leto xlii, št. 34 Ptuj, 7. septembra 1989 cena 7500 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE Prekinitev dela v Elektrokovinarju (stran 2) 20. festival (stran 3) Ptujsko območje na pragu druge svetovne vojne (stran 4) Portret Štefana Milenkoviča (stran 5) Množično po Slovenskih goricah (stran 10) V petek pohod na Jelovice Po poteh specialne čete Kozjanske- ga odreda in kurirjev NOV boste lah- ko šli tudi letos. Približno 27 kilome- trov boste prehodili od petka od 7. ure zjutraj, ko se bomo zbrali pred domom krajanov na Vičavi, do na- slednjega dne, ko se bomo vrnili na Vičavo in se še poveselili. Na poti bo- mo položili vence, obiskali grobove padlih, v posameznih vaseh nas bodo gostoljubno pričakali vaščani. Letos bo KS Olge Meglic krajevni praznik, že osmi, popestrila s slikar- sko razstavo del sokrajanke Marije Gregorc; ta bo odprta v domu kraja- nov od 9. do 16. septembra. McZ V iskri-Delti delajo! v ponedeljek, 4. septembra, so v to- varni Iskra-Della v Ptuju pričeli dela- ti. V času kolektivnega dopusta se je vodstvo trudilo, da bi zagotovilo do- volj materiala za redno proizvodnjo. Po besedah direktorja Bojana Klin- kona so edina proizvodnja v sistemu Iskre-Delte, ki je pričela redno delati. Delo imajo do konca leta, zato malo smeleje gledajo v bodočnost. Delavci so bili v poletnih mesecih v veliki ne- gotovosti, saj je bilo večkrat poudar- jeno, da če ne bo ustreznih rešitev, bodo šli v stečaj. Tečejo pa priprave na novo organiziranost, pripravljajo pa tudi druge spremembe. Več o Iskri-Delti v prihodnji števil- ki. MG Revijalni festivalski večer Obiskovalce zadnjega dne festivala obveščamo, da bomo prireditev iz- vedli predvidoma 21. oktobra letos. O točnem datumu, kraju in uri bomo še poročali. Zelo nam je žal, da je dež pokvaril slavje ob dvajsetletnici. To' slavje bo tokrat po trgatvi. Hvala za: razumevanje in nasvidenje na sklepni' prireditvi. F. Lačen Festivalske viže so se razlegale tri noči. Posnetek: Milena Zupanič. N_y Jutri odprtje celjskega sejma Letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju bodo odprli jutri, 8. septembra, in bo trajal do 17. Da bo letos še posebej kakovosten, za- gotavlja njegov moto »Z obrtjo hitreje v Evropo 92.« Na sejmu bo razstavljalo okrog 1500 razstavljalcev iz domovine in tujine. Na voljo imajo več kot 40 tisoč kvadratnih metrov površin. Letošnji sejem daje prednost trženju in poslovnosti, v prejšnjih ga je spremljalo vrsta prireditev oziroma delovnih srečanj in pogovorov. V Celju bodo sodelovali tudi ptujski obrtniki. V Teharjah pa se bodo v soboto, 9. septembra, srečali delavci v obrti Slovenije. Gre za sedmo delovno srečanje. MG PTUJSKO OBČINO OBISKAL PREDSEDNIK SLOVENSKIH SINDIKATOV MIHA RAVNIK Za prizadeta območja še en enodnevni zaslužek? Ptujski sindikati so dali pobudo, da bi še en slovenski enodnevni zaslužek namenili za območja v Sloveniji, prizadeta ob julijskih in av- gustovskih neurjih in poplavah. O tem so seznanili tudi predsednika slovenskih sindikatov Miho Ravnika, ki je prejšniji teden — v sredo, potem ko si je ogledal škodo v očbini Slovenska Bistrica — obiskal tudi ptujsko občino. Ogledal si je Planjsko in dolino Peklače ter po ogledu izjavil: »Šele ko človek vidi stvari na terenu, lahko oceni, kako velika kata- strofa je to, kaj so doživljali ljudje, ko je ujma podirala hiše, prisilila ljudi, da so jih morali zapustiti. Treba je povedati, daje bilo v času po ujmi ogromno narejenega, da je opravljeno delo narejeno kvalitetno, da pa je seveda potrebnega še veliko dela, da bi povsem odpravili po- sledice. Za to pa je potrebna — zelo potrebna širša družbena pomoč, ne samo v krajevni skupnosti, občini Ptuj, ampak v vseh štirih priza- detih občinah, čeprav se mi zdi, da so razmere v ptujski in Laški obči- ni najtežje. V Zvezi sindikatov Slovenije bomo dali pobudo, da se nameni še en enodnevni zaslužek konkretno za prizadeta območja. Poleg tega, da si bomo prizadevali, da se zmanjšajo davki za prizadete, da se po- iščejo možne poti financiranja za odpravo posledic, ugodni krediti in druge oblike pomoči, bomo šli tudi v akcijo, da se zbirajo oblačila, oprema, pohištvo, še posebej bo potrebno pomagati otrokom, zlasti tistim, ki hodijo v šolo; gre za zbiranje šolskih potrebščin in zagota- vljanje štipendij dijakom . . . Zagotoviti pa je potrebno tudi hrano za živino, saj si ne moremo dovoliti, da se nam stalež živine zmanjša. Predlagali bomo, da bi kmetje pa naj gre za krompir, seno pri- spevali za kmete s teh prizadetih območij, saj jim bomo tudi na tak način veliko pomagali . . .« NaV Kmetijski kombinat kot podjetje v Kmetijskem kombinatu Ptuj se danes de- lavci na referendumu odločajo o novi organizira- nosti svoje delovne organizacije. Gre za spremem- be v skladu z zakonom o podjetjih. Kot je povedal namestnik glavnega direktorja diplomirani sociolog Filip Dolinar, so strokovne službe že julija pripravile vse potrebne akte, to je statut družbenega podjetja in samoupravni spora- zum o spremembah v organizaciji. Če bo današnji referendum uspel, se podoba Kmetijskega kombi- nata ne bo bistveno spremenila. Zakon o podjetjih dopušča temeljne organizacije in v Kombinatu so se odločili, da bodo imeli tudi v prihodnje trinajst tozdov. Tudi v obračunskem sistemu ne bo bistvenih novosti, morda le to, da vsaka temeljna organiza- cija ne bo imela svojega žiro računa, pač pa bo ži- ro račun na nivoju podjetja. Seveda pa bodo ostali interni obračuni po tozdih, saj želijo ohraniti in še izboljšati pregled nad poslovanjem posameznih te- meljnih organizacij. Bistvo nove organiziranosti je v glavnem od- prava sedanjih številnih samoupravnih aktov, saj bodo v bodoče potrebni le akti podjetja. Poenosta- vljeno bo sodelovanje med posameznimi temeljni- mi organizacijami, lažja bosta odločanje in razvoj. V Kombinatu so izvedli anketo in ugotovili, da so delavci v večini za spremembe v organizira- nosti, anketa je pokazala kar 80-odstotno podporo spremembam. Vendar tako vzdušje ni bilo v vseh temeljnih organizacijah. V Farmi prašičev v času opravljanja ankete referendum ne bi uspel, vendar pa menijo, da je po temeljitem pogovoru z delavci sedaj vzdušje drugačno. Do objave rezultatov da- našnjega glasovanja pa ni mogoče napovedovati, kako se bodo odločili delavci v Mlekarni. JB UVODMŠ9C Praznik muzikantov Ne samo da je ptujski festival domače zabavne glasbe praznik; i je fenomen, ki bi mu poleg glasbenikov morali nameniti pozornost tudi sociologi. Domača zabavna glasba je in ostaja identiteta slo- venskega naroda. Ljudje, ne glede na starost, so se z njo poistoveti- li. Spremlja jih ob vseh pomembnejših dogodkih v življenju, jim iz- vablja smeh in solze, jim ogreje dlani. . . Gotovo je, da je festival dal in .v> daje tej zvrsti glasbe tisto me- sto, ki ji gre na slovenski glasbeni sceni. Ne .samo da raste število ansamblov, raste tudi kakovost. In vendar »uradni« glasbeni krogi in ne nazadnje tudi osrednji mediji pred tem bolj ali manj zatiskajo oči. Pa je ta glasba tukaj, danes, z nami. glasba Slovencev... To slednje bi morala zaznati in doumeti predvsem slovenska televizija. Najprej pa seveda mesto samo, v katerem domače viže odmevajo dolgo v noč, že dvajset let prvi konec tedna v septembru. Če ne ljubiš samega sebe. te tudi drugi ne ljubijo. Festival ostaja še naprej odvisen predvsem od dobre volje mecenov in zvestih obisko- valcev. Četudi je slovenski, ostaja brez stalnega vira denarja, pre- puščen iznajdljivosti organizatorjev. Mesto nekaj tisoč ljudem, ki prihajajo večer za večerom na fe- stivalski prostor, ne da ničesar. Je festivalska noč ptujskega hotela res edino, kar znamo, imamo in hočemo ponuditi obiskovalcem od blizu in daleč? Saj bi navsezadnje radi tudi nekaj zaslužili?! Ostaja praznik muzikantov res samo njihov praznik, čeprav bi lahko mesto »na njihov račun« živelo kar nekaj tednov, če že ne ce- lo leto, saj vemo, da tudi kurentovanje, ki pripelje k nam še več obi- skovalcev? Morda pa bo kakšna domača viža le pritegnila k prazni- ku muzikantov tudi kakšnega od »odgovornih« ? Nataša Vodušeki HALOZE PO NEURJU Pomoč, pomoč .. .in znova pomoč v komisiji skupščine občine Ptuj za odpravo posledic neurja v Halozah so v prejšnjem tednu skupaj z drugimi odgovornimi za sanacijo (komisijo za sanacijo objektov in odpravo škode na in- dividualnih in družbenih objek- tih, odgovornimi za sanacijo ško- de v kmetijstvu in na cestah) naj- več razpravljali o izvedenih ukre- pih in sanaciji razmer na priza- detem območju. V kmetijstvu bo- do tudi v prihodnjih dneh največ delali na tem, da bi pridobili čimveč pomoči, zlasti sena, in pričeli čimprej graditi silose. Predstavnika banke in stano- vanjskega gospodarstva sta poro- čala o aktivnostih za zagotovitev denarja za osemnajst prizadetih stanovanjskih objektov. Priprave so tako daleč, da bodo v prihod- njih dneh znani že vsi pogoji za pridobitev kreditov. V banki so pripravili tudi predlog, da bi pri- zadetim prebivalcem odpisali dosedanje stanovanjske kredite. Sklep o tem bodo sprejeli na iz- vršilnem odboru banke v Mari- boru. Le-ta je pripravljena za Haloze angažirati več milijard dinarjev. Ptujsko cestno podjetje dela na dvajsetih kilometrih haloških cest. Trudijo se tudi vojaki iz Ce- lja. V prihodnjih dneh pa bo po- trebno sestaviti tudi že podrobno poročilo o izvedenih ukrepih na vseh krajevnih cestah. Ugotovili so, da pri tem delu ni pravega nadzora in da v nekaterih krajev- nih skupnostih ne upoštevajo sprejetih usmeritev. Zato se bo- do predstavniki izvršnega sveta oziroma cestne skupnosti in pod- jetja sestali s predstavniki priza- detih haloških krajevnih skupno- sti in se pogovorili o spornih vprašanjih. V ptujskem izvršnem svetu ugotavljajo, da je med dajalci pomoči za prizadete ob neurju v Halozah veliko nezaupanja. De- lovne organizacije in drugi želijo svojo pomoč deliti sami in de- narja ne nakazujejo na zbirni ra- čun. S tem onemogočajo kontro- lo oziroma pregled nad dodelje- no pomočjo posameznikom. Kljub temu so se v izvršnem sve- tu odločili, da bodo sestavili ra- čunalniški pregled pomoči za vsako gospodinjstvo v prizade- tem območju. Računajo tudi, da se bodo delovne organizacije še naprej odločale za pomoč v ma- terialu in denarju. Do zime bo potrebno več družinam zagotovi- ti nove domove, zato so nekate- rim večjim slovenskim organiza-, cijam predlagali, da sprejmejo : sponzorstvo nad posameznimi ■ objekti. Zanj naj bi se odločili v i IMP Ljubljana, Slovenijalesu tr- govini. Žitu Ljubljana, Zavaro- valnici Triglav, SCT Ljubljani, Gradisu Ljubljana, Timi Mari- bor, Metalki in Mercatorju Lju- bljana. V teh dneh je prišla tudi oblju- bljena pomoč iz Osijeka. Poslali so 8300 zidakov, kar je dovolj za eno hišo, in 350 milijonov dinar- jev. Akcija zbiranja pomoči je te- kla prek občinske konference So- cialistične zveze Osijek. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 7. september 1989 - TEPIIIIK PTUJ Industrijska rast boljša kot drugod v Sloveniji in Jugoslaviji Ptujsko gospodarstvo je v še- stih mesecih letos doseglo nekaj spodbudnih rezultatov. V pri- merjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta se je fizični obseg industrijske proizvodnje povečal za 9,5 odstotka. Da gre za zelo dobre rezultate, pove tudi poda- tek povečanja te proizvodnje v Sloveniji, kjer so jo povečali za 4,6, in v Jugoslaviji, kjer je večja za tri odstotke. Na povečano rast industrijske proizvodnje je imela največji vpliv Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidriče- vo, kjer znaša dosežena rast 24,5 odstotka in dosega že skoraj po- lovico obsega industrijske proiz- vodnje v občini. Dobro fizično rast so dosegli še v Olgi Meglic, PE Avtozračnice, Mlekarni, Agi- su, Mipu, Perutnini in drugje. Pri tem pa precej zaskrbljujejo po- datki o tem, da je kar petdeset odstotkov organizacij v občini, ki niso dosegle lanske ravni in- dustrijske proizvodnje. Kritično je pri izgubah, ki do- segajo že 32,5 milijarde dinarjev. Skoraj toliko izgub pa so imele v prvem polletju letos tudi družbe- ne dejavnosti, in sicer 27 mili- jard. Primanjkljaj med potrebni- mi in zagotovljenimi sredstvi pa je konec julija že 37 milijard. Stanje v negospodarstvu je že ta- ko kritično, da bo potrebno po- večati prispevno stopnjo, je bilo slišati na ponedeljkovi občinski politični koordinaciji. V tem tre- nutku gre sicer za kratkoročno rešitev, na dolgoročno bo potreb- no še počakati. Nevzdržno je, da v občini ne dosegamo niti pov- prečne prispevne stopnje v regiji, kaj šele v republiki. Pri tem pa smo veliki prejemniki in porab- niki solidarnosti. V nekaterih de- javnostih ta dosega že trideset odstotkov vseh potrebnih sred- stev. Prispevno stopnjo naj bi Občinski izvršni svet je glede na dosedanje razprave v sindi- katih in občinski politični ko- ordinaciji v ponedeljek že ukrepal in objavil nove prispe- vne stopnje. Upoštevati jih bo treba že pri septemberskem obračunu osebnega dohodka. ^ povišali za 6,3 odstotka. S tem povišanjem pa ne bomo dosegli stopenj iz prejšnjih let, še pose- bej ne iz leta 1986 in 1987. Lan- skega leta ni moč upoštevati, saj smo glede na interventno zako- nodajo dobesedno oklestili pro- grame družbenih dejavnosti, po nekaterih trditvah najbolj v Slo- veniji. V prid tej trditvi govorijo tudi podatki o povprečni prispe- vni stopnji v prejšnjem letu, ki je bila v občini 17 odstotkov, v Slo- veniji 20,39. MG In vendar se v Agisu nekaj premika Znano je, da je Agis v preteklosti imel likvidnostne težave in da je bil na robu propada. Zato je dobil »prisilno upravo«, ki ga je izko- pala iz rdečih številk. Prisilni upravitelj je nato postal direktor in Agi- su je začelo iti na bolje. Nasploh pa seje nova era — era razcveta — začela s 1. avgustom letos, ko so v Agisu na samoupravno-demokratičen način sprejeli 33 B' zapovedi. V teh 33 točkah so zajete temeljne usmeritve, ki bodo pripeljale Agis na pot blagostanja. V.ečina jih je namenjena »navad- nim« delavcem oziroma t. i. »malemu človeku«. To je seveda razvese- ljujoče in pohvalno, saj v današnjih časih vidimo, da gre »malemu človeku« vse slabše, medtem ko elita še naprej ostaja pri koritu in se — zgolj v besedah, seveda — zavzema za tiste zadaj. Ne da bi minil mesec, lahko z veseljem ugotovimo, da so prvi re- zultati triintridesetih ukrepov že vidni. V Agisu se je namreč poboljša- la delovna disciplina (četrta B' zapoved: »Poostriti je treba delovno in tehnološko disciplino.