. . .; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Jezikovni pogovori ; 15.05 Radio danes, radio jutri ; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba ; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom Borisa Kovačiča ; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Iz opusa Vladimira Lovca-Ekloga za klarinet in klavir; 18.55 Minute za EP;
19.00	Radijski dnevnik ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci ; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.00	Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 2.25 Iz naših sporedov;
2.30	Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ZASEBNE POSTAJE
Po goriškem in tržaškem sporazumu
Podvojena gospodarska menjava upoštevajoč obmejne sporazume
Namakalni jez na Soči bo zagotovo pri Stražicah
Tudi v lanskem letu se je uvozno-izvozni promet po obmejnih avtonom nih računih v Gorici in v Trstu sko-ro podvojil v primerjam! z letom prej. Ponovilo se je to, kar smo za beležili lani v tem času. V letu 1981 je bila namreč menjava po teh dveh računih 136 milijard lir. Predlanskim so zabeležili 262 milijard, ali 92 odst. več. Lanj pa so imeli kar 501 mili jardo prometa ali 91 odst. več kot leto prej. V treh letih se je uvozno-izvoeni promet po goriškem in tržaškem računu skoro početveril.
To seveda prinaša veliko korist trgovskim podjetjem v obmejnem pasu na obeh straneh italijansko - jugoslovanske meje. S trgovanjem po teh računih se namreč lahko ukvarjajo le podjetja, ki imajo svoj sedež v goriški oz. tržaški pokrajini.
Tak promet z obmejnim obeležjem je že stara stvar. Pred leti je to bil le promet po goriškem sporazumu. Takrat so nekateri tržaški trgovci in podjetja odprli filia’e na Goriškem, da bi lahko izkoriščali te ugodnosti. Kasneje so podpisali tudi podoben tržaški sporazum. Promet se je zelo povečal v zadnjih letih zaradi
V DECEMBRU
Majhno povečanje prehodov čez mejo
Obmejna policija je včeraj objavila podatke o prometu skozi goriške mej ne prehode v mesecu decembru. Takoj naj povemo, da se je skupno števio prehodov nekoliko povečalo, čeprav smo še daleč od številk, ki smo jih bili vajeni pred uvedbo depozita. Podatke o učinku delne sprostitve prehodov bomo lahko ugotavljali šele čez mesec dni. Za december velja ugotovitev, da se je povečalo število prehodov s prepustnicami, kar verjetno pomeni, da so sosedi iz obmejnega pasu izkoristili v decembru preostale proste prehode v lanskem letu.
Skupno so našteli 419.438 prehodov, medtem ko jih je bilo med letom 200 in 300 tisoč na mesec, od avgusta dalje pa okrog 350 tisoč na mesec. S potnim listom je šlo čez mejo 55.812 italijanskih (novembra 55.400) in 24.289 tujih državljanov (novembra nekaj več kot 20 tisoč). Ta ko za italijanske kot za jugoslovanske državljane so se torej povečali predvsem prehodi s prepustnico: 188.038 za prve (novembra 163.000) in 151.299 za druge (mesec prej 130 tisoč).
Glede prometa v teh dneh, po odpravi omejitev za prepustnice, so nam na meji povedali, da so opazili malo več kot neznatno povečanje prometa. Ttavala, ki so ga nekateri pričakovali, doslej ni bilo. Delno gre to pripisati novoletnim praznikom, ki so marsikoga zadržali doma, delno pa nizki vrednosti dinarja.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. bratov Rosselli 23, tel. 72340.
novih jugoslovanskih predpisov o u-vozu in izvozu blaga. Preko obmej nih avtonomnih računov je moč dobiti več ugodnosti v tej menjavi. Zaradi tega so se tukajšnjim pod jet jem pridružila v zadnjih dveh letih še številna druga. Nekatera med temi so filiale podjetij iz Milana ali iz drugih krajev Italije.
Tudi ta podjetja so morala najti uslužbence prj nas. Seveda imajo prednost ljudje, ki poznajo slovenski oz. srbohrvaški jezik. S tem imajo seveda prednost v službi mladeniči slovenske narodnosti, ki lahko obvladajo oba jezika in seveda tudi italijanščino.
Pred nekaj meseci pa je prišlo do težav s | ani italijanske carine. Nekatera trgovska podjetja so namreč izvažala v Jugoslavijo ne samo blago proizvedeno v Italiji marveč tudi tako, ki je bilo izdelano v drugih zahodnoevropskih državah. Ita’ijanska carina meni, da bi tukajšnja podjetja, goriška in tržaška, lahko izvažala samo blago, ki ima potrdilo, da je bilo izdelano v Italiji, pa čeprav bi šlo v kakem primeru za podružnico kake svetovne
Prvi dnevi v letu se običajno čas obračunov za komaj preteklo leto. Med temi imajo pomembno mesto pa ročila o delovanju organov javne varnosti o boju proti kriminalu v lanskem letu. Orožniki videmske legije, od katere od visijo oddelki karabinjerjev, ki delujejo v vseh štirih pokrajinah naš e dežele, so nam poslali v objavo številčni obračun opravljenega dela v letu 1983.
Če po eni strani lahko trdimo, da je naša dežela na srečo izven tokov večjega organiziranega kriminala, ki predstavlja v nekaterih drugih deželah hujši problem, je po drugi tudi res, da je manjše prestopništvo precej razširjeno tudi pri nas. Samo o-rožniki so namreč lani odkrili 3.497 kaznivih dejanj, aretirali so 835 oseb, kar 4.859 pa so jih prijavili sodstvu. Pri tem delovanju so sodelovali poleg postaj, ki so posejane domala po vseh krajih v deželi, in motoriziranih enot, ki delujejo v večjih krajih, tudi posebni operativni odd,) ki, pomorski oddelki, oddelki, ki se poslužujejo psov in helikopterjev.
Iz nekoliko bolj analitičnega pregleda izvemo, da je bilo zelo hudih zločinov malo: en namerni umor, štiri poskusi umora, prav toliko ugrabitev. Orožniki so v svojem doova-nju zabeležili dva primera namernega požiga, 21 ropov in enako število izsiljevanj, 12 primerov ponarejanja denarja in vrednostnih papirjev. S
tovarne. r Nekaj dni so na goriški ca rini zahtevali taka potrdila, potem pa so stvar odložili na letošnje leto. Kako bodo ravnali v tem letu ni še znano.
Furlanski trgovci ne bi bili taki, če se ne bi začeli zanimati za razširitev goriškega sporazuma tudi na videmsko pokrajino. Ugotovili so, da se da s tem sporazumom veliko napraviti. Zaradi tega si že več kot leto dni prizadevajo, da bi tudi podjetja v videmski pokrajini imela možnost gospodarskega sodelovanja s podjetji v jugoslovanskem obmejnem pasu. V Gorici in Trstu pa se tega prodora Furlanov boje, kajti dobro vedo, da so Furlani zelo pod jet ni in bi najbrž odvzeli Gorici in Trstu marsikak posel.
Pokrajinski svet
Pokrajinski svet v Gorici se bo sestal prvič v tem letu v torek, 10. januarja. Imenovati naj bi, med drugim, člane upravnega sveta pokrajinskega avtobusnega podjetja APT ter pet članov — zastopnikov pokrajinske uprave v pokrajinski nadzorni odbor.
primeri združevanja v zločinske namene so se soočali 27 krat.
Skupaj z drugimi manjšimi kaznivimi dejanji so bile daleč najštevilnejše tatvine, goljufije in prekrški v zvezi z mamili. Kaznivih dejanj zaradi posesti mamil je bilo 259, v 306 primerih so imei opravka z goljufijo, tatvin pa je bilo kar 1.235. Vseh ostalih, pretežno manjših prekrškov je bilo 1.605.
V enoletnem delovanju so orožniki v Furlaniji Julijski krajini odkrili za nekaj več kot 5 milijard lir ukradenega blaga, zaplenili 331 komadov orožja ter odkrl’i 768 ukradenih vozil. Precej dela so imeli tudi oddelki o-rožnikov, ki se ukvarjajo z nadzorstvom cestnega prometa. Nediscipliniranim šoferjem so lani zasolili o-krog 57 tisoč glob za razne prometne prekrške, odvzeli pa so 1.264 vozniških dovoljenj. Posegov v primerih prometnih nesreč so opravili 5.531.
Interpelacija KPI o jamstvih na posojila
Svetovalci KPI v goriškem pokrajinskem svetu so predložili pismeno vprašanje v zvezi s položajem v kakršnem se je znašla kmetijska zadruga APCA, ki deluje na območju ob-
Izbira lokacije za gradnjo novega jezu na Soči, ki naj bi imel dvojno, namakalno in ekološko funkcijo, je sedaj dokončna. Jez bodo zgradili približno sto metrov višje od mostu za pešce in kc< esarje, ki povezuje Stražice s Podgoro. Višji svet za javna dela je namreč dal pozitivno mnenje o izbiri te rešitve. Kot znano bodo jez gradili zato, da bi uravnovešali višino vode v strugi reke Soče, ki je izrazito hudourniškega značaja. V kratkem bo pri Solkanu nastalo umetno jezero za potrebe tamkajšnje hidroelektrarne. Solkanski jez bo v sušnih obdobjih zadržal precej vode, zato je tudi v Gorici potreben jez, ki naj deluje kot rezervoar, iz katerega bodo črpali vodo v kriznih obdobjih.
Sprva so ta jez nameravali zgraditi bolj ali manj blizu Pevmskega mostu, kar pa ni ustrezalo ne vodnogospo darskim ne ekološkim pogojem. Po mnenju vseh je sedanja rešitev naj boljša. Do izgradnje jezu pa naj bi stalni pretok 25 kub. metrov na sekundo zagotavljali tako, da bi v Solkanu v sušnih obdobjih dvigali zapore, seveda proti plačilu ustrezne odškodnine z italijanske strani.
Kresovi na Tržiškem
V raznih krajih na Tržiškem, to je v Foljanu, Pierisu, Šempetru, Selcah,
čin Krmin, Ronke, Vileš in Turjak. Zadruga je že 15. septembra lani zaprosila ustanovo ERSA za jamstvo za najem posojila v znesku 300 milijonov lir. V začetku decembra je ustanova prejela odklonilen odgovor, češ da ne gre za pretežno kmetijsko ali proizvajalno dejavnost, ampak za trgovinsko dejavnost. Komunistični svetovalci predlagajo pokrajinski u-pravi naj s svoje strani ponovno preuči primer, kajti odločitev ustanove ERSA, oziroma njene pristojne komisije, je nesprejemljiva.
