8554
60100200
i PRI L
'I Aw!nini plaCana v gotovini	/1	i rrk i*
>1 Abb- postale i gruppo	Cena 150 lir
OSRfcONJA KNJIŽNICA
P.P.126
66001 KOPER
SKI DNEVNIK
Leto XXXIII. Št. «1 (9689)
TRST, torek, 12. aprila 1977
H PRIMORSK1 DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» j w^>>M^^^rcP-j?ri_Gorenji^ Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SIovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
A VZTRAJEN m ZAGONETEN^ MQLK_ UGRABITELJEV^ VODITELJA PSI
Prve kritike zaradi neučinkovitosti pri iskanju ugrabljenega De Martina
Prošnja predstavnikom tiska, naj omilijo pritisk na De Martinov dom v upanju, da se bo ustvarila «zveza» z ugrabitelji - Šakali še vedno na delu
i$
iel>
ot*
Mk Psj Craxi in poslanec Lezzi sta v Neaplju ponovno obiskala dom Francesca De Martina (Telefoto ANSA) '"""'nmirni............................................■imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiio
TA TEDEN ZASEDANJA VODSTEV VSEH STRANK
Socialisti predlagajo «pakt šestih» za obrambo demokratične države
^loro ideološko utemeljuje spremembo linije KD: politični spora-*umi so koristni, čeprav ima vsaka stranka svoje Cilje in strategijo
n.
Kratka velikonočna
lsko^a je omogočila, tudi pod priti-2 1 Zl z draiT)abčnega čakanja v zve-1 Sl’a'3itvijo Guida De Martina, J Strane°. razmišljanje v političnih rl Kaa- Parlament ta teden še

1,1 nii 11 ^ i m umil, mm mm ,m m || nuni
°2ar sredi Afrike
[ko^, Več
kot petnajstimi leti,
k°loniui*’ sta imperializem in neo-I b6lgij#i,'■ vso sil° Posegla v I Do p,‘‘Kongo (danes Zairc) in si,
narod,Jc Za Afriko začela «pomlad
■H
I bika p1, ,ciif ‘Pogumnega predsed-, butljo alr‘Ca Lumumbe, zagotovila
•	1» SC? niul ključno državo, ki " I o||Kiisi,1V 'la “o samo ogromen vir
[lošijj ..a> temveč tudi vezni sirarn kjer , an tPcd afriškim «scverom», JI ali m J'Zavezništva in odnosi bolj tem, .1 že kristaliziran’, in »Jule v ’ h- lcr se Po zmagi revoluci-"siVa':'vSih portugalskih kolonijah j “iin fp?. 1,0va fronta proti rasistič-pf|l Rezije / l,ltl,n Južne Afrike in Ro-
j n*a osvobodilnih gibanj v biv-31 ),,>tamlniSal?!l‘il' Kolonijah Angoli, j koreni.,, u Gvineji Bissau je “oteji *Premen:la strateško rav-bite v lužnem delu afriške ce-(li noVji,ll,em Pa zbudila — zarasla , ./avezništev, ki so tam na-«nožnos,7bo in Sovjetsko zvezo — *«nii. konfrontacije med velesi-
*''kov "d uporni], katanških orož-| b>ora|n Po“raji"i Saba je, ob tem 'j ^iavi lu *aled.ju, resno ogrožal (iti ve, (];| “nutujev režim, ki dobro •s “ “Por« : ln‘a med ljudstvom prave i teva ua ga zapušča celo nje-
..jtt1 Se Ponavit 0d tnd dejstvo- da J 5HjsMli |p, llT ‘^Sedlja izpred pet-
*	| JJPve v '■ Tedaj so v notranje za-
'Jsti ]n ga Posegli bivši kolonia-i dr'k zpil ^lužili celo kritja «mo-b°Sce	tokrat pa se za
|pi' fKcio,,L J? l,ž,ije jo zmernih ali
Z i, .
oill 5* Pol,,',",d"i Sahari kolonialistič-; 70‘ov p,:,JNlmoiriiev Sudan in Sa-
pi 1	.	—-J-JU 'm. [ MIH «11 ic-
. J	m***,," afriških rež/mov, kot
K di v y.',, a kraljevina, ki sama vo-‘ - zahodni ~ -,„v ’“d'. Nime
ii raz„t^!Pt’ k‘ morda upa na več-
iVi Vi»njum bui"'® na Zahodu pri jopjf a.iH. niižnjevzhodnega vpr
4	Posega Francije, Bel-
li i? ‘"“v, ni en zmernih afriških reži-' s‘a.1a n'. !ani" ,v konfliktu, ki na-
re-vpraša-
Mit I) • | l .	; nUHllIMU, IVI II a-
kosti, j. ■i solini, pač pa v mož-3) Zairske al.- 1 internacionalizacija 3) J ?a aiigok|ZaV;:lanske vojne ali vdor eotl 'Crnusi ,! a vpletel v širšo so-? kjotsko tut ' drugo velesilo, So-eif st«l nov 'tPZ°' Tedai bi Zaire pomada	mednarodnega spo-
po i r.vetnam-
i kak« t",ah zadn'ih lct Pa ve-ilt. ^ (at.* )LZko 1® Pogasiti tak po-
ne bo zasedal, pač pa se bodo sestala vddstva vseh strank ustavnega loka, da ocenijo osnutek programa, ki jim ga je poslal socialistični tajnik Craxi. Sledil bo drugi krog dvostranskih pogovorov socialistov temi strankami in, verjetno (sodeč po besedah člana tajničtva PSI Landolfija) tudi «kolegialno srečali je» tajnikov vseh strank ustavnega loka. Oziroma, ne prav vseh, ker se liberalci ne strinjajo s «kompro-misom v majhnih dozah*, kot je sedanje sporazumevanje označil tajnik PLI Zanone. Kakorkoli že. vzdušje se je po ugrabitvi Guida De Martina med strankami izboljšalo. Nezaslišani napad na demokratični in ustavni red je dokazal, kako prazne in nesmiselne so bile nekatere zgolj prestižne polemike in demokr-ščansko filozofiranje o različnih možnih formulah; V vsej preprostosti je izbruhnilo na dan spoznanje, da je Italija zares v zelo globoki krizi in da je za njeno obnoyo potrebno sodelovanje vseh, ki se še oklepajo ustave kot njenega temeljnega zakona in programa.
Od tod, torej, socialistični poziv šestim strankam ustavnega loka, naj sklenejo «pakt za obrambo demokratične države*, kljub vsem razlikam in možnim nasprotstvom.
Jutrišnji «Avanti» objavlja v tem smislu daljši uvodnik, v katerem je izredno pozitivna ocena dveh velikonočnih govorov predsednika vlade Andreottija in predsednika vsedržavnega sveta KD Alda Mora.
«Nismo neobčutljivi spričo poziva predsednika vlade,» ugotavlja socialistični list, «kajti čutimo, da jc ne-glede na vsakodnevne polemike med nami enotna cementna vez, ki se ji prači obramba ustave.*
Enako, nadaljuje socialistično glasilo, «se strinjamo s krščanskim in obenem socialističnim pozivom poslanca Mora*, ki poudarja nujnost enotnosti ob raznolikosti. Obnoviti državo je torej nujni politični zaključek tega razmišljanja, pravijo še socialisti, iz česar izhaja pozitivna ocena izjave o »koristi političnih sporazumov*.
V tem okviru torej, socialisti po navijajo svoj predlog o «paktu za obrambo demokratične države*, ki ga «Avanti» označuje tudj kot »sporazum o nenapadanju* v trenutku, ko bi zaradi ostre politične igre komu delalo skomine po improvizacijah ali pustolovščinah.
Socialistično glasilo je na ta način pozitivno ocenilo in sprejelo, lahko pišemo, z navdušenjem, članek Alda Mora v milanskem «Gior-nu», kjer predsednik KD vztraja, da «moramo vsi v akcijo, kljub razlikam*. Po Morovem mnenju so tem trenutku «politični sporazumi koristni*, kajti v naporu, da bi i lijansko družbo «dvignili» so možne napetosti, polemike, celo nasprot ja, toda «vemo, koliko je skupnih stvari, ki nas družijo*.
«Ni važno,* vztraja Moro, «da mislimo enako, ali da si enako za
mišljamo našo usodo*, pač pa je izredno važno, da ima «vsak možnost, da izrazi svoje izkušnje v i-iskanju obnove in resnice*. Skratka. zaključuje Moro svoj članek, «delajmo. vsak na svoj način, izključujmo malenkosti, • naredimo prostor za velike stvari*.
Tudi Moro prihaja do teh zaključkov, ki dejansko dajejo nekakšno »idejno* osnovo možnosti sporazuma strank ustavnega loka (delajmo skupaj) kljub razlikam in nasprotovanjem med KPI in KD (enotnost v akciji, kljub raznolikosti). Moro dejansko utemeljuje tudi nujnost sporazuma o programu take nove vladne večine, ko govori o tem, da je treba misliti na «velike stvari* ter izključiti ^malenkosti*, kakor tudi dopušča, ida bi stranke sklenile, sporazum obenem pa imela vsaka svoj strateški cilj (socialisti »alternativo*, komunisti; »zgodovinski’ kompromis*, demokristjani svojo strategijo itd.) «bodoči' usodi Italije*.
Nobenega dvoma ni, da je obnovljena solidarnost med strankami, predvsem pa zavest, da je demokracija v ;nevarnosti in bi sprejel nase težlio odgovornost vsakdo, ki bi zavrnil predlog o sporazumu Moro in demokristjani, ki mu sledijo, te odgovornosti v tem trenutku nočejo sprejeti in so zato bistveno spremenili svojo politično linijo, niji »vdihne filozofijo*. Odgovor Moro pa je prevzel nase nalogo, da tej spremenjeni politični liniji lističnega glasila kaže verjetno razumeti kot očitno zadovoljstvo, dejstvo pa, da citira hkrati Andreottija in Mora naj bi dokazovalo, da PSI zaenkrat noče pokazati izbire med enim ali drugim voditeljem KD. (st.s.)
NEAPELJ, 11, - Vsi pozivi u-grabiteljem Guida De Martina naj se oglasijo in pošljejo dokaz o tem, da je Guido De Martino zares v njihovih rokah in je živ, niso obrodili nobenega uspeha. Prav tako brezuspešna je dejavnost preiskovalnih organov, sodstva, policije in varnostne službe. V De Martinovem domu pušča nestrpnost mesto obupu. Zaman je bilo vse čakanje. Časni-j kar je"socialističnega voditelja vpra-! šal, ali »zares ne preostaja drugega, kot čakati*. De Martino mu je odgovoril; «Nisem več povsem prepričan v to, nikoli ni mogoče vedeti, kaj se lahko zgodi v teh primerih*.
Edini, ki se vztrajno oglašajo so šakali in ekshibicionisti, ki skušajo na vse kriplje spraviti preiskovalce na stranpota. Tako je neznanec telefoniral na De Martinov dom in sporočil, da bodo ugrabljenega sinu osvobodili ob 21. uri. v turističnem kraju Camaldoli, v Toskani. Vest je, seveda, bila povsem neresnična.
Družinski člani ugrabljenega neapeljskega socialističnega prvaka so medtem prosili tisk in druga javna občila, naj nekoliko omilijo »pritisk* na stanovanjsko stolpnico De Martinovih. kajti morda je hrup tiska in televizije zmedel ugrabitelje in ne vedo točno, kaj početi. Morda pa bi omiljena pozornost ustvarila »manevrski prostor*, ali «kanal» za spo ročila med družino in ugrabitelji.
Zapisali smo, da se v De Martinov trdni značaj začenja vsiljevati črv dvoma o učinkovitosti državnega aparata. «Vedno sem bil zmeren optimist, čeprav že nekaj let čutim, da se •stvari slabšajo. Toda mi se sestajamo, vlada, stranke, sindikati. Toda ni nobene učinkovitosti državnih služb, ni oblasti. “'Demokracija ne pomeni neučinkovitosti*.
V teku dneva je De Martina obiskal tudi tajnik PSI Oraxi, ki se je .nato na kvesturi sestal z voditelji policijske preiskave. Ni izključeno, da je skušal izvesti nanje pritisk, naj vendarle storijo kaj več. kajti čakgnje ih postavljanje nepotrebnih cestnih blo-' kov. (6 dni po/ugrabitvi!) ni ravno zgled učinkovitosti.
Edini novi element, na katerega so se policijski preiskovalci vrgli z vso radovednostjo, je mercedes, ki so ga našli nedaleč od De Martinove hiše. Bil je zapuščen, z odprtimi vrati in brez zalepke o plačani prometni taksi. Očitno je avto bil na tistem mestu ves teden, toda policisti so ga opazili šele sedaj
Pozno zvečer se je spet oglasil v Turinu neonacistični «Ordine nero* in obljubil za jutri dokaz, da je prof. Guido De Martino njegov u-jetnik. (st.s.)
Podpora neuvrščenih afriškim rodoljubom
NOVI DELHI,, 11. — V indijskem glavnem mestu se je zaključilo pet dnevno zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. Ob koncu so sprejeli resolucijo, v kateri med drugim omenjajo politična in gospodarska vprašanja, o katerih so razpravljali na zasedanjih ter poudarjajo, du morajo neuvrščene države ohraniti enotnost in solidarnost, da bi prispevale i. čimprejšnji vzpostavitvi novega svetovnega gospodar skesa reda. Države članice koordinacijskega biroja so pozvale industrializirane države, nai se spopadejo z vprašanji naraščajočih dolgov držav v razvoju globalno ter opozarjajo, da bi imel propad pariške konferenc, o gospodarskem sodelovanju hude posledice na odnose med razvitimi in državami v razvoju.
Kar zadeva politično plat zasedanja posveča resolucija dokajšnjo pozornost dogodkom na jugu Afrike ter izraža upanje, da bodo osvobodilna gibanja Zimbabveja, Namibije in Južne Afrike prejela še večjo pomoč v sedanjem ključnem trenutku svojega boja. Neuvrščeni zagotavljaj i svojo podporo in sodelovanje mednarodnemu zasedanju proti rasni diskrimi; iciji, ki bo avgusta v Nigeriji. Koordinacijski biro je tudi sklr iil poslati posebno odposlanstvo afriškim osvobodilnim gibanjem, ki naj prouči položaj v posameznih državah.
Prihodnje zasedanie koordinacijskega biroja neuvrščenih držav bo v glavnem mestu Afganistana Kabulu neposredno pred zasedanjem zunanjih ministrov neuvrščenih držav. ki bo v Beogradu.
BERLIN, 11. V okviru svojega obiska v NDR je sovjetski obrambni minister Ustinov imel daljši pogovor z vzhodnonemškim predsednikom Honeckerjem. Govor je bil o vlogi sovjetskih oboroženih sil v mednarodnem okvirju.
REAKCIJE NA UZAKONITEV KOMUNISTIČNE PARTIJE
V
Po demokratičnem zasuku se Španija pripravlja na parlamentarne volitve
Ugodne reakcije v deželi - Pričakovanje na vrnitev «Pasionarie»
MADRID, 11. — »Španija je končno doživela ..demokratični prelom”, ki smo se ga nadali,* je bolj ali manj najpogestejši komentar ob vesti, da je -Suarezova vlada pristala na legalizacijo komunistične partije in ji tako omogočila, po 40 letih 'ilegale, javen nastop. Tajnik KPŠ Santiago Carrillo je priznal, da je sklep sicer pozen, toda pozitiven. Sedaj je pred vsemi demokratičnimi silami Španije pomembna naloga, da izposlujejo čimbolj demokratičen potek volilne kampanje za prve parlamentarne volitve in pri tem desežejo nevtralnost Suarezove vlade.
Tudi tisk ugodno komentira vest, redke so namreč izjemo in med njimi predvsem desničarsko monarhistični «ABC». Zanimivo je, da sklep o legalizaciji ocenjuje kot »realističen ukrep* celo bivše falangistično glasilo «Arriba».
Tudi druge demokratične stranke se veselijo ob sklepu, saj so se sedaj (in samo sedaj) odprla vrata resnično demokratičnim volitvam. Kajti v primeru, da bi Suarezova vlada dopustila volitve brez komunistov bi se verjetno tudi druge levičarske stranke (predvsem socialisti, pa tudi ■demokrščanska levica) ne udeležili volitev.
Odprto ostaja sedaj samo vprašanje legalizacije nekaj manjših političnih skupin, ki se prištevajo skrajni levici in pa «karlistične» stranke, ki se navdihuje pri švedskem monarhističnem socializmu in jo vodi kraljev bratranec Hudo De
Borbon - Parma, ki — med drugim — vztraja pri svojih preten zijah do prestola.
Politična pahljača v Španiji je torej več ali manj popolna. Računajo, da se bodo na volitvah po merile sledeče skupine strank: desničarska, centristična, levosredinska in levičarska. V desn čarsko spadata stranki «Frente nacional* (frankisti) in »Alianca popular*, ki jo vodijo nekateri bivši Francovi ministri. Na centru nastopa koalicija »demokratičnega centra*, v kateri so liberalci, socialdemokrati in demokristjani. To skupino, v bistvu, podpira tudi Suarezova vla da. Nadalje bi se morala predstaviti s svojim simbolom koalicija sedmih demokrščanskih struj, čeprav so še v teku pogajanja z »demokratičnim centrom* za skupne liste.
Levosredinska zveza je koalicija manjših socialdemokratskih skupin in socialističnih zmernih disidentov.
Na levici nastopa cela skupina socialističnih strank,-ki se niso znale združiti. Med temi se bosta pomerila predvsem PSOE (delavsko-socalistična stranka) in PSP (ljudsko - socialistična stranka) Felipe-ja Gonzalesa ter Tierna Galvana. PSOE in PSP sta se za skupne liste sporazumeli samo v Kataloniji.
Sami se bodo predstavili na volitvah komunisti. KP Španije je namreč »zveza* več nacionalnih partij, in sicer KP Španije, katalonskih združenih socialistov, KP Galicije
MADRID: Na sedežu KP Španije praznujejo sporočilo, da je bila partija končno uzakonjena po 40 letih ilegale
(Telefoto ANSA - UPI)
in KP Euzkadi. Ni izključeno, da bodo komunisti za volitve senata skušali sestaviti skupne liste.
Levo od KPŠ bi se morali predstaviti še skupini »ljudske enotnosti* in »demokratične fronte*, vendar se sedaj pogajata o združitvi.
Glede kandidatov KPŠ so že sporočili, da bodo nosilci liste Dolores Ibarruri »Pasionaria* v Asturijah in v baskovskih pakrajinah, Santiago Carrillo v »kastiljski* Španiji in Santiago Alvarez v Galiciji.
V Španiji medtem nestrpno pričakujejo skorajšnjega prihoda »Pasio-narie*. V krogih KPŠ niso objavili točnega datuma njene vrnitve iz izgnanstva, vendar se zdi, da je t* stvar nekaj dni, ali celo nekaj ur.
(st.s.)
v
Španske volitve bodo 15. junija?
MADRID, 11. — Kot poroča španska tiskovna agencija Cifju* kaže. da bodo splosne politične volitve v Spa* niji 15. junija. Datum bodo najbrž uradno sporočili ob koncu vladne seje. ki bo 15. aprila. Kot znano določa zakon, da mora poteči petnajst dni med razpisom volitev ter začetkom volilnih shodov, če Jx> dokončen datum res 15. junij, bodo morali volitve razpisati do 22. aprila.
Titova brzojavka CK španske partije
BEOGRAD. 11.	— Jugoslovanski
predsednik Tito je poslal centralnemu komiteju španske komunistične partije brzojavko, v kateri pravi, da jv legalizacija KPb pomembna zmaga delavskega razreda in vseh naprednih sil v borbi za nadaljnji demokratični razvoj Španije. Predsednik Tito podčrtuje v svoji brzojavki tradicionalno prijateljstvo med jugoslovanskimi in španskimi komunisti, ki se bo š* iku-piio ter prispevalo k razvoju dobrih odnosov med obema državama tei med španskim in jugoslovanskimi ljudstvi.
Vest o legalizaciji KPŠ so v Jugoslaviji sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj je ZKJ vedno podpirala politiko tajnika Carrillu. V Beogradu podčrtujejo, pravi italijanska tiskovna agencija ANSA. da pomeni legalizaciia španske partije uveljavitev načela neodvisnosti posameznih komunističnih partij.
PALERMO, 11. — Socialističnega ia»-slanca Giacorra Mancinija so sprejeli v nasatorij »Cervello* zaradi nenadne slabosti. Kot kaže je Mancini sinoči po večerji zaužil tableto, po kateri se je začel močno potiti, obenem se mu je začelo vrteti v glavi. Zdravniki so izključili možnost, da bi šlo za zastrupitev s hrano.
•laitaiiiiffiiiiiiiiiiaiiiiaiifiiiitatilitaviiitfifiitiiiifiiiiiaiaiitfiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiitatiiaiitiirraiiiiiiiiiiiniiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitvtiMiiiiitiiiiagiiiiiiiiiaiutivtiiiiiiiiiiiiiiniuitaltaiiiMVtMhviMiiiitiattiiif^iMititMctaifRVfifMtitMiiviattiait^aiKMMmtvMviMiaaRtvfvffMrataM«
Peres si je zagotovil podporo socialistov
TEL AVIV. 11. - Izraelski o-brambni minister Simon Peres je danes zabeležil prvo zmago, odkar je prevzel vodstvo laburistične stranke ter je postal prvi kandidat za predsedstvo izraelske vlade. Kljub mnogim pomislekom je levičarska socialistična stranka »Mapam* sklenila, da bo tudi na prihodnjih volitvah, ki bodo 17. maja, predstavila skupne liste z laburisti. Vodstvo «Mapam» je namreč zagrozilo, potem ko je dosedanji predsednik vlade Rabin odstopil in se umaknil iz političnega življenja, oa bo stranka izstopila iz koalicije, v kateri je že osem let. Sociali sti imajo namreč dokajšnje pomisleke predvsem zaradi pogledov Šimona Peresa na izraelsko zuna njo politiko, saj velja obrambni mi nister za »jastreba* in je torej Skoraj nesprejemljiv za socialiste, ki pa veljajo za »golobice*.
NADALJNJI KORAK K INTERNACIONALIZACIJI SPOPADA V BIVŠI KAMI
Francoska letala za prevoz maroških oddelkov v Zaire
Tudi Sudan ponuja čete Mobutuju - Komunisti in socialisti obtožujejo Giscarda, da se ni posvetoval s parlamentom in vlado
KINŠASA, 11, - Položaj v Zairu posjtaja čedalje boli napet. Poleg Maroka je poslal svoje čete v Zaire, kjer naj bi se borile na strani predsednika Mobutuja, tudi Egipt, medtem ko poročajo tudi o možnosti, da bi v spopad posegle tudi sudanske čete.
Zairski predsednik Mobutu Sese Seko je v intervjuju ameriškemu tedniku «Newsweek* izrazil svoje razočaranje zaradi ameriškega zadržanja ob vdoru bivših katanških orožnikov v zairsko pokrajino Šaba, obenem pa je izrazil priznanje Belgiji in Franciji, ki sta ob tej priložnosti stopili odločno na njegovo stran. Ameriške dobave niso obsegale vojaškega materiala, pravi Mobutu, medtem ko sta Pariz in Bruselj poslala orožje, strelivo in vojaške naprave, poleg tega pa sta Francija in Belgija dali na razpolago tudi vojaške svetovalce. Mobutu obtožuje Združene države, da so zanemarile afriško bodočnost ter je s tem v zvezi omenil izjave ameriškega predstavnika pri OZN Youn-ga, ki naj bi dejal, da mu je malo mar ali bodo afriške države postale marksistične, če bodo tudi bodoče trgovale z ZDA. če je to ameriško uradno stališče, pravi predsednik Mobutu, bi se morali umakniti iz boja, dokler smo še v času. Mobutu je tudi polemiziral z angolskim predsednikom Netom, ki je v brzojavkah predsedniku Sadatu in marosnemu kraiju Hasanu ter predsedniku organizacije afriške 'enotno-
sti ostro protestiral proti Sadato-vim in Hasanovim izjavam v korist Zaira. Neto je dejal, da bo imel Maročane za odgovorne za kakršno koli agresijo proti Angoli. S tem v zvezi se Mobutu sprašuje, s kakšno pravico angolski predsednik Neto obsoja pomoč, ki ga Zaire prejema od bratskih afriških držav za poravnavo svojih notranjih sporov. Zairski predsednik podčrtuje, da je Neto moral poklicati na pomoč Kubance in Sovjete, da bi si zagotovil zmago v državljanski vojni.
Sudanski predsednik Nimejri je sporočil Mobutuju, da je pripravljen poslati mu pomoč, da bi 'od pravil posledice vdora na zairsko ozemlje. V svoji izjavi, ki ga objavlja sudanski tisk, pravi Nimejri, da bo imela vsaka grožnja proti Zairu takojšnje posledice na va.nost Sudana in njegove nacionalne enotnosti (Sudan namreč meji z Zairom). Zato smo pripravljeni, pravi sudanski predsednik, dati MobutiV jevi vladi vsako pomoč v borbi proti zavojevalcem.
V maroškem vojaškem oporišču pri Rabatu je te dni Vse živo. Zairska, maroška in francoska letala (DC-10, C-130 in francoski «transal-li») pristajajo in vzletajo ter prevažajo čete iz Maroka v Zaire. Za sedaj so prepeljali 1500 maroških vojakov, nadaljuje pa se prevoz težkega orožja, vozil in streliva, ki so potrebna za to vojaško operacijo. Francoska letala bodo ostala na razpolago maroškemu poveljstvu do
petka, nakar se bodo vrnila v francoska oporišča.