«). Vsaj v oddelku za obračune osebnih do- hodkov. Od tod je namreč bilo 21. avgusta letos poslano mlademu delav- cu obvestilo, da naj se zglasi pri njih, ker bo dobil regres za mesec april 1989. Seveda bi se sam z veseljem zglasil in vzel denar, če ne bi po na-^ ključju že od sredine marca strumno služil domovini. Zato je prepu- stil dvig drugim. ■ Ko smo ga povprašali, ali se kaj jezi, ker je dobil denar tako po- zno (ne smemo pozabiti, da ga je inflacija — z mesečno stopnjo 35 % — v teh petih mesecih dodobra zdesetkala) in je zato Agis njegov de- nar lahko »obračal«, nam je odgovoril, da ne. Pravi celo, da da vse obresti kot nepovratno posojilo za Agisov preporod (v vojski gaje na- mreč navdušil srbski zgled ljudskega posojila), saj ve, da ga po opra- vljeni domovinski dolžnosti čaka spet (?) služba v Agisu. Agisu bi pustil tudi glavnico — regres, če seveda ne bi bil vojak (brez možnosti za zaslužek in »fuš«) in če v vojašnicah ne bi bilo kan- tin ... B' zapoved = bodrilna zapoved Fredi Govori se . . . . . . da je uradna napovedovalka festivala domače zabavne glasbe uvedla neuradno priznanje, brona- sto srebrno značko. Kakšna bi bila ta nova zlitina, o tem kemiki še ni- so rekli zadnje besede. Lahko pa, da je strokovna komisija oklevala med bronasto in srebrno orfejevo značko. Na koncu vendarle niso podelili novega priznanja . . . . . . da .so razstave v paviljonu ob Dravi, »dirigirane od zgoraj«, vedno dobro obiskane. Kdaj bo muzej prenesel razstavno dejav- nost, se še ne govori. . . . . . da na oddelku za tekoče ra- čune poslovne enote Kreditne ban- ke Maribor v Ptuju kljub gneči ne bodo zaposlili novih ljudi, ker .so že »reorganizirani« v smislu odlo- čitve zvezne vlade, da z novim le- tom prepušča odločitev plačevanja s čeki prodajalcem blaga in stori- tev .. . . . . da so skrb za družinske pro- račune prevzele na svoja ramena tudi trgovine, ki s svojimi praznimi policami ne vznemirjajo več kup- cev.. . Devizni tečaji z 68. SEJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ ^ Polletno gospodarjenje v občini Ormož Fizični obseg industrijske pro- izvodnje v občini Ormož je bil v prvem polletju za 4,1 odstotka nižji v primerjavi z enakim ob- dobjem lanskega leta, kar pome- ni, da doseženi obseg industrij- ske proizvodnje ne sledi predvi- denemu 9,6-odstotnemu poveča- nju v letošnjem letu. Precej ugodnejše proizvodne rezultate so dosegle organizacije in njiho- ve delovne enote s sedežem v ob- čini. V kmetijski proizvodnji je bil na nekaterih področjih ugoto- vljen padec, drugje pa je bilo proizvedeno več kot v enakem obdobju lanskega leta. Na po- dročju turizma se je v občini Or- mož za 19,5 odstotkov povečalo število nočitev. Pri drobnem go- spodarstvu ni bilo večjega na- predka, saj je ob dvanajstih no- vih obrtnih dovoljenjih štirinajst obrtnikov obrt odjavilo. Na področju zunanje trgovin- ske menjave je ormoško gospo- darstvo doseglo ugodna gibanja. Celotni izvoz blaga in storitev je narasel za 38,8 odstotkov, od te- ga 93,7 odstotkov na konvertibil- no tržišče, drugo na klirinško. Dokaj ugodno je bilo na po- dročju investicijskega vlaganja. Ormoške organizacije združene- ga dela so v omenjenem obdobju pričele graditi devet novih go- spodarskih objektov. Med najpo- membnejše štejejo naložbo v tre- tjo fazo in rekonstrukcijo ope- karne pri Mercatorju-Ogradu, med drugimi pa gradnjo nama- kalnega sistema Trgovišče, re- konstrukcijo hlevov za govedo na farmi v Središču ob Dravi, ob- novo 15 ha hmeljišč v Trgovišču v Slovinovi TOZD Kmetijstvo, pri Slovinovi TOZD Vinogradni- štvo in sadjarstvo pa obnovo 20 ha vinogradov v Mihalovcih in 10 ha sadovnjakov v Savcih. Ob že omenjenih naložbah pa so bila nekatera manjša vlaganja v nekaterih drugih delovnih sredi- nah. Zaposlovanje se je v prvih še- stih mesecih v občini Ormož po- večalo za 0,5 odstotka. Z izgubo so prvo polletje kon- čali v dveh gospodarskih organi- zacijah: Mercatorju-Zarji zaradi najemanja kreditov za obratna sredstva z visoko obrestno mero in počasnim obračanjem zalog ter v Slovinovi TOZD Gostin- stvo zaradi slabe likvidnosti, ve- likih zalog in njihovega slabega obračanja ter velikih obresti na zaloge. Z izgubo so končali tudi v dveh SIS — zdravstveni in izo- braževalni — v Zdravstvenem domu Ormož in TOZD Psihiatri- čna bolnišnica. Višje cene komunalnih storitev Na 68. seji izvršnega sveta skupščine občine Ormož so potr- dili tudi zvišanje cen komunal- nih storitev v občini Ormož, ki jih je za vodo, odvoz odpadkov in kanalščino predlagalo Komu- nalno podjetje Ormož. Nova cena za kubični meter vode za gospodarstvo znaša se- daj 18.560 dinarjev. Gospodinj-' stva in negospodarstvo bodo za kubični meter vode plačevali 8.020 dinarjev. V občini Ljuto- mer velja kubični meter vode za gospodarstvo 8.330 in za gospo- dinjstva in negospodarstvo 4.450 dinarjev. V Ptuju se cena vode precej probližuje ceni vode v Or- možu, saj velja kubični meter vo- de za gospodarstvo 16.600 ter za gospodinjstva in negospodarstvo 7.730 dinarjev. Za 45 odstotkov so povečali ceno odvoza smeti. Za kvadratni meter stanovanjske površine bo potrebno odšteti 480 dinarjev, za kvadratni meter poslovnega pro- stora pa 990 dinarjev. Za 56 od- stotkov se je povišala kanalščina na kubični meter porabljene vo- de in znaša 250 dinarjev. Vida Jopolpvec^ Prekinitev dela v delovni organizaciji IMP — Elektrokovinar Ptuj Zaradi nizkih osebnih dohodkov in po- manjkanja dela ter dalj časa trajajočih finan- čnih težav — polletje so končali s petimi mi- lijardami izgube (z izgubo so poslovali že prej) ter z visokimi obrestmi za kratkoročne kredite — so v delovni organizaciji IMP — Bo štrajk pomagal ali ne? Elektrokovinar Ptuj v petek, 1. septembra, na zboru delavcev imenovali stavkovni odbor, ki je po predhodni razpravi izoblikoval zahteve delavcev. Mednje sodi tudi zahteva po zviša- nju osebnih dohodkov za avgust v višini 400 DEM ali pa prehod vseh zaposlenih na ena- ko visoke osebne dohodke. Zmanjšati-je po- trebno razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom v delovni organizaciji na 1:3, sedaj pa je 1:4,5. Zmanjšati morajo reži- jo za 50 odstotkov za takšen obseg dela, kot ga imajo, ter poostriti kontrolo nad voznim (Foto: M. Ozmec.) parkom. Dokler vse te zahteve delavcev ne bodo izpolnjene, so odločno menili prisotni delavci na prekinitvi dela v ponedeljek, 4. septembra, se ne bodo vrnili na svoja delo- vna mesta. S tako slabimi osebnimi dohodki, saj resni-. čno pridni delavci zaslužijo komaj 3,500.000 dinarjev, ne morejo preživljati družin. Med delavci so se slišali klici, da je direktor dobil vsa pooblastila, da spravi delovno organiza- cijo na zeleno vejo že januarja, pa se do sedaj še ni nič premaknilo na bolje. Ker je v tem delovnem okolju tudi pro- blem za delo, so v ponedeljek z raznih grad- bišč klicali, kaj mislijo. Ob tem so delavci po- vedali, da jih je sram, ker štrajkajo; kaj si bo- do le mislili o njih tisti, ki jim delo še dajo. Na vprašanje, zakaj tako slabo kaže z de- lom pri tem 236-članskem kolektivu, kjer je veliko mladih delavcev, kjer prevladuje sred- nja izobrazba, kjer je v proizvodnji več kot 50 odstotkov kvalificiranih delavcev in je dokaj dobro zastopana tudi višja in visoka izobra- zba, so delavci preprosto povedali, da so pač predragi. Vodstvo podjetja je delavcem pred preki- nitvijo dela v pisni obliki sporočilo, da naj svojo odločitev, da ne bodo delali, spremeni- jo tako, da v času stavke teče nemoteno vsaj tisto delo, za katero imajo že podpisane po- godbe. Seveda se delavci s tem niso strinjali. Pričakovali so tudi predstavnike SOZD iz Ljubljane, pa vendar niso prišli; prišla pa sta predsednik občinskega sindikalnega sveta Ptuj in predstavnik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj, vendar ne med delavce, temveč k vodstvu delovne organizacije. Da so bili delavci zaradi tega nejevoljni, ni potrebno posebej pripovedovati. Sedaj pa razplet. Zaradi vsega, kar je naro- be v delovni organizaciji, in nezadovoljstva delavcev je direktor delovne organizacije predlagal odstop in delavci so ga sprejeli. Za avgust bodo povišali osebne dohodke za oko- li 88 odstotkov, to pa je samo še moral potr- diti delavski svet delovne organizacije. Vida Topolovec Zavrčanci bodo praznovali v krajevni skupnosti Zavrč bo- do 9. septembra praznovali svoj deseti krajevni praznik. Sicer praznujejo običajno 19. septem- bra, a so letos praznovanje pre- maknili za deset dni zaradi otvo- ritve nove pridobitve krajanov — asfaltirane ceste Hrastovec—Do- lane v dolžini 1350 m. Osrednja slovesnost bo v Ko- juhovju (Hrastovec) ob 12. uri. Po otvoritvi ceste bo javna seja skupščine KS, družbenopoliti- čnih organizacij in društev. Po slavnostni seji bo kulturni program, v katerem bodo sodelo- vali: folklorna skupina iz Marko- vec, plesna skupina domačink in mladi iz Zavrča in Dubrave. Za- tem bo še vaja civilne zaščite in gasilskih društev, nakar bo dru- žabno srečanje. Ob vsem tem velja povedati še to, da novi metri asfalta niso edi- na pridobitev krajanov. Tako so, skupaj s širšo družbeno skup- nostjo seveda, uredili oziroma regulirali dva kilometra potoka proti Turškemu Vrhu, naredili dve transformatorski postaji in rekonstruirali nizkonapetostno električno omrežje na območju naselij Hrastovec—Kojuhovje in Korenjak, celo leto pa so posve- čali veliko pozornosti gramozira- nju krajevnih cest. M.F. V Agrotransportu na boljše Spodbudni rezultati poslovanja v prvem polletju in tudi v nasled- njih mesecih so bili osnova, da začasni kolegijski poslovodni or- gan, ki ga vodi Drago Krepfi, predlaga, da se v oktobru v tej organizaciji ukine ukrep družbe- nega varstva. Ta je bil uveden pr- vega februarja letos. Delovna organizacija se je v tem obdobju stabilizirala skoraj na vseh spornih področjih. Po- trebna bo še kadrovska izpopol- nitev, vodilo za bodočnost pa so ustrezne strokovne odločitve pri vodenju, na komercialnem in tehničnem področju. Polletni rezultati zagotavljajo perspektivo delovni organizaciji. Ustvarili so dobiček in sklade. Delno so obnovili tudi vozni park in kupili štiri sodobna ce- stna vozila. Ponovno so pridobili zaupanje nekaterih poslovnih partnerjev, ki so jih zaradi zna- nih razmer začasno »izgubili«. Dobro se je v tem obdobju odre- zala tudi kontrola. S tem so do- kaj uspešno zmanjšali preveliko porabo goriva. Junija pa so izvolili tudi že sa- moupravne organe. MG Polletno gospodarjenje v občini Slovenska Bistrica s fizičnim obsegom proizvodnje v prvem polle- tju letos, ki je v primerjavi z lanskim letom za 13,5 odstotkov večje, so zadovoljni, kar je dokaj ugo- den pokazatelj gospodarjenja tudi v primerjavi z republiko, je povedal Rajko Robnik, podpredsed- nik izvršnega sveta skupščine občine Slovenska Bi- strica, s finančnega vidika pa ta fizični obseg pro- izvodnje ni kdo ve kako uspešen, saj je pet delov- nih sredin: Elektro, ŽTO, Impol, Komunalno pod- jetje Slovenska Bistrica in Iskra Makole prvo pol- letje zaključilo s 13,5 milijardami izgube. S stališča bilance uspeha so finančni pokazatelji dokaj kriti- čni, ob analizi finančnega stanja s stališča bilance stanja, pa nad njimi le niso tako razočarani. Dokaj kritično je na področju zaposlovanja, saj je bila proizvodnja v prvem polletju letos doseže- na s približno enim odstotkom manj zaposlenih. Zelo pa jih v bodoče skrbi zaposlovanje generacij- skega priliva. Ugoden je izvoz, ki je bil v prvem polletju pove- čan za 10 odstotkov. Vzpodbudno je, da se med iz- vozniki pojavljajo nove delovne organizacije, kar kaže na delno zapiranje domačega trga in preu- smerjanje nekaterih organizacij s svojimi izdelki na tuji trg. Kot zanimivost lahko zapišemo, da gre pri izvozu izključno za konvertibilen izvoz, da pa s klirinškim področjem v prvem polletju niso imeli nobenih poslov. Pri investicijski dejavnosti je bil v prvem polle- tju letos prisoten realen padec. Trenutno ni v grad- nji nobena naložba, kjer bi lahko pričakovali nove zaposlitve. Spodbudno pa je, da sredstva vlagajo v posodobitev proizvodnje, manj pa v zidave, kot smo bili vajeni v prejšnjih letih. Nič kaj rožnato ni pri družbenih dejavnostih, saj so tri SIS, zdravstvo, otroško varstvo in izobra- ževanje, zaključile prvo polletje z izgubo. Trenut- na prispevna stopnja zadostuje samo za pokriva- nje osebnih dohodkov, vprašanje materijalnih stroškov pa ostaja odprto. Verjetno bodo morali v prihodnjem mesecu popraviti prispevno stopnjo. Vida Topolovec TEDNIK ~~ ^' september 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 ZO. FESTIVAL Nevidni opazovalec Kar je ta Italijo Saa Rema, kar so la film Benetke in ne aazadmje, kar so la športnike olimpijske igre, je za Slovenijo in izvajalce domače zabavne glasbe ptujski festival. Tokrat že dvajseti! Pa smo se spraševali, tako čisto po tibem, ali ni že malce dolgoča- sem, ta naš festival. Kako bi ga preoblekli, da bi postal zanimivejši? Vendar so nam obiskovalci dokaiali nasprotno. Prvi in drugi večer jih je bilo veliko. Tretji večer, ko so nastopali ansambli, katerim je stro- kovna komisija podelila srebrne ali zlate orfejeve značke, pa je bilo dvo- rišče minoritskega samostana nabito polno. Torej festival vedno znova privabi — tisoče. Ljudem od blizu in daleč je naš festival všeč. Kaj naš — to Je vaš, njihov festival. In festival nastopajočih, ki se želijo vedno znova ali šele prvič pred- staviti. Pridi v mojo pesem, poje Pomlad iz Ptuja. (Foto: McZ.) In festival viž, ki veselo odmevajo med zidovi starega samostana, skozi priprta vrata se prerivajo v mesto, skozi »odprto streho« se razle- gajo v noč. Zunaj pa čakajo stojnice, pred hotelom mize in dobrote z žara — to Je (po ptujski in ribiški) festivalska noč, noč pred deževno nedeljo, ki Je pokvarila revijo zlatih melodij s prejšnjih festivalov. Pa kaj! Tako se bomo pač še enkrat dobili na tako imenovanem poJfestiralu. Dobro vino se mora počasi piti, po kapljicah. In dobre stva- ri se morajo večkrat zgoditi. Se nam bo uspelo nevidno smukati med nastopajočimi, po temnih kotih, za odrom in v nočnem življenju, med organizatorji in obiskovalci? Poskusiti ni greh! MED GLEDALCI Nekaterim je bilo hladno. Redki, predvsem otroci, so bili zaspani. Ko pa si se zazrl v druge obra- ze in oči, uprte na oder, si videl solze, ko so na odru peli žalostne pesmi, in malo kasneje ponovno solze — tokrat od smeha. Roke so večkrat udarile druga ob dru- go v ritmu, ki je prihajal z odra. Seveda pa vedno ob koncu skladbe. Vsakdo ima svoje mnenje, smo bili prepričani. »Doma sem iz Spuhlje. Zelo mi je všeč. Pa tudi vreme je zdr- žalo. Glasovala sem za Brate iz Oplotnice.