Nesreča v Podgori
V Ulici Brigala Cuneo v Podgori se je sinoči malo pred 18. uro pripetila zelo huda prometna nesreča, zaradi katere so sprejeli v goriško bolnišnico Walterja Zattija iz Ulice Malta 3 in njegovega devetletnega sina Stefana. Stanje dečka je bilo zelo hudo. Zdravniki so ugotovili, da ima prebito lobanjo, zato so odredili njegovo premestitev v. nevrokirurški 'oddelek tržaške bolnišnice s strogo pridržano prognozo. Zdi se, da je bil v nesrečo vpleten tudi tovornjak, zaradi česar je bil nekaj časa ustavljen promet.
• 20-letnega motociklista Stefana Brunetto iz Tržiča je včeraj podrl avto nemške registracije v sredini Tr žiča. Mladi motociklist bo ozdravel v dveh tednih.
bodo danes zvečer, na predvečer praznika svetih treh kraljev, prižgali kresove. Gre za zelo star običaj, ki sega v prejšnja stoletja in na katerem ljudje na podeželju ugotavljajo, po smeri v katero bo pihal veter, kakšna bo kmečka letina.
Ureditev prometa
r ■ l v • v
v Irzicu
Župan Saccavini ter odbornika za javna dela in urbanistiko so včeraj na tiskovni konferenci obrazložili načrt občinske uprave za ureditev prometa v Tržiču. V času dveh let naj bi, tudi s podrtjem nekaterih starih stavb in odprtjem novih cest, uredili dve veliki prometnici skozi Tržič.
Izleti
Kulturno društvo Briški grič priredi v nedeljo, 8. januarja, enodnevni avtobusni izlet v Škofjo loko z udeležbo na znanem pohodu v Dražgošah. Prijave pri odbornikih društva.
Razna obvestila
Na zavodu za ljudske hiše IACP v Gorici potrebujejo geometra. Prošnje na javni natečaj je moč poslati, o-premljene s potrebno dokumentacijo, v pisarno IACP v Ulici Pitteri v Gorici, do 15. januarja. Tu dajejo tudi potrebne informacije o natečaju.
ZSŠDI, SPD in ZSKD priredijo v nedeljo, 8. januarja, avtobusni izlet* v Dražgoše v škofjeloško občino, kjer bo spominski pohod na partizansko epopejo med vojno. Prijave sprejemajo na sedežu ZSŠDI v Ulici Malta. Prijaviti se je moč tudi na ZSKD v U-lici della Croce in pri posameznih društvih na podeželju.
Kulturno društvo Briški grič iz šte-verjana priredi 8. decembra t.l. avtobusni izlet v Dražgoše. Prijave pri odbornikih društva.
V priredbi ZSKD in knjižnice Damica Eeigla bo v Kulturnem domu v ponedeljek, 9. januarja, ob 19. uri, odprtje dveh zgodovinskih razstav o slovenskem šolstvu za časa Genti-lejeve reforme ter o 40-letnici Partizanskega dnevnika. Govorila bosta Milan Pahor in Jože Koren.
Pevski zbor Rupa - Peč vabi na predavanje dr. Bernarda Špacapana, ki bo govoril o alkoholu in mamilih, v ponedeljek, 9. januarja, ob 20.30, v pevski sobi.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da je na Nevejskem sedlu veliko snega in da se v nedeljo prične smučarski tečaj. Trajal bo štiri nedelje. Tečajnike bosta vozila dva avtobusa. Iz Gorice (Koren) odpelje avtobus ob 7.15, iz Štandreža pa ob 7.20. Drugi avtobus odpelje s Poljan ob 7. uri, s Palkišča ob 7.10, iz Ga-brij ob 7.15 in iz Sovodenj ob 7.20.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Kino
Gorica
Iz poročila o delovanju orožnikov
V naši deželi je razširjen predvsem manjši kriminal
Včeraj tik pred Gorico
Oborožen spopad s policijo nato divji beg po avtocesti
Gorica je bila včeraj spet prizorišče streljanja, vendar je šlo tokrat dosti bolj zares, kot prejšnjo noč na železniški postaji. Izvidnica letečega oddelka je na državni cesti štev. 351, prometni vpadnici, ki iz Gradišča pelje v Gorico, prestregla dva sumljiva avtomobila, nakar se je vnel kratek oborožen spopad med agenti in ljudmi na enem od avtomobilov. Slednji so nato z vso hitrostjo zbežali proti avtocesti Trst - Benetke, gotovo pa je, da je bil v spopadu eden od njih ranjen.
Dogodek se je pripetil malo pred 11. uro na omenjeni cesti tik pred vhodom v mesto. Posadka policijskega avtomobila je med redno službo zapazila dva sumljiva avtomobila, ki sta peljala proti Gorici. Šlo je za rumeni fiat 128 z milansko registracijo, ki mu je zelo blizu sledil autobianchi A-112 z videmsko registracijo. Na znak agentov, naj se ustavijo, sta šoferja pritisnila na plin. Iz prvega av tomobila še je prikazal samokres, s katerim so neznanci nekajkrat ustre lili proti policistom. Ti so takoj od govorili na ogenj in z rafalom po vsej verjetnosti ranili osebo, ki je strelja-
la, tako da ji je samokres padel iz rok na cesto.
Neznancem je po teh dramatičnih trenutkih uspelo zbežati, toda zasledovalci so jim bili za petami. Poli cija in orožniki so namreč takoj postavili cestne bloke na vseh cestah, ki peljejo iz Gorice. Roparjem — najbolj verjetna hipoteza je namreč, da je šlo za skupino roparjev, ki so nameravali opraviti svoj podvig v kakem goriškem denarnem zavodu — je kljub vsemu uspelo priti do avtoceste, kjer so se skušali znebiti «vročega» avtomobila. Zasledovalci so namreč malo zatem na parkirišču avtocestne bencinske črpalke pri Ganar su našli rumeni 128. Sledovi krvi na enem od sedežev so potrdili njihovo domnevo, da je med potniki eden ra njen. Po nekaterih pričevanjih naj bi se iz Gonarsa neznanci, šlo naj bi za tri ali morda dve osebi, od katerih je ena ženska, odpeljali z belim fia tom 132 z beneško registracijo.
Malo d’je, vedno na avtocesti proti Benetkam, je na postajališču Frat ta blizu avtocestnega odcepa za Pordenon, policija odkrila tudi avto preostalih dveh članov skupine. S
tem pa zasledovanja še ni bilo konec, saj so medtem pri izhodu z avtoceste v Palmanovi zapazili fiat 132, ki naj bi ustrezal opisu avta ubežnikov. Policija in orožniki so zato poostrili nadzorstvo na cestah v tej smeri.
Najprej so pri kraju Basaldella v predmestju Vidma ustavili dve osebi na fiatu 132, toda kmalu se je izkazalo, da nimata nikakršnega o-pravka s streljanjem pri Gorici. Malo kasneje so pri Palmanovi ustavili moškega, ki je po vsej verjetnosti šofer rumenega fiata. Informacije so v trenutku, ko pišemo, še zelo skope, saj se nadaljuje iskanje preostalih članov tolpe. Po tem, kar smo izvedeli, je menda moški po izstopu iz prvega vozila v Gonarsu, zaprosil nekega mimoidočega šofer ja, naj ga vzame s seboj, toda pri izhodu z avtoceste v Palmanovi naj bi ga policisti prepoznali. Sedaj je v priporu, na razpolago sodnim organom, ki ugotavljajo njegove odgovornosti. Drugih novosti zaenkrat ni, vendar na goriški kvesturi menijo, da bodo kmalu prišli na sled tudi preostalim.
Odlikovanje za osnovno šolo v Solkanu
Predsedstvo Jugoslavije je podelilo visoko odlikovanje osnovni šoli v Sol kanu. Prejela je red zaslug za na rod s srebrno zvezdo. To je priznanje za visoko pedagoško raven pouka, ki ga je dosegla šola, za njene uspehe pri sodelovanju s starši in raznimi organizacijami in tovarnami zunaj šole oziroma šolskega programa, in tu di za njeno vlogo pri poglabljanju sodelovanja s šolami na našem ob moč ju. Solkanska šola je na primer znana tudi po tem, da v njeni likov ni galeriji razstavljajo znani umetniki iz vse Jugoslavije, Italije in iz dru gih držav. Bila pa je tudi pobudnik slikarskih tekmovanj v mesecu maju, pri katerih sodelujejo tudi učenci iz raznih slovenskih in italijanskih šol pri nas. Omenjena slikarska tekmovanja so uvrstili v program kultur nega sodelovanja oziroma izmenjav med Novo Gorico in Gorico.
Razstave
v Pilonovi galeriji v Ajdovščini se s svojimi dai „ predstavlja umetnik Tomaž Gorjup. Prikazuje slike. Razstava je na ogled do nedelje, 8. januarja.
VERDI 17.30—22.00 «11 ritorno dello Yedi».
VITTORIA 17.30—22.00 «La chiave». Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 «Segni particolari: bellissimo», Adriano Celentano in Federica Moro.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 «Un’estate pazzesca».
EXCELSIOR 17.30-22.00 «War games giochi di guerra».
COMUNALE 18.00 Film koncert «Rol-ling Stones».
Nova Corica in okolicrt
SOČA 18.00—20.00 «Conan», ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Psi vojne», a-meriški film.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Marcela Devetaka so darovali za kulturno in športno središče na Vrhu prijatelj in vrstnik Danilo Černič, Vrh 53, 100 tisoč lir, Neva in Leopold Devetak 30 tisoč lir, druž. Rudolf Devetak, Gorica, 50 tisoč lir.
V isti namen so za Zeleni križ v Gorici darovali Rosario in Margherita Visintin ter nečaka Ranieri in Franco 50 tisoč lir.
Jutri v tržaškem Avditoriju
Jazz koncert Donatija Rojca in Trovesija
Z leve proti desni: Silvio Donati in Aleksander Rojc
Zapletene poti raz poroke
V	tržaškem Avditoriju bosta z jazz koncertom nastopila Silvio Donati in Aleksander Rojc. Njuna klavirja bo tokrat spremljal s saxom in klarinetom eden izmed najvidnejših italijanskih jazzmanov, Gianluigi Trovesi. Koncert bo jutri ob 20.30.
V	prvem delu koncerta bo duo Donati - Rojc igral skladbe Billa Evan-sa, Oscarja Petersona in Chicka Co-reaja in vrsto Donatijevih del. V drugem delu koncerta bo nastopil tudi Gianluigi Trovesi. Igrali bodo skladbe Trovesija in Donatija. Vsekakor bo to zanimiv koncert, saj se duo Dona-
ti - Rojc vedno bolj uveljavlja s svojim komornim jazzom, Trovesijev prispevek pa bo brez dvoma še obogatil koncert.
