Poštnin«  plačana  » rotovhH
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 MN
HalenisKi list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. — Štev. 51.
NOVO MESTO, 19. decembra 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PK'I l •
odrekamo zaradi naše nske ljudske armade, se odrekamo zase
Na svetu je še vedno tako, da se nad slabega vsakdo spravi, močnega pa se vsi boje. Primerov zato imamo na naših vzhodnih mejah več kot dovolj. Češka. Madžarska, Romunija, Bolgarija, Albanija itd., to so dokazi »osvobojenih držav«, katerim je »svobodo« (oz. praške vislice in podobne simbole sovjetskih svoboščin) prinesel bajonet Rdeče armade Sovjetske zveze. Tako svobodo so ponujali in obetali moskovski nasilniki tudi nam, vendar pa smo jim pred vsem svetom povedali, da živijo v Titovi Jugoslaviji pre-ponosni in preresnicoljubni ljudje, da bi se klanjali škornjem »vsevednega ruskega nekronanega carja vseh carjev«, krvoloka Stalina. Ko smo jim povedali resnico v brk, so začeli rožljati na naših mejah s svojimi divizijami in tanki — in še vedno strašijo in gro-
Od tedna do tedna
Pustimo danes ob strani tako imenovano visoko politiko, ki se plete okrog Tunisa in Maroka v Generalni skupščini, dogodke v bonnskem parlamentu, kjer se prepirajo zaradi ratifikacije splošnih pogodb, nove spletke v zvezi z iranskim petrolejem in podobne nevšečne zadeve sodobnega mednarodnega položaja — pa se pomu-dimo pri našr soseščini, kjer se odvijajo po svoji prav tako zanimive stimri. Posvetili ve bomo predvsem komin-formovskemu naprezanju na dunajskem »kongresu miru« in oživljanju fašizma v Trstu pod vodstvom italijanske iredente in s pomočjo Zavezniške vojašk* uprave.
Kominformovski poglavarji si na različne načine perejo umazane roke. Zelo so se jim priljubili s pompom pripravljenimi »mirovnimi kongresi«, da na njih polože r> usta sumljivih osebnosti z vseh koncev sveta zveneče fraze in dolgovezne pridige, ki naj bi zabrisale pohotno grabežljivost in napadalnost Moskve. Prav take namene imajo tudi zdaj na Dunaju. Znani kominformovski hlapci Ehrenburg, Nenni, Curie. propadli zanesenjaki Sartre, Robenson in drugi pojo hvalnice »veliki SZ in modremu Stalinu«, preklinjajo ves ostali svet, ki ga »fašisti in im,perialisti gonijo v vojno« in tako dalje in podobno, kakor smo pač že vajen teh večno ponavljajočih se stavkov iz kremeljskega slovarja.
Vendar pa. se sedanji dunajski kongres le nekoliko razlikuje po taktiki od prejšnjih podobnih prireditev. Ze uradni naslov kongresa so preimenovali v »kongres narodov«, kar naj bi dalo večjo veljavo in širši pomen. Menda je že samim moskovskim mogotcem besedica »mir«, v lastnih ustih izgovorjena, zazvenela neprepričljivo. Zavedajo pa se vsekakor, da na to vabo ne bi vjeli več toliko radovednežev. Prehudo greše proti miru in mednarodnemu sodelovanju, da bi mogli uspešno bobnati skupaj ljudi pod de-slom »borbe za mir«. Seveda so hoteli tudi čim bolj spretno zabrisati, kdo tiči za organizacijo tega kongresa in so zato v ospredje potisnili ljudi, ki ne sede v vrhovih kominformovskih strank. Posebno so se potrudili, da bi pridobili za izlet na Dunaj tudi čim več različnih pastorjev, dekanov in župnikov — pa se jim je to tudi deloma posrečilo — tako da so zbrali precej pisano druščino. Za zunanje efekte so poskrbeli tudi s češkoslovaškim atletom Zatopekom in madžarskim nogometašem Puškašem.
Tudi z italijansko in angloamcriške-ga upravljanja Trsta smo že vajeni zvedeti precej nemogoče stvari, posebno kadar gre za zatiranje Slovencev in njih demokratičnih pravic. Zdaj so se spravili na pristna slovenska imena kakor so Devin, Nabrežina, Milje in podobna — pa so jih po želji iz Rima, na pritisk Šovinističnih županov in poglavarjev v Trstu in z ukazom poveljnika angloameriške vojaške uprave generala Wintertona v občini Devin-Nabrežina fašistično izšolani policaji že tudi odstranili. Nič niso pomagali ogorčeni protesti vsega ljudstva v coni A in B, tudi se niso tržaški veljaki zmenili za splošno začudenje med našimi narodi in protestno noto vlade FLRJ. Zanje je svetinja Mussolinijev zakon iz leta 1923, ki je tako veleval, da Slovenec ne bodi več Slovenec — pa so tako poteptali vsa določila mirovne pogodbe in splošno veljavna načela demokracije.
Na vsa ta rimsko-vatikanska izzivanja in izsiljevanja, ki za čudo najdejo prečesto podpore tudi od raznih angloameriških generalov, najbolje odgovorimo z besedami maršala Tita, ki jih je povedal v Smederevski Palanki, »da z Italijani nikoli ne bomo imeli prisrčnih odnosov, če bodo imeli take pretenzije. Italijani naj nikar ne mislijo, da bomo zato, ker nas ogrožajo m Vzhoda, pred njimi pokleknili.«
zijo. Pregazili bi nas bili že leta 1948, če ne bi stala na naših mejah v ognju revolucije prekovana JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA. In ko 22. decembra znova proslavljamo enajst-letnico naše Ljudske armade, se moramo predvsem zavedati zgodovinske resnice, da je prav naša ljudska vojska tista jeklena ograja, ki brani pohlepnim tujcem z leve in desne vstop v našo domovino.
Enajst let je tega, kar je bila 22. decembra 1941 v vasi Rudo v Sandžaku ustanovljena Prva proleterska brigada, naša prva regularna vojaška enota. Ustanovitev naše ljudske armade je najtesneje povezana z oboroženim revolucionarnim bojem naših narodov med štiriletno osvobodilno vojno. Iste črke so pisale zgodovino najbolj krvavih dni naših narodov in njihove, vse-ljudskc vojske. Iz ognja in pepela, iz solz in krvi, iz še nikdar doživetega, strahotnega gorja je zrasla naša ljudska armada. Zaman se naprezajo sovražniki na Zapadu in izdajalci na Vzhodu, da bi zabrisali naš prispevek k splošnim naporom za zmago zaveznikov v boju proti fašističnim barbarom. Nihče jim ne verjame! Med vojno so Rusi hvalili našo partizansko vojsko po radiu vsemu svetu — bila jim je dobra, saj je na primer samo leta 1942 vezala na jugoslovanskih bojiščih nad 800.000 sovražnih vojakov, da niso pritiskali na fronte Sovjetske zveze, temveč na naše vasi, na naša mesta, na jugoslovanske narode! Pregloboko so zapisane žrtve naših narodov v srcih vseh poštenih ljudi na svetu, da bi jih moskovski lažnjivci mogli od tam zbrisati.
Leto enalnštirideseto se ne bo nad jugoslovanskimi narodi nikdar več ponovilo. To nam jamči naša JLA — kri naše krvi, naša ljudska armada, katero so skovali naši najpredanejši borci. Nekoč so znali držati v rokah le koso, kramp in kladivo. Ljubezen do domovine, srd nad zločinci-fašisti in svobodoljubnost pa so v krvavi narodnoosvobodilni vojni vodili njihova srca in um, da so nam ustvarili armado, kakršne danes nima Evropa.
Ozrimo se v bežnih črtah na zgodovinski razvoj naše JLA. Pred koncem leta 1942 smo imeli poleg 79 partizanskih odredov tudi že 2 korpusa, 9 divizij, 36 brigad, 70 samostojnih bataljonov in 15 samostojnih rednih četnih enot. Sovražnik pa je imel takrat v naši deželi 34 divizij, eno nepopolno divizijo, pet brigad, okrog 15 polkov in 140 bataljonov s 680.000 vojaki. Prišteti moramo k tem enotam še Nedi-čeve, Paveličeve in Rupnikove klavce in požigalec, pa dobimo številko 800.000 sovražnikov proti našim 150 tisoč borcem.
Vsa ta dobro oborožena sila pa nas ni strla. V manj kakor enem letu je naša vojska narasla za novih 300.000 mož, leta 1945 pa smo imeli ob zaključnih operacijah že 800.000 borcev ▼ 17 korpusih, 53 divizijah, 23 samostojnih bataljonih in 107 partizanskih odredih. To je bila tista sila, ki je osvobodila našo državo in dala velikanski delež za skupni boj in zavezniške napore za zmago nad fašističnimi državami.
Merilo našega vojskovanja pa ne more biti v tem, kakor je poudaril lani tovariš Tito, kako so bili naši borci oblečeni in kakšna je bila naša oborožitev, kakšna je bila naša vojna tehnika, ampak je to merilo v tem, koliko divizij je moral sovražnik pritegniti v Jugoslavijo iz drugih bojišč. Merilo Je v tem, kako smo se mi proti sovražniku borili in kakšna je bila naša številčna moč. Tako smo imeli n. pr. koncem leta 1944 proti sebi 25 nemških divizij, skupaj z bolgarskimi in madžarskimi enotami pa več kot 40 divizij s 580.000 vojaki! V istem času so imeli Nemci n. pr. v Italiji komaj 27 do 28 divizij proti zaveznikom s prlbl. 350.000 vojaki proti 34 zavezniškim divizijam z 2000 tanki in 5000 letali! Proti nam pa se je zagrizeno borilo 40 divizij — naših 500.000 borcev pa ni imelo tankov in letalstva, razen manjših enot. Nismo trošili bencina, zato pa smo trošili mnogo več krvi za zmago naprsnega sveta nad fašizmom!
Nemogoče je v kratkem uvodniku podati točno sliko in vso veličino he-
ČLANI OKRAJNEGA ZBORA NOVO MESTO
Objavljamo imena izvoljenih odbornikov okrajnega zbora Novo mesto:
Modic Danica, upravnik bolnišnice, Novo mesto; IIlede Alojz, uslužbenec DOZ, Žabja vas; Počrvina Miha, sekretar MK ZKS, Novo mesto; Mg. Andri-janič Boris, upravnik okrajne lekarne, Novo mesto; Jazbinšek Avgust, personalni referent žel. sekcije, Novo mesto; Musar Ema, ravnateljica učiteljišča, Novo mesto; Starič Anton, vel. kmet, Ornuška vas; Matko Jože, sred. kmet, Dol. Dole; Sutar Blaž, mali kmet, Stara vas; Rajer Jože, zadružnik, Loke; Borštnar Jože, sekretar OK ZKS, Novo mesto;Bukovec Ciril, zadružnik, Velika Loka; Videčnik Vilko, učitelj, Mokronog; Milavec Franc, želez, upokojenec, Puščava; Roje Jože, mali kmet, Lopata; Jerelc Martin, mali kmet, Brezovica; Bevc Franc, sred. kmet, Gorenja vas; Trlep Franc, kmet, Orlaka; Mrvar Ignac, kmet, Smihel pri Žužemberku; Jarc Franc, kmet, Cvibelj: Gosenca Jože, poslovodja mizarske delavnice, Dvor;   Markovič   Franc, uslužbenec,
Podturn, Cerne Fanika, učiteljica, Dol. Toplice; Zupančič Viktor, mali kmet, Dobindol; Kirar Franc, zadružnik — Trška gora; Gorenc Franc, mali kmet, Brusnice; Jarc Ivan, delavec, Prečna; Berce Vladimir, učitelj, Mirna; Slak Francka, upravnica Dijaškega doma, Trebnje; Progar Alojz, mali kmet, Sela pri Zagorici; Rajer Franc, uslužbenec, Vrhpeč; Šiško Franc, mali kmet, Mirna peč; Gorenc Ivan, mali kmet, Hrastno; Knavs Stanko, mali kmet, Okrog; Gril Ivanka, učiteljica, Birčna vas; Muren Alojz, mali kmet, Podgrad; Kralj Jože, kmet, Sela; Medle Franc, kmet, Sela pri Ratežu; Gačnik Franc, sred. kmet, Brod; Dim Adolf, sred. kmet, Hudeje; Zidar Franc, uslužbenec, Trebnje; Skubic Franc, uslužbenec, Grm; Pavlin Karel, sred. kmet, Polhovica; Kastelic Alojz, vel. kmet, Pristava; Rangus Franc, mali kmet, Dol. Vrhpolje; Vale Maks, uslužbenec, Šentjernej; Zefran Anton, mali kmet, Veliki Gaber; Hočevar Anton, mali kmet, Primča vas; Orel Alojz, mesar, Fužina; Romanlč Peter, novinar, Novo mesto.
ODBORNIKI OKRAJNEGA ZBORA iN ZBORA PROIZVAJALCEV V ČRNOMLJU
Na volitvah 7. decembra so bili izvoljeni v okrajni zbor:
Veselic Peter, zidarski delovodja i pri Ograd Črnomelj iz Purge 8; Požek i Jože, kmet iz Gorenjcev 3; Bogataj Do- ' minik, uslužbenec iz Črnomlja; Pahulja Blaž, uslužbenec iz Črnomlja 235; 2u-nič Janez, uslužbenec iz Črnomlja; Plut Janko, krojač iz Kočevja pri Črnomlju; Turnšek Rela, upokojenka, iz Črnomlja; Vlasič Jože, kmet iz Tri-buč; Šterbanc Janez, kmet iz Doblič; Suhorepec Jakob, kmet iz Otavca; Butala Jože, kmet iz Lokev 6, Grštč Jože, kmet iz Tanče gore; Mušič Matija, kmet iz Dragatuša 22; Hanzclj Zvonko, uslužbenec iz Gradaca; Segina Janez, kmet iz Prilozja; Suštarič Jože, kmet iz Cerkvišča: Jakljevič Franc, nameščenec iz Metlike;2ugelj Martin, nameščenec iz Metlike; Stojnic Anton, kmet iz Gor. Lokvice 27; Fink Franc, kmet iz Dol. Suhorja 2; Belopavlič Niko, uslužbenec iz Hrasta 8; VraniČar Anton, uslužbenec iz Bojanje vasi; Oberman Anton, kmet lz Drašičev 40; Brodarič Martin, kmet iz Rosalnic 4; Frice Pavel, kmet iz Dol. Podgore 15: Pribilič Jurij, trg. pomočnik iz Dola 4; Beršlč Matija, kmet iz Strekljevca; Hutar Alojz, uslužbenec iz Črnomlja; Skrinjar Zan, kmet iz Crešnjevca 26; Kapš Franc, kmet iz Starihovega vrha; Koče var Janez, kmet
iz Vavpče vasi 37; Matkovič Franc, kmet iz Dol. Suhorja; Spehar Jurij, kmet iz Damlja 17; Kavčič Rudolf, učitelj iz Vinice, Novak Stanko, kmet iz Preloke.
V zbor proizvajalcev OLO Črnomelj
pa so izvoljeni:
Bahor Franc, rudar iz Jerneje vasi 26; Jankovič Jože, rudar iz Obrha 8; Sober Ferdinand, mizar iz Vranovič 26; Sober Ferdinand, mizar iz Črnomlja 30; Grahek Franc, žagarski delavec pri »Zori«, Črnomelj; Skubic Janko, strojnik v »Belsadu«, Kanižarica; Pečarič Janko, srednji kmet iz Curil 2; Vučko Ignac, delavec iz Crmošnjic; Grahek Anton, predsednik KDZ Stražni vrh; 2vab Jože, srednji kmet iz Dolenje vasi 15; Kobe Rudi, srednji kmet iz Srednjih Radenc 4; Črnič Franc, kolar iz Fučkovc 5; Lamut Janez, mali kmet iz Podloga 8; Stepan Jože, mali kmet iz Ravnac 1; Kočevar Julij, srednji kmet iz Sela-Semič 5; Segina Prane, srednji kmet iz Prilozja 5; Kalčevič Franc, srednji kmet iz Učakovcev 8; Sašek Karolina, trg. pomočnica iz Črnomlja 50; Jerina Ivan, čevljarski mojster MLO Metlika; Doltar Josip, mojster mizarske zadruge v Črnomlju; Rems Lovro, sedlarski in tapetniški mojster iz Črnomlja 244.
Iz borb v Suhi krajini pozimi leta 1945
rojskega boja naših partizanov In ljudske armade. Naši borci so se dostikrat borili brez vseh pripomočkov sodobne armade, lačni, slabo oblečeni, brez zdravil in zaledja industrije. Nad 1,700.000 žrtev, od tega 305.000 mrtvih in 435.000 ranjenih borcev — to so najzgovornejši dokazi o našem prispevku v boju združenih narodov zoper fašistične razbojnike. Boj naših narodov pa je bil hkrati svetal vzgled in moralna pobuda drugim okupiranim narodom, posebno v Grčiji, Franciji in Albaniji, proti koncu pa tudi v Italiji in Bolgariji itd.
Po vojni se naša ljudska armada nenehno razvija, modernizira in krepi. Najtesneje je povezana z ljudstvom, sodeluje v njegovih naporih za gospodarsko osamosvojitev države in mu pomaga s svojimi številnimi kadri.
»Ni daleč dan, ko bo dajala vojna Industrija naši armadi vso potrebno in najmodernejšo opremo« je na VI. kongresu KPJ dejal general Voja Ni-kollč. 2e zdaj izdelujemo moderne topove, letala, tanke, vsa lahka orožja, gradimo ladje itd. Zgradili smo 58 tovarn vojne industrije, ki skrbe za najmodernejšo opremo naše JLA. Pod vodstvom Partije se je naša armada razvila v eno najmočnejših armad v Evropi. Ogromna je pomoč JLA našemu gospodartsvu. Samo od leta 1948 dalje  je  dala  našemu gospodarstvu
278.000 novih mehanikov, šoferjev, traktoristov, električarjev, zidarjev, strojnih ključavničarjev, telegrafistov in bolničarjev. Na raznih delovnih mestih je Armada prispevala 5 milijonov in 600.000 delovnih dni na naših največjih gradbiščih. Armada živo sodeluje v graditvi socializma, gradi pa tudi sama sebe v tem duhu, kakor je dejal tovariš Tito na VI. kongresu.
Premalo bi povedali z besedami, da je naša ljudska Armada s tisočerimi nitmi povezana s svojim ljudstvom. Ne samo to — naša Armada je sestavni del ljudstva, iz njega je izšla, v naših narodih ima svoje globoke korenine. Je naša rasnična ljudska armada, enotni organizem in potemtakem tudi nosilec enotnosti in bratstva naših narodov. Za tako Armado, za to bratstvo, za tako svobodo, kot smo si jo priborili, pa so v veliki osvobodilni-revolucionarni borbi umirali najboljši borci partizanskih odredov in narodnoosvobodilne vojske narodov Jugoslavije.
Naj živi 22. december — dan naše slavne JLA!
Naj živi Jugoslovanska ljudska armada — trden branik naše socialistične domovine!
Naj živi vrhovni komandant in ustvari tel j naše ljudske Armade — maršal Tito!
Bela krajina na dan volitev
Zatišje, ki je vladalo nekaj dni pred volitvami, je dalo nekaterim reakcionarnim elementom povod, da so pričeli dajati razne sovražne prognoze o volitvah. Nakazovali so veliko abstinenco, kakor tudi zmago svojih kandidatov, katere so ponekod vrinili na listo in ki so vsa povojna leta stali ob strani pri vsej dejavnosti in graditvi socializma. Mislili so, da bodo volitve 7. decembra potekale v znamenju borbe proti napredku in proti ljudski oblasti, zlasti pa proti vsem frontovskim kandidatom. Ta sovražna dejavnost je posebno prišla do izraza v Gribljah, kjer izgleda, da je ostalo osatovo seme krvavega okupatorja, katerega cvet je pognal iz smetišča, reakcionarne zakladnice, ki je zdaj našla najprikladnejši čas ter pisala plakate, pozivajoč na borbo na življenje in smrt proti ljudski oblasti. Te parole so bile tipično belogardistične in prozorno vatikanske, čeravno jih je pisala in limala domača izdajalska roka.