« »Tu s Potrčeve na Ptuju sem. Že tretje leto zapored prihajam. Ta glasba mi je izredno všeč, naj- bolj pesem Bratov iz Oplotnice.« »Sva iz Bukovcev. Vse tri dni prihajava.« »Tudi sam igram v Kamniku. Pa sem prišel malo pogledat. Ne- Pri pripravi prostora so Martinu Ozmecu. novinarju in glavnemu organizatorju, po- magali vojaki ptujske vojašni- ce. Brez njihove vneme bi zelo težko 1700 stolov razložil z Agrotransportovega tovornja- ka in jih razporedil v vrste, pa oštevilčil. . . Stole so pripeljali iz krajevnih skupnosti Graje- na, Cirkovce, Rogoznica, Dor- nava in od Z KO Ptuj. Za ra- zumevanje in potrpežljivost ob celotni prireditvi pa se zahva- ljujemo tudi minoritom. ^ kaj novega sem slišal, vendar prav veliko ne. Srednje, no.« »Prišel sem iz Avstrije, iz Gradca. Prvič sem tu in mi je všeč. Bolj naravno je kot na dru- gih, podobnih festivalih.« »Iz Rogaške Slatine sem. Dru- gič. Lepo je.« Torej ima res Vsakdo svoje mi- sli, a kot kaže, so si bile misli obiskovalcev presenetljivo po- dobne, pa naj so bili od blizu ali daleč. Pevci in pevke ter instrumen- lalisti so se priklanjali, se smeh- ljali, igrali in peli, se pjonovno priklanjali. Z\ ODROM Povsem drugače je bilo lam, kamor večina obiskovalcev ni vi- dela. V zadnjem hipu so se preobla- čili. V tej sobi je bilo izredno ži- vahno, glasno, neubrani in nepo- Napovedovati, telefonirati in kaj še vse? Nataša Vodušek za odrom. (Foto: McZ.) vezani so bili toni, pluralistični, so menili nekateri. Kje je moj desni škorenj? Pa ruta? Joj, nimam rute! Res neprijetno pa je bilo, ko se je enemu izmed ansamblov tik pred nastopom izgubila pevka. No, še pravi čas so jo našli. Med čakanjem tik pred nasto- pom so nekateri nastopajoči živ- Vojaki so pridno pomagali, festival pa je četrti dan pregnal dež. Nič hudega, saj ga bomo 21. oktobra ponovili. (Foto: -OM.) čno stopicali sem in tja, od treme najbrž. Drugi so komaj čakali, da se vzpnejo, pa čeprav le po petih stopničkah, na oder in za- pojejo. Vrnili so se nasmejani, olajša- ni. Hvalabogu, da je za nami. Se nekdo je tu, ki kar naprej skače sem ter tja, nekoga išče, lo- vi, ga najde, se pogovarja kar tam pred vsemi ali pa ga zvleče skozi do sedaj neopazna vrata v temno sobo; ne, že gori luč. To je novinar(ka). Pa ne eden, zadnji večer jih je mrgolelo — vsaj tako se je zdelo zaradi majh- nega prostora in njihovega ne- nehnega gibanja. Pa še napovedovalec in napo- vedovalka. »Kolikokrat bom še morala po stopničkah gor in dol?« se je spraševala Nataša Vodušek, vsak večer brezhibno urejena. Marjanu Šnebergerju so, vsaj na videz, šla vzpenjanja in sestopanja bolje od — nog. Franc Milošič, naš novinarski kolega, je o festivalu razmišljal: »Samostan in dvorišče sta fantastična kulisa za prireditve, vendar se mi zdi, da je festival domače zabavne glasbe za hišo spokoja, mi- ru in meditacij le malo preglasen. To je prvo, o čemer bi morali raz- mišljati na Ptuju. Drug pomemben dejavnik pri tem je velikost pro- stora. Tretji festivalski večer je poln gledalcev oziroma poslmakev, veliko jih stoji pod arkadami; ne vem sicer, kako je zunaj, pred sa- mim vhodom. Bila so leta, ko je veliko gledalcev in poslušalcev žele- lo priti na festivalski prostor. Tudi s tega vidika bo potrebno raz- \ mišljati o novem, primernejšem prostoru, seveda pokritem. Obfestivalskih prireditev je zelo malo. Teh nekaj stojnic, ki so bile postavljene okoli pošte, še ne pomenijo obfestivalske ponudbe. Ne bi smeli pozabiti, da ima najstarejše mesto na Slovenskem po- leg kurentovanja samo še festival kot vseslovensko kulturno priredi- tev. Ptuj je bil v teh dneh premalo živahen. Na splošno je to v srcu mrtvo mesto (saj so druga mesta tudi), pa ne vem. zakaj. Dokler te- ga ne bomo priznali, ga ne bo mogoče obuditi. Moralo bi biti več prireditev tudi čez dan.« j In organizator? Vedno povsod prisoten direktor Franc Lačen. In v razna opravila vpreženi ko- lektiv Radia-Tednika: da bodo izpeljali tonsko vajo. da bodo ansambli pravočasno pripravljeni za nastop, da bodo popravili, če se kaj pokvari, pregori, da bodo odgovarjali na tele- fonske klice, da bodo fotografirali, da bodo skladbe posneli do- volj dobro za predvajanje f>o ra- diu. V nabito polnem prireditvenem prostoru so nekateri najmlajši poslušali napol v spauja. (Foto: -OM.) da bodo pripravili vse za žre- banje, da bodo šteli glasovalne listi- če. da bodo poskrbeli za dobro vreme — žal jim jo je četrti dan zagodel dež, da bodo nastopajoče odpeljali večerjat. Kaj misli o obfestivalskih prireditvah Robert Muhič iz Ptuja: »Sicer je bilo opaziti v teh dneh ob večerih nekaj več živahnosti na ptujskih ulicah. Pred hotelom je tudi živahno, vendar manjkajo stojnice, kjer bi našel vsakdo kaj zase. Tudi trgovci bi se lahko malo zbudi- li in ob tem ponujali na stojni- cah blago, saj na festival pride veliko ljudi od blizu in daleč. Poglejte, Ljubljana zna ob vin- skem sejmu narediti en sam velik trg. kjer vse vrvi od živah- nosti. Zdi se mi. da nam resni- čno ravno to manjka, da po- stane Ptuj pravo festivalsko mesto. Po drugi strani mislim, da bi moral odbor, ki skrbi pri izvršnem svetu za kulturne pri- reditve, malo več sodelovati z Radio-Tednikom pri pripra- vah, pa tudi finančno. V na- slednjem srednjeročnem ob- dobju bi morali dati tudi kak- šen dodatni dinar za to kultur- no prireditev.« da bodo naslednji dan in večer zopet čili in sveži . . . V DRUGEM NADSTROPJU PA... ... je strokovna komisija odlo- čala, icdo je dober, kdo boljši in kdo najboljši. Pa ni bilo tako preprosto ... Veliko časa niso imele eminentne osebe našega glasbenega življenja: Kajetan Zupan, predsednik komisije, si- cer odgovorni urednik razvedril- nega programa RTV Ljubljana, Resno in preudarno. Strokovna komisija na dela. (Foto: McZ.) člani Bojan Adamič, legenda ju- goslovanskega skladateljstva in dirigiranja, Tomaž Tozon, pro- ducent Radia Ljubljana, pevec Slovenskega okteta. Miško Ho- čevar, glasbenik iz Ljubljane, Ivo Ciani, glasbeni urednik Radia Ptuj, in seveda direktor priredi- tve Franc Lačen. Dve nadstropji nižje je namreč čakala množica rezultatov željnih, ki jih je med tem kdo zabaval — skupina Mo- ped šov. Tone Kmetec, igralke citer ... Kljub temu je bila komi- Nekateri so ostali pred vrati. Tudi tu ni manjkalo zabave. (Foto: McZ.) sija natančna. Vsak član si je že med izvajanjem zapisoval opom- be in sedaj so izmenjavali mne- nja. Ta so si bila večinoma po- dobna, za nekatere ansamble pa bistveno različna. Dokler se niso poenotili, se niso odločili. Če pa že ni šlo drugače, so za bronasto, srebrno in zlato značko glasova- li. Priznanja namreč niso podelili nobenega, saj so bili vsi ansam- bli razmeroma kakovostni. In to je bila temeljna ugotovitev strokovne komisije. Ansambli iz leta v leto igrajo bolje, celotna prireditev postaja kakovostnejša, očitno je, da je dvajset festivalov prispevalo k razvoju domače za- bavne glasbe na Slovenskem. SEDAJ PA KRITIKA Izbor besedil in uglasbitev je prvo, vaja drugo, oder tretje. Se- daj je na vrsti kritika. Zakaj bi se učili le na svojih napakah? Pa še zavedamo se jih ne. Torej poslu- šajmo, kakšne napake delajo drugi! V ta namen so se v soboto vsi ansambli ali vsaj njihovi pred- stavniki zbrali v Narodnem do- mu, kjer jih je s svojimi pripom- bami zasula strokovna komisija. Pa tudi hvalila je. Srečanje je bi- lo namenjeno napotkom ansam- blom, vzgoji in s tem razvoju slo- venske domače zabavne glasbe. — Prava slovenska polka, fantje in dekleta, je umirjena, ne- koliko težka, preudarna, ne pa zajčji tek, kot smo nekajkrat sli- šali od vaS;__ _ — Melodija naj se giblje v okviru ene oktave. To so nas in najbrž tudi vas naučili že v šoli. Sicer imate težave. — Besedilo in melodija mora- ta »iti skupaj«. Žalostnega bese- dila ne morete igrati v ritmu pol- ke. — Tisti, ki se nekoliko razli- kuje od drugih, je vedno boljši — ker je drugačen. Novi stili, opazili smo jih pri Vesni in Lipi, so izredno dobrodošli. — V redu je, če je šov, to je za gledalce odlično, a pri tem ne smete zanemarjati glasbe. — Tudi komisija so ljudje. In še kaj. Še veliko drobnih napak in pohval. Na koncu pa čestitke vsem, predvsem debitan- tom. In podelitev orfejevih značk. MC Zupanič 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 7. september 1989 - TEDNIK Ptujsko območje na pragu druge svetovne vojne UUBICA ŠUUGOJ Mineva pol uoleija tul druge svetovne vojne, ki je prinesla mnoge %prrmemhe in ho gotovo zaradi svoje razsežnosti, nasilja in iievilnih dejjani zanimala še mnogo rodov. Prav v teh dneh znova buri duhore nenapadalni pakt med nacistično Nemčijo m SZ. pod- pisan 23. argmia 1939: lajne določbe sporazuma se še danes zrca- lijo na erropsJii politični karti. Pakt. ki je pred petdesetimi leti vne- sel zmedo r komunistično delavsko gibanje, je hkrati vznemiril te- danfo demokratično svetovno javnost. Predvidevanja, da lahko po- meni omenjeno dejanje uvod v vojno vihro, so se potrdila I. septem- bra 1939 s Hitlerjevim napadom na Poljsko. V kakšnih okoliščinah je teklo življenje na ptu/^kcm območju v tem prelomnem času. bo povedano v nadaljevanju Konec tridesetih let sta gospo- darsko nerjLf\ito območje okraja označevala zaostalo kmetijstvo in skromen delež industrije, ki je v posameznih primerih izhajala iz tradicionalne obrtniške dejav- nosti. Le-ta, kot tudi trgovina ni- sta imeli pomembnejšega izvoz- nega deleža. Razdrobljenost kmečke posesti, prevladujoča so- cialna plast majhnih proizvajal- cev, ki niso mogli v korak s tujo konkurenco, agrarna reforma, ki ni kaj dosti spremenila lastnin- sko-posestniških odnosov — vse to je bila podoba agrarnega, sla- bo urbaniziranega ptujskega ob- močja. V okraju je bilo nad 83 % prebivalstva navezanega na kme- tijsko proizvodnjo (slovensko povprečje 60J "»(i), toda ob agrar- ni prenaseljenosti, ko je živelo na km"" njivske površine 28! ljudi (na Slovenskem 220), nekaterih pridelkov za lastne potrebe ni bi- lo dovolj.' Poleg tega je bilo še vedno pereče viničarsko vpraša- nje. Vinogradnik največkrat tujec je ostal viničarjev »go- spod«, režim pa dalj od lepih be- sed ni prišel. Res je, da je banska uprava leta 1939 i/dala nov vini- čarski red, ki ga je prihodnje leto še dopolnila, toda večina vino- gradnikov njegovih določil ni upoštevala. Po novem viničar- skem redu je bil zmanjšan mini- malni obseg vinograda na 5.000 m', ki naj bi ga viničar ob- deloval, urejeni so bili viničarje- vi prejemki in poseben viničarski sklad za primer bolezni, onemo- glosti. Vinogradniki so se novi uredbi spretno izognili, ko so na- videzno ustvarjali dninarsko raz- merje. Najemnik dejansko vi- ničar je zdaj z delom v vino- gradu po določeni dninarski ceni poravnaval obveznosti do delo- dajalca'. Izkoriščanje je še vedno cvetelo, druga svetovna vojna je našla tukajšnjega viničarja v glo- bokem breznu pomanjkanja in revščine. V takih razmerah je razumlji- vo, da je viničarje in druge soci- alno ogrožene lahko dosegla na- cistična demagogija. Glasove o boljšem življenju v nemškem raj- hu so širili ptujski Nemci ter se- zonski delavci, ki so prihajali iz Nemčije. Po vaških gostilnah so zato večkrat stekli razgovori o Hitlerju, ki da bo šele uredil raz- mere v Jugoslaviji in zatorej se mu ne kaže upirati. Zaradi težke- ga gospodarskega stanja so se namreč na podeželju slišale pre- nekatere protidržavne obtožbe, največkrat vezane na davke in rubeže, o čemer poroča več sod- nih spisov\ Vplivnost nacistične propa- gande je potrebno povezovati na ptujskem območju tudi z dej- stvom, da je nemški kapital, ki je začel v prejšnjem stoletju uniče- vati majhno domačo proizvod- njo, ohranil med obema vojnama še vedno gospodarsko premoč. To tudi pomeni, da je bila odve- čna podeželska delovna sila od slednjega tudi odvisna. Eksisten- čni pogoji so namreč ljudem na- rekovali, da so iskali delo v indu- striji, toda tega v nekaj manjših obratih ni bilo /a vse dovolj. §e naj\eč možnosti je bilo danih v l*tuju, kjer so tuje firme zaposlo- vale več kot 48 "o, jugoslovanske pa dobrih 28 "d delovne sile. V Ptuju je bilo kar 46,6 "o podjetij v nemški lasti; Ptuj je bil ob Celju in Mariboru ludi središče nem- škega U\io\skiiM kapitala, ki je v letih I93S W pic\ladal nad slo- venskim". Po industrijskih obra- tih je bilo zaposlene kar 72 % ne- kvalificirane in polkvalificirane delovne sile, ki se je iz strahu pred i/gubo skromnega zaslužka uklanjala delodajalcem'. Le-ti so odvračali strokovno organizira- nost delavstva v svojih obratih, samovoljno nastopali do delav- skih zaupnikov, tako v majšper- škem Vunateksu, Petovii, Piri- chovi usnjarni in Reinhardovi perutninarski tvrdki. V takih razmerah je bil razred- ni boj delavstva šibak. Zaradi kr- šitve kolektivne pogodbe o plači- lu delavcev je prišlo do mezdnih gibanj v letih 1938/40 le v obr- tniških dejavnostih, med grad- binci, mizarskimi in krojaškimi delavci. Primerjava mezdnih iz- plačil po posameznih slovenskih krajih nam pove, da je bila obr- tniška delovna sila na ptujskem območju slabo vrednotena, kot kaže primer pomočnikov mizar- ske stroke v Ptuju, katerih urni zaslužek se je gibal od 3 do 4,50 din (v drugih slovenskih krajih od 3,50 do 6,50 Am)". Mezdni prejemki ptujskega delavstva niso dohajali cen. Dra- ginja, pridobivanje tržnega dobi- čka s špekulacijami, ogoljufani kmet na tržišču, brezposelnost so opozarjali na krizne razmere v okraju. Te so bile posledica sve- tovne gospodarske krize in so se poglabljale ob bližajoči se drugi svetovni vojni, ki je vnesla v go- spodarstvo nova neskladja. Neugodne gospodarske raz- mere je ptujsko nemštvo dobro izrabljalo. Sodeč po njegovih de- janjih je mogoče sklepati, da je ob izbruhu vojne nestrpno priča- kovalo tudi »rešitve« zase. Svojo neučakanost so Nemci odkrito kazali že od anscMussa dalje, ko so glasno razmišljali o priključi- tvi k nemški državi in zavednim Slovencem grozili z maščeva- njem. Odkrito se je govorilo o Ptuju kot