Kritik reškega dnevnika «La voce del popolo» je po koncertu v Izoli na primer poudaril, da izhajata Donati in Rojc iz klasične glasbe in hkrati sta vezana na mittelevropsko kulturno atmosfero. Oboje daj^ njunemu jazzu svojstven izraz. Kritik nadalje poudarja posebno posrečene prehode iz harmonične podobe v izjemno muzikalne trenutke. Vsekakor se za ljubitelje jazza obeta zanimiv dogodek...
Objava statističnih podatkov o izvajanju zakona o razporoki v prvih desetih letih veljavnosti predpisov v Italiji, od leta 1971 do vključno 1980, je med drugim potrdila utemeljenost nekaterih ugotovitev, ki so se prej opirale zgolj na pričevanja prizadetih. Publikacija, za katero je poskrbel državni statistični urad Istat, seveda prinaša predvsem številke; iz zbranih podatkov pa je moč potegniti vrsto zaključkov, ki so za Italijo v večini primerov malo spodbudni.
Objavljeni številni podatki najprej pokažejo, da je v Italiji pot od odločitve za razporoko do ureditve juridič-nega položaja, to je do odobritve prošnje, zelo dolga. Sodno kolesje se na splošno premika zelo počasi in tudi v teh primerih ne deluje nič hitreje. Dogaja se namreč, da od predložitve prošnje samo do sodne obravnave poteče nekaj let. To je razvidno tudi iz razlik med številom vloženih in odobrenih prošenj, čeprav je treba pri tem upoštevati tudi dejstvo, da se nekateri pari pred obravnavo premislijo.
Zato pa je bolj nazoren primer, ki ga navaja rimski dnevnik «La Repubblica». Gre za par, ki je imel stalno bivališče v Italiji, mož pa je imel nemško državljanstvo, žena pa dvojno, italijansko in nemško. Ker sta prošnjo vložila najprej v Italiji, bi se morali o zadevi, v skladu s predpisi mednarodnega prava, izreči najprej italijanski sodniki. Nemški sodniki so zato potrpežljivo čakali od 24. avgusta 1978 (to je datum prošnje) do 26. januarja 1983, nakar so razsodili, da je njihov državljan dovolj dolgo čakal na pravico države, v kateri je živel in so mu zato v Nemčiji, s kritično pripombo o italijanskem sodstvu prošnjo odobrili.
Kolo pravice torej melje počasi, to-
da istočasno je treba ugotoviti, da niti ne preveč dobro. Ko končno le pride do sodne obravnave, se namreč simpatije sodnikov v večini primerov nagibajo k ekonomsko močnejši stranki. To je seveda moški, kajti v glavnem so nepremičnine in premoženje, ki sta si ga zakonca pridobila v času skupnega življenja, še vedno pisani na moža.
Prav pri delitvi premoženja, oziroma pri določevanju mesečnih zneskov, ki bi jih moral mož izplačevati bivši so progi, pa so se, kot izdajajo sodni akti in pričevanja odvetnikov, slabo izkazali tako možje kot tudi sodniki. Moški so do svojih «bivših» zelo trdi: najprej skušajo dokazati, da je višina gmotnega premoženja njihova zasluga, hkrati pa skušajo prepričati sodnike, da je žena vsaj sokriva za ločitev, kar avtomatično zniža višino mesečne «preživnine».
Prihaja pa tudi do pobud, ki so na robu zakonitosti : na primer mož, ki je bil uradni lastnik stanovanja, ki pa so ga sodniki zaradi otrok (mladoletni o-troci navadno ostanejo z materjo) dosodili ženi, je prodal stanovanje in ga zato ni več mogel «prepustiti» ženi in otrokom. Velikokrat pa že sodniki odredijo, da sme ostati v stanovanju zakoniti lastnik, ne glede na dejstvo komu dosodijo skrb za otroke.
Načela o enakopravnosti med možem in ženo, ki jih vsebuje novo družinsko pravo, je moč zelo različno tolmačiti. Izkušnje so pokazale, da jih sodniki interpretirajo drugače od primera do primera. Precej razširjena je miselnost, da se v skladu z novimi predpisi, ki jim sicer še ne odgovarjajo tudi resnični pogoji, ženska po razporoki lahko sama preživlja. Dokler vztraja v poročnem stanu pa je ženski šteto v izjemno odliko, če «se posveča možu in otrokom». Prav za-
radi velikega števila sličnih primerov je skupina advokatov že predlagala, da bi morali v zakonske predpise vnesti popravke prav v zvezi z delitvijo premoženja med zakoncema ob razporoki.
Če vsaj na hitro preletimo podatke ugotovimo, da se v Italiji v povprečju razporoči 12 tisoč parov na leto, kar je dvanajstkrat manj kot na Švedskem, osemkrat manj kot v sosednji Franciji ter petnajstkrat manj kot v Veliki Britaniji. Proti koncu prvega desetletja se je skupno število začelo postopoma manjšati, od leta 1980 dalje pa se sprt rahlo viša. Zanimiv je tudi podatek, da se na vsak par, ki se razporoči, dva para in pol delno premislita, ker «se zadovoljita» z ločitvijo.
Kljub neugodnim denarnim razpletom se za razporoko v vedno večjem številu odločajo ženske, še zlasti tuje državljanke. Najtrdnejše zveze, pa v soglasju s pregovori," ostajajo poroke med partnerji, ki so ne samo iz iste države, temveč celo dežele, (bip)
Krzna — Jope — Našitki
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drevored XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
UÙca delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
Novost na knjižni polici
Vitomil Zupan:
Gora
brez Prometeja
V zbirki Nova slovenska knjiga je pri založbi Mladinska knjiga izšla knjiga novel Vitomila Zupana pod naslovom Gora brez Prometeja. Novele je izbral in uredil Aleksander Zorn, ki je napisal tudi uvodno besedo, avtorjevo biografijo in bibliografijo pa je Pripravila Danijela Sedej. Novele, vseh je sedem, so nastajale v časovnem obdobju zadnjih desetih let. Kot je na predstavitvi knjige pripomnil sam pisatelj, je Zorn izbor njegovih novel opravil uspešno, tako da je z njim zadovoljen tudi avtor. Prav tako pa tudi spremna beseda zadeva bistvo Zupanovega pisanja. Ob bližnji Zupanovi sedemdesetletnici pomeni knjiga vsaj neko priznanje neutrudljivemu pisatelju, pomeni pa tudi knjigo s katero so zadovoljni tako založba kot pisatelj in urednik. Kaj pa bralci?
Zupanove novele, zbrane v tej knjigi so nastajale v časovnem zaporedju zadnjih desetih let, kar pomeni,
da predstavljajo izbor desetletne pisateljeve novelistike. Prva novela Beli prah je bila objavljena leta 1973, zadnja Tri reči pa leta 1982. V tem času so nastala tudi tri osrednja Zupanova dela, trije romani, ki pomenijo vrh pisateljevega umetniškega ustvarjanja : Menuet za kitaro (1973), Komedija človeškega tkiva (1980) in Le-vitan (1982). To pa pomeni, da se na eni strani Zupanove novele iz te knjige bistveno razlikujejo od prejšnjih novel, tematsko in poetsko obenem pa se približujejo stvaritvam teh velikih tekstov. Tako te novele ponazarjajo celoten Zupanov tematski ciklus s posebnim poudarkom na Zupanovih najbolj priljubljenih temah, spolnosti in politiki, s tem, da se Zupan loteva še ene teme, človeškega konca in človekovega smisla. V tem pogledu je značilna njegova zadnja novela Tri reči, kjer poudarja tri poglavitve reči svojega smisla, ki so ljubezen, smrt in ideologija. Ne glede na to, da se v eni loteva smisla človekovega bitja, v drugi erotike, v eni pa spet življenja in stiske zapornika. V tej knjigi, ki predstavlja torej prerez Zupanove novelistike zadnjega obdobja, se kažejo torej vse tiste bistvene značilnosti njegovega umetniškega ustvarja-
nja, ki jih poznamo iz njegovih zgoraj omenjenih velikih proznih tekstov, le da so novele tematsko in oblikovno zožene.
Tudi v formalnem pogledu noveli-stična knjiga spominja na romane. V svoji uvodni besedi je A. Zorn analiziral Zupanovo pisanje v romanih in ga apliciral na novele. Povsod, ugotavlja pisec spremne besede, srečamo sintezo fabulativne linije in njene refleksije, glavnega junaka in njegovo kontemplativno distanco do lastnega početja in do sveta. Junak zgodbe se približuje pripovedovalcu in postaja tudi opazovalec zgodbe in njen zapisovalec. Takšna zgodba je usmerjena k avtobiografizmu, vendar na poseben način, da pripovedujoči nikoli zares ne postane avtor. In prav to, da je Zupanu literatura sredstvo za raziskavo sveta, srečamo tudi v Zupanovih novelah.
Knjiga Gora brez Prometeja je torej aktualna, živa knjiga Zupanove vitalne ustvarjalnosti. Je prerez Zupanove novelistike zadnjih desetih let, obenem pa knjiga sodobne slovenske literature. To gotovo ni počastitvena izdaja ob pisateljevem življenjskem jubileju temveč je to živa sodobna literatura.	Sl. Ru.
Patronat KZ •
n- » i—m.. Prireja B.
VPR.: «Ob začetku leta 1983 sem začel s trgovsko dejavnostjo in sem se seveda tudi vpisal v trgovsko za varovanje. 1NPS mi je poslal poštne položnice z določenimi zneski za socialno zavarovanje, vendar pa doslej nisem plačal še niti lire, ker sem imel stroške z drugimi stvarmi in sem se nahajal v težkem finančnem položaju. Sedaj pa sem slišal, da bi lahko vprašal za odpust in potemtakem bi se mi splačalo kje stakniti potreben denar, da poravnam svoj dolg. Je to možno in kaj moram narediti?»
G. K.
Res je, da so rok za predstavitev prošenj za zavarovalni odpust podaljšali tudi za obrtnike in trgovce vse do konca januarja, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da se ta olajšava nanaša izključno na socialne dajatve, ki so dozorele do konca leta 1982. V vašem primeru torej ne izpolnjujete pogojev, da bi lahko bili deležni odpusta in zato bi bila vsaka prošnja brezpredmetna. Če hočete, oziroma če zmorete, lahko poravnate vse že dozorele obroke, vendar pa vam bo INPS apliciral tako globo kot tudi visoke pasivne obresti za vsak dan za-
I1XA.C svetuje
Simoneta ____________
kasnelega vplačila. Ostaja pa vam seveda še druga možnost, in sicer, da ne plačate ničesar in da upate, da bodo tudi letos odobrili podoben zakon, ki bi omogočal odpust. Vsekakor pa čas neusmiljeno teče in znesek, ki ga dolgujete, nenehno narašča spričo 26-odstotne obrestne mere.