Toda belokranjsko ljudstvo je že v prvih jutranjih urah pokazalo svojo pravo borbeno in napredno sliko ter kljub snežnim zametom pohitelo na volišča. V Gradacu so na volišče prišli s harmoniko, prva pa je oddala svoj glas 88-letna Malešičeva mama. V Predgrađu so pohiteli na volišče z godbo; ob tej priliki so proslavili otvoritev zadružnega doma, ki je drugi v Beli krajini.
Čestitke tov. Pepci in Jožetu Kralju z Verduna
Zakonskemu paru, tovarišema Pepci in Jožetu Kralju čestitam podpisani, ker sta sedaj v novomeškem okraju dve družini ponosni na visoko priznanje, da imava za botra najinim otrokom samega maršala Tita!
Tudi midva z mojo ženo Anico sva imela v 24 letih zakona 15 otrok, od katerih še živi devet otrok — pet deklet in štiri fantje. Najmlajši, Ivanki, je bil boter maršal Tito. Zastopal ga je generallajtnant Danilo Lekič, komandant IV. Armije, 21. junija 1947. leta v Stari cerkvi pri Kočevju.
Naj živi naš maršal tovariš Tito!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Josip Jeraj, upokojence, Veliki Gnber
Posebno lepo so bila okrašena volišča v Črnomlju in Metliki, na katerih se je že v prvih jutranjih urah zbirala množica volivcev.
Prve vesti ob 8. uri so govorile o 100 % izvedli volitev v vaseh: Hrast pri Suhorju, Crmošnjice, Lokvica. Trnovpc in Skemljevec. Ob 10. uri je pa naraslo število vasi s 100 % udeležbo že na 30. Tako je v dopoldanskih urah volilo v celi Beli krajini 80 % upravičencev, med katerimi so bili prvi invalidi, ki so izvršili svojo dolžnost 100 % do 9. ure zjutraj. Bilo je mnogo primerov, kjer so ljudje zahtevali, da se odprejo volišča pred 7. uro. To so bile v velikih primerih tudi naše zavedne matere, posebno v Rodinah, kjer je 6 nad 80 let starih žena čakalo na volitve že ob 6. uri zjutraj.
Med prvimi in najboljšimi občinami so bili Adlešiči, kjer so prvi že ob treh popoldne zaključili volitve s 100 % ude-(Nadaljevanje na 2. strani I
Obvestilo
Vsem naročnikom, bralcem in prodajalcem Dolenjskega lista sporočamo, da bo prihodnja številka našega tedniku izšla v torek 30. decembra kot novoletna številka na 16 straneh. Tej številki bomo priložili tudi koledarček za 1. 1953 in poštne položnice za naročnino leta 1953.
Vse zamudnike, ki Še niso poravnali naročnine za 1. 1952, prosimo, da to nemudoma store. Uprava lista mora svoje občutne obveznosti sproti plačevati tiskarni in drugim dobaviteljem, pi je zato vsak najmanjši znesek še neplačane naročnine za redno izhajanje zelo važen. Obvestilo o zaostali naročnini smo javili vsem zamudnikom poleg naslova v 48. številki, v kateri so dobili tudi položnico.
Uprava Dolenjskega lista
Vremenska napoved
za čas od 18. do 28. decembra Od 18. do 24. temperatura pretežno pod ničlo in pogoste snežne padavine. Po 24. decembru še nadalje pogoste padavine, temperatura pa bo zelo spremenljiva.
Slovenska izseljenska matica
bo še poglobila vezi z rojaki v zameisivu
V soboto 13. decembra je bil v Ljubljani prvi redni letni občni zbor Izseljenske matice, katerega so se udeležili poleg dosedanjega upravnega odbora še delegati iz okrajnih pododborov, zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij ter novinarji. Navzoč je bil kot časten gost tudi pisatelj Etbin Kristan.
»Dobrih trideset let prepozno je bila ustanovljena Izseljenska matica,« je v uvodu poudaril predsednik matice književnik Tone Seliškar. Dobra petina Slovencev živi v drugih državah, pa vse do lani nismo imeli organizacije, ki bi skrbela za povezavo'teh ljudi z matičnim narodom v stari domovini. To vrzel je izpolnila SIM, toda težko bo popraviti vse, kar je bilo zamujenega. Stotisoči najbolj zdravih ljudi so odšli v svet s trebuhom za kruhom, katerega jim domovina v takratnih družbenih razmerah ni mogla dati. Mnogi so že utonili med drugimi narodi, vseeno pa jih živi še okrog 350.000 v različnih državah širom sveta, največ pa v Združenih državah Amerike. Velika večina izmed njih se zanima za usodo svoje stare domovine, ki jim je vedno pred očmi, katero želo še videti in ji tudi skušajo po svojih močeh pomagati, kjerkoli morejo. Se celo otroci slovenskih izseljencev, ki so se rodili in se vzgajajo v tujini, ljubijo domovino svojih staršev in se živo zanimajo za njo.
Slovenska izseljenska matica se trudi navezati stike z njimi povsod, išče stikov z njihovimi naprednimi organizacijami in društvi, skuša jim omogočiti, da spoznajo resnico o svoji stari domovini in domovini njihovih staršev, tisto resnico, ki si tako težko utira pot, ker ji nasprotujejo številni potvarjalci zgodovine v svetu in služabniki tujih interesov v domovini. Prav Slovenska izseljenska matica je v tem oziru v svojem dveletnem obstoju veliko pripomogla, da resnica hitreje prodira v svet in da so se vzpostavile trdne vezi med izseljenci in staro domovino, ki se vsak dan še poglabljajo v korist vseh, zlasti pa v korist sodelovanja med narodi in utrditve miru v svetu, ter jačanju kul-
turnih odnosov med narodi širom sveta.
Izseljenska matica je bila letos v veliko pomoč rojakom, ki so prihajali domov na obisk, mnogo pa je bilo težav, ki jih tudi tako dobra volja matice in njenih uslužbencev ni mogla premagati. To so bile razne carinske, prometne in devizne komedije, ki so povzročile veliko upravičenega razburjanja povratnikov in izletnikov. Navzlic temu je veliko število rojakov letos Obiskalo svojo domovino in se na lastne oči prepričalo, kako je pri nas, še veliko več pa jih bo prišlo drugo leto, ker je večina takih nevšečnosti že odpravljena.
Tovariš Tomo Brejc, podpredsednik matice, je poudaril, da je za nas izse-ljcniško vprašanje tudi politično vprašanje, ker se je po tej vojni veliko pobeglih vojnih zločincev naselilo prav med naše rojake v inozemstvu in jim skušajo zamegliti pogled na staro domovino. Prizadevajo si, da izseljence razcepijo na razne politične skupine. Svoje zločinsko delovanje nad lastnim ljudstvom v domovini med vojno hočejo sedaj nadaljevati med izseljenci. Važno vlogo pri obveščanju rojakov v zamejstvu o razmerah, naporih in uspehih v stari domovini ima naš tisk, zlasti lokalni časopisi, ki prihajajo tedensko med naše ljudi v tujini in jim prinašajo novice iz domačih krajev. Poudaril je, naj bi naš tisk še povečal te stike in prinašal še več člankov prav za naše ljudi v zamejstvu.
Slovenska izseljenska matica ima v načrtu razširitev svoje organizacije po vseh krajih Slovenije, zlasti v krajih, od koder je odšlo največ ljudi v svet. Za izseljence bo izdala prihodnje leto velik Slovenski koledar ali almanah, ki je že natiskan. Prav tako bo izdala I slovensko zgodovino v vseli jezikih, v ' katerih se vzgajajo otroci naših izseljencev v drugih državah, enako pa tudi slikanico za otroke. Pevski oktet, ki bo te dni odšel na trimesečno turnejo v Ameriko, bo prinesel med naše rojake prelepo slovensko pesem, ki si jo tako želijo. Tudi Triglav film obeta nekaj kulturnih filmov prav za naše izseljence. Matica bo izdala tudi priročnik z vsemi carinskimi in drugimi predpisi, ki bo koristno služil povratnikom v domovino in obiskovalcem ter turistom.
Naši izseljenci so domovini v moralnem in materialnem pogledu veliko pomagali. Zato naj ne bo zavednega Slovenca, ki ne bi postal član Izseljenske matice.
Na predlog tovariša Seliškarja je bil z velikim navdušenjem izvoljen za prvega častnega predsednika SIM pisatelj Etbin Kristan, ki ima za povezavo med izseljenci in domovino veliko zaslug. V Upravni odbor SIM so bili izvoljeni v glavnem dosedanji člani. Z velikim navdušenjem je bila pozdravljena tudi novoletna poslanica, ki jo bo matica poslala rojakom v zamejstvu.
BELA KRAJINA NA DAN VOLITEV
(Nadaljevanjo s 1. strani) ležbo. Najslabšo so bile vasi (kakor po svoji  tradiciji  na  prejšnjih volitvah) Hrast pri Vinici, Vranoviči, Griblje in posebno Nova Lipa.
V Okrajni LO so bili izvoljeni znani aktivisti Fronte — Martin Zugelj, Janez £unič, Niko Belopavlovič, Franc Jak-ljevič, Blaž Pahulja in vsi drugi, prejšnji odborniki, ki so kandidirali. Medlem ko so volivci dobro izbirali v Okrajni zbor, pa se je pokazalo, da ponekod niso imeli pravilnega razumeva-
Uspehi predvolilnega tekmovanja v Kočevju
Na podlagi tekmovanja, katerega je napovedal MO OF Novo mesto, so bili v območju občinskega odbora OF Kočevje doseženi naslednji rezultati:
1. Občinski odbor OF Kočevje je po uspelih zborih volivcev za volitve v občinske in okrajne odbore organiziral tri predvolilna zborovanja, kjer so kandidati pojasnjevali gospodarsko-politična vprašanja in naloge, ki jih je nakazal VI. kongres ZKJ. Zborovanja so bila v Stari cerkvi, Starem logu in v Salki vasi. Poleg teh zborovanj so bili po terenih sestanki frontovcev, kjer so razpravljali o agitaciji za volitve.
Na teh sestankih in zborovanjih so frontovci sprejeli razne obveze glede krasitve volišč in napovedovali tekmovanje med volilnimi enotami.
2. Povprečna udeležba na zborovanjih je bila 40%. Le eno zborovanje je doseglo 70% udeležbe. Najslabša udeležba je bila v Salki vasi, za kar je odgovoren tamkajšnji politični aktiv, ker ni seznanil volivcev o zborovanjih v pravem času.
3. Mesto Kočevje, kakor tudi okolica, se je za volitve 7. decembra temeljito pripravilo. Posamezne ustanove in podjetja so že 5. decembra pripravljale krasitev in urejala trgovske izložbe ter gostinske lokale. V mestu je bilo nabitih preko 100 parol in lepakov. Pri vseh voliščih v mestu kakor v okolici so bili postavljeni slavoloki. Najlepša
so bila volišča v gimnaziji ter volišča v stavbi podjetja »Zidar« Kočevje, v okolici pa Livold, Dolga vas, Mlaka, Breg in še nekatera. Na dan volitev je bilo mesto ozvočeno.
4. Volivci občine Kočevje so že v zgodnjih jutranjih urah prihajali na volišča. Volilna enota Polom je zaključila volitve 100% do 4.30 ure zjutraj Smuka ob 6.30 uri zjutraj, Onek ob 7.30 uri zjutraj, Cvišlarji ob 8. uri zjutraj itd. Tudi v mestu Kočevje so volivci trumoma prihajali na volišča ob 5.30 uri. Med prvimi je volil sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Jože Klarič, ki je tudi izvoljen z večino glasov za okrajni zbor. Po vseh vaseh so bile budnice harmonikarjev. Na Smuki so se slišali streli državnih lovcev; godba rudarjev je spremljala v jutranjih urah rudarje na volišča, partizanske pesmi pa so zaigrali tudi v mestu.
Kakor so se volivci obvezali volitve zaključiti do 9. ure zjutraj, tako se je tudi zgodilo. Do tega časa je volilo 95%, le nekateri so zavlačevali, da so se volitve dokončno zaključile do 14. ure. Od 4378 volivcev je volilo 4354 ali 99,55%. Neznatno število, 24 volivcev, se volitev ni udeležilo, s čemer so dokazali, da jim ni za boljši jutrišnji dan ali pa so užaljeni, ker jim je Osvobodilna fronta odvzelo politično vlogo.
Občinski odbor OF Kočevje
nza pri izbiri v občinske LO, kjer je izvoljenih tudi veliko takšnih odbornikov, ki se dosedaj niso z ničemer pokazali pri naši splošn i dejavnosti za skupnost ne na upravnem, niti ne na političnem področju. To svojo slabost kajti tudi pred njimi se odpira široko polje dela. Ta zbira zlasti narekuje, da pa bodo imeli priliko sedaj popraviti, bodo morale množične organizacije budno spremljati dejavnost občin in jim v vseh ozirih pomagati.
Velika udeležba in izbira v odbore je najzgovornejši odgovor gribeljskim pisunom, ki so trdili v svojih plakatih, da so naši voditelji generali brez armade in voditelji brez naroda. Tako gre ljudstvo svojo nezadržno pot v socializem v borbi proti vsem reakcionarnim elementom, katere je enkrat za vselej vrglo na smetišče. Ta razvoj je najbolje okarakteriziral prvi organizator Komunistične partije v Beli krajini Janez Marentič že leta 1939, ko je zapisal: »Stari reakcionarni svet dokončuje svoj vek, on bo Se nekaj Časa životaril, toda vedno bolj bo propadal brez kakršnega koli izgleda na zmago.«
Volitve 7. decembra so to tudi v Beli krajini znova potrdile.
V. J.
Priznanje delovnemu kolektivu novomeške tekstilne tovarne
Na nedavni drugi modni reviji v Unionski dvorani v Ljubljani so razne tekstilne tovarne Slovenije razstavile številne lepe vzorce za moške, ženske in otroške obleke. Modele oblek, pla-ščev, pletenin, krznenih plaščev, klobukov, čevljev in pričeske so izdelali socialistični in zasebni obrtniški obrati v Ljubljani. Modna revija je^ pokazala, kaj oblečemo za na cesto, za šport, delo in za zabave.
Republiški dnevni tisk je v poročilih o tej modni reviji posebej omenil, da so zlasti izstopali lepi vzorci in kakovost blaga novomeške Tekstilne tovarne, kar je zelo pohvalno za mlado tekstilno industrijo na Dolenjskem.
Katastrofalne poplave na Hrvatskem in v Bosni
Ze pretekli teden so močno narasle vode v Bosni in Hercegovini. Neprestano deževje je spremenilo nekatere doline v velika jezera. V Karlovcu je Kolpa nad 8 m nad normalo. V okolici so morali izprazniti 15 vasi, ker je bila nevarnost, da bi jih voda popolnoma odrezala.
Tudi Sava je močno narasla in so nekatere vasi v okolici Siska pod vodo. Zaradi naraslih voda je moralo ustaviti obratovanje več hidrocentral, med njimi Ozalj I. in II. in tudi vinodolska hidrocentrala.
Podobno je stanje v Hercegovini. Med Sarajevom in Mostarjcm je voda preplavila cesto in železniško progo tako, da je prekinjen ves cestni in železniški promet med Sarajevom in Mostarjcm. Ce bi bilo malo hladneje, bi se nevarnost nadaljnjih poplav zmanjšala. Ker je v bosanskih hribih zapadlo mnogo snega, se ob toplem vremenu taja tudi ta.
Po približnih cenitvah je škode za več sto milijonov dinarjev.
630.000 ton pšenice in 100.000 ton koruze bomo uvozili
Gospodarski svet zvezne vlade je sporočil, da so sklenjene pogodbe za uvoz 630.000 ton pšenice in 100.000 ton
koruze. Razen tega pa je že kupljenih 5000 ton maščob. Z uvoženimi žitaricami računajo, 'da bomo prebrodili posledice lanskoletne suše. Seveda je pri tem potrebna največja štednja. Zaradi tega je vlada izdala odločbo o mletju enotne moke.
Slovenci bodo imeli štiri svetovalce v goriškem občinskem svetu
Preteklo nedeljo so bile volitve v občinski svet v Gorici. Kljub nedemokratičnemu volilnemu sistemu, bodo imeli Slovenci v Gorici štiri svetovalce. Žrebanje obveznic I. ljudskega posojila
V Beogradu je bilo 15. decembra zadnje žrebanje I. ljudskega posojila. S tem žrebanjem se bo začelo zaključno izplačevanje. Ker lahko vsak dvigne izžrebane in amortizirane dobitke tri leta po žrebanju, zastarajo s 1. januarjem 1953 vse obveznice, ki so bile amortizirane pri prvem in drugem žrebanju leta 1949, ter dobitki izžrebani na drugem žrebanju. Na sedmem in osmem žrebanju izžrebane obveznice bodo zastarele 1. januarja 1956.
I     Trifunovič državni šahovski prvak
V torek je bilo zaključeno VII. državno prvenstvo države v šahu. Naslov prvaka za leto 1952 si je pridobil dr. Peter Trifunovič. ki ,je s tem že četrtič osvojil najvišjo šahovsko lavoriko v naši državi.
f^ovo mesto je počastilo dan človečanskih pravic
Preteklo a rod o zvečer je nad 500 prebivalcev Novega mestu in" bližu je okolice uu-poluilo dvorano Domu ljudske protive le do zadnjega kotička. V okviru Ljudske univerze je predaval o OZN in človečanskih pravicah dr. Jože 1'otrč, minister — predsednik Sveta za zdravstvo in 000, skrbstvo LRS Predavanju so prisostvovali člani OLG, O K ZKS, ijudskega odbora Mestne občine in M K ZKS, predstavniki .JLA, šlevilui zastopniki organizacij, skoraj v.si člani Zdravniškega društva drugih društev in ustanov. V izredno zanimivem pregledu je dr. .Jože 1'otrč nanizal pred poslušalce vrsto vprašanj okoli sprejema deklaracije o človečan-fikih pravicali in borbe malih držav za sprejem konvencije o teh pravicah. (Jovoril je o našem sodelovanju s svetovno konfederacijo svobodnih »sindikatov, o organiziranosti in številnosti svetovnega proletariata, o kritiki sovjetskega sistema, ki jo je podal VI. kongres ZK.J, o teptanju osnovnih človečanskih pravic v Sovjetski zvezi in o nujni potrebi, da gledamo na uresničitev deklaracije o človečanskih pravicah predvsem tudi h slališča politične borbe. Ivo jo navajal posamezne člcno deklaracije, jih je primerjal s strahotno gospodarsko in kulturno zaostalostjo nekaterih držav, ki pa — kakor vse kaže — prav nič no moti sovjetskih pridigarjev »svetovnega miru«, da govoričijo o prehodu v komunizem, čeprav milijoni njihovih sosedov umirajo od gladu. Čedalje bolj — je poudaril dr. Jože Potrč — «o zato naslanjajo niale in nerazvite države na OZN, v kateri združujejo svoje napore za ohranitev miru in svojih pravic. S praznovanjem Dneva človečanskih pravic dokazujejo vsi napredni ljudje sveta svojo pomoč ciljem in  visokim namenom OZN.
Predavanje dr. Potrča je bilo sprejeto z dolgotrajnim m prisrčnim aplavzom, kakršnega v Novem mestu že zlepa ni doživel noben govornik. V imenu novomeške podružnice Društva LRS za Združene narode je Srečko Skrt naprosil tovariša ministra, da bi ga imel kmalu upet priliko pozdraviti v Novem mestu, nakar jo bila sprejeta na j slednja protestna resolucija zaradi sprejema j 1'rankistične Španije v UNESCO:
Novo mosto, 10. decembra 1952 NACIONALNI   KOMISIJI UNESCO
Beograd
V čast Dneva človečanskih pravic se je zbralo nocoj prebivalstvo Novega mesta, in okolice, da bi razpravljalo o tem mednarodnem prazniku Ob tej priliki z ogorčenjem protestiramo proti sprejemu Francove Španiji- v UNESCO. Francova Španija iti nič dru pega kot tvorba fašističnih rabljev Hitlerja in Aiussotinija. ki ju tudi mi Slovenci in Jugoslovani prav dobro poznamo iz časa NOV po njunih  amzodejstvih in zločinih.