Odločitev francoske vlade, da da na razpolago letala za prevoz maroških čet v Zaire je povzročila v Franciji nasprotujoče si reakcije. Medtem ko v desničarskih krogih z navdušenjem pozdravljajo dejstvo, da se je končno le neka zahodna država angažirala v Afriki, pa govori glasilo komunistične partije «L'Hu-manite* o	«nevarni	odločitvi,	ki je
francosko	ljudstvo	ne	more	odobriti*.	.	.
Komunistično glasilo piše, da Gi-scard D'Estaing pošilja orožje in letala ter da je stopil na čelo operaciji, ki	jo lahko	že	zdaj imamo
za agresijo proti vsem afriškim narodnoosvobodilnim gibanjem. Komunisti so tudi v parlamentu zahtevali razpravo o odločitvi Giscarda D'Estainga, do katere naj bi prišlo že jutri, nakar naj bi vlada dala svoja pojasnila. Tudi predstavnik socialistične stranke je obtožil predsednika Giscarda, da ,se je spustil v to pustolovščino, ne da bi se posvetoval s parlamentom ali z vlado. Socialistični glasnik je še dodal, da Francija v bistvu podpirr diskreditiran režim predsednika Mobutuja, ki ga niti Američani nočejo več podpirati.
Predsednik Giscard D’Estaing bo imel jutri po televiziji ob 20. uri javno razpravo o zunanjepolitičnih vprašanjih s francoskimi časnikarji. Zelo zanimivo bo zvedeti, kaj pravi o zadnji francoski pustolovščini v Afriki.
ZARADI TRENUTNE FINANČNE KRIZE
Mednarodni denarni sklad nima denarja za Italijo
Konec tedna se bo 10 najbolj industrializiranih držav pogovarjalo v Parizu o načina ponovnega finansiranja sklada
WASHINGTON. 11. - Mednarodni denarni sklad nima 530 milijonov dolarjev, ki bi jih moral posoditi Italiji. Zato bo, kot vse kaže, sklican konec tedna sestanek «desetih» najbolj industrializiranih držav, na katerem se bodo dogovarjali o možnosti ponovnega pri-I va denarnih sredstev v blagajne sklada.
Že nekaj časa preživlja mednarodni denarni sklad krizo «v blagajni*. Njegova naloga .je namreč nuditi finančno pomoč 130 državam članicam, ki imajo težave s plačilno bilanco. Toda zadnja leta se je število držav v krizi zvišalo, posebno še. odkar je biia zvišana cena nafte. Tehniki mednarodnega 'denarnega sklada računa jo, da bo kriza trajala vsekakor do leta 1980 medtem pa skušajo prepričati države članice, naj prispeva jo v sklad večja denarna sredstva.
Že dejstvo, da 530 milijonov dolarjev za Italijo ne predstavlja prav velike vsote, pa še to se je sklad obvezal izplačati po obrokih, dokazuje, kolikšna je finančna kriza sklada. Pred nekaj meseci so članice že zvišaie svoje letne prispevke v sklad, računajo po. da bodo morale te prispevke tokrat kar podvojiti.
Skratka, o prispevku Italiji ne bo več odločala uprava mednarod-hega denarnega sklada (kateri je italijanska vlada že poslala garancijsko pismo), pač pa skupina »desetih*. To so ZDA, ZR Nemčije Japonska. Velika Britanija. Francija, Italija, Belgija, Holandska, Kanada, švedska in Švica, ki pa
ni prava članica sklada. Od teh držav so nekatere že same v krizi in se borijo za to, da bi prejele od sklada čimveč denarja.
Konec tedna se bo torej deseterica srečala v Parizu. Na srečanju bodo največ razpravljali o lem. kolikšni naj bodo prispevki skladu. Eden izmed predlogov predvideva večje prispevke članic, ki so istočasno tudi proizvajalke nafte in imajo torej večji denarni prebitek. Poleg tega bi mednarodni denarni sklad lahko izdal večje število »posebnih pravic do zajema*, ali. kot jih imenujejo »papirnatega zlata*.
Ni še znano, ali bo deseterica razpravljala tudi o političnih pogojih posojila Italiji, kgjti v takem primeru bi se rimska vlada znašla v hudih škripcih. Posojilo je namreč bilo že odobreno pod natančno določenimi pogoji, ki so i-talijansko vlado. "Stranke in sindikate terjali več noči pogajanj in nemalo napetosti, če bi deseterica ponovno sprožila vprašanje pogojev za posojilo bi to očitno pomenilo nov grob poskus vmešavanja v italijanske notranjepolitične zadeve.
(st.s.)
Naši izletniki so se vrnili
Naši izletniki, ki so pet dni potovali po Jugoslaviji, so se danes ponoči, okrog 1. ure srečno vrnili v Trst in Gorico.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V PRIČAKOVANJU URADNIH POROČIL
Lanskoletni obračun tržaškega gospodarstva v glavnem neugoden
Težavno leto za industrijo in trgovinp . Drobno trgovino rešujejo obiskovale! iz sosedne republike . Bančno poslovanje pa je zabeležilo nov razmah
Kakšen je bil lanski gospodarski trend na Tržaškem? Odgovor na to vprašanje ni bil tako enostav-ven, kakor bi si kdo lahko mislil, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja statističnega pregleda, ki bi v tem času zaobjemal vse gospodarske dejavnost: z našega področja. Prva kompletna zbirka podatkov bo namreč po vsej verjetnosti objavljena šele junija — kakor se dogaja vsako leto, tako da si je treba med tem časom ustvariti pregled na podlagi različnih področnih pokazateljev, ki niso vedno homogeni in ki so nuj no bolj zgovorni za nekatere panoge in manj zgovorni ali celo očitno pomanjkljivi za druge panoge
Na področju industrijskih dejavnosti so se lani vsekakor čutile posledice neugodne konjunkture iz leta 1975. v nekaterih tovarnah pa se je kriza še zaostrila. Zanimiv pokazatelj o ‘slabosti, ki preveva tukajšnji industrijski potencial, ie vsekakor število delovnih ur. ki jih je delavstvo »opravilo* v do polnilni blagajni: 1,289.523. Pri tem velja omeniti, da medtem ko je bil trend za mehansko, elektromehansko in prehrambeno industrijo kolikor toliko zadovoljiv, se je položaj v velikih industrijskih obratih z državno udeležbo in v nekaterih zasebnih tovarnah znatno poslabšal. Proizvodnja v petrolejski industriji je na primer upadla za okrog 10 odst., ladjedelstvo je obratovalo le v mejah 7(1 odst. svojih zmogljivosti, gradbeništvo — ki je sicer povečalo za 3,4 odst. število zgrajenih stanovanj — pa je zmanjšalo število zaposlenih delavcev z 8.741 na 7.145 ljudi.
Kar zadeva kmetijstvo, so dokončni podatki o. lanski letini za silo zadovoljivi, in sicer kljub ju lijski suši in nadpoprečni moči v zadnjih mesecih leta. Rože in povrtnina so šle vse leto dobro v promet, vinska letina je bila dobra, živinoreja pa se je ppnovno skrčila, kar se redno dogaja že celo vrsto let.
Inflacija je še v večji meri ka kor v letu 1975 vplivala na trgovinski sektor, ki .je zaključil lansko bilanco z nezadovoljivimi rezultati O določenem uspehu poročajo le s tistih področij, ki so usmerjena na klientelo iz sosedne Jugosla-
vije: tako so šli tudi lani dobro v promet zlasti elektrogospodimski stroji, nadomestni deli za avtomobile in oblačila (pri zadnjih velja .omeniti, da se je začela kvaliteta v zadnjem času občutno dvigati, in sicer tudi v tistih trgovinah. ki so v vseh teh letih vodile «kramarsko» politiko). Druge trgovinske veje izkazujejo večje ali manjše težave: gradbeni material se je lani slabše prodajal kakor v preteklosti: zaradi visoke cene je tudi kava stežka našla pot v pra-žarnice. Tako je blo tudi na nekaterih drugih področjih z izje-\ mo lesne trgovine, ki je lani doživela nov razmah bodisi na samem tržaškem trgu kakor tudi v tranzitu.	'
Luške dejavnosti so bile lani živahnejše kakor v prejšnjem 'etu. To velja tako za promet s surovo nafto kakor tudi za tranzitni promet in za promet s kontejnerji.
je skupna -vrednost privarčevanih sredstev v lanskem-*letu povečala
za 27 odst. v primeri z letom 1975 (v tem pogledu smo v Trstu prekoračili za 5 odst. državno poprečje), močno pa se je povečal tudi pro met s tujimi valutami, kar gre v prvi vrsti pripisati naraščajočemu obisku turistov iz sosedne republike. Da se je vrednost pologov pri tržašk h bankah povečala v orne njenem razmerju, gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da priznavajo bančni zavodi z našega področja v poprečju višje obrest' kakor banke v drugih italijanskih pokrajinah. Zato sodijo, da je del privarčevanih sredstev »priromal* v Trst iz notranjosti države ali vsaj iz sosednih pokrajin. Po drugi strani pa kaže, da so tudi bančne naložbe (te so lani narastle za 22 odst.) v določeni meri našle pot iz Trsta v notranjost države, in sicer prek tukajšnjih obatov raznih vsedržavnih družb.
TPPZ ZA PRAZNIK 1. MAJA
Tudi letos v Bazovici tradicionalna proslava
Izredno bogat kulturni spored
Rita Pavone in Dapporto v gledališču Rossetti
Prvomajska proslava v Bazovici v organizaciji Tržaškega partizanskega ,pevskega zbora je postala že priljubljena tradicija, ki vsako leto privabi na gmajno ob cesti v Lipico veliko število ljudi. TPPZ se je letos odločil, da priredi dvodnevni praznik s posebno bogatim kulturnim sporedom.
Proslava se bo začela že v soboto, 30. aprila, ob 15. uri. Na sporedu bodo nastopi mešanega pevskega zbora prosvetnega društva »Lipa* iz Bazovice, mešanega pevskega zbora iz Divače in znanega folklornega ansambla »Vladimir Nazor* iz Vojvodine.
Glavni del proslave pa bo seveda v nedeljo, 1. maja, prav tako s pričetkom ob 15. uri. Po godbi na pihala iz Ricmanj bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor s svojim že znanim in priljubljenim repertoarjem, sledile bodo recitacije in nato slavnostni govori, kulturni spored pa bo zaključil železničarski pevski zbor «Sergio Bonato* iz Trsta, medtem ko bo v večernih urah na sporedu prosta zabava ob zvokih ansambla «Supergroup». Ni treba posebej poudarjati, da bodo
Tržaške banke poročajo, da se
POMLADNI PRAZNIKI SO ZE ZA NAMI
tako v soboto kot v nedeljo delovali dobro založeni kioski s pristno domačo pijačo in jedačo. Pač pa je vredna omembe razstava o delovanju TPPZ, ki jo bodo odprli v dvorani Bazoviškega doma pad naslovom »Mi smo tu*.
Naj omenimo tudi, da je mednarodni partizanski praznik, ki ga skupaj prirejata TPPZ in VZPT-ANPJ in o katerem smo v nede jski številki našega dnevnika pisali, da bo 30. aprila in 1. maja, odložen na poznejši čas.
Razkol v vrstah «pros(oconarjev»
Na velikonočni ponedeljek končno praznično vzdušje
Glavna značilnost: krajši izleti, odsotnost Jugoslovanov in turistov iz Italije
I
Velikonočni prazniki so za nami, a tokrat nam je vreme na vsej črti skalilo račune, saj je z izjemo včerajšnjega dne vladalo nad vso Evropo pravo zimsko vreme. Naše področje ni bilo izjema, zato nismo bili priča v soboto in nedeljo neskončnim kolonam avtomobilov na mejnih prehodih z Jugoslavijo. Na svoj račun so prišli le smučarji, saj so bile razmere v zimskošportnih središčih ugodne za smuko. Že bežen pogled |» mestnih ulicah je dokazoval, da je večina ljudi ostalo doma, saj ni bilo običajne praznine na parkirnih prostorih. Ljudje z zavoji, v njih darovi in večkrat že pripravljene jedi. Doma gospodinje ob velikonočnih dobrotah. Kinodvorane in gostilne zadovoljivo
>lffT..	nni«Mmn««innnnnnmniiiiiniH«iiiinwHimiiiwinmni»«»miminwin»nimi»iniiH|nn
VČERAJ V BOLJUNCU
<*r<	| .
Domačini prvi v pritrkovanju
obiskane, vse to nam dokazuje, da so se tržaške družine odpovedale običajnim daljšim izletom, razen tistim, ki so jih ze dolgoročno načrtovale. Tudi jugoslovanskih turistov je bilo malo, saj si večina ni upala na dolgo pot v takih vremenskih razmerah. Izjema so bili le Avstrijci in Nemci. Obvezna točka pa je pri nas Miramarski grad in boljši lokali, saj si lahko s svojo valuto to privoščijo, v naši deželi pa Lignano in Gradež. Skoraj popolnoma odsotni turisti iz notranjosti Italije. Njihovi odsotnosti pa ni botrovala sa-meteorologija, temveč denarne »perturbacije*, ki tarejo večino načih državljanov.
Velikonočnim dobrotam pa se nismo kljub temu odpovedali. Draga čokoladna jajca so šla dobro v promet, gospodinje so kupovale moko in sladkor, končni rezultat fanclji, potica, pinca, presnic in štraube. V mesnicah ob meji je bila večkrat gneča. Precej nezadovoljstva pri starejših ljudeh, saj pravih »surovin* za »žouco* po njihovem ni več. živino umetno hranijo, prekajeno meso ima samo barvo in ne okusa.
A pustimo žalostne misli. Včerajšnji dan nas je v marsičem poplačal in nam ni preveč posušil že lahke denarnice, saj smo se predvsem omejili na krajše izlete. Vreme se je izboljšalo, sonce je le uspelo nekoliko ogreti hladno ozračje, Zjutraj je bil pravi naval na mejne prehode proti Istri. V Barkovljah, v Miramaru in na tržaškem obrežju je bila prava gneča.
PROGRAM
SEMINARJA
za vzgojiteljice od 12. do 16. aprila v Kulturnem domu
Danes, 12. aprila, ob 8.30: Vloga predšolske vzgoje v razvoju otrok - Irena Levičnik. Jutri, 13. aprila: Igrače, njihov pomen in vloga v predšolski vzoji - Nina Japel. Četrtek, 14.' aprila:	Vzgojna
sredstva za uresničevanje vzgojno-izobraževalnega programa - Boža Jelen.
Petek, 15. aprila: Jezikovna vzgoja predšolskega otroka -Irena Levičnik in Boža Jelen. Sobota, 16. aprila: Vzgojni načrt za pripravo otrok za šolo - Irena Lelvičnik. Predavanja bodo trajala pet ur. Sindikat vabi vse vzgojiteljice, naj se jih udeležijo in obvešča, da bo uradna otvoritev danes, 12. aprila, ob 11. uri.
Kljub hladnemu severnemu vetru je marsikdo šel na Kras v to letos o-goljufano pomlad, a dobra kapljica in krožnik prozorne »žouce*. pa pecivo in druge dobrote naših gostiln, so pahnile v pozabo vse slabe misli, ki jih tudi natakar z računom ni uspel preklicati.
Kdor je le mogel, je včeraj zapustil mesto, a to je bilo v večernih urah povod za sive lase marsikaterega neučakanega voznika, saj je povratek enodnevnih izletnikov sovpadel s povratkom tistih redkih, ki so mesto zapustili v prejšnjih dneh. Najhuje je bilo na relaciji proti Avstriji, tiič manj na cesti s Piancavalla, tudi mejni prehodi z Istro riišo zaostajali. Ljudje, ki so si prezračili pljuča na svežem zraku, so si jih ponovno «zadimili» v prometnih konicah. Vsakoletni nasveti prometne policije ne zaležejo: vsi hočemo do zadnjega trenutka ,t(živgti sonce in 'mislimo na povratek šele, ko pade mrak.
«Integralnim prostcconarjem* grozi razkol? Po vesteh, ki krožijo v mestnih političnih krogih, naj ,bi se v teh dneh oblikovala neka »občinska lista*, ki pa naj bi ne bila izraz tako imenovanega «odbora desetih*, ki je svoj čas dal pobudo za zbiranje podpisov v -korist integralne cone, pač pa nekaterih "Strajno konservativnih krogov, ki naj bi se postavljali v kontra-pozicijo z «naprednima» Giuricinom in Gruber Bancovo.
Domneve o razsolu med zagovorniki integralne proste cone so se sicer pojavile že pred časom brž ko je »od bor desetih* preusmeril svoje delovanje od nasprotovanja osimskim sporazumom na priprave za bližnje občinske voiltve. Prav na shodu na Tjgu Goldoni, ki je pomenil trenutek prehoda od ene faze k drugi, je morala Gruber Bencova doživeti ponižanje, jo je občinstvo glasno izžvižgalo, si je upala trditi, da je izguba Istre končno vendarle posledica poraza fašistični vojni. Od takrat pa so se tudi v italijanskem krajevnem dnevniku množila pisma, ki so po eni strani pozivala Gruber Bencovo, naj »ne dela diskriminacij*, po drugi pa rotila pred nevarnostjo razdora.
Včeraj sta bili v Trstu zadnji predstavi glasbene komedije «R’sate in salotto». V glavnih vlogah sta nastopila Carlo Dapporto in Rita Pavone, sodelovali pa so še Gianni Musy, Anna Campori, plesalec Gianni Brezza, «soubrette» Serena Ben-nato in plesalska skupina »Les Girls».
O predstavi lahko rečemo to, da so prašni zvezdniki ustvarili komedijo velike žalosti. Plesalke in plesalci malce pobrcajo, nekaj neslanih smešnic, stare pesmi, scena iz lepenke, kvalunkvizem in cenena razmišljanja, pa dobiš show, ki
spominja na TV predstave pred
Živ in zdrav izpod avta
leti. Variete je nekje globoko pod zemljo, ne moreta ga prepleskati niti Dapporto in niti Rita Pavone, ki jo je v davnih časih ovenčala slava in se je potem. venček posušil. Vsak sen malo traja,'posebno če temelji na nerodnih plesnih korakih in grgranju v mikrofon. Kar je res, je res, variete potrebuje vsaj : ekaj čednih plesalk in plesalcev, nekaj dobrih luči in veliko melanholije (kar je bilo, se več ne vrne), če tega ni, te moreš niti reči, da si videl lene lučke. Potem si žalosten in potožiš, da je boljša izložba kot predstava povlečena iz naftalina...
Na trbiški cesti, nekaj sto metrov od križišča z bazovsko cesto, je sinoči treščil v skale s svojim avtomobilom 36-letni Bruno Vidali iz Ul. dell’Istria 5. Nekaj ga je bilo pod kapo, navzdol je šlo hitro in volan je ušel -iz rok. Avtomobil je s silovitim truščem Odbilo od skal. Vida-lija je vrglo na asfalt, vozilo pa vrh njega.
Najbrž gre za smrtno nesrečo — je bilo rečeno reševalni ekipi Rdečega križa, ki je seveda takoj prihitela na kraj. Vse naokrog so ležale razbitine, na sredi cestišča pa avtomobil in izpod njega sta moleli roka in noga. Toda ko so nesrečnega Vidalija potegnili izpod razbitin, so uvideli, da je pravzaprav srečen, kajti razen majhnih prask je bii živ in zdrav.
KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «PINKO TOMAŽIČ* V TRSTU
Jutri. 13. aprila 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ulici Pe-tronio 4
večer z naslovom:
ČLOVEK
ZEMLJA
UMETNOST
Govoril bo slikar
JOŽE CESAR
Gledališča
Genova pritiska za dosego olajšav pri uvozu kave
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje s predstavo Anonima Venezia-na «BENECANKA» danes 12. t.m., ob 19.30; jutri, 13. t.m., ob 17. uri; v četrtek, 14. t.m., ob r. uri; v petek, 15. t.m.. ob 19.30; v soboto, 16. t.m., ob 17. in 19.30 v Celju.
Tržaški pokrajinski svet se bo ponovno sestal pojutrišnjem, 14. aprila, da bi izčrpal številne točke, ki so se nabrale na dnevnem redu zaradi dolge upravne paralize te krajevne ustanove. To bo že tretja zaporedna seja v razmeroma kratkem času po izvolitvi novega levičarskega odbora.
Razstava knjig Virgilia Giottija
V četrtek. 14. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave knjižnjih del pisatelja Virgilia Giottija. Razstavo je v prostorih v Ul. Rosario pripravila Ljudska knjižnica v Trstu. Razstavo, ki je posvečena 20. obletnici pisateljeve smrti, bo predstavil prof. Roberto Damiani.
Virgilio Giotti je umrl v Trstu, 21. septembra 1957. Te dni, ko se spominjamo obletnice, bi morala iziti knjiga z naslovom *Racconth, ki jo je pripravil Roberto Damiani. Damiani je zbral vrsto Giotti jenih narečnih spisov in skušal z izbiro ponovno analizirati pisateljevo osebnost in njegov doprinos tržaškem slovstvu.
Na razstavi, ki jo prireja Ljudska knjižnica, bodo uvrščene pisateljeve knjige, rokopisi in vrsta študij o njem. Med književniki, ki so pisali o Giottiju. naj omenimo imena, kot so Montale, Stuparich Quarantotti Gambini, Pasolini, Die go Valeri in drugi.
V Opatiji bo od 4. do 6. maja druga konferenca Mednarodne trgovinske zbornice (prva konferen-je bila decembra 1975. leta v Hong Kongu). V Opatiji bo tekla razprava o treh osnovnih temah, sicer o odnosih med koristniki pomorskih storitev, o konkurenci
deželni politiki v pomorstvu.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 12. aprila, bo ob 17. uri seja odbora nadzornega odbora in razsodišča. Na dnevnem redu bodo: razdelitev funkcij v odboru, sklepi občnega zbora, stališče ob stavki jutri, 13. aprila, članski sestanki in razno.
Zaradi važnosti in obsežnosti vprašanj na dnevnem redu priporoča tajništvo točnost in gotovo udeležbo Tajništvo
V Boljuncu je bilo včeraj drugo tekmovanje v pritrkovanju — prvo je bilo lani v Borštu, tretje pa bo prihodnje leto, prav tako na velikonočni ponedeljek, v Dolini. V bo-
Ijunskem zvoniku je nastopilo sedem skupin, in sicer iz Barkovelj,
Boljunca, Boršta, Doline, Križa, Mačkolj in šempolaja. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Dominik Pegan, župnik v Portorožu, Pino Ra-dole, ki vodi cerkveni nevski zbor pri Sv. Justu, Ubald Vrabec in Drago Žerjal.
Prvo nagrado je dobila skupina iz Bol junca, drugo pa si delita skupini iz Doline in Boršta. Po končanem pritrkovanju je bila v Mladinskem domu zakuska za tekmovalce, katerim so podelili nagrade m diplome.	,	.
Na \ ..škem trgu in okrog cerkve se je v sončnem popoldnevu zbralo precej ljudi. Marsikdo pa je bil precej razočaran, ker je bilo vse pre več otožno, preveč zvonenja in premalo pritrkovanja, vse pa je pre-glašal večji zvon.
Urnik ANPI-VZPI
Urad ANP1 - VZP1 v Ulic! Crispi itev. 3 J« po sklepu tajništva združe ■ja odprt tri dni tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uradne ■re so: dopoldne od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
...........................................................m"""'""......
PRETEKLO NOČ NA PROSEKU
Gostilničar streljal za domnevnimi tatovi
l
Lastnik avtomobila vdrl na gostilniško dvorišče, da bi qe lahko odpeljal, in gostilničar ga je zamenjal za tatu
Ob prehajanju velike noči na ponedeljek so se na Proseku dogajale čudne reči, ki imajo bolj malo skupnega s spokojnostjo praznikov. Čeprav se je v vasi zaradi pozne ure malokdo zavedel, je bila noč »farvestovko* razgibana. Nočni hlad je namreč pošteno razgrelo streljanje, o kakršnem nam poroča že vsakodnevna kronika velikih mest.
Ni šlo za kakšne krvave obračune med zlikovci ali za spopad s policijo. Šlo je za čisto navadno pomoto, ki pa še ne opravičuje dejstva, da prehaja uporaba orožja vsepovsod vedno bolj v navado.
Prizorišče ognjenega krsta je bila znana proseška gostilna »Pri devetih sestrah*, ki jo upravlja 47-letni Vitto-rio Latino, po rodu iz kraja S. Marco d Alunzio in stanujoč v Repnu 80. V njegovo gostilno je zvečer prišla skupina- šestih gostov. Med njimi je bil 40-letni pismonoša Fabio Trussini iz
Ul. Negrelli 8 z ženo Mario Marghe-rito in prijateljem Giorgiom Cardile-jem, 18-letnim baristom iz Ul. Baia-monti 11. Trussini je parkiral svoj avtomobil sumbeam na dvorišču gostilne ter mirno povečerjal v veseli družbi. Ko je družba zapustila lokal je odšla v neko zasebno hišo. Trussini z ženo in prijateljem se tu ni zadržal dolgo, vendar bilo je dovolj, da se je ob povratku k avtomobilu znašel pred zaprtimi vrati gostilniškega dvorišča. V gostilni je bila že tema in zastonj je trkal na vrata, da bi mu gostilničar prišel odpret dvorišče. Pomislil je, kako bi se izvlekel iz te zagate in si ni mogel domisliti nič boljšega. kot da se je lotil žice, s katero je bila pritrjena veriga, ki je zaklepala težka kovinska vrata. Z žico je z lahkoto opravil in pot mu je bila prosta. Z avtom je zapeljal na cesto in krenil proti Vejni. Tedaj pa je prišlo do nepredvidenega zapletljaja.