Izkoriščamo priložnost, da opozorimo vse tiste obrtnike in trgovce, ki niso plačali kakega obroka v letu 1982 ali še prej, naj do konca tega meseca vložijo na INPS prošnjo za odpust. Edini pogoj, kateremu mora biti zadoščeno, je da so poravnali zavarovalne prispevke za leto 1983.
DO 10. JANUARJA PLAČATI ZADNJI OBROK KMEČKIH PRISPEVKOV
V torek, 10. januarja, zapade rok za plačilo četrtega in obenem zadnjega obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov. Zavarovanci naj pravočasno izpolnijo to obveznost, saj v primeru zakasnitve bi morali plačati globo v obliki 50-odstotnega povečanja zneska obroka in pa poravnati pasivne o-bresti.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
_____________30. ________________
«Tako je, gospod komisar,» sta pritrjevala. Vedela sta, da uživa, če daje lekcije, vendar še nista vedela, kam meri.
«Ne bom vaju gnjavil. Vidim, da sta oba skregana s spominom in zgodovinsko logiko. V poročilih vojske sem že pred časom bral, da je bila ob koncu vojne v bližini te vasi dvakrat napadena in z orožjem zavrnjena enota alpincev. Tam je navedeno, da so jo napadli prednji oddelki srbske vojske. To je napisano zato, ker so naše psovali, kot znajo psovati Balkanci. Toda jaz se vprašujem, če ni bila prevara! Možno je, da so bili to puntarji iz katerekoli od teh vasi...»
«Kakšno odkritje, gospod komisar! Kaj takega nd ne bi prišlo niti na misel!» je pritrdil poročnik.
«Meni še manj,» je ponižno dodal davkar.
Losanni je preletel obraz smehljaj. Z veliko vne-m° je razlagal, kako zajeziti sovražni vpliv in iskati središča, kjer se pojavlja TIGR. Davkarju je naročil, da mu v mesecu dni prinese iz vseh naselij, ki jih je označil na karti z rdečo piko, imena najrevnejših in socialno ogroženih oseb, takšnih brez zapos-htve in tistih, ki so zaposleni pri državnih delih. Skratka, imena ljudi, ki jih je vaška srenja izvrgla ln ki jih drugi ljudje ne marajo, takšnih, ki bi jih
potrditev njihove izgubljene veljave lahko spravila na italijansko stran.
«Saj me razumeta?! Vsa ta množica bo kot prah, ki ga bomo posuli po tleh, in kaj kmalu borne videli po sledovih, kam gredo in od kod prihajajo tigrovci. Potem bomo nastavili pasti in lepo čakali, kaj se bo vanje ujelo.»
VII.
Topla jesen s kodrastimi oblaki, lokom modrine in dolgimi dnevi je razveselila kmete z obilno letino. Sadno drevje se je šibilo, grozdje v majhnih vaških vinogradih je postajalo sladko.
Bečan, žena Jožefa in otroci so bili od jutra do večera na polju in vrtovih. Otresli so mnogo sadja, ga zdrobili, naprešali mošta in napolnili vrsto sodov, da bi skuhali žganje.
Žganjekuha je bila seveda prepovedana. Zato je Bečan ob potoku v goščavi, dober streljaj pod hišo, postavil v ta namen kolibo in spravil vanjo kotel. Nekaj dni so se s tem zamudili. Kori e in Frane sta že toliko zrastla, da sta bila očetu povsod v pomoč. Sekali in žagali so drevje in pripravljali skrivališče v skoraj neprehodnem grmovju.
«Žalostno je, otroci, da se moramo takole skrivati, če hočemo zaslužiti kakšno liro,» je dejal Bečan.
Ob kotlu za kuhanje žganja je vsako pomlad preživel mnogo srečnih dni. Ni mu bilo do žgane pijače, čeprav jo je s slastjo pokušal in meril njeno moč. Rad je imel ogenj, dim in vonj po slivah in njihovih koščicah. Veselil se je belega drobnega curka, ko je cingljal v steklenico.
Žganje je prodajal v svoji gostilni, nekaj pa ga je oddajal v mesto. Tako je dobil denar za davke in druge potrebe. Kriza, ki je že lezla v deželo, Bečanovih še ni prizadela. Dobro so gospodarili. V
hlevu so imeli dvanajst govedi in osemdeset ovac pa nekaj prašičev. Želel je, da bi jih imeli še več.
Sicer so živeli skromno. Hlev je bil čist, topel in prostoren. V kotu je bil velik pograd, vedno nastlan s svežo slamo, kjer so spali otroci, kadar je bilo že toliko hladno, da niso zdržali na senu.
V vasi je bilo še vedno mirno, čeprav so prihajale slabe vesti iz doline. Slišali so eksplozije. Vrstili so se požigi. Mnogo znancev pa se je znašlo za zapahi.
Bečanu je rojil po glavi TIGR. Tudi sanjal je o Osojniku in njegovih vročičnih očeh. Vedel je, da o tem ne sme odločiti sam, pogovor z ženo pa je jpdlagal. Bal se je, da bo zastran tega prišlo med njima do nesoglasja.
Osojnika je že enkrat zavrnil, češ da še ni premislil, pa se je bal, da mu je zameril. Minila je zima in naposled se je spet lotil kuhe žganja. Jožefa mu je prinesla hrano k potoku v grapo, kjer je kuhal. Sedla je k njemu. Medtem ko je jedel, je nalagala na ogenj.
«Pepca, veš kaj, nekaj se moram pomeniti s teboj. Že dolgo odlagam, vendar je važno tudi zate in za otroke.»
«Kaj pa?» ga je pogledala začudeno.
«Pristopil bi k Tigru,» je dejal brez ovinkov.
«Si mar pijan? Ali si slabo spal?!» je dejala žena, nepremično zroč v ogenj. «Morda se pa šališ?!»
«Nič se ne šalim.» Potisnil je trščico na žerjavico in si prižgal pipo. «Osojnik me je povabil.»
«To motovilo? On je lahko član. Sam je. Če ga dobe pri nastavljanju bomb, se bo že kako izmazal. Ti imaš pa družino. Sedem otrok, Bečan. Pamet v roke! Saj si dovolj star.»
«Torej ti nisi za to, Pepca?» je dejal skoraj užaljeno.
Predolimpijski odbojkarski turnir
Tesna zmaga «azzurrov»
10 □ šport
Po včerajšnji tekmi novoletne skakalne turneje
Na lestvici za SP Ulaga drugi
V Innsbrucku je včeraj zmagal Vzhodni Nemec Weissflog
INNSBRUCK — Z zmago v tretji tekmi novoletne skakalne turneje je vzhodni Nemec Weissflog potrdil, da je v odlični formi in da mu končno zmago lahko prepreči le velika smo la na zadnji preizkušnji, ki bo ju trj v Bischofshofnu. Weissflog je v drugi seriji tudi izenačil s skokom 107,5 m rekord skakalnice, ki ga je le nekaj minut prej pasta vil njegov rojak Ostwald. Slednjemu se je prvi poskus ponesrečil, z uspelim drugim skokom pa se je vendarle prebil na četrto mesto. Premoč tekmovalcev iz NDR so delno ogrozili le Finci, ki so s svetovnim prvakom Nykànenom in s Puikkonenom osvojili drugo in tretje mesto.
Zadovoljivo so se tokrat odrezali Jugoslovani, ki so v finalno serijo u vrstili štiri skakalce. Najboljši je bil spet Primož Ulaga, ki je pristal na desetem mestu, po prvi seriji pa je bil petnajsti. Ta uvrstitev mu je
prinesla tudi novih šest točk v s ve lovnem pokalu v katerem zdaj deli z Weissflogom drugo mesto, vodi pa še vedno Nykànen s prednostjo 22 točk.
Ostali slovenski skakalci niso po segli v boj za najvišja mesta, saj je bil Tepeš 29., žagar 48., Globočnik pa 49.
Od Italijanov je bil veteran Tom-masi 17., mladi Samburgo pa 20. VRSTNI RED
1. Weissflog (NDR) 224,1 (skoka 101 m in 107,5 m); 2. Nykànen (Fin.) 207,6 (96 m in 102,5 m); Puikkoncn (Fin.) 205,4 (97 m in 101 m); 4. Ostwald (NDR) 200,3 (89 m in 107,5 m); 5. Fidjestol (Nor.) 198,2 (99 m in 96 m); 6. Bergerud (Nor.); 7. Kokkonen (Fin.); 8. Fclder (Avst.); 9. Rowein (ZRN); 10. Ulaga (Jug.) 185,5 (90 m in 97 m).
SKUPNA RAZVRSTITEV TURNEJE PO TREH TEKMAH 1. Weissflog (NDR) 659,8 ; 2. Ost-
wald (NDR) 628,8 ; 3. Nykànen (Fin.) 614,3; 4. Fidjestol (Nor.) 598,7 ; 5. Puikkonen (Fin.) 591,7.
SVETOVNI POKAL
1. Nykànen (Fin.) 92 točk; 2. U-laga (Jug.) in Weissflog. (NDR) 70 točk; 4. Hastings (ZDA) 69 točk; 5. Bulau (Kan.) 58 točk.
•	OD 7. DO 16. T.M. BODO V CER-
VINII tekmovanja za 2. svetovni pokal v bobu. Skupno se bo pomerilo 34 posadk iz Italije, Francije, Švice, Švedske, ZRN, NDR, Avstrije, Romunije, Sovjetske zveze. Kitajske, ZDA, Velike Britanije, Japonske in Kanade.
•	PRIJATELJSKO NOGOMETNO SREČANJE med italijansko in mehiško državno reprezentanco, ki bo 4. februarja v Rimu, se bo pričelo ob 15. uri.
Na predolimpijskem odbojkarskem turnirju v Barceloni je italijanska ma ška reprezentanca dosegla v prvem kolu pomembno zmago proti Južni Koreji.
Pred 3000 gledalci je Italija po dveh urah in pol igre aavila s 3:2 (13:15, 15:13, 3:15, 15:10, 15:13) in tako verjetno izločila iz boja za prvo mesto nevarnega tekmeca. Korejci so bili že na pragu velikega uspeha, saj so vodili z 2:1, Italijani pa so grešili kot za stavo predvsem v sprejemu. Tedaj pa je trener Prandi vzel iz igre kar štiri standardne igralce in jih nato spet poslal na igrišče v zadnjem delu tekme.