Ko pozdravljano- obletnico plemenite zamisli in vsebino deklaracije o človečanskih pravicah, zahtevamo hkrati, da vlada v borbi za ta veliki ideal človeštva skrajna poštenost in odločnost, da nihče izmed ostankov fašizmu in reakcionarjev kakršne koli barve ne bo prišel v oraane, OZN aH celo odločal v njih
f'ri<Inižiij(mn se protestom vseh progresivnih ljudi na svetu proti sprejemu Francove Španije in prosimo, da tolmačite ta protest kot našo odločno voljo, da bomo kakor doslej tudi v bodoče trdno na strani vseh. ki se borijo za uresničitev deklaracije človečanskih pravic.
Okraino shupšcino socialnega zavarovanca in zbor proizvajalcev smo izvolili
Zgodovinsko razdobje, v katerem je prevzet delavski razred z Zvezo komunistov na čelu krmilo krepko v svoje roke, je posebno pomembno zaradi čedalje trdnejšega uresničevanja delavskega samoupravljanja Kolo dni in več je za nami, odkar so delavski sveti nastali m posegli odločujoče v razvoj našega gospodarstvu. Dobri uspehi delavskega samoupravljanja se kažejo tudi v naših dolenjskih podjetjili.
Za nami ho tudi volitve okrajnih skupščin socialnega zavarovunju in okrajnih zborov proizvajalcev. Kako so potekale v novomeškem okraju'! Nad 5000 zavaiovan-eov, članov sindikalnih podružnic, je na predvolilnih zborovanjih izvolilo BI delegatov, k! so bili izvoljeni v 2i) volilnih eno-lah v okraju s skupno udeležbo Ki.56 Vo S stoodstotno udeležbo so se predvsem izkazali železničarji. Cegrad in Krka Uemorit, nadalje kolektiv tokstilue tovarne z !)1 %, prosvetni delavci ■ il2 %, enota Straža-Topli-ce z 'Jl.C %. vsa Suha krajina z S>2.7 % itd. Slabo so se izkazali novomeški upokojenci, izmed katerih se je volitov udeležilo le 71.51 %. Upokojenci v Mokronogu so volili s2.6%, Gotna vas-Brusnice in Škocjan-Smar-jeta pa 70 %. Ites so bile to prve volitve organov socialnega zavarovanja in bo mnr-sikje — tako v podjetjih kot v sindikalnih podružnicah — zanemarjali  pomen volitov.
Okraj kot celota pa je dosegel potreben minimum in tudi v republiškem merilu ni med zadnjimi.
Tudi volitve v zbor proizvajalcev pri OLO je ljudska oblast v glavnem prepustila sindikalnim organizacijam. Okrajni zadružni zvezi, Trgovski in obrtni zbornici. V celoti je volilo 570 delegatov 28 članov v okrajni zbor pioizvajalcev, od tega: delavci industrije, komunale, gradbinstva, prometa in gozdne stroke 13 odbornikov, kmetje v kmečkih zadrugah izmed 220 delegntov 11 odbornikov, obrtniki izmed 212 dolegatov 2 odbornika, trgovina in gostinstvo izmed 27 delegatov 1 odbornika, delavci državnih posestev in č.arn KDZ pa izmed 23 delegati tudi 1 odbornika Volitve so trajale od 23. do 26. novembra. Udeležba znaša v povprečju 1)0%. Okrajni sindikalni svet je go-dolovai pri volitvah delegatov za obrtno stroko jn dosegel skupno i Obrtno zbornico v Novem mestu 60 % udeležbo. Najboljšo udeležbo m imeli delavci prve skupine, slede jim KDZ in državna posestva, trgovina in gostinstvo, slabša pa jo bila udeležba v vrstah članstva splošnih kmečkih zadrug in med obrtniki.
V celoti je delavski razred Dolenjske razumel pomen volitev novih organov našega delavskega samoupravljanja in dal s svojo udeležbo vpden pečat nadaljnjemu razvoju gospodarstva. —tr—
Nar lesa oddovorni
Veliko smo zadnje čase slišali Iz , življenja    kmečke    zadruge    Videm- 1 Dobrepolje, ki je bila ustanovljena že v času stare Avstrije, t. j. v letu 1898. Zato se to pot ne bomo zadržali na i vprašanjih, ki so bila več ali manj obravnavana, pač pa bi  bilo potrebno spregovoriti nekaj besed o nezdravih pojavih pri nekaterih uslužbencih tamkajšnje zadruge, ki zaradi svoje pobož-nosti zgledajo navzven najbolj pošteni, čeprav se za to pobožnostjo in nedolžnostjo skriva polno protiljudskih tendenc in nezdravih lastnosti.
Juvanc Anica je zaposlena v KZ Videm od aprila 1939. leta. Do leta 1943 je bila v tesnem sodelovanju in najboljših odnosih s tedanjim župnikom Merkunom in kaplanom Lavrihom, ki sta slovenskemu ljudstvu napraviia veliko gorja. Kriva sta mnogih težav in žrtev in sta kot izdajalca pobegnila v inozemstvo. Toda njun vpliv (kot bivših članov zadruge, upravnega ali nadzornega odbora) živi v večji ali manjši obliki še danes v miselnosti starokopitnih ljudi. Ze v letu 1942 je Juvančeva pokazala svoje simpatije do Italijanov, ko jim je po dokazanih izpovedih tamkajšnjih prebivalcev nosila no nos to in ono, dokler ni leta M43 odšla pod njihovo zaščito v Vel. Lašče, kjer je bila še v boljših odnosih s sovražniki narodnoosvobodilnega pekreta. Med drugim je imela tudi pomembno besedo pri izdajanju živilskih nakaznic itd. Čeprav je od tedaj preteklo že precej časa, se še danes ni znebila svojih protiljudskih lastnosti, katere prekriva s svojo pobožnostjo. Zato uživa zaupanje pri ljudeh starega
kova, kot sta na primer Jože Strnad in Franc Zevnik, oba bivša župana, in njima podoben Anton Prelesnik. Vsi ti so bili dolga leta na »špici«.
V poslovanju KZ hoče imeti Juvan-čeva največjo besedo, zlasti kadar gre za inventure v zadrugi, ki so bile doslej vedno v njenih rokah, da je bil ekvivalent zasiguran 1 in ni bilo ne viška in manjka. Saj tega skoraj ni zaupala nikomur, a kaj šele, da bi drugi delali na inventuri! Tudi po izvolitvi novega odbora je začela komandirati po svoje, tako da je v nekaterih ozirih predstavljala poleg knjigovodje še predsednika, poslovodjo in blagajnika. Mnoge člane bivšega upravnega odbora KZ je s svojim delovanjem tako zaslepila, da so nekateri mislili, da vse to drži kar ona reče in je bila nezmotljiva. Toda kadar gre za »stolček«, Juvančeva kaj rada spreminja svojo barvo. To je pokazala med drugim tudi na spomladanskem zadružnem zboru, ko je najprej glasovala za to, da pridejo na »špico« iz-koriščevalski elementi, ko pa se je situacija zasukala in je zmagovala kandidatna lista OF, se je izneverila vaškim veljakom in oddala svoj glas za kandidata OF, da bi si tako zopet zasigurala položaj, kar kaže poleg druge značilnosti na njeno sebičnost.
Oglejmo si še njen dvoličen in špe-kulativen odnos do naših preprostih I in poštenih ljudi in do ljudske oblasti. S svojim, v bistvu enakim možem, za i dosego svojih sebičnih interesov ne prizanese nikomur, pa tudi svojim najožjim sorodnikom ne, saj sta skoraj
do kože ogulila n. pr. brata Juvanca Franca iz Ponikcv. Prišpekulirale sta si celo državno hišo v Mariboru, ki je bila last ljudske imovine po njunem sorodniku, ki je bil pri domobrancih in tam pustil svoje življenje. Poleg tega imata v Ponikvah lepo zemljišče in posestvo s svojo lastno hišo v Vel. Laščah, skupno torej dve hiši in 1,84 ha zemljiške površine. V vsej svoji sebičnosti pa si je Juvančeva preskrbela še lažna potrdila o davčni odmeri, pa tudi druge neresnične podatke in potrdila celo pri neodgovornih ljudeh OF, da je prišla do otroških doklad, katere ji po zakonu ne pripadajo. Tako je z utajo zemljiške površine in davčne odmere sprejemala zase in za otroka med drugim tudi živilske in oblačilne nakaznice. Uspela je »prepričati* celo odgovorne tovariše na bivšem KLO, da so nasedli njenim lažnim besedam. Samo letos je med drugim prodala za približno 90.000 dinarjev tesanih tramov in večje količine ostalega lesa. V zadrugi je bila tri leta uslužbena v svojstvu pomožne knjigovodkinje Spo-rar Pepca, kateri Juvančeva ni hotela pomagati s svojim znanjem, da bi se čimprej usposobila v knjigovodstvu, pač pa jo je uporabila za razna manj važna dela, pa tudi za svojo deklo. Njena sebičnost, birokratski in stari brezdušni odnos do ljudi in naše socialistične skupnosti se kaže v ljubosumnem čuvanju znanja, ki ga še vedno v božjem imenu hrani za »boljše čase«.
Pred nekaj meseci je odšla na porodniški dopust. V času njene odsotnosti so v zadrugi našli prehrambene
in kmečke bone v vrednosti 6213 dinarjev, ki so danes brez vsake vrednosti in trpi zadruga izgubo. Človek se nehote vpraša, kako je neki vedno mogla »štimati« inventura? Nehote se nam poraja tudi vprašanje, kako po vsem tem lahko zavzema tak človek tako odgovorno mesto z KZ? Več ali manj so te stvari poznali odgovorni tovariši, pa tudi množične organizacije, a so dopuščali, da je Juvančeva izrabljala zaupanje in mesto svojega položaja. Svoje službeno mesto je izrabljala tudi v tem, da je brez pooblastila podpisovala uradne listine za predsednika, tajnika ali upravnika zadruge. V času dopusta je vzela na dom uradni pečat in druge listine ter kar doma začela s poslovanjem, ne da bi
odpošiljala uradne akte preko zadruge in delo Vodnika na pošto in tako dalje. V tej zvezi je dala samovoljno podpisovati uradne akte bivšemu dvajsetletnemu predsedniku in staremu županu Jožetu Strnadu na ime Kavčiča ali Ponikvarja, kadar je šlo to za njene osebne koristi. Tako se je tega poslužila tudi za dosego otroških doklad in si je sama z lastnim podpisom izstavljala uradna dokazila v zadružnem imenu za sprejemanje otroških doklad itd.
Vsa ta in mnoga druga dejstva kažejo na to, da je skrajni čas, da se odgovorni tovariši v dobrepoljski dolini z Juvančevo pošteno pomenijo, v kolikor niso seveda pripravljeni sami odgovarjati za njene prestopke.   —n
Zadružniki na črešnjevcu so se začeli bolj zanimati za delo kmetijske zadruge
Člani splošne kmetijske zadruge Crešnjevec pri Semiču vedno bolj spoznavajo, da si bodo svoje gospodarstvo dvignili lahko samo s pomočjo kmetijske zadruge. Na rednem občnem zboru letos 15. novembra je bila taka udeležba, kot še nobenkrat, kar obstaja KZ. Z velikim zanimanjem so poslušali navzoči člani poročilo upravnega odbora, ki je pokazalo, da zadruga kar dobro napreduje. Takoj nato se je razvila živahna razprava o bodočem delu zadruge. Ker zadruga do sedaj ni imela svojega lesnega odseka, ampak je ves les na njenem območju odkupovala kmetijska zadruga Semič, so sklenili, da se ustanovi lesni odsek za področje črešnjevske in štrekljevske kmetijske zadruge. Sicer ta sklep ne gre v račun kmetijski zadrugi v Semiču, ker bo imel njen lesni odsek v bodoče manj prometa, vendar so zadružniki mnenja, da se naj dobiček lesnega odseka
zbira v domaČi kmetijski zadrugi, ker I bodo od tega imeli spet korist sami zadružniki. Domača zadruga bo ustvarjeni dobiček vložila v druge pospeševalne odseke na svojem območju.
Na občnem zboru je bilo tudi sklenjeno, da se takoj uredita trsnica in drevesnica. Za to so določili zemljišče v izmeri 20 arov in takoj začeli z rigo-lanjem zemlje. Prvi so začeli z delom člani iz vasi Crešnjevec, drugi dan člani iz Cerovca in Hriba, tretji dan Člani iz Krvavčjega vrha, potem pa spet od kraja. Člani in šolski otroci so začeli za drevesnico zbirati pečke najboljših sort sadja. Sklenili so tudi. da bodo vse sadno drevje temeljito očistili in poškropili, ker ga je ameriški rapar že močno napadel. Sklep o nakupu sadne škropilnice je prav gotovo umesten in kaže, da si člani kmetijske zadruge pomagajo pri izboljšanju gospodarstva. K. J.
92
Stcv. 51
DOLENJSKI LIST
Stran 3
Belokranjski partizani po katastrofi na Gor. lazah
Spominu mrtvih in živih junakov — prvih belokranjskih partizanov, ki so s svojimi življenji in trpljenjem polagali temelje NOV in JLA, se klanja vsa domovina.
Po skoraj popolnem uničenju prve Belokranjske partizanske čete v noči med 2. in 3. novembrom 1941 na Gor. Lazah so se preživeli borci te čete po gozdovih in v globokem snegu umikali proti Beli krajini. Takrat, ko so se pobesneli kočevarski hitlerjevci v družbi svojih italijanskih pajdašev znašali nad padlimi borci in jih z vrvmi in verigami vlačili po snegu okoli do-gorevajoče Plutove domačije na Gor. Lazah, od tam pa prevažali na železniški postaji v Rožnem dolu in Vršnih selih, kjer so jih razstavili mimo vozečim se potnikom za dokaz svoje zmage, se je do smrti utrujena sedmorica partizanov znašla nad Semičem. Tam jih je še v noči našel neki Ivan, ki jih je potem odpeljal v zidanico nad Namp-ljevo hišo. Ves dan in še druge noči pol so se odpočivali v tem skrivališču in se nahranili z dvema obrokoma testenin, ki so jih našli v zidanici in si jih skuhali. Sredi noči so se zopet odpravili na pot proti staremu taborišču pri Kozlovi vodi, kot pravijo domačini, ali Kozlovem zdencu na Debelem vrhu, kot je to zapisano na zemljevidu. V taborišču je nestrpno priča- i koval poročila o usodi svojih soborcev in pričakoval prihoda novih partizanov tovariš Dvojmoč Štefan, ki ga je prva , četa pustila v taborišču za stražarja. Kak*šno je bilo srečanje ob vrnitvi sedmorice, si more domisliti le tisti, ki je kdaj kaj podobnega doživel. Namesto | novih borcev, ki bi morali po načrtu j prav tiste dni polniti partizansko taborišče z novim neugnanim pogumom in ! svežo borbeno mladostjo, pripravljeni, da slede svojim tovarišem iz prve Čete, se je vrnilo nekaj izčrpanih tovarišev, ki jim je v očeh in besedah še odsevala obupna nočna borba sredi zasneženih gozdov in negotovost o usodi ostalih tovarišev.
Medtem je tudi na vso Belo krajino legla težka novica o katastrofi prve čete. Italijani so objestno razglašali popolno uničenje »Fabjanove bande« in s posebnimi letaki, ki so jih trosili po vaseh in mestih, razglašali, da bodo prav tako pobili vse, ki bi partizanom dajali podpore, in požgali vse domove, ki bi jim dajali zatočišča. Po pokopu padlih borcev na pokopališču na Vršnih selih pa sta se prestrašenost in skrb kmalu sprevrgla v še večje sovraštvo proti fašističnim osvojevalcem naše zemlje in pobijalcem borcev za njeno osvobojen je. Med mladino, ki se je spočetka pritajila, je polagoma začelo vreti iznova, zveze med njimi so se utrjevale in mnogi so se resno odpravljali na odhod v partizane.
Medtem je novi sneg na debelo zapadel taborišče pri Kozlovem zdencu, od koder so se preživeli borci prve čete premaknili v bližnjo leseno barako in se v njej za silo uredili. Tja so znesli orožje in razstrelivo, kolikor ga je še ostalo od onega, ki je bilo zaplenjeno v rudniku Kanižarici, tja so si spravljali tudi živež in si zdravili hude posledice dolge in težke poti iz Bele krajine do Krke in nazaj. Čeprav jih je obdajal vse naokoli globok sneg, jih je minila ona prejšnja brezskrbnost iz poletja, ko svojega taborišča niti dobro
stražili niso, kot je to zapisal Peter Romanič, temveč so sedaj budno pazili na vso okolico in imeli stalno na straži enega tovarišev. Na kakšne nove akcije proti sovražniku seveda v tem času ni bilo misliti.
Več kot štirinajst dni je imelo taborišče popolen mir. Ni pa miroval sovražnik v dolini, ki je neprestano iskal sled za preostalimi borci prve čete. Ne bi je našel, vsaj tako kmalu ne, da je ni pokazala roka enega njihovih bivših tovarišev.   Na Gorenjih
150.000 DINARJEV bo razdeljenih v obliki 24 praktičnih nagrad
med srečne izžrebance — naročnike »Dolenjskega lista«, ki bodo do 15. januarja 1953 predplačali celoletno, pol- ali vsaj četrtletno naročnino.
Preberite ogles na 6. strani današnje številke! Prva nagrada: kuhinjska oprema itd.
Božidar Jakae: Na straži
Lazah ujeti F. K. je 22. novembra vodil I skupino Italijanov proti Debelemu vrhu. Skupino so sestavljali patrulja I karabinjerjev, agent javne varnosti z dvema miličnikoma fašistične obmejne milice in nekaj vojakov 23. p. p. iz Črnomlja. Skupini je poveljeval podoficir Ivaldi Renato.
22. november je bil hladen in vlažen zimski dan. Megla je bila tako gosta, da je bilo komaj videti najbližja drevesa. V globokem celcu je italijanska skupina skoraj neslišno prihajala k taborišču. Stražar pred barako, Kočevar Janez, je okoli desete ure tega dne zapazil ne daleč od sebe skupino Italijanov, med katerimi je prepoznal tudi bivšega partizana K. Planil je v barako in zaklical tovarišem, kdo vodi Italijane proti taborišču. V hipu je vsak zagrabil, kar mu je bilo najbližje,
množino živeža: testenin, riža, fižola, koruzne moke, krompirja in pol telice, ki so jo v bližini Doblič partizani odvzeli nekemu koče var ju. Poleg tega pa še obleko, odeje, več kuhinjskih predmetov, knjige, zemljevide, žig s srpom in kladivom itd. Italijani so pobrali orožje in strelivo, nato pa zažgali barako, ki je kmalu zletela v zrak.
Umikajoči   se   partizani   so iznad Tanče  gore  previdno  odhajali proti Kanižarici in se zadaj za Dvojmočevo opekarno domenili, da se razidejo po-^_ samezno ali v malih skupinicah vsak na svojo stran Bele krajine, da pa vsak po svoji plati poišče zvezo  s takratnim sekretarjem OK Ba-horjem Matijo, preko katerega se ponovno dogovore za ureditev novega taborišča.  Vsi  so si dali med seboj besedo, da se čimprej zopet drug drugemu javijo, ta čas ap da bo vsak skrbel zase kakor bo vedel in znal na terenu, ki ga je najbolj poznal. M. M., ki je bil j    doma iz Kanižarice, se je skrivaj umaknil  na  svoj dom, kar mu je že prihodnji dan postalo M usodno.   Št. Dvojmoč  in   Tone Jelene sta bila na poti I   proti   Gradacu in : blizu VranoviČ srečala  Staneta Cuz-I   narja, ki se je prav tega dne namenil k partizanom v taborišče pri Kozlovem zdencu. Po kratkem pojasnilu so jo mahnili vsi tri je v Krunsko lozo in poiskali zvezo z Nikom Zu-ničem, mlinarjem v Zurčevem mlinu na   Krupi. Preko tega so dobili zvezo s Semičarji Fr. Koširjem, Karlom v in   Janezom (Ivan Smrdu). Ti trije so kmalu prišli k trojici v Krupski lozi. Po dogovoru s sekretarjem Bahorjem, ki se je tačas tudi že moral umakniti v ilegalo, so nameravali pričeti z zbiranjem novih borcev, kar pa so potem opustili. Ta šestorica je ostala v zasilnem taborišču v Krupski lozi nekako do konca novembra, nakar so odšli na Kleč pod Planino.