nemškem mestu, o majhnosti slovenskega naroda v primerjavi z velikim nemškim narodom. Domače nemštvo je hotelo vzbujati v javnosti prepri- čanje, da bi bil kakršenkoli od- por proti nemški vojski brez- predmeten. Sočasno je nemška peta kolona zbirala podatke o morebitnih pripravah na odpor, o javnih objektih. Seveda pa je tekla celotna pro- pagandna dejavnost ob tesni po- vezavi Kulturbunda z rajhom, od koder je prihajala mnogotera propagandna literatura. Kultur- bund je v povezavi z graškim Sudostdeutsches Institut in Po- krajinskim obmejnim uradom NSDAP (Gaugrenzlandamt) pri- pravljal vse potrebno, da se de- žela čimprej spremeni v nemško. Sestavljeni so bili seznami ljudi po slovenještajerskih okrajih, ljudi, ki jih je bilo potrebno iz- gnati. Iz ptujskega okraja je bilo teh okoH 1.160 . Konec tridesetih let je bilo mogoče videvati tudi na ptuj- skem območju veliko nemških obiskovalcev, ki so tod zbirali raznovrstne podatke o obstoječih razmerah. Tujski promet v Ptuju Je v letih 1938/39 porasel za 7,7 %, in to največ zaradi priho- da sorodnikov iz Nemčije^ Ino- zemska nacistična mreža se je razpredala prek takih obiskov pa prek tukajšnjih zaupnikov (Ver- trauensmanner), ki so bili le po- daljšana roka omenjenih nem- ških ustanov. »Zaupnih mož« je bilo na ptujskem območju regi- striranih 106, od teh največ v Ptuju (21). Njihova fKJvprečna starost je bila 46 let, po socialni strukturi pa so prevladovali tr- | govci, od teh nad 75 % pravih Nemcev.' Navkljub očitnim pripravam in izzivalnim nastopom tukajš- njega nemštva, kot so bili javni nastopi Kulturbunda, nedeljska sestankovanja v evangeličanski cerkvi, shajanja nemškutarskih druščin in nemških »gostov« iz Avstrije v gostilnah, so oblasti bolj ali manj ostajale gluhe. Pre- gled kazenskih spisov pove, da so sodni organi v glavnem zazna- movali nekatere izpade, da so hujskače kdaj tudi kaznovali, marsikomu pa se ni nič zgodilo". Izrabljajoč popustljivost jugo- slovanskega režima je Kultur- bund do potankosti pripravil vse potrebno za skorajšnji prevzem oblasti. Predvideli so naloge po- sameznikov in tako so bili neka- teri ptujski Nemci, kot Josef Pre- log, Rudolf Reich, Otmar Samu- da, Otmar Scheichenbauer, Al- bert Schamer, Otmar Schoste- ritsch, Hans Straschill in Josef VVratschko, že leta 1939 prite- gnjeni v oddelek »Ilegaler Sturm«, ki ga je vodil konjiški nemškutar Konrad Goschnigg v povezavi z Rudolfom Artenja- kom iz Ptuja. Njegova naloga je bila, da vzdržuje red in mir, da očuva objekte, skladišča do pri- hoda Hitlerjeve vojske". Načrto- vani nemški ukrepi so našli svojo potrditev ob okupaciji. Vznemirjeno je slovenska de- mokratična javnost spremljala odkrite nastope ptujskih Nem- cev, tem bolj, ker se je ptujski okraj znašel po anschlussu v ne- posredni bližini nemškega rajha. Zato je bilo nujno nadalje krepiti enotno fronto demokratičnih sil v boju proti fašizmu in proti- Ijudskemu režimu. Za komunisti- čno partijo je bila temeljna nalo- ga, da pritegne čim širše družbe- ne sloje v revolucionarno kmeč- ko-delavsko gibanje in da še zla- sti pridobiva podeželje, kjer je hitlerjanska demagogija sejala zmedo med socialno ogroženo kmečko prebivalstvo. Nadaljevanje prihodnjič j Podaljšane počitnice na osnovni šoli Onnož Pri novi osnovni šoli v Ormo- žu—na Hardeku seje zataknilo pri urejanju okolja. Vzrok je sla- bo vreme, zato so pričetek pouka preložili za teden dni, to je do II. septembra. Pričetek pouka za vse učence od prvega do osmega razreda bo ob i. uri zjutraj. V času podaljšanih počitnic bodo na novi šoli rešili vse pro- bleme in opravili tudi tehnični prev"zem adaptiranega in dogra- jenega šolskega poslopja. PbdaljšaBJe počitnic za teden dni so učenci osnovne šole Or- mož sprejeli različno, saj bodo morali izgubljene dneve nado- mestiti med šolskim letom. Vida Topolovec Mladi za mlade ali mladi za vse že dlje časa opažamo, da dejavnost mladih upada. Ni več samoi- niciativnosti, ni več energije za organiziranje večjih prireditev. S tem pa ne menimo, da so mladi odšli s scene prireditvenih dogajanj. Še zmeraj so dobri organizatorji športnih in soorganizatorji drugih prire- ditev. V Klubu mladih Ptuj menimo, da to ni dovolj za notranje zado- voljstvo nas vseh, ki želimo izboljšati kvaliteto svojega življenja. Po- trebno je, da svoj prosti čas izkoristimo v svoje zadovoljstvo in zado- voljstvo vseh, ki pričakujejo od nas kaj več. Za mrtvilo, ki nas je zaje- lo, pogosto krivimo pomanjkanje prostora, pomanjkanje finančnih sredstev, pomanjkanje strokovnega kadra itd. Na žalost je to resnica, vendar... V Klubu mladih I*tuj smo se odločili, da z začetkom novega šol- skega leta pričnemo probleme reševati skupaj z vami. S sodelovanjem bomo npr. problem prostora že rešili, druge težave pa bistveno zmanj- šali. Za vzpodbudo in lažje zbiranje idej vam predlagamo nekaj pro- gramov: računalniški tečaji in izdelava komercialnih računalniških programov, fotografija — ljubiteljska in umetniška, video-tečaji in snemanja raznih prireditev, gledališka in druga kulturna dejavnost, interesne oblike dela — ekologija, neodvisni sindikati, kmečka mladi- na, socialdemokrati, šah za kratek čas ali kaj več, modelarstvo . . . Se- veda je to samo del možnosti; prednost imajo vaši predlogi. Zato vas vabimo, da nas pokličete po telefonu (771-736, od 15. do 20. ure) ali se oglasite pri nas v Klubu mladih, Titov trg 12, da se bomo pogovorili o vaših idejah in predlogih. Seveda pa ne izključuje- mo pisnega dogovora ali pogovora pri vas. Stanko Žunec Opombe 1 Spominski zbornik Slo\enije ob 20-Ietnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 327 329; Leksikon dra\ske banovine, Ljubljana 1937, str. 501 524. 2 dr. Vladimir Bračič. Vinorodne Haloze, Maribor 1%7, str. 74; Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), MO Ptuj. Zapisniki občinskih sej 1937/38, javna seja mestnega sveta 15. 9. 1938. Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), šk. št. 249, spisi Kzp 1939; šk. št. 259, spisi Kzp 1940, šk. št. 260 in 261 spisi Kzp. 4 Tone Zorn. Nemški trgovski obrati v Sloveniji v letih 1938/39, Kronika l970/XVin., št. 2. str. 13, 15 16. š dr. France Kresal. Socialno-politični in materialni položaj delavstva v Sloveniji 1921 —1925. Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji 1921 1924, Ljubljana 1975, str. 58. 6 IZDCj. fond JSZ De!a\ska zbornica, fas. 11. Kolektivna pogodba za mizarsko stroko 1937/40. 7 Arhi\ oddelka LR PMP. Seznam izseljenih oseb iz Spodnje Štajerske. 8 ZAP. MO Piuj. šk. št. 264. dok. št. 527; šk. št. 299, dok. št. 1113/40. 9 M NO Maribor. Die statistische Stelle des SD KB Draubanschaft samt Beilagen. Vertrauensmannerliste der Unterstei- ermark. Bezirkhauptmanschaft Pettau. K) Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933—1941, Ljubljana 1966. str. 142; ZAP. MO Ptuj. šk. št. 296, dok. št. 1674/39. 11 M NO Maribor, fas. 139, Dokumenti komisije za raziskovanje vojnih zločinov. Franc Fideršek EPIDEMIJA KOZ KRATKO ŽIVLJENJE OKRAJA POLJCANE Pmra leta po osvoboditvi so bila značilna tudi po stalnem spreminja- nju upmtne razdelitve Slovenije. Osnova za upravno razdelitev je nasta- la že med IMOB. V skladu s tem so takoj po osvoboditvi začeli delovati okraji. IMa našem območju so to bili okraji Ormož. Ptuj. Slovenska Bi- strica in Slovenske Konjice. Mori zakon o upravni razdelitvi Slovenije, ki seje takrat .še imeno- vala Federalna repuUika. z dne S. 9. 1945. je vnesel veliko sprememb. Na našem obmoijju sta bila ukinjena okraja Ormož in Slovenska Bistri- ca. Okraj Ormož Je bil razdeljen med Ptuj in Ljutomer, pretežni del okra- ja Slovenska Bistrica pa je bil vključen v okraj Maribor okolica, manjši del pa r okraj Slovenske Konjice. Toda že aprila 1946je novi republiški zakon Slovensko Bistrico spet povzdignil v okraj, vendar ne za dolgo. Med povsem ponesrečene poskuse spada prav gotovo ustanovitev okraja Poljiune, kije nastal leta 1948 z ukinitvijo okrajev Slovenska Bi- strica, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah. SkMipna površina okraja Poljčane je znašala 71.14.^ ha in je zajemal območje od Slovenskih Konjic do Makol in od Šmarincga na Pohorju do Polja ob Sotli fBučel Po zbranih podatkih na podlagi popisa kmetijskih zemljišč iz leta 1947je bilo v poljčanskem okraju .^>.4()5 ha kmetijskih površin, od lega l2.5IM)ha njiv in vrtov. 959 ha sadovnjakov. 1.950 ha vi- nogradov, I3.€^ha travnikov in košenic (košenica jc hribovski travnik, ki daje letno le eno slabo košnjo). 6.S49 ha pašnikov in planin. 20 ha rib- nikov in 47 ha morrirja. Gozdov je bilo skupno 33.412 ha. neplodnih po- vršin pa je bUo 2.326 ha. Šlo je torej za hribovit kmetijsko slabo razvit te- ren, do polovice prekrit z gozdovi, /.ato so bili pogoji za ustanavljanje ob- delovalnih zadrug tu precej težji kot drugje. Kmetje so bili povrh, kar Je značilno za vse hribovce, krepko trmasti, med NOB pa so večinoma vsi podpirali partizane ali sami aktivno sodelovali v NO\. na to so se zelo radi sklicevali, če so »koleklivizalorji« preveč pritiskali nanje. Novi okra/ Poljčane ludi ni imel prostorov za številni upravni apa- rat. Za pno sila so izpraznili nekaj stanovanj, trgovskih in skladiščnih prostorov v naselju Pekel. To je naselje oh železniški postaji Poljčane. Na hitro so postavili tudi nekaj lesenih barak levo od proge ozkotirne želez- nice, ki je tedaj še povezovala kraj s Slovenskimi Konjicami, lako so bili vsaj začasno in zasilno pripravljeni prostori za številne organe in ustano- ve, ki jih je moral imeti vsak okraj. Z.ačel je delovati adminisiralivni apa- rat, ki seje takrat iz meseca v mesec množil. Okrajni uslužbenci in aktivisti med ljudmi niso bili nikjer priljublje- ni, še zlasti ne v pol/čanskem okraju Ljudje na podeželju so jih radi na- zivali s "hudiči". Temu je še zlasti šlo na roko dejstvo, da fc bil sedež okrajnih ustanov v Peklu. Prvič sem bil službeno v Poljčanah že v marcu 1949. da sem nekoli- ko spoznal ljudi in teren. Pozneje sem večino okraja prevozil s kolesom, ko sem obiskoval ekonomije in zadruge — od Doliča pri Slovenskih Ko- njicah do Kovače vasi nad Slovensko Bistrico in od ekonomije mladin- skega doma v Rogatcu do vzorne ekonomije KZ Šmartno na Pohorju. Pri prvem obisku v Poljčanah sem spoznal, da v tem kraju ni moč dohiti prenočišča. Moral sem pozno zvečer sesti na kolo in se odpeljati v Slovensko Bistrico. Tam je bil hotel, kije tedaj nosil zveneče ime »Beo- grad«, danes je to hotel Planina. Najprej sem se oglasil v recepciji glede prenočišča. »Vse zasedeno, tovariš, tudi rezervne postelje« mi Je uradno, si- cer vljudno povedal človek v recepciji. Pozneje sem ugotovil, da Je bil za- časno tudi upravnik hotela. Nič ni pomagalo, moral sem se sprijaznili z neprijetnim dejstvom. Odšel sem v restavracijo, če imajo še kaj za večerjo. Vse Je bilo zasedeno. Obstal sem pri točilni mizi. naročil večerjo, pač listo kar so še imeli in ča- kal, da se bo kje kak gost dvignil. Oh meni seje znašel Drago, uslužbenec OZKZ iz Poljčan. s katerim sva se srečala že dopoldne. Povabil meje k mizi v kotu. kjer sta sedela z možakarjem srednjih let ob napol praznem litru vina. Predstavil me je ^ svojemu gostu. Tudi možakar, suh. bolj gosposkega videza, vendar neko- \ liko zanemarjen, se mi Je predstavil: ; »Lksploatatorski element« — Je dejal in mi z igrano ponižnostjo po- nudil roko. Ne spominjam pa se. da bi mi bil povedal ime. ; Vprašujoče sem pogledal Draga, ta pa Je pojasnil, da je tovariš. . . »Bivši gospod in sedanji niče^ mu je segel v besedo in se prisilje- j no zasmejal. ' "Pusti to. zame si danes tovariš kol vsak drugi državljan« je de- lal Drago in povedal, da Je to bivši lastnik tega hotela. Enako kol drugi zasebni trgovci in gostilničarji je bil razlaščen, še vedno je brez redne službe, le po zaslugi socialističnih upravljalcev hotela ima tu stalno zato- čišče in pomaga kol strokovni svetovalec. »Seveda, strokovni svetovalec« je ironično pripomnil, »vendar k(m- servativni. takega sirokovnjakarstva pa danes mladi revoluci(marji ne upoštevajo. Smo pač potencialni sovražni elementi, ki Jih je treba vsak dan znova razkrinkavati.« Videl sem. da Je malo pod vplivom maliganov. zalo še toliko bolj vre iz njega osebna prizadetost. Poskušal scni se icmu prilagoditi in ne za- man. Kmalu smo se začeli odkrilo pogovailuii o vsem icdan/em dogaja- nju. Ugotovil sem. da je la bivši lastnik Intlela. žal se nisem zanimal za njegovo ime. razgledan in zdravo kritičen do vsega, kar se je lakral do- gajahf. »Samo bedaki in osli so lahko uslanovili okraj Poljčane. ki za lo ni- ma nobenih pogojev. Niti prenočišča tam ne dobite, v Bistrico, ste ga pri- šli iskal...«je govoril in kazal vidno prizadetost, da je Slovenska Bistri- ca lako ponižana. To je staro mesto, pomembno središče že od 17. stoletja naprej. Tu je bil od vsega začetka sedež sodnega in davčnega okraja. Sedaj pa hoče nekdo nekaj kilometrov vstran postaviti nov okraj. To je skregano z zdra- vo pametjo. Utemeljeval sem. da tako mislijo ludi v Slovenskih Konjicah in v Šmarju pri Jelšah, ki se prav gotovo ne bi hoteli priključiti k Slovenski Bistrici, zalo je bilo treba poiskati nov sedež, kije nekako v sredini vseh treh bivših malih okrajnih centrov. Ob tem sem spoznal, da mu nima smisla resneje oporekati, in se strinjal z njim v toliko, da bo razvoj poka- zal, kdo ima prav. ne pa s tem. da ima le on prav. Pozno v noč smo se pogovarjali. Pripovedoval Je o tem, kako je med NOB pomagal partizanom. Ni mu žal. čeprav mu danes nekateri od ti- [ slih ljudi delajo krivico. Ko je bilo treba lokal že zapreti, je poklical receptorja. ki je bil ludi « upravnik in mu naročil, naj mi da za prenočišče njegovo sobo. ker sam '. ne bo prenočeval v njej... j Prijetno me je presenetil. Bil sem mu hvaležen, ne le zaradi prenočišča, temveč ludi za marsikatero logično misel, ki sem si jo zapomnil iz razgo- vora. Prav se mi je zdelo, da so mu kljub nacionalizaciji še pustili za osebno uporabo sobo v hotelu. Marsikaj iz njegovih razmišljanj je praksa z leti potrdila, tudi listo glede okraja v Poljčanah. V republiškem vodstvu so si prizadevali, da bi okraj ostal, čeprav je bi- lo delo izredno težko. Poskušali so tudi s kadrovskimi okrepitvami. Takratnega sekretarja OK KPS Ljutomer Jožeta Tramška. ki je v te- danjih razmerah koleklivizacije in socializacije vasi veljal za najboljšega okrajnega sekretarja v Sloveniji, so premestili v Poljčane. Njegova zaslu- ga je ludi bila. da so takoj začeli, tokrat res v naselju Poljčane in ne Pe- kel, zidali novo zgradbo za OLG. Ko je bila v glavnem dograjena, je bil v začetku leta 1952 okraj Poljčane ukinjen. V zgradbi pa je dobil prostore dom za starostnike, ki je bil pozneje poimenovan po dr. Jožetu Potrču. Zakon o razdelitvi LR Slovenije. 