Ita’ijanski odbojkarji so zaigrali kot prerojeni in po zaslugi veterana Lan-franca, nezadržnega Bertolija in mladega režiserja Vulla, v dramatičnem finišu nadoknadili zaostanek štirih točk (7:11) in spravili na kolena Korejce.
Italijo čaka danes ob 16. uri nova težka preizkušnja, saj se bo spoprijela s favoritom za končno zmago, reprezentanco Bolgarije.
V	drugem srečanju je Taivan premagal Tunizijo s 3:2.
V	zadnjem sinočnjem srečanju pa je Bolgarija po dramatičnem boju premaga a Kitajsko s 3:2 (15:6, 11:15, 11:15, 15:13, 16:14).
•	DISCIPLINSKA KOMISIJA italijanske nogometne zveze je v A ligi ta krat za dve koli izključila Bagni ja (Inter), za eno pa Antonellija (Genoa), Rossija (Fiorentina), Dal Fiu-meja (Napoli), Guerrinija (Samprioria) in Manfredonio (Lazio). V B ligi pa bodo eno kolo počivali Gibellini (Como), Ferrante (Sambenedettese), Majo (Palermo) in Minoia (Arezzo). Najtežja denarna kazen je zadea Ga noo, ki bo morala plačati deset mili jonov lir.
#	JUŽNOKOREJSKl BOKSAR Kwon Sun-Chon je nov svetovni prvak v m uš ji kategoriji po verziji novoustanovljene zveze IBF. V petem krogu je podrl na tla Filipinca Reneja Bu-sayonga.
Lamberto Mazza in Udinese
Prodaja delnic gola izmišljotina
Drevi v prvi italijanski košarkarski ligi
Bic v Neaplju, S. Benedetto v Bologni
VIDEM —- Je kaj resnice v včerajšnjem pisanju nekaterih italijanskih dnevnikov, da predsednik Udinese ja Lamberto Mazza namerava prodati večino delnic skupini furlanskih industri jce v? Po prvih reakcijah bi se dalo sklepati, da gre le za običajne škandalistične članke, katerih edini namen je povečati prodajo. Pri vi demskem prvoligašu so namreč v ju tranjih urah dejali, da je vest tako senzacionalna, da je sploh nima srni sla komentirati. Glavni manager Dal Cin, katerega so staknili šele popof dne, pa je bil nekoliko previdnejši in je izjavil, da vesti ne more niti zanikati niti potrditi in hoče prej sli šati samega Mazzo, ki pa je še vedno na dopustu v Braziliji.
Tudi igralci niso pokazali nobenega razburjenja. Žico je menil, da se ga vprašanje niti od daleč ne tiče, saj je njegova naloga igrati in nič drugega. Tudi Edinho, ki bo ta teden podpisal novo dveletno pogodbo z Udinesejem, je pripomnil, da to vprašanje ni nje gova stvar : «Važno je le to,» je pri pomnil, «da ne zapravimo zaupanja gledalcev.»
Odločno pa so pisanje o prodaji delnic zanikali tako na prefekturi kot pri združenju furlanskih industrij cev. Do podpisa spo.uzuma o prodaji delnic naj bi namreč prišlo prav na prefekturi : «Kaj imamo mi pri tem?» so se spraševad na prefekturi. «Temu podpisu naj bi prisostvovali tudi funk cionarji zakladnega ministrstva... res nepojmljivo.»
Nič manj odločni niso bili pri zdru ženju industrijcev: «Že za časa predsednika Šansona smo nasprotovali nakupu Udineseja in politični, gospa darski ter družbeni razlogi, ki so nam to narekovali, še vedno držijo. To sa veda še ne pomeni, da se kdo na lastno pest ne more zanimati za nakup delnic.»
ludi videmski župan Candolini je
povedal, da ni mogel izvedeti nič konkretnega.
Zvečer pa se je vendarle zvedelo za stališče neposredno zainteresiranega, torej bivšega predsednika Za-nussija Lam berta Mazze. V telefonskem pogovoru je namreč pooblastil Dal Cina, da izda uradno sporočilo, v katerem je najodločneje zanikal, da namerava prodati delnice in si časopisne vesti razlaga kot manever, s katerim hočejo škoditi renomeju društva.
• ZA TEKMOVANJE ZA POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA v tenisu je Adriano Pan atta sklical naslednje i talijanske igralce: Barazzuttija, Can-cellottija, Ocleppa in Claudia Panat-
Fortitudo — Zarja 1:2 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Sossi (v 79. min. Marc), Tognetti, Franko, Damjan Fonda, Križmančič, Udovicic, Bon, Bess (v 46. min. Egon Fonda), Pe-rossa in Ražem.
STRELEC za Zarjo: v 50. in 77. minuti Egon Fonda.
Tudi v drugem zaostalem srečanju je Zarja zmagala, čeprav je z igro tokrat nekoliko razočarala. Bazovci so odšli v Milje z namenom, da od nesejo povoljen rezultat in so v prvem polčasu zaigrali predvsem o-brambno. Nekoliko več pa so Zarja-ni pokazali v drugem polčasu, ko so že po nekaj minutah povedli z E-gonom Fondo po lepem strelu Tognet-
Po premoru za novoletne praznike bodo danes v prvi italijanski košarkarski ligi igrali 14., oz. predzadnje kolo prvega dela prvenstva.
Tako Bic kot San Benedetto bosta drevi pred dokaj težko nalogo.
Tržačani bodo gostovali v Neaplju, kjer bodo igrali proti moštvu Feba-la, ki uvršča dva odlična Američana. Predvsem velja tu omeniti Johnsa na, ki je bil po oceni italijanskih košarkarskih strokovnjakov izbran za najboljšega tujca v tej sezoni. Če dodamo še, da v neapeljskem moštvu igra tudi Woods, ki je izredno učin kovit pod košema, potem je tudi jasno, da bodo Tržačani lahko danes o-svojili točki, le če bodo igrali zelo zbrano in odločno.
Pred skoraj nemogočo nalogo pa bodo drevi košarkarji goriškega San Benedetta. Goričani bodo namreč ga stovali v Bologni, kjer bodo igrali proti prvouvrščenemu Granarolu, ki
tija. Domačini so silovito reagirali, toda resnejših priložnosti si '.liso u-stvarili. V 65. minuti pa so izenačili iz prostega strela. Bazovci so po prejetem golu ponovno prešli v napad in v 77. minuti prišli v vodstvo po novno z Egonom Fondo, ki je izkori stil kratko odbito žogo. V zadnjih minutah moramo zabeležiti še strel Pe-rosse, ki pa se je tokrat odbil od vratnice. (Big)
Primorje — Aurisina 1:0 (1:0)
STRELEC: v 39. min. Antoni.
PRIMORJE: Micor, Štoka (v 79. min. Di Benedetto), Pertot, Husu, Samese, Pugliese, Chizzo, Castriotta, Bortolotti, Caharija, Antoni.
je v tem srečanju seveda nesporni favorit. Ko bi Goričani zmagali, bi gotovo poskrbeli za največji podvig v tem kolu. To tekmo bo posredno prenašala tudi italijanska televizija med rubriko «Sportsette».
Od ostalih srečanj tega kola naj o-menimo, da se bosta v Pesaru srečala jugoslovanska trenerja Nikolič in Tanjevič. Za Nikoličev Scavolini je torej danes lepa priložnost, da po spravi novi in predragoceni točki. Ta-njevičev Indcsit pa je poskrbel že za nekaj presenečenj... Sicer pa bo drevišnji derbi kola v Milanu, kjer bo domači Simac sprejel v goste državnega prvaka Bancorome.
Med včerajšnjim treningom videm skega Gedeca je prišlo do precej živahnega prerekanja med trenerjem Ta thom in Draženom Dali pagi čem, ki je novoletne praznike brez dovoljenja prebil v Beogradu.
AURISINA: Negrini, Tricarico (v 67. min. Cianci), Trem ul, Andreini, Tricarico, Tomizza, Giampar, Frank, Recchia, Persi, Ridolfi.
SODNIK : Cologniatti iz Trsta.
V	zaostalem srečanju je proseško Primorje na domačih tleh povsem zasluženo osvojilo svojo drugo prvenstveno zmago in tako napravilo lep korak naprej v borbi za obstanek v ligi. Že od vsega začetka srečanja je bilo razvidno, da so rdeče-rumeni sta pili na igrišče zbrano in s trdnim namenom, da dosežejo pozitiven rezultat.
V	včerajšnjem srečanju so Prose-čani torej dokazali, da si ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici, saj so popolnoma nadigrali goste, ki na
DREVIŠNJI SPORED Febal - Bic; Granando San Benedetto; Peroni - Simmenthal ; Latini - Berloni ; Binova - Star; Jolly ca lombani - Honky; Scavolini - Indesit; Simac - Bancoroma.
A 2 LIGA
Derbi kola bo gotovo v Reggio E-milii, kjer bo domače moštvo Can tùie Riunite sprejelo v goste videmski Gedeco. Obe ekipi sta trenutno na vrhu lestvice.
DREVIŠNJI SPORED Cantine Riunite - 'Gedeco; Vicenzi Rapident; Marr - American Eagle; Italcable - Lebole; Benetton - Yoga; Mister Day - Mangiaebavi ; Sebastiani - Bartolini; Carrera - Banca Pa polare.
• V PRIJATELJSKEM NOGOMETNEM SREČANJU je včeraj Genoa s 3:0 premagala Spezio, ki nastopa v C-2 ligi.
Proseku niso pokazali nič posebnega «Rdeče-rumeni» so zasluženo prešli v . vodstvo proti koncu prvega polčasa z odličnim An toni jem. V nadaljevanju pa so brez težav zaustavili sicer jalove 'napade gostov in do kraja srečanja obdržali priborjeno prednost. (H.W.)
LESTVICA
Radio Sound 17; Zaule, Domio in Zarja 16; Opicina 15; CGS 14; For titudo, Aurisina in Kras 13; C.E. Prisco, Vermegliano in Stock 11; Op. Supercaffè in Libertas 10; Giarizza le 9; Primorje 7.
(CGS ima dve tekmi manj ; Domio, Opicina, C.E. Prisco in Fortitudo pa eno.)
V včerajšnjih zaostalih tekmah 2. nogometne amaterske lige
Zarja in Primorje osvojila dragoceni zmagi
Pred sobotnim srečanjem košarkarske C-l lige v Milanu Monkej s - Jadran
«Jadrana ne poznam»
Koristna trening tekma
Ghirimoldi:
Po daljšem premoru se bo v soboto s 14. kolom nadaljevalo košarkarsko prvenstvo v C-l ligi. Jadran, ki je doslej zbral šest zmag, sedem krat pa je izgubil, bo v soboto ga stoval v Milanu, kjer se bo spoprijel s peterko Monkey’sa, ki je na 14. mestu prvenstvene razpredelnice s šestimi točkami, kot jih imata Fara boli in Delfino (leta pa imata slabšo «koš-razliko»).