Simec Milan je imel namen javiti se prijatelju Kovačiču Milanu v Gradacu in se zadrževal nekaj časa na skednju pri Klepčevih v Prilozju. Hrano so mu dajali Klepčevi in Šeginovi. Ker preko Gradaca ni mogel dobiti zveze, se je napotil k Matiji Bahorju, na Butoraju pa je izvedel, da je tudi Bahor izdan in da je šel v ilegalo. Iz Butoraja se je Simec vrnil na Desinec, kjer je več dni preživel v mrtvašnici na pokopališču, hrano pa so mu De-sinčani skrivaj nosili. Speharjevi in Agničevi   iz   Desinca   so   mu potem
Jakšo iz
ta puško, oni bombo in torbico, kaj
drugega jemati že ni bilo več časa. Niti ' oskrbeli zvezo s Slavkom barake zažgati niso več utegnili. Itali- j Vojne vasi pri Črnomlju, jani so medtem že opazili v megli iz- I Ko se je 22. novembra vrnila v Crno-ginjajoče postave in.takoj odprli ogenj I melj italijanska vojaška patrulja, ki je na nje in se med streljanjem previdno i razdejala taborišče na Debelem vrhu bližali baraki, ležeči na dnu kraške j (pri kozlovem zdencu), je črnomaljski kotline. Ko so prišli do nje, so jim j karabinjerski tenente Augusto Fabri partizani že izginili izpred oči. K sreči j takoj sestavil novo patruljo karabinjer-Italijani niso takoj po jasni sledi za- I jev in vojakov 23. p. p., ki je pod nje-
sledovali umikajoče se borce, temveč so se predvsem vrgli na preiskavo barake. V njej so po lastnih poročilih našli pet jugoslovanskih pušk, osem bajonetov, 30 ročnih bomb, kakih tisoč nabojev za puške, znatno množino dinamita, mnogo detonator jev in zažigal-ne  vrvice,  rdečo zastavo  ter veliko
govim poveljstvom in deloma na kamionih, deloma peš napravila celodneven pogon po krajih, kamor so se domnevno zatekli iz barake pregnani partizani. Najprej so odšli na Kanižarico in tam iznenada zajeli doma nahajajočega se M. M., ki se je takoj predal. Ta je izpovedal, da je bil od katastrofe na -<
Gor. Lazah do odkritja barake na Debelem vrhu v skupini partizanov, ki so preživeli Gor. Laze. Z njim so bili Brula Ivan, Dvojmoč Štefan, Simec Milan, Jelene Anton, Brunskole Karel, Košir Franc in neki Janez, ki je bil begunec iz italijanske vojske od leta 1935. Bil je to Smrdu Ivan. Med naštetimi M. ni navedel Kočevarja Janeza, ki smo ga že zgoraj omenili kot stražnika kritičnega dne 22. novembra. Po italijanskem sporočilu je M. pri zaslišanju povedal, kar je vedel o življenju prve partizanske čete in naznačil tudi kraje, kjer bi se ostali tovariši mogli skrivati. Fabrijeva skupina je potem ves dan preiskovala teren, ne da bi našla katerega partizana. Ponoči že je pri drla v Tušev dol in obkolila Jerma-novo hišo, kamor naj bi se zatekla Brula Ivan in Janez Smrdu. Na ropot je prišel iz hiše Jerman Leopold, po domače Zagarček, katerega je M. takoj prepoznal kot prijatelja in podpornika prvih belokranjskih partizanov. Sele po ostrem prerekanju z M. je Jerman moral priznati, da sta omenjena partizana res bila pred časom pri njem, da pa sta iz bojazni pred izsleditvijo neznano kam odšla.
Drugi del italijanskega vojaškega oddelka je ta čas pridrvel v Dol. Pod-goro, kjer so aretirali Pavla Friceja in Vajdetiča Ivana, ki sta po soočenju s K. priznala, da sta sicer res podpirala skupino in se izgovarjala, da sta to delala le iz strahu pred maščevanjem partizanov. Ta izgovor je bil seveda v danih okoliščinah povsem razumljiv, saj je o obeh imenovanih dovolj znano, da sta bila organizirana člana OF in sta zato zavestno izvrševala oskrbovalno in obveščevalno službo za prvo partizansko četo.
Ko se je skupina iz Krupske loze premaknila na Kleč in od tam v novo taborišče na Gačah, je dobil tudi tov. Simec Milan poziv, da se ji priključi. Ta je živel ta čas v ilegali na Kučerju nad Podzemljem. Sestanek z ostalimi je bil dogovorjen za 8. uro dne 8. decembra na Kleču. Mišljena je bila osma ura zvečer, pri ustnem prenosu sporočila pa je nastala pomota, da je Šimenc mislil na osmo uro zjutraj. Ko je ob tem času res prišel na Kleč, so ga nenadno zajeli Italijani in ga odvlekli v Črnomelj.
Italijanski karabinjerji in agenti javne varnosti so med tem delali z mrzlično naglico in kmalu so sledile
aretacije cele vrste aktivistov in v partizane se odpravljajočih Belokranjcev. Med Semičem, Črnomljem in Grada-com je bilo v decembru aretiranih 11 pripadnikov OF, katere vse je Augusto Fabri obtožil pred italijanskim vojaškim sodiščem in so bili vsi, obenem s prej aretiranimi (14 po številu) odposlani v zapore tega sodišča v Ljubljano.
To je bil drugi udarec, ki je zadel mlado belokranjsko partizanstvo. V taborišču na Gačah, torej izven območja Bele krajine in na ozemlju, s katerega so se izselili Kočevarji, so bili sledeči partizani: Jelene Tone, začasni komandir skupine, Cuznar Stane, začasni komisar in borci: Brunskole Karel, Košir Franc, Dvojmoč Štefan in Janez. Ta je kasneje odšel iz taborišča, prišel pa vanj Jerman Rudo, čevljar iz Loke pri Črnomlju, ki je leta 1944 padel kot komandant bataljona. Taborišče je bilo postavljeno 50 metrov pod vrhom kote 1029. Najbližja vas so bile Ponikve. Vendar jim tudi v tem taborišču ni bilo usojeno daljše bivanje. Logar kneza Auersperga, kočevski Nemec Konig, je zasledil partizane in okoli 17. decembra pripeljal Italijane k taborišču. Takrat so bili v njem Cuznar, Jerman, Dvojmoč in Bruskole, medtem ko sta Košir in Jelene odšla, da kaznujeta Luzarja, ki je izdal belokranjske partizane na Gorenjih Lazah, in čevljarja Radovana iz Pribišja, ki je izdal Jožeta Mihelčiča. Ravno poldne je bilo in v taborišču so po kosilu opravljali domače posle. Italijani so prišli tako nenadno, da so se komaj rešili iz sovražnega obroča. Po tem tretjem udarcu so se takratni belokranjski partizani razdelili na dve skupini in prezimili po vaseh med Semičem, Gradacem in Črnomljem. Preko Semiča so dobili zvezo s takratnim sekretarjem Očkom — Ivanom Novakom in v drugi polovici februarja 1942 dobili povelje, da se priključijo novo ustanavljajočemu se novomeškemu bataljonu, ki se je takrat formiral pri Sv. Petru nad Sotesko. Tik pred odhodom pa sta bila tovariša Dvojmoč Štefan in Brunskole Karel izdana v Ne-stoplji vasi in sta v neenaki borbi padla.
Nastopajoča pomlad pa je iznova izpopolnila in za mnogo pomnožila mesta prvih belokranjskih partizanov, ki so v zimi 1941—1942 skoraj vsi žrtvovali svoja življenja za svobodo svojega ljudstva. j.
Zbor proizvajalcev 0L0 Novo mesto
Izvoljeni so bili:
I. skupina: industrija, rudarstvo, gozdarstvo, stavbeništvo, komunala in promet:
Rudman Viktor, mehanik, SGP Pionir Novo mesto; Ing. Sodnik Dušan, pomočnik direktorja SGP Pionir Novo mesto; Bavdek Ivan, delavec, Straža; Kotar Janez, gozdni delavec, Poljane; Pucelj Alojz, žagarski delavec, Soteska; Zupančič Stane, poslovodja kurilniške delavnice, Novo mesto; Gorupič Konrad, klepar sekcijske delavnice, Novo mesto; Kastelic Janko, obratovodja Tekstilne tovarne, Novo mesto; Udovč Franc, gradbeni tehnik podjetja Krka, Novo mesto; Rifelj Danijel, monter DES, Novo mesto; Brank Franc, tovarna igrač, Novo mesto; Spelič Vinko, opekarna Zalog.
II. skupina: kmetijstvo:
Ing. Hrček Lojze, kmet. šola Grm; Pelko Jože, predsednik KDZ, Dolenjske Toplice; Smrekar Ivan, mali kmet. Bučka; Florjančič Joža, hči srednjega kmeta, Otočec; Zapore Franc, mali kmet, Orehovica; Pire Anton, predsednik OZZ, Novo mesto; štangelj Franc, mali kmet, Stopiče; Dular Jože, srednji kmet, Jurka vas; Hrovat Ivan, mali kmet, Zagradec; Arko Ivan, mali kmet, Trebnje; Klemcnčič Kari, sred. kmet, Vel. Loka; Dolenšek Ivan, sin srednjega kmeta, Sv. Urh pri Mokronogu; Rugelj Polde, mali kmet, Zabukovje.
III. skupina: trgovina in gostinstvo: Slavine Avgust, poslovodja državnega trgovskega podjetja, Trebnje.
IV. skupina: obrt:
Cigoj Henrik, upravnik vodovodno inštalacijskega podjetja, Novo mesto; Bule Franc, obrtnik, Mirna.
izvoljeni Člani ljudskega odbora mestne občine novo mesto
Na volitvah 7. decembra 1952 so bili izvoljeni v Ljudski odbor Mestne občine:
Lamut Lado, profesor; Šmid Julij, nameščenec; Moretti Jože, upokojenec; Pavlin Martin, sekretar LIP, Novo mesto; Udovič Jože, nameščenec, Škof Franc, sekretar Gozdnega gospodarstva za Dolenjsko; Rolih Anton, šef železniške sekcije; Počrvina Miha, sekretar MK ZKS; Zagore Franc, kamnosek; Kodela Viktor, direktor Tekstilne tovarne; Colarič Anton, nameščenec; Matko Franc, nameščenec; Dermastja Ivan, mesar; Mg. Andrijanič Boris, i upravnik okrajne lekarne; Gošnik To-I ne, novinar; Rifelj Petrina, stekl. obrt; ' Gričar Jože, upravnik »Zeleznine«; J Bevc Rudolf, klepar: Rreščak Milan, I šef trafopostaje; Dr. Gros Davorin, advokat: Vovk Martina, gospodinja; Peric Ludvik, upravnik Tkalnice; Jevšček Miloš, upravnik mestnega mizarstva: Gabri jelčič Angel, gradbeni tehnik; Keglovič Alojzij, ravnatelj kmet. šole Grm; profesor Jarc Janko, upravnik Dolenjskega muzeja, Inženir Hrček Alojz, kmet. šola Grm; Ivanetič Alojz, upokojen učitelj; Kos Malči, gospodinja; Saje Miro, nameščenec bolnišnice in Romanič Peter, novinar.
Ob Dnevu JLA — 22. decembru — posvečamo naslednje vrstice vsem graditeljem herojske Jugoslovanske ljudske armade, ki so leta 1941 in kasneje zamenjali koso, kramp, kladivo ali knjigo s puško in šli v boj proti fašizmu. Lik oficirja Titove ljudske armade je zgrajen na čistih značajih, ki so ljubezen do domovine neštetokrat potrdili s svojim predanim, do kraja iskrenim žrtvovanjem. Njihovo življenje je — služba ljudstvu.
Leto za letom odhajajo fantje iz vasi in mest k vojakom. Nov svet se jim odpre v vojaškem okolju: red, disciplina, učenje, spoznavanje orožja, spretnost v njegovi pravilni in učinkoviti rabi, pa telesna vzgoja, kulturno-prosvetno delo. vzgoja značaja, utrjevanje moči in volje — vse to je pred mladimi ljudmi, ki za leto, dve zaživijo v uniformah, v velikih, tovariških kolektivih.
Kdo jih vzgaja? — se včasih sprašujejo matere in sorodniki, ko iz raznih krajev prihajajo domov njihova pisma. Brez skrbi so lahko — vzgojo sinov so prepustile možem, ki so rasli v naši ljudski revoluciji, mnogi izza prvih dni vojne, skupno z našo partizansko vojsko, z našo Jugoslovansko ljudsko armado. V varnih rokah tovarišev so njihovi sinovi, v rokah ljudi, ki ljubijo svobodo in domovino nadvse na svetu, ki privzgajajo mlademu rodu znanje in veščino, kako je treba svobodo braniti,
Od majeviškega rudarja do polkovnika JLA
če bi nam jo hotel kdorkoli spet odvzeti.
Samo enega izmed njih, ki smo jim zaupali naše fante, obiščimo danes.
Radko Peric, bosanski fantiček, je preživel mladost v revni družini malega kmetica v Priboju pri Tuzli. Vaška osnovna šola mu je odprla prva okna v svet, zato se je s 16 leti napotil v rudnik. Vleklo ga je delo, h kruhu ga je silila premajhna rodna gruda. Zaposlil se je v rudniku Majevica in v Kreki. Od navadnega delavca-težaka, ki je moral prenašati vse muhe predpostavljenih in težave nevarnega poklica, se je s trudom in marljivostjo dokopal do pomočnika kopača, še kasneje pa je postal kvalificiran rudar. Socialne prilike so bile takrat za rudarje nadvse težavne. Plača je bila skromna, nevarnost za rudarjevo življenje pa izredno velika zaradi nezadostnih varnostnih naprav v jamah. Rudarji niso imeli zagotovljene socialne pomoči, ne zdravstvene oskrbe, kaj šele potrebne prehrane ali obleke! O vsem tem je mladi Radko razmišljal s tovariši, ko so govorili, da svet nasilja in krivic ne more večno obstajati. Ob razsulu stare Jugoslavije se je priključil starejšim delavcem in že leta 1941 z njimi vred odvrgel kramp v rovu — ter odšel s tovariši naravnost iz rudnika, ves znojen in umazan, brez priprav in opreme, v partizane.
Takrat so se na Majevici, razsežni planini med Drino, Savo in Sprečo, zbirali poedinci ter začeli sestavljati
partizanske skupinice. Iz teh malih partizanskih grup je bil kasneje sestavljen prvi Majevički odred. S svojo odločnostjo, preudarjenostjo in hrabrostjo, katere je bil navajen že kot
rudar, je Radko PeriČ kmalu postal desetar partizanske skupine, potem komandir čete, namestnik komandanta odreda in kasneje komandant Maje-vičkega odreda. Neprestani spopadi s sovražniki so krepili tudi majeviške partizane. Z uspehom je sodeloval mladi komandant v akcijah četrte ofenzive v vzhodni Bosni, v peti pa v Crni gori. Vso hrabrost in odločnost je pokazal v borbah za Zovajt, Zlatni bor in Popov most. Z borci vred je premagoval najhujše napore; ni bilo kruha, ne vode, ničesar ...
Nešteto napadov v Bosni in Crni gori je doživel in se izkazal v njih s svojimi partizani Radko. Lopare. Tevčak, Priboj ... Znana imena, nešteto spominov ga veže še danes nanje. S tremi tovariši je pričakal 50 ustašev pred rojstno vasjo Pribojem. Prisilil jih je k umiku, jih s tovariši precej potolkel, ostale pa pognal v divji beg. Orožje za fante je bilo tu!
Ustaška golazen je lezla na maščevalni pohod na štab Majeviških partizanov v vas Vukasovce pri Loparu. Po hudi, težki bitki, v kateri sta padla tudi španska borca Irec in Španec, je Radko zbral raztresene partizane in s 475 borci napadel četnike. Vse do zadnjega so partizani ujeli, še več pa je bilo mrtvih. Po zmagoslavni bitki je Peric krenil preko Šekoviča na Roma-nijo, od tam pa spet na Majevico.
Huda leta so ojeklenila njega in njegove borce. Bili so časi, ko je njegov mitraljezec jedel lastne opanke. Lakota je morila poleg domačih izdajalcev. Koncem 1942. leta jih je napadlo 500 četnikov pod komando D j ure Bižiča v Maleševcu. Partizani so pod Radko-vim vodstvom z vso silo napadli četnike, jih mnogo pobili in ujeli med drugim 18 četniških komandantov, med njimi tudi Bižiča in bivšega kapetana Jovana Prnatoviča. Po tem uspelem boju so z zaplenjenim orožjem opremili 15. Majevičko brigado.
V vzhodni Bosni je Radko Peric, komandant 15. brigade, osvobodil Vla-senico, Zvornik in Kladanj. Oktobra 1943 je bil pri napadu na Tuzlo po junaških borbah težko ranjen. Zdravil se je v premikajočih se bolnicah na Majevici, nato v bazah, kasneje pa je bil za svoje junaštvo postavljen za komandanta 38. divizije v vzhodni Bosni. Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih vojaških dolžnosti v Sarajevu in Zagrebu, zdaj pa je že nad dve leti v Sloveniji.
Iz nekdanjega majeviškega rudarja je narodnoosvobodilna vojna ustvarila partizanskega komandanta, polkovnika Radka Perica. Za svoja junaška dela je prejel najvišja borbena odlikovanja in je nosilec spomenice leta 1941.
Njemu — in takim — smo zaupali vzgojo naših fantov, naših borcev za svobodo in mir Jugoslavije. Zato vemo, da so v zvestih, očetovsko dobrih rokah Kapetan dr. Bcnedik Stanko
NOVOLETNA JELKA V NOVEM MESTO
Nedelja, 21. decembra: pričetek prireditve s sporedom trobentačev v maskah, ki bodo javljali prihod Dedka Mraza. Ce bo tetka Zima prinesla kaj snega, bo povorka otrok iz Bršljina na saneh do Glavnega trga. Prireditev bo popoldne ob 14. uri. Ob 16. uri bo sindikalno gledališče SKUD »Dušan Jereb« priredilo za predšolske otroke mladinsko spevoigro »Sneguljčica« v Domu ljudske prosvete, za malčke brezplačno, v spremstvu staršev 10 din.
Ponedeljek, 22. decembra: pionirji in vsa novomeška mladina čestita k prazniku JLA s posebno proslavo za vojake v Domu LP ob 11. uri dopoldne. Ob 13. uri bo predstava slovenskega mladinskega filma »Kckec« za mladino iz okoliških šol, ob 15. uri za mladino novomeških šol in najbližje okolice, obakrat po znižani ceni 10 din. Ob 18. in 20. uri zvečer pa bosta filmski predstavi »Kekca« za odrasle.
Torek, 23. decembra: Ob 13. uri »Kekec« za mladino okoliških šol, ob 15. uri pa za mladino novomeških šol in najbližje okolice, obakrat po znižani ceni 10 din. Ob 20. uri »Sneguljčica« v DLP za odrasle.
Sreda, 24. in Četrtek, 25. decembra: popoldne ob 14. uri tekme pionirjev in cicibanov na Marofu — če bo tetka Zima radodarna s snegom!
Petek, 26. decembra: ob 16. uri ^Sneguljčica« za pionirje.
Sobota, 27. decembra: ob 7.10 zjutraj odpelje pionirski vlak v Ljubljano, pravi pravljični vlak z Dedkom Mrazom in sicer za otroke osnovne šole, nižje gimnazije in prav pridne pionirje s podeželja. Popoldne istega dne gremo z vlakom nazaj. Vlak bo okrašen in ozvočen, v pravljičnem vagonu se bo vozil Dedek Mraz. Otroci bodo v vseh vagonih poslušali pravljice, v Ljubljani pa si bodo nekateri ogledali lutkovno igrico, drugi »Princesko in pastirčka«, vsi pa seveda avion, ki bo krožil v sobi po zraku, in še celo reaktivni avionček ter še marsikaj drugega. Pa še to: vse bo zastonj!
Nedelja, 28. decembra: ob  16. uri
»Sneguljčica« za pionirje v DLP.
Ponedeljek, 29. decembra: predviden je novoletni sejem na trgu, ki ga bodo j organizirala naša podjetja.
Torek, 30. decembra: domači praznik v družini z obdaritvijo otrok.