27. 3. 1952. je polovico okraja Polj- čane prisinlH v okraj Celje okolico, slabo polovico pa v okraj Maribor okolico, le območje Makol je dobil okraj Ptuj. V letu 195S pa se je lo ob- močje vključilo v itbčino Slovenska Bistrica. Ptujski okraj je dobil iz Poljčan ludi nekaj pisarniške opreme, pred- vsem pa kadrovske okrepitve. Med njimi velja omeniti .sekretarja OK KPS Jožeta Tramška in gospodarstvenika Iva Tomažiča. kije dolga leta nadvse uspešno vodil Perutnino. Prihodnjič: Ncac so uše, nun ne damo! TEDBHK ~ ^- september 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 MlADI MOŽ, KI POLNI KONCERTNE DVORANE SIROM SVETA Štefan Milenkovič Ko ga gledaš po televiziji ali na koncertu v obleki z metuljč- kom, ni več otrok; ko ga poslušaš, sploh pozabiš, da igra dvanajstle- tni Tant. Ko ga srečaš zunaj koncertne dvorane, postane spet deček, kakršni so njegovi vrstniki; ko pa se z njim pogovarjaš, je to dialog dveh odraslih ljudi. To je na kratko in sila skromno: violinist Štefan Milenkovič. Izredno simpatičen, komunikativen, prijazen in razgledan fant, ki zna govoriti z novinarji, pri tem pa niti trenutek ne zaznaš, da se zaveda svojega daru, da je igral mnogim predsednikom držav, da je napolnil mnoge svetovne koncertne dvorane, da ga imenujejo čudežni otrok. Srečanje z njim, kakršnega bi si človek večkrat želel... Tednik: Kdaj si se prvič sre- čal z violino oziroma kdaj si pravzaprav pričel igrati violi- no: Štefan Milenkovič: Ne spo- minjam se točno, kako je prišlo do tega, ko sem prvič prijel v roke violino. Spominjam pa se, da še nisem imel tri leta. Takrat sem pričel redno vaditi violino po pet minut na dan. Potem smo nadaljevali vsake tri mese- ce pet minut več in lani sem prišel na tri ure vadbe dnevno. Menimo, da je za zdaj to do- volj, da je tri ure igranja na dan dovolj. Prvi koncert sem imel pri treh letih, prvi koncert z orkestrom s petimi. Tednik: Zrasel si v glasbeni družini. Violino igra oče, ma- ma je pianistka. Je to vplivalo na to, da danes tudi ti igraš vio- lino? Štefan Milenkovič: Da. To je bilo zelo pomembno. Oče je delal v glasbeni šoli, vedno je bil z mano, z mano je delal, ta- ko mi je bilo lažje. Mama je pianistka in na vseh koncertih me danes spremlja na klavirju. Tako je zame zelo dobro. Moj mlajši brat se z glasbo ne ukvarja. Tednik: Kaj meniš, bi bilo drugače, bi mogoče bil bolj sproščen, če ne bi bil menežer tvoj oče, če ne bi bil on tisti, ki bdi nad tvojimi vajami, če bi te na klavirju spremljal kdo drug, ne mama? Štefan Milenkovič: Ne vem. Pravzaprav je odlično, da imam pianista doma, da imam očeta violinista, profesorja, me- nežerja in tako naprej ... V drugih deželah — v Ameriki, Italiji, Avstraliji in drugod — imam seveda druge menežerje. Na splošno pa je tako dobro. Dobro je tudi, da je mama pia- nistka; zelo se ujemava, sva us- klajena, zelo hitro me razu- me ... Tednik: Prvi koncert si imel pri treh letih. Si takrat že znal citati note? Štefan Milenkovič: Note sem poznal, ko sem bil še majhen, oče me je naučil. Skladbe pa sem se naučil na pamet in da- nes igram vse na pamet . . Tednik: Se je težko naučiti skladbe na pamet? Štefan Milenkovič: Ne, ni. Prihodnje leto bom imel deset let nastopanja na koncertnih odrih in v teh desetih letih sem se veliko naučil, imam bogat repertoar. Naučil pa se sem ve- liko tudi o estradnem življe- nju . . . Tednik: Skladatelji, katerih skladbe igraš, so imeli veliko več let, veliko več izkušenj, kot jih imaš ti. Je to kakšna težava zate? Štefan Milenkovič: Ne. Vse se je mogoče naučiti; če se do- bro naučiš, ni nobenih proble- mov. Pri izbiri repertoarja ne gledamo, ali je kaj težko, je V viteški dvorani so Štefana najbolj pritegnili oklepi starih vojšča- kov. kakšna skladba lažja za igra- nje. Pomembno je, da je sklad- ba lepa, da mi je všeč, da je všeč publiki. Tednik: Pravijo ti čudežni otrok . . . Štefan Milenkovič: Da. Tako me imenujejo v Italiji in drugih deželah. Pravijo mi mali Paga- nini in kaj vem kaj še vse. Sam menim, da sem čudežni otrok le takrat, kadar igram, drugače sem, kadar ne igram, pravi na- vihanec. Tednik: Kaj počenjaš v pro- stem času? ___ Čudežni otrok sem le takrat, ko igram ... Štefan Milenkovič: Marsikaj. Gledam filme, čitam, igram no- gomet, kolesarim . . . Tednik: Se ne bojiš, da bi se na primer pri nogometu poško- doval? Štefan Milenkovič: Kje pa. Igram tudi tenis, odbojko, sploh ne pomislim na to, da bi se poškodoval . . . Tudi smu- čam. Tednik: Kakšna je violina, na katero igraš? Štefan Milenkovič: To je sto let stara violina — iz leta 1870 — italijanske izdelave; dobil sem jo prek neke londonske agencije s posredovanjem Igor- ja Ozima. Tednik: Nastopal si že v vseh velikih svetovnih koncer- tnih dvoranah. Kateri od teh nastopov ti je najbolj ostal v spominu? Štefan Milenkovič: Ne vem, na koliko koncertih sem že igral. Mogoče mi je najbolj ostal v spominu koncert, ki sem ga imel za ameriškega predsednika Reagana, ko sem igral samo zanj ob božiču; ali pa nastop za Gorbačova. Kaj vem . . . Tednik: Kako pa te sprejema publika, lahko vzpostaviš kon- takt s publiko? Štefan Milenkovič: Brez pro- blemov. Dvorane, v katerih na- stopam, so vedno polne, pa naj so še tako velike. Publika me na vseh koncih sveta sprejema izredno lepo, navdušujoče. Tednik: Načrti? Štefan Milenkovič: Že od sredine junija imam koncerte. Zdaj grem v Beograd; pričenja se šola. Povabljen sem k ameri- škemu predsedniku Bushu . . . (Štefan bo letos obiskoval sedmi razred osnovne šole v Zemunu. Čeprav se je družina preselila med tem v Beograd, bo še naprej obiskoval to šolo, kjer imajo za njegova gostova- nja med šolskim letom izredno razumevanje. Je odličen uče- nec, in kljub temu da veliko manjka pri pouku, mu ta ne povzroča težav.) Tednik: Kako te sprejemajo sošolci, prijatelji, tvoji vrstniki? Štefan Milenkovič: Povsem normalno. Smo prijatelji, so- šolci mi pomagajo, ko me ne- kaj ni pri pouku. Ne vem, nič posebnega ni v naših odno- sih .. . Tednik: Kaj bo Štefan, ko odraste? Štefan Milenkovi č Še ved- no se bom ukvarjal z glasbo. Igranje na violino je zame več kot užitek. Povedano na krat- ko: rad igram violino . . . Res nenavaden deček, pravi mož, ko vzame v roke lok in potegne po strunah. Iz njih iz- vabi zvoke, da ti zastane dah. Violina in Štefan sta eno ... NaV Še so, ki vedo, kaj je kulturna dediščina Cimprane, s slamo krite hiške, posejane po haloških gričih. Spomini, podobe iz preteklosti — podobe, ki jih lahko občudu- jemo dandanes povečitii le še v obliki slikarskih izdelkov ali pa umetniških fotografij. Redke še preostale hiše, ki so pokrite s sla- mo, pa življenje počasi zapušča (ali pa jih je že popolnoma zapu- stilo). Kjer je ostalo življenje — mla- di ljudje —, so namreč že zdav- naj nadomestili slamnato kritino z opečnato ali pa salonitno, okenca so nadomestila večja, svetlejša okna ... Marsikje pa so morale stare hiške narediti pro- stor novim, večjim, lepšim(?), modernejšim zgradbam. Tako nam ostanejo — na ža- lost — le še redke, pa še te pove- čini propadajoče, »slamnate hi- ške« in pa že na začetku omenje- ne umetniške upodobitve le-teh. Umetniki se namreč trudijo najti še preostale hiše, pokrite s sla- mo, da bi jih ohranili za naše za- namce pa tudi zato, da bi opozo- rili na izginjanje nečesa lepega in za narodovo zgodovino in kultu- ro dragocenega. A nekaj je: niti najlepša slika ali fotografija še zdaleč ne more pričarati vseh razsežnosti lepote s slamo krite hiše. Nobena slika ali fotografija namreč ne more pričarati vonja slame, zvoka dež- nih kapelj, ki padajo na slamo in se potem v drobnih potočkih zli- vajo na tla ...___________ ^. ^ Ob povedanem obstaja torej upravičena bojazen, da bodo čez nekaj let s slamo krite hiše res sa- mo še umetniško upodobljena preteklost. Sploh, če vemo, da zavodi za spomeniško varstvo tr- pijo zaradi kroničnega pomanj- kanja denarja, posamezniki pa Tako se to dela ... ali niso dovolj kulturno osvešče- ni, ali pa — kar je najpogostejše — tudi nimajo dovolj denarja. Vedeti je treba, da je obnova slamnate strehe povezana z dosti višjimi stroški kakor pa obnova opečnate ali salonitne strehe. Za- to se tudi »vikendaši«, ki običaj- no veljajo za premožnejši sloj, odločijo (če kupijo kakšno staro s slamo krito hišo) pri obnovi za drugačno kritino. Običajno pa nimajo izoblikovanih niti estet- skih meril, saj lahko najdemo v Halozah tudi prave »vikende« — spake alpskega stila, ki seveda sem nikakor ne sodijo. Prav zato je izredno razveselji- vo^ če se kdo odloči, da bo obno- vil slamnato streho. Eden od teh redkih ljudi, ki so dovolj kultur- no osveščeni tudi v dejanjih (ki so torej tudi pripravljeni dovolj globoko seči v žep), je prav goto- vo Marjan Jančar iz Maribora, ki ima počitniško hišico v Gruškov- cu pri Cirkulanah. Kljub temu da je njegova počitniška hišica skoraj nova brunarica, se je odločil, da obnovi še staro cim- prano hiško s slamnato streho, ki stoji zraven. Sam je dejal, da je vedel, v kaj se spušča, ko se je odločil, da na- redi novo slamnato streho. Tako je že lani v Novi vasi pri Mar- kovcih kupil 900 »ritkov« (slam- natih snopov), v teh dneh pa je začel delo. Najprej je naredil no- vo ostrešje in leseni dimnik na- domestil z zidanim, v nedeljo pa sta jo začela prekrivati krovska mojstra Jože Lah starejši in mlaj- ši iz Zagojičev. Jože starejši se s krovstvom ukvarja že skoraj 30 let, sin Jože pa mu hodi pomagat tri leta. Sta- rejši Jože je tudi povedal, da se je v svoji bogati krovski karieri sre- čal tudi s »krovsko profesionalno boleznijo« — padci s strehe, a na srečo brez resnejših posledic. Krovska »obrt« pa je šla pri La- hovih iz roda v rod, kar nazorno dokazuje tudi Jože mlajši. Cruškovec se torej lahko po Marjanovi zaslugi ponaša s cim- prano hiško, pokrito z novo slam- nato »čepico«. Za zamisel in uresničitev zami- sli o obnovi slamnate strehe si Marjan Jančar zagotovo zasluži »kulturno-turistični« nagelj. Ko bi le bilo še več takšnih Marjanov . . . M, Friršelku teh govorov imeli smo pri- liko slišati ubrano petje šmarjetni- škega moškega zbora, ki vrlo na- preduje: pa tudi domači mešani zbor, sestoječ iz petero pevcev, med kojimi se posebno odlikuje dražestna ponujalka šopkov, go- spodična učiteljica Freunsfeld, za- pel nam je nekaj omiljenih pesmic, tako n. pr.: »Škrjanček«. »Stu- denčku«, »Pozimi iz šole«, »Nazaj v planinski raj« in druge . . . in hr- vaški naši sosedje svirali so nam krasne komade še pozno v noč.« Že 25. II. 1900 je društvo pri- redilo v šolskih prostorih »kra- sno veselico z gledališko igro »Kje je meja?« s petjem in tambura- njem« (piše v Slovenskem gospo- darju) in dalje: »Omenjeni dan so . nastopih prvič tudi domači pevci j pod vodstvom učitelja g. V. Šero- | na, kljub kratkodobnemu vežha-\ nju zapeh so nam precej mičnih j pesmic tako dobro, da smo obču-\ dovali pevce same in njih pevovod- ja.« Iz teh poročil lahko razberemo neverjetno zagnanost, vnemo in predanost kulturnemu delu igral- cev, pevcev in posameznih vodij sekcij, režiserjev in pevovodje. Toliko o začetkih društva iz kro- nike univ. prof. dr. VI. Bračiča, ki je prav gotovo najtehtnejši in najdragocenejši dar društvu ob njegovem visokem jubileju, hkra- ti pa izkazuje avtorjevo naveza- nost na društvo, v katerem je ne- koč sam aktivno deloval in kate- rega častni član je. I V počastitev vis<" društva je mešani , , . f....... PD Francka Kozela priredil v župnijski cerkvi sv. Barbare 26. avgusta slavnostni koncert, na katerem je sodeloval tudi moški oktet iz Leskovca. Pred začet- kom koncerta je predsednik dru- štva Jpže Petrovič s primernim govorom pozdravil vse ; med njimi dr. Bračiča, K r i tem mesecu slavil svojo 70-letni- co, in podpisanega, ki je v tem pogledu Bračiča krepko prekosil. Koncert je začel domači zbor. kije na koru zapel ob sprem!ja\i orgel Zbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Na orglah je zbor spremljal Jože Demikovič. Poznam več orgelskih priredb za to skladbo (original je pisan za orkester), vendar ta ni bila naj- boljše izbrana, posebno uvodni takti so medli; šele ko nastopijo orgle s polnim zvokom, začutimo Verdijev Nabucco. Ker je zboro- vodja moral prevzeti vlogo or- glavca, in to zelo dobro, so pe\ ci bili bolj navezani sami nase, za- radi tega so posamezni glasovi nekoliko izstopali, drugi pa ne- nadoma izostal, kar je tuinum porušilo zvočno enotnost in zli- tost glasov. Enoglsje — unisono je posebno v oktavah izredno de- likaten, saj je najmanjša neenot- nost &lušaQ takoj zaznavna. Z enim samim dirigentom je sklad- ba tudi s poklicnimi izvajalci kočljiva. To je bilo najbolj opa- zno, ko je zbor izvajal svoj kon- certni program a capella, kjer ni ^ ^io do nobenih izstopanj. N a odru so se pojavili oktetov- IZ Leskovca, ki jih vodi Srečko Zavec. Odkar tega okteta nisem >!išal, je lepo napredoval, in to v izbiri programa in zvočno. Začeli so z Vrabčevo Zdra\ljico, ki je dokaj zahtevna, in jo dobro iz- vedli. Od zahtevnejših skladb bi omenili Gallusovo Ecce Quomo- do Moritur lustus, ki zahteva še nekoliko poglobljenosti in zvene- če pianissime. Mozartov Ave ve- rum je bil zvočno nekoliko pre- bučen. Ne vem, kje je Zavec do- bi! partituro N. Previckoja Pri- povedka o Kuderaju, ko je ven- dar priredba Sergeja Žarova, di- rigenta donskih kozakov, z na- slovom Žilo dvinajcat razbojni- kav najbližja origininu Rasbari- ton-solo se poje H o in škoda je lepega gia^u. ki -la pre- more basist okteta, da zapoje znani solo preveč recitativno. Bolj je lahko izpel svoj žametni bas pri Tari bari, čeprav je solo zapisan za tenor, vendar to v pe- smi ni motilo nasprotno, še oplemenitilo jo je. Tudi vse dru- ge pesmi je imel oktet dobro na- študirane in jih je občinstvo do- bro sprejelo, tako da so morali nekaj pesmi še dodati. Lahko za- pišem, da smo občinstvo in gosti- telji bili z nastopom zadovoljnk^ kar naj^lj^jhipin okteta igiSUŠ hovemu v