I LMI|Hl. I torek 11. liliji 1919. III. lito, Izhaja vsak dan zvečer, livzemtf aedells in Ina srati: Prostor 1 m/m X 54 m'm za navadne in male oglase 40 vin., sa uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. (Jpr --vni£i70 „Slov. Naroda" in „Narodna TIskarna« Rnaflova ulica št 5, pritlično. — Telefon it 00. „SkVinski Narod1' vel|a v L|ahllaol la po postit w Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 84-— polletno ....... „ 42*— 3 mesečno...... „ 21*— 1 ....... , Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno Q^p" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. V inozemstvo t celoletno ...... K 95 — polletno....... M 5Qr— 3 mesečno...... „ 26*— *• • • • • • H 9"—" Uredništvo »Slov. Naroda'1 Enaflova nlloa st 5, I. nadstropje. Telefoa itev. 04. Dopise sprejema le podpisane la zadostno franko v ane. fjssr~ Rokopisov ne) vrača. Posamezna Številka velja 40 vinarjev. I Pariz, dne 4. julija 1919. II. Vse te splošne odločbe so že precej trdno zasigurale interese naših podanikov v Nemški Avstriji. Ali ti predpisi so se deloma izpremenili v naš prilog, deloma pa rudi v našo škoda Misleč, da bi pri Avstrijcih le mo-gel nastati kmalu dvom glede našega premoženja, je mirovna konferenca sprejela v mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo še posebno določbo, ki pravi: »Avstrija bo brez odloga vsposta-vila vse bivše avstrijske, ogrske in bo-senske podanike, ki so postali podaniki knke zavezniške države, v posest njihovih dobrin, pravic in interesov, ki se nahajajo na avstrijskem ozemlju. Te dobrine, pravice in interesi se bodo vrnili prosti vseh bremen ali pristojbin, na novo predpisanih ali povečanih od 1. novembra 1918 dalje.« Avstrija nam bo morala vrniti vse ustanove, v stanju, v kakršnem so se nahajale dne 28. julija teta 1918., od-bivši izdatke, ki so se izvršili od tega časa dalje v zmislu ustanove. Denarni dolgovi se bodo plačevali na isti način, kakor je to določeno za druge podanike zavezniških držav. Mi imamo torej pravico, da ustanovimo tudi za plačevanje naših denarnih terjatev iz dobe pred razpadom Avstrije, podobne urade, kakor jih morejo ustanoviti druge zavezniške države za svoje denarne terjatve iz predvojne dobe. To je za nas jako važna določba. Kakor se je bati, bodo namreč avstrijske banke in tudi privatniki ali resnično falirali ali pa falitnost vsaj hljnili. V obeh slučajih bi jmeli naši upniki neskončne težave z izterjevanjem in to tembolj, ker bi avstrijska sodišča svoje sodržavljane v njihovem stremljenju, da oškodujejo naše upnike, gotovo podpirala. S tem pa, da Avstrija sama garantira za izterljivost vseh naših denarnih terjatev, bo dobila ona sama materijalni interes na tem, da terjatve napram svojim dolžnikom čim preje izterja. To tembolj, ker se bo obračun med našim in avstrijskim uradom vršil vsak mesec in bo Avstrija obvezana, da plača našemu uradu saldo tekom osmih dni po vsakomesečnem obračunu ne glede na to, ali je terjatev napram svojemu podložniku že izterljiva ali ne. Z uradom za kompenzacijo pa je zvezana še druga prednost, ki je sicer morda ne bodemo deležni. Po najnovejših vesteh je namreč jako dvomljivo, ali bodemo mogli zadržati in likvidirati avstrijsko premoženje, ki se nahaja na naši osvobojeni zemlji. Ako tega premoženja ne smemo zadržati, potem tudi odpade določba, da to premoŽenje garantira za naše imetje, ki se nahaja v Avstriji. Z ustanovitvijo urada za kompenzacijo pa se vendare doseže, da se vsaj denarne terjatve avstrijskih državljanov napram našim potom konpenza-cije uveljavlja v prid našim upnikom napram Avstrijcem. Vsled teh ugodnosti, ki nam jih nudi urad za verifikacijo in kompenzacijo, bo neobhodno potrebno, da naša država tak urad ustanovi in to kljub nekaterim neugodnostim, ki so zvezane s tem uradom. Take neugodnosti so velik uradniški aparat in pa dejstvo, da v slučaju, da se urad ustanovi, tudi naša •država garantira za naše dolžnike napram Avstrijcem. Ali denarne svote, ki jih mi dolgujemo Avstrijcem, so primeroma male. Razven tega so naši dolžniki vsi ali skoraj vsi solventni In torej državna garancija z naše strani nima velikega praktičnega pomena. Potrebno bi bilo, da se s pripravljanjem takega urada prične čim preje, da bo v slučaju podpisa miru mojrel čim preje pričeti s praktičnim delom In ca naši upniki pridejo čim preje do svojega denarja. Četudi je državna garancija za privatne dolgove v slučaju, da ustanovimo urad za verifikacijo in kompenzacijo Jako stroga, je vendar vsled znane falit- nosti Avstrije njena garancija precej problematične vrednosti in se razven tega razteza samo na denarne dolgove. Vsi drugi naši upniki ostanejo brez državne garancije. Vsled tega naša delegacija uvjdeva absolutno potrebo, da se da vsem našim upnikom še daljša bolj konkretna garancija, ki bi obstojala v avstrijskem premoženju, ki se nahaja pri nas. Na ponovno tozadevno zahtevo avstrijske delegacije je »Najvišji Svet« na mirovni konferenci dne 23. m. m. sicer sklenil, da mi ne bodemo smeli zadržati in likvidirati avstrijskega premoženja, ki se nahaja na teritoriju, ki je tvoril prej ozemlje stare Avstro - Ogrske. S tem bi tudi odpadla garancija tega premoženja za naše terjatve napram Avstrijcem (izvzemši samo denarne terjatve v slučaju, da ustanovimo urad za verifikacijo in kompenzacijo, kakor je gori razloženo). Naša delegacija je proti tej odločbi Najvišjega Sveta že protestirala in upati je, da ne brezuspešno. Glede plačevanja denarnih terjatev iz dobe pred polomom Avstrije je pripomniti, da je merodajen srednji kurz, ki ga je imela avstro - ogrska krona na borzi v 2enevi meseca oktobra leta 1918. Ta kurz znaša približno 45 švicarskih frankov za 100 kron. Na ta način v švicarskih frankih izračunjena svota se bo izpremenila v naš denar po kurzu, ki ga bo imel naš denar v Ženevi na dan plačila. Ta odločba je bila sprejeta brez aktivnega sodelovanja naše delegacije. Na njej se da marsikaj kritizirati, kajti dolžniki bodo morali plačati in upniki bodo prejeli vsaj dvakratno svoto resničnega dolga. To velja tako za naše kakor za avstrijske dolžnike. Z državnega stališča je ta rešitev za nas ugodna, vsaj po mnenju strokovnjakov, ker so naše denarne terjatve napram Avstriji neprimerno večje nego pa naši dolgovi. Tudi je upati, da bo določba, da se moralo vse terjatve plačati v našem denarju, ugodno vplivala na kurz naše krone, ker bo vsled avstrijske potrebe povpraševanje po naši kroni Jako zraslo. Seveda moramo gledati, da bodemo imeli do takrat tako ožigosan denar, da žiga ne bo mogel ponarediti vsak gostilničar ali tovarnar sodavice. Pravi zločin na svojih lastnih interesih in na skupnih interesih naše države pa bi naoravil tisti naš upnik, ki bi sprejel plačilo v nežigosanih bankovcih. Ti bankovci sami na sebi ne pomenilo ničesar drugega nego kos pobarvanega papirja, ki je vreden toliko, kolikor bo zanj plačala naša država po tem, ko ga bo ožigosala sama ali kak nepoklicanec. Kdor sprejme nežigosan bankovec, riskira, da v resnici njegove terjatve ne bo plačal niti njegov upnik, niti Avstrija, ampak Jugoslavija. Razven tega se s sprejemanjem in žigosanjem takih bankovcev še vedno pomno-žuje števjTo in zmanjšuje vrednost že ožjgasanih bankovcev. Naj v tej zvezi še omenim določbo glede pogodeb, ki so bile sklenjene pred 1. novembrom leta 1918. med sedaj jugoslovanskimi, oziroma avstrijskimi podaniki. Te pogodbe ostanejo v splošnem v veljavi. Ali Jugoslavija ima pravico, da v splošnem interesu tako pogodbo razveljavi, vendar mora v tem slučaju jugoslovanska vlada ta svoj sklep naznaniti avstrijski vladi šest mesecev potem, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo. Tako razveljavljenje pa je nemogoče, ako Jugoslavija dovoli intere-siranemu Avstrijcu, da prebiva na našem ozemlju. V slučaju, da bi tako razveljavljenje imelo za eno izmed strank za posledico znatno škodo, bo mednarodno mešano razsodišče priznalo oškodovani stranki primerno odškodnino, vendar se pri tem ne bo oziralo na odšli dobiček, temveč samo na stroške (angažirani kapital), ki jih je imela dotična stranka. Kdo bo to odškodnino plačal, tega mirovna pogodba ne določa. Pač pa določuje mirovna pogodba, da se z razsulom Avstrije prekinjajo vsi roki za sodne in druge pravne akte, od kojih izvršitve je odvisno varovanje ka- ke pravice. Ti roki bodo pričeli teči znova šele tri mesece potem, ko bo mirovna pogodba stopila v veljavo. To je v kratkem vse, kar je delegacija dosegla v prid našim interesom v Avstriji. Vem. da bi nekateri radi imeli več, zlasti, da bi poslali kratkomalo na Punai voz. na katerem bi naložili naše vrednosti in jih odpeljali, kakor so to storili Italijani. Gotovo bi bilo to