V času od 21. decembra do 31. decembra bo prostor pred »Vrtcem« pravljično urejen, seveda je vse odvisno spet od tetke Zime. Preko zvočnika bodo otroci poslušali pravljice, si ogledovali Novoletno jelko in druge zanimivosti, ki jih bo za oči dovolj vse dni. Prostor bo bajno razsvetljen. Tu bodo letos obdarovani vsi predšolski otroci od 2. leta dalje in sicer ločeno po
terenih. Starši bodo obveščeni s posebnimi vabili.
Društvo prijateljev mladine v Novem mestu vabi starše, otroke in prijatelje mladine, da se udeležujejo prireditev in sodelujejo, da bodo ti dnevi za naše najmlajše čim lepši, da bodo otroci polni lepih doživetij. Zamisel društva je idejno in vsebinsko lepa in nudi v izobilju vsega, kar otroka vzgaja in razvedri. Društvo bo dalo navodila tudi dijakom, ki bodo po šolah praznovali Novoletno jelko, vajeniški mladini, da bo vsakdo res občutil te dneve kot praznike naše mladine. Podjetja, ki še niso prispevala, pa prosimo, da čim prej nakažejo primerne zneske.
Vse za mladino!
Društvo prijateljev mladine Novo mesto
Pomnite!
Vsak naročnik »Dolenjskega lista« je zavarovan s kolektivno polico pri DOZ
za primer smrti vsled nezgode za za primer trajne invalidnosti za
10.000 dinarjev 20.000 dinarjev
Vsi naročniki bodo sodelovali v velikem novoletnem nagradnem žrebanju. Pripravljenih je 24 praktičnih nagrad, vrednih 150.000. din! — Da ne bo prepozno, nakažite takoj  morebitno zaostalo  naročnino za leto 1952! Položnico smo vam poslali v 48. številki
Pionirska nagradna križanka »šotor«
Rpet nekaj novega, pionirji in pionirke!
Taborniki k<> nam poslali nagradno križanko *66tflr«l Kdor jo ho rešil, naj pošlje od-govoTe  uredništvu   do  30   decembra  — za
pravilne rešitve ozir. za dva izžrebanca pa smo pripravili dve lepi knjižni nagradi! Kdor pa M na križanke zareH »spozna«, pa lahko poizkusi srečo tudi v veliki nagradni križanki, ki jo bomo objavili za vse naše naročnike v novoletni številki! Besede pomenijo:
Vodoravno:   1.  Pošta,   telegraf, telefon,
4. vodna živa!. 5. vodna žival, 6. žensko ime, K. Avar, !>. lirsko pesništvo, 12. vojaška enota. 13. star izraz za pivo, 15. stopnja, raven (tujka), 17. domača žival, 19 povzroča vzha-janje testa, "JI. nedoločni zaimek, 22. dva samoglasnika, 23. gorovje v Aziji, 24. pot.
Navpično: 1. Ugoden, pravšen, 2. živeti pori šotorom, 3. izdelan na tkalskem stroju,
5. lovi ribe, 6. začimba. 7. predplačilo, 1(1. gorovje v Aziji, 11. velik glodnlee. 14. pokrajina v Hrvatski, 16. domača žival, 1«. gorjača, hlodek. 20. odsev, 21. medmet.
Rešitev pionirske nagradne križanke »Slon«
D rtn g i   p i o n i r j i 1
Precej rešitev smo prejeli, vendar pa so -Slona«  zadeli   le  tile:  1.  Telatko Marjan.
4. jrimn. Črnomelj. 2. Kloin Andrej, Dijaški dom Črnomelj, 3. KmoliG Tatjana, Kočevje št.  311, 4   Novak   Bine, gimn.  Novo mesto,
5. Zajec Marjetica, Dobrnič št. 3. 6. Križ Bojati, pionir. Kržičeva št. 6, Ljubljana 7. tlerm Nataša, pionirka, Beograd, Vojv. Milenka 41, 8 Penca Andrej, Novo mesto. Kkaliekvjeva 8, 9. Dolinšek Tono, dijak, Cotria vas 42. 10. Luka Levičnik, pionir Beograd, Save Kovaćevića 2, 11. Pavlin Božidar, pionir. Novo mesto. Cesta Guhčcve brigade 13, 12. Lovšin Alojzij, Suše 17, p. Ribnica na Dol.. 13. Gostiša Katrca, Kočevje 127, 14. Titi Zmago. Novo mesto. Kan-dijska 3. 15. Zupančič Ciril, Brod 24.
Ostali so poslali nepravilne rešitve. Zreh je določil takole: 1 nagrado — knjigo »Mati narava pripoveduje« - dobi dijak Tone Do-
Po vsej Sloveniji spe junaki
linšek, Ootna vas 42 pri Novem mestu. 2. nagrado — 10(1 dinarjev v gotovini — pa dobi  Zajec Marjetica, Dobrnio št. 3.
Vsem ostalim želimo mnogo sreče v današnji novi  nagradni križanki!
Vodorovno:   h  ara,   4.  groba,   6- PPP,
9. jezero, 11. ol, 13. ura, 14. Sibirija, IG. bolha, 1K. pijo, 19. oves, 21. to. 22. analiza, 24. oda. 86, spi, 27. Irena, 29. os, 30. ovije, 31. en, 32. lega. 34. od, 86. aga, 37. 1C, 38. levo, 39. bosta. 4(1. Pijado, 43. Ika, 44. en. 45. era, 46. Ra, 47. uka.
Narpicno: 1. ar. 2. roj, 3. Abesinija. 4. gora, 5. Azija, 6. pri, 7. porozen, 8. zob,
10. Eboli, II. oje, 12. Laso, 13. uho, 15. Ivan, 17. LT. 18. papiga. 20. rasa. 23. Irec, 25. dogodek, 26. svnljo, 28. aleja, 83. Kva, 34. ob, 35. dok, 38. Lika, 40. pir, 41. ena, 42. da.
Ali veste ... ?
<f>xijđwm 3&JEL BS NA ^VZGOJA\
Delo TVD »Partizan« Kočevje
da je najdaljši skok v daljino dosegel leta 1935 amerikanski črnec Jesse Ovvens, namreč 8,13 m;
da se Daviš cup tekmovanje vrši že od leta 1900 dalje in da se imenuje po darovalcu pokala Dwigthu Davi.su. ki je takrat igral v reprezentanci USA;
da pomeni beseda olimpiada časovno razdobje med enimi in drugimi olimpijskimi igrami, ki so m vršile vsake štiri leta v mesto OJimpija;
da je 7 sovjetskih nogometašev zaprtih pod obtožbo sabotaže na odločilni tekmi, katero je na zadnjih olimpijskih igrah SZ izgubila proti Jugoslaviji  > 1:3;
da v Novem mestu SFD Elan že več let ce obstoji, čeprav ima na Ljubljanski cesti še vedno oglasno desko s svojim imenom. V Novem mestu živi le TVD Partizan, ki se nahaja v Dilančevi ulici št. 3, kjer morete dnevno vplačati vpisnino in Članarino.
K. j.
V tekmovanju za pokal »Ljudske pravice« je dosegel TVD »Partizan« Kočevje enajst« mesto in prejel za svoje delo po-sbno diplomo S tem se je povzpelo društvo s svojim delom med najboljša društva, kar je zelo pohvalno, ako upoštevamo, da s« v Kočevju v tem pogledu edinstvene razmere v Sloveniji. Med okupacijo so s« izselili KočevarJI, mesto in vsa okolica je bila skoro praznina in razbita. Domačinov, ki bi premisli stare tradicije telesne vzgoje, Je osililo /.do malo; vsi oni pa, ki so se v mesto naselili po osvoboditvi, v začetku za to delo niso imeli veliko smisla.
Naj omenim«) kratko pot In delo društva do toga uspeha .Domačini, člani bivših telovadnih društev, so ustanovili takoj po osvolKidilvi Telovadno društvo, ki sicer svoje delo ni moglo množično razviti, ker takrat za to še niso bili dani pogoji, vendar je pa začetno telovadno društvo dalo vkljub vsemu trdne leiiieljc za razvoj in uspeh današnjega društva. Vsi ljubitelji telesne vzgoje In aktivni delavci telovadnega društva ter raznih športnih društev v mestu so prišli do prepričanja, da cepljenje članstva In aktivnih delavnih moči ne more imeti uspeha. Zato so sklenili, da se združijo v eno društvo, t. J. v telesno vzgojno društvo »Partizan«.
Od tega dne se Je pričel vzpon društva. Od dneva ustanovil ve do danes se je dvignilo število članstva od 81 na 312, kar pomeni, da Je v društvo vključenih 8r< prebivalstva mestu. Jedro društva tvori mladina, kar je porok za uspešno bodočnost društva.
Pod vodstvom strokovnjakov načelnika Bnša Btiala In načelnice Nade Kajfež. kt neumorno In nesebično vodita tehnično delo društva. Je društvo vidno napredovalo. Društvo Je priredilo 5 predelav vaj za vse oddelke. Poleg telovadbo se v društvu goji tudi nogomet, tenis, odbojka, smučanje lahka atletika, plavanje Itd. Društvo je priredilo med letom dobro uspelo akademijo v počastitev 68 letnic« maršala Tita in Titovo štefeto, pri kateri Je sodelovalo l.>0 tekačev društva. Udeležili smo se z vsemi oddelki okrožnega zleta na Vrhniki In okrožnih tekem, kjer smo dosegli več prvih In vtdnej Sih mest posameznikov ln skupinsko. Z vsemi oddelki Je bil prirejen skupno z društvom Rlbnlen propagandni nastop In tekme v Dolenji vasi Z gmotno pomočjo Sveta za prosveto ln kulturo pri OLO jo d* uit TO priredilo vadlteljski tečaj za učiteljstvo ljudskih šol okraju, ki Je dobro uspel ln Je trajal 10 dni. Društveni smučarji so priredili več zelo uspešnih smuških tekem v loku. slalomu In skokih Udeležili so se raznih siniiških prireditev na Gorenjskem i" v LJubljani, kjer so dosegli lepe uspehe. Nada Kajfež Je bila med članicami v LJubljani prvakinja v teku na conskih tekmovanjih.   Udbojkarjl  so   igrali   veliko prija-
teljskih tekem z Garni/.lonom Hibnlca, s »Partizanom« Ribnica, Novim mestom itd. Poleg tega so tekmovali na okrožnih tekmah na Vrhniki In kasneje kot prvaki okrožja na zveznih tekmah v Ljubljani. Nogometaši so Igrali veliko nogometnih prijateljskih in prvenstvenih tekem.
Za gospodarski dvig društva skrbi neumorno predsednik Tone čuk z gospodarskim odsekom. Sam je gonilna sila vsega društva In dela, ne oziraje se na marsikatere prigovore, po začrtani liniji naprej. Prekrit in ostekljcu je bil nekdanji Sokolski, sedaj »seskov dom«, ki ga upravlja društvo. Poleg tega si Je društvo uredilo s pomočjo rasnih, podjetij In nabiranjem sredstev ter z lastnim prostovoljnim delom članstva lepo letno kopališče na Itinži s 24 kabinami, parkom in okrevališčem ter otroškim bazenom In Igriščem V samem parku so športna igrišča za odbojko in tenis. Kopališče Je ponos celega mesta ln se lahko kosa z dru-
gimi kopališči. Preko Rlnže je narejen most iz kopališča kot dohod na nov športni stadion društva, ki je že v gradnji. Za ta dela so člani sestavili brigado, ki Je med šolskimi počitnicami delala 11 dni. Izvršena so do sedaj dela planiranja, drenaže In nasipi z u tekallšča. Ostala dela se bodo nadaljevala Spomladi, Urejena ln popravljena jo bila smuška skakalnica In ostala smučišča. V programu je tudi gradnja novega telovadnega doma, ki ho v sklopu prej navedenih fipOrtblh objektov. Pri vsem tem delu liho pomaga tajnik Arko Andrej, ki vod« administrativne pošlo društva In upravo »Šeškovega doma«. Marljivi so tudi vsi ostali vodniki in člani odbora ter posameznih komisij, zato uspeh ni izostal.
Odbor kot tak bo lahko podal na svojem občnem zboru bogat obračun dela. Na InI-lialivo društva se je ustanovil sedaj tudi Okrajni odbor TVD »Partizan«, o čemer bomo poročali drugič.
Vabimo vse, ki Imajo veselje do telesno vzgoje, da se vključijo v društvo kot aktivni sodelavci, ostale pa vabimo, da društvo podprejo.
Okrožni odbor Partizana je razpravljal o svojem delu
Pretekli teden se je Okrožni odbor Partizana sestal k redni seji. Odziv je bil po-voljen, nekateri odborniki pa so so opravičili. Razprava je potekala o sedanjih in o bodočih nalogah telovadnih društev in samega odbora. Sprejetih je bilo več sklepov, o katerih naj tudi na tem mestu nekoliko spregovorimo.
Vsako teluvndno društvo naj se naroči na naše časopise »Polet«, »Vodnik« in »Partizan«. V njih bo našlo dovolj zanimivega strokovnega čtiva. Društveni prosvetar naj skrbi za politične ure. Vodi naj jih sam ali kak drug član, najbolje z dobro naštudira-nimi predavanji pred telovadnimi vrstami vseh oddelkov.
Društvu naj v bodoče skrbe za društveno statistiko a točno evidenco članstva od pionirjev do članov. Poročila o tem je treba redno pošiljati okrožju in zvezi. Nikakor se ne sme zanemarjati društvena imovina, za katero naj se prav tako nuloži evidenca. Predviden je tudi točen popis vseh fizkul-lurnih objektov.
Za redno poslovanje naj si društva zagotovo primerna finančna sredstva, katerih del je članarina članstva, prispevki podpor nih članov, dohodki iz akademij In drugih prireditev. Za večje akcije, kakor gradnje in podobno, pa naj društva s primerno obrazložitvijo zaprosijo za kredit Zvezo ter obenem zainteresirajo krajevne občinske odbore, podjetja itd.
V čast državnih praznikov naj društva prirejajo samostojne akademije, kjer je to mogočo, drugače pa naj sodelujejo z ostalimi množičnimi organizacijami, vsekakor pa naj dajo vsaj nekaj točk.
Obiski inštruktorjev po društvih se bodo
Spomenik žrtvam NOB pri Roku nad Smlhelom
prvi spopad
S Kočevskega je bil doma. Mlad, bled fant je bil tedaj, ko je prišel v partizane, saj še osemnajsto nI nastopil. Za Ivana so ga klicali. S seboj je prinesel »Mavzerico«, kratko, konjeniško, čisto novo — pravo zlato.
— No, tovariš, ga pobara Miha — človek v letih, starejši partizan, — tole si pa sigurno za mene prinesel, kaj ne? Veš, tale moj krepelc mi zadnje čase kar nič dobro ne dela, pa tudi municije nimam preveč za njega, lovski naboji se zelo težko dobe — je godel bolj zase — za tebe je pa kot naročena, saj v borbo tako ne boš še šel. Pri nas v začetku take mlade fante ne puščamo takoj v akcije, držimo jih raje pri kuharju, da mu pomagajo vodo nositi in krompir beliti. Jutri gremo počakati v zasedo doli na ovinek italijanski kamion, ki vozi iz Stalcerjev v Kočevsko Reko vsak drugi dan po hrano, pa bi mi tale tvoja puška kar prav prišla.
— Tovariš, puške ti ne dam, ker mislim sam z vami, za krompir lupit se bo pa že kje kak paničar našel.
Nenaden blesk mu je pri teh besedah preletel oči, zgrabil je puško ter se dvignil.
— Poglej ga fanta, kaj si pa tako zadrt, vsedi se, se bova še kaj pogovorila! Veš, takšnih manir nimamo pri nas kaj preveč radi.
— Cujem, da si Miha. Torej, tovariš Miha, kaj bi pa prav za prav hotel? Povedal sem ti že, da puške ne dam in doma tudi ne bom ostal! Z vami poj-dem — pa mirna Bosna! Ce ti je toliko do puške, ti sedajle obljubim, da jo takoj po prvi akciji dobiš, če bodo le zlodji imeli tudi kak mitraljez, dobiš pa še njega.
— Ph, kako si vendar napihnjen, sama usta so te, kot mladega kosa... Menda ne misliš, da se gre v akcijo tako kot si hodil z mamo na božjo pot? Orožje je treba zapleniti v borbi na življenje in smrt, tega se ne kupuje kot odpustke. No, sicer boš pa čez nekaj mesecev, ko te bomo vzeli s seboj, lahko sam poizkusil, kako ta naša božja pota izgledajo in na kakšen način se do naših odpustkov prihaja ...
— Veš kaj, Miha, s teboj se ne mislim prav nič prerekati! K vam sem
prišel zato, da se bom boril, da vam bom dober tovaru, da bomo lažje tolkli to golazen in pa, da čimprej maščujem smrt svojih najdražjih.V ostalem pa na svidenje, dovolj sva že govorila, bom kar do komisarja stopil, da ne bo prepozno.
Pri teh besedah se dvigne ln odhiti v komisarjev šotor.
Miha je nejeverno zmajal z glavo ter si mislil — ne vem kaj je z njim, ali bo zajec z dolgimi, dolgimi ušesi.
— Tovariš komisar, Miha mi pravi, da sem še premlad za borbo, da ne znam še streljati in kaj jvem, kaj še vse. Prosim te. pošlji tudi mene z njimi. Močan sem dovolj. Zaradi streljanja pa ti povem, da mi doslej v kočevskih gozdovih niti en srnjak ni ušel, pa lisica tudi nobena! K tebi sem se obrnil zato. ker sem vnaprej čutil, da me boš od vseh najbolje razumel. Tako lepe stvari so pravili fantje o tebi, ko so v temnih nočeh hodili v našo hišo po hrano. Prišel sem zato, da se borim, ne pa da nosim vodo. Hočem maščevati svojo mamo, malega Jožka in Anko. katere so tako zversko predvčerajšnjim umorili Tudi jaz bi bil danes mrtev, če jim poslednji trenutek ne bi ušel.
Pri teh besedah se je ves izpreme-nil. Oči so mu nenavadno zažarele. ves je bil nemiren: na čelo mu je padel šop svetlih las, kar ga je še bolj pomladilo.
Kaj je mogel komisar storiti? Kaj bi v takem slučaju mogel napraviti kdorkoli na njegovem mestu? Potrep-ljal ga je po ramenu in dejal:
— Dober fant si. ostane še naprej takšen, pa boš izpolnil svojo dolžnost, zastran akcije pa nič ne skrbi, z nami boš šel!
Ivanu je pri teh besedah odleglo. Pozdravil je in hitro odšel kot bi se bal, da si ne bi komisar premislil. Sedel je Vedel je, kje se bo napad izvršil, ker poleg grma na travo ter koval načrt, je na tem terenu poznal vsak grm, obcestni kamen in sleherno stezo. Oster ovinek in strmino izpod njega je v mislih gledal pred seboj. Načrt je bil gotov.
Drugi dan, v zgodnjih jutranjih urah so se postrojili. Komandir čete jih
ji vodil. Dve uri je bilo do mesta, kjer bodo čakali kamion. Ivan je bil takoj drugi za komandirjem.
Prispeli so. Načrt je bil enostaven Vsi, razen dveh, naj bi čakali za ovinkom; čim bi se prikazal kamion, bi ga napadli, dva naj bi pa skrita pred ovinkom, javila ostalim njegov prihod ter jim ščitila boke.
Ivan je prosil komandirja, naj ga odredi pred ovinek.
Obema je bilo prav. Komandirju sc je zdel mlad in neizkušen, pa ga je hotel zaščititi pred glavnim napadom. Ivan pa je s tem hotel uresničiti svojo zamisel.
Razmestili so se Z Ivanom je bil odrejen starejši tovariš, toda prav tako novinec. Skrbno maskirana sta čakala nad cesto na kamion. Bilo jima je strogo naročeno, da smeta streljati edino v slučaju, če bi Italijani po napadu z njune strani hoteli udariti četi v bok.
Začulo se je brnenje kamiona. Ivan je čakal z zbranostjo in mirom, kakršen ni bil običajen pri novincih, tem boli se je zato poleg njega vrtel tovariš Ivan se je že bal, da mu bo vse pokvaril in je jel razmišljati, s kakšno pretvezo bi ga odstranil. Odleglo mu je. ker se je le-ta hipoma dvignil, se pognal v hrib in si kar spotoma odpel hlačni pas ter ga vrgel okoli vratu. Vode se je včeraj napil, ko je bil razgret, pa ga je vsako uro gnalo v grmovje.