Za njim so namreč odjeknili trije za poredni streli. Nagonsko je pritisnil na plip in istočasno uzrl v zrcalu podobo moškega, s pištolo v roki, v katerem je prepoznal gostilničarja, ki mu je bil malo prej stregel pri mizi. Kmalu se je tudi zavedel, da ne mogel več daleč z avtomobilom. Zadnje desno kolo je bilo na tleh: ena otl krogel ga je namreč prelukhjala, medtem ko sta se ostali dve krogli žarih v blatnik.
Vse kar se je zatem odvijalo, potekalo pod nadzorstvom agentov letečega oddelka, ki jih je Trussini obvestil o streljanju. Zaslišali so gostilničarja, ki je dejal, da ga je zaneslo prepričanje, da na dvorišču rovarijo tatovi. Vidno pretreseni Latino jim je izročil tudi »beretko 7,65» in nekaj nabojev ter jim nato sledil za zapahe kjer je prebedel preostali del noči. Še,huje pretreseni Trussini z ženo in prijateljem pa je vložil prijavo.
Pojutrišnjem seja pokrajinskega sveta
V OPATIJI OD 4. DO 6. MAJA
Poslanec Baghino je te dni naslovil na predsednika ministrskega sveta nujno vprašanje, v katerem ga sprašuje, kdaj namerava vlada rešiti vprašanje carinskega kteditira-nja uvoza surove kave čez italijanska pristanišča. Nekatere luke, med temi zlasti Genova, Livorno in Neapelj, se kakor znano že dalj c-asa zavzemajo za to, da bi pristojne o-blasti v Rimu priznale vsem lukam - uvoznicam kave olajšave (180-dnevni odlog pri plačevanju uvoznih carin), ki jih v tem pogledu uživa Trst.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 v abonmaju odrezek 6 »Vestire gli ignudi* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guarnieri. Gabriele Ferzetti" Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osred nji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V	četrtek ob 20. uri za red A za parter in lože ter C za galerije in balkon premiera Verdijeve opere «AIDA» Dirigiral po bo Frar.cesco Molinari Pradelli. režiral pa Giancarlo Menotti
V	glavnih vlogah bodo nastopili Seta Del Grande. Bianca Belini. William Johns, Silvano Carroli, Maurizio Maz-zieri. Ferruccio Furlanetto, Dario Zerial in Gianna Jenco. Orkester, zbor in plesna skupina gledališča «Verdi».
Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za še prosta mesta.
Študent iz Mačkolj žrtev prometne nesreče
V tržaško bolnišnico so predsi-nočnjim prepeljali z rešilnim avtomobilom jugoslovanskega Rdečega križa 19-letnega študenta Rada Tula iz Mačkolj 105. Tul se je ponesrečil z avtomobilom fiat 127, ki ga je vozil njegov prijatelj 19-letni Marino Carli iz Boljunca 227. Pri Postojni sta iz še nepojasnjenih razlogov trčila v jugoslovanski avtomobil. Tul se je pri tem potolkel po glavi in kolenih ter ranil po obrazu. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih.
Druga konferenca Mednarodne trgovinske zbornice
in sodelovanju v pomprstvu in o
Ministrstvo za zaklad Je namenilo 30 milijard lir za obnovo gospodarstva in za pomoč malim in srednjim industrijskim in kmetijskim podjetjem. V porazdelitvi vsote med dežele z na-, vadnim in s posebnim statutom, ki
Mladenič Iz Doline ranjen pri trčenju z vespo
Pri Dragi se je včeraj okrog poldne ponesrečil z vespo 16-letni Claudio Giacomini iz Doline 124. Peljal se je z 19-letnim Robertom Forausom tudi iz Doline, ko sta trčila s fiatom 1100, ki ga je upravljal 45-letni Luciano Meula. Pri padcu si je Giacomini verjetno zlomil desno nogo. V bolnišnici, kamor so ga pospremili starši, so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Smola kolesarja
Po utrudljivem tednu se prileže, kratek izlet s kolesom, je pomislil 54-letni knjigarnar Francesco Passi iz Ul. Cavassini 1 in izkoristil včerajšnji sorazmerno sončni popoldan za razvedrilno vožnjo do Miramarskega gradu in nazaj. Toda mož je imel smolo. Ta odločitev ga je privedla v bolnišnico z zlomljeno ramo. Pred Miramarom mu je namreč presekla pot šestletna deklica in da bi se ji izognil, je zavrl, izgubil ravnotežje in
jo je opravilo ministrstvo za prora-čan in načrtovanje, je deželi Furlaniji- I padel. Ta manever ga bo stal štiride-Julijski krajini pripadlo 688 milijonov set dni zdravljenja, kot trdijo zdrav in 784 tisoč lir.	| niki ortopedskega oddelka.
SHODU@
- PAMETNA IZBIRA
Končno tudi v TRSTU težko pričakovani novi avtomobili ŠKODA, ki se pridružijo že priznanim modelom
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAHLJAČA
Komedija
Vladimir Koch
Prevod Dramaturška razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij	Bratoš
Scena	Niko	Matul
Kostumi	Marija	Vidau
Glasba ' Ivan Mignozzi Režija	MARIO	URŠIČ
V soboto, 16. t.m., ob 20.30 in v nedeljo. 17. t.m., ob 16. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu.
Včeraj-danes
Vljudno vabimo k udeležbi!
Kino
La Cappella Underground 19.00 in 21.30 «11 settimo viaggio di Simbad*. Barvni film.
Movie Club 77. (V Domu študenta A, Ul. Fabio Severo 158, tel. 53223) ob 16.00 Camerinijev «T’amero sem- j pre*. Ob 18.00 Guerrierijev «La Con-trofigura*, Lucia Bosč, Ewa Aulin, ; Jean Sorel, Marilu Tolo. Ob 20.30 An- f tonionijev «La signora senza came- j lie* Lucia Bose.
Ariston 16.30—22.00 «Festa selvaggia* j (L'amore, la morte, il sogno) Fridri- i ca Rossija. Barvni film.
Mignon 16.00 »Centro della terra — continente sconosciuto.* Peter Cu- , shing, Doug McClure.
Nazionalc 15.30 Walt Disneyev »PinoC« ;
chio* in »La volpe d'argento». Grattacielo 16.00 »I 2 superpiedi quasi piatti*. Terence Hill in Bud Špeh’ j cer. Barvni'film.
Penice 16.00 «Sfida a White Buffalo*. Charles Bronson in Will Sampsofl- , Barvni film.
Excelsior 16.00 «La stanza del veseV > vo». Ugo Tognazzi, Ornella Muti- ; Prepovedan mladini' pod 14. letom- ! Barvni film.
Edeu 15.30 »Un borghese pičeolo pi®- -colo*. Alberto Sordi, Shelley VVinters- ; Prepovedan mladini pod 14. letom- j Ritz 15.30 «Ultimi bagliori di un c-re- ; puscolo*.- Burt Lancaster, Richard Widmark, režija. Robert AlriricO- j Aurora 16.00 «La notte deH'aquila». M- : Caine in D. Sutherland. Barvni film-Capital 16 00 Walt Disnejn »La gani!
della spider rossa*.
Cristallo 16.00 «Corvo rosso non avraI il mio scalpo*. Robert Redford- j Moderno 15.00 «Cassan-1ra Crossing*1 ; Burt Lancaster. Sofia Loren, R. Har‘ 1 ris. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 »Universo pro'-bito*. Prepovedan mladini pod : letom. Barvni film.
Ideale 16.00—21.45 «La grande cc-rsa*- t Tony Curtis, Natalie Wood, Ja®* Lemmon. Barvni film.
Impero 16.30 Walt Disney: «Mary PoF i pins*.
Vittorio Veneto 16.00 «Quelle stran® I occasioni*. Nino Manfredi, Stefani® -Sandrelli, Alberto Sordi. Prepove- j dan mladirii pod 18. letom.
Radio 16.00 «11 terribile ispettore*-Paolo Villaggio. Barvni film. Abbazia 16.00 «Los Angeles 5. distrett®.
di polizia*. W. Holden. Barvni file1. Astra 16.00 »Un genio, due compari ® ui pollo*. Terence Hill. Barvni pri1'
„
Razna obvestila
Danes, TOREK, 12. aprila LAZAR
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 18.47. — Dolžina dneva 13.22. — Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 12.51.
Jutri, SREDA, 13. aprila IDA
Vreme včeraj: Naj višja dnevna temperatura 13 stopinj, najnižja 5 , ob 19. uri 11 stopinj, zračni pritisk 1109 mb ustaljen, nebo 2/10 oblačno, vlaga 29-odstotna, veter vzhodnik severovzhodnik 5 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje.
TEHNIČNI P O D A T k 1:
Cena
ključi v rokah
ŠKODA 105 S ŠKODA 105 L
/
2.635.000	lir
2.750.000	lir
1046 cc (1000) - 4 vrata 5 sedežev - maks. hitrost 130 km/h
ŠKODA 120 L ŠKODA 120 LS
2.895.000	lir
3.160.000	lir
1174 cc (1200) - 4 vrata 5 sedežev - maks. hitrost 145 km/h
VSE OSTALE: PODATKE IN INFORMACIJE DOBITE PRI KRAJEVNEM ZASTOPNIKU:
AUTOAGENZIA CLAUDIO
Ul. Geppa 8 - Tel. 62640 - TRST
DANES ODPRTO NEPREKINJENO OD 8. DO 20 URE
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
Kolektivi slovenskih študentov Pr.a’ va, ekonomije in filozofije sklicuj®'j jo za ponedeljek, 18. aprila, ob 15-*“| v avli «0» v pritličju glavne sto'1® univerze zborovanje slovensk1®,
univerzitetnikov vseh fakultet. I
izmenjave informacij
Poleg
mnenj o delu na nekaterih fak^'j
tetah, predvsem v okviru pripri*: na fakultetne konference, se bot1’";
pomenili o smernicah in načrtu
la slovenskih visokošolcev v slednjih mesecih.
V nedeljo, 17. t.m., bo ob 17. uri j Marijinem domu pri Sv. Ivanu v 7(1
stu igral ansambel «TAIMS». Vablj*®1 j
,0i!;

LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: ^ 226-165: Opčine: tel. 211-001: Pros®*' tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: ‘f' 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; b,1 sl jan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-te' Milje: tel. 271-124.
MM I rl JJUblMmamr
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
Ob prvi obletnici smrti Josipa SivlLj (Trebče 23) daruje družina Sivitz lir za poimenovanje šole v TrebčjL 5.000 lir za cerkev sv. Andreja, 5™
lif za pevski zbor Primorec, 5.000
za ŠD Primorec. 5.000 lir za GUS ,|
,dik*;
no matico in 5.000 lir za dom hari pirancev na Opčinah.
Po dolgi bolezni, ki jo je vdano prenašala, nas je 10. t.m. zapustila naša draga mama
J0SIPINA M0K0LE vd. CARLI
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 13.45 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v Zgonik.
Žalostno vest sporočajo sin Josip, hčere Alberta, Josipina in Angela, zetje, snaha, vnuki in drugi sorodniki.
Trst, 12. aprila 1977
Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. ,)forrebianca 28.
12. 4. 76 - 12. 1. 77
Ob prvi obletnici smrti predragega moža, očeta in deda '
JOSIPA SIVITZA
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Maria, sin Sergio z družino, hčeri Ernesta in Laura, nečakinji Nidia in Delia ter sorodniki.

NADALJEVANJE RAZPRAVE NA KAZENSKEM SODIŠČU
TRŽAŠKI SODNIKI PRED ODLOČITVIJO: POSKUS UGRABITVE ALI TATVINA SLIK?
Danes bo sodišče zaslišalo kidustrijca Hausbrandta in karabinjerje, ki so vodili preiskavo
Lh?6* res za P°skus ugrabitve .Saškega industrijca Roberta Haus-andta? S tem vprašanjem se bodo .orali danes ponovno soočati trža-1 sodniki; na kazenskem sodišču * namreč nadaljuje proces proti em Benečanom, Robertu Bertoliju, r®gov‘ ženi Rosj Padovan in Paolu nik r'nu’ ki jih je preiskovalni sod-k dr. Gianfranco Fermo poslal Zatožno klop pod obtožbo posku t . Ugrabitve, nedovoljene posesti *?>• Jja in nedovoljenega vstopa v za-5ekne prostore.
rJ°g°dki so znani in povsem ne-.P°rni, 27. januarja lanskega leta šel Vr^nar Roberta Hausbrandta na-jj.j v Parku vile ovoj, v katerem sta v a dva samokresa, dva para lisic, s ,n^ne kapuce, steklenička «spray» tralf • *no za omamljanje, lepilni akovi in naboji za samokrese. Ne-bo1, .rod je obvestil karabinjerje z j z-nje postaje, ti pa so seznanili m- u*?a6a namestnika državnega siav^oika, ki je bil tedaj dr. Coas-, • Sodnik je takoj sam prevzel vod-2 0 Preiskave in odredil stalno nad-;„	nad grmovjem, v katerem
Tbl1 skrit ovoj.
j 'a sklep je obrodil sadove že dva vež kasneje. 29. januarja se je v v®cernjh urah nekdo priplazil po jo Hausbrandtove vile in se na-E?ul h kraju, kjer je bil skrit ovoj. arabinjerji so mu veleli, naj se sini ’ mo-ški pa je zbežal. To je pri-brni? • karabinjerje k isMatjanju in hn ,l se ie ranjen zgrudil na tla; k- Je Roberto Bertoh. Nekaj dni d aneJe so ugotovili, da je istega , to je 29. januarja, prometna njllc'ja naložila globo Bertolijevi že-R°si Padovan, ker je vozila ozi Tržič v smeri proti Benetkam v preveliko hitrostjo. Z njo je sedel avtu Paolo Cattarin. Nobenega v oaia pa ni, da je bil tistega dne jf- 1 rstu še en član tolpe, čigar na Pa ni izdal nihče izmed obto-v c9}'- Bertoli sam je namreč brez Prifi e6a dovoljenja in v Tjst je rnJ®.1 s »prijateljem*. Oba avtoric '*a sta bila med seboj poveza-ko * radijskim oddajnikom; medtem Bertolijev pajdaš čakal v bli-Catt .ausbrandtove vile, sta bila ar>n in Rosa Padovan v Barkov-ji ni,/1? Parkirišču pri končni posta-
avtobusa štev. 6.
bika ^og°Rki, ki jih nihče ne zanj^ i*n katerim, zaradi neizpodbit-dokazov, ni mogoče oporekati. i,:.e.nJa pa so si povsem naspro
:
»4
i
,n1
Sa b.. ko je treba razčistiti vpra-iti rc’ ’z kakšnih razlogov so Bertoli v -p^ogovi pajdaši prišli na «izlet»
obtoženci so večkrat zanikali, ba 7* za poskus ugrabitve. Tudi ca ufiišanju pred sodniki 12. mar-Catt« . sta tako Bertoli kot tudi slike -n zatrdila, da so ju mikale lerij. lz Hausbrandtove zasebne ga-
ttledt.pm lrr» io Pncn Parlnvnn
?m0
de;ii ’ medtem ko je Rosa Padovan a> da je šla z avtom v Trst
in Ijaza*;o’ ker jo je zaprosil mož Venr)a 0 vse-i zadevi ne ve ničesar. Svniii .sta Bertoli in Cattarin šla v 'datnrVzjavah še dlje. Dejala sta rav,i ■ da tistega dne nista name-sta « °kraati Hausbrandta, ampak je aiT,o hotela vzeti ovoj. Bertoli o**«* dejal, da je nameraval je r. j, tatvino brez orožja in da Skrn ttarin ali neki njegov prijatelj bt« Li°.v°i- Bertoli ga je hotel sa-'ostraniti, ker je pač nasprotoval .......
rabi orožja pri «tatvini>x Po njegovih trditvah torej ni šlo niti za poskus tatvine.
Pri tem pa je bil preiskovalni sodnik povsem drugačnega mnenja. Dr. Fermo v svoji razsodbi namreč ugotavlja, da ne more biti dvoma o tem, da so vsi trije obtoženci nameravali prav 29. januarja opraviti »dejanje*. To je sklepal iz dejstva, da so prišli obtoženci in njihovi še neznani pajdaši v Trst z dvema avtomobiloma in da sta bili obe vozili radijsko povezani. Tako* množičnega in organiziranega «pohoda» pa ni mogoče opravičiti, češ da so Le hoteli odstraniti orožje, kar bi, med drugim, lahko naredili tudi takrat, kadar bi pač prišli »krast, slike*.
Ko je objasnil okoliščino, da bi morala tolpa opraviti »dejanje* prav 29. januarja, se je dr. Fermo vprašal, za kakšno dejanje naj bi šlo.
Lisice, kapuce, «spray» za omamljanje in lepilni trakovi so «orodje* ugrabiteljev. Dodati je še treba, da je Cattarin čakal s Padovanovo v Barkovljah in sodnik je mnenja, da bi morala oba slediti zakoncema Hausbrandt, ko sta se vračala domov, kot običajno, vedno ob isti u-ri. Ključnega pomena je bilo tudi dejstvo, da sta podala Bertoli in Cattarin popolnoma različni verziji o tem, kako opraviti «tatvino», kar je sodnika prepričalo, da je šlo dejansko za poskus ugrabitve.
Danes se proces nadaljuje z zašli šapjem številnih prič. Prvi bo na vrsti Roberto Hausbrandt, sledili pa bodo predvsem karabinjerji, ki so ves čas vodili preiskavo. Ker se bo razprava zavlekla, je možno, da je ne bodo danes zaključili; v tem primeru bodo proces verjetno odložili na prihodnji ponedeljek.
OB VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU
Delovanje Kmečko - delavske posojilnice v Sovodnjah je bilo tudi lani uspešno
Lani so presegli 815 milijonov lir vlog, razmeroma malo pa je bilo posojil - Predsednik upravnega odbora J. Češčut poročal o delovanju bančnega zavoda, ki praznuje prihodn£ leto 70-letnico delovanja
timiiimuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnvtMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHttHiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiimiiiimtiiiii
OB ŠTEVILNI UDELEŽBI POSLUŠALCEV IN IZVAJALCEV
Uspeh prireditve «Pokaii, kaj znaš» na proseški šoli «Fran Levstik»
t\	j • frci j <
• ••	• • • *
Dijaki so pripravili nekaj zabavnih skečev - Prva
nagrada je šla Tamari Danieli za narečno pripoved
!
že tretje leto zapored smo lahko na Proseku opazili prijetno vabilo /a prireditev «Pokaži, kaj znaš*. O. troci šole s celodnevnim poukom «Fran Levstik» prav dobro vedo, kaj ta prireditev pomeni; oder postane njihov, na njem veselo zapojejo, zaigrajo harmoniko in ima jo možnost, da pokažejo svoja kritična opažanja, ko v komičnih prizorih «zbodejo tega ali onega*.
Otroci znajo biti spretni in iz-najdljivi, potrebno je še nekaj dobre volje, vzgojiteljev, ki želijo o-trokom pomagati in prireditev lab ko uspe kot se spodobi. Trud je navadno poplačan. Priredile v je na hodniku v šoli, kjer so si u-čenci tehničnega krožka pred dvema letoma sami napravili oder.
Številne prisotne je pozdravila u čenka Pavla Starc, ki je prireditev tudi vodila. Nastopajoče ie o-cenjevala komisija, ki so jo sestavljali štirje profesorji, dva dijaka in dva predstavnika staršev. Boris Dolliani, ki se pridno uči pri Glasbeni matici, je spretno nategnil harmoniko. Zaigral je poskočno polko in valček. Kekčevo pesem so zapeli učenci drugega razreda. Na sporedu je bila tudi pesem Ka-tjuša, rusko melodijo je zapela Pavla Starč, na klavir jo je spre mljal Aleksander Starc. Nastopili so tudi recitatorji, ki so deklamirali Pavčkovo pesem Televizija y Mestnem logu, Aškerčevo Janičar* in zborno recitacijo pesmi O-tona Župančiča «žebljarska*. Učenci tretjega razreda so se, naučili že toliko nemščine, da so zapeli dve nemški pesmi.
Učenci profesorje navadna kritična opazujejo in jih znajo tudi posnemati. Profesorskih navad so se šegavo spomnili učenci drugega
“'■niiiiiiiiiiiiiHiiniiniinujniiimmiiimiiiiiiititiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiimiiitiiutiftuiiiiuiiiun
^ VSE STOPNJE DRŽAVNIH ŠOL
ROK ZA VPIS ZAPADE V PONEDELJEK, 16. MAJA
Minister za šolstvo Malfatti je določil la datum *ulo, da bi ge novo šolsko leto pričelo brez zamud
Rok
Pade" let* Vp’se v državne šole za-
dri! fnA "	liicocv,
maja. Termin velja
" vseh
že čez približno mesec
dov e ,in dijake šolskih zavo-
ki n stopenj in sicer za tiste, na ."tavajo nadaljevati šolanje do erp zavodu in za tiste, ki bo-Pili v ZaJdjučeni nižji stopnji presto-hterod.- °' ^ vseb PHmerih Pa bo 0Pravii,J,1° spričevalo o uspešno ti ra», !?ern razrt“du, izpitu čez pe-tjem„• osr|ovne šole ali po tre-Oh , azredu, nižje srednje šole. ravnntJi'- maja dalje bodo morali Seznam' državnih šol sestaviti bi	učencev ’n dijakov nižjih
llUripi;,. srednjih šol ter le-te po-'u P« razredih. Prošnje je
treba nasloviti na ravnatelja tiste šole, katero bo obiskoval, učenec ali dijak v haslednjem šolskem letu, ravnatelj pa bo lahko dokončno odločal šele po prejetem spričevalu. Isti predpisi veljajo tudi za učence zasebnih osnovnih šol in za dijake nižjih in višjih srednjih šol, ki so pravno priznane ali istovetene z državnimi, ki bi hoteli nadaljevati šolanje na državnih zavodtn. Ta navodila je izdal minister za šolstvo Malfatti zato, da bi 11 milijonom učencem in dijakom in 950 tisoč šolskim uslužbencem omogočil točen in reden začetek šolskega le ta 1977/78.
razreda in jih pokazali v domiselnem skeču «V šoli», Nato so na flavto zaigrale deklice iz prvega razreda. Oblečena v gorenjski narodni noši sta ob spremljavi harmonike zapela Aleksander Švab in Alida Lorenzi, v kontovelskem na-i rečju in v narodni noši je korajž-■ no nastopila simpatična Tamara Danieli, ki je s svojo prešemostjo in šaljivostjo navdušila vse prisotne. Svoje pripovedovanje o potresu in svoje dogodivščine pri tem, je živahm podala in popestrila svoj jezik z domačimi izrazi. Zdelo se ji je, da je ob potresu «upu-čla kaldaja». Vse se je majalo, le «šula» se ni dovolj zamajala, tako da je ostala na žalost pokonci kot vedno. Komisija je Tamari dodelila največ, točk.
Trije dečki, to je Aleksander, Andrej in Egon iz Križa so zaigrali na harmoniko in zapeli nekaj narodnih. Učenci tretjega razreda so zelo domiselno sestamli skeč «RTV Bosna*. Vse potrebne pripomočke, kot so televizijska kamera, oddajnik in mikrofon, so izdelali sami, prav tako so sami napisali tekst. Videli smo zabavno oddajo o tem, kako si moški šivajo gumbe, oddajo o snemanju Hamleta in repotažo iz norišnice *Lepi in zdravi». Učenci so dramatizirali znano pesem *Po tihem gozdu lovec hodi*. Predstavili so jo z. mimiko in petjem. Med tem ko je komisija preštevala točke in urejevala vrstni red nagrajenih, so se v spretnosti pomerili trije korajžni fantje. Z rokami na hrbtu so morali pojesti jabolko. Fantje so hiteli, gledalci pa so se smejali. Tisti, ki je prvi pojedel jabolko, je dobil knjižno nagrado.
Vrstni red nagrajencev je sledeč; prvo nagrado je dobila Tamara Danieli, drugo učenci s skečem «RTV Bosna» in Aleksander Starc, ki je igral na klavir. Tretjo učenci s pesmijo *Po tihem gozdu lovec hodi» in zborno recitacijo *žebljarska». četrto mesto je pripadlo skeču «V šoli*, peto pa izvajalcem pesmi «Al me boš kaj rada imela*. Nagrajenci so dobili knjižna darila.
Vsi nastopajoči so bili zelo zadovoljni. da so se lahko med sabo pomerili, tisti pa, ki se letos niso ojunačili, so sklenili, da bodo na prireditvi sodelovali prihodnje leto. Ob tem jim gre vsa spodbuda.
O. L.
Polna dvorana Kulturnega doma v Sovodnjah je včeraj predpoldne dokazala, da se naši ljudi zelo zanimajo za gospodarska vprašanja svojega kraja, katerih nosilec je domača Kmečko-delavska posojilnica. ta stari denarni zavod, ki bo prihodnje leto proslavljal 70-letnico neprekinjenega delovanja.