nadaljnjo S^S^ budo. Med odmorom je Miro Lesjak smiselno in kleno govoril o JV^^ leju društva in na kratko orisal" prehojeno pot. Že so se pojavili na odru domači pevci s svojim pevovodjem Jožetom Dernikovi- čem. Zadonela je Premrlova Zdravljica, ki jo je zbor zapel do- živeto in zato tudi za poslušalce prepričljivo. Sledile so P. Ker- njaka O predraga vas domača, Račič Ciganova Domov v slo- venski kraj (prekmurska), Ker- njaka Voda teče, Vrabčeva Oj bo- i//M^ (primorska), Devova Megli- ca (koroška), Gajdova Ajde, slu- šaj Andžo (makedonska), Kemja- kova Rož, Podjuna, Žila (koro- ška) in Josipa Pavčiča Zdravica. MPZ Francka Kozela je do- stojno proslavil svojo 90-letnico, saj je po prisrčnem aplavzu mo- ral dodati še nekaj pesmi. Na odru je slavljencem čestital pred- sednik Moškega gasilskega pev- skega zbora iz Hajdoš, brzojavno čestitko pa je poslal PZ DU Ptuj. Pri mešanem zboru Francka Kozela je opazna velika priza- devnost njihovega zborovodje Jožeta Demikoviča; njegovo uho budno spremlja intonacijo svojih pevcev, pazi na precizen dih in ritem, na lep, kulturen zvok, ne prenese kričavosti ali kakršnejto- li grobosti. Zato zveni zbor kul- turno in uglajeno. Morda bi na- šel dve majhni nepopolnosti: ne- koliko premalo jasno izgovarja- vo (dikcijo), pri nekaterih pe- smih bi žele! malo več živahno- sti, izrazitosti, da se izognemo — posebno pri mirnih, počasnih skladbah — monotonosti. To zadnje je že nekoliko strožje me- rilo, ki ga postavljam mogoče za- to, ker zbor že mnogo let po- znam, če pa bi prišel prvič na koncert zbora, bi se gotovo čudil, da premorejo Cirkulane tako kvaliteten zbor z lepo zvočnim zborovskim zvokom, ki ga iz pev- skih grl lahko izvablja le fino ču- teč zborovodja. Spored je smiselno povezovala Anica Čemivec. Univ. prof. Jože Gregorc V okviru osrednje prosi > 9. sqrtanbra v Cirku- lanah ob 90. obletnici ustiuio '»svetnega društva Francka Kozela, je v soboto, 26 ob 16. uri priredil mešani pevski zbor v soddowanju ukietom iz Leskovca slavnostni koncert, posvečen jubih/u IS99. leta so namreč ob ustanovitvi bralnega društva Saprei sklenili ustanoviti moški pevski zbor. Vodil ga je učitelj 1 mkn Šerona in je na- stopil javno rta veselici 25. februarja 19()0. piše v društveni brošuri. Kako je petje izzvenelo, bo napisal kdo drug, jaz bi rekel le, da je bil zelo uspešen. Koncertu je prisluhnilo nekaj vidnih strokovnjakov, ki bodo prav gotovo kaj rekli o kvali- teti petja in organiziranosti koncerta. Moti pa me, in ne samo mene, tudi drugi domači iz na- šega kraja se vprašujejo, kje je domače občinstvo, kadar se, v Cirkulanah kaj dogaja. To je vprašanje, ob katerem je za-\ želeno povedati, kateri vzroki so, da kljub raznovrstnim re-\ klamam ljudje ne obiskujejo množično ne koncertov ne gle- daliških predstav ne zborov občanov itd. Človeka naravnost stisne pri srcu. ko vidi med zbranim občinstvom v večini lju- di iz sosedščine, namesto da bi bilo obratno. Gradimo dvo- rano. Vanjo vlagamo ogromno dela in truda, ne nazadnje tudi svoj denar. Upamo, da ne bo ta ne ravno majhen pro- stor stal kot prazen skelet v središču Cirkulan. Smo namreč edina krajevna skupnost v ptujski občini, ki smo ostali brez kulturne dvorane in večnamenskih prostorov. Žal! Krajan^ Novice iz občine Ormož • Ormoška poletna noč Ormoška poletna noč, ki jo je organiziral zasebni gostinec iz Or- moža Janko Cvetko, je uspela, kljub nekoliko kislemu vremenu. Prire- ditev je bila na (Minoškem poletnem kopališču. Ob zvokih ansambla Prerod iz Ptuja in prijetnih ter veselih domi- slicah humorista Geze iz Murske Sobote je večer minil dokaj hitro. Iz- birali so tudi najlepšo udeleženko večera, vendar ne v tistem klasi- čnem pomenu, išia oder so povabili prikupne obiskovalke in jim po- delili darila in rože. Program je popestrila folklorna skupina iz Pod- gorcev. Marsikdo od starejših bralcev Tednika pa se bo spomnil dobro pripravljene ormoške noči na poletnem kopališču v Ormožu ob števil- nih povablJCTih gostih, ki jo je organiziralo Društvo kmetijskih inže- niijev in tehnikov Ormož. # Zapiranje perutnine Grozdje v vinogradih se že mehča. Tiste zgodnje sorte so tu in tam na bolj sončnih legah že za pokušnjo. Za plašenje ptičev so svoj čas postavljali na sepih klopotce. Teh se ptiči več ne bojijo in so samo šc simbol vinorodne pokrajine. Še manj pa se klopotcev bojijo doma- če kokoši. Te morajo v času, ko grozdje zori, lastniki obvezno zapira- tL (OdMi skupščine občine Ormož o preprečevanju škode v nasadih.) Perutnina mora biti zaprta vse do konca trgatve. • Plaketa in listina Ormoža 1989 Ob prazniku republike podeljuje skupščina občine Ormož vsako leto plaketo in Ormož posameznikom, delovnim orga- nizacijam a!i n in, delovnim skupnostim, DPO, SIS ter drušl\om /a k. nin večjega pomena in kot posebno družbe- no pn/nanie \ ; ki bodo predlagala kandidate, morajo po- drobne obra/ložiue poklali skupščini občine Ormož najkasneje do 1. • oktobra letos. # No>i turistični prospekti Ormoža z okolico ! / \ Ah'..\\ /J ]" pokalno tekmovanje športnih ribičev Jugoslavije, -o jdcle/eneerr predstavili Ormož in okoliške kraje s priložno.stnim peklom, ki i:.! je izdala Ribiška družina Ormož v sodelovanju z j :!r.a;kim /dru/enim delom ter zasebniki. V nekaj stavkih je napisa- no, kjer Ormož leži in kakšne so njegove značilnosti, posebej posre- čen pa je zemljevid občine Ormož z vsemi kraji v občini in legendo. Kljub temu pa moramo povedati, da v tem prospektu le ni vse tako v redu. kot je na prvi pogled. Moti, denimo, fotografija kurentov, ki ni- '^-n.iik.; posebnosL temveč jih imajo izposojene, in seveda tudi ^ •> Irap! r>< d znano staro veduto Ormož iz druge polovice 17. stole- Ud kier p.i le napisano 13. stoletje. Vida Topolovec \ Markovčani si uspešno utirajo pot na velike prireditve Folklorna skupina Antona Štrafela Mar- kovci, iz domovine pradavnega demonskega koranta v osrčju Ptujskega polja, ki se upra- vičeno ponaša z bogatim ljudskim izročilom in ki vključuje v svoj program poleg ljudskih plesov tudi ženitovanjske in pustne običaje, ima samo v povojnih letih za sabo že blizu ti- soč nastopov po naši ožji in širši domovini, že kar štirinajstkrat pa je gostovala v tujini — Italiji, Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji. S tem si je skupina tako rekoč že zagotovila in odprla pot na velike mednarodne folklorne prireditve. Markovski folkloristi — plesalci, ženito- vanjski kopjaši in koranti — so preplesali že dobršen del zahodne Evrope in skoraj vso Jugoslavijo. Leta 1951 so gostovali na I. med- narodnem festivalu folklore v Opatiji z ženi- tovanjskimi in pustnimi običaji in tam dose- gli izreden uspeh, saj so bili kot edina jugo- slovanska skupina predlagani za svetovni fe- stival folklore, ki naj bi bil leta 1952 v Oslu na Norveškem. Žal je bil ta festival iz nepo- jasnjenih razlogov pozneje odpovedan. Mar- kovčani smo obredli tudi že največje folklor- ne festivale pri nas. Kar šestkrat smo gosto- vali na veliki mednarodni folklorni prireditvi SMOTRA FOLKLORE v Zagrebu; tega ni doživela Se nobena skupina na tej prireditvi. Kar trikrat je skupi-na gostovala na veliki mednarodni folklorni prireditvi LEVAČKI SABOR v Kaleniču. Za svoj največji uspeh pa vsekakor štejemo gostovanje na Balkan- skem festivalu folklore v Ohridu, kjer smo poleg festivalske diplome in plakete prejeli še posebno pohvalo in plaketo Ohrida. Tudi letošnje gostovanje na veliki medna- rodni folklorni prireditvi DJAKOVACKI VEZOVl v Djakovu ni bilo povsem naklju- čno. Z Djakovčani smo se spoznali in nave- zali stike že pred leti ob gostovanju na veliki mednarodni folklorni prireditvi SMOTRA FOLKLORE v Zagrebu. Žal pa zaradi velike obveznosti do LEVACKEGA SABORA v Kaleniču v zadnjih letfh in priprav na praz- novanje 50-letnice folklore v Markovcih do gostovanje ni prišlo. Že dalj časa pa smo ve- deli, da sta 8. in 9. julij določena za gostova- nje v Djakovu. Čeravno je čas že precej od- maknjen, se nekaterih dogodkov še živo spo- minjamo. Sobota, 8. julija. Že jutro je napovedovalo vroč in soparen dan. Po običajnih zapletih, kot se to pač dogaja, ko se ljudje odpravljajo z doma, je končno ob 11. uri dopoldne pote- gnil avtobus s 40 udeleženci izpred zadružne- ga doma. Kar hitro smo bili na avtocesti Za- greb Beograd in z nekaj krajšimi postanki okrog 5. ure popoldan že v slavonskih ravni- cah med zorečimi pšeničnimi polji v Djako- vu. Lepo in čisto mestece z okrog 23.000 pre- bivalci, ki skoraj ne pozna tovarniških dimni- kov, se ponaša z mogočno katedralo ter mno- gimi parki, med katerimi je najlepši in tudi največji Strossmayerjev park, ki se razprosti- ra kar na 15 hektarjih, v njem pa raste kar 75 vrst velikih dreves. V parku so zelo lepo ure- jene asfaltirane poti, ki nudijo sprehajalcem intimen mir in sprostitev v prostem času. V tem parku je postavljen impozanten betonski oder za poletne prireditve. Letošnji že 23. DJAKOVACKI VEZOVl pod naslovom SMOTRA FOLKLORE SLA- VONIJE I BARANJE so potekali prav na tem odru. Ob 8. uri zvečer seje pričela enour- na predstava plesa, pesmi in besede, ki so jo v celoti izvajali domačini in je bila v glavnem posvečena praznovanju 750-letnice mesta Djakova. Sledile so še tri skupine naših izse- ljencev iz Francije, Kanade in Zahodne Nemčije. Markovčani smo se ta večer pred- stavili s plesno skupino in koranti. Ker smo bili na tej prireditvi edina slovenska skupina, je napovedovalec naš dobri znanec že z gostovanj na SMOTRI FOLKLORE v Zagre- bu Ljubo Jelčič napovedal nastop naše skupine tako graciozno, da nam je številno — mirno lahko rečemo zelo naklonjeno ob- činstvo že vnaprej zaploskalo. Nedelja, 9. julija. Ob 8. uri se je pričela po- vorka s svatovskimi koleslji, v katere so bili vpreženi čistokrvni lipicanci, ki jih prav zad- nje čase spet množično gojijo okoliški kme- tje. Našteli smo Icar nekaj čez 50 lepo okraše- nih vozil, na katerih so se peljali svatje v ži- vopisanih slavonskih nošah. Ob 9. uri se je pričela težko pričakovana povorka, v kateri je sodelovalo kar 48 folklornih skupin. Na- šim fantom korantom smo svetovali, naj se povorke zaradi hude soparice ne bi udele- žili; odgovor je bil, da če smo že tu, pa bo, kar bo. Že na začetku povorke so bili naši kopjaši in koranti od fotorep' i- mermanov tako oblegani, da so dune.caiio zasenčili vse druge skupine. To pa je seveda dodatno ohrabrilo naše kopjaše, plesalce in korante, da se kljub neznosni vročini, v času povorke so pred katedralo izmerili kar 37 sto- pinj, niso predali in priplesali so do konca povorke v prepričanju, da prepotene srajce kopjašev in dobesedno premočeni kožuhi le ne bodo zaman. Sledilo je opoldansko kosilo, nato še ogled znamenite katedrale in drugih z-o^nimivosti te- ga prelepega slavonskega mesteca ter oddih do 4. ure popoldan, ko je skupfno čakal šc ca nastop v Strossmaverjevem parku. Najprej so se predstavile ljudske pevke iz Zabovec in za- pele tisto znano lukarsko z lukovimi venci v naročju, ob spremljavi našega godca Janeza pa še pesem letnih časov. Sledil je nastop na- ših ženitovanjskih kopjašev, za katere lahko mirno trdimo, da so bili poleg korantov pra- va paša za fotoreporterje in kamermane. Za- to jih je hvaležno občinstvo burno pozdra\ilo že, ko so priplesali na oder. Zaplesali so pompozen ples kopjašev, ki je bil posebej ko- reografsko prirejen za naše gostovanje na Balkanskem festivalu folklore v Ohridu leta 1986. S sklepnim nastopom kopjašev pa se je naše gostovanje na tej veličastni prireditvi bližalo koncu. In kaj naj zapišemo ob koncu? — V Dja- kovskih Selcih, nedaleč od Djakova, ki šteje- jo nekaj čez 500 hišnih številk (tam smo pre- spali) imajo tudi zelo močno folklorno skupi- no, s katero so prav tako sodelovali na letoš- nji djakovski prireditvi, in želijo / našo fol- klorno skupino navezati prijaleihke stike. Tudi predstavniki velike folklorne pnrcdiive iz Vinkovcev, ki jo prireiaio laink.ii \s.iko le- to pod naslovom VINKOV A( K! !i SI M, so si zapisali naš naslov in nam d.iii sedeti, da se prihodnje leto vidimo na njihovi iol- klorni prireditvi. Kljub naporom na tako velikih folklornih prireditvah se vedno vračamo domov z zado- voljstvom ob spoznanju, da smo po svojih močeh kar najbolj dostojno opravili svoje poslanstvo in ponesli v svet z glasbo, pesmijo in plesom bogato dediščino svojega dontače- ga kraja, na katero smo vedno zelo ponosni. Fc 8 - ZA KRATEK ČAS 7. september 1989 — TEDNIK Dober den! Hopsasa, drajsasa, tralalala, gnes borna z Mico gruške pobiralala .. . Vidite, tati pes-niški začetek je prava posle- dica ptujskega festivala domačih viž. Vse večere oziroma popul- dneve sen bija na Ptuju, gleda in posluša, kak so se valčki gor na polke sprovlali, kak so muzikanti peli o luhezni in drugih vsakda- njih stvareh. Ker se meni najbolj dopodneja frajtanarice, sen se jaz tiste tri dneve in noči skoro čista spremena v toti instrument. Še vsa sreča, da je v nedelo dež prepreča tisto finalno prireditev, drgačik bi vena mija Mica tudi mene gor na odri nategovala. Vi- dite, tak vam je to s totim festivalom. Jaz predlogam, da bi toto prireditev nekak drgačik preimenovali. Meni se pač za prmoj pr- mekni zdi, da skoro vsokokrot v cajti festivala gre dež zato, ker je v besedi festi-val končnica val in vena zalo dež misli, da more tudi na festivali valoviti. Tak si pač jaz to pri moji nori pameti razlogom. Če slučajno nemam prav, me popravite s kokšnim drugim, boj prepričljivim predlogom. Terjam samo trdne argo- mente. Vidite, tudi tota beseda je zložena na svojem začetki iz' besedice argo. Gospodije vejo, da gre za argo župo, saj za kok- šno boj trdno jed itak skoro več ne bomo meli dnara in si bo mo- gla večina Jugoslovanom želodce zožiti in riti doj zašiti... Kak vidite, se je začela epidemija šole, epidemija skrbi za zimsko ogrevanje, epidemija pisanja nekšnih političnih pisem in še vrsta drugih epidemij. Tudi moja Mica mi je napisala pismo in provi, da se ne strinja s prenovo najine družine. Pismo sen v miri prešteja, odiša v klet in si reka: Zdaj pa morem nekaj doj popit, kak tumi provi moj kolega Tof v svojem mopedovem šovi in tudi na ptujskem festivali. Pa naj bo zadosti za gnes, saj je pri hiši že drgoč nekšna uz- buna zavolo dela, ki ga z Mico skoro več ne sfolgama. Delo, delo in drgoč delo. Zato pregovor ne provi zaman: Migaj, migaj, moj