Kamion se je bližal.- Ivan je videl poleg šoferja oficirja, zadaj pa je bilo trindvajset fašistov z mitraljezom na kabini. Peli so, da bi se otresli strahu.
Točno si je Ivan v mislih zarisal črto na cesti pred seboj. Ko bo privozil kamion do nje, bo pociljal in sprožil.
Se dvajset metrov, še deset, pet.
Cul se je samo oster strel puške. Kamion je vozil še nekaj metrov ravno, potem pa mu je zmanjkalo ceste; šofer je bil na mestu mrtev, oficir pa težje ranjen. Italijani so se skupaj z vozilom zapeljali po strmini navzdol.
Petindvajset sovražnikov z enim strelom.
Ivana so vsled težine »odpustkov« na povratku v taborišče prekrstili. Od tistih dni je naš Ivan postal Lev.
Dule
v bodoče vršili na ta način, da se bo instruktor najavil društvu toliko prej, da bo lahko obšel vse oddelke in vodnikom prikazal vzorno telovadno uro. po možnosti pa bo prisostvoval še društveni seji. Dopušča se še možnost, da bo tudi društvo lahko samo zaprosilo za instruklorja.
V jnuuarju naj imajo vsa društva občno zbore, katere naj predhodno javijo okrožju.
Delovni plan Okrožnega odbora Partizan Novo mesto za prihodnje leto je bogat in raznovrsten. Prirejenih bo več tečajev, tako vaditeljski. smučarski in kombinirani tečaj za odbojko in atletiko.
Od prireditev naj omenimo predvsem okrožni nastop v mesecu maju, ki ho predvidoma v Novem mestu na novourejenem telovadišču na Loki. Izvedene bodo okrožne smučarske tekme, okrožno prvenstvo v orodni telovadbi, mnogoboju, plavanju, atletiki, odbojki in namiznem teniso. Računamo, da bo vsako prvenstvo v priredbi drugega društva, po možuosti s celodnevnim društvenim nastopom ob sodelovanja društev našega okrožja. Na oferozne tekme naj se «lru*tva pripravijo z društvenimi tekmami. V kraju, kjer še ni telovadnega društva, so pa znnj ugodni pogoji, bo izveden propagandni nastop
Ce bodo izvršeni vsi sklepi, kakor upamo, da bodo bomo imeli priliko videti več kvalitetnih prireditev, telovadne vrste novomeškega okrožja pa se bodo pomnožile in utrdile. K. j.
Namizno teniško tekmovanje v Črnomlju
V petek, 12 decembra, je bilo v Črnomlju finalno tekmovanje v namiznem tenisu za pionirje. Igre so bile vseskozi zelo napete. Favoriti so odpadli, ker so jib nadomestili mlajši. Tekmovanja se je udeležilo t() pionirjev, kar je lep dokaz, da bo Črnomelj v doglednem času postal središče te priljubljene igre. Najboljši je bil Peter Klemeuc, za njim pa Šetinc, Selim Jeličevič. in Klein Andrej Mlademu Petru želimo še ninego uspehov, da bo dosegel višino mojstra. Dobro je igral tudi Miiller, ki je izključil glavnega 1'avorita. —tko
Uspehi in težave TVD Partizana Trebnje
V novomeškem okrožju je nekaj telovadnih društev urav delavnih Po zaslugi načelnika tov Brkovca je TVD Partizan Trebnje med najboljšimi Redna vadba se vrši po vseh oddelkih. Oojijo tudi odbojko in plavanje Na okrožnem prvenstvu so bili v obeh panogah doseženi prav lepi uspehi. Ne moremo pa pohvaliti celotnega odbora, ki >e že lep čas ni sestal k redni seji. Gotovo ima tudi Partizan v Trebnjem probleme, ki lili ni mogoče rešiti brez tesnega sodelovanja vseh članov odbora. Naj pomisli samo na rešitev slabega finančnega stanja društva, ki ga je nujno treba sanirati.
Partizan na Mirni se lepo razvija
TVD Partizan Mirna je v letošnjem letu tMpOfAU deloval. Precejšen preokret v društvu je pripravil domaćin Komina Bogo, slušatelj rizkulturne šole v Ljubljani, ki je med počitnicami prevzel vadbo vseh oddelkov. 1'udi po njegovem odhodu so oddelki pridno vadili vse do takrut, ko so morali prenehati zaradi popravila telovadnega doma Dem bodo kmalu zaključena, nakur se Ih» mogla redna vadba vršiti nemoteno. Društvo je tudi organiziralo, okrožno prvenstvo v mnogoboja Za napredek vodniškega kadra je društvo poskrbelo s tem, da je po-sialo v zvezni vodniški tečaj v Mozirje Bneg* člana, ki pridobljeno znanje že prenaša naprej. Predvidoma bo v prihod njem letu dograjeno kopališče s plavalnim bazenom, saj lahko rečemo, da je polovica gradbenih del že opravljena. Za razvoj turizma in zimskih športov je društvo zgrndilo lepo kočo na Dcbencu, ki bo v zimskem času nudila smučarjem prijetno zatočišče.
V Mirni peči je bil za Partizana težak začetek
Eno najmlajših društev v novomeškem okrožju je IV D Partizan Mirna peč. Z red no vadbo je pričel tukoj po ustanovitvi, le bolj pa s pripravami ^a okrožni nastop, ki bi  moral  biti  v  Novem  mestu   a je zaradi
7ramenskih noprliJk odpadel. Poleg piiadj-
ne kaže za telovadbo veliko za n i ma nje tudi nekaj članov iz učiteljskih vrst. ki so že pokazali svojo pripravljenost delati z mla dino ludi izven; *ole Ker v Mirni peci ni telovadnega doma, niti kakega drugega primernega prostora, so se odločili, da bo za lotos zimski šport nadomeščal redno vadbo, za prihodnje leto pa je zagotovljen potreben prostor v Zadružnem domu. ki bo dn takrat dograjen. Za športne igro in nastope nameravajo urediti primeren športni prOst >r
bi. J-
Stev. 51.
DOLENJSKI LIST
Stran 5
IZ nAŠIH JCRAJCV
LEP PRAZNIK PREČENSKIH GASILCEV
D-'i'd.! leta so se mučili prečenski gasilci I ročno brizgalno, g katero seveda niso mogli biti kos večji požarni nesreči, niti ne tekmovanjem z drugimi društvi. Dolga leta je bila želja gasilcev dobiti motorno hriz-galno, ki se jim je končno vendarle izpolnila 9. novembra 1952, ko so na pobudo Okrajne gasilske zveze in nekaterih članov prejeli od OLO Novo mesto novo motorko. Prevzem nove motorke se je razvil v pravo manifestacijo  gasilske  misli.   Poklonitve in
Črevzema nove motorke se je udeležilo eelo-upn;> članstvo prečenskegn društva, predsednik OGZ tov. Mirtič, pivcljnik OOZ tov. Mišigoj, sektorski poveljnik tov. Bernard Bruno, predsednik novomeškega društva tov. Cigoj Henrik ter zastopnik oblastnega foruma, tajnik OLO lov. Pere Zvone. Predsednik OG* lov. Mirtič .je društvu čestital in izrazil željo, da hi hiia nova motorka vedno pripravljena in sposobna za takojšnjo akcijo, nakar je poveljnik OGZ tov, Misigoj izročil motorko obema si rojn i kotna, ki sta obljubila, da jo bosta zvesto čuvala ter ravnala z njo vsemu prebivalstvu na korist. Desetina gasilcev je nato motorko postavila k potoku in jo poznala. Z veseljem in ponosom so člani društva gledali mo.-an vodni eorok, ki je brizgnil visoko v zrak, saj s« vedeli, da jim ne bo več treba poganjati težke ročne brtzgnlne in bodo lahko svoje moči uporabili na težjih in odgovornejših mestih. Po končani preizkušnji je bila v dvorani DLP v Prečni kulturno prosvetna prireditev s petjem in igro »Požar«, ki jo je nalašč za prečenske gasilce napisal tovariš Mratin Fuis, učitelj v Novem mestu, nakar je  sledila  prosta zabava.
rjagilsko društvo v Prečni je zelo agilno in šteje 145 članov, med katerimi je 12 članic ter 15 pionirjev. Večkrat prirejajo raztte prireditve ter spravljajo dinar do dinarja z namenom, da si postavi v doglodnem času nov gasilni dom, ki je za Prečno resnično tndi potreben. 8 pridnostjo in razumevanjem ljndi so nabrali že 22 kubikov lesa. 3000 kg apna, veliko kamna, peska in drugega gradbenega materiala. Novi dom bi veljal okrog milijon in tri sto tisoč dinarjev. Kar je za enkrat le še lepa in iskrena želja prečen-skih gasilcev, se ho nekoč prav gotovo uresničilo, knknr se jim je uresničila želja po motorni hrizga.ini. Društvo ima tudi ilvo tonski avtomobil, ki pa je žal potreben popravila, za kar pa spet ni denarja, zaradi česar je seveda smotrno delo zelo otežkoče-no. Vendar pa smo prepričani, da bodo oblastni forumi, pa Republiška gasilska zveza in vsa javnost podprli želje in težnje
firidnih gasilcev, da jim bo morda v nekaj etih vendarle mogoče sezidati primeren gasilski dom.
Žužemberk
Žene Žužemberka so zadnje čase postal« zelo delavne. Pred volitvami v občinske odbore so imele zborovanje, katerega se je samo iz Žužemberka udeležilo 43 žena. Na tem zborovanju jo imela sekretarka tova-rišica Lavričova obširen referat, učiteljica tovsrišica Brudarjcva pa je g nvorila o vzgoji šolske mladine, kar so žene poslušale z velikim zanimanjem in so tudi o teh vprašanjih živahno razpravljale.
Na zborovanjn so se žene pogovorile tudi o novoletni jelki. Sklenile so, da bodo izvedle nabiralno akcijo za prostovoljne prispevke, nato pa bodo obdarile vse šolske Otroke in cieibančko.
Oh zaključku so m domenile, da bodo imele 6. januarja spet večji sestanek, zdravnik dr. Debeljak pa bo imel zdravstveno predavanje. M. V.
•
V nedeljo je igralska družina uprizoril« r prenatrpani dvorani hvaležnih gledalcev Finžsrarjevega »Divjega lovca«. Igra je navdušila in zadovoljila številne gledalce, ki si takih prireditev še želijo.
•
Množične organizacije se lete* skrbno pripravljajo, da bo Novoletna jelka čim lepše napela. Obdariti nameravajo veo mladino, zato starši in ostali radevolje prispevajo k darilom, da ne bo nihče prikrajšan.
8. H.
Volivci Dolge vasi in Llvolda so se dobro odrezali
Veselo razpoloženje je zavladalo med volivci volilnih enot Dolge vasi in Livolda že dan poprej, zlasti pa na dan volitev. Ze ob treh zjutraj »o budnice v obeh volilnih enotah spravljale ljudi pokoncu, njim pa so se pridružili številni volivci in veselo vzklikali demokratičnim volitvam. S harmoniko na čelu ao korakali po vasi in dvigali volivce, čeprav jo bilo jutro dokaj mrzlo. Volilne komisije obeh volišč so se morale odpovedati toplim posteljam in s« odpraviti na volišče, kajti volivci so jim zagrozili že 7veiVr, da če pridejo prej na volišče kot člani komisije, se bodo slednji prav gotovo znašli v malhi Popotnega Janeza in njegovega brata Pavlihe. Dosti ni manjkalo, da bi prišli v malho, kajli volivci so prihajali na volišče v velikih skupinah že v ranih intranjih nrah. Dobro je delovala obveščevalna služba med obema voliščema, kar Je Še bolj podžignlo splošno tekmovanje. Ro-zulat ni mogel biti drugačen: obe volišči »ta volitve že v dopoldanskih urah zaključili s 100 odstotno udeležbo. Volivci obeh volilnih enot so se zavedali, da z udeležbo na vo litvah glasujejo tudi za nadaljno gradnjo socializma in mir v svetni *-f
Obtmiki novomeškega okraja so volili v zbor proizvajalcev
Zadnjo nedeljo v novembru so zborovali delegati obrtne zbornice skupno z delegati sindikatov na posebni konferenci, na kateri so 6kupnn izvolili dva obrnitka v zbor pro izvajalcev. Konferenca se je razvila v masovno zborovanje na katerem je podal referat o pomenu obrtne zbornice njen pred-
sednik tov. Riko Cigoj, ki se je istočasno dotaknil tudi tako bolečega vprašanja davkov, akumulacije, kritičnih obrti in ostalih obrtniških problemov. Zbor sta pozdravila tndi zastopnik Republiške obrtne zbornico tov. Slavo Šinkovec in predsednik gospodarskega sveta OLO Novo mesto tov. Oer-den, ki sta nakazala reševanje nekaterih težjih problemov, tov. Oerden pa je zlasti odgovarjal na razna pereča vprašanja, ki so mu jih stavljali delegati. Med tem so se izvršile tudi volitve, pri katerih sta bila izvoljena v zbor proizvajalcev tov. Henrik Cigoj, predsednik obrtne zbornice Novo me-slo. in tov. Franjo Bule, izdelovalec krede 1 na Mirni. «*- Ob koncu zborovanja je bila na predlog tov. Bul ca odposlana pozdravna brzojavka predsedniku gospodarskega sveta FLRJ tov. Borisu Kidriču. — r—
Kočevje
I pravni odbor Lesno industrijskega podjetja Kočevje je na zadnji seji razpravljal poleg notranjih gospndarskih vprašanj podjetja tudi o razdelitvi podpor poedtnim društvom In organizacijam, od katerih je prejel veliko število prošenj iz okraja in izven okraja. Člani odbora so bili na stališču, da so upošteva upravičene prošnje iz področja podjetja. Pi>djetje bo za Novoletno jelko odhdarilo otroke delavcev svojih obratov, poleg lega pa je dalo podporo v iste svrhe mestni občini Kočevje 20.000 din, ob čini Osilnica in Mozelj vsaki po 10.000 din, šoli Kastel 10.000 din, za dom vajencev gospodarstva v Kočevju 5000 din. Zvezi borcev Kočevje za spomenik 100.000 din, Turističnemu društvu Kočevje za vzdrževanje društvenih turističnih postojank 50.000 din in Združenju rezervnih oficirjev 5000 din. — Vse te podpore so bile določeno v okviru gospodarske možnosti podjetja z ozirom na družbeno evidenco. S tem sklepom je upravni odhor pokazal, kako ceni delo teh društev, v katerih sodelujejo člani delovnega kolektiva podjetja ali pa njihovi otroci. *
Minuli torek je imela sejo Okrajna obrtniška zbornica. Na seji so bila pretresena pereča vprašanja. Predvsem je nujno urediti pravno stanje obstoja nekaterih obratov z ozirom na registracijo in podobno. Ureditev lokalov in strokovne postrežbe ponekod še vedno ni zadovoljiva in bo treba v prihodnjem letu temu posvetiti posebno pažnjo. Upoštevati bo treba pripombe gostov in tudi utemeljene pritožbe. V splošnem se je gostinstvo v tem letu zelo dvignilo in jo razvoj po vol jen.
Gostinska zbornica okraja ho v svoji režiji uredila turistični center in dom oddiha v bivšem gradu v Orteneku. Popravila gradu so že v teku in jo predvidena otvoritev hotela že konec meseca januarja prihodnje ga leta. Vsi strokovnjaki, ki so si ogledali grad. park in ekonomijo ter hližnjo okolico z lepimi izprehodi in izletnirni točkami, so izjavili, da je ta zami-sel zbornice zelo umestna in ho veliko pripomogla k prodiranju turizma proti Kočevski in kot zveza z morjem. A.
Pregrad ob Kolpi
4. decembra se je občinski ljudski odbor preselil v nove prostore v zadružnem domu. Preselitev urada je bila svečana. Iz ohčin-ske hiše, kjer je imel ljudski odbor do sedaj svoje prostore, se je proti zadružnemu domu razvila povorka z državno zastavo in godbo na čelu. Sledila je občinska napisna tabla, ki bo jo nosili mladinci, nato gasilska četa, potem uradni arhiv in pisarniška oprema, na koncu pa celotni občinski ljud ski odbor. Po vselitvi v nove prostore je bila majhna zabava.
Volitve v ljudske odbore so potekale tudi pri nas prav dobro. Mladinska godba je priredila budnico, nato pa so volivci hiteli v lepo okrašeni zadružni dom. da opravijo svojo državljansko dolžnost. Gasilci so šli na volišče skupno. V občinski odbor so bili izvoljeni: Peter Kalčlč iz Brezovice, Ivan Rade iz Cepelj. Pavel Frice iz Dolnje Pod-gore, Rudolf Movrin iz Zagozdaca, Peter Mihor in Peter Koprive iz Predgrađa, Anton Tekavo iz Jelenje vasi. Marko Rezek iz Deskove vasi. Franc Fabijan iz Starega trga, .lože fttorbenc Iz Močil. Rudolf Btobe iz Radenc, Martin fipehar iz Dečine, Jože KapS iz Prelesja, Jurij Prebilič iz Dola in Mirko Rauh iz Lazov. V okrajni ljudski odbor pa sta bila izvoljena Jurij Prebilič in Pavel Frice. — čestitamo izvoljenim odbornikom,
J. S.
Ulične napisne tablice Novega mesta
Za praznik 10-letnico ustanovitve dolenjskih brigad se je Novo mesto zelo prenovilo. Med drugim je bilo preimenovanih večina cest in ulic. pa so bile zato na izhodiščih nameščene na zidove hiš nove napisne tablice, s katerimi se najbrž ne ponaša dosti slovenskih mest Tablice so iz marmorja z vklesanimi in rdeče barvanimi imeni ulic in eest.
Kljub lernti. da »o tablice zelo okusne, z vso skrbjo Izdelane in verjetno tndi prilično drnge, pregledne vendarle niso. Premalo se ločijo od zidu, napisi pa so prodrobni. Saj se mora še pešec ustaviti, da prečita ime nliee, kaj šele motorist ali avtomobilist. ki drvi skozi mesto.
Ne mislim, da hi se morale bohotiti po zidovih kake neokusne napisne table, niti ne kritiziram stvari oziroma lepe zamisli, povem le to, kar je slišati od ljudi, da bi tablice morale biti bolj pregledne, ker so nameščene v prvi vrsti za orientacijo tujcu, ki pride aH se z motornim vozilom pripelje v mesto. Nekoč pred vojno je lahko vsakdo že od daleč zagleda1 tablico in na njel prebral ime nlice. ker sta Mla hnrva tablice in barva napisa močno kontrastna, danes pa Je to nemogoče Morda hi bila stvar ven darle še premisleka vredna. —r—
Umrl ie najmanjši Dofeirec
Pretekli teden je umrl, zadet od srčni' kapi. najmanjši Dolenjec — in menda tudi Slovenec — Tonček Ru> iz Žužemberka, star devetnajst let in pot.
Kdo ni poznal v Žužemberku in daleč naokoli malega, vedno živahnega Tončka, ki je s svojo neugnanostjo vzbujal pri vseh ljudeh mnogo dobrr ▼olje, pa tudi sočustvovanja? Na dan volitev je še vesel in veder prvikrat ▼ svojem življenju volil in možate oddal svoj glas. Cez nekaj dni pa je nehalo utripati njegovo drobno srce Popoldne se je veselo sankal, nato pti na vsem lepem obležal pred hišnim pragom. Tudi takojšnja zdravniška po moč ga ni rešila. .Naš dragi Tonček, vedno nasmejani fant s titovko ni glavi, je bil mrtev. Nenadna novicn je užalostila vsakogar, saj je bil Tonček priljubljen po vsej Suhi krajini
In veš. Tonček, kdo Te bo najbolj pogrešal? Tvoj pisani lišček v kletki, ki Ti je vedno drobil ne/ne pesmice Pogrešal bo Tvojih rok, ki so mu ved no tako skrbno pokladale sveže vod« in hrane.