jako enostavno, ali na mirovni konferenci kaj podobnega ni mogoče doseči, ker Vam Angleži in Francozi takoj odgovorijo, da njihovi upniki čakajo že pet let, pa morajo vendar še vedno potrpeti, da bodo torej tud j naši še lahko počakali nekaj mesecev. To je neprijetno, ali stvar se izpremeniti ne da. Dr. Janko Hacrn. fitentat na valuto Naša vlada v Beogradu je predložila Narodnemu Predstavništvu zakonski načrt glede ustanovitve Narodne banke. Ta načrt je poln določb, ki bodo imele za naše gospodarske prilike pogubne posledice. Toliko temeljitih napak je v tem načrtu, da jih ni mogoče v enem članku našteti. Naj se omejim samo na nekatere. Po predloženem načrtu bi obstoječa Srbska narodna banka kratko-malo razširila svoj delokrog na celo kraljevino SHS. brez vsakega sodelovanja hrvatskih, bosanskih, dalmatinskih in slovenskih denarnih zavodov in drugih gospodarskih faktorjev. Torej dve tretjini cele države bi bili iz Narodne banke popolnoma izločeni. Druga kapitalna napaka tega načrta je, da bo banka izdajala dve vrsti bankovcev. V vseh državah, kjer obstoja enotna emisijska banka, obstoja tudi enoten denar. Mi pa bi imeli dvojen denar in s:cer s rb s k i dinar, ki bi bil krit z zlatom in srebrom, in pa državni d i n a r, ki bi ne bil krit. 0 državnem dinarju je sicer rečeno, da bo krit z državnimi gozdi, v odnošajih z inozemstvom pa ne bo to kritje dosti zaleglo, tako da bo državni dinar v inozemstvu malo več veljal kakor avstrijska krona. Kritje srbskega dinarja pa bi se ustvarilo: 1.) z zlatom in srebrom in z dragimi vrednotami, katere ima Srbska narodna banka in 2. s posojilom, katerega naj si najame naša država. Jasno je. da bi po tem načrtu srbski dinar imel mnogo višji kurz kakor državni dinar. Kdor bo hotel kaj kupiti v tujini, si bo moral nabaviti srbski dinar ker državni dinar bo imel jako nizek kurz v inozemstvu. Srbrki dinar bo večinoma v Srbiji v prometu, ker s tem načrtom se prevzame stari dinar kot državno plačilno sredstvo. V pokrajinah bivše Avstro-Ogrske bo kurziral državni dinar. Ta dinar pride na ta način v promet, d a s e zamenja avstrijska krona z drž. dinarjem. Glede zamenjave zahteva zak. načrt nekaj nečuvenega, zahteva namreč od Narodnega predstavništva, naj pooblasti vlado, da ona določi kurz, po katerem naj se zamenja avstrijska krona z državnim dinari e m. Kakor se sliši, bi minister Ninčič zamenjal krono z dinarjem v razmerju 4 proti 1, ali pa še celo 5 proti 1. Za 5 kron bi dobili 1 državni dinar, ki bo v inozemstvu ravnotako malo pripoznan, kakor avstrijska krona. Jako verjetno je. da bo tudi pri nas in ne le v inozemstvu državni dinar ravnotako malo veljal, kakor krona. Zakonski načrt ima še druge velike napake. Vsi državni gozdovi bi se morali izročiti banki kot podlaga za državni dinar. Državne gozdove bi dajala banka v zakup. Ker obsegajo državni gozdovi tri četrtine vseh gozdov v naš; kraljevini, bi Narodna banka obvladala lesno industrijo in trgovino. Skoro vse lesne industriice in trgovce, ki bi bili upravnim svetnikom ali akcijonarjem Narodne banke iz tega ali onega vzroka ne-nriietni, bi lahko Narodna banka uničila s tem, da jim ne eskomptira me- nic. Preti nam nevarnost, da uniči Narodna banka našo lesno Industrijo in trgovino. _ Še druge temeljne napake so v tem načrtu, o katerih bomo še govorili. Za sedaj je treba v Narodnem predstavništvu napeti vse moči. da se prepreči ta zakonski načrt. Poslanci JDS so že izrekli svoje mnenje ter zahtevali, da se predvsem reši v parlamentu valutno vprašanje. Šele potem ko bo ta stvar razjasnjena, se bodo razgovarjali o ustanovitvi Narodne banke, ki mora odgovariati vsem modernim zahtevam. Emisijska banka rno-ra biti narodna, to je v njej morajo biti zastopani vsi deli našega naroda. Novi denar mora biti tak, da bo imel v inozemstvu visok kurz. Eksploatacija gozdov mora biti neodvisna od Narodne banke. To so glavne točke, katere so stavili poslanci naše stranke. neprijetno vprašanje. Beograd, 10. julija. Današnji »Trgovinski glasnik« piše o kupčiji, ki je bila predvčerajšnjem predmet debate v Narodnem predstavništvu ter vzbudila veliko pozornost. Narodni poslanec Miljutin S t a-nojevič je stavil na ministra za prehrano in obnovo zemlje dr. K o-rošca vprašanje radi kupčije, ki io je pred kratkim sklenil za 6 milijonov frankov v svrho dobave raznovrstnega amerikanskega blaga. Vpraševalec opozarja, da je ministrstvo, kojega naloga je preskrbeti narod z obleko in obutvijo, nakupilo mesto nujno potrebnih stvari za 30 milijonov kron naj raznovrstne jše hrane, katere nihče ne more razumeti zakaj naj služi. Med drugim je kupljenih 5 velikiji zabojev svilenih bluz za ženske, 6 zabojev dragocenih kravat za moške, 5 zaboiev igralnih kart za marjaš, tarok In Dike, 20 vagonov salam ter 200.000 k« raznega lepotičnega galanterijskega blaga kakor broše, lasnice in drugi ženski nakiti. Posl. Stanojević ie novdar-jal, da je ležalo to blago že več kot mesec dni v Solunu, da je bila nanj opozorjena trgovsko - obrtna zbornica v Zagrebu in v Beogradu, a da ni hotel ni eden trgovec kupiti teh stvari v celoti. Zanimali so se sicer trgovci za sladkor, kavo in podplate, ki so prišli s to pox.iljttvijo iz Amerike ter jih tudi odkupili in odvzeli, a za druge stvari se niso zanimali. Le minister Koro š e c je nasedel ter sklenil po vzorcih, ki so bih na razpolago pri beogradski trgovski zbornici fiksno kupčijo, od katere narod ne bo imel nobenega haska, ker med kupljeno robo menda ni ne ene za nago in boso prebivalstvo potrebne stvari. Poslanec Stanojević je novdarjal. da bi bilo bolje, ako bi minister kupil za 30 milijonov 10.000 volov, ker b.i narod od njih kai imel. Minister Korošec je pojasnjeval potek sklepanja pogodbe ter jo opravičeval, vpranevalec se pa ž njegovim odgovorom ni zadovoljil in je izjavil, da vloži v zadevi intemelacijo. da bodo mogle o stvari izraziti svoje mnenje vse stranke v parlamentu. Kakor se čuje bo interpelant zahteval, da se napravi ministra za obnovo zemlje za 30 milijonsko kupčijo osebno odgovornega. Interpelacija o tei zelo neprijetni in mučni zadevi pride na dnevni red brfčas šele po parlamentarnih počitnicah. UseuiHe v Dne 8. t. m. je izšel ta-le kraljev ukaz: »V imenu Njegovega Veličanstva Petra I.. po milosti božji in volji naroda kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, mi Aleksander, naslednik prestola, odrejamo na predlog našega ministra presvete in zaslišanju našega ministrskega sveta: Minister prosvete se pooblašča, da predloži začsnemu Narodnemu Predstavništvu, sklicanemu na izredno zasedanje 1. marca 1919., v rešitev zakonsko predlogo o vseučilišču kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Naš minister prosvete naj izvrši ta ukaz. — Aleksander s. r. V Beogradu, dne 8. julija 1919«. Minister prosvete Ljuba Davjdovič je takoj drugi dan predložil Narodnemu Predstavništvu to-le zakonsko predlogo: Člen I. V Ljubljani se osnuje vseučilišče kraljestva Srbov Hrvatov in Slovencev, ki ima pet fakultet: bogoslovno, pravniško, filozofsko, tehniško in medicinsko. Medicinska fakulteta bo imela dva prva pripravljalna letnika. Člen II. Vse fakultete se otvrJrijo začetkoma šolskega leta 1919/20 in sicer: bogo-slovska, filozofska in pravniška v popolnem obsegu, tehniška s prvim in drugim letnikom, medicinska s prvim letnikom. Člen III. Dokler ne bo izdelan poseben zakon in uredba, se bo upravljalo vseučilišče v Ljubljani po zakonu in uredbah za vseučilišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Člen IV. Ta zakon stopi v veljavo, čfm ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobiva, čim bo objavfjei. Ta zakonski načrt je Narodno predstavništvo dne 9. t. m. soglasno sprejelo v prvem čitanju, v drugem in tretjem pa ga sprejme te dni. Politične vesti. — Delo naših zaupnikov v deželni vladi. V dr. Žerjavovem poročilu se označuje zdravstvo kot zanemarjena panoga pri vladi. To je tudi opravičeno. Najprej smo imeli poverjenika za zdravstvo in partibus iniidelium. nato pa ta oddelek v vladi niti zastopan ifl biL In to v času, ko je bilo treba poskrbeti, da Štajerska in Koroška* poprej pokrajinska uprava, dobro pre-ideta v novo državno upravo. Dejstvo* da je bilo v dobi naše avtonomije In do danes zdravstvo brez odgovornega političnega eksponenta, je prineslo obilo škode pri sestavi proračuna. Opra-pravičeno se torej lahko reče, da ie bilo zdravstvo dokaj zanemarjeno. — Prošnja sodrugoma Ooknijiu In Kopaču. Kakor izvem iz »Nanreja«, je dne 9. julija sestanek socitalističnih železničarjev sprejel po govorih gg. Golouha in Kopača resolucijo med drugim proti JDS in meni: »Shod protestira proti sistemu, ki ga je uvedla na železnici deželna vlada, zlasti pa njen podpredsednik dr. Žerjav, ki očividno mnogo drži na tem (!), da opravlja sam vse persekucijske posle na železnici ter z neverjetno krutostjo rešuje sam vse tozadevne akte.