Tudi za sovodenjsko posojilnico, katere 'delovanje sicer omejujejo strogi bančni predpisi tako glede ozemeljska področja kot glede časovnega razmaka izposojanja, veljajo isti rezultati, ki smo jih ugotovili pri drugih bančnih zavodih pri nas in v državi. Kljub gospodarski krizi, negotovosti, inflaciji, se denar kopiči v bankah, težko je najti ljudi, ki bi si pri bankah denar izposojali in ga in vest'rali. Majhno zadružno bančno ustanovo, kot je sovodenjska pa bremenijo poleg tega še že omenjeni predpisi, ki ji dovoljujejo, da ima aktivne kot pasivne člane samo na ožjem področju občine in ki ji ne dovoljujejo, da bi denar posojala za dobo, ki je daljša od petih let.
Te stvar' prihajajo na dan na vsakem občnem zboru in predsednik upravnega sveta Jožef češčut jih je v svojem včerajšnjem poročilu še enkrat poudaril. Dejal pa je, da bodo sicer morda v vprašanju področnega delovanja posojilnice dobili možnost za njeno širjenje tudi na področje Štandreža. To seveda, če ne pride do ovir.
Sovodenjska posojilnica nima nič skupnega s špekulacijo, ki je značilna za zasebne bančne zavode, je dejal češčut. Sloni na demokratični podlagi, se opira na človeka in ne na kapital. Zbira denar, ki ga prihranijo domačini in če jim nudi za današnje pojme nizke obresti, zahteva tudi od drugih članov nizke obrestne mere, kar je pri drugih bankah nemogoče. Ob koncu leta so dajali 10 odstotkov obresti na vezane vloge, prav toliko so zahtevali obresti od članov, ki so si v posojilnici izposodili denar. Za. služek pa so črpali iz višjih obresti denarja, ki so ga vložili v drugih bankah. Domačim, ki so si izposodili denar v sovodenjski posojilnici, so bili precej na boljšem od onih, kj so zaprosili in dobili denar v drugih bankah, kjer so morali plačati tudi do dvajset od sto obrestne mere.
Lansko leto *je bilo še bolj kot prejšnja zadovoljivo. Hranilne vloge so dosegle 815 milijonov lir, kar je za 170 milij(flKw lir ali 27 odstotkov več kot leto prej. Tudi pri posoji lih so zabeležili porast 37 odstotkov, in sicer od 182 milijonov v letu 1975 na 248 milijonov ob koncu lanskega leta. Posojenih je bilo 149 milijonov, vrnjenih pa 83 milijonov lir. Posojil je še vedno premalo v primerjavi z razpoložljivostjo, posebno če pomislimo, da so član' plačali za posojilo deset odstotkov, nečlani pa dvanajst odstotkov.
Zaradi večje razpoložljivosti z denarjem so lani nakupili 50 milijonov lir državnih vrednostnih obveznic? Premoženje posojilnice znaša nekaj več kot 70 milijonov lir. Skupnega prometa lani so imel' nad tri milijarde lir, čistega dobička pa 4 mil. 181.598 lir. Polovico tega bodo dali v rezervni sklad, eno četrtino bodo dali v izredni rezervni sklad, ostalo četrtino pa bodo dali v dobrodelne namene.
Iz predsedniškega poročila je razvidno tudi kako so se vloge, po sojila in rezerve večale od leta 1948 do današnjih dni. V letu 1948 so imeli le 1.769.682 lir vlog, ob koncu leta 1976 so jih imeli 815.861 757 lir. Posojil so dali leta 1948 za 1 mil. 255.200 lir, lani pa za 248 mil.
820.000	lir, rezerv so imeli pred tridesetimi leti 19.497 lir, lani pa skoro 29 milijonov lir.
Po češčutovem poročilu je Mirko Hmeljak podal poročilo nadzornega odbora in ugotovil, da je upravni odbor deloval brezhibno. V diskusijo so zatem posegli številni prisotni člani jn njihove misli skupno povzemamo tudi upoštevajoč, kar so jim odgovorili predsednik in o-stali člani upravnega odbora, ki so bili kasneje na volitvah v glavnem potrjeni.
Doslej je posojilnica dajala največ 7 milijonov lir posojila posa-
mezniku, upoštevajoč seveda garancije, ki jih je ta dal. Odslej pa si bo moč Izposoditi do 10 000.000 lir. Sedanje aktivne in pasivne obrestne mere ostanejo, vendarle bo imel tudi v tem letu odbor možnost spreminjati jih tako, kot se bo pokazala potreba na bančnem trgu. Povedano pa je bilo, da se aklivtič obresti avtomatično dvignejo za vse. k: imajo denar shranjen v posojilnici, ne pa samo za tiste, ki se za to pozanimajo. Upoštevajoč sedanje zakone ni moč podaljšati dobo petih let, v katerih je treba posojilnici izposojeni denar Vrniti. Skušali bodo tudi uvesti tekoče račune in s tem v zvezi seveda tudi čekovne knjižice. Upoštevajoč' navodila Banca dltalia bodo skušali razširiti svoje delovanje tudi na področje Štandreža.
Na volitvah so bili v upravni odbor izvoljeni Jožef češčut iz Sovodenj, Janko Cotič iz Sovodenj, Alojz Butkovič iz Sovodenj, Renato Devetak z Vrha, Jožef Salomon Tomšič iz Rupe, Franc Petejan iz Sovodenj in Davorin Pelicon iz Sovo-
denj. V nadzornem odboru bo ponovno predsednik Mirko Hmeljak, člana pa Oskar Devetak in Drago Tomšič, namestnika pa Virgil Cotič in Ra.imondo Klede.
Še pred volitvam; pa se je pred sednik zahvalil uradniku Stanku Medveščku za svoje dolgoletno delovanje v domačem bančnem zavodu. Ta je prišel v posojilnico leta 1957, v njej vestno deloval, sedaj pa odhaja v zasluženi pokoj. Na njegovo mesto je prišel Zdravko Petejan, ki se že več mesecev u-vaja v bančno delovanje, češčut je obema želel obilo uspehov, izrazil je tudi željo, da bi Medvešček stal posojilnici še vedno ob strani. Ta se je zahval 1 za ganljive besede in izrazil željo, da bi posojilnica še bolj uspevala in da bi prihodnje leto, ko bodo proslavljali njeno 70 letnico, presegla milijardo lir vlog.
VELIKA NOC V ZNAMENJU SLABEGA VREMENA
Mraz presenetil mnoge tuje goste v Gradežu
Nabito polna gostišča v okolici Gorice Na cestah brez hujših prometnih nesreč
OKŽIIRNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Bontoni e Rossi, Raštel 52, tel. 83-349.
Velika noč, in gospodarska kriza najbrž ne gresta skupaj. Tako si je rrrslil marsikdo v nedeljo in vče--aj in zaman poskušal najti prosto mesto v gostinskih obratih na Goriškem. Povsod je bilo namreč nabito polno, v razkošnih lokalih ali pa v bolj preprostih. Ljudje so skratka navalili ter ob pijači in jedači skušali pregnati težke skrbi vsaj za dan ali dva.
Slabo vreme proti koncu tedna z burjo, dežjem in snegom v višjih legah4 je sicer grozilo, da bo treba ostati doma na toplem, venda • se je v nedeljo precej izboljšalo in ta ko so se, zlasti meščani, odpravili na izlet. Za cilj so si največkrat izbrali kar goriško neposredno okolico, kjer ne manjka znanih gostiln.
Obisk bližnjih jugoslovanskih kra .jev je bil letos nekoliko slabši. Na poveljstvu obmejne policije so nam povedali,.da so zabeležili v nedeljo in včeraj skoraj običajno število prehodov. Torej gneče na meji ni bilo. Slabo vreme pa je najbrž vplivalo na to, da so avtomobilisti vozili zelo previdno in ob upoštevanju opozoril, -ki jih je dala cestna policija. Na Goriškem niso, do trenutka ko to poročamo, zabeležili huj-
..........................m....."«..-....................»
S PRISPEVKOM DEŽELNE UPRAVE
Na področju CAFO prično še letos graditi metanovodsko omrežje
Zaradi povečanih režijskih stroškov letos nova podražitev vode Za metan se zanimajo tudi v drugih krajih na Goriškem
ših prometnih nesreč, čeprav je bil promet nekoliko bolj gost kakor o-b.čajno. Bolj živahno je bilo te dni v nekaterih obmorskih letoviščih, zlasti v Gradežu, kamor so že prispeli prvi inozemski gostje, zlasti iz Avstrije in Nemčije. Zaradi izredno hladnega in vetrovnega vremena v nedeljo, je bilo sprehajalcev na obali bolj malo, zato pa so bile restavracije in drugi lokali nabito polni.
Pa poglejmo, kaj je velika noč prinesla goriškim trgovcem. V tednu pred praznikom so na pobudo zveze trgovcev okrasili nekatere središčne ulice, ki so tako dobile novo podobo. Kolikšen je bil priliv kupcev, pa bomo izvedeli morda čez mesec ali dva. Sicer pa je od rož in lepega videza do odločitve za nakup zmeraj težja pot. O tem tudi zgovorno pričajo številna neprodana čokoladna jajca, ki so letos obtičala v izložbah.
V občinah Gradišče, Fara in Vileš bodo prebivalci lahko pričeli misliti na metanovodsko napeljavo že v prihodnjem letu. Konzorcij za vzhod-nofurlanski vodovod CAFO je namreč že pripravil ustrezne načrte in ker ima na razpolago skoro 700 milijonov lir, bodo dela kmalu oddali na dražbi. S to prvo vsoto denarja bodo sicer zgradili štiri kabine v Vilešu, Fari, Gradišču in Šempetru ob Soči. Kabine bodo zgrajene tako, da bodo lahko kasneje širili tudi v druge kraje, ki spadajo v okvir CAFO, metanovodsko napeljavo. Seveda pričakujejo od dežele nadaljnje prispevke, kajti sami denarja za metanovodsko razdeljevalno mrežo nimajo. Težje bo s to napeljavo na področju treh slovenskih občin, Sovodenj, Doberdoba in števerjana, ki delujejo v sklopu tega konzorcija.
O tem vprašanju so razpravljali na skupščini članov CAFO, t.j občinskih uprav severnega dela goriške pokrajine, ki je bila prejšnji večer. Razpravljali'so tudi o letošnjem proračunu in ugotovili, da bo imel konzorcij letos 74 milijonov lir deficita. Ker skrbi CAFO trenutno le za razdeljevanje vode, bodo morali njeno ceno morda še letos povišati. Enkrat so jo povišali že ob koncu lanskega leta, računi pa so pokazali. da je nujna še ena podražitev. Cena vode je bila namreč prej dolga leta ista, stroški za vzdrževanje vodovoda pa so se stalno večali. Že lanska podražitev bi bila morala priti ob začetku leta, pa so z njo zakasnili in pričeli pobirati višje prispevke šele na jesen.
Seveda bodo morali imeti pred o-čmi tudi stroške za metan. CAFO je namreč prevzel v svojo režijo razdeljevanje metana na področju občin, kjer skrbi za vodovod. Nekaj podobnega so napravili tudi na področju štarancana in Ronk, kjer deluje medobčinsko vodovodno podjetje, kj je že dobilo od dežele prispevek za metanovodsl«) mrežo. Tu jo še urejujejo in morda bodo v nekaterih krajih štarancana in Ronk dobili metan še v tem letu.
Letošnji proračun CAFO predvideva 1.038.000.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov.
Na skupščini, ko jo je v odsotnosti predsednika Marangona iz Koprivnega vodil župan Vileša Portelli, je prišlo tudi do pomirjevalnih izjav političnega značaja. Znano je. da je prišlo v tem konzorciju pred letom in pol dni do 'ostrih sporov med demokristjanskimi župani, ki so v večini, in komunističnimi ter socialističnimi župani, ki jih je sicer nekaj manj, predstavljajo pa več prebivalstva kot njihovi demOkri-
stjanski kolegi. Na skupščini sodelujejo namreč župani včlanjenih občin. Demokristjani, ki so zavzemali še lani zelo ostro in zaprto stališče, so se nekako odprli in obljubili, da bodo k sodelovanju pritegnili tudi levičarske župane. Izjavo so župani Trevisan iz Gradišča, Azzalini iz Zagraja in Zorzenon iz Foljana vzeli na znanje in izjavili, da bo lahko prišlo do poštenega sodelovanja v upravnem odboru in v splošnem vodenju konzorcija.
Omenili smo že, da predvidevajo letos 74 milijonov lir deficita. Ker je bil lanski deficit 107 milijonov lir, so županj menili, da je nujno, da se čimprej spet sestanejo in odločajo o podražitvi vode.
Z naše strani lahko omenimo, da
Višji prispevki za družinske pomočnice
Zavod za socialno zavarovanje (IN PS) sporoča, da so se na podlagi ministrskega dekreta z dne 12.2.1977 povišali prispevki za nezgodno zavarovanje in za zavarovanje proti poklicnim boleznim za delavce zaposlene v gospodinjstvih. Poviški se nanašajo deloma tudi na leto 1974.
Vsekakor pa bo zavod INPS v kratkem posredoval točna navodila.
Poviški bremenijo satno del prispevka, ki je v breme delodajalca.
Za letos bodo morali pri obraču-
navanju upoštevati sledeče zneske:
P.ača
di v Gorici, kjer skrbi za njeno
razdeljevanje goriško ^mestno podjetje. Ker skrbijo za razdeljevanje vode na Goriškem številni konzorciji ali mestna podjetja, je že pred časom enotna sindikalna federacija predlagala, da bi prišlo do enotnih poviškov in enotnih cen na vsem področju goriške pokrajine.
400 lir na uro 222 lir če znaša dogovorjena plača 700 lir na uro
317 lir če znaša dogovorjena plača 1000 lir na uro
če delavci ne plačujejo v sklad za družinske doklade, potem so prispevki manjši in sicer 107, 187 in 267 lir.
PRESEŽENO LANSKO MESEČNO POPREČJE
V MARCU SKOZI TRŽIŠKO PRISTANIŠČE 112.000TON
Na prvem mestu premog za tržiško elektrarno • V krcali približno tri tisoč ton blaga ■ Neizkoriščene možnosti Kmalu obisk madžarske delegacije
Po rahlem nazadovanju blagovnega prometa skozi tržiško pristanišče v prejšnjih mesecih, se je stanje v marcu nekoliko popravilo. Tako so podatki za pretekli mesec precej ugodni. V pristanišču Portarose-ga so izkrcali kar 14 tisoč ton blaga več kakor mesec prej, ali skupaj 108 tisoč ton., V pristanišče je priplulo 78 ladij. Po količini je spet na prvem mestu premog (približno 40 tisoč ton), les ‘ hlodovina in deske (32.300 ton), žitarice (14.500 ton), mineralna olja (13.500 ton), celuloza za štivansko papirnico (približno 10 tisoč ton) in manjše količine drugega blaga.
Količina vkrcanega tovora je bila tudi tokrat minimalna, nekaj več kakor 3000 ton. Od tega je bilo kovinskih izdelkov približno 1500 ton,
Prejeli smo
AVSTKIA ECOMOMICA, glasilo avstrijskih trgovinskih predstavništev v Italiji, leto IX. februar 1977, štev. 2. številka prinaša sestavek o raznih vrstah kmetijskih pridelkov, ki jih Avstrija lahko nudi italijanskemu tržišču, poročilo o nastopu avstrijskih tvrdk na spomladanskem kmetijskem sejmu v Veroni in številne druge vesti za italijanske poslovne kroge.
člani upravuega odbora svvudeujske posojilnice na včerajšnjem občnem zboru
strojev, vozil in druge tehnične o-preme pa približno 1200 ton.
Promet se je torej odvijal kakor doslej, pretežno eni smeri, saj je bilo vkrcanega blaga le za približno tri odstotke od celotne manipulirane količine. Pripeljano blago pa je bilo v glavnem namenjeno za potrebe predelovalne industrije bližnjih središč. To pomeni, da kljub prizadevanju pristaniške ustanove, najbolj severna jadranska luka še ni uspela zagotoviti si pomembnejšega mesta v mednarodnem prometu, čeprav ima za to nekaj objektivnih pogojev.
Od sodelovanja z Avstrijo so, kot je videti, ostale samo besede. Nekaj več upravitelji pristanišča pričakujejo od Madžarov. Pred kratkim je bila namreč na obisku v Budimpešti delegacija trgovinske zbornice, ki je tamkajšnjim gospodarstvenikom prikazala možnosti ip načrte za razvoj pristanišča Porto-rosega. V kratkem pa si bo skupina madžarskih gospodarskih strokovnjakov ogledala pristaniške naprave v Tržiču. Znano je, da ima Madžarska obsežno trgovinsko izmenjavo z deželami tretjega sveta. Zdaj se za izvoz svojega blaga poslužuje predvsem pristanišča na Reki in v Trstu. Tu pa prihaja pogosto do zastojev. Zato se Madžari zanimajo za Tržič.
ŽUPAN
OBČINE GORICA
obvešča, da bodo na podlagi obstoječega urbanističnega zakona, akti m elaborati, ki se nanašajo na varianto št. 1 področij namenjenih industrij skim produktivnim objektom (P.I.P — člen 27 zakona št. 865 z dne 22. oktobra 1971) deponirani v urbanističnem uradu — soba št. 1 od 12. aprila 1977 dalje.
Vsakdo si lahko ogleda in dobi informacije pri zgoraj navedenem u-radu v času. ki ga predvideva zakon.
Gorica, 1. aprila 1977.
Drevi predavanje ob dnevu kozmonavta
Drevi, s pričetkom ob 20.30, 1» na sedežu Mladinskega krožka v Svetogorski ulici predavanje o «Iz-venzemeljslcih civilizacijah*. Z današnjim večerom se nadaljuje krož-kova kulturna dejavnost, ki je bila v zadnjem času zaradi raznih mladinskih seminarjev in drugih prireditev nekoliko v ozadju.
Predavanje, ki ga bo imel priznani astrofizik Zdenko Hvala, ima pravzaprav dvojen pomen; poleg zanimive teme, o kateri priča že sam naslov, je Mladinski krožek izbral to predavanje kot najustreznejšo o-bliko proslave dneva kozmonavta, ki ga praznujemo danes. Natanko pred šestnajstimi leti, 12. aprila 1961, je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin postal prvi človek, ki je prebT meje našega planeta in se podal na neznano pot v vesolje. Ta dan je odprl novo poglavje v zgodovirii človeštva, hkrati pa je postavil znanstvenikom številna nova vprašanja, z rešitvijo katerih bo človek bolje spoznal ne sama vesolje, pač pa tudi svoj planet in celo samega sebe.
Med najvažnejšimi tovrstnimi vprašanji je prav gotovo najzanimivejše vprašanje ali je možen obstoj razumskih bitij izven naše Zemlje. Čeprav se je ok.Ji raznih nepojasnjenih pojavov (npr. leteči krožniki) razvila bogata znanstveno - fantastična literatura in kinematografija, so si znanstveniki edini v tem, da je vprašanje izvenzemeljskih civilizacij zelo resno in da nikakor ne moremo izključiti možnosti, .dg se je na, katerem od milijonov Zemlji podobnih planetov razvilo življenje. Drevišnje predavanje bo skušalo dati znanstveni odgovor prav številnim vprašanjem, ki si jih ljudje postavljanlo ob misli, da utegnemo že v bližnji prihodnosti priti v stik s kakim vesoljskim sosedom.'
V četrtek. 14. aprila, ob 18. 'uri, bo v dvorani goriškega pokrajinskega sveta sestanek med upravitelji goriško . tržaškega prometnega področja in tukajšnjih krajevnih upraV ter sindikalisti in gospodarstveniki. Predsednik področja prof. Osvaldo Ferrari in sodelavci bodo obrazloži li njihove delovanje.
Kino
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «La battaglia di Midway». C. Heston in H. Fonda. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 »I due superpiedi quasi piatti*. T. Hill in B.' Spencer.
MODERN1SSIMO 16.30-^2.00 »Soldi ad ogni costo*. R. Draifus, M. Lanctot.
CENTRALE 17.15—22.00 »Borsalino*. Alain Delon, Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Lantivergi-ne». S. Kristel) in U. Orsini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
PRINCIPE 16.30-22.00 «La ,gang della squadra rossa*. Barvni film.
KXCELSIOR 16.00-22.00 »Charleston*.
Nora Gorica in okolica
SOČA »Moja sladka dama*, ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Afrika express», italijanski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Skriti grehi javne vrline*, italijanski film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Michele Monte-na, Matilde Armirante, Katia Da-vin, Roberto Di Mattel, Rossella Guidolin, Alessio Russian, France-sca Bean.
UMRLA STA: 82-letna gospodinja Demetria Milloch vd. Cabas in 36-letna Anna Cadamuro por. Russian,
OKLICI: Zdravnik Claudio Simeoni in socialna asistentka Nadia Vi-doz. blagajnik Sergio Franzot in delavka Annagioia Gorasso, uradnik Alfio Sabbadin in delavka Sonia Pellegrin, delavec Edvin Marussi in učiteljica Adriana Violin, delavec Roberto Visintin in delavka Nadia Mian. študent Danilo Caluri in študentka Daniela Calzolari, agronom Ottaviano Sgubin in uradnica An-toniptta Lamanda, inženir Aurelio Caruso in uradnica Elda Ballaben.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna AUa Salute, Ul. C. Cosulich. tel. 72880.
IZREDNA BOGASTVA ZAHODNE SIBIRIJE
Velikanski načrti za povečanje proizvodnje nafte
Pred dvema letoma je SZ prehitela ZDA - Sedaj dobavlja veliko plina vzhodnim evropskim deželam pa tudi številnim deželam zahodne Evrope
0 sovjetski petrolejski industriji in tudi o črpanju zemeljskega plina se v zadnjem čas v zahodni Evropi čedalje bolj pogosto govori. Predvsem zaradi dejstva, da je nafta iz dneva v dan bolj dragocena, z druge strani pa tudi zato, ker je vedno več držav v Evropi, ki dobivajo sovjetski plin. Prav te dni na primer veliko razpravljajo v Jugoslaviji o tem, da so se 'dela na plinovodu v vzhodnem delu Jugoslavije zakasnila, vtem ko se zadevna dela v Sloveniji vršijo po predvidenih načrtih, tako da bo Ljubljana že prihodnje leto, kot kaže, dobivala plin iz Sovjetske zveze. Trst in precejšnji del seve rovzhodne Italije pa že več let dobiva sovjetski plin.
Najprej moramo ugotoviti, da je Sovjetska zveza glede črpanja nafte po količini prva na svetu. Lansko-leto so vsi sovjetski vrelci nafte dali le malo manj kot 520 milijonov ton »črnega zlata*, kar je bilo za 29 milijonov ton več kot leto prej.
Petrolejska industrija je ena najpomembnejših industrij v sovjetski ekonomiji. Poleg tega so sovjetske oblasti posvetile tej dejavnosti veliko pozornost, saj se je v zadnjih desetih letih količina načrpane nafte skoraj podvojila, tako da so od 1906 do 1975 načrpali nič manj kot 3 milijarde 700 milijonov ton «črnega zlata*. Sovjetska zveza je konec leta 1974 prekosila Združene države glede črpanja nafte, pa tudi glede črpanja plina.
S tem pg se Sovjetska zveza ne zadovoljuje, pač pa je začela izvajati velikanski program za valo-riziranje prirodnih bogastev zahodne Sibirije. Na osnovi petletnega načrta, ki se bo končal leta 1980. bo znašala sovjetska letna »proizvodnja* nafte že 640 milijonov ton, to se pravi še 100 milijo nov ton več kot. je načrpajo sedaj. Veliki uspehi na tem področju se pripisujejo dvema elementoma. Predvsem zelo bogatim ležiščem, vendar pa tudi vedno novim in novim tehnološkim sredstvom.
Sedanji petletni načrt predvide va boj nagel ritem v dobavi novih vrtalnih in dr ugih naprav, tako da b i črpanje bolj racionalno. Vendar si s tem ne bo doseglo bolj racionalno izkoriščanje le »črnega "zlata#, pač pa tudi zčmeljskega plina, ki so ga na primer lansko leto načrpali 28,6 milijarde kub. metrov. Ker gre zemeljski plin kot iglično moderno gorivo zelo dobro v promet so sovjetski strokovnjaki izdelali načrt, da se bo njegovo črpanje do leta 1980 povečalo na malo manj kot 64 milijard kub. metrov.
Seveda pa so za to potrebne tudi tako imenovane površinske naprave. V mislili imamo črpalne naprave n plinovode ter naftovode. V zvezi s tem je treba navesti tudi razne črpalne naprave, ki po-
riaftovodih oziroma plinovodih. Doslej so preko Sovjetske zveze in po sosednjih deželah napeljali že 46.600 kilometrov naftovodov in plinovodov. Že v letošnjem letu se bo ta ogromna »kača# podaljšala na 52.800 kilometrov, do leta 1980 pa bo skupna dolžina naftovodov in plinovodov znašala 64.300 km.
Vrnimo se še za trenutek k nafti. V letošnjem letu bi morali načrpati za 30 milijonov ton več nafte kot lani in doseči tako skupno količino 550 milijonov ton. Tudi glede tega bo glavno breme nosila zahodna Sibirija, ki bo dala malo manj kot 215 milijonov ton »črnega zlata#. Skoraj 100 milijonov ton bi morala dati tatarska področja, ki so do pred nedavnim veljala za najbolj bogata petrolejska področja v deželi. Zato, da bi dosegli načrtovane količine, pa bodo morali Sovjeti pošteno »pljuniti v roke#.