Dragi Tonček, počivaj v miru, mi pa Te bomo ohranili v najlepšem spominu J SI. Hotko
Kako smo volili v dobmiski dolini
že predpriprave za volitve so razgibale vse volivce. Posebno živahno je bilo na predvolilnih sestankih v Vrbovcu, Dobravi in Dobrniču. Volivci iz vasi Vrbovca so sklenili, da bodo prvi oddale glasove v občini Dobrnič. In res so na njih željo v Koritih odprli volišče že pred peto uro. Mo-horčičnva, Smoličeva in Jarčeva mama so že čakale, da od pro volišče. Tudi ostali va-ščani Vrbovca so končali volitve že do osme ure dopoldne. Le vašcani iz Korit so to volišče zadrževali. O vasi Dobrava so se pogosto čnli slabi glasovi, češ da so tu ljudje s staro miselnostjo. Tokrat so Do-bravei oddali do osme ure svoje glasove 100-odstotno! Le vaščani rz Zagorice so nekoliko znkasnili. Najtežje pa je bilo z volivci v Knežji vasi. Opazi se, da so ljudje v tej vasi in bližnji okolici pod močnim vplivom duhovščine in prežeti s staro miselnostjo, marsikateri pa Se čakajo »boljših časov« — iz tujine.
Dohrniška dolina so prav v teh dneh pripravlja za napeljavo elektrike v vseh vaseh t« doline. V lanskem letu je posvetila luč samo v Dobrniču, nato pa je delo zaspalo. Vzrok je bil tudi v pomanjkanju materiala. Sedaj so postavili svoj delovni odbor, ki ga sestavljajo člani iz vsake vasi. Zanimanje je zelo veliko od strani kmetov, vso pomoč pa daje občinski ljudski odbor. Kmetijska zadruga, ki je v letošnjem letu imela 2,000.000 din dobička, bo denarno pomagala pri elektrifikaciji ter posameznim kmetom nudila tudi posojila, ker marsikdo ne bo mogel takoj plačnti.
Z voljo vseli občanov bo kmalu tudi v zadnji dobrniškl vasici zasvetila električna luč! A. Z.
Soteska
Ruso
Tonček Je bil velik prijatelj partizanov
Za volitve v občinski in okrajni ljudski odbor smo imeli kar štiri sestanke, tako da smo se o vsem, zlasti pa o pomenu volitev ln kandidatih, temeljito pogovorili.
Lepo smo tudi proslavili državni praznik 29 november. Zvečer pred praznikom smo Imeli prireditev v Domu, na kateri so med drugim člani dramatske skupine KUD pred-, vajali enodejanko »Klic zemlje«   o pomenu
Idrugega zasedanja AVNOJ pa je govoril Leopold Grabnar. Pionirji osnovne šole so imeli posebno prosiavo v nedeljo 30. novembra s prav lepim sporedom. Nastopli Je pionirsko-mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom učiteljice Nade Petelinkar zapel več narodnih pesmi, prijetno pa nas Je presenetila s svojim lepim Klasom solistka Anica Krčnlk, ki Je zapela Kajunovo: »Materi padlega partizana«. Nastopili 50 tudi mali pionirji s komedijo »Tinček in Tonček«, starejši pionirji pi so podad dva šaljiva prizora. Prireditev Je navzlic raznim tehničnim pomanjkljivostim prav dobro uspela. Pionirji imajo v načrtu gostovanje v Straži ln Toplicah. Radi bi si i.nmrcč zbrali denar za enotne fizkulturne kroje za nastop ob koncu šolskega leta.
Ljudska knjižnica pri nas se kar lepo razvija. Krog bralcev je čimdalje večji, prava sezona za branje pa nastaja šele sedaj Težave so z nakupom novih knjig, ker so te odločno predrage. M'slimo, da bi morale biti vsaj take domače knjige, ki Jih moramo smatrati kot obvezno domače čtivo, tiskane v večji nakladi tn cenejše, da bi bile tako bolj dostopne knjižnicam in vsem Uubiteljcm knjig.
Te dni se je ponovno sestal dramatski odsek KUD in začel s študijem Finžgarjeve drame »Verigac. V krotkem bo občni zbor društva, ki bo prav gotovo dal nove pobude za kulturno prosvetno delo v letošnji sezoni.
Rlhar
Priprave za g*adnjo planinskega doma na Mirni gori
O potrebi obnove planinskega doma na Mirni gori nad Semičem, ki so ga med vojno požgali Italijani, smo že pisali v našem listu. Vse kaže, da bo ta splošna želja vseh dolenjskih planincev morda že drugo leto uresničena. Agilni člani Planinskega društva iz Črnomlja pod vodstvom tovariša Staneta Lovšina so že pričeli s pripravljalnimi deli za postnvitev koče.
Na mestu, k|cr bo, v bližini stala nova koča, so postavili leseno barako ln obnovili vodnjak, da se bo preko zime nabralo dovolj vode, ki bo potrebna pri gradnji. Zaradi velike strmine do koče, je dovoz gradiva seveda zelo otežkočen ln bo to najtežji problem. Državno posestvo na planini nudi I graditeljem vso pomoč in jo bo nudilo tudi v bodoče. J. F. I
Letalsko-modelarski krožek v Trebnjem
Nekaj pionirtev lz Dolnje Nemške vasi in okolice se je navdušilo za letalstvo. Odločili so se, da bodo sami začeli Izdelovati modele po lastni zamisli in po načrtih. Delavnice so si uredili najprej v privatni hiši, pozneje pa so Jo prenesli na šolsko podstrešje. Vse to Jih je stalo nemalo truda tn požrtvovalnosti, kajti med pridnimi je bilo nekaj tudi takih, ki so delali škodo. Po enem letu so končno dobili primerne prostore v Trebnjem. Kmalu so izdelali letalski model »P 19«, »Slavica« in še nekaj drugih po načrtu in lastni zamisli. Prve praktične preizkušnje modelov so Jim dale novih pobud ln Izkušenj. Iz zadrege zaradi pomanjkanja furnirja ln ostalih potrebščin Jih je rešil novomeški Acroklub. ki Jih Je podprl pri njihovem prizadevanju
Modelarji so začetne težave že prebrodili in sedaj bo šlo laže. Ze sedaj se pripravljajo na tekmovanle za drugo leto, kajtt letos se ga niso udeležili, ker jih nihče nt obvestil. S prvimi doseženimi uspehi 6e bo krog mladih modelarjev prav gotovo še razširil.
ZAHVALE
Ob izgubi naAoga skrbnega mola in očeta IGNACA MHVARJA. posestnika v Smihelu pri Žužemberku, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v bolezni obiskovali in mu lajšali trpljenje. Zlasti se zahvaljujemo zdravnikoma dr Fedranu in dr. Debeljnku; nadalje vsem ki ste g« v tolikem številu spremili na zadnji poti in z nami sočustvovali
Žalujoča žena In otroci
ZAHVALA
Podpisana Kotar Anton in Marija iz Ve Mkega Bana pri Šentjerneju se zahvaljujeva vsem onim. ki so s svojo navzočnostjo in sodelovanjem ob odkritju spominske plošče padlim otrokom rarodnemu heroju Martinu. Vežki in Karlu Kotar itočastili njihov spomin. Iskrena hvala Okrnjnomu odboru Zvezo borcev za ploščo, tov. sekretarju OK ZKJ Jožetu Borštanju, polkovniku Pirkoviču. Jožetu Znmljenu Maksu Valotu, vojaški godbi. Aolski mludini in vsem drugim, ki so prišli na to lepo slovesnost. Hvala tudi AF2 in ZB iz Šentjerneja za lepe vence
Kotar Anton ln Marija
ZAHVALA
Novomeška reševalna postaja se iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu Lesno-indu-drljskega podjetja v Novem mestu, ki je prvo v okraju nakazalo za nabavo novega reševalnega avtomohila znesek 150.000 di narjev. Ker jo nakup novega reševalnega avtomobila za obsžen okraj s 23 občinami zredno pereč problem, naproša Reševalna postaja tudi ostala podjetja in kolektive, na katere se Je obrnila s prošnjami za tako pomoč, za čimprejšnjo ugodno rešitev Posnemajte nesebičen vzgled Delavskega sveta in Upravnega odbora LIP Novo mestol Reševalna postaja v Novem mestu
V spomin
V petek 5. decembra Je umrl tovariš Anton Glad. revni kmet in član Zveze komunistov Jugoslavije, v vasi Grlvac pri Kari.
Rojen Je bil 6. julija 19«1 leta v Grivcu. kjer Je tudi umrl. Bil je sin revnih delavskih staršev, ki so ga v svojih najlepših letih zaradi težkih socialnih razmer morali zapustiti, sami pa so odšli /.a krnhom v tujino, v Ameriko, kjer ima tndi sestro In tri brate. Anton Glad se Je s težavami prebijal skozi vse življenje v vrstah Izkorišča-
nih ln delovnih množic n . svoji slovenski zemlji, katero Je tako vroče I.: t: iti I vse do svoje smrti.
V vasi Fara je končal osnovno šolo, nato pa je želel vstopiti v obrtno šolo, a ni Imel sredstev za vzdrževalnlno v času učenja. Zato si Jo moral poiskati v rani mladosti skromnega zaslužka na Kaijfcžnvl žagi v Kočevju, pozneje pa pri zidarjih tn med gozdnimi delavci.
Med tem časom se je poročil, si ustvaril družino ter postal njen vzoren oče ln vzgojitelj.
Ko£ napreden delavec ln zaveden patriot je Že spomladi leta 1942 postal aktiven član
Mladina novomeškega okraja bo proslavila Dan JLA
V počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade bodo 21. decembra v novomeškem okraju po vseh občinskih središčih proslave mladine predvojaške vzgoje in ostale mladine. Tega dne bodo na svečan način vključili mladince, rojene letn 1936, med nove obveznike predvojaške vzgoje.
Na proslavah bodo podeljene knjižne nagrade vsem dobrim mladincem predvojaške vzgoje, najboljši pa bodo prejeli odlikovanja. Šolska mladina bo proslavila Dan JLA 22. decembra.
K. O.
NOVE  ŽELEZNIŠKE POSTAJE NA DOLENJSKI PROGI
Prihodnje leto bo končana v Sloveniji graditev 10 novih železniških postaj. Med prvimi bosta končani veliki obmejni postaji v Mariboru in na Jesenicah, ki sta bili med vojno porušeni. Letos so začeli graditi moderna stanovanjska poslopja na železniškem križišču Sevnica in v Laškem. Poleg tega je zamišljena graditev novih postaj na dolenjski progi — v Grosupljem, Trebnjem in Stični, verjetno pa je, da bodo zgradili tudi novo železniško postajo v Kočevju. Štiri manjše železniške postaje na progi Novo mesto—Bela krajina oziroma Trebnje—Sevnica so v glavnem že končane.
Kronika nesreč
ROZAKOVO. Sin ključavničarja iz Ljuh lja.no, Janez Stariha, se je po opravkih mudil v Bnžnkovem. Pred hiso mu je po-ilrsnilo, padel je In si zlomil desno nogo. SMOLEN.IA VAS. Ciril Mohar, tesarjev sin se je med smučanjem zaletel v drevo in si zlomil desno nogo.
NOVO MESTO. Petletni sinček uslužbenca Milan Konostaho je padel z okna v drugem nadstropju na tla. Ima poškodbe na glavi.
Osvohodilne fronte In ves čas narodnoosvobodilne borbe najtesneje sodeloval s slovenskimi in hrvatskimi partizani ter aktivisti, ker mu zdravstveno stanje ni dopuščalo, da hi sam vstopil v oborožen« partizanske formacije. Itil je zelo zaveden, posten, skromen In požrtvovalen ter Izredno srčno dober človk. Zato je bil že leta 1942 Izvoljen * terenski odbor OF, na prvih vo litvah v krajevne narodnoosvobodilne odbere leta 1944, pa v KNOO ter pozneje v KLO, katerega predsednik Je bil več let.
V vsm življenju ln delu Je neštetokrat dokazal, da 1e Imel neomajno vero v ustvarjalne sile ln mat naših delovnih ljudi, katerim je kot komunist zvesto služil do svojega zadnjega diha.
Se na smrtni postelji je zasledoval ustvaiv jalno In naporno borbo naših delovnih ljudi za socialist •eno preobrazim dežele ln al naj bolj želel to, kar smo mu vsi želeli, da bi ozdravel in spet začel delati, kakor je delal med nami vso žlvjenje. Njegovo življenje je bilo skromno In polteno, bilo je navidez življenje majhnega, a v resnici velikega človeka, ki je Imel Jasno perspektivo v bodočnost ln pravilne poglede na svet. Zato je bil že v začetku avgusta 1943 leta sprejet kot kandidat za člana Komunistične partije Slovenije In je med drugim tudi n« svoji zadnji noti dokazal, da Je bil tega vreden.
Večkrat se je čutil osamljenega in z bolečinami v srcu, ko je videl, da ga nekateri ljudje, k' jih ljubi In za katere dela, ne razumejo pravilno in ga prezirajo. To pa nI klonilo njegovega duha. tudi njihova srca Je omehčal Bil je prvi. od katerega se je na tem koščku naše lepe slovenske zemlje ljudstvo na tako veličasten ln slavnosten način poslovilo.
Nikoli v zgodovini tega kraja se nI zgodilo, da bi pred revno bajtarsko hišo stala tolika množica, kot jo tokrat, ko se Je ljudstvo prlfarske doline In Itroda ob Kolpi pttslavljalo od svojega rojaka. Od domače hiše do pokopališča ga je spremljala z veliko množlr« delavcev, kmetov ln delovne Inteligence ter šolske mladine godba In pevci Zastave z žalnimi traki so plapolale v sprevodu, ki se Je pomikal proti pokopališču. Odlikovanja Iz NOB, ki Jih Je sprejel zaslužni borce za pravice delovnega ljudstva so nosili pred njegovo krst«*. Številni venci so govorili o tem, da Je bil med ljudmi zelo cenjen, spoštovan in prlljnb IJen. Na pokopališču so se z žalnimi govori od njega poslovili domačini, predstavniki sosedne hrvaške občine Brod ob Kolpi ter predstavniki okrajnega komiteja ZKS, množičnih organizacij In ljudske oblasti. Sekretar OK ZKS tov Klarlč Jože pa se Je. kot njegov ožji sodelavec v času NOB. z globokimi ln falnimi besedami, ki so segale v srca vseh prisotnih, poslovil od nJega. S častno salvo se le od nJega poslovil tudi Tod Ljudske milice Svojci, predstavniki Zveze komunistov, množičnih organizacij, ljudske oblasti In drugi so obložili njegov grnh n številnimi venci.
Umrl je. p Ideja, za katero se je med drugimi boril tudi on živi dalje To. kar Je v horhl za to Idejo doprinesel ne bo nikoli umrlo /iveio h< dalje v naši skupni borbi za napredek in socialistično Izgradnjo naše dežele, ml vsi pa ga bomo ohranili v trajnem spominu.
C OBVESTILA )
PREKLICI
Podpisani Straiis Albin. Cegelnica 5 pri Dvoru preklicujem osebno izkaznico, gla-sečo se na mnj nasov n Jo smatram za neveljavno   Stmus Albin.
Na izrecno zahtevo mojega sina Franea činkoleta iz Srehrnič preklicujem žaljive hesede, k; sem jih v razburjenosti izrekla proti Rozaliji Piškur in Alibini Cnkole. ko je Piškurjeva lasala mojega vnuka. Cinkolo Neža.
JCitio
KINO  NOVO  MESTO PREDVAJA: Od   19.   do  -M.  decembra;   francoski film
»Pastoralna simfonija«.
Od   23   do   19   decembra:   angleški film
»Bron-nlngova verzija«
Od   2fi.   1)0  2H   dteemhra:   ameriški film
»Srečanje  s Frankenstclnom«
KINO DOLEMJSKK TOPLICE  PREDVAJA:
20 in 21 decembra: angleški film »Bell hodniki«
Naročite se na najbolj bran tedenski list dolenjskih okrajev
»DOLENJSKI LIST«
ki vas vsak petek seznanja z vsem, kar se med tednom zgodi na širokem področju Bele krajine. Med Gornjanci in Mirno, vzdolž Krke od Zagradca do Prekope in v kočevskem okraju. Najnovejše vesti iz domačih krajev, gospodarske, politične, kulturne in športne novice, drobtine javnega prepiha iz malhe Popotnega Janeza, številna poročila »Iz naših krajev«, kotiček za gospodarje, naše žene in pionirje z zabavnimi križankami in podobno — vse to bo kmalu postalo tudi vaše priljubljeno branje, če na list morda doslej še niste bili naročeni.
List pošiljamo po želji tudi vsem izseljencem — Dolenjcem v Ameriko, Kanado, Zapadno Evropo, Avstralijo in drugam. Pošljite nam naslove svojcev Dolenjcev, ki živijo kjerkoli v Jugoslaviji, da jim pošljemo naš tednik brezplačno na ogled — razveselili jih boste z vestmi iz domačih krajev!
Ce ste že naš naročnik, oddajte spodnjo naročilnico znancu ali prijatelju — čim več bo imel list naročnikov in sodelavcev, tem boljši bo!
Celoletna naročnina za leto 1953 znaša 400 dinarjev, za Inozem?+"n pa fiOO dinarjev.
Ce želite redno prejemati naš tednik po pošti, izpolnite takoj spodnjo naročilnico in jo oddajte na pošto! Ce naročate list svojcem, ki živijo drugod ali v inozemstvu, napišite njihov točen naslov, vaš naslov pa navedite spodaj, kjer je prostor za podpis
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
■ Tukaj odrežitel —------
Naročilnica
Naročam 1 izvod tednika DOLENJSKI LIST na naslov:
Ime in priimek: .....„......„.........._____.........„„.............................„........................................................
Poklic: ______....._______________.......__________........._..........._.............................._______________....._........________.....
Časopis pošiljajte na gornji naslov od dne.......................................... naprej.
Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista.
Dne__________________________________.............................____
lastnoročni podpis
32
Živahno i
delo
belokranjskih žena v zimskih mesecih
Po skopih poročilih, ki prihajajo iz deželice onstran Gorjancev, bi mislili, da tam ni nobene razgibanosti in prizadevanj za gospodarski, kulturni in politični dvig. Zlasti malo beremo o delu belokranjskih žena, čeprav so kot v Času NOB najbolj aktivne borbe za lep-.se življenje. Le preskromne so in o sebi ne govorijo rade veliko. Spodaj navedena dejstva nam pričajo, da žene zelo aktivno delajo povsod, posebno pa skrbe za svojo lastno izobrazbo.
Žene ČRNOMLJA pripravljajo lepo darilo naši vojski, katero bodo izročile na dan Armije 22. decembra. Prav tako pripravljajo obdaritev otrok za novoletno jelko. Ob tej priliki bodo imele pester kulturni spored, pri katerem bo sodelovalo tudi lutkovno gledališče, ki or i pravi našim malčkom vedno največ veselja.
Zveza zadružnic iz Črnomlja je organizirala 6 tečajev, ki so prav dobro obiskani. Tri šiviljske tečaje obiskuje kar 75 tovarišic, vodi pa ga tovariši ca Grahkova. Tečaj za pletenje volnenih izdelkov vodi tovarišica Katarina Brce; udeležuje se ga 20 žena in deklet. Tečaj za vezenje obiskuje prav tako 20 tovarišic; vodi ga tovarišica Kristina Henig-
Kmetje - pozor!
Ali še ne veste, da ima
KMETIJSKA ZADRUGA V NOVEM MESTU
vedno na zalogi umetna gnojila, škropiva za sadno drevje, trto itd., tečna krmila, lanene tropine, mle-karko, svinjegojko itd., kmetijske stroje, pluge, okopalnike, slamo-reznice, robkače za koruzo, trtne škarje in drugo kmetijsko orodje, razna semena in drugo blago?
VSE TO SI LAHKO PRAVOČASNO IN UGODNO PRESKRBITE, DA BO LETO 1953 BOGATO IN USPEŠNO!
man. Tečaj za izdelovanje predmetov iz ličkanja vodita tovarišici Vida Po-renta in Pepca Milek. V kratkem se bosta začela še dva gospodinjska tečaja. Zveza zadružnic organizira te tečaje v sodelovanju z organizacijo AFZ, zato so
i uspehi povsod dobri.
j Na SINJEM VRHU so te dni že končale prikrojevalni tečaj, na katerega je vodilo 20 deklet in žena zadružnic. Vo-
• dila ga je tovarišica Dupinova. Tečaj-
j niče so izdelale tudi lepo darilo za mater Ivana Pirečnika — srajco iz domačega platna z lepimi belokranjskimi vezeninami, ki so ga že poslale.V kratkem bodo pod vodstvom Dupinove pričele še z gospodinjskim tečajem.