Martin, boj boš migal, prej boš hin ... Vaš naspul hin LUJZEK. fEDNIK — 7. september 1989 ZA RAZVEDRILO — 9 10 — ŠPORT IN DRUŠTVA 7. september 1989 — TED2tfII( v SOBOTO Rokometna revija Ce že ne revija, saj pod tem pojmom razumemo prikaz skoraj vsega, kar na nekem področju obstaja, pa se to soboto obeta vsekakor izredno zanimiv rokometni dan, ki se bo pričel ob 13. uri na ptujskem stadionu (v slabem vremenu pa v dvorani SSC) in se končal - bogve- kdaj. Po tekmah bo namreč zabava s plesom in rokometaši vabijo vse ljubitelje, še posebno pa svoje stare člane na prigrizek in kozarček. Moški bodo odigrali tekmi z GrosupeljČMii in ekipo Varteks za prehodni pokal Adija Šarmana, dekleta pa z ekipama Zagorac in Vis iz bratskih občin. Predvsem moške tekme bodo izredno zanimive. Ptujske člane bo- mo namreč videli v letos okrepljeni postavi, od katere si klub veliko obeta. Ekipo vodita Maks Žuran in Ivan Hrupič. »Delo si na treningu razdeliva, kar je nujno, saj Hrupič tudi igra,« pojasnjuje Žuran. Člani Drave po zauigi proti Vartilenu. Najboljša strelca Sagadin, 7, in Vrtarič, 5 golov. (Foto: McZ.) »Veliko lažje vidiš možnosti, lažje sodiš o igri, če tudi sam igraš. Sedaj igram le nekaj minut v vsaki tekmi in seveda na treningih,« na- daljuje Hrupič. Do sedaj so odigrali že več prijateljskih tekem in vse, razen ene, dobili. Tako je bilo proti Vartilenu iz Varaždina 3. septembra v SŠC, kjer so člani Drave pokazali izredno spretnost in učinkovitost, lepe kombinacije in še lepše mete. Vso tekmo so vodili in zmagali z rezul- tatom 26:16(13:6). »Zlasti v obrambi smo dobri, v desetih dneh, kolikor je še časa do ligaških tekem, bomo trenirali predvsem napad, mete na gol. Na- črtujemo uvrstitev v prvo republiško ligo, nato pa se prebiti v njen vrh,« napoveduje Ivan Hrupič MC Zupanič Solidni ekipni uvrstitvi V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru na atletskem stadionu Po- ljane živahno, kajti najboljši mladinci in mladinke so se pomerili v fi- nalu za atletski pokal Slovenije. Nastopilo je okrog 200 tekmovalcev iz 24 atletskih klubov Slovenije. Med njimi so bili tudi tekmovalci, ki so nedavno tekmovali za JUPEA v Varaždinu. Doseženi rezultati so bili povprečni, kajti tekmovalce je motil dež; to posebno velja za dru- gi dan tekmovanja. V obeh konkurencah so nastopili tudi mladi atleti in atletinje iz Ptuja. V skupnem plasmaju so mladinci osvojili tretje mesto za ekipa- ma IBL Olimpija in TAM Maribor, medtem ko so mladinke iz Ptuja osvojile peto mesto. Na stopničkah za zmagovalce so Ptujčani kar štirikrat dobili naj- višje odličje, in sicer: štafeta 4 x 100 m mladinci — 43,6, v metu kro- gle Doki — 14,28 in kar dvakrat Hedvika Korošak — v skoku v dalja- vo - 548 cm in v skoku v višino — 160 cm. Srebrno medaljo je dobil v metu diska Doki — 38,88. Bronasta odličja so prejeli: Jerenko v teku na 400 m s časom 50,2 in Potočnik v teku na 3000 m — 8:59,5 ter Ko- rošakova v teku na 100 m z ovirami; za progo je potrebovala 14,9 sek. Drugi ptujski tekmovalci so se uvrstili nekoliko slabše, a so kljub te- mu pripomogli, da so v končnem plasmaju atletinje in atleti AK Ptuj osvojili vidno mesto. Končni ekipni vrstni red: mladinci: 1. IBL Olimpija — 181 točk, 2. TAM — 161, 3. AK Ptuj - 134.. . mladinke: 1. IBL Olimpija - 230 točk, 2. TAM - 205, 3. Koper - 121,5, 4. ŽAK Ljubljana - 118, 5. AK Ptuj - 62 ... I. Z„ Drava—Pekre 1:0 Na domačem igrišču je Drava v nedeljo dobila prvo tekmo za pokal območne lige. Edini gol je dosegel Šterbai. Gostje so imeli več priložno- sti za zadetek, pa jih kljub dobri igri niso izkoristili. V ekipi Drave je prvič igral tudi Frauc Žitnik, do sedaj igralec NK Olimpija. McZ KOLESARJENJE Množično po Slovenskih goricah Kolesarimo lahko res vsi — najmlajši in tudi tisti, ki so že v pokoju in so morda morah drugo rekreacijo opustiti. Velikansko število nas upo- rablja kolo kot običajno prevozno sredstvo za v trgovino, šolo in druge vsakdanje poti. Tisti pa. ki se zavedajo pomena rekreacije in športa, se odpeljejo tudi na daljše ture. V soboto so pri.ili na že peti maraton, kate- rega start in cilj sta bila na Ptuju. Udeležencev ni bilo malo — kar 450 iz vse Slovenije se jih je izpred ptujske tržnice odpeljalo na 75 ali 22 kilometrov Holgo pot. Rekreativci in tekmovalci, maraton je štel tudi za republi- ško cestno prvenstvo za rekrea- tivce, ženske in veterani so bili pomešani. Tako so bili posame- zni kolesarji na poti različno dol- go. Najhitrejši in torej absolutni zmagovalec se je vrnil s 75-kilo- metrske vožnje čez Tomaž, Or- mož in Pacinje po uri in 48 mi- nutah. To je bil Janez Zakotnik iz ljubljanskega kolesarskega kluba Rog. Tudi člani ptujskega kolesar- skega kluba so dosegli zelo dobre rezultate. Gregor Kravos je bil v rekreativni kategoriji R 1 drugi, zlato medaljo je v A skupini žensk osvojila Mateja Bombek, Sergej Pavličev pa med veterani drugo mesto. Izredni so bili tudi na 22-kilometrski progi — prvi Aleš Kandrič iz Ptuja, drugi Dejan Vi- dovič iz Dornave in tretji Damir Polajžer, Ptuj. V kategorijah mla- dincev in pionirjev so Ptujčani od- nesli vse medalje: Lovše, Petrovič in Perger pri mladincih, cajič, Mahorič ia Kelner pri pionirjih. člani Kolesarskega kluba Ptuj, ki so prvenstvo s pomočjo Start na Titovem trgu. delovnih organizacij, ZTKO, SZDL, ZZB in vojakov organizi- rali, so v dilemi. Ali ohraniti na ptujskem maratonu tekmovalne kategorije ali ne? Prva možnost napravi prireditev bolj zanimivo, saj pridejo tudi državni reprezen- tanti, vendar odganja čiste re- kreativce, druga pa privablja ši- rok krog ljubiteljev kolesarjenja in vzpodbuja množično udelež- bo. Rujski maraton, imenovan po (Foto: McZ.) slovenjegoriški-Lackovi četi, pe- lje namreč po izredno zanimivi poti, saj je teren zelo razgiban. Kar sedem vzponov, od tega dvj večja (Tomaž, Polenšak), ga ote. žuje in tudi popestri. Na poti so kolesarje spremlja, la vozila, na križiščih usmerjali redarji. Pri Tomažu, v Ormožu in Pacinju jih je čakal čaj. Seveda vozijo po rednih cestah, ki ne morejo biti v tem času zaprte za drugi promet, vendar je to na Najstarejši udeleženec, 61-letni Srečko Kocbek iz Maribora, je dobil kolo za vnuka, maratonih običajno in težav ni bilo, so pripovedovali kolesarji. MC Zupanič ŠAH Anita Ličina nepremagana šahovsko društvo Ptuj je okronalo svoje delo še z enim uspehom. Potem ko Je letos osvojila naslov mladinske prvakinje Ptujčanka Narci- sa Mihevc, Je na republiškem prvenstvu za članice zmagala 18-letna Anita Ličina iz Gorišaice. ISa turnirju, kije trajal od 19. do 30. avgusta. Je bila edina neporažena tekmovalka. »Bilo je naporno,« pripove- duje tretješolka družboslovne usmeritve ptujskega SŠC. »Igra lahko traja do šest ur in neredko se je zgodilo, da sva z nasprotnico izkoristili ves ta čas. Šest ur kon- centracije, ko vidiš samo flgure pred seboj in ne slišiš ničesar, ai kar tako.« Anita je sedemkrat zmagala in štirikrat remizirala. Premagala je tudi dvakratno republiško prva- kinjo, Škofjeločanko Simono Orel. Šah je najbrž umetnost predvidevanja? »Po otvoritvi igre, ki je sicer najpomembnejša, vendar že vna- prej naštudirana, pride srednji del, tako imenovana središčnica. To je najzapletenejši in najzahtev- nejši del igre. Nikakor ne moreš zmeraj predvideti, kakšno potezo bo potegnil nasprotnik, sočasno pa moraš vedeti za kar največ možnosti. To treniramo. Razmiš- ljamo, predvidevamo razne vari- Anita si je prislužila iz rože zra- slega zlatega konja. ante. Trener Danilo Polajžer mi daje različno šahovsko literaturo, ki jo preučim, nato se o posamez- nih potezah pogovarjava. Čimveč je potrebno razmisliti vnaprej, ta- ko da si na tekmi čim manjkrat presenečen. Presenečenj je tako ali tako kljub temu vedno pre- več.« Koliko šahovskih partij si že odigrala? »Tega pa ne vem. Igrati sem začela v tretjem razredu osnovne šole. Tudi doma večkrat igramo. Sicer pa včasih tudi dva tedna ali še dalj sploh ne igram. Pri šahu ni tako pomembno, da res vsak dan vadiš, čeprav bi bilo to idealno. Važno pa je, da se pripravljaš pred turnirji. Vendar hodim tudi v šolo, včasih sovpadejo turnirji z redovalnimi konferencami, takrat vsega ne zmorem.« Anita je pravdobra dijakinja. Zdi se, kot da zmore šolske ob- veznosti z levo roko. Sicer pa imajo v šoli posluh za njeno ša- hovsko pot. Kot športnica je lah- ko odsotna po potrebi, nato pa se javlja. Tako si sama razporeja, kdaj se bo učila, a naučiti se mo- ra kljub temu vse. Kaj menijo sošolke o tvojem, za žensko dokaj redkem konjič- ku? >VV začetku so rekle: — Beži, beži s tem svojim šahom. Sedaj pa je prav zanimivo. Pogovarjamo se tako o šahu kot o politiki pa seve- da o šoli. Mnogim stvarem, ki jih one počnejo, pa se moram odpove- dati.« Za šah se je navdušila že v os- novni šoli, v Gorišnici, kjer^ta jo pritegnila mentorja šahovskega krožka Viher in Voršič. Že proti koncu osnovne šole je bila več- krat občinska in regionalna prva- kinja, šolska ekipa, v kateri je igrala, pa je posegala po republi- ških naslovih. V sedmem razredu se je uvrstila med prve tri v repu- i bliki, s čimer je dobila vstopnico za ptujski klub in pričela igrati na republiških turnirjih. Lani je > bila bronasta na republiškem mladinskem prvenstvu, čeprav je prišla v Izlake, kjer je bilo tek- ^ movanje, naravnost iz bolnišnice in se tako ni mogla za turnir pri- praviti. S članskim zlatom ima pravico nastopiti na zveznih tekmova- njih. Ze čez nekaj dni bo igrala za mešano leško ekipo v drugi zvezni ligi v Pulju. Kot kaže, se mladi Aniti obeta še lepa, a naporna šahovska pot. MC Zupanič NAMIZNI TENISi Prvi zvezni turnir za pionirje je bil 3. in 4. septembra v Murski Soboti. Udeležili so se ga hrvaški, bosanski in slovenski pionirji, med njimi tudi člani NTK Poetovia. Mlajši pionir, Ptujčan Urh Strašek je dosegel odlično tretje me- sto, z malo več športne sreče pa bi lahko posegel celo p>o prvem. S soi- gralcem Mitjem Rozmanom sta bila ekipno četrta, njuna klubska to- variša Gorazd Klajderič in Rok Pišek pa sta se uvrstila na 8. do 16. mesto. Začetek v Murski Soboti Pri starejših pionirjih je tokrat tekmoval žal le Miha Brodnjak, ki pa je imel nesrečen žreb, vendar se ni predal in seje boril do konca. Mladi ptujski igralci tenisa so se letos pripravljali že v juliju na Ribniški koči na Pohorju, v avgustu pa pridno trenirali v športni dvo- rani Mladika, vendar menijo, da še niso v pravi formi. Sicer pa so se tekmovanja šele pričela. McZ Premagal si višave Izgubili smo klubskega tovari- ša, prijatelja in sodelavca Edija Butolena. Njegovo življenje je tragično ugasnilo v ozki globeli pod Grajenščakom v soboto pro- ti večeru, blizu kraja, kjer smo se zbrali aktivni člani, veterani in simpatizerji letalstva, da v idili- čnem okolju pri svojem nekda- njem upravniku aerokluba po- klepetamo o letošnji sezoni in spominih na pretečena leta. Padalci, ti hrabri fantje, so ho- teli tako kot na mnogih priredit- vah počastiti naše srečanje z do- skokom na prireditveni prostor. Dobro so si ga ogledali že dneve pred tem. Vreme je bilo odlično. Pravzaprav so bili to rutinski iz- venletališki skoki. Skakali .so sa- mo zelo izkušeni. To je bil Edi- jev 1223. skok. Prva skupina treh padalcev je doskočila natančno na določeno točko. Druga skupina, v kateri je bil tudi Edi, je visoko v zraku že- lela prikazati poseben padalski lik, sprijem padalcev. Že veliko- krat so ga izvedli, kot ga sicer iz- vajajo tudi padalci po vsem sve- tu. Toda tokrat so se po spletu okoliščin vrvice dveh padal za- pletle. Bilo je še visoko in pK)- vsem običajen postopek je bil odvreči glavno padalo. To sta Edi in prijatelj Janez tudi napra- vila. Janez je takoj odpri rezer- vno padalo, Edi pa, kot da bi ga nevidna sila ohromila, je v pro- stem padu pred našimi okamene- limi pogledi drvel proti tlom. Presunjeni in žalostni se sprašu- jemo: ZAKAJ? Zakaj ni posku- šal odpreti drugega padala? Edi se je rodil pred sedemin- dvajsetimi leti. Izučil se je za tr- govca in delal v večih delovnih organizacijah, nekaj časa tudi v Iraku, sedaj pa je bil zaposlen v DO Hiko Olga Meglic kot skla- diščnik. Načrtoval je nekoliko mirnejše življenje, k čemur ga je vzpodbudilo tudi nedavno roj- stvo hčerkice. V padalske vrste ptujskega ae- rokluba se je vključil pred dva- najstimi leti in postal eden naj- boljših padalcev. Osvojil je šte- vilna republiška in zvezna pri- znanja. Svoje izkušnje je z vese- ljem prenašal na mlajše tekmo- valce, ki so ga cenili in spoštova- li. Člani Aerokluba Ptuj in njego- vi sodelavci ga ne bomo pozabi- li. Njegovim najbližjim, zlasti mami in izvoljenki Olgi s hčerko izrekamo globoko sožalje. Aeroklub Ptuj. DO Hiko Olga Meglic Ptuj f EDNIK - 7. september 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic je z Zaljubljenim gasilcem nav- dušilo občinstvo, z valčkom pa komisijo. Občinstvo je izbralo pesem Bratov iz Oplotnice: Za materin praznik___ (Posnetki: Milena C. Zupanič) Festival uradno Jubilejni, dvajseti Festival do- mače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '89 je uspel spraviti pod streho tri od štirih prireditev. Za- radi dežja — kdaj ni padal ob fe- stivalu dež — je odpadel zadnji, nedeljski revialni del. Zamišljen je bil kot neke vrste retrospektiva dvajsetih festivalov, občinstvo pa bi naj izbralo »naj« domačo vižo izmed melodij, ki so bile v zad- njih dveh desetletjih med nagra- jenimi na festivalu. Predvidoma bo ta prireditev 21. oktobra. Pod streho, se razume. Brez zapletov pa je bil izpeljan uradni, lahko bi zapisali tudi tek- movalni del festivala. V četrtek in petek je nastopilo trideset an- samblov, ki so predstavili šestde- set novih domačih viž. Njihovo igranje, petje, nastop je spremlja- la posebna strokovna komisija, ki je ansamble po kakovosti raz- vrstila v tri skupine: deset an- samblov je prejelo bronasto orfc- jevo značko, dvanajst srebrno in osem zlato. Srebrni in zlati so ponovno nastopili v sobotnem, finalnem delu festivala. Tega dne je strokovna komisija odlo- čila o tem, kdo prejme bronasti^ srebrni in zlati kipec Orfeja ter kateri od ansamblov, ki so nasto- pili prvič, dobi nagrado kot naj- boljši debitant. Občinstvo pa je v soboto izbralo melodijo, ki jim je bila najbolj všeč. izbrali so tri pesmice, ki so jim najbolje zve- nele in ne nazadnje tudi »potrka- le« na dušo. Na splošno je strokovna komi- sija