Letos bo češenj malo?
IZDALA GA JE ZALOŽBA MURSIA
Mraz in veter sta hudo prizadela sadno drevje v cvetju. Kmetje pravijo, da bo letos češenj malo. Češnje v cvetju v Miljskih hribih
Še eno delo o Hitler ju
Koliko knjig je bilo že napisanih o nacizmu in Hitlerju, in vendar se zdi, da tega čtiva še ni dovolj. V teh dneh je prišla na italijanski knjižni trg nova knjiga z zelo preprostim naslovom ' «A-dolf Hitler#. Avtor svojemu »junaku# ni dal nobene posebne »oznake# ne «diktator» ne «zločinec» ali kaj podobnega. Delo je napisal angleški avtor Colin Cross, v i-talijanskem prevodu pa je delo izdala založba »Mursia# in sicer v svoji zbirki «Ljudje in časi#.
Avtor se v svojem delu sprašuje, kako je mogel zavladati tako nečloveški sistem, kako je mogel zmagovati človek,' kakršen je bil Hitler. Hkrati se vprašuje, kako to, da se še danes, tri desetletja po zrušenju nacizma še ni našel odgovor na celo vrsto vprašanj, na že navedena vpra sanja; pa še na vrsto drugih vprašanj, na primer na vprašanje, kako je mogel človek, kakršen je bil Hitler, vladati narodu, kakr šen je nemški narod. In to celo tako, da ga je ta narod, posebno v samem začetku, navdušeno sprejel.
Avtor postavlja Hitlerja v vrsto ljudi, kakršni so bili Atila, Neron, pa tudi Kaligula in drugi podobni nič kaj preveč lepo zapisani »državniki#. Avtor si ne razlaga prihoda Hitlerja na oblast, ker je tako bilo tedaj potrebno za ohranitev nemške kapitalistične druž.-be, pač pa meni, da je treba Hi-
tlerjev prihod na oblast. pripisati zmfedi. ki je vladala v tedanji weimarski Nemčiji, zmeda, ki da je omogočala vsakomur, da se je uveljavil. To pa bo verjetno nekoliko preveč preprosta razlaga.
				MH1	ss	[Kj		\W/m		
										
Kljub starosti in bolezni llubinstein prišel v Izrael
TEL AVIV, 11. Sloviti pianist Arthur Rubinstein je prekoračil svoje 90. leto starosti in bil še pred nedavnim hudo bolan. Pravzaprav se ga je lotila le gripa toda pri njegovih letih je tudi takšna bolezen, posebno če je hujše narave, nevarna. Kljub svojemu šibkemu zdravju, kljub hudi ošibelosti je Rubinstein prispel v Tel Aviv, kamor so ga povabili, da bi sodeloval v mednarodni žiriji za podeljevanje nagrad v mednarodnem klavirskem natečaju, ki nosi ime po njem.
Ko je Rubinstein v družbi svoje žene prispel v Tel Aviv, je bil videti razmeroma čil, vendar se je opazilo, da njegovo zdravje ni krepko. Vrhu tega ga je potovanje iz Pariza do Tel Aviva hudo u-trudilo.
TRAGEDIJA, KI SE JE LANI ZGODILA NAD ZAGREBOM, ŠE NI DOVOLJ?
NERED V NEKATERIH LETALSKIH KORIDORJIH: VOJAKI BAJE NOČEJO POPUSTITI PRED CIVILISTI
Na nebu Zahodne Nemčije «je preveč železja» - Kaj menijo ljudje, ki jim je na skrbi varnost letenja - Generali se ne dajo - l ežave civilnih kontrolorjev
BONN, 11. aprila — Kdo se ne spominja strahotne lanskoletne nesreče nad Zagrebom, ki je- zahtevala 176 človeških žrtev? Res je, da smo imeli pred tem in pred nedavnim še dve hujši nesreči, vendar bo letalska katastrofa nad Zagrebom ostala vedno v spominu. Strokovnjaki so trdili, da je to katastrofa, do katere bi ne bilo ?mclo priti. Krivdo za toliko smrti pripisujejo premajhni budnosti ali bolje malomarnosti ljudi z zagrebške kontrolne postaje.
In vendar bi se lahko sleherni dan zgodilo nad srednjo Evropo veliko podobnih katastrof. Zahod-nonemški časopis «Quickt glede tega piše takole:
Zračni prostor nad Frankfurtom. Letalo Lufthanse. Gre za »boeing 707», ki se spušča s 7 tisoč na 6 tisoč stopinj. Nebo je popolnoma jasno. Torej nič posebnega. Nenadoma pa se kot raketa približa letalu — siva senca. Poveljnik letala Lufthanse naglo »dvigne# svoje letalo. Sledi močan blesk in nato hud udarec zračnega pritiska. Pod nami zgrmi phantom. Bilo je to vojno letalo nemških letalskih sil. To, kar pripovedujemo, se je zgodilo 10. marca letos ob 11. uri 10 minut nad mestecem Riidesheim. Za potnike bj to bila strahotna katastrofa. Na srečo je bila le avantura. Za posadko letala pa je to
bilo malo manj kot ysakdanji dogodek. ,
Kapetan Rudi Bolim je letel nad Osnabriickom. Letel je na višini 6 tisoč metrov in sicer v smeri proti Hamburgu. Nenadoma je v Zraku, ki ga je osvetljevalo jutranje' sonce, opazil sivo senco, ki se mu je z blazno hitrostjo približevala. Bolj po instinktu kot po razumu je pritisnil na določen gumb in letalo «City-jet» s 44 potniki se je naglo pognalo navzdol. V naslednjem trenutku je vse letalo s potniki vred pretresel strahoten sunek. Bilo je kot bi nekdo z ogromno pestjo udaril po letalu. Zgodilo se je namreč, da je nizozemsko vojno letalo starfughter na samih sio metrov razdalje potniškemu letalu presekalo pot. »O-p ros .ti te, moral sem se izogniti vojaškemu letalu*.-je pojasnil kapetan letala potnikom, ki jih je nenaden manever kapetana pometal s sedeža, tako da je nekaj potnikov udarilo z glavo celo v strop letala.
Ustanova, ki skrbi za varnost letalskega prometa, je v lanskem letu zabeležila nič manj kot 230 podobnih primerov, ko se je eden ali drugi pilot le za las izognil tr; čenju z drugim letalom. In tudi pretekli teden sta se pripetila dva podobna primera.
«Skoraj ne najdeš več pilota, ki
ganjajo nafto in plin po ceveh, po
•iHiiiiHiiiMiiiiiiiiMiiniHiiiiMiinim um...............................................................................................
Naši polti največ škodujejo sonce, kajenje in pijanstvo
Moderna doba, bolje povedano bogatejše življenje ni prineslo le daljšega življenja, pač pa tudi lepšo starost. Za to niti niso potrebni podrobnejši statistični podatki, ki govore, koliko se je življenje v splošnem podaljšalo in kakšno je. življenje danes, dovolj je, da se nekoliko ozremo okoli in kmalu bomo ugotovili, da je vedno več zelo »zrelih# in tudi starih ljudi, ki svojih let »ne kažejo*, to se pravi, da so videti mlajši kot v resnici so oziroma kot bi morali biti po naših starih konceptih.
In vendar človeku še ni uspelo najti sredstva, ki bi preprečilo staranje. Verjetno ga tudi nikoli ne bo odkril, kajti to bi bilo proti prirodno. Zagotovo pa se bo življenje še podaljšalo in čg bo človek pametnejši bo še bolj bogato, bolj vredno, da ga živimo. To-' da če človek ne more najti sredstva proti staranju, si lahko pomaga proti temu. da vsaj na zunaj prezgodaj ostari. V nhislih imamo način, kako negovati samega sebe in svojo polt pred prenaglim staranjem.
Z biološkega stališča gledano je staranje pravzaprav posledica velikega »nereda#. ki iz dneva v dan vedno bolj osvaja tisto »tovarno#, ki ji mi pravimo — polt ali koža. V koži, ki je eden izmed ativnili delov našega telesa in sicer tisti aktivni del. ki prekriva vse ostalo telo. se začenja razmeroma zgodaj zavirati ritem stalnega obnavljanja celic. Ta proces, ta potek je včasih anarhičen. Glavna sestavina kože, tako imenovani colargen se še nadalje proizvaja, toda njego va kakovost se začne slabšati. elaslin. ki služi elastičnosti kože, pa se ne producira več s tolikšno naglico in v tolikšnih količinah kot v začetku, kot v mladih letih, v nekaterih predelih pa se sploh ne producira. Zaradi tega stanja v rasti in obnavljanju polti prihaja do določenih anarkičnih razmer, kjer se posamezne celice, kj sestavljajo kožo. skrčijo in postajajo silile, neelastične.
Strokovpjaki, ki se ukvarjajo s
tem vprašanjem poglobljeno, so prišli do še bolj zanimivih ugotovitev. Pri zgoraj navedenih vzrokih staranja ima določeno vlogo tudi težnostna sila. Posebno velja to pri ustvarjanju gub na polti. Sila teže namreč pospešuje »drsenje# polti navzdol. Če bi človek prebil vse življenje leže, , tore j v vodoravnem položaju, bi ne ostarel tako naglo.
Koža začenja starati že prj o-semnajstem letu. Seveda se v teh letih to veliko ne opaža. Prvi znaki. staranja se opažajo pri 25. letu. Pri teh letih se opažajo prve gube in sicer okoli ust. In čeprav nekateri stfokovnjaki menijo, da nasmeh koristi, so drugi mnenja, da prve gube nastajajo prav zaradi smejanja. Pravzaprav so stro kovnjaki točno določili vzroke in »vrstni red#, kako se na človekovem obrazu pojavljajo gube. Omenili smo že gube okoli ust, ki nastajajo okoli 25. leta starosti. O-koli 30. leta se pojavljajo prve gube na zunanjih koncih oči. Po 35. letu se začenja pojavljati »naborek# pod brado. Po. 45. letu starosti je pri številnih ljudeh vedno več gub okoli ust. Od 55. do 60. leta pa je posebno pri ženskah, ki menjavajo svojo telesno težo, že »cel sistem gub in gubic# po o-brazu.
Dosedanja znanstvena raziskova n ja so dokazala, da ima naša polt pravzaprav tri sovražnike. Rekli bomo raje da gre za tri najhujše sovražnike. Čeprav je res da dermatologi zatrjujejo, da pam mraz in veter hudo kvarita polt, za trjuje moderna znanost, da so na j večji sovražniki naše polti sonce! alkohol in tobak. Ultravijolični žarki zmanjšujejo prirodno e-lastičnost kože s tem. da uničuje jo tiste celice naše kože, ki (»It obnavljajo. V koži. ki jo je sonce ožgalo, se pojavljajo že v mladih letih skoraj neopazne bele majhne brazdice. ki se pozneje spremeni jo v gube. Zaradi tega postaja polt manj gladka, rekli bi manj sveža, nekateri pravijo kar — siva. , Z mikroskopi so strokovnjaki od-
krili, da so na obrazu kadilcev zelo pogosti znaki atrofije tistih vlaken, ki zagotavljajo koži elastičnost. Saj je res, da se na prvi pogled to niti ne vidi, toda dermatologi so to že zdavnaj odkrili. Pri olkoholikih' pa se dogaja naslednje: koža postaja najprej zabuhla, nato spet splahni in v tem procesu postane mlahava, kar z drugimi besedami pomeni stara.
Proces staranja je torej za sedaj še naraven proces, ki se mu ne moremo izogniti. Če pa se znamo pravilno ravnati, starost lahko vsaj nekoliko «odložimo» v starejša leta. K temu veliko pripomore ne le odpoved cigareti, alkoholu in pravilno sončenje,, pač pa Uidi pravilna prehana. Predvsem bi morali iz prehrane izločiti prevelike količine sladkorja in tolšč, hkrati pa povečati količine beljakovin. Gre za ribe, meso, jajca in stročnice, kajti ta hrana prispeva k zdravi rasti kože. Odlično vlogo za ohranitev zdrave polti predstavlja uživanje takšne hrane, ki ima zadostne količine vitaminov. človeku so, kot je znano, potpebni različni vitamini in v različnih količinah. Vitamin A dobimo v jetrih, mleku, v vseh vrstah sira! Tako imenovani provitamin A imamo v vrsti zelenjave in sadja. Zelo potreben je naši polti vitamin PP, ki ga je veliko v ječmenu, ribah in nekaterih vrstah sadja. Ta vitamin je .zelo koristen podkožnim
ali tako imenovanim parifarnim
■;U:‘
krvnim žilicam. Veliko vitamina C dobimo v južnem sadju in jabol-kah. Vitamin C pospešuje kroženje krvi. Končno ne smemo pozabiti na vitamin E, ki je zelo koristen za ohranitev polti. Veliko ga je v pšeničnih klicah, v grozdju, v leči. stročnicah itd.
še in še bi lahko govorili, vendar menimo,,da smo še največ po vedali s-tem, ko smo rekli, kaj našj P°lli največ škoduje, če se in ker se soncu Ine moremo tako zlahka izogniti, se lahko odpove mo preobilici tobaka in preobilici alkohola. Če k temu dodamo primernejšo, zdravo , hrano, bomo dalj časa ohranili zdravo polt.
ni doživel na nemškem zračnem prostoru kaj podobnega#, pravi Hans Dietergades, član združenja pilotov »Cocpit#. «Vsak dan prihaja do takšnih ali podobnih nevarnih srečanj#, se pritožuje šef pilotske službe družbe Lufthansa.
Eden izmed vodilnih mož največjega letalskega koncerna Lud-wig Bolkov je po čudežni rešitvi, ko je phantom zdrvel mirtio njegovega helikopterja, rekel: »To je pač Montecarlo v zraku#. To se pravi, da se piloti in potniki tako rekoč igrajo s svojo usodo.
Kadar piloti letijo po nebu med Konstanzo in Kielom, so «najbližje angelom#. Res je, pilotsko, življenje ni\ nikjer preveč varno, toda tu je najbolj nevarno, kajtri-to-likšna je tod «gostota». Dnevno drvi po tem koridorju 11 tisoč letal, td se^praVI da drvi tod po 'eno letalo vsakih 8 sekund. Poleg majhnih zasebnih letal in velikih potniških velikanov se drenjajo v tem koridorju tudi vojaška letala z 8 letalskih oporišč NATO.
Vsa potniška letala do višine 14 tisoč metrov so pod kontrolo 9 letališč in štirih radarskih postaj. Vojaška letala NATO pa imajo lastno kontrolo. Civilni zračni prostor do višine 3 km pa je vsaj teoretično pod kontrolo 4 kontrolnih postaj, ki vodijo letala z letališč in po višjih zračnih prostranstvih, na področju Rheina, Maina Munchna, Hannovra in nizozemskega mesta Maastricht.
Čeprav so letos konec februarja skušali vso zadevo nekoliki) »razčistiti#, smo ostali pri starem, kajti vojaške oblasti ne pristanejo na to, da bi se njihova letala podvrgla civilnim kontrolnim organom. Zato mnogi piloti pravijo, da se bolj zanesejo na svoje oči kot pa na vodenje z letališč, seveda kolikor je to sploh možno, saj pri tisoč in več km na uro človekovi refleksi in njegova čutila že ne zaležejo več.
In kaj se pravzaprav tu dogaja? To, kar bomo navedli, je doživel pilot Jacobus van der Kolk: Bilo je devet km nad Dinkels-buhlom. To so bile najhujše sekunde v vsem njegovem življenju. Pilot pravi: »V trenutku sem videl pred seboj zaslepljujoč blesk in občutil strahoten udarec. Nekaj strašnega je zdrvelo mimo mene. Bil je to phantom zahodnooemške-ga vojnega letalstva, ki je pridrvel z nasprotne strani#.
Civilni kontrolorji se tako rekoč kopljejo v znoju, toda ne zaradi vročine pač pa zaradi strahu, ker se s svojimi »vojaškimi kolegi# nikakor ne morejo domeniti za sodelovanje. Vojaški kontrolorji pa pravijo takole: »Če bi mi ugodili željam civilnih kontrolorjev za skupno vodenje vojaškega ip civilnega prometa, bi to pomenilo, da bi svoje vojaške naloge neposredno sporočili vrhovnemu poveljstvu varšavske pogodbe*. To je dobesedno rekel inšpektor zahodnonem-škega vojaškega letalstva general - polkovnik Von Limberg, ki je dodal: «Civilni kontrolorji naj vedo. da se naše naloge razlikujejo od njihovih. Njihova naloga je da letala razdvajajo naša naloga pa je, da naša letala dovedemo v stik s sovražnikovimi letali#.
»Letalski borci jezdijo po nebu, kakor se jim zljubi#, se je nekdo izrazil o pilotih vojaških letal. Čeprav se zdi, da bi moglo biti za kontrolorje nekakšna preprosta vsakdanja igra, je v resnici v teh besedah nekaj brutalnega, nečloveškega. Letalski kontrolorji imajo le štiri ure dela na dan. Samo štirj ure sedijo pred svojimi kontrolnimi napravami. Toda v prostoru brez oken in pred stalno prižganimi radarskimi napravami, v katera morajo buljiti neprestano, tako da se jim pred očmi kar vrti. je nevzdržno. Če k temu dodamo še tako rekoč nujno »porabo# večjih količin kave, ugotovimo, da morajo kontrolorji imeti izredno
trdne živce. Pogosto jih oblije znoj, kadar opažajo na radarskem ekranu križanje dveh letal. Se poti letal zares križajo na različnih višinah? Marsikdaj se čelo kontrolorju orosi, kajti kadar se na ekranu opazi, da se pota dveh letal križajo, je kontrolorju na razpolago le 25 sekund, da katastrofo prepreči, da pilotu enega letala ukaže, naj se dvigne, pilotu drugega-pa. da naj se spusti na nižjo raven, kar pri brzinah tudi tisoč km na uro nikakor ni tako enostavno.
In pri vsem tem krogi, ki se ukvarjajo s to problematiko, zatrjujejo, da bo v bodoče še slabše in to zato ker je sodelovanje med vojaškim in civilnim letalskim prometom nezadostno, ker šč delovni pogoji civilnih kontrolorjev vedno bolj zapletajo. Skratka, nevarnost katastrofe postaja iz dneva v dan večia.
Kot bi tega ne bilo dovolj, po samezni predeli že tako preveč zasedenega zračnega prostora niso vedno in povsod točno razmejeni, posebno ko gre za razmejitev med delom koridorja, ki je namenjen civilnemu in delom koridorja ki je namenjen vojaškemu letalstvu. Razmere v posameznih predelih so takšne, da postaja promet že nepregleden.
Predsednik zahodnonemške zvez-
službe
prometa
varnost letalske-Heinz Voss pravi: »Vprašanje je, ali moreta kontrol ni službi še obvladati vedno bolj naraščajoče naloge varnostnega letenja#. Tiste ljudi, ki jim je na skrbi varnost' letenja, vedno bolj muči primer, ki. se je pripetil nad Zagrebom. To pa postaja nad nemškim nebom še,veliko bolj zapleteno, ker je promet' neprimerno gostejši, hkrati pa vlada tod pravi kaos, ki bo trajal tako dolgo, dokler ne bo kaka katastrofa odgovorne prisilila, da se problema lotijo temeljito. Sele tedaj se bodo , tako ljudje iz kontrolnih služb kot tudi ljudje iz letalskih družb oddahnili. Nekdo je v zvezi s to gnečo nad nemškim (in ne le' nad nemškim) nebom rekel,-da je v zraku jjjreveč jjelezja.
Morda je to rečeno le figurativno, morda 'je v tern tudi nekaj cinizma, vsekakor pa je definicija točna in resnična. Pred dobrimi desetimi dnevi, bila je to sreda, je civilni kontrolor iz radarske postaje v Munchnu opazil, kako malo je manjkalo, da bi ne treščila drug ob drugega dva »jum-bo-jeta#, ki sta v tistem trenutku drvela z blazno naglico tisoč km na uro. Bilo je to v neposredni bližini Regensburga.
iMHMm^M^MMMUMHMMMHUMMUUnMMIIIMIMHIIIIIlMHHHMIllMIIIIHMMMUMMMHUMMMMnMMMIMMmHI
Z razstave «Naš Kras»
V soboto so na tržaškem gradu odprli razstavo posvečeno Krasu. Na sliki vidimo -prispevek, ki ga je tej razstavi dal tržaški slikar
Demetrij Cej
TOREK, 12. APRILA 1977.
12.30
13.30 17.(8)
17.20
19.(8)
19.20
19.45
20.(8)
20.40
21.55
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Argumenti: PO MANTEGNI
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Program za najmlajše: Knjiga zgodb
Ihtavi, simpatični Braccio di ferro, dva risana filma
Kronike
Hišica v preriji: Divja žival
Laura je vsa srečna zaradi darila, ki ji ga je dala sestra Mary. Čeprav so starši proti temu, posveča dekle poklonjeni živalci vso pozornost, toda nekega dne pridrvi sosedov pes, ki Laurino živalco prestarši, tako da jo ugrizne in zbeži. ALMANAH in vremenska slika DNEVNIK
Koračnica Radetzki, drugo nadaljevanje '
Roman je napisal Joseph Roth, delo pa je za tv priredil Michael Kehlmann.
Carlo Trotta je moral na željo očeta postati vojak. In to v spomin na deda, ki si je 1859. prislužil pri Solferihu visoko čast ko je rešil življenje cesarju Francu Jožefu. Vendar «breme» ki ga je kot plemič zapustil «junak» pri Solferinu, je bilo pre težko za Carla Trotto., Vrhu tega so ga tlačile tudi razne druge zasebne. zadeve in zato je prosil nadrejene, naj bi ga poslal v neko vojaško posadko na rusko mejo. Častnika mučita tud hinavščina in korupcija, ki vladata v njegovi vojaški enoti pri kateri je služil doslej. Računal je, da bo v majhnem me stecu blizu ruske meje bolje, pa se je uštel. Carlo Trotta tako ugotovi, da velikanskemu avstro-ogrskemu cesarstvu prav zaprav grozi Dolom . ..
Dve, tri zgodbe . ..
Tovarna bolnikov
DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
12.30 13.(8)
13.30
17.(8)
18.25
18.45
19.45
20.40
21.30
Drugi kanat
Vidim, slišim, govorim: filmska rubrika
Dnevnik 2 — OB 13. URI
Vzgoja in dežele: muzeji in biblioteke
Sistem, kj zares funkcionira, je sistem, ki so ga uvedli v Lombardiji.
VOJAKOV POKLIC Oddaja iz parlamenta Ironside — Za vsako ceno:
KDO JE BARBARA — TV film Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO Dnevnik 2 Uno, due, tre
Film, ki ga je režiral Billy Wilder
Film, Eden, dva, tri je napravljen po komediji, ki jo je na pisal pisatelj Molnar. Po delu sta scenarij napisala Wilder in Diamond. Film govori o zgodbi R. C. McNamare, direktorja Coca cole v zahodnem Berlinu in o težavah, ki mu jih povzroča hčerka Rossella, ki je prišla k njemu na obisk iz ZDA. Rossella izgine in ko jo najdejo, ugotovijo, da se je skrivaj poročila z mladim komunistom Ottom iz vzhodnega Berlina. Otta odpustijo z dela, toda ko zvedo, da prihaja generalni direktor McNamara, ga spet vzamejo v službo. Toda ali je možno, da se generalnemu direktorju podjetja Coca-cola predstavi mladenič, ki je ves umazan in povrhu še komunist? Zato se lotijo težkega dela, da mladega zeta «operejo*, od zunaj in zno traj, tako da napravijo iz njega «iepega, simpatičnega mlade niča#. In mladenič se tako hitro «prelevi», da je tast nad njim navdušen, saj uslreza konceptom,- ki jih je on imel o svojem bodočem zetu.
Ob koncu DNEVNIK 2
16.05
16.55
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Šolska TV:
F. Strle: OD,OBZNANE DO ČEBIN Čigava je hišica
'Sodelavci lutkovnega gledališča »Jože Pengov# iz Dravelj so pripravili 12 lutkovnih pravljic in jih povezali v lutkovno nanizanko, ki so jo mladi gledalci že dodobra spoznali, saj je danes popoldne na vrsti že peta zgodbica . ..
17.15 Trni Tati se vrača, mladinska serija 17.45 dbzornik
18.30 Beograjski sobotni balet
18.40 MOŠT: oddaja iz- ciklusa »Čas ki živi#
V današnji oddaji z naslovom «čas kj živi* bo prikazana zgodba Štampetovega mostu, ki so ga partizani trikrat rušili. Naj pomembnejše pa je bilo drugo rušenje v juniju 1944. V dogo voru z zahodnimi zaveznici je glavni štab NO v Slovenije izdelal načrt za ofenzivo na komunikacije. Med temi je bila tudi najzahtevnejša akcija: rušenje štampetovega mostu na progi Ljubljana - Trst, ki ga je izvedla Cankarjeva brigada ob pomoči Gubčeve brigade in notranjskega odreda.