« Dajies nrf ni na tem, da gospoda Golouha vprašam, je - H koristno, da tržaški Slovenec ravno zdaj svojo domovino slika v pretiranih barvah, dasi dobro ve, da le malo vpogleda v sosednje države zadostuje, da se prepriča vsak, da pri nas vlada največja politična svoboda. Da pa ne bo vendar kdo res mislil da smo v Sloveniji sami rablji, ki pestijo nedolžne ljudi in ki koga na križ pribijajo, ker je slovenski socijalist, poživljam oba zgoraj imenovana gospoda, da javno povesta: 1. Katere persekucijske posle-na železnic! opravil^ dr. Žerjav? 2. Katere tozadevne akte je, rešil sam z neverjetno krutostjo? 3. AH in kako je dr. Ženav uvedel na železnici persekucijski sistem. Vsaka trditev mora biti seveda z dokazi opremljena, na kar upam, da mi ne bo težko dokazati, da sta govornika naselja napačnim informacij ano. Oba gospoda napadalca sta napram meni že parkrat strogo obsojala take ljudi, ki s širjenjem neresnice m pretiravanjem v težkih Čar sih razburjajo lahkoverneže. Zato sem gotov, da bosta nemudoma prišla javno z dokazi na dan, ali pa bosta kot poštena politična nasprotnika podala izjava da sta govorila na podlagi zlaeanih informacij. — Dr. 2 e rjav. — Proti plemenskemu Sovinizmn- V seriji člankov >Centralizem ali samoupravne pokrajine«, ki jih priobčuje v > Obzoru c dr- Hinko Hinkovlć, čitamo med drugim: >Srbija, srbski narod, predvsem pa legendarno junaštvo srb-1 skega vojnika, so toliko žrtvovali, pretrpeli in učinili za naše ujedinjenje* 24 30 Stran 2. „SLOVENSKI NAROD'4 One 15. julija 191». 164 Itev. |oa bi ne smelo biti Hrvata, ki bi tega ne priznaval s neomejeno in najbolj navdušeno hvaležnostjo- Kar se posebej tiče mojih osebnih čustev, mislim, da ne bo nihče, ki količkaj pozna moje Jjavno delovanje, dvomil o njih- Ali so danes še potrebni kakšni dokazi, kako ^je za vse nas — Srbe, Hrvate in Slo-jvenoe poguben vsak blesteči plemenski šovinizem? Ne, mi ne smemo želeti Velike Srbije, kakor moramo najodločneje odklanjati rudi Veliko Hrvatsko- Jedina, kakor druga bi bili mrtvorojeno de-':te- Pri krfskih pogajanjih je položila ^kraljevina Srbija po svojih poklicanih vpredstaviteljih na oltar domovine največjo žrtev za naše ujedinjenje, žrtev, jkakršno si jedva moremo predstavljati-[Izjavila je. da na pragu naše ujedinjene jdomovine ostavlja svojo državno in justavno obilježje, plod stoletnih njenih junaških in krvavih borb- Odrekla se pe velikodušno sama svoje državnosti, j Z ozirom na to ni moglo biti govora o |iem, da mi z Avstro - Ogrske stopimo pr kraljevino Srbijo, niti o tem, da se vnjena ustava razširi na nas, marveč Ida ona in mi skupno s svojo svobodno ivoljo zgradimo in utemeljimo novo dr-jiavo, v katero vstopimo vsi kot absolutno ravnopravni člani- Samo na taks-jnem temelju moremo zgraditi in si za-eigurati srečno bodočnost-< — Čestitamo na velikem uspehu! fVefik uspeh SLS v Beogradu! Ko je •bilo vseučUiško vprašanje vsled ne-lumornega dela vseučilišče komisiie. ipodprte od poslancev JDS pri naši stranki pripadajočem ministru z_a pro-sveto, Davidoviču, že srečno završeno, je nastopila SLS z reklamnim bobnom. Junaško se je zaletela v odprta vrata in glej. uspeh je tu. Vseučilišče kljub 'temu dobimo. Prav tako imenitno je islužbeno poročilo Jugoslovanskega kluba v današnjem ^Slovencu« o niegovih Uspehih glede črnomaljske afere. Treba se ie Ie spomniti, kakšne zahteve ie !ta klub še pred dvema tednoma stavil m v »Slovencu« javno zagovarjal. Re-Sfrain je bil: črnomaljskega glavarja ftreba zopet v p o s t a vt ti dr- Žerjava pa odstaviti Po 14. dneh se jpesem drugače glasi: Črnomeljski glavar je odstranjen in je »šel« na dopust. »Rekonstrukcija deželne vlade ni mogo-šca potom odstavitve, temveč le no dolgovom strank. Tako je glasom današnjega »Slovenca« Pribičevič povedal josebno Jugoslovanskemu klubu. Po ivsei človeški logiki bi človek misli!, da ae bilo hudo grenko jz usi toliko opso-fvanega PribiČeviča sprejeti to gladko ^odklonitev klerikalnega bojnega programa. V resnici pa je Jugoslovanski Idub izdal buletin, da je operacija dopro končana in da je bolnik zadovoljen potem, ko rrru je bila noga odre-jzana. Tudi Nemčiia pravi, da ie zadovoljna, da je oodpisala mir. Tako imajmo danes redko veselje, da smo zado-jvoljni vsi: Mi, ker je klerikalni napad pa celi črti odbit, klerikalci pa vsai sJasom svoje službene izjave, da je jzadeva »v medsebojno zadovoljnost poravnana«. Organizacija JDS na Štajerskem ^e mestoma še zelo slabo razvita. Razdelitev v celisko in mariborsko okrožie je podano samoposebi. Treba samo intenzivnejšega organizatoricu ega dela |z omenjenih dveh central. Reči moram, ^đa je Maribor storil v tem pogledu do-jsiej več, ko Celje, kjer nas še čaka armogo posla. Ne bom trdit, da je krf-fva neuspehom samo manjša prožnost h manjša delavnost. Odkrito moramo jobtožiti vse naše naše inteligente zaupnike po deželi, da store vse premalo. ^Vzroke tej nedelavnosti je iskati v precejšnji komoditeti fn oni zastareli napačni misli, da mora vse delo in vse politično življenje po naši deželi sloneti je na ramah političnih delavcev iz Ce-n, Program naše demokratske stranke zahteva globoko delitev dela, ki je v •najtesnejši zvezi s prospevanjem naše •JDS in objednem v smislu preustroja jnase stranke v tej smeri, da pridejo ^aneclci ter sploh podeželnj činitelji v stranki sami do moči in odgovarjajoče jveljave. Po tej preosnovi se Izvrše kakor Že znano v najkrajšem času volitve 'v iz^vrševafrn* odbor stranke. Pozivamo jvse naše zaupnike, da gredo nemudo-jma na delo in popravijo zamujeno. V nedeljo 27. julija se vrši v Celju okrož-frif strankin zbor, do tedaj je še časa jfiovolj, da se osnujejo nove krajevne jprganrzacije po vsem celjskem okrožju fn da se manj delavne ožive in okrepe p novim članstvom. Učitelji v 8podnji Hrnšici pri Ljubljani je začel gonjo proti Sokolstvu, namesto da bi otrokr v Šob* podučeval v Šolskih predmetih, jih pa hujska in jim prepoveduje, da ne smejo stopati k ^okolskemu naraščaju- Temveč jih napeljava nato, da morajo vsi pristopiti k Orlom, posebno pa ženski naraščaj« jjfi mislimo, da je šola za pouk in ne za Agitacijo. Naj se učitelj rajši pobriga, da se bodo otroci kaj naučili- — Belgijski list proti Slovanom. |v* 'dnevniku »Nation Belge« priobčuje Barnville članek, v katerem pravi med togim: »Zakaj se hoče Italiii odreči dalmatinska obal? Zakaj se hoče Romune oropati Banata v nasprotju svoječasno sklenjeno pogodbo? Pač fcato, ker vživa Jugoslavija povsodi neranljive simpatije. Docela se Dozab-fja, da so bili Jugoslovani in naj se že Imenujejo Slovenci, Hrvat! ali Boš-tifalrt tisti, k! so se pod avstrijskimi zastavami borili proti Antantl še v | času. ko sta bili Italija in Romunija že dolgo zaveznici zapadnih držav. Kljub temu se Slovani povsodi protežiram in naj bodo ti Slovani iz Zagreba ali iz Moskve. Povsodi so Slovani dobrodošli. Slavofilstvo sedaj prevladujte v evropsKi politiki«. — »Nation Belge« je list, ki dobiva dobro krmo Iz italijanskih vladnih jasli. Zato se ni čuditi, da piše v takšnem tonu o slovano-filstvu. — Odpoklic francoskih čet Iz Italije, Našo vest, da namerava Francija odpoklica« svoje Čete iz Italije, potrjuje tudi »L* Intransigeant«, ki javlja, da se pripravljajo francoske brigade, ki so nastanjene v Brescijl, Padovi in Livorniu, da zapuste Italijo. — Republikanska stranka za Julijsko Benečijo je priredila v nedeljo 13. julija v Trstu svoj kongres, na katerem se je izvolilo predsedstvo in razpravljalo o organizaciji republikanske stranke. Na kongresu so se razmotri-vala različna politična vprašanja predvsem pa so se posvetovali o stališču republikanske stranke naDrarn Slovencem in Hrvatom, ki imajo pripasti" Italiji. O tem vprašanju je referiral Scocchi. — Svetovna liga mladine — »WeltjugendHga« se ustanavlja na Dunaju (Wien L, Molkerbastei 10). Ima namen zbrati vse vseučiliščnike sveta v skupni organizaciji ter hoče | izpopolniti zvezo narodov, oziroma zvezo držav z zvezo duhov. Nimamo natančnih podatkov o tej organizaciii, zdi pa se nam, da je ta liga mladine podietie, ki zasleduje tajne nemške cilie. Naša mladina naj bo oprezna in naj se ne da speljati na nemške li-manice. MINISTRSKI SVET. Beograd, 13. julija. (Zakasnelo.) V petek se je vršila dopoldne seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika Stojana Pro- | tiča, ki je podal rezultat potovanja na- \ ših ministrov v Pariz. V Parizu so • imeli naši ministri dolgo konferenco s j francoskim ministrskim predsednikom j Clemenceaujem, kateremu so