bila s kaikovostjo letošnjih ansamblov izredno zadovoljna. Kakovost se je pokazala že pri avdicijah, saj se doslej še ni zgo- dilo, da bi se na festival uvrstilo toliko ansamblov kot letos. Slo- venski domači zabavni glasbi se t<»rej ni bati, da ne bi kakovostno rasla, in pretežni del zaslug za to Nagrade občinstva: 1. nagrada: ZA MATERIN PRAZNIK v izvedbi Bratov iz Oplotnice (nagrada kolektiva Ivana Gomilška v vrednosti 900.000 din): 2. nagrada: ZAUUBUR- NI GASILEC v izvedbi Štajer- sedem iz Slovenskih Ko- nagrada O K SZDL Ptuj v vrednosti 700.000 din}: 3. nagrada: LUJZEKOVA VOZNIŠKA v izvedbi Preroda iz Ptuja fnagrada Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v vred- nosti 500.000 din). Najboljši debitant, ansambel Vesna iz Titovega Velenja. Strokovna ko- misija meni, da je bila pevka Irena Vrčkovnik najboljša na festivalu, an- sambel pa je uvedel tudi novosti v stilu. ima gotovo ptujski festival. Organizator festivala je bil — kot vedno — Radio-Tednik Ptuj, generalni pokrovitelj Emona !Sagrade strokovne komisije: najboljši debitant: Vesna iz Titovega Velenja (nagrada Studia Sraka iz Novega me- sta): prva nagrada — zlati kipec orfeja: ŠTAJERSKIH SE- DEM iz Slovenskih Konjic (nagrada Radia Novo mesto v vrednosti 1.200.000 din); druga nagrada — srebrni kipec orfeja: LIPA iz Cerkelj (nagrada Glasa iz Kranja v vrednosti 900.000 din): tretja nagrada — bronasti kipec orfeja: KRT iz Stranj pri Kamniku (nagrada Nedeljske- ga dnevnika v vrednosti 600.000 din). Ljubljana, sopokrovitelja Merca- tor-Izbira Panonija Ptuj in Meso- kombinat Perutnina Ptuj. Festi- val pa so omogočile še mnoge druge delovne organizacije in za- sebniki, ki jim gre iskrena hvala za razumevanje te prireditve in te zvrsti glasbe. Levji delež, da je letos festival slavil dvajseti jubi- lej, pa brez dvoma nosi publika — zvesti obiskovalci, ki leto za letom polnijo poletni prireditve- ni prostor ne oziraje se na vreme, čas, ceno vstopnice. Gotovo je to fenomen v slovenskem kultur- nem prostoru, ki pa mu žal prav ta prostor še vedno namenja vse premalo pozornosti. Toda po- membno in odločilno je to, da ta- ko ansambli kot publika vztraja- jo ... NaV Najboljša besedila (za vse tri je podelila nagrade Kulturna skupnost občine Ptj): 1. nagrada: VRNIMO SI, KAR VZEL JE ČAS NESRE- ČEN avtorja Nandeta Razbor- ška. izvajal ansambel Lipa iz Cerkelj: 2. nagrada: ČE BI U V BE- ŽEN avtorja Ivana Malavaši- ča v izvedbi Šaleških fantov iz Titovega Velenja: 3. nagrada: PRAZNIK MUZIKANTOV avtorja Ivana Sivca v izvedbi ansambla Lipa iz Cerkelj. OSKRBA Z VODO Cisterne le še v Kungoto Povezovalni vodovod med Skorbo in Dobrovci bo ptujsko občino stal šestnajst milijard dinarjev. Po zakonu, ki ga je sprejela slovenska skupščina, bodo Ptujčani zanj dobili 9,7 milijarde dinarjev. Del — 2,4 milijarde ~ bo zagotovila višja cena vode, za razliko pa se po besedah predsednika ob- činskega izvršnega sveta Toneta Ceha še trudijo in iščejo vire. Za povezovalni vodovod Kungota — Apače— Kidričevo potrebujejo Ptujčani novih pet- najst milijard dinarjev. Dobili so jih s kreditom. Odprto pa ostaja še vprašanje povezave na ptujski vodovod za območje Cirkovc, kjer vztrajajo pri znanih zahtevah. O tem so se znova pogovarjali si- noči. Gradnja povezovalnega vodovoda pa odpira še vrsto vprašanj. Najpogostejša so: ali naj bo ventil na občinski meji odprt ali zaprt, v kateri smeri bo tekla voda in po kakšni ceni. Povezovanje vodar- jev v regiji je šele na začetku in po končani gradnji bo potrebno odgovoriti še na marsikatero, tudi ne- prijetno vprašanje. Ptujčani so v torek obiskali tudi tovarno Pinus v Racah in skušali pridobiti nekaj denarja za grad- njo povezovalnega vodovoda. Krivci dravskopolj- sice katastrofe pa so še zmerom skriti. Bojda tudi zato, ker so odločbe inšpektorjev tako oblikovane, da ni moč poiskati krivcev. MG Izžrebane številke festivalskih priponk Na vseh treh festivalskih ve- čerih smo žrebali številke, na- lepljene na priponkah. Obja- vljamo seznam izžrebanih šte- vilk in nagrad. Nagrajence prosimo, da se z izžrebano pri- ponko oglasijo v našem ured- ništvu vsak dan od 8. do 15. ure. v soboto od 8. do 12. ure. Nagrajencem čestitamo. Žrebanje v četrtek, 3t. avgu- sta. 1928 — pizzerija Slonček (4 pice): 575 — darilni bon Mer- catorju — Izbire Panonije v vrednosti 300.000 din: 452 — blago za moško obleko TVI Majšperk: 2293 — večerja za dve osebi pri Zlati goski v vrednosti 500.000 din: 1801 — kreditna kartica Emone Lju- bljana: 1744 — enoletna naro- čnina Tednika: 2310 — enolet- na naročnina Tednika: 2166 — čestitka z dvema melodija- ma na radiu Ptuj: 89 - čestit- ka z dvema melodijama na ra- diu Ptuj. Žrebanje v petek, I. septem- bra: 591 — darilni bon Mercatorja — Izbire Panonije Ptui v vred- nosti 200.000 dinarjev: 2926 — gobelin Tovarne volnenih izdelkov Majšperk: 2313 — vi- deokaseta s filmom Videostu- dia — videoteke Panda: 1149 — moška srajca Boutiguea Leonardo; 1455 —- večerja za dve osebi pri ZJati goski v vrednosti 500.000 dinarjev: 870 — enoletna naročnina za Tednik: 207 — kreditna karti- ca Emone Ljubljana: 1034 — čestitka z dvema melodijama na radiu Ptuj. Žrebanje v soboto, 2. septem- bra: 2595 — stenska ura v vred- nosti 500.000 dinarjev, darilo Dušana Slavika. Uniplast. iz Ptuja: 308 — videokaseta s fil- mom. Videoteka Panda. Zele- nikova 2. Ptuj: 1117 - gobe- lin Tovarne volnenih izdelkov Majšperk: 74 — darilni bon Mercatorja — Izbire Panonije Ptuj v vrednosti 200.000 dinar- jev: 1453 — videokaseta s fil- mom, Videoteka Panda. Zele- nikova 2. Ptuj: 936 korito s cvetličnim aranžmajem. Mi- zarstvo Forštnarič. Bukovci 99 a. in Cvetličarna Kogej. Murkova ulica. Ptuj: 229 — celoletna naročnina za Tednik: 1880 čestitka na radiu Ptuj z dvema malodijama: 662 darilna košarica. Bistro Julija. Prešernova. Ptuj: 143 tri- dnevni penzion v Ptujskih to- plicah za dve osebi v vrednosti 2.500.000 dinarjev, nagrada kolektiva Ivana Gomilška iz Ptuja. Številke festivalskih pri- ponk, ki naj bi jih izžrebali v nedeljo. 3. septembra, bomo žrebali na prireditvi, ki bo predvidoma 21. oktobra. Pri- ponke lahko še kupile! Hranite tudi vstopnice, ki ste jih imeli za nedeljsko prireditev, saj bo- do veljale za oktobrsko priredi- tev. PRETIOSA SACRA ET DOCUMENTA HISTORICA Minoritski samostan na Ptuju praznuje letos visok jubilej, 750-le, tnico prihoda v naše staro mesto. Jubilej bo ozaljšan z več različnimi dogodki. Pridružil se je tudi Pokrajinski muzej Ptuj z razstavo PR^ TlOSA SACRA ET DOCUMENTA HISTORICA (Sakralno zlatar, stvo Ptuja in Ormoža, Dokumenti iz zgodovine ptujskih minoritov). Razstava po svoje odseva delo na terenu po župnih in podružni, čnih cerkvah Ptuja in Ormoža. Deloma je gradivo, ki bo predstavlje, no na razstavi, rezultat registratorskih del v okviru Pokrajinskega mu- zeja Ptuj. Arhivski del je zastopan z najpomembnejšimi, lahko rečemo naj. lepšimi dokumenti, ki se tičejo minoritov na Ptuju, njihovega delova- nja in življenja. Sakralni del je zajet nekoliko širše. Poskušali smo predstaviti raz- voj sakralnega zlatarstva in pasarstva pri nas od 16. stol. pa vse do da- nes. Po cerkvah ptujske, ormoške in završke dekanije se skrivajo bo- gati sakralni predmeti, dela domačih in tujih mojstrov. Najstarejši pri nas ohranjeni predmeti sodijo v čas gotike. V 2. pol. 17. stol. naraste število ohranjenih del. Augsburška dela zamenjajo v 1. pol. 18. stol, graška in dunajska. Cas rokokoja je zadnje cvetoče obdobje. Sredi 19. stol. se tudi v sakralnem zlatarstvu pojavi historicizem, ki prevladuje do začetka 20. stol. Tuja, uvožena dela so večinoma signirana, pri neoznačenih delih pa lahko dostikrat sklepamo, da gre za neznane, domače zlatarje. Am- bicioznejši naročniki so naročali v Gradcu ali Dunaju. Srečamo dela priznanih graških mojstrov s konca 17. do 2. pol. 18. stol. Zastopani Z razstave PRETIOSA SACRA Z razstave PRETIOSA SACRA ET DOCUMENTA HISTORI- ET DOCUMENTA HISTORI- CA; ciborij, srebro, pozlačeno, CA; kelih, srebro, pozlačeno, beli začetek 16. stol. progasti ahat, sintetični rubin, Pavel Pirnat, Ljubljana, 1989. (Avtor fotografij je Stojan Kerbler in so last Pokrajinskega mu- zeja Ptuj.) so Franz Pfaffinger (kelih, sv. Jurij, Ptuj), Johann Strohmayr (ciborij, Zavrč), Wilhem Poller (kelih, minoritski samostan, Ptuj), mojster I. A. K. (monštranca. Ptujska Gora), mojster B. G. (monštranca, Zavrč). Prav gotovo pa izstopajo dela augsburških zlatarjev: Ludwig Schnei- der (kelih, Ormož), Mihael Maier (kelih, minoritski samostan, Ptuj), mojstei F. I. S. (monštranca, Središče ob Dravi). Augsburška dela so nastala konec 17. ali začetek 18. stol. Odlikujejo jih nekatere skupne poteze pri osnovnih oblikah in pri izbiri okrasnih motivov. Na prelomu iz 19. v 20. stol. je veliko delala delavnica Karia Tra- tnika iz Maribora (monštranca iz Podgorcev, ciborij s Ptujske Gore). V 20. stol. pridihne svoj pečat tudi arhitekt Jože Plečnik (kelih, Ptuj- ska Gora). Na razstavi bo moč videti še nekaj starih masnih plaščev, ki pri- tegnejo bolj po svoji vizualni lepoti kot pa po starosti. Del bogastva naših cerkva bo na ogled v razstavišču na ptujskem gradu, kjer bo otvoritev 15. septembra ob 17. uri, vsak dan od 8. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. Stanka Firbas osebna kronika Rodile so: Marija Vidovič, Stojnci 128 — Aljoša; Jelica Divjak, Grlinci 10 — Jerneja; Cecilija Kukovec, Formin 10 — dečka; Marija Ha- ložan, Vuzmetinci 18 — Marka; Slavica Domanjko, Ljutomer, Fulneška 4 — Denisa; Marija Korez, Loperšice 49 — Sama; Bojana Šober, Moškanjci 90 — Katjo; Marija Vučkovič, Kicar 50 — deklico; Vlasta Ceh, Placar 53 — Nušo; Jožica Golirač, Maj- šperk 30 — Urško; Darinka Ve- senjak, Placarovci 1 — dečka; Vesna Pongračič, Potrčeva 50/a — dečka; Darinka Horvat, Mar- kovci 67/a — Nives; Marija Ko- rez, Cermožiše 71/a — deklico. Poroke: Aleksander Mikolič, Cermoži- še 63, in Marta Kovačec, Kuko- va 66; Branislav Sakelšek, Apače 213, in Nada Horvat, Apače 213; Zvonko Mlakar, ZakI 20/a, in Suzana Jelen, Gorca 21. Umrli so: Miljutin Korenjak, Maribor- ska 37/c, roj. 1918, umri 27. av- gusta 1989; Marjeta Obran, Dom upok. Ptuj, roj. 1910, umda 29. avgusta 1989; Adolf Frangež, Se- strže 92, roj. 1931, umrl 29. avgu- sta 1989; Antonija Galun, Haj- doše 87, roj. 1921, umria 30. av- gusta 1989; Elizabeta Šek, Vel. Brebrovnik 60, roj. 1914, umria 31. avgusta 1989; Genovefa Šu- menjak, Ul. K. Koclja, Ormož, roj. 1900, umrla 31. avgusta 1989. Poroka v Ormožu: Martin Kociper, Šardinje 11, in Stanislava Krabonja, Lešnica ČRNA KRONIKA HLJE RANJENIH PET LJLDI Prejšnji torek, 29. avgusta, ob 9.25 je na magistralni cesti v Bu- dini pri Ptuju Janez Bezjak iz Bukovec s tovornjakom dohitel 47-letno kolesarko Nežo Samec iz Budine. Ker je nasproti vozila kolona, je ni prehitel, temveč je vožnjo upočasnil. Za njim je pri- peljal 22-letni voznik tovornjaka Raif Kreuzeder, avstrijski drža- vljan, ki ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila, zato je oplazil zadnji levi del Be/jakove- ga tovornjaka. Zaradi tf;:.'. ie Bezjakov tovornjak odbilo . Je sno in je z desno bočnn odbil kolesarko. Ta je p pločnik, avstrijski tovornijk je zapeljal na levi prometni in trčil v osebni avto celjske stracije, ki ga je vozil Karli Leber iz Vojnika pri Celju. Pri trčenju so bili huje ranjeni: voznik Leber in sopotnice Fanika Zavec iz Ce- lja, Hilda Rauter iz Titovega Ve- lenja ter Vera Marš in Marija Pintar iz Celja. Vse so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Ocenili so, da materialna škoda znaša več kot 700 milijonov dinarjev. SMRT ZARADI PREHITEVA- NJA V KRIŽIŠČU Na magistralni cesti pri nase- lju Spodnja Hajdina se je 29. av- gusta ob \f\'-() /godila prometna nesreča, \ k.iieri je izgubil življe- nje 2^ ietni vo/nik osebnega av- tomobila Marjan Recek iz Rač. Do nesreče je prišlo zato, ker je Kcctk, ki je vozil od Kidričevega proti Ptuju, v križišču odcepa z magistralne ceste začel prehite- vati tovornjak. Takrat je po ma- gistralni cesti pripeljal z osebnim avtomobilom Matija Logar iz Britofa pri Kranju; začel je mo- čno zavirati, vendar trčenja ni mogel prcprcčtti. to pa je bilo usodno za Marjana. V Logarje- vem avtomobilu se je huje ranil 60-letni Vladimir Balžalorski iz Ljubljane, lažje pa voznik in so- potnica, 43-letna Tatjana Oriova, sovjetska državljanka. Zdravni- ško pomoč so jim nudili v ptuj- ski bolnišnici. SKOK V SMRT V soboto popoldne nekaj pred 17. uro se je na Grajenščaku smrtno ponesrečil izkušen pada- lec Edi Butolen iz Ptuja. Kako je prišlo do nesreče? Padalci, 27-le- tni Edi Butolen, 22-letni Alojz Hrga iz Dornave in 29-letni Ja- nez Vrbančič iz Moškanjcev, so ob pol petih poleteli z letalom utva 66 s športnega letališča v Moškanjcih. Vsi trije so bili izku- šeni padalci in so imeli veljavna dovoljenja za skakanje s padali. Nad Grajen.ščakom so na višini 1600 metrov iz letala izskočili s padali parafoil in so se ob skoku želeli dotakniti s kupolami. Pri tem so se vrvi Butolenovega in Vrbančičevega padala zapletle, zato sta padalca glavni padali odvrgla. Vrbančič je odprl rezer- vno padalo in varno doskočil. Kaj je bil vzrok, da Butolen re- zervnega padala ni odprl, ni zna- no, padel je v gozd in ob padcu umrl. Posebna komisija bo pre- učila podrobnosti nesreče. POBEGNIL PO NESREČI V sredo, 30. avgusta, ob 14. uri je neznan voznik osebnega avto- mobila na Zagrebški cesti v Ptu- ju podrl 43-letnega voznika kole- sa z motorjem Stanka Sauerja iz Spodnjega Velovlaka; ta je pa- del, se hudo ranil in so ga prepe- ljali na zdravljenje v ptujsko bol- nišnico. UNZ Maribor je zapro- sila vse morebitne priče, naj se javijo najbližji enoti milice ali neposredno UNZ Maribor. FF TEDNIK izdaja Zavod za čaaopiano In radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Šte- fan Pušnik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz- nik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Na- taša Vodušek in Milena Zupa- nič ter novinar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in upra- va: Radio-Tednik, tel. (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 375.000.— dinarjev, za tujino 660.000.— dinarjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi za- kona o obdavčenju proizvo- dov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se temeljni davek ne plačuje.