DNEVNIK	/
Kidričevi nagrajenci Cronin: ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA Čajkovski: LABODJE JEZERO, drugi del predstave DNEVNIK
19.30
20.(8)
20.35
21.25
22.25
19.30
20.15
20.45
20.20
22.50
Koper — barvna
ODPRTA MEJA DNEVNIK
JOHN DOE PRIHAJA, Aktualna tema Koroški pevski zbor iz Sel
film
20.00
20-50
Zagreb
Iz oči v oči: MILKA PLANINC Požari naša skupna nevarnost
TRST A
7.00,	8.00.. 9.00,	10.00,	11.30,
17.00.	18.00, 19.C0 Poročila: Od 7.20 do 13.00 Dobro jutro, Tjavdan, Kramljanje, Nekoč je bilo, Koncert, Glasba po željah; 13.15-15.30 Glasbeni almanah, Kulturna beležnica, Folk glasba, Mladina v zrcalu časa, Glasbeni vestnik;
15.05	Romani, poezije, glasba:
15.45	Glasbeno-govorni spored;
18.30	Ni. vse zlato, kar se sveti:
19.15	Večerni program; 20.30 Jazz:
21.05	Glasbeno govorni spored.
SLOVENIJA
7.00,	8.(81,	9.00,	13.00,	15.00-
19.00	Poročila; 5.15 Danes

sbeni mojstri. Slovenski zbori.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00,
dan: 7.30 Iz naših sporedov Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Knjižne uganke III.; 9.30 I*
17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 8.35 glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kani;
Zbori in baleti; 10.00 Z nami je...;
10.15	Južnoameriški ritmi; 11.15 Ohkester; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Mladi pred mikrofonom;
14.15	Plošče; 14.35 Polke in valčki; 15.10 Slovenski popevkarji;
17.00	Program za mlade poslušalce; 18.00 Iz našega studia; 18.35 Domači pevci; 19.30 Lahka glasba; 20.(8) Operne arije; 21.15 An-
kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali: 12.130 Kmetijski nasveti; 12.40 P° domače; 13.30 Priporočajo vam --;
14.05	V korak z mladimi; 15-** Svet tehnike; 16.00 «Vrtiljak»:
17.00	Studio ob 17. uri; 18.05 0 biski naših solistov; 19.35 Lahk° noč, otroci!; 19.45 Ansambel
sambel 1' la s limon; 22.00 V disko- /^ta Privška; 20.00 Slov. 'zemlji
teki.
RADIO 1
7.00.	8.00,	13.00,	15.00, 19.00
Poročila; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.0 Otroštvo na jugu; 12,1(1 Glasbeno govorni spored; lz!30 O Sardiniji in Sardincih;
14.05	Kako smo živeli; Kuhinja;
v pesmi in besedi; 20.30 Od Prt’ micre do premiere; 21.30 Zvočne kaskade: 22.20 Pota jugoslovanske glasbe; 23.05 Literarni nokturno" R. Bordon: Basni; 23.15 Popevko: (81.05 Dixie!and z angleškimi arl' sambli; 00.30 Popevke 1.03 K°n' ccrt; 2.03 Vaš gost.
til MIII)'MIIIMIinillllllllllllll(l||lllll lllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili lili IIIIIIIIIII tllllllllllllMIIIIIIIIIIIinillllllllMMI lili lili IIIIIIUIIIIMIIMIIMIMMIMmillMIIIimillllimillMmillimiimiMIIIIIIIIIIIIIIMIlIlliMUlIHlMIMniM""
STRELEC (od 23.11. do
RIŠITE V KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. REPNIC, 7. skavti, 13. oprati, 14. Tonček, 15. Mitri. 16. bank, 17. lo, 18. Lit. IB. karta. 20. EN, 21. Peč, 22. Darko, 23. sva, 24.	R.P., 25-
Wanda, 26. Švi, 27. At, 28. Ante, 29. steza, 31. Giotto, 33. Kravos, ;i4. akuten, ,35. odbori.,
NAVPIČNO: 1. Rom. 2. epile tik, 3. prtič, 4. nart, G. C.I., 7. starka, 8. konto, 9. Anka, 10. V.Č., 12. ikona, 16. barde, 19. kanton,,
21.	Praga, 22. Dante, 23. Svevo, 25. VVatt. 26. štab, 29. srd, 30. asi, 32. uu, 33. k.o.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugoden dan za intelektualne dejav nosti; Srčne zadeve bodo danes na prvem mestu. Obisk.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlp bn do nekaterih zelo koristnih in obetajočih Srečanj, pružiosko vzdušje bo odlično.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zagotovljen vam je uspeh, 'če boste znali izkoristiti vse svoje delovne zmogljivosti. Ljubosumni boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.1 Vsa protislovja se'bodo rešila na najbolj enostaven način. Bodite povsod zelo previdni. Zdravje odlično.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Postavi-
Horoskop
Sprejmite ustrezne ukrepe, da
te sc po robu spletkarjenjem in delajte bolj kot do 'sedaj. Prejeli boste veselo novico.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo bo zelo spodbudno vpival na vas. Sprejeli boste ’ ustrezen ukrep za izboljšanje družinskega vzdušja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne ravnajte tako, da bi vas drugi rhogli kritizirati. Vašo bolečo rano bo ozdravil čas. Pismo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Danes boste morali sprejeti neko čustveno odločitev. Ne zamenjujte trmoglavosti z vztrajnostjo.
se mogli spoprijeti s konkuren-
co-
V čustvenem pogledu ne boste za dovoljni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.L> Skušajte bolj utrditi svoje fin«nrj ne prednosti. Ne dovolite, da D vas kdo izzival.
VODNAR (od 21.1, do 19.2.) W bro premislite o posledicah, katerih bi utegnilo priti, če SP1' . mete obveznost. Približajte se n' ravi.
i-
RIBI (od 20.2. tio 20.3.) Če mate občutek, da ste not ra'1 J prazni, premagajte ga z delo*”' Odločno branite svojo svobod*
nogomet
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Derbi med Zarjo in Primorjem je zadovoljil številne gledalce
Pomembna zmaga Vesne - Brežani so osvojili le točko
Zarja — Primorje	0:0
ei*	Puzzer, Žagar, Ivo Gr-
SC' Messi (v 39. min. d.p. Valter n-,)- Trampuž, Samese, Jacoppi-on. a'j' Metlika, Terčon, Ražem. .. "/MORJE: Štoka, Cimolino, Husi ’,, zent<n, Reče, Tomizza, Maras-T,'. Valenti - Clari, Barnaba (v 25. cnAr.d p- Bezin), Angilleri, RuStja. SODNIK: Brandi.
KOTL 10:7.
GLEDALCEV: 550.
Slovenski derbi med vodečim Pri-; 7em in zasledovalcem Zarjo se “Ončal brez zmagovalca. Ekipi IJ® 86 razšli pri neodločenem izidu tnr rnor^a je remi privičen ter je Poplačal trud obeh moštev, la IT1 Zar-ia kot Primorje sta igra-.'eoej oprezno in nista hotela iz-iti tekme. Kljub temu je bila dnK-Vse*ei hitra, korektna in'na i„ tehnični ravni, čeprav je bilo '4ari d'atn0- hitrem začetku Ure Primorje prevzelo vajeti Pad r SVoie roke in Je začelo na-la atl’ a hazovska obramba je bi Va|Vedno na mestu. V 6. minuti je
ftuSHj kiC'ari leP° P'*1®1 P™StemU
J1» pa ni znal izkonstiti pn-
. .“tiri zmage, trije neodločeni , .* in ena preložena tekma: j® le obračun 8. povratnega ko-® nngometnega prvenstva 2. niaternke lige. Vsi ti izidi so ^mQ9aii Primorju, da je obra-
na lestvici vodstvo s pred-
nJio dveh točk.
rrosečane je čakalo naporno ® kovanje v Bazovici. Derbi je , [ep in zanimiv, motilo ga je . blatno igrišče. Kljub temu q zadovoljil številno občinstvo. „ moštvi sta prikazali dober /Uomet ter sta potrdili, da u-ovičeno zasedata ■ visoko me-e" na lestvici. Ker je ekipa O.
Perc<j//e premagala Opici-le« Je .Primorje svoj naskok na (.j lHl°i zmanjšalo za točko. E-v P® O. Supercaffe se bo prav i Nedeljo pomerila s Primor-drli"• Zor'a P« je izkoristila spona ®Pic‘ne in je zdaj sama 'L3- mestu lestvice, itn - Pomembne zmage je pri-'■ tudi Vesna, čeprav v slabi pr ^trgani tekmi. Igrala je
Uirin° m zmaS° in v tem “ai. uspela ter je popravila
[h Položaj na lestvici.
Urežani so proti že obsojene-I u S. Sergiu ostali praznih rok tako še vedno v nevarnih
v°dah.
IZIDI 23. KOLA
ttrC0 - Zaule
Costai ' Prin-rje 3i si:
Vea“"gi° '-BreR
On’Tunga ‘ Ed. Adriatica “P- Sup
^risin& - pro Farra Ser
percaffč - Opicina
sria - S. Marco Duino
p„. LESTVICA Ogorje
2aJc^na Supercaffe ?Picina W Marco p°Sandra postale
3:0
0:0
n.o.
1:0
2:1
0:0
2:0
Vej Sa«ca
231,16
Marco Duino
, Sergi0
Pr° Pari”;
iunga in Ed
31 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20
,	13
12
Adriatica
KOLO (17.4.1977)
p - «n'a
--------
PDr, tekmo manj.
PPI«0DNJE KOL min^cina - Costalunga; Flajsa- .' ^esna: Aurisina . S. tti0f ■0; Bfeg . Rosandra: Pri-driat? ®P- Supercaffe; Ed. A-ra . ~a S. Sergio; Pro Far-Buirui ^a’ Eaule - S. Marco
B. R.
Puzzerjem poslal žogo mimo vratnice. Po tej zgrešeni priložnosti je kazalo, da sta ekipi zadovoljni z remijem in zato se je ritem igre umiril in do konca sta enajsterici igrali pretežno na sredini igrišča. Tako se je končal eden izmed najbolj pričakovanih derbijev v drugi amaterski ligi.
Gledalci, ki so se kljub mrazu množično zbrali okoli bazovskega pravokotnika, so odšli zadovoljni, saj so gledali dober nogomet. V vrstah Zarje se je najbolj izkazal Terčon, v obrambi pa Ivo Grgič in Žagar. Za Primorje pa je dobro zaigral Valenti - Clari. Tudi Vižentin in Angilleri sta dobro opravila svojo nalogo.
Kaal
San Sergio — Breg	0:0
SAN SERGIO: Papandrea, Lu-glio, Bertocchi, Delise, Stolfich, Zucca, Barighievich, Giulivo, Verch, Botteri, Saule.
BREG: Chermaz, Bonazza, Kre-vatin, Sovič, Melon, Klun, Bržan, Lovriha, Samec, Mikuš, Strnad (Jež).
Kljub slabemu vremenu je bilo igrišče San Sergia v dobrem stanju. Brežani so mogoče nekoliko podcenjevali nasprotnika, ki zaseda dno lestvice. Na drugi strani je bil dobro razpoloženi San Sergio že obsojen na izpad in je zaigral mirno. Brežani so očitno startali na celoten izkupiček, vendar se je o-bramba domačinov takoj izkazala in ni puščala Bregovim konicam prostora za prodore proti Papan-drejevim vratom. Tokrat je pri «plavih» popolnoma popustila sre-
dina igrišča. V prvem polčasu so Brežani s prostim sti-elom Mikuša zatresli mrežo Papandrea. vendar sodnik je zadetek zazveljavil češ, da je bil to posreden strel.
Tudi v drugem polčasu se igra ni preveč spremenila, napadi so se vrstili zdaj od ene, zdaj od druge strani in so se redno izjalovili. Do mačini pa so bili pri streljanju točnejši od «plavih», tako da se je vratar Chermaz večkrat zelo dobro izkazal z zanesljivimi posegi. Najugodnejšo priložnost za gol pa je imel Zucca, čigar lep strel se je odbil od prečke.
Izid srečanja pravilno prikazuje potek tekme. Med posamezniki bi pohvalili vratarja Chermaza in Melona pri Bregu, Deliseja in Zucco pa pri San Sergiu.
Jolo
Vesna — San Marco Duino
2:0 (1:0)
VESNA: Bogateč, Košuta, Kele-menič, Verzier, Skrem, Tence, Germani, Gergolet (Carmeli), Borto-lotti in Vecchio. 12 Košuta.
V izredno pomembni tekmi za obstanek v ligi je domača Vesna s težavo premagala požrtvovalne goste čeprav je ponovno zaigrala pod svojimi sposobnostmi.
Tekma se je začela z enakovredno igro, kmalu pa so -splavi* zasluženo povedli z zadetkom požrtvovalnega bralnica Darija Košute. Po tem golu pa so domačini dopustili, da so se gostje reorganizirali in tudi nekajkrat ogrožali kriškega vratarja.
Tudi v drugem delu tekme je bila domača obramba zelo za posle-
NOGOMET
V TRETJI AMATERSKI LIGI
V zadnjih petih minutah Gaja presenetila Trebence
Gajevci so namreč zmagali s 3:2 - Velik podvig Krasovih nogometašev
Bregova nogometaša Klun in Samec
I filMiiiiiiiimiumiuiiiiiliiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiJimiiiiiiiiiiii
45? odriam,tako je Žagar lahko mir-ub1! bila Jlk Na začetnih potezah je išbjj cih	napetost pri vseh igral-
8.0»
H11 vat-n igicu-
3e bila zelo živčna! V
L • min •	uua zei° zivona. V
m Jr0 Si ‘J* branilec Ivo Grgič do-0 1 Ko Se .^1, a za las čez prečko.
Sj $P>iku a-ia d0!?T Prilagodila na-
ii® ferf0n . * Je začela napadati, a kcf t,a- Vniin,.^v° Grgič sta bila netoč-aa sila ,nti ' Clari. M j® bil gonil-” ^at 0rij Pnoseških vrstah, je več-p‘"l Pa nisn ajal. žogo napadalcem, ki 15-, dobrg ,Znali dati gola tudi zaradi ?e,n tinuramke domačinov. V dru-> dali, a 7Ssu so Prosečani še napa-a y*jeti i„farja je postopoma prijela
i!« H levarn6 v sv°je roke in je zače’ 111 lil?- in°8r(>žati vrata Štoke. V Pr,S, erčon a l minuti sta Metlika oz. uof. * 28, ?hro streljala, a mimo vrat. nsK Streljal ln- je Terčon še nevarno rnOjTrj a Štoka je bil na mestu. vktrd'nstven„ kasneje je imel Rustja Koli """n,,,	° priložnosL a je sam pred
NOGOMET
V PRVENSTVU C LICE
na, kajti gostje so postajali vedno nevarnejši v napadu, njihovi branilci pa so brez težav nadzorovali tokrat izredno netočne kriške napadalce, ki so se omejevali le na redko protinapade. Samo izreden dan Vesnine obrambe, z odličnim Bo-gatcem na čelu, je rešil kriško e-najsterico pred najhujšim, kajti tudi na sredini igrišča so bili gostje boljši od domačinov. In ko je vse kazalo, da bo/San Marco vendar izenačil je v hitrem protinapadu nasprotni branilec zrušil Bortolot-tija v kazenskem prostoru, ko je bil ta že sam pred vratarjem. Pravično enajstmetrovko je realiziral Skrem, takoj nato pa je sodnik od-žvižgal konec tekme. Naj omenimo, da je bil nekaj pred koncem srečanja izključen Boris Tence.
Kriški navijači so torej lahko zelo zadoveljnt z osvojenima točkama, mnogo manj pa z igro svojih varovancev, med katerimi so bili najboljši poleg že omenjenega vratarja še Skrem, Verzier in Košuta.
S. T.
Marter — Juventina 0:0
JUVENTINA: Plesničar, Marson, Zin, Tabaj F,., Mikluš, Lorenzon, Montieo, Russo, MarVin, Nadut E., Gomišček, 12 Spessot, 13 Tabaj M., 14 Tomažič.
MARTER: Ariabis, Piu, De Ce-sco, Faleschini, Seaino, Lestani, Troppina, Orlando, Venturini, Zu-liani, 13 Passoni.
SODNIK: Persolja iz Krmina.
Pričakovani dvoboj med prvo z j lestvice E skupine Juventino in Mar-terom se je končal z neodločenim izidom. Čeprav je bilo igrišče ne-i koliko razmočeno, je bilo vsekakor ' primemo za igro, toda strah pred porazom je prisilil obe ekipi, da sta že od vsega začetka igrali predvsem obrambno. Tekma se je začela z dokaj počasnim ritmom. Domačini so naše fante ustavili na sredini igrišča in tu se je praktično igra ustavila. Kar pa je najvažnejše ni bilo akcij za gol tako na eni kot na drugi strani. Juventina je svojo priložnost zapravila v drugem polčasu, ko je Marson spretno streljal prosti strel izven kazenskega prostora in je vratar Ariabis dobro branil. Russo in Montieo (slednji je zamenjal na desnem krilu poškodovanega Urasa), sta igrala na običajni ravni, edino Lorenzon je občasno skušal nekoliko poživiti štandre-šku igro. Ko je trener Borghes zamenjal Lorenzona s Tabajem M., jp kazalo, da bo poraz neizbežen. Gostje so se vsaj v dveh primerih z veliko mero' sreče rešili. S tem se je srečanje praktično končalo.
Med našimi nogometaši moramo tokrat še zlasti pohvaliti Lorenzona, ki je odlično vodil igro svoje ekipe, Gomiščka, ki je bil v napadu zopet neustavljiv ter mladega Mikluša, ki je v ključnih trenutkih krepko pripomogel, da je Juventina obdržala neodločen izid.
P. D.
Primorec - Gaja 2:3 (2:1)
PRIMOREC: Pavatič, A. Milkovič, B. Križmančič, Čuk, Sosič, Husu, V. Milkovič, Možina, Mauro Kralj 11., P. Kralj, Mauro Kralj I.
GAJA: Kante, Ladi Milkovič, R. Križmančič, Cermeli, Savarin (I. Križmančič), Rismondo, B. Grgič,
Triestina zapravila priložnost za zmago
V bistvu pa je lahko zadovoljna tudi z remijem
20>
la 1
tod
cel
rai1-
e\°n
i' Granarolo 2. _ f Agrate PMagio J. I loviš E Hiano
4.	^ *• Semita
, B"ldo di Caorle
5.	„ ?■ Safdv
Pothier
«. ^ , Brandino , Medole * Karino
kvote
U Z 2 Hr
cK# i*" 249.900 lir do- "	26.400 Ur
Se reg n o — Triestina 1:1 (1:0)
TRIESTINA: Bartolini; Lucchet-ta, Zanini; Politti, De Luca, Mon-ticolo; Andreis, Fontana, Dri, Trai-nini, Franca.
STRELCI: v 15. min. Ballabio, v 46. min. Andreis.
SODNIK: Giaffreda.
Triestina je odnesla dragoceno točko z nevarnega igrišča v Sere gnu, ki ji omogoča da še vedno ohrani 6. mestoi lestvice, čeprav skupno z drugimi enajstericami. Tržačani pa so tokrat imeli priložnost, da končno osvojijo svojo prvo zmago v gosteh, niso pa je znali izkoristiti. Takoj v prvih minutah ko so gostje skušali presenetiti obrambo gostov, se je znašel srednji napadalec Triestine Dri sam pred vratarjem, ni pa izkoristil te izredne priložnosti. V 15. min. so doma čini prišli v vodstvo po vrsti napak tržaške obrambe; zadnjo je zagrešil vratar Bartolini in je Ballabio z lahkoto povedel svoje moštvo v vodstvo. Tržačani so takoj reagirali in skušali nadoknaditi zamujeno, njihovi napadalci pa so bili zelo netočni.
V drtigem polčasu je Triestina le izenačila in to prav v začetku igre. Andreis je s hitrim protinapadom presenetil obrambo domačinoy in izenačil. Seregno je ostreje pritisnil, ker je na vsak način hotel osvojiti obe točki. Imel je 3 izredne prilož; nosti, a jih je desno krilo Canzi vse zapravil. Malo pred koncem srečanja bi lahko Andreis povedel Tri estino v vodstvo toda tudi on je priložnost na neroden način zapravil.
Tekma se je tako zaključila z neodločenim izidom, lahko pa bi zmagala ena ali druga enajsterica. Zapravljenih priložnosti je bilo veliko, zato sta lahko obe moštvi za dovoljni s tem izidom.
DRACHTEN, 11. - Italijanska mladinska reprezentanca je zmagala na mednarodnem velikonočnem turnirju šestih narodov. Za Italijo je to 7. zmaga- na tem turnirju, ki so ga prvič odigrali leta 1960 v Belgiji.
Jugoslavija, lanskoletna zmagovalka, pa je letos razočarala, saj se je uvrstila komaj na 4. mesto.
TENIS
Nenadna smrt
TALLHASSEE (Florida), 11. - Avstralska teniška, igralka Karen Krantzsche je po zmagi v dvojicah na turnirju Lionell cup, umrla. Takoj po končanem srečanju se je zgrudila na tla in vsa zdravniška pomoč je bila zaman.
CANNES, 11. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Cannesu je Bolgarija premagala Škotsko s 3:0.
tlllllllltllf IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIttlltltlHI
	
Bologna - Perugia'	1
Fiorentina - Juventus	Z
Foggia - Lazio	1
Genoa - Milan,	. 1
Inter - Sampdoria	X
Roma - Napoli	X
Torino - Catanzaro	1
Verona - Cesena	1
Lecce - Monza	X
Palermo - Brescia	X
Ternana - Pescara	X
Treviso - Cremonese	1
Maršala - Bari *	X
KVOTE	
13 — 560.000 lir	
12 - 33.500 lir	
I. Grgič, Bolčič, Viviani, Zuzič.
Strelci: v 10. min. p.p. V. Milkovič, v 15. min. Bolčič iz 11-me-trovke, v 42. min. Mauro Kralj I., v 40. min. Viviani in v 45. min. Iztok Grgič.
Ofx>mbe: V drugem polčasu iz-, ključena Pavel Kralj zaradi ugovarjanja in- Cermeli zaradi prekrška nad Maurom Kraljem I.
Gledalcev približno 600.
Sodnik: Vozza.
Na trebenskem igrišču je bilo vče-. raj zelo živahno. Kraški derbi je namreč potekal kot pač vsi prejšnji. Pred velikim številom gledalcev sta se ekipi spoprijeli izredno resno, saj je tekma bila velikega pomena. Prvič doslej je derbi osvojila Gaja, čeprav je do 6. min. do' konca tekma izgubljala. Trebenci so namreč tekmo pričeli dokaj rhirno in so že v uvodnih minutah px)vedli z Valterjem Milkovičem, ki je kar iz kota poslal žogo v mrežo. Takoj nato pa je Gaja izenočila, Sosič je v kazenskem prostoru napravil prekršek nad Bolčičem in sodnik je dosodil 11-metrovko. Streljal je sam Bolčič in uspešno izkoristil priložnost. Trebenci se niso vdali in so v 42. rrpn. zopet povedli, tokrat z Maurom Kraljem L, ki je izkoristil podajo Valterja Milkoviča. V drugem polčasu so Trebenci skušali obdržati prednost, a v 40. min. je Viviani izkoristil nesporazum v obrambi in remiziral. Kazalo je, da se bo tek-i ma končala neodločeno, o v zadnji j minuti, po veliki napaki trebenske | obrambe, je Gaja povedla s posre-I čenim golom Iztoka Grgiča. Treben-! cem ni preostalo niti minute, da bi j še imeli možnost za napad, saj je j tokrat odlični sodnik takoj odpiskal
Silvano Savarin (Gaja)
! konec tekme.
Bruno Križmančič
Komentar Mirka Novosela
Industromontaža v nižjo ligo
Tudi predzadnje kolo prve jugoslovanske košarkarske lige ni prineslo na vrhu razpredel niče sprememb. To kolo pa je bilo, žal, usodno za zagrebško Industromontažo, ki je, sicer po predvidevanju, izgubila v Beogradu s Crveno zvezdo. Industromontaža bo tako, skupno z novincem Igmanom, zapustila skupino najboljših.
V	zadnjem kolu bo Industromontaža igrala doma z Rabotničkim in je v tem srečanju tudi favorit, vse to pa ne bo dovolj, da se Zagrebčani rešijo
, pred izpadom v njžjy, ligo,
Vodeča dvojica je tokrat igrala v gosteh.
Bosna je gostovala v. Skopju, kjer je igrala proti okrnjeni ekipi Rabotnički. Gforgijevski je bil namreč izključen, Kovačevič pa je oblekel vojaško suknjo. Sarajevčani so tako brez težav osvojili visoko zmago.
Jugoplastika pa je v Sarajevu zanesljivo odpravila domači Igman in tako bo letos za osvojitev državnega naslova potrebno tretje srečanje med Spličani in Sarajevčani. Ta tekma pa bo 20. a-prila v Beogradu.
' Ljubitelji jugoslovanske košarke torej nestrpno pričakujejo ta datum, saj bosta vodeča v zadnjem kolu pred lažjo nalogo: Jugoplastika bo doma igrala s Cibono, Bosna, pa prav tako doma, z ljubljanskim Brestom.
Ljubljančani so v soboto z odličnima veteranoma Bassinom in Jalovcem visoko premagali reški Kvarner. Vseeno pa Brest ne more biti zadovoljen z letošnjo uvrstitvijo, ki je najslabša v zadnjih desetih letih bogate tradicije tega kluba.