Jadranovcem se torej v soboto obe ta priložnost, da osvojijo novi in obenem predragoceni točki, s kateri ma bi napravili še en korak proti višjim pozicijam na lestvici.
Kaj pa o sobotnem srečanju meni jo v taboru Monkey’sa. Za mnenje smo po telefonu vprašali predsednika društva Giannija Ghirimoldi ja.
«Odkrito, da vam povem, o Jadra nu ne vem skoraj ničesar. Sicer pa nihče v našem taboru od trenerja da lje ne ve za moč Jadranovega mo št va, saj smo lani nastopali v dru gi skupini te lige,» nam je uvodoma dejal predsednik Ghirimoldi.
«Sicer pa sledite svojim tekmecem vsaj po rezultatih in lestvici . . •»
«To seveda. Dejali so mi, da je Jadran eden od favoritov celo za prestop v višjo ligo. Po dosedanjih razpletih pa kaj takega ne moremo trditi. Sploh pa so bili dosedanji re zu] ta ti tako čudni, da je težko oceni ti to ali ono ekipo. Vseeno pa menim, da so pri vrhu lestvice naj močnejše ekipe, ali vsaj tiste, ki so doslej igrale najbolj kastantno.»
«Vaše moštvo pa je prav pri dnu lestvice. Kako to?-»
«Tudi sami si tega ne moremo raz lagati. Imamo soliden igralski kader. S tem potencialom igralcev bi gotovo lahko zasedli višje mesto na lestvi ci. Moram pa tudi priznati, da z igro, ki smo jo prikazali, kaj več tudi ni smo zaslužili.»
«Kje so torej razlogi tako poprečnih nastopov?»
«Verjetno v tem, da smo letos izgubili dva najboljša košarkarja. Pa vii smo odstopili svojega daleč najboljšega igralca Della Floro, ki v
B ligi daje poprečno po 30 točk na tekmo. Zaradi delovnih obveznosti pa smo ostali tudi brez centra Montesi-ja. če dodamo še, da drugi center, to je Dalla Rosa, ne more igrati zaradi vojaških obveznosti, potem si lahko tudi razlagamo te neuspehe. Vsekakor ponavljam: z igralskim kadrom, ki ga imamo na razpolago, bi morali doseči kaj več.»
«Kakovostna razlika med skupino, v kateri ste nastopali lani in letošnjo?»
«Bistvene razlike ni. Za nas pa je igranje v letošnji skupini prava muka. Pri vsakem gostovanju moramo opraviti skoraj 400 km. To je tudi eden od razlogov, da letos ne igramo najbolje.»
«ln še predvidevanje za sobotno srečanje z Jadranom?»
«Jadrana ne poznam. Gotovo pa je, da si novih porazov in predvsem na domačem igrišču ne moremo privoščiti.»
(B. Lakovič)
Jadran — Abitare 107:104 (56:58)
JADRAN: Gulič 6, Ban 28 (2:2), Vassallo 6, Sosič 2, Rauber 16, Žerjal 8 (2:3), Klavdij Starc 7 (1:3), Vitez 18, Kojanec 6 (2:2), Ivo Starc 10.
ABITARE VIDEM:	Romanin 13
(7:11), Berzanti 17 (5:6), Virili 16 (2:2), Nobile 12 (4:9), Micalich 2 (2:3), Tinello 16 (8:11), Romancio 10, Lodolo, Zaggia 18.
SODNIK: Perini.
V okviru priprav na nadaljevanje košarkarskega prvenstva C 1 lige sta Jadran in videmski Abitare sinoči v Repnu igrala prijateljsko trening tek mo, ki je bila za obe moštvi še kako koristna.
Jadranovci so zmagali s tremi ta čkami razlike. Izid pa je bil le pa stranskega pomena, saj sta bi «a oba trenerja skozi vso srečanje poskusila razne igre v obrambi in napadu, obenem pa sta tudi poslala na igrišče vse razpoložljive košarkarje.
Žagar tudi tokrat ni mogel računati na Roberta Daneua, ki odslužuje vo-
jaški rok in tudi še ni znano, če bo Jadranov center lahko v soboto od pa toval v Milan. Za sobotno gastovanjc pa ne bo mogel računati niti na Andreja Vremca, ki ima po prometni nesreči ramo v mavcu.
V včerajšnjem srečanju je dokaj dobro igral Marko Dan, in ne samo zato, ker je dosegel 28 točk. Dober je bil namreč tudi v obrambi. Ostali so pokazali še kar zadovoljivo formo. Do sobote pa bo potrebno še poostriti tempo na treningih, da bi bilo moštvo povsem nared za tekmo proti M on key’su. Zmaga v Milanu bi bila namreč še kako pomembna, tako za prvenstveno lestvico kot za vzdušje v ekipi, (bi)
• Z ZMAGO Z 8:2 PROTI ŠVEDSKI
je Sovjetska zveza ponovno osvojila svetovni mladinski naslov v hokeju na ledu. Na drugo mesto se je uvrstila Finska, sledijo ČehosJovaška, Kanada, Švedska, ZDA, Zah. Nemčija in Švica.
V soboto odbojkarice Mebla pred težko preizkušnjo
Pri nogometnem društvu Gorizia so zaskrbljeni
Tri srečanja pred koncem prvega dela nogometnega prvenstva C-2 lige je Gorizia na 13. mestu lestvice z 12 točkami.
Položaj je za goriško ekipo nevaren, saj je še vedno vključena v krog enajsteric, ki se borijo proti izpadu. Sicer je treba reči tudi, da je lestvica izredno «kratka» in dva-trije dobri nastopi lahko «popeljejo» ekipo za precej mest više, obratno pa na dno lestvice.
V tem času božičnih in novoletnih praznikov, ko je bilo prvenstvo prekinjeno, so tudi pri goriškem društvu opravili prvo oceno o poteku tekmovanja. Povedati je treba, da položaj ni rožnat, saj si je ekipa kot prvenstveni cilj postavila obstanek v ligi.
Mislimo, da se bo to vprašanje rešilo prav v sklepnem delu prvenstva, saj je trenutno precej ekip, ki ima «priložnost» zdrkniti v nižjo kategorijo.
Negativne note pa so tudi glede gospodarskega stanja. Pozivi vodstva navijačem, naj se polnoštevilno udeležujejo tekem na Rojcah, očitno, 'niso zalegli. Na goriških tribunah se ob domačih nastopih suče okoli 500 gledalcev, kar je seveda odločno premalo.
Zato se ni čuditi, da je tudi navdušenje v vodstvu in ekipi nekoliko slabše, kot bi to lahko narekoval položaj na lestvici.
V nedeljo bo Gorizia igrala proti predzadnjeuvrščenemu Bielleseju.
Zadnje priprave za srečanje proti Albatrosu
V	soboto se bodo po dvajsetdnev-nem premoru nadaljevala vsa odbojkarska prvenstva. Naša najboljša e* kipa, Meblo bo zopet v središču pozornosti, saj jo čaka že takoj za u-vod v novo leto izredno težka naloga.
V	okviru devetega kola drugoliga-škega prvenstva se bodo namreč naše odbojkarice pomerile z Albatrosom iz Trevisa, ki ima na lestvici le 2 točki manj. V primeru zmage bi si Meblo predčasno zagotovil uvrstitev v skupino boljših ekip, ki se bodo potegovale za prestop v A-2 ligo.
Kot znano, je prj naši združeni ekipi prišlo po zadnji zmagoviti tekmi z DMA do precejšnjih sprememb, saj je Anton Jurman pustil svoje trenersko mesto Saši Logarju. Slednji pa prav gotovo ni pričel svojega dela v idealnih pogojih, saj v teh prazničnih dneh ni imel nikoli na razpolago vseh igralk. Treningi tako niso mogli služiti za izboljšanje uigranosti in preverjanje morebitnih novih igralnih kombinacij, ampak izključno za ohranitev stare forme, ki pa res ni bila preveč blesteča. Zato lahko od naših deklet pričakujemo predvsem značajen nastop in požrtvovalno igro, da bi tako vendarle dosegle tisti cilj, ki so si ga postavile pred začetkom sezone. Seveda bodo pri tem lahko odločilno pripomogli navijači, ki bi morali ob tej važni preizkušnji tudi v resnici dokazati, da jim je usoda ekipe pri srcu.
Naši navijači so običajno vse preveč gedalci in premalo navijači, tipajmo, da bo tokrat drugače, ker ekipa potrebuje največ vzpodbude ravno, ko ji ne gre od rok.
(Na sliki napad Pesaressijeve v tekmi z OMA).
V prvi moški in ženski diviziji na Tržaškem
Manjše število naših šesterk
NA TRŽAŠKEM
Prvi del do pokrajinskega naslova odbojkarskih prvenstev deklic, mladincev in mladink je končan. Samo v konkurenci dečkov sta preostali še dve koli. Ne glede na to pa je že znan končni zmagovalec, in sicer In-ter 1904, ki je še nepremagan.
S _ tem da so se prvenstveni boji končali v mlajših kategorijah, pa je f6 na pragu prvenstvo v 1. moški m ženski diviziji. Tako kot v preteklih letih je tudi letos za prvenstvo v najnižji ligi zanimanje precejšnje, saj se je prijavilo v ženski konkurenci 8 šesterk, ki bodo nastopale v eni skupini, pri moških P3 jih je kar 14, ki bodo igrale v dveh skupinah.
V moški A skupini so naslednje e-
kipe: Sloga, Rozzol, Inter, ASPAV, VIS, Nuova Pallavolo Trst in Volley 80 Duke. V skupini B pa: Pallavolo Sistiana, CG S. Sergio, VM, Pallavolo Gretta, Ferroviario Opici-na, ASSDI in Bor.
V	enotni ženski skupini pa so naslednja tržaška društva:	Cortina
Sport A, Le Volpi, CG S. Sergio, CUS, Cortina Sport B, Sokol, Club Altura in Kontovel Electronic Shop.
Slovensko zastopstvo letos ni najbolj spodbudno. Tako v moški kot tudi ženski konkurenci imamo po 2 ekipi : Sloga in Bor pri fantih ter Sokol in Kontovel Electronic Shop v ženski konkurenci.
V	moški A skupini se bo prvenstvo pričelo 17. oziroma 20. t.m., v skupini B 21. januarja. Isti dan bo ena
tekma tudi pri ženskah, ostale tri pa dan kasneje. (G. F.)