izročili 1 memorandum o našem slabem ekonomskem in financijalnem položaju. Sestanek naših ministrov s Clemenceaujem j je imel ta cilj, da dobimo za porušeno Srbijo in Crno goro tem večjo odškodnino in da se nam izplača v te svrhe takoj sedaj čim večja vsota. Naši mi- I nistri so zahtevali 2 milijardi frankov j v zlatu in je Clemenceau odgovoril, da so tudi finance Francije v ze,]p slabem stanju in da bodo vsote, ki jih mora Nemčija plačati v razmerju z efektivnimi stroški francoskega budgeta, le malenkostne. Francija bo upoštevala velike zasluge, ki jih ima Srbija v svetovni vojni, zato pa se bo naši kraljevini izplačala v najkrajšem času čim večja vsota na račun vojne odškodnine, — Kraji naše kraljevine iz bivše avstro - ogrske monarhije morajo plačati predvojne dolgove, tribut za osvobojen je in pa zastaviti svoje narodno premoženje. Vsota, ki jo moramo plačati, bo malo manjša od 3 milijard frankov v zlatu. To vsoto moramo plačati mednarodnemu fondu za reparacije, a Srbija dobi vojno odškodnino direktno od tega fonda. V dobi prvih 5 let ne bomo plačali za to vsoto od nekaj manj kot 3 milijard frankov v zlatu nikakih obresti, pozneje pa moramo plačati obresti in amortizacijsko kvoto, tako, da bo dolg v 30. letih izplačan. NOV »KOMPROMISNI« PREDLOG LAHOV. Pariz, 13. julija. (Zakasnelo.) Kakor poročajo iz merodajnih krogov, je preložila pred nekaj dnevi italijanska delegacija jugoslovanski delegaciji v Parizu nekak »kompromisni« predlog za rešitev jadranskega problema, po katerem bi nam Italija priznala vzhodno Istro z Reko in celo Dalmacijo, a zahtevala kot kompenzacijo Kotor z okolico in Lovčenom. Naša delegacija je odklonila ta »kompromisni* predlog in stoji slej ko prej na stališču, da se nam mora dati na Jadranu one meje, ki jih je naša delegacija označila kot zadnje popuščanje. USTAVLJEN LIST. Zagreb, 14. julija. »Narodne Novine« priobčujejo naredbo bana, po kateri se ustavi izdajanje in razširjenje perijodičnega časopisa »Dom in šola«, ki ga izdaja knjigarna Stipe in Marije Radića v Zagrebu, ker njegova vsebina ogrožava javni mir in red. CARINA NA SOL. Zagreb, 14. julija. »Narodne Novine« prinašajo razglas delegata finančnega ministra, da ie treba za sol, ki se uvozi iz inozemstva, plačati za 100 kg po 17 dinarjev 60 para v zlatu monopolne takse, to je 73 K 92 vin. žigosanih avstro - ogrskih bankovcev po kur-zu 100 dinarjev v zlatu = 42D kron v žigosanih bankovcih. »FRANCOSKI BLAGDAN« V ZAGREBU. Zagreb, 14. julija, Danes se je tu slovesno obhajal francoski narodni blagdan. Ob 8. zjutraj se le zh^la francoska posadka, sestoječa Iz iran-coskih rednih ter kolonijalnih čet kakor tudi iz konjenice, na Jelačičevem trgu. Zbrali so se poveljniki teh čet ter ogromno občinstva ter predstojniki raznih civilnih in vojaških oblasti, med njimi ban dr. PaleČek. poveljnik savske divizije general -^atić, nadškof dr. Bauer in drugi. Vršila se je nato parada pred poveljnikom francosirjji čet, • nakar: se je vršila dekoracija častnikov In moštva. Pivi Je prejel veliki križ za ) vojne zasluge pomorski kapetan Ma- j žuranić, zapovednik naših monitorjev pred Budimpešto, kjer je rešil ne samo ugled jugoslovanskih mornarjev, ampak čast Antante sploh ter pri tem zadobil tudi težke rane. Zapovednik francoskih čet je čestital kapetanu na visokem odlikovanju, zbrano občinstvo pa mu je priredilo prisrčne ovacije, j Nato so bili odlikovani še ostali fran- | coski častniki in moštvo, nakar se je vršilo defiliranje pred odlikovanci. Občinstvo je ves čas prirejalo častnikom in moštvu zmagoslavne francoske armade, posebno pa tako visoko počaščenemu kapetanu naše mornarice. Mažu ranicu, prisrčne ovacile._ IMAn MU. POLOŽAJ V TRSTU. LDU.Trst 11. julija. Tržaški gubernator je z dekretom od 7. t. m. odredil da se morajo cene za živila in za vse one predmete in potrebščine, ki : služijo posredno ali neposredno za življenje, znižati za 30°/o in cene za | jedi in pijače v gostilnah, kavarnah in javnih lokalih za 40°, a. Noben trgovec aH obrtnik ne sme zapreti svojega obrata preden ne objavi ta svoj namen vsaj tri dni preie nolitični oblasti, ki sme ukrepati glede uporabe blaga v dotičnom obratu. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani z zaporom do 6 mesecev in z globami do 10.000 lir. LDU. Trst, 11. julija. Z ozirom na oblastveno odrejeno znižanje cen živil in življenjskih potrebščin, sta politična odbora socijalno - demokratične stranke in strokovna organizacija v Trstu na svojem sestanku od 8. t. m. sklenila resolucijo, ki smatra to znižani e za nezadostno. Vendar io vzame kakor provizorično odredbo na znanje z ozirom na sklepe centralne sociialno-demokratične stranke v Italiji, ki priporoča zbirati vse proletarske sile za velike mednarodne manifestacije, določene na 20.—21. julija (splošna protestna stavka) ter si pridržuje zopet v primernem hipu povzeti agitacijo, ne samo za jednostavno znižanje cen, nego v svrho, da se rešijo obširni in zamotani socijalno - gospodarski problemi z namenom, da se sedanjo bur-žoazijsko razmerje spremeni v komunistično razmerje. V političnem ozjru zahteva nadalnja resolucija političnega odbora in strokovnih oraranizacii tržaške socijalno-demokratične stranke, da mora biti tržaški mestni odbor takoj odstavljen, ker se je pokazal popolnoma nezmožnega, da bi rešil vsai provizorično le eden onih mnogobrojnih občinskih nroblemov, ki zahtevajo najnujnejše rešitve. AMERIKANCI IN REKA. LDU. Lvon, 13. julija. (DKU. — Brezžično). Ameriška oklopna križarka »Pittsburg« se je odpeljala proti Reki. Boljševizem v Furlaniji. V Pieri-sn v Furlaniji je bilo proti koncu junija aretiranih šest furlanskih mladeni-čev, ki so vsklikali: >2ivio socijali-zemk >Živela prostost« in — kakor je trdila obtožba — tudi: > Živio Ljenin<, in >Živio boljševizem !< Zraven tega so prepevali delavsko himno in druge socijalistične pesmi- Na razpravi v Trstu je karabinjer izjavil, da se mu le zdi. da so padli rudi vskliki kot > Živel boljševizem«, vsled česar jim krivda ni bila dokazana in je bilo vseh šest mla-deničev na predlog zagovornika, kojemu se je pridružil tudi vojaški odvetnik, oproščeni- Prepovedan izvoz z zasedenega ozemlja* Civilni komisarijat za mesto Trst in okolico je po guvernerjevem nalogu razglasil, da je začasno ustav-ljn vsak izvoz blaga v inozemstvo; dovoljenja, ki so bila že poprej izdana, ostanejo v veljavi- Iz Avstrile, Madlanke, Nemčije, Turške. WILSON O MIROVNI POGODBI Z NEMČIJO. LDU. Lvon, 13. julija. (DKU. — Brezžično.) Iz Washingtona poročajo: Ob predložitvi mirovne pogodbe ameriškemu senatu je predsednik Wilson v svojem govoru izjavil: »Menim, da I mirovna pogodba v splošnem odgovarja mojim 14 točkam. Evropa je udeležbo Amerike na mirovni konferenci z veseljem sprejela, ker je vedela, da je ta udeležba nesebična. Zveza narodov Je potrebna kot orodje snujočega se novega reda.« Olede mirovne pogodbe z Nemčijo je omenil, da so zadeli na težkoče, ki bi bile brez malih kompromisov nepremagljive. Pogodba na taka. kakor bi si jo želela ameriška in druge delegacije, toda ti neizogibni kompromisi ne kršijo nikakih načel. Mirovna konferenca je na znanih 14 točk popolnoma pristala, dasi je morala upoštevati dejstva, izhajajočega iz mednarodnega položaja. IZROČITEV NEMŠKEGA CESARJA. LDU. Berlin, 14. julija. (ČTU). »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Holandsfe, da je po izven uradnih pogajanjih i entento Holandska vlada privolila, izročiti cesarja Viljema. Akt izročitve se ima izvršiti v Haagu. Nobenega obzira z madžarskimi boll-ševlki. LDU. Nauen, 13. julija. (Brezžično) »L Independance Roumainec po- roča, da je brzojavil general Fran-chet generalu Pelleju kot vrhovnemu poveljniku češkoslovaških čet naj se z madžarsko vlado več ne pogaja. Bale je dobil Franchet od mirovne konference najobsežnejša pooblastila, da nastopa proti sovjetski MadžarskL Pozval bo sovjetsko vlado še enkrat da odstopi* če se to ne zgodi, začne i vojaškimi operacijami. Za poveljnika ogrskih protivi a d nih čet le bil imenovan general KratochviL LDU. Nauen, 13. julija. (Brezžično.) V krogih antantnih misij sodijo, da je bila poslednja ofenziva proti Madžarski ustavljena, ker sta Anglija in Amerika pričakovali, da Bela Kun s svojim sistemom ne bo segal preko madžarskih mej. Ker pa skuša Bela Kun izzvati prevrate tudi v sosednih državah, uvidevajo zavezanci nujnost nastopiti proti njemu z oboroženo silo, s Čemer soglašate zdaj tudi Amerika in Anglija. Proti Madžarski namenjene čete sestoje po uradni objavi francoskega vrhovnega poveljstva iz 70 tisoč Romunov, 36.000 francoskih kolonij alcev, 30.000 Čehoslovakov, 12.000 Jugoslovanov in 20.000 Drotivladnih Madžarov. Razun teh se pričakuje tudi še Italijanske udeležbe._ Okrožni zlet sokolskih društev Zgornjega in Spodnjega Posavja v Radeče- Vsa sokolska društva Zgornjega in Spodnjega Posavja poletijo dne 17- avgusta na okrožni zlet v Radeče pri Zidanem mostu- Vspo-red nastopov je zelo obsežen- Proizvajale se bodo proste vaje in sicer dunajske, ljubljanske in šolskega naraščaja, nastopilo bo več vrst na orodjih, posebej uzorna vrsta 10 telovadcev in obljubile so rudi na*=top članice Hrvatskega Sokola iz Zagreba z vajami z loki; Začetek telovadbe ob 2- uri popoldne. Zveza z vlaki je za prihod in odhod prikladna, saj leži trg Kadeče na križišču železnic iz Maribora, Ljublja ne in Zagreba- Vsem udeležnikom se bo nudila popolna postrežba- Odbor- Ustanovitev Sokola na Brezovici« V nedeljo. 