V ostalih tekmah ni prišlo do presenečenj. Metalac je doma po podaljšku premagal Zadar. Partizan pa je visoko slavil v Zagrebu, kjer sta reprezentanta Kičanovič in Dalipagič dosegla skupno kar 64 točk.
Mestni derbi v Beogradu pa se je zaključil s tesno zmago Radničkega POB.
IZIDI 25. KOLA
V	LJUBLJANI: Brest - Kvarner Reka
V	VALJEVU: Metalac — Zagreb
V	ZAGREBU: Cibona - Partizan Beograd
V	SARAJEVU: Igman - Jugoplastika Split
V	SKOPJU: Rabotnički — Bosna Sarajevo
V	BEOGRADU: C. zvezda — Industromontaža Zagreb
V	BEOGRADU: Beko — Radnički FOB Beograd
126:107 102:101 88:110 73:105 93:120 114:89 88:91
LESTVICA
Jugoplastika Split in Bosna Sarajevo 44; Partizan Beograd 42; Cibona Zagreb 32; Beko Beograd 30; Crvena zvezda Beograd 28; Radnički FOBH3eograd 26; Kvarner Reka in Metalac Valjevo 22; Brest Ljubljana 18; Zadar 16* Rabotnički Skopje 14; Industromontaža Zagreb 10; Igman Ilidža 2.
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
Bosna - Brest: Kvarner . Metalac; Zadar - Igman; Jugoplastika - Cibona; Partizan . Beko; Radnički FOB - Crvena zvezda; Industromontaža - Rabotnički.
1
aiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiiiiuiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiuitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRETEKLIH DNEH V STRUNJANU
Letošnji seminar ZSŠDI prinesel zadovoljiv uspeh
Udeležilo se gaje 32 odbornikov s Tržaškega in Goriškega
S pomočjo zveze telesnokultumih organizacij Slovenije je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji priredilo svoj tretji seminar za odbornike slovenskih društev v zamejstvu. Kot smo v Primorskem dnevniku že poročali, je bil tokrat seminar v Strunjanu pri Izoli, v dneh 7„ 8. in 9. aprila. Na seminarju so bilj prisotni tudi špprtni delavci s Koroškega, kar je zelo pomembno, sai se obe manjšini srečujeta s podobnimi problemi. Poleg tega pa nekajdnevno skupno bivanje pripomore k okrepitvi prijateljskih vezi med predstavniki obeh manjšin, ki jih je usoda postavila izven meja matične domovine.
S Tržaškega in Goriškega je bilo na seminarju prisotnih 32 odbornikov, iz Koroške pa 12. Razveseljivo je dejstvo, da so društva poslala zelo mlade ljudi. V začetku smo se upravičeno bali, da zaradi tega se-
minar ne bo uspel, vendar se je ta bojazen pokazala kot neutemeljena, saj so mladi dokazali, da so jim problemi zelo dobro znani. Naša društva potrebujejo sveže sile, ki b; prinesle novih pobud ter novo miselnost v pojmovanju zamejskega športa.	,
Ne smemo pa mimo kritike tistim društvom, ki menijo, da so seminarji izguba časa in ne sodijo za potrebno, da bi kdo od odbornikov s seminarja prinesel kaj koristnega, kar bi nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu razvoju društva in zamejskega športa sploh. Vsa društva, brez izjeme, bi morala posvetiti veliko pozornost svojim mlajšim članom, saj je bodoče delovanje društev odvisno prav od njih, kajti velika želja vseh nas je, da bi z leti naša društva, ob pomanjkanju pravih ka drov, ne bila prisiljena na propad. Že sedaj, na žalost, obstaja veliko
število društev, katerih delovanje je odvisno od požrtvovalnosti enega ali dveh odbornikov. Ko bodo pa ti ljudje pod težo prevelike obremenitve klonili, bo društvo ali propadlo ali pa prišlo v tuje roke, kar pa bi bil usoden udarec našemu športu.
S programa, ki je bil pred dnevi objavljen v Primorskem dnevniku, je bilo razvidno, da je bila tematika predavanj zelo pestra. O predavanjih samih po bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh.
Vili Prinčič
ALABAMA, . 11. — Ameriški sprin-ter Harvey Glance je pretekel 100 m v 9”75, kar je bolje od uradnega svetovnega rekorda Jima Heinesa (9”95). Ker so Glancejev rekord izmerili ročno (Heinesov pa elektronsko) ga ne~ bodo mogli uradno priznati.
Kras - SanUAndrea 3:3 (1:3)
KRAS: Ferfolja (Skupek), Rebula, Šegina. Trampuž, Verša, P. Milič, L. Milič, M. Milič, Albi, Kosovel (Kocjan), Panizutti.
SANT'ANDREA: Giugovaz, Giar-dossi, Maurich, Corti, Lupatelli, De Carlo, Pistan, Purin, Pozzecco, Tra-van, Giugliani, Coccolini, Rosati.
Strelci: za SanCAndrea: Giugovaz in Purin (dvakrat); za Kras: Miloš Milič (dvakrat) ter Panizutti.
Krasovi nogometaši so pripravili svojim navijačem prijetno presenečenje. Na domačem igrišču so o-svojili točko proti drugouvrščeni ekipi SanCAndrea. čeprav so gostje že vodili s 3:0. Prvi gol so Tržačani dosegli že v 5. min. Vratar Giugovaz je močno odbil žogo, ki je z močjo vetra priletela v kazenski prostor Krasa, preskočila vratarja in obtičala v mreži. Gostje so podvojili zaradi nepazljivosti sodnika. Tretji gol pa je bil dosežen iz očitnega offsi-da. Na predložek Rebule je Miloš Milič zmanjšal na 3:1.
V drugem polčasu je Kras igral z vetrom v hrbet. Prvo večjo priložnost so imeli gostje od daleč, toda razliko so zmanjšali šele v sredini drugega polčasa iz prostega strela. Tudi ta gol je dosegel Miloš Milič. Nato pa je prišlo tudj izenačenje. Panizutti je prehitel branilca in se znašel sam v kazenskem prostoru, njegov strel je zadel vratnico, žoga se je odbila od vratarja in se zakotalila v mrežo. Nepopisno je bilo veselje igralcev in gledalcev, ki so prepričani, da se bodo naši fantje kmalu dvignili z dna lestvice.
• R.B.
IZIDI MLADINSKIH TEKEM
NAJMUAŠI
Breg - Libertas	0:0
ZAČETNIKI
Kras - Ponzianlna	0:1
V JOHANNESBURGU
Znak rasistične odjuge v južnoafriškem športu?
JOHANNESBURG, 11. - V Johannesburgu so odigrali kvalifikacijsko nogometno- tekmo za SP, v kateri je Južna Afrika premagala Rodezijo s 7:0.
To je bila prva mednarodna nogometna tekma na tem podrSČju po desetih letih. Njena glavna značilnost pa je bila v tem, da sta bili obe enajsterici «mešani»: v južnoafriški reprezentanci je namreč poleg petih belcev nastopalo tudi šest črncev, v rodezijski pa je poleg e-nega belca igralo kar deset črncev. Tčkma se je odvijala ob velikem zanimanju občinstva in povsem brez incidentov. Je to moHa znak za rasistično odjugo v športu na tem področju Afrike? .
ITALIJANSKA	
NOGOMETNA PRVENSTVA	
A LIGA	
IZIDI 24. KOLA	
Bologna — Perugia	1:0
Fiorentina — Juventus	1:3
Foggia -r- Lazio	1:0
Genoa — Milan	1:0
Intec — Sampdoria	0:0
Roma — Napoli	0:0
Torino- — Catanzaro	3:1
Verona — Cesena	2:1
KOŠARKA
V OKVIRU 10-LETN1CE
Kontovel prireja kar šest turnirjev
V okviru proslav 10-letnice svoje ustanovitve bo ŠD Kontovel med drugim priredilo tudi šest košarkarskih turnirjev.
23. in 24. aprila bo turnir v mini-basketu, ki se ga bodo udeležile slovenske ekipe z igralci letnika 1967 in 1968.
Dva tedna kasneje (7. in 8. maja) bo turnir v minibasketu za i-graice letnika 1965 in 1966.
Tradicionalni «Turnir prijateljstva*, na katerem bodo letos igrali košarkarji letnika 1963 in 1964, bo 14. in 15. maja.
Le štiri dni kasneje (19. in 20. maja) pa bo turnit za košarkarje letnika 1961, in 1962.
Junija pa bo Kontovel priredil še dva turnirja, za kadete in člane.
KOLESARSTVO
BRUGES, 11. — Nizozemec Jos Shipper je zmagal na drugi etapi krožne dirke po Belgiji.
Na skupni lestvici še vedno vodi VValter Planckaert.
KIKINDA, 11. — Jugoslovanska mladinska nogometna reprezentanca je v povratnem srečanju premagala Romunijo z 2:0, in se tako uvrstila v finalni turnir UEFA. ki bo moto v Betoiii
SABLJANJE
DUNAJ, 11. - Sovjet istnailov je osvojil prvo mesto v sablji na svetovnem mladinskem sabljaškem prvenstvu na Dunaj. Tudi 2. in 3. mesto je pripadlo Sovjetom in sicer Bajanovu ter šamšitdinovu.
V polfinalu mednarodnega tekmovanja v hokeju na travi za pokal prvakot* je francoska ekipa Lyon premagala v Cagliariju Amsicoro z 2:1.
Seznam
reprezentantov
ZSŠDI
Po prijateljski nogometni tekmi med reprezentancama ZSŠDI iz Trsta in Gorice, ki je bila prejšnjo sredo v Gorici, in na podlagi nastopov reprezentantov v nedeljskiji tekmah, so selektor Rupel ter trenerja Softič in Marson sestavili seznam reprezentantov za prijateljsko tekmo, ki bo v četrtek, 14. t.m. zvečer na Proseku med obalno reprezentanco in reprezentanco ZSŠDI.
Srečanje bo za reprezentanco ZSŠDI priprava za povratno prijateljsko tekmo, ki bo 21. t.m., na Reki.
Izbrani reprezentanti naj se zberejo ob 19.15 na proseškem igrišču.
To so:
BREG: Brzan, Sovič, Kreva-tin, Lovriha.
JUVENTINA: Plesničar, Mikluš, Marvin, Nanut, Gomi-šček«
MLADOST: A. Ferletič, G. Ferfnglia, K. Ferloglia.
PRIMOREC: M. Kralj I, B. Čuk, P. Kralj.
SOVODNJE: Butkovič.
VESNA: Bngaiec, B. Tence.
ZARJA: V. Križmančič, B Kralj, Žagar, Metlika, Terčon
ZSŠDI poziva vse Izbrane re prezentante, naj v primeru od sotnosti nemudoma obvestijo tajništvo Združenja v Trstu ali Gorici, ker bo vsakdo, ki bo neopravičeno odsoten črtan s seznama reprezentantov, kot je to bilo’ že storjeno po prijateljski tekmi v Gorici.
3:1
0:0
0:0
0:0
1:1
2:2
3:0
1:0
2:1
0:0
LESTVICA Juventus 40, Torino 39, Napoli 28, Fiorentina, Inter 27, Roma 25, Ge-noa, Verona 24, Perugia, Lazio 22, Milan, Bologna 20, Foggia 10, Sam-doria 18, Catsnzaro 15, Ccsena 13.
PRIHODNJE KOLO (17.4.) Catanzaro - Verona; Cesena - Torino; Lazio - Genoa; Juventus - Bo logna (16.4.); Milan Foggia; Ip-ter - Napoli (16.4.); Perugia - Ro riia; Sampdoria - Fiorentina.
B LIGA
IZIDI 28. KOLA Atalanta — Catania Como — Cagliari Vicenza — Taranto Lecce — Monza Novara — Varese Palermo — Brescia Rimini — Avellino Sambenedettese — Modena Spal — Ascoli Ternana — Pescara LESTVICA
Vicenza 38, Monza 37, Como, Pescara, Atalanta 36, Lecce 34, Cagliari - 31, Ascoli, Catania, Varese, Sambenedettese 27, Taranto 26, Palermo 25, Spal 24, Brescia, Rimini 23, Avellino, Ternana 22, Modena 21, Novara 18.
PRIHODNJE KOLO (17.4.) Ascoli - Atalanta; Cagliari - A-veTlino; Catania - Spal; Modena • Como; Monza - Palermo; Novara • Brescia: Pescara - Sambenedettese; Taranto - Rimini; Varese - Lecce.
C LIGA
IZIDI 30. KOLA Aessandria — Albese	2:0
Bolzano — Juniorcasale	0:0
Clodiasottomarina—Biellese 2:0 Pergocrema — Lecco	2:1
Piacenza — Mantova	0:0
Pro Patria — S. Angelo Lod. 0:1 Pro Vercelli — Padova	1:1
Seregno — Triestina	1:1
Treviso — Cremonese	1:0
Udinese — Venezia	4:0
LESTVICA
Cremonese 45, Udinese 42, Treviso 37, Lecco, Juniorcasale 35, Triestina, Alessandria, Bolzano, Piacenza 31, Pergocrema 30, Mantova 29, Albese, S. Angelo Lod.,'Pro Vercelli, Seregno 28, Biellese, Padova 27, Pro Patria 24. Clodiasottomarina 22, Venezia 13.
PRIHODNJE KOLO (17.4.) Albese - Piacenza; Biellese - S. Angelo Lodigiano; Clodiasottomarina - Treviso; Cremonese - Pro Patria; Juniorcasale - Pergocrema; Lecco - Udinese; Mantova - Ales-sandria; Sebegno - Bolzano; Triestina - Pro Vercelli; Venezia - Padova.
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 23. KOLA
Rijeka - Dinamo	1:0
Partizan - Olimpija	1:0
Zagreb - Budučnost	0:0
Borac - Željezničar	2:1
Sarajevo _ Čelik	1:2
Vojvodina - Sloboda	1:1
Hajduk . C. zvezda Velež - Radnički	0:1
Beograd - Napredak	2:4
LESTVICA
C. zvezda 35, Dinamo 29, Sloboda 27. Borac, Partizan. Radničkj 25, Velež 25, Rijeka 24. Hajduk. Zagreb. Budučnost, Olimpija 22, Ni-pretlak, Sarajevo, Beograd, Vojvodina 19. Čelik 18, Željezničar 14.
PRIHODNJE KOLO (17.4.)
Napredak . Vojvodina, §l°b<xia -Hajduk, C. zvezda *- Rijeka. Dinamo . Sarajevo, Čelik - Borac. Željezničar . Velež. Radnički Zagreb, Budučnost - Partizan, Olimpija t Beograd.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 23. KOLA
Osijek - Leotar	3:1
Varteks . Novi Sad	0:0
Crvenka - Spartak	0:0
Metalac . Proletgr	0:0
Famos - Dinamo	2:2
Jedinstvo (Br.) - Iskra	2:0
Kikinda - Karlovac	3:0
Jedinstvo (Bi) . Rudar	3:2
Mercator - Maribor	1:2
LESTVICA
■ Osijek 30, Kikinda, Novi Sad. Je-dinstvo (Bi) 29, Famos 28. Dinamo 27. Proleter 25. Jedinstvo (Br.), Leo-tar 23. Crvenka, Maribor 21, Var-teks, Iskra, Karlovac 20. Metalac 19, Rudar 18, Mercator 16, Spar-tlk, 14.
PRIHODNJE KOLO (17.4.)
Leotar . Mercator. Maribor - Jedinstvo (Bi.), Rudfir - Kikinda, Karlovac Jedinstvo (Br.), Iskra . Famos, Dinamo . Metalac, Proleter -Crvenka, Spartak - Varteks, Novi Sad - Osijek.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 14. KOLA
Kladivar . Primorje	1:1
Železničar - Ilirija	2:0
Rudar (V) - Šmartno	3:2
Litija . Pohorce	1:0
Slavija -'Rudar (T)	2:2
Izola - Mura	2:1
LESTVICA	
Rudar (V) 20, Mura, Litija Kladivar 18, Rudar (T) 17, Sms no, Pohorje 16, Izola 12, Ilirija. I morje 9, Železničar 8, Slavija 5.
PRIHODNJE KOLO (17.4.)
Izola - Kladivar. Mura . Slavi Rudar (T) - Litija, Pohorje - I dar (V), Šmartno - Železničar, II ja - Primorje.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STKANI

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monlecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnic«	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 tir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
Žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» • DZS - 61000 Ljubljani, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500. legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. _
izdal A Jztt	:,,lii,nsk;
in tiska	Trst
12e OprilO 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vese)
zveze časopisnih založnikov HEG
PO ZELO NAPETIH IN DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH
UPOR V KAZNILNICI V PERUGII: BRIGADISTI SO SE KONČNO VDALI
P« spodletelem poskusu bega so se uporniki zabarikadirali v celico s štirimi talci Vdali so se, potem ko so izsilili premestitev in zagotovilo, da ne bodo kaznovani
PERUGIA, 11. — Po napetih in dolgotrajnih pogajanjih so se danes zvečer okrog 22. ure končno vdali zaporniki, ki so c zabarikadirali s štirimi talci v celice kaznilnice v Perugii. Spodletel poskus bega. ki se je spremenil v ujror, se je tako zaključil brez prelivanja krvi. Kmalu po osvoboditvi talcev — štirih paznikov, so policija in karabinjerji začeli premeščati jetnike, ki so postavili ravno premestitev kot glavni pogoj ii izpustitev talcev.
Prolog uporu je bil spodletel poskus pobega, ki ga je vodil Massi-mo riaraschi, »brigadist*, ki velja za enega od najtesnejših sodelavcev Renata Curcia. Dvajseterica za-
SRECNA STAVA
Neapeljčani so od nekdaj znani v svetu zaradi vraževernosti in domiselnosti 'v «umetno-sti znatfi se*. Nič čudnega torej. da je marsikdo menil, da bo lahko ''saj posredno kaj iztržil tudi z ugrabitvijo prof. Gnida De Martina. Gre tu za politično šakalstvo, še zdaleč ne, «špekulacija» je veliko bolj nedolžna: kupiti loterijsko srečko in staviti na številke 5, 8 in 20. ki so jih samozvani NAP omenjali v svojem prvem sporočilu. (V zameno za ugrabljenca so teroristi zahtevali osvoboditev osmih političnih jetnikov, ki naj bi jih do 20. aprila pripeljali v Milan, in razdelitev hrane lačnim v vrednosti 5 milijard lir.
Kdor je stavil na te tri številke. se ni kesal: sreča mu je bila naklonjena in je priigral znatno vsoto denarja.
pomikov'je po večerji, ko so se jetniki zbirali v dvorci pred televizijo, planila na paznike in jih one s.iosobila. S talci so se prevratniki nato na »lili proti nekemu stranskemu vhodu, toda sreča jim ni bila mila. Ravno tedaj se je po krat-kerrj velikonočnem dopustu vrnil v kaznilnic,) podčastnik Tommaso Jan-chiello. Ko je opazil jetnike, je takoj razumel, da gre za poskus bega. Bliskovit je izdrl samokres, zaprl vrata in ustrelil nekajkrat v opomin.
JetnL.i so se s talci /rnili najprej v dvorano s televizijo in se nato zabarikadirali v celico. V zameno za izpustitev paznikov so zahtevali premestitev v kaznilnice, ki so bliže njihovemu domu. jamstvo, da ne bodo kaznovani, in prisotnost svojih odvetnikov. P-avnlhi so prispeli v Perugio šeie danes (x>jx>ldne. Z njihovim posegom se je položaj postopno zboljša), čeprav je bilo vzdušje izredno nupeto, dokler : e brigadisti niso vdali.
Med uporniki je najbolj znan Mas-simo Maraschi, 21 letni brigadist, ki je bil obsojen na 30 let zaporne kazni zaradi ugrabitve industrijca Val-larma Gancia. V spopadu, ki je sle dil ugrabitvi, so bili ubiti trije karabinjerji in Curciova žena Marghe-rila Cagol. Prav tako tragično znan kot Maraschi je tudi 22-letni Giuseppe Federigi, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi pokola pri Q lerceti, v katerem je imel nosilno viogo skupaj s prijateljem Massi-mom Battinijem. Dramatični spopad se je vnel 22. oktobra 1975. le ta. ko ie policija ob svitu obkolila Federigijevo stanovanje, kjer je Battini, Ki je pobegnil iz zapora, našel zatočišče. Ob prihodu policije sta fanta vžgala proti možem po stave ter ubila tri agente. Battini se je takoj po aretaciji proglasil za »komunističnega borca*, medtem ko je Federiei trdil, da je bil zgolj pa sivna priča spopadu. Fant je pred slabim mesecem izsilil oremestitev v Perugio z grožnjo, da bo ubil sojetnika.
Upor v kaznilnici v Perugii zopet dok: uje. da so italijanski zapori prava s .iodnišnica. ki v vsakem trenutku lahko eksplodira. Skrajni čas je že, da vlada po prvem koraku reforme pravilnika korenito poseže in reši to vprašanje, ki je eno od ključnin vprašanj javnega reda v Italiji, (vt)
mesecem v spopadu med karabinjerji in študenti. Svečanost, katere so ■se udeležili tudi starši žrtve, je potekla v najlepšem redu.
Medtem je še v teku preiskava o smrti Lorussa. Po dosedanjih izsledkih kaže. da je bil študent ubit š kroglo kalibra 9, ki ga je zadela v prsi, ni pa znano, kdo je streljal. Kot trdijo preiskovalci sta zaenkrat možni dve domnevi: fanta je ubil kak policist ali karabinjer, ali pa kdo od demonstrantov. Kaže nam reč, da se je med manifestacijo Lo-russo znašel v križnem ognju.
Pariška policista posilila dansko dekle?
PARIZ, 11. — Neko dansko 18 letno dekle je prijavilo sodišču pa
riška policista, ki naj bi jo po njenih trditvah posilili na komisariatu železniške postaje «Gare du nord*. Pristojni organi so že začeli preiskavo, pa čeprav ne verjamejo preveč v verodostojnost obtožbe, ker »dekle ni hotelo v bolnišnico na pregled kot predpisuje zakon*.
Dekle, Elle Bitten Ortinsen je poudarilo, da sta ji policista začela vsiljivo dvoriti v soboto zjutraj, ko je na postaji prebirala vozni red vlakov. Ker je odločno protestirala proti njunemu ravnanju, naj bi jo odvedla na komisariat, kjer naj bi dala duška svoji pohoti.
Ortinsenova je s pomočjo funkcionarjev danskega veleposlaništva prijavila pohotneža sodišču, nato pa je danes odpotovala v domovino. Če naj sodimo po sporočilu preiskovalcev, kaže, da domnevna pohotneža ne bosta kaznovana.
& mBR z t SP	x
Po spodletelem poskusu pobega večjega števila zapornikov iz kaznilnice v Perugii so policijski agenti in
karabinjerji strogo zastražili poslopje
(Telefoto ANSA)

MED NJIMI JE BILO ZLASTI MNOGO FRANCOSKIH, ZAH0DN0NEMŠKIH IN BRITANSKIH, PA TUDI AMERIŠKIH GOSTOV
Kljub neugodnim vremenskim razmeram je Italijo obiskalo ob velikonočnih praznikih veliko tujcev
Dež in mraz skoraj povsod - Sneg privabil tisoče smučarjev v planine • Lastniki hotelov zadovoljni
RTI, 11. — Napovedi vremenoslovcev so se bistveno uresničile: velika noč in velikonočni ponedeljek sta se iztekla v znamenju deževne-ri vremena, ki je stotisočem «vi-kendašev* zagrenil dvodnevni izlet na morje ali v planine. Le v višjih legah je mnogokje snežilo, tako da so prišli na svoj račun smučarji, a z njimi seveda lastniki hotelov, rabili gostišč in žičnic.
Kljub neugodnemu vremenu, ki se je z razlik od včerajšnjega praz ničnega dne danes nekoliko izboljšalo, pa je dospelo v Italijo res mnogo tujcev, v prvi vrsti Avstrijcev. zahodnih Nemcev in Francozov. pa tud: Angležev ter Amerikan-cev (slednji so dopotovali v okviru tradicionalnih križarjenj po Sredozemlju).
Inozemske letoviščarje je nedvomno privabila- okoliščina, da so se njihove valute »ovrednotile* spričo nižje vrednosti lire. Denarne in gospodarske težave, v katerih že dolgo brede svoječasna »protagonistka ekonomskega booma*, so seveda ravno nasp-otno učinkovale na gibanje domačih izletnikov in turistov, ki jim je nazadnje jx>uagajalo še muhasto vreme.
V	Furlaniji - Julijski krajini so se vremenske razmere po prejšnjem dežju in mrazu z bal j.šale, tako da je bilo v raznih središčih danes dokaj živo. V Usagu (Pordenon) je bil popoldne tradicionalni «praznik žab», ki so se ga udeležili mnogi tujci.
V	Venetu je prav tako zasijalo sonce. Na Benetke je navalilo kar 50.000 obiskovalcev, to je 20 od sto več kot lani ob tem času. Izreden je bil tudi naskok na gorate kraje. Dotok v Cortino d’Ampezzo (Bellu-no) se je v primeri z lanskim povečal nič manj kot za 50 od sto, za kar gre zasluga na novo zapadlemu snegu, ki je privabil tisoče smučarjev. Na območjih iznad 1.000 m je snežna odej:, debela 10-20 cm.
Podobno velja i Gornje Poadiž-je, kjer je bilo danes sončno, temperatura pa izjemno nizka. Na bren-nerskem prelazu so v prvih popoldanskih urah krajevni sadjarji poklonili vozniku vsakega avtomobila jabolko v znak gostoljubnosti.