1. MD NA GORIŠKEM
Naš prapor -Olympia
Drevi se na Goriškem prične za naše šesterke 1. moška divizija. Že v prvem kolu je na sporedu slovenski derbi med Našim praporom in goriško Olympio. Čeprav je le to prvo srečanje bo prav gotovo pomembno za obe šesterici, saj bo pravzaprav odločilo katera od slovenskih šesterk se bo potegovala za uvrstitev v finalni del prvenstva.
Tekma bo drevi v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob 20. uri.
M. Dornik in L. Semolič
o stanju Domove košarke
Mauro Dornik	Livio Semolič
Medtem ko se košarkarsko promocijsko prvenstvo nagiba k drugemu delu, je prav, da nekoliko pobliže spregovorimo o tej ekipi, ki predstavlja slovensko košarko pokrajine ob Soči in Vipavi. Mnenje trenerja članske postave Hvaliča smo že objavili. Tokrat pa bomo spregovorili z dvema igralcema članske ekipe, ki pa sta pri košarkarski sekciji Doma nekaj več, trenerja, organizatorja in še kaj drugega. To sta Mauro Dornik in Livio Semolič.
Dornik je pri ekipi od njenega nastanka. Prisoten je bil namreč že na prvem treningu minibasketa, ki ga je v dvorani Zlatega pajka pripravil Martin Tomažinčič. O takratnih časih mi je povedal, da so bili pogoji za igro skorajda nemogoči. Trenirali so namreč v neprimerni dvorani in samo na en koš, ki so ga sami izdelali. Prvi trener, ki jim je priskočil na pomoč, je bil Drago Gojkovič, ki jim je nudil osnovno znanje košarke.
S časom se je okoli prve skupine entuziastov zbralo vedno več ljudi in od minibasketa so prešli na razna mladinska prvenstva.
«Kokarkarska sekcija pri Domu, očitno, ne plava v najboljših vodah. Kako ocenjuješ sedanji položaj in katere so, po tvojem, rešitve?»
«Ponavljal bom to, kar so že drugi povedali na raznih forumih. Toda tudi to (’repetita juvant’) prispeva, da se lahko stvari premaknejo z mrtve točke. Prvi problem, ki ga je treba rešiti, zadeva organizacijo. Potrebujemo več ljudi, ki bi priskočili v odbor naše sekcije. Drugo, kar je tudi pomembno, pa je, da bi si, po primeru ženske odbojke pri našem društvu, zagotovili sponsorja, ki bi nas razbremenil vedno večjih finančnih izdatkov, če bi v kratkoročnem obdobju utegnili pozdraviti ti rani, bi lahko brez strahu gledali v bodočnost slovenske košarke na Goriškem.»
Livio Semolič je k Domu pristopil kasneje od Dornika, čeprav je od tlej minilo že 12 let.
«Kako ocenjuješ ti doslej prehojeno pot?»
«Kljub številnim težavam sem zadovoljen z dosedanjim delom. Kot mlada ekipa smo v našem nastopanju v raznih prvenstvih dosegli marsikateri rezultat, ki si ga druge postave, čeprav starejše od nas po obstoju, komaj načrtujejo. Pri tem bi omenil, da smo leta 1976 nastopili v Trstu na finalnem delu promocijskega prvenstva in da smo lani z najmlajšimi postali med najboljšimi v pokrajini. K temu bi dodal, da so tudi nekateri posamezniki, ki so zra-stli v naši ekipi, dosegli dobre rezultate v višjih kategorijah.»
«Ko si že omenil najmlajše bi te rad vprašal, kako je letos z naraščajem. Ti si namreč že 8 let trener najmlajših pri Domu.»
«Po lanskem uspehu se je letos, na žalost, vpisalo malo otrok k mini-basketu. Kako to, ne bi vedel povedati. Dejstvo je, da letos se bomo verjetno morali odpovedati prvenstvenim nastopom.»
Čeprav položaj pri Domovi košarki ni še tako hud, gre vsekakor razmisliti o nujnosti reorganizacije tudi na področju telesne kulture. Premalo pozornosti namenjamo vzgoji naših ljudi in pri tem mislim na vzgojo kot širok pojem, kjer je zaobjeto tudi kadrovanje in pripravljanje mladih ljudi ne samo za tekmovanje, pač pa tudi za njihovo kasnejšo vključitev v društva in organizacije. Ne moremo namreč misliti, da bo to teklo samo od sebe in le po zaslugi maloštevilnih. Če tega ne bomo spremenili, bodo primeri, ki so trenutno prisotni le v nekaterih društvih, skupni imenovalec vseh in takrat nam bo zares gorelo v hiši.
R. Pavšič
g|
OBVESTILA
.................!
lili
SK Devin
Priredi 8., 15., 22. in 29. t.m. izlete 111 smučarske tečaje na Trbižu. Avtobusi bodo peljali iz Bazovice mimo V,lHin’ Proseka, Nabrežine, Salcža (Bajta), Praprota, Prečnika in Mav-'mj do Sesljana, kjer bo odhod ob 0.30. Točni urniki bodo objavljeni kasneje. Informacije in vpisovanje pri b Sosiču, tel. (040) 208551, in B. Skerku, tel. (040) 200236.
SK Devin
°^j®*ča, da se bo nadaljevala telovadba v scsljanski telovadnici vsak Ponedeljek začenši od 9. t.m., in sicer predsmučarska od 17. do 18. u-re, za odrasle od 20. do 21. ure.
Šahovska komisija ZSŠDI
Prireja jutri, 6. januarja, ob 19. ur* Y Gregorčičevi dvorani v Trstu, redni mesečni šahovski brzopotezni turnir. Vabljeni so vsi Subisti!
ŠD Breg — smučarski odsek
‘jTmfoča, da bo v nedeljo, 8. t.m., od-od avtobusa na izlet s tečajem v »appado ob 5.30 iz Doline, ob 5.45 ,z Poljunca in ob 6. uri iz Boršta.
ŠD Dom
Sekcija za orodno telovadbo
“kvešča, da so treningi orodne telo-vadbe za fante ob torkih in petkih m* 16. do 17.30 ure. Vsi treningi bo-oo v telovadnici Kulturnega doma v orici. Možen je še vpis fantov, ki obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole.
SPDT stopa v novo leto svoje
80-letnice
Slovensko planinsko društvo iz Trsta stopa v leto svoje osemdesetletnice. Ustanovljeno je bilo torej leta 1904, nato razpuščeno od fašističnih oblasti leta 1927, po vojni pa je spet zaživelo leta 1946. Društvo je šlo skozi svetla in temna obdobja delovanja, vendar pa si je tudi v najhujših trenutkih vedno opomoglo, tako da je danes s svojo številčnostjo in svojim delovanjem konkretno prisotno v zamejski stavrnosti. SPDT bo seveda svojo obletnico dostojno proslavilo s svojim delovanjem čez vse leto. Pravzaprav prvi in. . . zadnji so to 80-let-nico proslavljali alpinisti SPDT, ki so se septembra in oktobra lanskega leta podali v Himalajo in se bodo spomladi leta 1985 spet vrnili v isto pogorje, tokrat s poskusom na sedem-tisočaku Južne Anapurne. Obenem bo prirejen tudi treeking na okoliške vrhove.
Ostalo delovanje SPDT
SPDT prireja v nedeljo ob priliki tradicionalnega množičnega pohoda v Dražgošah izlet z osebnimi avtomobili. Izlet vodi odbornik Mario Milič, ki tudi sprejema vpisovanja kar telefonsko in sicer jutri, v petek, od 19. do 20. ure( telefon 229258).
Vabljeni vsi!
* * *
V okviru svoje predavateljske sezone bo SPDT priredilo v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) večer z domačimi diapozitivi. Kdor
Predsmučarska telovadnica in rekreacija, ki jo ob petkih na stadionu «L maj» vodi prof. Giani Furlanič, jutri odpade. Redno se bo nadaljevala v petek, 13. t.m., ob 20.30.
Slovenci na Fitz Roy
oz. no Zoncolan. Na sneg gre letos samo en avtobus, ki je sicer prepoln. Odhod le-tega bo ob 6.30 izpred tržaške sodne palače v Trstu (Foro Ul-piano). S snegom tokrat ni težav kot so bile npr. lani, ko so morali tečaj prenašati z nedelje na nedeljo. Smučarski izleti s tečajem bodo trajali vse štiri nedelje v januarju.
D. JELINČIČ
Pred kratkim so se domov vrnili člani jugoslovanske alpinistične odprave, ki so se že 8. decembra povzpeli na mitični argentinski vrh Fitz Roy. Odpravi, v kateri so bili Franček Knez, Silvo Karo in Janez Jeglič ter vodja Stane Klemenc, je uspelo priti na vrh po novi, izredno težki smeri (VI+, A2, 70 90 stopinj), na kateri so bile poprej neuspešne že štiri odprave, dan zatem pa so preplezali še novo smer na vrh Mermoz. Prvič jih je že 4. decembra le 150 metrov pod vrhom ustavilo silovito neurje, v drugem poskusu pa je v nekoliko boljših vremenskih razmerah Knezu, Jegliču in Karu uspelo priti na vrh.
Planinski dom «Mangart» v Žabnicah je te dni povsem zaseden, za številne goste pa skrbita zakonca Aldo in Clelia Di Lenardo, ki sta oskrbništvo prevzela proti koncu prejšnjega meseca. Di Lenardova sta pred tem oskrbovala kočo Brazzà na planini Pecol pod Montažem
ima diapozitive z izletov, smučarskih tečajev, pohodov, alpinističnih tur prejšnje sezone, naj čimprej telefonira na štev. 413025 ob urah kosila ali pa naj se na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3) zglasi v torek, 17. t.m., od 20. do 21. ure, ko bo seja odbora. Na tem večeru, uspeh katerega je odvisen od članov samih, bodo naši planinci torej podali pregled svojega delovanja čez vse leto.