13- t- m- je doživela rudi Brezovica svoj sokolski nraznik- Ustanovil se je tamkaj Sokol in od vseh strani so prihitela bratska društva župe Ljub ljana, da prisostvujejo pri krstitvi društva- Iz Ljubljane je prispel posebni vlak z nebroj Sokoli in občinstvom, mnogo jih je došlo tudi peš, pa tudi iz Vrhnike je prispelo obilo posetnikov Slavja ustanovitve so se udeležila društva: ljubljanski, Šišenski, viški Sokol, Primorski sokolski krožek, Sokol Vrh nika z zastavo in Sokol iz Notranjih Coric. Prostor, kjer se je vršil* °'av nost, je bil v vsakem pogledu premaj hen za naval občinstva- Telovadba, zlasti ona brezoviškega naraščaja, je iz borno uspela ter navdušila še ono malo število mlačnežev. ko so videli tako krasne uspehe- Telovadbe se je udeležil naraščaj Sokola iz Notranjih Goric, vrsta ljubljanskega Sokola, Sokoliće in šešenski Sokol- Izvajanje prostih vaj, kakor tudi orodne telovadbe je izzvalo burno odobravanje- Po končani telo vadbi je nagovoril zbrane Sokole in Sokoliće podstarosta ljubljanskega So kola br- B- Drenik. za njim pa učitelj Smole, poudarjajoč pomen slavja in navdušujoč brate k novemu delu- Po telovadbi se je vršila veselica, ki Je istotako sijajno uspela ter prinesla mlademu društvu, ki je lahko ponosno na svoj prvi uspeh, tudi zadostnih gmotnih sredstev za nadaljni razvoj Ob H 9. uri so ljubljanska društva zapustila Brezovico v trdni veri, da ni bil dan brezploden, da se je marveč za sejalo novo sokolsko seme. ki bo s časom rodilo na tem polju še lepe sadove — Na zdar! Žensko telovadno društvo v »Mia^ diki« ima odslej telovadbo v ponedeljek in petek od pol 6- do 7- zvečer. Dnevne vesti. Načelnik ministrstva prosvete v Beogradu gospod dr. Vladimir P e t -kovic, se je mudil zadnja dva dneva v Ljubljani. Kot refenta za visoke šole, ki je zlasti zadnji teden sodeloval pri pospešitvi ugodne rešitve vseučilišča v Ljubljani, pozdravilo ga je predsedstvo naše vseučifiške komisije z nekaterimi člani komisije kar najtopleje Iz temeljitega razgovora o dosedanjih in bodočih korakih za otvoritev vseh fakultet v jeseni, dobili so vsi prijetno prepričanje, da ministrstvo prosvete podpira z vso močjo naše stremljenje, za najvišjimi kulturnimi cilji. Gospod načelnik dr. Petkovič je včeraj odpotoval s svojo rodbino na Bled, kjer se hoče prvikrat po petih letih neumornega dela in tudi prognanstva odpočiti za nekaj tednov. Žerimo mu od srca najprijetnejšega odmora! Nova imena ljubljanskih vojašnic. Vsled odredbe IV. armijske oblasti se prekrste imena ljubljanskih vojašnic In sicer bivša domobranska vojašnica v vojašnico kralja Petra IM topničarska pa v vojašnico prestolonaslednika Aleksandra. Prekretitev ljubljanskih ulic- Včeraj- popoldne se Je vršila na magistratu anketa o prekrstitvi nekaterih ljubljanskih ulic in trgov- Sklenilo se je predlagati občinskemu svetu, da se prekrsti te-le ulice in trgi: Fran Josipa cesta — Aleksandrova cesta, Fran Josipova cesta v Sifiki — Frankopanska cesta, Eli-zabetna cesta — Zrinjskega cesta, Nadvojvode Evgena ulica — Aškerčeva ulica, Nadvojvoda Friderika cesta —' Za Gradom, Marije Terezije cesta ~ Gosposvetska cesta, Francovo Nabrežje — Cankarjevo Nabrežje, Radeckega cesta — Vidovdanska cesta, Kuhnova cesta — Vojvode Midi da cesta, Jubilejni most — Zmajski most, Nova ulica — Kersnikova ulica, Hrvatski trg — Jugoslovanski trg, Slovenski trg — Krekov trg. Nam se zdi, da nekatera nova imena niso baš srečno izbrana- Sicer pa bo imel v tem vprašanju odločilno besedo še občinski svet- f Dr. Franc Slmonič. Včeraj, 14. Julija je umrl v Gornji Radgoni bivši bibliotekar dunajske vseučiliške knjižnice, dr. Fr. Simonič. Našim vseučilišč-nikom, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih študirali na Dunaju, Je blagi pokojnik še gotovo v dobrem spominu, ko jim je pomagal kot edini slovenski uradnik na tem zavodu, ali pa so se v začetku meseca pri njem oglašali za Radogojeve podpore. Bil je ustanov-nik slov. akad. podpornih društev na Dunaju, v Gradcu, v Pragi ter Je nesebično podpiral po svojih močeh vsako narodno podjetje. — Dr. Simonič se je rodil 2. otk. 1847 v Ivanjkovcih pri Svetinjah, v raju Slov. gorje. Po končanih študijah na graškem vseučilišču je vstopil v joaneisko knjižnico, 1. 1878 Je bil imenovan na dunajsko vseučiliško knjižnico, kjer je služboval do svoje upoko* jitve 1. 1906. Kot Slovanu so odkazo-vali najtežje delo; selitev knjižnice v nove prostore, revizija novega kataloga, vse to je ležalo povečini na njegovih ramenih. Pomagal je raznim znanstvenikom pri nabiranju gradiva in literature, za lastno delo torei ni preo-stajalo mnogo Časa. Za Šuman ovo knjigo »DieSlovenen« je napisal pregled slovenske književnosti. V Kresu Je priob-čeval književna poročila, bil Je sotrud-nik v prvih letih »Ljublj. zvonu«, v matičnem Letopisu je objavil »Prisege ljubljanskega mesta« (1884), z Jak. Meškom je izdal knjigo o dr. Greg. I. Plohlu, oddaljenem svojem sorodniku, čigar ustanovo je užival ves čas svojih študij. Najznamenitejše Simoničevo delo pa ostane »Slovenska bibliografija«, naš knjigopis od 1500—1900, ki ga je izdala Slov. matica v treh snopičih, sad 251etnega neumornega zbiranja. — Po mnogih neprilikah življenja mirno počivaj, vrli narodnjak, ob strani ljubljene hčerke in unikinje f Zbirka sa invalide- Orožništvo je za junake, ki so padli v bojih na naši severni meji ali pa postali invalidi, ustanovilo zbirko, katere znesek je 20-719 K 12 v- V posnemanje te hvalevredne in Človekoljubne ustanove, obračamo se na rodoljubno občinstvo z prošnjo, naj bi najizdatneje priteklo v pomoč tem našim prvim mučenikom, ki so svoje življenje ali pa zdravje žrtvovali v korist naše osvobojene domovine* Sprejet bo z zahvalnostjo vsak, tudi najmanji prispevek pri dravski diviziji, brambni oddelek v Ljubljani- Is že nabrane in Še prispevajočih svot, se bodo nakazale podpore revnim in potrebnim svojcem padlih junakov odnosno invalidom, kateri so se po 1. novembru 1918 bojevali na Koroškem, Štajerskem ali Ogrskem- Prošnje za podpore iz teh prispevkov, opremljene z vojaškim in ubožnim poročilom ter z družinskim matičnim poročilom, naj se naslovijo na brambni oddelek dravske divizijske oblasti v Ljubljani- Popravek. Z ozirom na včeraj objavljeno poročilo o zrelostnih izpitih na realki prikomnimo, da je napravil Turk Stane maturo z odliko. Pod državno nadzorstvo je dala vlada knjigarno in tiskarno Ferdinand Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani-Za nadzornika je imenovan dr« Marij Krmpotić- Odprava cenzure v naši kraljevini- Kakor nam poročajo, se lahko od slej pisma, navadna ali priporočena, zalepljajo, ker je odpravljena pisemska cenzura za vso našo državo- Zahvala. Da se je moglo za god Njegovega Veličanstva krali a Pgjra I. poslopje bivše Kazine, kjer je nastanjena komanda dravske divizijske oblasti, primerno okrasiti in razsvetlji-ti, gre v prvi vrsti zasluga tukajšnji domači elektrotehnični tvrdki Janko Pogačarja. katera je dala ves potrebni materijal in žarnice brezplačno na razpolago ter ji bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala. »Pojdimo v Prago!