V	Emiliji - Romagni je bilo za veliko noč deževno in mrzlo — v gorah je snežilo. Na jadranski o-bali je lil hotelski obisk skromen, isto velja za apeninska letovišča.
IIIMtlllllllllllllllllllllUHiniHMIIItllMIIttlllimitnillllllllltimitlllllllllllHIIIIIIIMIHHIIIIIIIIIIimillHIIIIIIMII
PO DOLCI IN MUČNI BOLČINI
Počaslilev spomina padlih partizanov
VIDEM. 11. — V prisotnosti predita vnikov partizanskih brigad »O-soppo* in »Garibaldi*, občine, pokrajine in dežele so včeraj v Vidmu počastili "spomin 29 partizanov, ki so jih nacisti ustrelili 9. aprila 1945 pred videmskim zapornih. Nacisti so ustrelili talce za represalijo proti podvigu prartizanov, ki so preoblečeni v nemške vojake vlomili v kaznilnic j in osvobodili okrog 70 po litičnih jetnikov.
Svečanost v spomin na ubitega Lorussa
BOLOGNA, lt. — Med kratko, vendar ganljivo svečanostjo so pri padniki »lotta coi.tinua* davi v Ul. Mascarella v Bologni počastili spomin Pierfrancesca Lorussa, mladega študenta, ki je bil ubit pred enim
Umrl je znani francoski pesnik Jacques Prevert
Zaslovel je po vojni s pesniško zbirko «Paroles», napisal pa je tudi scenarije najlepših francoskih filmov
PARIZ, 11. — Danes popoldne je v svoji vili v vasici Omonville Laoetite nedaleč od Cherbourga u-inrl znani francoski pesnik, pisatelj in dramaturg Jacques Preveri. Pesrik, kj mu je bilo 77 let, je bil že dalj .časa hudo bolan.
Pisatelj, dramaturg, slikar, pred vsem pa pesnik, Jacques Prevert se je rodil * 4. februarja 1900 v Neillyju - sur - Seine pri Parizu. Kot umetnik je zaplovel takoj po drugi svetovni vojni, ko je njegov prijatelj Rene Bertelet objavil zna menito pesniško zbirko «Paroles». Knjiga je doživela izreden uspeli in do danes so prodali nekaj milijonov izvodov v vsem svetu.
Vendar bi si Prever zaslužil večji sloves že pred vojno, saj je napisal scenarije najboljših francoskih filmov tridesetih let. Med temi «Quai des brumes*. »Les visi teurs du soir», «Les enfantes du paradis* in «Le jour se leve*. Re žiser Marcel Čarne in igralec Jean Gabin sta imela v njem svojega najdragocenejšega sodelavca.
Po vojni, ko je njegova siava dosegla višek, se je Prevert posve til predvsem mladinskim knjigam, poezije pa ni pozabil in je vselej našel čas za pesnkovanje. pa čeprav je večkrat zgubljal liste s pravkar sestavljenimi poezijami. V tem času je sestavil tudi besedila znanih francoskih pesmi krit »Les feuilles mortes*. »Les Enfants qui s'aiment». «Quelqun»...
Pred nekaj leti je zbolel in se je umaknil v vilo, kjer je danes umrl. Obiskovali so ga le najdra ly prijatelji, med katerimi Yves Montand, Juliette Greco in zname niti pesnik Raymond Queneau, k' je preminil pred nekaj mestici. (vt)
LIZBONA. 11. — Portugalska vla da in parlament sta dokončno odpra
vila smrtno kazen. Le-ta je bila u-kinjena že pred časom za navadna in politična kazniva dejanja, z danes odobrenim vojaškim kazenskim zakonikom pa je bila odpravljena tudi smrtna kazen za zločin izdaj stva v času vojne.
Preiskava o umoru nemškega sodnika Siegirida Hubada
BONN, . — Vse kaže, da je nemška policija dosegla nekaj stvarnih rezultatom v preiskavi o umoru glavnega državnega pravdnika ZRN Siegfrida Bubacka, ki je bil u-bit »rejšnji teden v mestu Kalsru-lie. Najpomembnejša je po mnenju preiskovalcev najdba avtomobila, s katerim so teroristi pobegnili iz mesta. Gre za avto znamke »alfa ronro*, ki so ga našli pri Sachsen-h imu, mestu, kjer naj bi teroristi imeli svoje oporišče in kjer naj bi skovali morilski načrt.
Nekatere priče naj bi namreč poudarile, da so še pred atentatom o-pazile v Sachsenheimu motorno kolo, k'i so se ga atentatorji poslužili za teroristični izpad. Domnevni morilci, ali vsaj tisti, ki so po izjavah policije najbolj osumljeni, pa so kot kaže že na tujem. Za veliko noč naj hi jih namreč videli naj|)re.j na Švedskem in nato na Norveškem. Kot je znano si odgovornost za u-mor Bubacka lasti skupina «Ulrike Meinhoff*.
RIM, 11. — Danes je na lastnem domu umrl matematik svetovnega slovesa prof. Mauro Picone. Bilo mu je 91 let. Rojen je bil v Palermu. Mfed drugim., je bil pokojnik član akademije Lincei.
V	Toskani je mestoma zapadel sneg, kljub temu pa je bil turistični promet v hribovitih predelih ter ob tirenski obali precejšen. Dobro so bila obiskana mesta s kulturno -zgodovinskimi znamenitostmi, kot npr. Siena. San Gimignano, Piša in Firence. Na trgu pred florentinsko stolno cerkvijo je bilo tradicionalno velikonočno slavje, ki je doseglo vrhunec s sežigom voza na vprego »brindellone* — gre za 700 let star običaj, ki vsako leto privabi v mesto tisoče in tisoče izletnikov in tujih turistov. Po izbruhu zubljev in sredi >-okania žabic je bil trg dobesedno preplavljen z nebroj raznobarvnih lističev in papirnatih kroglic v splošno veselje Otrok.
Nad Lombardijo je včeraj posijalo bledo, songe, temperatura pa je kljub temu še danes ostala neobičajno nizka. MUan je od sobote dalje zapustilo 350 do 400 tisoč meščanov, kar pomeni vseeno 12 od sto manj kakor lani ob tem času. Ljudje so odšli v hribe na smučanje oziroma k jezerom. V gornjem delu Valtelli-ne, kjer so še danes hoteli kljub visokim cenam (15 do 20 tisoč lir na dan po osebi) polno zasedeni, je bila v Bormiu sugestivna prireditev: procesija velikih slik naN versko tematiko, ki so jih skozi stoletja izdelali vsako veliko noč domačini nekako v meds.bojni konkurenci
Piemontska velika noč je bila v znamenju dežja in mrzlih vetrov, zaradi česar so izletniki rajši ostali v družinskem krogu. Mnogo Turin-čanov pa se je že v soboto odpravilo v zimskošportna središča Doline Aosta idr.
Iz Ligurije poročajo o izrednem dotoku turistov: 400.000. Pretežno gre za Francoze in zahodne Nepice, mnogo pa je tudi prišlekov iz Piemonta in Lombardije. Danes je dopotovalo v Genovo' in druge obalne kraje tudi več Avstrijcev in Angležev, Zahodnonemški mladinci so kljub mrzlemu vremenu nekajkrat skočili v morje. Igralnica v Sanre-mu je zasedena kot redko kdaj v preteklosti.
Rimljani so zaradi deževnega vremena ostali p-etežno doma, pač pa v mestu tjirgol tujcev, ki so navalili zlasti v zgodovinsko središče. V primeri z lansko Velko nočjo je bil njihov dotok za 15 od sto višji.
V	Umbriji je bilo vreme milejše, spričo česar so bili že v soboto zvečer hoteli v Perugii, Gubbiu, As-sisiju in drugod polno zasedeni. Mnogo je tujcev, posebno zahodnih Nem cev in Francozov.
Neapelj in drugi kraji Campanie so v oklepu zimskega mraza, skoraj povsod pihajo močni Vetrovi, nebo pa je že nekaj dni oblačno. Kljub temu so letoviščarji, domači in tuji (zopet Francpzi in zahodni Nemci) naskočili otoke Capri j Iscliia in Pro-cida, kjer se je skupina zahodno-nemških deklet kljub mrazu kopala. Pompejske razvaline so bile' oba dneva dobro obiskane, največ je bilo tam Angležev ter- Amerikancev. Med turisti je bilo opaziti več izletniških skupin iz Vzhodne Evrope, tako tudi iz Sovjetske zveze.
V	Apuliji je ravno tako grdo vreme z občasnimi plohami, a ponekod so imeli debelo točo.
Podoben je bil položaj na Siciliji, kamor je prejšnje dni dopotovalo mnogo tujih izletniških grup. Domačini in inozemci so velikonočna praznika prebili za štirimi zidovi doma oziroma v hotelu. Na tako imenova nem območju Piana dcgli Albanesi, imenovan po tam živečih albanskih skupnostih, je bilo včeraj veliko folklorno slavje. Albancev je na Siciliji okoli 40 tisoč. Zaradi spolzkega cestišča sta se pripetili na otoku dve prometni nesreči, pri, katerih je bilo pet oseb ubitih in sederp .ranjenih.	i
V drugih deželah, tako zlasti na Sardiniji, niso bile vremenske razmere nič povoljnejre, tako da ostaja ljudem le upanje na boljše vreme za rihodnjo veliko noč. (dg)
«Ni‘Wsweek» o prodaji jedrske tehnologijo
NEW YORK, 11. - Ameriški ted nik «Newsweek» piše v svoji zadnji številki, da so ZDA, SZ, Francija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Japonska in Kanada sklenile tajen sporazum, po katerem ne bodo več prodajale naprav za obnovo jedrskega «goriva», pa čeprav bodo spoštovale doslej sklenjene kupčije.
Omenjene države tvorijo tako imenovano «skupino prodajalcev jedrske tehnologije*, ki se občasno sestajajo za zaprtimi vrati in se sporazumevajo za skupno politiko pri prodaji in izvažanju jedrske tehnologije ter materiala.
V zvezi s poročanjem ameriške revije je glasnik zahodnonemške vlade izjavil, da gre za golo izmišljotino in dodal, da ZRN spoštuje zaenkrat samo sporazum proti širjenju jedrskega orožja.
V VINOVU PRI TURINU
Umoril je ženo tasta in taščo
TURIN, 11. — Vinovo je manjši kraj, ki leži kakih 20 km od piemontskega velemesta. Doslej je bil znan širši javnosti le, ker se tam nahaja turinsko konjsko dirkališče, danes pa je njegovo ime iznenada planilo v središče javne pozornosti zaradi strašnega zločina, ki ga je izvršil priseljenec z Juga. To je krajevni pismonoša, ki je z revolverjem ustrelil ženo, taščo in tasta ter se nato javil karabinjerjem.
Morilec je 30-letni Marco Antonio Ragone, po rodu iz Salandre pri Materi v Lucanii, kjer se je 1. 1972 oženil s 17-letno Roso Lauria. Mladi f>ar se je odselil v Turin in Ragone se je kaj kmalu zaposlil kot pismonoša v Vinovu. Žena mu je povila tri otroke: Anna je stara 4 leta, Grazia pa 20 in Franco komaj 5 mesecev. Družina je bivala v e-nosobnem stanovanju in težkih gmotnih razmerah, zaradi česar sta Rosin oče Antonio Lauria (52 let) in mati Giovanna Pantone (50) hotela odvesti hčerko in njene male nazaj v Salandro.	,
Te dni sta nalašč zato dopotovala na sever in naletela pri zetu na besen odpor. Danes popoldne se je prerekanje sprevrglo v tragedijo: Antonio Lauria je potegrtil iz žepa nož, Ragone pa je bil hitrejši in ga z revolverjem ustrelil. Spravil se je še nad taščo, ki ji je hotela Rosa pomagati in nerazsodni mož je proti njima izstrelil vse naboje, tako da sta bili na mestu mrtvi. Zatem je sedel z otroki v avto in se odpeljal do karabinjerske postaje v Nicheli nu. Orožnikom je dejal, da mu je žal le otrok...
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiinafiiuiiiiiiiHiiiiiiMiMiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
USTRELIL GA JE MLADENIČ BLIŽNJEVZHODNEGA IZVORA
V LONDONU UMORJEN BIVŠI PREDSEDNIK VLADE SEV. JEMENA
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ATLETIKA
MITING V NOVI GORKI
Alebič v dobri formi Bulfonijeva uspešna
Od borovk je pokazala napredek le Tret jakova
Nekaj nad 150 atletinj in atletov se je udeležilo nedeljskega atletskega mitinga v Novi Gorici, ki je pomenil tudi začetek sezone v Jugoslaviji. Začetek res ni bil ugoden, saj so bili tekmovalni pogoji skoraj zimskj in poleg organizacije so š® največ trpeli rezultati, ki so bili le tu pa tam na primerni ravni.
Od jugoslovanskih «zvezd» Temina, Pavličideve, Alebiea in Saviča je slednji tekmovanje le gledal, dobro Formo pa je pokazal Alebič, ki je dosegel na 400 metrov zelo dober čas 46"91.
Časi so bili merjeni «ročno», vendar na-stotinko sekunde. Od slovenskih atletov sta se dobro izkazala Černe, ki je kopje zagnal preko 70 metrov in dolgoprogaša Lisec in žužek s časoma 14’22” na 5000 metrov
Tuja konkurenca je nudila celo atleta iz Kostarike, kj je iz Italije naredil skok še do Nove Gorice. Rafael Perez — eden najboljših dolgoprogašev Srednje Amerike — je bil zaradi slabega sprinta ob zmago na 5000 metrov, potem ko je vodil 11 od 12 krogov teka.
Iz naše dežele je do zmage z rezultatom 177 cm v skoku v višino prišla Donatella Bulfoni iz Vidma. Nizka udeležba pa ni dopuščala Italijanom več.
Tri borovke so na 100 metrov dosegle naslednje čase: Marinka Semolič 12"97, Danijela Tretjak 13''08 in Sonja Antoni 13’ T8. časovno je torej napredovala samo Tretjakova, ki je dosegla nov osebni rekord, An tonijeva pa še nosi posledice enomesečnega prisilnega počitka. Prvi dve borovki sta na vsak način dosegli nekoliko slabše rezultate, kot se je pričakovalo. Pri tem je treba vsaj začasno upoštevati mrzlo vreme.
Prihodnja tekmovanja bodo poka* zala, če je bilo krivo samo vreme' ali pa če so bila predvidevanja pr«-več optimistična.
K.B.
MOTOCIKLIZEM
VČERAJ V MISANU
J. Cecotto dvakrat prvi
MISANO ADRIATICO, 11. - N* mednarodnih dirkah za »Zeleni h1' ser* so zmagovalci naslednji: razred do 50 ccm: Mancini (It.) * kraidler
razred do 125 ccm: Bianchi (It.) v morbidelli
razred do 250 ccm: harley davidson razred do 350 ccm: zuela) — yamaha razred do 500 ccm: Cecotto (Ven*' zuela) — yamaha
Uncini (It.) Cecotto (Ven*-
«RALLY SAFARI.

Slavje Švedov
NAIROBI, 11. — švedska dvojih Waldegaard . Thorszelius na ari« mobilu znamke ford je zmagala ** 25. mednarodnem rallyju Safari, j Zmaga evropske dvojive je vs* kakor presenečenje, saj so običaji'! na tem rallyju zmagovali domači«1'' Drugi je bil Finec Aaltonen (dats^ violet), tretji pa Munari (landH stratos).
Dirko je zaključilo samo 12 tomobilov, od katerih je kar 9 i*‘ ponske proizvodnje.	_J
Po tem rallyju, ki je veljal za SJi avtomobiliskih znamk, vodita f«1* in fiat z 48 točkami.
IIIIIIHIIIIIlllllllilllHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIinillllllllllipiMIIIIIMIIimilllllllllllllOlltlllllllMlItllll
i""1	£
KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LICI
19
Tesen poraz Tržačanov Goričanom važni točki
s
Hurlingham zapravil edinstveno priložnost za zmago
73:74
Ubita sta bila tudi njegova žena ter opolnomočeni minister
LONDON, 10. — V neposredni bližini slovitega Hyde Parka je bil izvršen predvčerajšnjim trojni u-mor, ki je po vsej verjetnosti politične narave ter se prav tako skoraj gotovo uokvirja v »hazardno* igro za gospodarsko in strateško nadmoč te ali one velesile na Bližnjem vzhodu.
Neznanec je z revolverjem, ki je bil opremljen z glušilcem, hladnokrvno ustrelil bivšega predsednika vlade Arabske republike Jemen (nekdanjega Severnega Je-mena) in zdajšnjega predsednika vrhovnega sodišča v Sani Kadija Abdulaha Ahmeda Al - Hagrija, ki mu je bilo 60 let. Atentator je obe-
nem pokončal njegovo 40-letno že-' )1|
no Fatimo ter opolnomočenega ministra na londonskem veleposlaništvu Arabske republike Jerrten Abdulaha Alija Al - Hamanija.
Ai - Hagri jč bil večkrat minister, a med 1972. in 1974. letom, kot rečeno, tudi predsednik vlade, pa še član tako imenovanega državnega sveta. V britanskem glavnem mestu se je nahajal v sklopu zasebnega obiska, sicer predvsem zato, .ker se je žena Fatima zdravila v nekj krajevni kliniki Opolnomočeni minister Al - Hamani je ob tej priložnosti spremljal zakonski par kot voznik njunega luksus-nega mercedesa.
Morilec, o katerem vedo očividci povedati, da gre za nekako 20-letnega fanta izrazito bližnjevzhod-nega izvora, je Al Haagrija in njegovo družico čakal na pločniku ceste Bayaswater Road, in to ravno nasproti razkošnemu hotelu «Royal Lancaster*, kjer sta bivala. Ko je par zapusti) hotel in sedel v avtomobil, kjer je gosta za volanom pričakal Al - Hamani, je neznanec brž prečkal cesto, odprl zadnja vrta vozila in
pričel divje streljat'. Takoj nato je pobegnil proti bližnjemu Hyde Parku ter se izgubil med množico ob vhodu na postajo podzemeljske železnice «Lancaster Gate* O-čividci se ga spominjajo kot razmeroma slabo oblečenega mladinca z dolgimi lasmi in prekomerno štrlečim nosom.
Preiskavo o atentatu vodi’ tako imenovani protigverilski oddelek Scotland Varda, katerega glasnik je izjavil časnikarjem, da gre brez dvoma za uboj s političnim ozadjem. Arabska republika Jemen (nekaj nad 5 milijonov prebivalcev^, ki leži v jugozahodnem delu Arabskega polotoka, je bila vselej prizorišče hudih političnih sporov in spopadov. Od 1. 1918 je bila neodvisna kraljevina, v času 1958/61 je bila povezana z ZAR kot pridru žena članica, 1. 1962 je postala republika, nakar je sledila 8-letna državljanska vojna med monarhisti in republikanci, ki se je končala s premirjem 1. 1970 Oj tedaj prihaja dokaj pogosto do incidentov na meji z Ljudsko demokratično republiko Jemen (bivšim Južnim Jemenom).
Nekateri menijo, da je umor Al-Hajirija v neposredni zvezi z vprašanjem združitve obeh Jemenov. Pokojnik, ki je veljal , za strogega desničarja, naj bi se v Londonu srečal s saudskoarabskim kraljem Kha-ledom (le-ta se že dalj časa zdravi v neki londonski bolnišnici) ter se z njim domenil glede preprečitve omenjene združitve. Atentator naj bi bil iz Ljudske demokratične republike Jemen, ki je združitvi ngklonje-
Vlaria v Sani je označila trojni umor kot «tragedijo in zahrbten u mor*, ni pa še nikomur uradno pripisala odgovornosti za atentat
(dg)
Hurlingham — Brina (49:43)
HURLINGHAM: Ritossa, Scolini 4, Forza 2, Oeser 15 (1:4), Mene-ghel 6, Pozzecco 12 (2:2), Iacuzzo, De Vries 34 (2:2), Avon, Cumbat.
BRINA: Zampolini 18 (6:7), Bru namonti 2, Senesi, Cerioni 8, Torda 3 (1:2), Biasetti, Bianchi, Marisi 11 (2:3), Kunderfranco 4, Sajourner 28 (6:7).
SODNIKA: Soavi iz Bologne in Dal Fiume iz Neaplja.
PM: Hurlingham 5:8, Brina 15:19.
V	9. kolu je Hurlingham na dq-mačih tleh izgubil le z boro piko razlike z gostujočim moštvom Brine. Po izenačeni in navdušujoči igri je tržaški prvoligaš zamudil edinstveno priložnost, da si v tem srečanju zagotovi matematični ‘obstanek v A-2 ligi. Domači košarkarji so si že od vsega začetka priborili majhno prednost s točnimi meti De Vriesa, Oe-serja in Pozzecca.
V	zaključnih minutah pa je neka) napak sodnikov pokopalo vse upe, da bi Lombardijevi varovanci osvojili dragoceno zmago.
edko
Pagnossin — Scavolini 83:81 (40:38)
PAGNOSSIN: Savio 18, Furlan 4, Garrett 27, Soro 8, Ardessi, Fortu-nato, Caluri, Flebus 6, Beretta 2, Bruni 18.
SCAVOLINI: Diana 9, Ponzoni 2, Beneiii 14, Natalf, Olivetti, Gurini, Grasselli 4, Brevvster 26, Riecardi 22, Giauro 4.
SODNIKA: Teofili in Bianchi iz Rima.
V	izredno napetem srečanju je go-riški Pagnossin sinoči pred domačim občinstvom premagal ekipo Scavolini iz Pesara, ki sodi v krog peterk, ki se borijo za prestop v A-l ligo. Tekma je bila vseskozi živčna, tako da smo zabeležili veliko število osebnih napak. Za izredno živčno vzdušje sta nedvomno pripomogla rimska sodnika, ki nista bila kos nalogi.
V	drugem delu tekme sta bili e-kipi enakovredni le v prvem delu polčasa, nakar je Pagnossin izbojeval vodstvo, ki je nihalo med 5 in 7 točkami. Ponovila pa se je slika iz prvega polčasa, ko so gostje, ob nepotrebnih napakah domačinov, nadoknadili izgubljeno in so celo prišli v vodstvo. V zadnjih minutah pa je goriška vrsta (predvsem Garrett, Bruni in Furlan) zaigrala, kot zna, in je rahlo prednost obdržala do konca.
	P. R.
A SKUPINA	
IZIDI 9. KOLA	
Hurlingham - Brina	73:74
Brindisi - Canon	r-75
Chinamartini - Jolly	101:94
Pagnossin - Scavolini	53:81
LESTVICA
Canon 18, Pagnossin 14, Scav<^ ni ,in Brina 10, Jollycolombani Chinamartini 8, Hurlingham 4, Brl’ diši 0.
B SKUPINA IZIDI 9. KOLA Cosatto Emerson IBP - GBC Lazio Vidal - Snaidero
LESTVICA
'IBP, Shaidero, Sapori son 14, Vidal in GBC 6,
Roller 0.
Sapori
Roller
82:54
77:78
96:9*
85:92
in Ei««! Cosatt«
k
VČERAJ V CANTUJU
V odločilni tekmi zmaga Sinudyncja
V tretji odločilni polfinalni tek1! sl prve italijanske košarkarske lige', ‘n včeraj v Cantuju bolonjski Sin«4/ 'p ne premagal domači Forst s 8'*	^
(43:48).	, .*«
Tekma je bila izredno izenačflj *
in na zelo visoki tehnični ravni-je že vse kazalo, da bodo doma«, pn osvojili tesno zmago, pa sta s<kri vj, ka zagrešila grobo napako' in l na s tem tudi odločilno oškodovala > ko mače košarkarje. Zmagal je tak°^ j>|.
točkq razlike bolonjski Sinudynri1 go slov to
bo v finalu za državni naslov
z Mobilgirgijem iz Vareseja. V on
rajšnjem srečanju sta bila pri do mačinili boljša Della Fiori (30) 1 Wingo (23), pri gostih pa: Dri5v Dr
(24) in Bertolotti (19).
PLAVANJE

TEKMOVANJE V LONDON1*
Borut Petrič zopet odličen
k
na mednarodnem plavalnem tek^ «i|
LONDON. 11. - Mladi slovenj JU plavalec Barut Petrič jč dcri«v *Ne
vanju v Londonu izreden uspeh. $ •dj
prvi Jugoslovan je namreč Pr« mejo 16 minut na 1500 m. .^jif •’*
Razdaljo je preplaval z odl^11 doi časom 15’55”35.	' ,v
_______________ -J Inv
KOLESARSTVO
<
it
Bielek presenetil	j	kn|
BERGAMO, 11. - Zaključil« \ >iit je mednarodna kolesarska dirk« ^ n« amaterje »Bergamski teden* 1 11 Dri likim presenečenjem. Pizzoferi«J) Dri ki je do včeraj zanesljivo vodi* - d|| skupni lestvici, pa se je dane* G' Di| stil presenetiti in tako je k01! I «H| zmagovalec Poljak Bielek. DruSy di$
samo šoki mrlo 7no«:tnnkn i o	Nil
samo sekundo zaostanka, je lta% . Pizzoferrato, tretji pa njegov b0| jak Maccali.	,« 'to
V -adnii etapi je slavil Kališ *	.1«$
šKoslovaška).	*U|