* « *
V	nedeljo na sneg
V	torek se je na sedežu SPDT zaključilo vpisovanje na vrsto smučarskih avtobusnih izletov v Ravascletto
Is planinskega svetiš
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800.00 din. za organizacije in podietja mesečno 250,00. letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za ltoll|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39 000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k .A ZTT	član Italijanske
in tiskaj ^ Trst	IHlyj zveze časopisnih
'	’	založnikov FIEG
5. januarja 1981
Aretirali znanega odvetnika branilca palermskih mafijcev
Da ne bi TV prisilila ljudi na hišni pripor
PALERMO — Država mafiji ne da miru. Včeraj je aretirala znanega palermskega odvetnika, 42 letnega Salvatore Chiaracana, ker naj bi bil odvetnik mafijcev. Jutri ga bodo zaslišali, danes pa ob prisotnosti sodni ka preiskali njegovo odvetniško pisarno. Chiaracane je bil aretiran v okviru preiskave proti najbolj znani tolpi v kraju Corso dei Mille, ki ji prisojajo največ zlo činov na Otoku. Proti članom te tolpe so izstavili 31 zapornih nalogov, 15 nalogov za že zaprte člane tolpe, sedem oseb so aretirali, devet pa se jih skriva. Sodijo, da ima tolpa iz Corsa dei Mille, ki jo vodi v ilegali živeči Filippo Marchese, na lesti nič manj kot 17 oseb. Tega človeka je sodnik prijavil sodišču, ker je naročil umor 32 letnega Pietra Marchesa, ki so ga februarja lani zabodli v zaporu Ucciardone. Sodnik je prijavil «očeta» Michela Greca, obtoženega, da je julija lani u-bil sodnika Chin.aicija in njegovo spremstvo. V zaporu zaklani Pietro Marchese je takšen konec doživel zato, ker je izdal «družino», h kateri je pripadal od svojega rojstva dalje. Storil je «prekršek», ker se je pridružil
tolpi Stefana Ontada in Salvatore Insertila, ki sta še pred Pietrom Marchesom odšla «v večna lovišča», kot bi dejal Karl May.
Ilegalcu Filippo Marchesu nadalje prisojajo umor prof. Vincenza Ciaccona (avgusta 1982), direktorja sodne medicine univerze v Palermu, in še dveh oseb: Cesare Manzelle in Ignazia Pedona. Njuni trupli so mo rilci pustili v prtljažniku pred karabinjersko postajo parkiranega avtomobila, in sicer v času, ko so se posamezne skupine v «trikotniku smrti» (Bagheria, Ca-steldaceia, Altavilla) najbolj krvavo spopadle.
Za konec pa še ena vest: povezovanje z delom v ilegali živečih bratrancev Greco. Ta dva, ki bi morala te dni sedeti na zatožni klopi v Caltanissetti zaradi umora Chinnicija, do takšne mere terorizirata prebivalce v vzhodnem predmestju Palerma (zaselek Ciaculti), da se izseljujejo. Ljudje so podvrženi ustrahovanju, ker se niso «uvrstili» v Grecovo skupino. Preiskava ni še ugo tovila razsežnosti tega pojava, vsekakor pa napovedujejo stroge ukrepe, da se izseljevanje zaustavi.
RIM — Medtem ko je televizija lani monopolizirala kar 8 milijard gledalcev, je bilo v kinodvoranah, gledališčih in na koncertih okrog 200 milijonov ljudi. «Že ti podatki kažejo na fenomen,» je v New Yorku izjavil predsednik AGIS Franco Bruno, «ki ne zadeva samo kulturnih, umetniških, gospodarskih in sindikalnih interesov, temveč tudi družbene in celotne italijanske skupnosti »
Bruno, ki se je mudil v ameriški metropoli, da bi Vzpostavil stike s tamkajšnjo «industrijo spektakla», je ob tem še pripomnil, da gre tudi za veliko več: gre za perspektivo, da se bodo Italijani znašli v nekakšnem hišnem priporu in pasivno sprejemali reklamna sporočila, katerim so filmi in ostale prireditve samo privesek. Skratka, gre za obstoj in življenje resničnega kulturnega pluralizma.
Zato jc Bruno nakazal tudi nekaj ciljev, ki jih bo AGIS zasledovala v tem letu. Šlo bo predvsem za organske reforme in normalizacijo uporabe filmov na TV, ob tem' tudi za popolno enakopravnost filmov na ekranih in v kinodvoranah. Veliko pozornost bodo posvetili tudi izvažanju «prave podobe Italije», ki se bo morala kazati preko večnamenskih manifestacij, ki bodo zaobjemale kinomatografske, gledališke in glasbene prireditve. Pri tem pa bo uspeh v veliki meri, odvisen od politične volje, ki mora zagotoviti ustrezno normativo.
Začelo se je «Orwellovo leto», opozarja oko Velikega brata na pročelju nekega poslopja v Diisseldorfu. Zaenkrat oko preži samo na motociklista, zna pa se zgoditi, da bo kmalu sledilo tudi vsakemu izmed nas . . .
Veliki brat opazuje
Eksplozija plinske jeklenke zahtevala 2 mrtva in 8 ranjenih
BRINDISI — Dva mrtva in osem ranjenih je povzročila eksplozija jeklenke s plinom sredi noči v okolišu Casale pri Brindisiju. Nesreča se je pripetila v pekar ni bara - slaščičarne. Zračni pritisk je do takšne mere zrahljal poslopje, da so gasilci hišo proglasili za neuporabno.
Plinsko jeklenko je razneslo v trenutku, ko je 28 letni Ivano Melpignano odprl vhodna vrata v pekarno. Po vsej verjetnosti je bil lokal nasičen s plinom, ki je uhajal iz jeklenke, in je bila dovolj najmanjša iskra, da je eksplodiral. Tega preiskovalci niso še povedali, vendar domnevajo, da je Melpignano ob vstopu v delavnico (ura je bila štiri ponoči) prižgal luč in s tem povzročil nesrečo. Eksplozivni val ga je vrgel nekaj metrov proč od vrat: mladenič je bil pri priči mrtev. Zaradi zračnega pritiska se je porušilo več sten. Kosi opeke so zadeti 76-letno Mario Cucco in jo ubiti. Po eksploziji je v lokalu nastal silen požar, ki je povzročil še dodatno škodo.
Za slepe ni prostora...
Odkrili še eno žrtev kamore
PESCARA — V Italiji se zadnjih nekaj let sem veliko govori o problemih prizadetih, o negi, ki jo potrebujejo, o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli, da bi tem nesrečnim članom človeške družbe, vsaj olajšali življenje. Največkrat pa, zlasti ko gre za javne strukture, vse ostane le na ravni lepega, vendar nekonkretnega besedičenja, na ravni obljub, ki splavajo po vodi komaj je treba stvarnega ukrepanja.
To žalostno resnico v teh dneh okuša na lastni koži 3 leta stari Federico DTntinosante iz mesteca Civitaquana pri Pescari. In z njim so doživeti prav tako globoko razočaranje njegovi starši, ki so zaupati javnim strukturam. Vendar zoper birokracijo, zoper prijazne, obenem pa prav tako odločne «ne» ni pomoči.
Mali Federico se je rodil slep. Mati pa ga je kljub temu vpisala v vrtec, da bi se v družbi vrstnikov razvedril, da bi se kljub prizadetosti vključil v širšo skupnost. Otroka pa niso sprejeli, češ da manjka pomožna vrtnarica. Skrbništvo iz Pescare je sicer zahtevalo od ministrstva 18 pomožnih vrtnaric, dobilo pa jih je samo 7, ki jih je dodelilo številčno močnejšim vrtcem.
Federico je tako moral ostati sam doma. Država ga ni hotela v vrtec.
NEAPELJ — Policisti so včeraj odkrili truplo 23-letnega Pasqualeja Delti Paoli, ki je že dalj časa «izginil» iz rojstnega kraja Caivana. Tru pio je bilo v nekem jarku, popolnoma prekrito z apnom.
Delti Paoli je bil namreč brat domnevnega kamorističnega veljaka, ki naj bi bil povezan z «nuovo famiglio», h kateri naj bi spadal tudi zloglasni Michele Zaza, ki je iz neke rimske klinike izginil neznano kam. Skratka, sto je kot običajno za maščevanje ene izmed dveh nasprotu jočih si kamorističnih organizacij. Žrtev tega boja pa je bil tokrat ne dolžen Pasquale.
m,
vT:
/reč
[NATO <bi
S
NATO to IZČKPANI ZAMPAVI..


LADJA PA IIP TE NOTILA 6UOj MESEČNO NOČ PPOTI DOMU...
r TO TE ON !!!	^
ALARM
VSI NA BO INA MESTA UONČNO SMO OTELI EAZBOWIRA’
Miki Muster:
Gusarji
(51.)
MISLIL SEM, DA TÉ V NTE$ NAROPANO BOGASTVO,
PA SO SAME CONTE!
CONILA POUAtt ! TO 1E N tIV VA GARDE ROBA!
DVIGNILI SO GUSARSl» ZASTAVO...
»ma, pi&ri
Potresni sunek pri Bellunu
RIM — Seizmografi italijanskega geofizikalnega zavoda so včeraj zabeležiti lažji potresni sunek v Bellunu. Sunek, ki je dosegel jakost med 3. in 4. stopnjo Mercallijeve lestvice, je zaznalo le nekaj ljudi.
Lažja sunka so zabeležili tudi v Valnerini v Umbrii, ki jo je pred štirimi leti opustošil potres.
Calissonija operirali v ZDA
SAN FRANCISCO — V kalifornijskem zavodu za ušesne bolezni so včeraj operirali Giorgia Calissonija, 17 letnega fanta, kateremu so ugrabitelji odrezali uhelj, da bi prisilili družino Bulgari k plačilu odkupnine. Operacija je uspela, uho pa bodo fantu presadili čez nekaj mesecev. V istem zavodu so rekonstruirali uhelj tudi Paulu Getlyju III.
Sara Keys povila otroka
LONDON — Sara Keys, ljubimka britanskega ministra Cecila Parkinsona je rodila hčerko Floro Elisabeth. Novico je sporočil odvetnik Keysove, ki je dodal, da se jc otrok rodil na Silvestrovo.
Razmerje med Saro Keys in ministrom Parinsonom je sredi jeseni izzva to val polemik v Veliki Britaniji in tisk jc obširno poročal o vseh aspektih afere, še zlasti pa je kritiziral ministra, ker je najprej obljubil svoji tajnici, da se bo ločil od žene in jo poročil, nato pa je obljubo prezrl. Politični komenta torji menijo tudi, da je afera v znatni meri oškodovala tudi samega premiera Margareth Thatcher, ki je odtočno branila svojega sodelavca.
Pomembno priznanje bratoma Taviani
NEW YORK Ameriški filmski kritiki so proglasili delo «La notte di San Lorenzo» bratov Taviani za najboljši film leta 1983, brata Taviani pa za najboljša režiserja v istem letu. Film, ki je izšel lani v ameriški izdaji, je bil nagrajen leta 1982 kot najboljši na festivalu v Cannesu. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila filma «Berlin Alexanderplatz» Rainera Wernera Fas sbindera in «Fanny and Alexander» Igmarja Bergmana.