V METLIKI žene nočejo zaostati za drugimi. Pridno delajo, zlasti skrbno pa se pripravljajo na novoletno jelko. Imajo že dva tečaja za vezenje, enega za dekleta in drugega za žene. Pripravljajo gospodinjske tečaje in pravijo, da hočejo v tem pogledu tekmovati s črno-maljkami.
Kmetijska zadruga v SEMIČU je organizirala trimesečno gospodinjsko Šolo, ki jo tudi financira. Prednost v tej šoli imajo žene zadružnice in njihove hčerke. Za to šolo je prijavljenih že 75 žena in deklet, mnogo več kot jih morejo sprejeti obenem! Začela se je tudi že 3-mesečna kmetij sko-nadalj e-valna šola, za katera pa zaenkrat ni veliko prijavljencev. Pomembnejših pre-
davanj iz kmetijstva na tej šoli se udeležuje vedno tudi precej okoliških kmetov. Tečaj oziroma šolo vodijo in na njej predavajo kmetijski strokovnjaki in učiteljstvo.
Aktivne so tudi žene v STAREM TRGU in PREDGRAĐU. Razpravljajo o organizaciji gospodinjskih tečajev, tečaj za pletenje iz ličkanja pa že imajo. Pri kmetijski zadrugi v Predgrađu so ustanovili poseben pletarski odsek. V okviru . tega že izdeluje lepe predmete iz vrbovih vejic invalid Peter Sterk iz Gornje Podgoer. Da bo za bodoče na razpolago dovolj vrbovih vejic za ple-polago večji kos zemljišča, katerega hotenje, je dala mati Petra Šterka na raz-do obsadili z amerikansko vrbo. Zadruga bo lične izdelke iz vrbovih vejic lahko prodala doma, pa tudi na zunanjem trgu.
Zene na ČRESNJEVCU aktivno pomagajo zadrugi povsod, kjer je treba. Pod vodstvom domače učiteljice imajo že tečaj za pletenje iz ličkanja, tovarišica Anica Stublar pa pripravlja gospodinjski tečaj.
Na VINICI žene še niso pričele s tečaji, pričakujemo pa, da ne bodo zaostale za drugimi ženami v Beli krajini in da bomo v kratkem že lahko poročali tudi o njihovem delu, saj so celo v STARI LIPI žene organizirale prikrojevalni tečaj, ki je prav dobro obiskan.
C. L.
Več skrbi otrokom padlih borcev
Zveza vojaških vojnih invalidov v kočevskem okraju je že v začetku leta izvedla anketo, s katero je imela namen ugotoviti, kje in kako živijo otroci padlih borcev, kdo in kako jih vzgaja, predvsem pa željo otroka in staršev za izučitev obrti. Tej nalogi pa niso Krajevne zveze vojaških vojnih invalidov posvetile vse resnosti. Iz nekaterih občin nimamo niti enega podatka. Tak primer je Krajevni odbor zveze vojaških vojnih invalidov Sodražica, kljub temu, da je v tem kraju veliko otrok padlih borcev, ki bi se radi izučili obrti.
Na zadnji seji social-ekonomske sekcije pri Okrajnem odboru ZB Ko-
Za napredek kmetijstva v kočevskem okraji
Kmetijski inženirji in tehniki ter veterinarji so izdelali načrt, kako pomagati kmetijcem v okraju, da se bodo seznanili z modernim živinorejstvom, ker je živinoreja glavna kmetijska panoga v okraju. Predvsem bodo polagali važnost na nego in prehrano živine. Reji mlade živine in izreji plemenjakov bo treba posvetiti več pažnje. Tudi o ostalih panogah bodo razpravljali. Gre za vprašanja, kako najti in uvesti način za povečanje donosa njivskih površin, travnikov in pašnikov. Preiti bo treba tudi na ureditev planinskih pašnikov.
Da bodo ta svoj obširni program čim plodnejše izvršili, so se odločili za zimske kmetijske tečaje, ki so se že pričeli v Sušju, Jurjeviei, Dobrem polju, Ribnici, Sodražici, Velikih Laščah, Sv. Gregorju, Velikih Poljanah, Loškem potoku in v Fari ob Kolpi. V teh kra-
jih so predavanja trikrat do petkrat na teden po dve uri.
V tem obširnem programu bodo predavali tudi veterinarji in tolmačili osnovna načela pri zdravljenju živine in spoznavanja bolezni, ki povzročajo često veliko gospodarsko škodo.
Posebej bodo obravnavali, kako dvigniti in razširiti sadjarstvo, ker so za to podani vsi terenski in vremenski pogoji, posebno še v krajih Vel. Poljane, Sušje, Jurjevica, Fara itd.
Kmetovalci iz vseh krajev pozdravljajo te tečaje in so organizatorjem hvaležni, prav tako pa tudi vsem predavateljem, ki žrtvujejo čas za potovanja iz kraja v kraj. Vsi smo prepričani, da bodo predavanja pokazala uspeh v prihodnjem letu praktično na terenu samem, kar bo v korist vseh tečajnikov in skupnosti.
I čevje, katero vodi član sekretariata OOŽR tov. Kordiš Franc in na kateri so bili navzoči zastopniki obrtne, tr-I govske in gostinske zbornice, se je o I tem razpravljalo in sprejel sklep, da se ] napravi ponovno popis otrok padlih i borcev, ki so končali osnovno šolo in I imajo veselje do izučitve obrti. Občin-! ski odbori in pododbori ZB morajo to I nalogo takoj  dosledno izvršiti.
Popis je potreben zato, da bomo lahko preskrbeli učna mesta otrokom, katerih očetje so dali svoja življenja za našo svobodo.
L Jamnik.
Vsem naročnikom in bralcem1.
V novoletni številki Dolenjskega lista, ki bo izšla v torek 30. decembra, bomo objavili nagradno križanko, na katero že danes opozarjamo! Pripravili smo lepe nagrade za pravilne rešitve — več o tem v prihodnji številki!
Povečali smo število napad
za veliko novoletno nagradno žrebanie
Zaradi velikega števila novih naročnikov in izrednega zanimanja naših bralcev smo se odločili povečati število nagrad v novoletnem nagradnem žrebanju na skupno 24 praktičnih daril, vrednih nad 150.000 din. Da omogočimo udeležbo v nagradnem žrebanju vsem našim zvestim naročnikom, smo darila razdelili v dve skupini:
DARILA V PRVI SKUPINI so pripravljena za tiste srečne izžrebance, ki bodo do 15. januarja 1953 vplačali celoletno naročnino za leto 1953, to je 400 dinarjev.
DARILA V DRUGI SKUPINI so pripravljena za tiste izžrebance, ki bodo do 15. januarja 1953 vplačali polletno ali vsaj četrtletno naročnino za leto 1953, to je 200 oz. vsaj 100 dinarjev. Nagrade bodo po 15. decembru razstavljene v prostorih novomeške veletrgovine ROG na Glavnem trgu, dan žrebanja pa bomo pravočasno objavili. Žrebanje bo pod nadzorstvom posebne komisije, sestavljene iz 2 članov uredništva in uprave lista ter 3 naročnikov Dolenjskega lista.
NAGRADE PRVE SKUPINE SO:
Kuhinjska oprema — divan — 3,40metra kamgarna — 3000 kosov zidne opeke —> 1 prašič — zložljiva vrtna garnitura (miza in 4 stoli) — sobna peč — ročni voziček — par moških čevljev in moška srajca — par ženskih čevljev — 2 moški srajci
— 100 kg krompirja.
•
NAGRADE DRUGE SKUPINE PA SO:
Prašič — par moških čevljev — par ženskih čevljev — par ženskih čevljev — ženska volnena jopica — otroška volnena jopica
— košara za perilo — pletena košara in otroški stolček — moška srajca — 2 knjigi — moška srajca — liker.
*
Položnice za predplačilo naročnine za leto 1953 bomo priložili vsem naročnikom hkrati s koledarjem v 52. številki, ki bo izšla 30. decembra.
Ce Dolenjskega lista še ne dobivate po pošti, izrežite naročilnico v današnji številki in jo takoj odpošljite na naslov:
Uprava DOLENJSKEGA LISTA, Novo mesto
Poštni predal 33
Ivo Pirkovič:
TUDI ŽELEZARSTVO NA DVORU JE SLOVELO PO SVETU
»Dolenjski list« je 27. novembra prinesel zanimiv članek Lojzeta Zupanca »Zelezolivarna Gradac v Beli krajini«, kjer beremo, da je naša domača belokranjska železarska industrija izdelovala topovske krogle celo za francosko vojsko. Dolenjce bo zanimalo, da je kustos ljubljanskega muzeja, Alfonz Mullner, v svojem »Argu« že julija 1903 poročal o podobnih srbskih naročilih v železarni na Dvoru pri Žužemberku.
Ko se je r2. februarja 1804 nepismeni »bivši cesarsko-avstrijski feldve-bel Kara Georgevič dvignil zoper Turke in se v bojih znašel brez težkega
P0DG0RJANSKA TKMft JE MOČNEJŠA OD ZAKONOV ...
Zborovanje živinorejcev novomeškega okraja
V Domu sindikatov v Novem mestu je bilo v nedeljo, 14. decembra, prvo zborovanje živinorejcev novomeškega okraja, na katerega so prišli živinorejci iz vseh krajev. Med gosti je bil tudi predsednik okrajnega LO tov. Viktor Zupančič ter živinorejski in kmetijski strokovnjaki z državnih posestev, zadrug, Kmetijske šole Grm in z Male Loke.
Poročilo o stanju živinoreje, o perspektivi razvoja živinoreje, pomenu živinorejskih odsekov itd. je podal ing. Rado Linzner, kmetijski strokovnjak pri Okrajni zadružni zvezi v Novem mestu. Na osnovi njegovega poročila se je razvila živahna razprava. Obravnavali so možnosti za dvig živinoreje, za kar so v okraju dani pogoji v okviru živinorejskih odsekov pri splošnih KZ. Nadalje so govorili o težavah, ki jih je povzročila letošnja suša, zaradi česar primanjkuje živinske krme, o uvedbi rodovniških knjig in mlečne kontrole, o nakupu plemenske živine in bikov
Ureja uredniški odhor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25 — Pofitni predal U — Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616 90335-1 — četrtletna naročnina 10(1 din. polletna 200 din. celoletna 400 din
plemenjakov. Tudi zatiranju raznih živinskih bolezni so posvetili veliko pozornost. Na zaključku je bilo sprejetih več sklepov predvsem o tem, kako bi posejali več krmnih rastlin, o uvedbi selekcije živine in enotne sivorjave dolenjske pasme. Povečati bo treba splošno dejavnost živinorejskih odsekov pri KZ itd. Sklenili so tudi, da bodo pri vseh klavnicah in mesnicah ustanovili fond za dvig živinoreje. V ta fond bi mesnice oziroma klavnice odvajale po 2 din od kilograma mesa, kar bi na leto zneslo okrog 2 milijona dinarjev. Iz tega fonda bi podeljevali nagrade najboljšim živinorejcem pri vzreji živine.
Gospodarsko gospodinjsko šole in tečaji v novomeškem okraju
V novomeškem okraju z uspehom deluje sedem štirimesečnih kmetijskih šol, katere obiskuje že okrog 200 tečajnikov. Najlepšo udeležbo imajo v Velikem Gabru, kjer obiskuje kmetijsko šolo 55 tečajnikov — fantov in deklet. Poleg kmetijskih šol deluje še 24 gospodarsko-gospodinjskih izobraževalnih tečajev, katere obiskuje okrog 700 tečajnikov. Razveseljivo je, da v suh okra njskih vaseh — Ajdovcu in Dvoru — obiskuje tečaj večji odstotek fantov in deklet.
Kandidatu Lojzetu Cvelbarju v Prekopi se Je v noči pred volitvami menda sanjalo, da se Je skregal s Kirnom in mu obljubi), da njegovega praga ne bo nikoli več prestopil . . v nedeljo pa Je hilo volišče — kakor nalašč — prav v Klrnovl gostilni. Sanje so bile kandidatu naklonjene — človekoljubna komisija je prinesla Cvelbarju volilno skrinjico nekaj minut pred sedmo pod kostanje na eesto, kjer je spoštovani kandidat volil med rahlim naletavanjem zgodnjega snega .. . Saj tega ni menda nihče videl, razen mačka, ki se mu Je smiikal okoli nog ter ga s kremplji vlekel za hlače, Češ, da se tako ne ame glasovati, ker bodo volitve sicer neveljavne. Tako »široke« demokracije da celo on, maček, še pri miših ni videl. . .
temveč se je to v resnici zgo-
dilo
Ni  ostalo samo  pri  sanjah  tovariša Cvelbarja na volišču v Prekopi.
Tukaj odrežite I
Upravf
DOLENJSKEGA LISTI
NOVO MESTO
Cesta komandanta Staneta 25 Poštni predaj 33
škodljivci orehoviške KOZ pred sodiščem
stvo še bolj zmešal, tako da revizijska komisija več mesecev sploh ni mogla začeti z delom in tudi zaradi pomanjkanja prilog ni dokončno razčistilo vseh nepravilnosti v knjigovodstvu. Franc Jakše, ki je bil tudi obtožen, ker si je samovoljno prisvojil nekaj zadružne opeke in pospravil vinski pridelek iz zadružnega vinograda brez pravic nega obračuna, je povedal, da mu je kot članu upravnega odbora sekretar partij«** organizacije Janez Luzar večkrat rekel: »Tako bo, kot smo na partijski celici skje nili, pa če se vse na glavo postavi.« lo kaže, da nosi del krivdo za slabo gospodarstvo tudi tedanja partijska organizacija in da so bili v njej ljudje, ki so zelo daleč od lika pravega komunista.
S takim in podobnim gospodarstvom so orehovški zadružniki eamo v leta 1951- povzročili okrog milijon dinarjev gospodarske škode. Poleg že navedenih primerov so bila tudi polja siabo obdelana, okrog 5 ba zemlje pa je ostalo neobdelane, veliko je propadlo krme na travnikih, medtem ko je bila živina slabo hranjena.
Janez Šiško, kot predsednik zadruge, ki je bil odgovoren za njeno pravilno pošlo-vanje, je bil obsojen na deset mesecev zapora, plačilo stroškov postopka ter 600 din povprečnine, Ilija Mašio na tri mesece zapora, plačilo stroškov postopka in 200 din povprečnine, Franc Jakše na tri mesece zapora, plačilo stroškov in 200 din povprečnine, Alojzij Malenšek iz Novega mesta, ki je kupil od Siškota dva prašiča v teži 93 kg za 4000 din kot neko protiuslugo za dobavljeni eiektrornaterial, pa na 8000 din denarne kazni ter povračilo razlike zadrugi za prepoceni kupljene prašiče v znesku 2000 din.
Zanikrno gospodarstvo v najstarejši novomeški kmečki delovni zadrugi »Garpavi-ca« v Orehovici je bilo predmet upravičene kritike okoliških kmetov, aktivistov in oblastvenih organov, veliko je bilo o tem tudi napisanega v našem časopisju. Toda vsa kritika pa tudi navodila okrajnega ko miteja ter posredovanje oblastvenih organov pri orehoviških zadružnikih ni imelo zaželenega uspeha. Trenje med posamezniki v upravnem odboru, da. celo med komunisti, je trajalo naprej, disciplina je Pila slaba, gospodarstvo je šlo bolj nazaj kot naprej. Predsednik zadruge Janez Šiško ni imel potrebne avtoritete pri zadružnikih, sam pa je tudi marsikaj ukrepal po svoji glavi. Tako je nosil kar pri sebi zadružni denar in izplačeval razne večje in manjše j zneske brez vsakega potrdila ali knjiženja. Čeprav Tii nobenih dokazov, da bi si pri- I 6vajal denar, manjka zaradi takega malo- j marnega in nepravilnega poslovanja z de- j narjem za 136.000 din potrdil. Kako »vzorno* so poslovali z denarjem, kaže najbolj primer, da so imeli pri odkupnem podjetju dobro imetje za 6V43S din, za katero sploh niso vedeli. V kašči jim je strohnelo 1406 kg pšenice, prašičev jim je pocrkalo na dese tine zaradi podhranjenosti, medtem ko je na njivi ostala nepospravljena svinjska krma. Tudi pet telet in ona telica jim je poginilo. Kakšen odnos do dela v zadriigi so imeli posamezni zadružniki, je najboljši dokaz, da so na primer šli Jože Franko, Janez Maznik in Zagore, ko je bilo treba Škropiti vinograd, lovit ribe.
V zadrugi tudi ves čas niso imeli urejV nega knjigovodstva, nekaj časa pa so bili brez knjigovodje. Ko je te posle junija 1351 prevzel Ilija Mašič, je zaradi nesposobnosti in že prejšnjega slabega vodenja knjigovod-
orožja, je naročil v železarni kneza Auersperga na Dvoru pri Žužemberku kakih šestdeset topov in možnarjev iz litega železa. O tem je neki Cerin iz dunajskega Urada za rudarske revirje 30. januarja 1906 poročal avstrijski vladi in prosil navodil. V odgovor na to je avstrijska dvorna, zbornica dne 14. februarja odločila, naj z izdelavo naročenega orožja na Dvoru do nadaljnjih navodil počakajo; 19. marca pa je prišel končni sklep avstrijske vlade, da »je iz političnih ozirov na vsak način treba odsvetovati izročitev orožja in municije Srbiji«.
Na Dvoru in v Suhi krajini je še ohranjen spomin na srbsko odposlanstvo, ki je tam čakalo odločitve dunajske vlade in bilo medtem okradeno: neznanci so mu neke noči iz hlevov izmaknili konje. Nemara bi nam znal kdo kaj več o tem povedati.
2elezarno na Dvoru je ustanovil 1795. leta nadzornik auersperških knežjih posestev, Jožef Globočnik. Izvrstno rudo je dobivala tudi iz Ržišč nad Kostanjevico, visoko v Gorjancih, kjer so še sledovi rudniških rovov. Kopali so jo rudarji, ki so jih poklicali menda iz trboveljskega revirja. Prevažanje rude z vozmi na Dvor pa je bilo menda predrago, da bi se moglo izplačati.
To ležišče železne rude v Gorjancih je — podobno kot belokranjsko — izkoriščal človek že pred poltretjim tisočletjem, v hallstattski in pozneje keltski dobi, ki se zgubljata v mraku prazgodovine. Pa tudi naši predniki, ki so se železarske umetnosti naučili menda od romaniziranih Keltov v Mihovem pod Gorjanci, so iz ržiške rude talili železo in kovali orodje in orožje že v tako imenovani merovinški dobi, to je, takoj po svojem prihodu v naše kraje, kakor pričajo sledovi pri Zidanem gabru nad Mihovim v Gorjancih.
(Pristavek uredništva — O tem. kako so dvorski železarji oborožili srbsko armado za prvo vstajo proti Turkom, bomo v novoletni številki objavili zanimiv članek tov. Lojzeta Žitnika. Vabimo še ostale bralce, da prispevajo svoje spomine in podobno o dolenjskem železarstvu, zgodovinske podatke o nahajališčih železne rude in drugih rud na Dolenjskem, razne zanimivosti o izkopaninah in podobno.)
V Dolenji vasi pri Ribnici so ustanovili »Svobodo«
Dolenjska mladina kaže prav posebno zanimanje za ljudskoprosvetno delo. Pred kratkim je v polni dvorani igrala dramo »Prisega o polnoči«, ki jo je morala še dvakrat ponoviti. Na splošno željo članstva je bil v za-čeiku decembra sklican občni zbor dosedanjega kulturno-umetniškega društva, na katerem so preimenovali društvo v »Svobodo«. Dramatski sekciji se je priključila le fizkulturna, ki bo gojila orodno telovadbo, odbojko in nogomet. V zimskih mesecih bodo imeli tudi smučarsko sekcijo. Takoj so sklenili zgraditi 20-metrsko skakalnico. Za vaditelja se je prijavil sedmošolec Metod Gražem iz Dol. vasi.
Dramatska skupina je sklenila na občnem zboru, da bo v januarju na-študirala ljudsko igro »Domen«, krajšo igro za silvestrovanje in praznovanje novoletne jelke za pionirje, katere bodo obdarovali.
Precej je bilo kritike čez gradbeno podjetje »Zidar* iz Kočevja, ki že ima nakazanih 300.000 dinarjev za obnovo dvorane, pa je še vse doslej ni začelo obnavljati.