« Pod tem naslovom priobčuje prof- trgovske akademije v Zagrebu dr. Drag- Prohaska poziv, naj bi jugoslovanska mladina trgovskih šol hodila v Prago študirat->Odzovite se tovariši vseh trgovskih akademij! Obrnite se do svojih šolskih oblasti, pišite agitačne članke v dnevnih listih, zahtevajte od trgovskih društev in zbornic podpore! Povedite s seboj tudi abirurijente tega leta! Ne puščajte jih, da tako neinformirani o svetu sedejo v male razmere, da bodo Iz njih samo bančni pomočniki! Pozovite Jih, da se z nadaljnjimi študijami itev. 164. .SLOVENSKI NAROD*, dne iS. julija 1919. Stan. 3. na Češkem pripravijo sa samostalno vodstvo številnih nam domačih industrijskih in trgovskih večjih podjetijc Rudarsko glavarstvo v Ljubljani potrebuje podatke o proizvajanju mlinskih kamnov v Sloveniji (kraj, množina, možnost povečanja, vrsta kamna, kvaliteta, cena, komunikacijske razmere, lastnik kamenoloma)- Interesenti naj nemudoma poročajo- Za brezplačni ponatis se prosi- Obupno stanje naših internirancev ▼ Gmiindu* Interniranci v Gmiindnu so poslali naši vladi obupno prošnjo za rešitev, iz katere posnemamo: »Kakor ravno izvemo, so nemški interniranci iz Rožeka in okolice, ki bi bili baje prišli v poštev v zameno za nas, že doma in na prostem po jedva enomesečnem interniranju, dočim smo mi že več kakor 10 tednov še vedno internirani-Kakor slišimo ravnokar, se govori tam, da so razen treh gospodičen (Fani in Kati Arnejc in Adele Schaffer) že davno na prostem tudi dr- Val- Rožič in Mat* Vošpernik, prvi iz Celovca, drugi iz Vernberga, kar pa ni res- Internirani smo do sedaj Še vedno: Ferjančič Viktor, trgovec iz Celovca; Gabriel Miha, mizar in gostilničar v št. Janžu; Pasarič Martin trgovec iz Bistrice v Paul Janko, posestnikov sin iz Rožeka; dr- Pirnat Ferd-, odvet- konc- iz Celovca; Renko Josip, trgovec iz Boro-veij; dr- Rožič Val-, filozof iz Celovca; Schaller Janko, pos. sin iz Logavesi; Schleicher Miha, pos- in gostilničar iz Logavesi; Tauer Konrad, železniški delavec iz Smčevasi; Vošpernik Matija, posestnik iz Vernberga; Zenz Miha, mizar iz Št- Jakoba v R- Docela zbegani in obupani čakamo dan za dnevom rešitve liki verne duše v vicah, toda do sedaj čakamo zaman in smo v svoji ner-voznosti in v svojem obupu v dvomu, da ve naša vlada o našem stanju- Nemci so znali lagati, n- pr- Angležu vreči pesek v oči s tem, da so neposredno pred prihodom Angležev nam dali posteljno perilo in pripravili Angleže do taga, da so povpraševali vsakega izmed nas le za sedanje pritožbe in težnje, ne pa za pritožbe posameznika v obče in za preteklost- Povdarjamo. da smo izgubili v prvem hipu zaupanje napram Angležem, to že zaradi tega, ker je bil prvi odgovor: >Ste pač interniranci« in na naso pritožbo, da je prepovedano govoriti z obiskom drugače, kakor nemško v navzočnosti orožnika, >da le to rudi tako na Angleškem«. Ko je Anglež vprašal že petega ali šestega je proti drugemu hladnokrvno rekel: Kaj ne. tudi vi imate samo to pritožbo, da ste lačni ?< ter pri tem ironično pripomnil, da razen enega ne izgledamo sestradani- Za take komisije se tudi kot interniranci zahvalimo- Dva orožnika, včasih celo več, nas stražita oborožena dan in noč, sem in tja je prišel orožnik celo ponoči pogledat vsakega na ležišču in kalil tako ob dveh v noči spanje in mir, katerega itak vsakdo izmed nas potrebuje in katerega si želi vsaj ponoči, da pozabi svoje gorje, svoje obupno stanje- Do zob oborožen orožnik nas žene na sprehod, pri katerem čujemo od kmetov, ki delajo na polju: >Was treibens denn da ffir Kun-den?« Da bi se Nemcem pri nas tako godilo, dozdeva se nam povsem neverjetno- Vse dosedanje prošnje so bile zaman- Se enkrat se obračamo na svojo vlado s prošnjo, da nas vendar enkrat reši in oprosti, sicer bi morali v svojem obupu misliti, da se vlada za svoje podanike ne briga tako, kakor nemška vlada za 6voje*< — Gmtind, dne 9- julija 1919. Podpisi- Finančna straža na Kranjskem Se vedno rabi za pečatenje žgalnih priprav nemške pečatnike" čas bi že bil, da se to odpravi. Prošnja begunskega sosveta v IjubljanL Srednje šole so končale svoje šolsko leto, tudi na visokih šolah se sklepajo predavanja. Dijaki in vseučili-Ški begunci se povrneio nekateri na svoje domove v okupirano ozemlje, drugI odidejo k svojcem - beguncem v jugoslovanskih, morda tudi drugih deželah, mnogo izmed njih pa bo brez doma in strehe iskalo kake službe za počitnice ali pa zatočišča pri dobrih in usmiljenih ljudeh. Tem je treba nujno pomagati in jim preskrbeti zavetišča za počitnice. — Prosimo premožne slovenske rojake in družine, zlasti na deželi, katerim je bila usoda med vojsko milejša kot siromakom beguncem, da vspreimejo pod svojo gostoljubno streho v hrano in stanovanje te begunce-drjake, morda proti temu, da jim nadzirajo ali podučujejo deco ali opravljajo kako lažje duševno delo, za katero so sposobni, ter nam naznanijo čim preje svoje natančne naslove. Svoje naslove naj nam pošljejo tudi dijaki in vse-nčiliški begunci, ki so brez strehe In preskrbe med počitnicami. — Begunski sosvet v Ljubljani, Pražakova ulica 3/1. Od bivše a-e. vojne mornarice se nahajata križarki >Tegetthoff< in >Franz Ferdinand« v Benetkah, nekatere kri žarke tipa >Erzherzog« v Kotoru v francoskih rokah; križarke tipa >Zriny« in »Radetzkv« v Splitu v rokah Amerikancev, tri nemoderne bojne ladje drugega razreda v Poli- Stare ladje so razdeljene med Francozi in Italijani- Dve lahki križarki tipa HeJ- goland imajo Francozi v Kotoru; križarki >Port Said« in >Spaun« se nahajata v laških rokah- Od torpednih lovcev tipa >Tatra« imajo Štiri Francozi in istotoliko Italijani- Med Italijani in Francozi so razdeljeni tudi starejši tor-pedni lovci, 15 po številu- Od petdesetih torpedovk imajo v rokah večji del Lahi, ostanek pa Francozi. V laških pristaniščih se nahaja skupno nad dve tretjini vse avstrijske flote- — Ladje do sedaj še niso definitivno last ene ali druge zaveznice- Lahi se vsled tega boje, da jim ta mastni plen, rezultat njihove »zmage«, ne uide Zavezniki namreč do sedaj Še niso jedini, kaj naj se zgodi z zaplenjenimi brodovji- Dočim je Anglija, Amerika in Japonska mnenja, da se naj brodovje potopi, se upirata temu Francija in Italija- Poslednja bi rada videla, da se brodovje demolira in jeklo porabi, ali pa da se razdelijo ladje v kritje izgub tekom vojne med posameznimi velesilami- Nikakor pa ne misli podpirati onega anglo - ameriškega načrta razdeliti brodovje tako, da bi dobile gotov del tudi male države. Oboroževati Jugoslavijo ! ? Skupščina jugoslovanskih akademikov, ki bi se morala vršiti meseca oktobra v Splitu, je bila za letos odložena vsled težavnih političnih odnosa j ev. Poziv. Rezervni podporočnik Anton Kalan se nujno poživlja, da se zglasi pri komandi mesta. Nemški postni pečat ima še vedno lukovška pošta (Lukovritz) natiesto Lukovica- Skrajni čas bi že bil, da bi zginil nemški pečat in z njim stari sistem stare Avstrije- Lukovčani, ka^or rudi cela okolica želimo, da bi si tukajšnji poštni urad nabavil slovenski pečat, da bi bil na njem razviden dan vplačila, ker na nemškem pečatu tega ni- Sramota- V pisarni županstva v Kropi še vedno vise slike avstrijskega cesarja Franca Jožefa, nemškega cesarja Viljema, bolgarskega kralja Ferdinanda in turškega sultana Mehmeda-Neveri^t^o! Ali pričakujeta gospod župan in njegov oproda, župnik Oblak, oba strastn-i Šušteršičevoa vstajenja propadle Av^-.ri*? ? Na to pač čakata zaman- Pristojna oblast naj poskrbi, da takoj izginejo one slike iz občinske pisarne in se nadomeste s slikami kralja Petra in regenta Aleksandra- Pričakujemo to z vso ^otovostjo- Dobrna pri Celju- Ujma- V nedeljo, 13- t- m- sta naznanjala grom in piš hudo uro- Med strašnim nalivom se vsi!je toča. ki je na še nežnih rastlinah napravila izdatne škode, posebno žito in vinogradi so veliko trpeli. Narasla voda je nižave preplavila, a ob bregovih pa odnesla z njiv rodovitno zemljo-Komaj smo čakali na novi pridelek, ali kakor se kaže, nam ga je ujma veliko uničila- Št- Vid-Grobelno- Dne 8- julija je postal žrtva črnih koz tukajšnji posestnik, trgovec in gostilničar Ivan Znidar-. Srečno je prestal vojno službo ter se vrnil domov z novimi nada-mi in upi — a kruta smrt mu je po kratkih dneh prestrigla nit življenja v najlepši moški dobi- Bil je vnet narodnjak in zvest podpornik narodnih društev-Xa grobu so mu zapeli prijatelji- Bil je splošno priljubljen ter je njegova izguba vsem bridka- Polivaj sladko, dragi Ivo. v domači grudi! Grozen umor enajstletne deklice v Tržiču. V Tržiču so v soboto orožniki aretirali nekega Seidla, ki je pod pretvezo, da bo izročil deklici 20 kg sladkorja, zvabil enajstletno Mila do Brejlo iz Pristave s seboj v gozd, 1o tam posilil in umorilter Še isti dan prodajal v Tržiču dekličine uhane. Sele po dolgem iskanju se je posrečilo najti umorjeno deklico. Na naslov policije in onih, ki jih tiče. Okrožje Tabor-Marrinova cesta ie pravo zbirališče ponočnih razgrnjacev in drugih sumljivih elementov- Posebno ob sobotah in nedeljah ni po cele noči miru- Ob popolnočnih urah ti kruli in tuli družba ponočnih razrrrajnlcev; komaj se oddalji ta. se priziblje od kje pijanec, preklinjajoč nebo in zemljo. — Kmalu se zasipi od te ali one strani strel, krik, prepir itd- To, kakor že gori rečeno — se ponavlja posebno ob sobotah in nedeljah do rane ure Poleg razerajačev, pretepačev in pijancev, se klatijo tod okoli tudi drugi sumljivi elementi- Pred kratkem jo tam v onem okrožju tak lopov nastavil nekemu uradniku