občine Kamnik
Kamnik, 28. februar 1968 Leto V. Številka 2
VSEBINA
4. odlok o prispevkih in davkih Občanov občine Kamnik
5. odlok o podaljšanju veljavnosti letne osnove in višine letnega zneska davka od stavb za leto 1967
(i. odlok o občinskem prometnem davku v občini Kamnik
7. odlok o občinskem prispevku iz sredstev skupne porabe
4.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 12. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SFRJ št. 32-452/64, št. 52-613/66, št. 15-226/67, št. 31-457/67 in št. 54-687/67), 9. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 7-59/67, št. 36-290/67 in št. 5-12/68), 32. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. list SFRJ št. 31-426/64, št. 28-327/66 in št. 24-682/67) in 81. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 5-31/04 in št. 10-75/65 na 10. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1968 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 6-35/67), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov občine Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Prispevki in davki se v občini Kamnik predpisujejo in določajo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka.
2. člen
S tem odlokom se uvajajo prispevki in davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje v skladu s pooblastili, dani-
8. odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1968
9. odlok o ustanovitvi cestnega sklada občine Kamnik
10. odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišje ravni cen in stopenj marž za prehrambene proizvode in kurivo.
mi v temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov.
3. člen
Krajevni samoprispevek se lahko vpelje za zgraditev komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih ali drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, če se večina vseh vpisanih volivcev z območja, za katero naj se samoprispevek vpelje, izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendumu in to po postopku, ki je določen v XIV. poglavju republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov.
4. člen
Določbe temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov se neposredno uporabljajo, ne glede na to, da so posamezne njune odločbe povzete v tem odloku.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
5. člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek iz delovnega razmerja), ki pripada občini za proračun znaša 1,99 %.
6. člen
Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne mesečne osnove:
din
1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih, 500
2. za osebe, zaposlene prj krajevnih skupnostih 300
3. za lovce in ribiče, zaposlene pri podjetjih, zavodih in zadrugah 950
zaposlene pri drugih organizacijah 300
4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev:
a) v visokogorskih planinskih postojankah   • 200
b) v ostalih planinskih domovih 700
III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
7. člen
Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadalj-nem besedilu; prispevek od kmetijstva) se območje občine razdeli na štiri skupine ka-tasterskih občin in sicer:
I. skupina:
Kamnik, Podgorje, Nevlje, Smarca, Mekinje.
II. skupina:
Kaplja vas, Nasovče, Mlaka, Klane, Ko-šiše, Stranje, Križ, Moste Suhadole, Volčji potok, Godič.
III. skupina:
Županje njive, Tunjice, Tučna, Hrušev-ka, Loke, Podhruška, Motnik, Šmartno, Hribi, Zg. Tuhinj.
IV. skupina:
Bistričica, Črna, Gozd, Znojile, Spitalič, Zg. Motnik, Cešnjice, Pšajnovica, Palovče.
8. člen
Prispevek od kmetijstva se plačuje od katasterskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katasterskih občin, zmanjšanega za katasterski dohodek gozdov, po naslednjih stopnjah:
I. skupina katasterskih občin stopnja 32
II. skupina katasterskih občin stopnja 25
III. skupina katasterskih občin stopnja
13
IV. skupina katasterskih občin stopnja 5 Prispevek  od kmetijstva,  ki pripada
občini, se odmerja po stopnji, ki velja za skupino katasterskih občin, v katerih zemljišče leži.
9. člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katasterskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkaza-nega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja.
Osnovo za odmero določi občinski upravni organ, pristojen za odmero pri-
spevka, glede na količino lesa, določenega za posek in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno v preteklem gospodarskem letu na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom in to po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
10. člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh skupinah katasterskih občin po proporcionalni stopnji 30 % od osnove.
11. člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katasterski dohodek ne presega 200 din.
12. člen
Plačila prispevka od kmetijstva se opro-ste zavezanci prispevka, katerih katasterski dohodek negozdnih površin ne presega 2000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja ter prebivajo v naseljenih krajih katasterskih občin:
1. v k. o. Bistričica naselja: Zakal Kle-menčevo, Slevo, Okroglo
2. o k. o. Črna vsa naselja
3. v k. o. Gozd vsa naselja
4. v k. o. Znojile vsa naselja
5. v k. o. Hruševka vsa naselja
6. v k. o. Hribi naselja Golice, Črni vrh, Liplje
7. v k. o. Spitalič vsa naselja !(. v k. o. Motnik vsa naselja
9. v k. o. Zgornji Motnik vsa naselja
10. v k. o. Cešnjice vsa naselja
11. v k. o. Pšajnovica vsa naselja
12. v k. o. Loke naselji Velika Lasna in Pirševo
13. v k. o. Podhruška naselji Studenca, Markovo
14. v k. o. Palovče — vsa naselje
15. v k. o.  Županje njive naselje Črna
16. v k. o. Tučna vsa naselja
13. člen
Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj 4 leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
14. člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z izrednimi investicijami zavezanca prispevka postala uporabna;
2. zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) za 8 let — zemljišča, na katerih se zasadijo češplje. jablane, hruške ali drugo plemenito sadje;
b) za 10 let — zemljišča, na katerih se zasadijo orehi;
3. do 20 let zemljišča s površino nad 50 arov, ki se pogozdijo z gozdnim drevjem po navodilu in pod nadzorstvom pristojnih organov.
Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca prispevka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč.
Začasna oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
15. člen
Občinski upravni organ, pristojen za odmero prispevka od kmetijstva, prizna v pr'imerih znatno večjih investicij za melio-riranje poleg oprostitev po 1. točki 14. člena tega odloka ter začasno oprostitev za toliko let, kolikor znaša razmerje med dejanskimi stroški za melioriranje napram enoletnemu katasterskemu dohodku zemljišča, ki je meliorirano.
16. člen
Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka:
Zavezancem, ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali za delo nezmožna družinska člana in katerih osebni dohodek ne presega 1.200 dinarjev letno na družinskega člana, se za tretjega in za vsakega nadaljnega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinskega člana odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 10 p/o, vendar pa skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot 50 %.
Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 3000 dinarjev letno, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 50 %.
V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštevajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva ,od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah, ter dohodki iz delovnega razmerja, od pokojnin in od invalidnin.
Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se priznajo praviloma ob letni odmeri prispevka, lahko pa tudi pozneje, ko se ugotovijo okoliščine oziroma ko to zavezanec posebej uveljavlja. Priznan 'e olajšave lahko zavezanec uveljavlja le do konca koledarskega leta, v katerem se prispevek odmet'ja.
Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se prispevek odmerja, več
kot 500 dinarjev izdatkov za zdravljenje družinskih članov ali če so imeli izdatke za pogreb družinskih članov, Prispevek se zniža za znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 24. leta starosti.
Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo žensk«, stare nad 60 let in moški, stari nad 65 let ter druge odrasle osebe, glede katerih je nezmožnost za delo ugotovljena z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom javne zdravstvene službe.
17. člen
Poleg olajšav iz prejšnjega člena se priznajo kmetom — borcem NOV še naslednje olajšave pri prispevku od kmetijstva:
1. kmetom borcem NOV, ki so nosilci »Spomenice 1941«, španskim borcem in predvojnim komunistom — revolucionarjem — v višini odmerjenega prispevka, ki pripada občini.
2. kmetom — borcem in aktivnim sodelavcem NOV, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju s pričet-kom pred 9/9-1943 pa neprekinjeno do 15/ 5-1945, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja katasterskega dohodka za znesek 2.000 din.
3. kmetom — borcem in aktivnim sodelavcem NOV, ki so vstopili ali aktivno sodelovali v NOV v času od 9/9-1943 pa do 31/12-1944 in jim je priznana posebna doba v dvojnem trajanju za čas med 9/9-1943 pa do 31/12-1944 in še nadalje neprekinjeno do 15/5-1945, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanje katasterskega dohodka za znesek 1000 din.
Olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini in, ki se prizna v obliki znižanja katasterskega dohodka po kriterijih iz 1. do 3. točk 1. odstavka tega člena, se prizna tudi zavezanki prispevka — vdovi po padlem ali po vojni umrlem možu — borcu NOV, če je njen pokojni mož aktivno sodeloval in imel priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju, kakor tudi obratno, zavezancu prispevka, če je njegova žena aktivno sodelovala v NOV in ime-la priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju.
Olajšava po 1. in 2. odstavku tega člena se prizna na podlagi predloženega do-
kaza o priznanju posebne delovne dobe v dvojnem trajanju.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz 1. in 2. odstavka tega člena za priznanje olajšave, se olajšava v obliki znižanja kataster-skega dohodka ne prizna, če zavezanec prispevka, njegov zakonec ali kdo od članov gospodarske skupnosti prejema osebni dohodek iz delovnega razmerja, ali če vdova po padlem borcu znova sklene zakonsko zvezo.
18. člen
Kmetom — borcem in aktivnim sodel-lavcem NOV ter ostalim zavezancem prispevka, katerim se prizna olajšava po 1. in 2. odstavku 17. člena tega odloka in ki prebivajo v krajih, naštetih v 11. členu tega odloka, se prizna olajšava v obliki znižanja prispevka od gozdov, odmerjenega po 9. in 10. členu tega odloka in sicer:
— zavezancem prispevka, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. točke 17. člena za SO %
— zavezancem prispevka, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. točke 17. člena za 30 %
— zavezancem prispevka, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. točke 17. člena za 20 %.
19. člen
Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo prizna posebna olajšava.
Olajšava se prizna tako, da se kataster-ski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce znaša skupno zmanjšanje katasterskega dohodka po prejšnjem odstavku v primerjavi s celotnim katasterskim dohodkom prispevnega zavezanca od negozdnih površin več kot 20 %, se zmanjša katasterski dohodek od negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše.