nož (bajonet) na prsa ter ga oropal za 500 kron ter drugih vrednostnih papirjev- V noči od minule sobote na nedeljo, so si pa lopovi privoščili v imenovanem okrožju ne le imetju temveč tudi življenju nevaren >špas«- Po eni uri popolnoči so pričeli pobijati šipe na oknah mirnih in spečih stanovalcev- Na voglu Vrhovčeve in Ahacljeve ceste so vrgli skozi okno v stanovanje štiri debele kamenje, ter pobili štiri šipe- K sreči v dotičnem prostoru ne prenočuje nikdo. Drugače bi bila nesreča neizogibna* Na neki drugi hiši so pobili sedem Šip itd- Lopovi so jo seveda odkurili, ko so izvršili svoje nečedno dejanje- Prestrašeni stanovalci so pa vstajali v vseh stanovanjih, povprašujoč, kaj za boga se ne-! ki godi? Policista ob taki priliki seve-j da ni od nobene strani* Opazuje se, da I ravno v omenjenem okrožju ponoči ne dobiš »čuvarja miru in reda«, ako ga a lučjo iščeš- Apeliramo na pristojno oblast in merodajne faktorje, da napravijo tem kravalom In škandalom konec ter posvetijo temu okrožju v nočnih urah nekoliko več paznoati. Morda s* ne bo tudi v tem slučaju delalo po oni stari ex avstrijski metodi: naj pop rej žrtve in nesreče, potem šele even-tuelna odpomoč- Upamo, da nismo govorili gluhim ušesom. Umrl Je v Gorenji vasi posestnik, mesar in gotilničar g. Janez Peres -c u 111, v Ptuju pa posestnik in čevljarski mojster g. Marko Pavlini C N. v m. p.! Koncert se vrši dne 15* t- m- v Pil-senski restavraciji, poprej Friedl zraven nunske cerkve- Svira Ciganski orkester- Vstopnina prosta- Kino Ideal predvaja danes v torek prvič drugi del zelo zanimivega filmskega romana »Škorpijon« ali »Doživljaji revnega ribiškega rejenč-ka«- V njem nastopajo isti filmski umetniki kot v prvem delu, v glavni uiogi simpatični igralec in ljubljenec nudimpeštanskega občinstva Mihar' Varkonvi- Poleg tega mična burka v 1 dejanju- — V petek se uprizori krasna ameriška noviteta »Toska« po slavni operi istega imena- — Zadnji dve večerni predstavi ob pol 8- in 9- uri zvečer na vrtu s spremljevanjem dobrega orkestra na lok- Kino Ideal- Kulturo. »Žena — vrag*- — Postaviti tri osebe na oder in z njih igro izpolniti večer, kakor je to storil Schonherr v drami »Žena — vrag«, ni samo zanimiv poizkus, nego tudi velika umetnost, zlasti ako se dosezaj uspeh brez zunanjih vplivov in tudi znotraj samo s skromnimi pomočki- Schonherrjeve tri osebe — mož, žena, lovec — so Chicago Tribu* ne< poroča, da je odbor Petorice skle*' nil poslati predstavtteljem velesil m Helsingforsu povelje naj delujejo na to, da sklene finska vlada z admiralom Kolčakom sporazum v zadevi skupno ofenzive proti Petrogradu* IZROČITEV VILJEMA. London, 14. julija. »Daily Tele-graph« je prejel iz Kopenhagna, da zaznaje »Eztrabladet« iz diplomatske-' ga vira. da je holandska vlada privatno izjavila svoio pripravljenost, iz** ročiti bivšega cesarja Viljema. EKSPLOZIJA ITALIJANSKEGA SKLADIŠČA STRELJIVA-Beograd, 14- julija. Iz Soluna Javljajo z dne 10- t- n> V italijanskem skladišču municije pri Solunu so se včeraj popoldne dogodile velike eksplo--zije, ki so trajale do jutra- V mestu Je zavladala velika panika* Skladišče )• popolnoma razdejano- Italijani pravijo, da sta uničena dva milijona municije. 50 tisoč granat, 10 tisoč bomb in velika količina smodnika in artiljerijskega' materijala- V ITALIJI ŠE NI MIRU. Milan. 10. julija. V dolini Bisanzlo je proklamirana lokalna reiniblika svetov. Vsa Apulija je pobunjena. Prišlo je do krvavih spopadov v Reggiju. Krvavi izgredi tudi v Bresciji. kjer so oddali karabinerji več salv, ubitih je bilo nekaj demonstrantov. V Tminu skoraj splošna stavka. Prodajalne so večinoma zaprte. Gibanje za svete se po vsej Italiji širi. V mnogih krajih zborujejo krajevni sveti, tako v Foj> liju, Voltriju, Ferrari, Barletti in Ber-gamu. V Benetkah delna stavka. Skoraj povsod je prišlo do plenitev. Ponekod rekviriralo socijalistični občinski svetovalci blago in živila. Skoraj povsod so se sestavile razdelilne komisije. Vse gibanje se enotno vodi fz Milana ter ima oČividno boljševiški značaj. Jadransko vprašanje stopa čedalje bolj v ozadje napram notranjim dogodkom. Tardieuov načrt dobiva vedno več taL Strankarsko vodstva socijalnih demokratov le sklenilo nro-j glasiti v Italiji za 20. t. m. in prihodnje dni generalno stavko. Včeraj se je vršil ministrski svet, katerega so se ra-zen Tittonija udeležili vsi ministri. Ba-vil se je v prvi vrsti z jadranskim vprašanjem m vznemirljivim notranjim položajem. Tittoni se je danes vrnil Rim, da poroča o položaju v Parizu na podlagi svojih osemdnevnih poenianl. O zagonetni zaroti arditov, katero imenujejo oficijalno anarhistično, sfe izvedo podrobnosti ter ie gotovo, đa*! le bila ta zarota obupen poskus nacijo-nalistov Musollnljeve smeri Vesti LDU. V ITALIJI šE NI MIRU. LDU. Nauen. 14. julija. (Brezžično.) Po najnovejših italijanskih vesteh se zdi, da v Italiji ponehuje gibanje radi draginje, dasjravno časopisi še vsak dan poročalo o spopadih in je v Padovi zopet bilo nekaj mrtvih in ranjenih. V Neapolju je socjjalisti&* ni župan z energičnim nastopom, za* branil ustanovitev delavskega in ve* jaškega sveta. Položaj pa je v mestu še vedno nevaren, _ Poizvedbe. Najdena je bila pred enim tednom denarnica z manjšim zneskom in številko legitimacije- Dobi se na Gllncah v trgovini št. 2- Izgubila se Je velika psica? belo-rjave barve, hemardtnka. Kdor Jo pripelje nazaj, dobi 100 kron nagrade, — Andrej F r a n d o 1 i č, Glince št 144 pri Ljubljani. 69W Izdajatelj in odgovorni urednllu Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne Pomnoži tev osebnih vlakov na progi Jesenice-Borovlje- Z S. julijem t-1* se je vpeljal na progi Jeeenioe-Svetna vas-Borovlje dnevno redno še drugi par osebnih vlakov št- 18/2028 in 2014/13 z neposredno zveso v oziroma iz Ljubljane. Odhod iz Jesenic 22, prihod v Borovlje 23*42, odhod is Borovci j 7*43, prihod v Jesenice 9'45* Dobro stori, boleče ude In dele telesa masirati s Fellerjevim bolečine tolažečim >Elsa-fluidomc* Naj bi bilo vedno pri hiši* 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici veljajo samo 19 kron-Lekarnar E* V* Feller, Stubioa, Elsa-trg št. 238* (Hrvatsko). Od mnogo zdravnikov priporočeno* Oez stotisoč zahvalnih pisem- Omot 1 poštarina se doduše računaju posebno, ali najjeftinije, što se više dakle na jedanputa naruči, tim se više pri štedi- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 15 Julija 1919. 164 štev. SafflosiolM motom E^&sčt upravo SI. M pod .Modtstka 6527V USinifta žepnih ur, zlatnine in sre-ntfiulUD bmine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne poŠte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 ■ _ Tfif?rii tudi več učencev se IbouljI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Stelner, mestni tesarski moister, Ljubljana, Jera-i uliea *L 13 4844 Sprejmem nt i\M (liostotov oa brano. Mesečno K 300'--. Antoni a taroer, gostllnlčarka, PHselna uliea ste v. 5. 6857 Isope Umčene ssltsifee peči se prodajo ali pa zamenjajo za primarne Železne. Vpraša se pri krajnem šolskem svetu v Stari ?asi pri Bizeljskem. 6842 ?*ćo se fcraferake s::*adi£&cl zdraunil^ za Hrastnik. Nastop 1. avgusta 1919. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na I>ratOYSko skladnieo v Trbovljah. 6899 Primari! 6863 dr. 3r^.n Stoje ne ©r-.-^ira ao 12. avonsta t. 1. Kupita se takoj 2 postelji in 2 sočni omari št v dobrem stanju in en Šivalni stroj. Ponudbe na SUmajak, Oesposka ulica 3 11. v najem se išče s estitna (restavracija) v Ljubljani ali agrebu ali v bližini teh dveh mest Ponudbe pod ,,GostilnaM »Slovenskega Naroda«. na upravo 6894 Proda se 150 hektolitrov finega belega in rdečega dolenjskega vina let 1918 ter 5 ■ hektolitrov bele in rdeče starine I. 1917 po zmerni ceni. Naslov pri upravništvu »Slovenskega Naroda". 6756 Ki. iiiii olnil išče mesta. Ponudbe na upravo ^Slovenskega Naroda* pod šifro ..Začasno'*'. 6923 se sprejme v trgovino z rožami. Poizve se v posredovalnici za službe, Terezija NoTotav. Ljubljena, Dunajska cesta it. 14. Sprejmem UMMl zmožno knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence in strojepisja. Prosilke, ki so izučene v mešani trgovini, imajo prednost. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana v hiši. — And. Slsoacber, Iraško. 6901 z dobrim spričevalom ter poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom Malus & Veto v ar, Bizel'sko Brcilce. 6900 Izkori š&aBije prvovrstnega patenta za zložljive vrtne stole, klopi in mize se s stroji in tovarniškim posestvom ter z mizarstvom vred proda. Vprašanja pod „Patent" na upravo „Slov. Naroda*. 6929 MM\ iovoUja. Slovenec. želi primerne službe, najraje na Hrvaškem. Je 40 let star, z rudarsko Šolsko izobrazbo. Zaposlen je bil kot paznik, nadpaznik in delovodja pri rudnikih in premogokopih na Hrvaškem in Zgor. Štajerskem. Izborno prakso ima pri elektriki, trans misij ah in drobilmb strojih. Pogoji in navedba plače na; se naznanijo na naslov : L Lasni k, Erastnlk št. 102. 69J6 i- Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je moj predobri soprog oziroma naš blagi oče, brat, tast in ded, gospod dr. Franc Simonič. bibliotekar dunajske vseučii. knjižnice v pokoju, po daljšem bolehanju danes opoldne mirno umrl. ▼ Gornji Radgoni, 14. jaiija 1919. Boza flnriK, soproga, in tsi ostali imti i Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znsttcem, da je naš ljubljeni oče, ozir. stari oče, gospod vi i anex posestnik, mesar in gostilničar v Gorenji vasi, danes 13- julija 1919 v 76. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek dne 15. julija 1919, ob 9. uri do-pohsdne na pokopališče na Trati. Nepozabnega priporočamo v molitev in blag spomm. Gorenja vas, dne 13. julija 1919. 6947 Žalajocl ostati. .v.. Amalija Breznik, posestnica na Kogu pri Sv. Bolfenku pri Središču naznanja v svojem in vseh drugih sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen preljubi, dobri In blagi stric, gospod Marko Pavlini posestnik in čevljarski mojster v Ptuju dtae g. julija L 1. ob 6. uri zvečer v 76 letu v Varaždinskih To-pticaB rragloma preminul. Truplo pokojnika se je dne 12. t m. pnovizorično položilo k poStka na pokopalBču v Varaždinskih Toplicah, ter se prepelje v nakrajŠem časa na mestno pokopališče v Ptuj. O prevozu trupla blagopokojnika v Ptuj se bodo obvestili prijatelji in znanci pravočasno. Slovesna sv maša za pokojnega se je 12. t m. služila ob 7. url zjutraj v farni cerkvi v Varaždinskih Toplicah, ter se bo služila Še v mestni farni cerkvi v Ptuja In v podružni ceikvi na Harna pri Ormožu. PtsJ — KOf, Sv. Belfeak pri Središča 12. JaHjt »19. [ubijen kniilla mianita 6930 Si. Petra rata itn. 33. Proda se različna sobna oprava v hiši ska cesta St. 1, I. nadstr. 6938 „Kino Ideal v LjuMiani sprejme tri reklamne Oglase pri sporedu predstav Ponudbe je poslati pismeno na vodstvo kino »Ideal", Ljubljana*. 6864 I Ruski čaj kakao in druge izvoza proste predmete kupuje F. Lorenz, Oraz-Liebenan. 6923 dih« v popolnoma dobrem stanju, 3 Ho, z dvema prestavama, prostim tekom, 1 rezervnim plaščem, 1 zračno cevjo in 1 gonilnim jermenom se ceno rroda Tratnik, I!, avtokolona v Ljubi ar.: Dnnaiska cesta stev. 50. 6M. Trati se za odmah poštena za vse kučne poslove uz kuharico. Dobra plaća i opskrba Ob itelj dr. Sor-dić liječnik, Grubišnopolje kraj Bclo-vara Hrvatska. 6921 £aail bi večjo mm i z vsem inventarjem v Sloveniji pod dobrimi pogoji. Cenjene oonudbe se rrosijo pod: Jnlias pl. Silbernagl — huebnmshofen. Poštni pretinac, glavna Pošta Zagreb 6927 (00.000 škatljic z izvoznico v Jugoslavijo je naproda;. Ponudbe na A-Eaner, Graz, Re iaabaciiorgsase 7. 6924 28 cm 9 m dolge, 10 komadov prodaja F. Rudi, nos satnik v Podlehniku pri Ptuju- 6944 vseh vrst želimo proti dobavljanju novega tovornega avto z izvoznico kupiti od velikih tvrdk. Ponudbe na Erste Mittelstands-genossenschaft, Graz, Grazbachgas-se štev. 21. 6932 Za oslabele vsled starosti, proti slabostim v Želodcu in proti gubitku telesne moči, je stari vinski konjak pravo oživ-Ijenje. Razpošilja dve pol litrski steklenici, franko pakovanje, za 60 K. 5848 Benedikt Hertl, griščak na graščini Gollč pri Konjičih« Štajersko. Sprejme se ki je ob enem kurjač h parnemu stroju. Ponudbe s spričevalom na Val. Scag-netti. parna t aga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 6896 Jug s2ay&ni in pohištveni n: pleskar in ličar ::■ Rimska cesta št. 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cone. Za vsa izvršena dela jamčim dve leti Špecerijsko kolonijalno in prekomorsko blago najceneje in najbrže kupujete :: od poznate veletrgovine :: Vlaška 2L Telefon 106. Utemeljeno 1883. Zahtevajte cenik! Kali nt Mn rimami Mtor-ilh kila aMiliiii ion puh- motil* vsake vrste za kolesa, motorje lUdlllU in avtomobile. — FlorianCić, Šeleabnrfova alica 6. 4273 di$in konja z opravo prodam. Ogleda se v o* lodtoraki ulici, gostilna Lampert. 6940 Proda se moško kolo, harmonika b umlvalna miza Komenskega nlica 36, pritličje. 6^41 prijetna lega v bližini Celja, 5 minut od državne ceste. Travnik, njive, gozd, hiša gospodarska poslopja, oroda ro ugodni ceni Janko Artman. trgovec. Št Jot ob jnž. žel. 6916 Strešnik, fino glaziran, iz la materijala, prodajam dokler traja zaloga. Cevi za ka nale, ploaće za tlak, podboji (oan-gerji) vedno v zalogi. Sprejemajo se naročila na vse druge betonske izde-ke in popravila. Betonska tvornica Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c. fina obleka iz pravega boks-ttsnfa in lahke enovprežne sani. Poizve se natančno pri Sršteršžč Stsv^n, oskrbniku v Radovljici i Gorenjsko. 6898 Zobozdravnik v Trbovljah nazaa&l, da bo ordinira zl 20. julija do 28. avg. 6922 5«zena1919. Cvetlična razstava. Zdraviška godba: orkester slovenskega narodnega gledišča. Veselice in !! plesi v Zdraviškem parku. !! Slavnosti na jezeru. Cene sob in jedil oficijelno tarifirane. — Cenike oddaja Tourist-Office Bled in Tourist-Office Ljubljana, Dunajska cesta štev. 18. 6851 ,.IWEG Dunaj (VJien) VII. Lindengasse 4 InferBafionale Waren Expcrtond Import Ges. m. b. N. Brezplačno vskladiščenje do odvoza! ii univerzalni plugi itajenke M (pme mM klepanja srpi vozne osi m orodje za Me in sbrt jeklo za orodje nosilci (traverze) t in u lopate krampi stavbni okovi podkve piciuK Tidse vedrice emajlna posoda ni ilfktrHiBllti predmeti telefonsko in brzojavno orodje in priti* kline telefonski kabel. 69o5 Travnik ali njiva v ljubljanski okolici se knpi. Ponudbe s ceno pou ..Travnik11 na L Jugoslovanski anončni in informacol zavod Be-seljak i Rotanc, Ljnbljana. Frančevn nabrežje 5. 6757 25 posod (kangelj) zamlekoa30 litrov, dobro ohranjenih se proda Več oove Lovro Kuiel, poseatnik v Smiheln prt PUbsrkn, Koroško. 6933 v obliki 70X100 cm st. 20 do 100 listov za 25 kg. stavbni let in v dolgost) po 4, 5 In 6 metrov in sicer smrekove. Jelove, borove jg »*CS» nove odda na v^one f.rrra J. Bobrbschers 86bns, Oagavrsrk B«ntach-čx?t:rc c kamor se rtosiio tudi vprašanja._t^no Kirna stranka brea otrok z 2 do 4 sobami za takoj ali pozneje. Ponudbe na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6931 J JI Si & 5 «s f*h ■} i!! it. Milan Korun ¥ l|El3!:25ii KrjaSl;sva ulica štev. 4. uraduje od 15. julija 1919 do 25. avgusta 1919 od 8. do 14. ura (2. ure popoiudne.)_ Oprav. štev. Nc 1 344/19 0934 Za dne 19. julija 1919 določena prostovoljna javna dražba posestva Kathe Lerch se ne bode vršila na licu mesta, pač pa isti dan ob navedeni uri v pisarni notarja Straldila V Ptuju, ftginoritski trg št. 4.___m Vsem tvrdbam ki imajo oddati se priporoča „IMPERATOR", Ljnbljana, poitoo leteča. 6943 tiečaj s za mjesto gospodarskog pristava na vlastelinstvu Lužmca i. p. Zaprešić, koje se ima popuniti čim prije. Natjecatelji treba da su svršili gospodarsku školu, te da ima-du barma trogodišnju praksu u gospodarstvu i vinogradarstvu. Neoženjeni imaju prednost. Ponude sa zahtjevom plaće po-dnesti na upravo istog vlastelinstva. Uprava vlastelinstva. Vse pilite za nivo ii kurjave dobavlja „OlSO" Dunaj (Wien) V., Scnčnanranerstr. 55. Specijalni predmeti: Aoetilenske svetilke, avetl^žarne petrolejke, špirit ne žarnice, kuhalnl zaboji, plinovi kuhalniki, pllncvi in električni liftalniki, električne kokaine plošče, lenei za kuhan]e, vseh vrst plinove tarllne vrečice, aknmnlatorj!, ročne sveHiiko, baterije za iepae svotll|ke ltrt. 6925 Postaj južne Seeznice PrRettk sazona 1. aiala. Najbolj lekovite akrathotherme Štajerske, 86*2 do 37*5 stopinj C, deluje kakor Gastein, Tepllce itd. proti pro-tinu, revmatizmu, ženskim in živčnim boleznim, slabostim, poškodbam, influenci In njenim posledicam. Blago subalpsko podnebje, izvrstna obskrba, ceno stanovanje. Železniška zveza od Zagreba 3, od Ljubljane 2 uri. Pojasnila daje brezplačno ravnatelfitvo kopališča po-- stala Rimske Toplice. — WST Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice, elektrotehniko Hf 3z0elki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. Janka Pogačar, Ljubljana. Sii!adišča; pisarne in razstavni lolial Mes otii trja: 25. - ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju mirenska »Čevljarska zadruga1' v Vrbovcu pri Mozirju. Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otroške čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreje! Pri večjem odjemu primeren popusti 6601 Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom". Zmerne cene! Zahtevajte cenike! 4597 28 0606 8547