Prošnjo za priznanje olajšave mora zavezanec vložiti v 15. dneh po nastanku škode. O prošnji odloča za dohodke pristojen občinski upravni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni posebna ce-nilna komisija. Cenilno komisijo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga ona določi.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
20. člen
Zavezanci prispevka od opravljanja obrtnih storitev vseh dejavnosti in vseh
obrtnih strok, katerih letni osebni dohodek, dosežen v preteklem letu, ki je osnova za odmero prispevka, presega 15000 din, kakor tudi zavezanci, za katere se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli dohodek v višini 15.000 din, ne plačujejo prispevka od opravljanja storitvenih obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, temveč ga plačujejo po dejanskem dohodku in po posebnih stopnjah.
Prispevek po dejanskem dohodku in po posebnih stopnjah plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo samostojno gostinsko dejavnost in katerih dohodek, dosežen v preteklem letu, presega 15.000 din, ali za katere se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek. Ostali zavezanci, ki opravljajo samostojno gostinsko dejavnost in njihov dohodek, ki je osnova za odmero prispevka, ne presega 15.000 din, plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi.
21. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja:
a) zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, po stopnji 7.9%;
b) zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti od osnov, ugotovljenih po dejanskem dohodku, po naslednjih stopnjah:
Prispevna osnova      Stopnja prispevka za
nad
15.000 16.000 17.000 18.000 19.000 20.000 21.000 22.000 23.000 24.000 25.000 26.000 27.000 28.000 29.000 30.000 31.000 32.000
do
15.000 16.000 17.000 18.000 19.000 20.000 21.000 22.000 23.000 24.000 25.000 20.000 27.000 28.000 29.000 30.000 31.000 32.000 33.000
o,
o .
F, c 9 3 K tn w =5
■° a o
o - -
C £ 9 tj R
o
03 od c tj o
i- m ca
c/3
sl
g c* c ~ tj tj
10
10,5 11
11,5
12
12,5
13
13,5
14
14,5
15
15,5
16
16,5
17
17,5
18
18,5
19
a 3 .m
CSV ™ V ■
r<   d li
.s tj tj
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
30,5
31
31,5
Prispevna osnova      Stopnja prispevka za
nad	do	Storitveno obrt in gostin. po dej dohodku	Pro. obrt in druge gospodarske dej. po. dej. dohodku
33.000	34.000	19,5	32
34.000	35.000	20	32,5
35.000	36.000	20,5	33
36.000	37.000	21	33,5
37.000	38.000	21,5	34
38.000	39.000	22	34.5
39.000	40.000	22,5	35
40.000	41.000	23	35.5
41.000	42.000	23,5	36
42.000	43.000	24	36,5
43.000	44.000	24,4	37
14.000	45.000	24,5	37,5
45.000	46.000	24,6	38
40.000	47.000	24,7	38.5
47.000	48.000	24,8	39
48.000	49.000	24,9	39,5
49.000	50.000	25	40
50.000	51.000	25	40,5
51.000	52.000	25	41
Stroka, oziroma dejavnost:
1. predelovanje nekovin:
— vse obrti iz te stroke
2. predelovanje kovin:
— precizna mehanika za pisalne, računske in podobne stroje
— ključavničarstvo, kleparstvo, kovi-nostrugarstvo, strojno ključavničarstvo, avtokleparslvo, orodjarstvo, avtomehanika in orodno kovaštvo
— vse ostale obrti iz te stroke
3. izdelovanje  električnih   aparatov in pribora:
— elektromehanika za radijske sprejemnike in televizije
— elektroinštalaterstvo
— elektromehanika (previjanje motorjev, električnih strojev, popravljanje in vzdrževanje elektromehanskih strojev in naprav)
— vse ostale obrti iz te stroke
4. izdelovanje kemičnih izdelkov:
— vse obrti iz te stroke (plastika)
5. predelovanje lesa:
— kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij
— mizarstvo
— avtotapetništvo
— vse ostale obrti iz te stroke
Prispevna osnova      Stopnja prispevka za
			6
		tveno ol stin. po	
nad	do		iS**
			■5   m o O tU S TJ
	1	Stori in gc doh.	Pro. drug darsl dej.
52.000	53.000	25	41,5
53.000	54.000	25	42
54.000	55.000	25	42,5
55.000	56.000	25	43
56.000	57.000	25	43,5
57.000	58.000	25	44
58.000	59.000	25	44,5
59.000	60.000	25	45
nad 60.000	22. člen	25	45
Največji	znesek osebnega dohodka, ki		
ga doseže	iz delovnega	razmerja	delavec
določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež in enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazber, znaša po posameznih obrtnih dejavnostih:
Največji letni Povprečni letni oseb. dohodek        oseb. dohodek
22.000 17.000
17.000 15.000
22.000 19.000 19.000 17.000
31.000 27.000 23.000 17.000
20.000 18.000 19.000 16.000
22.000 17.000
22.000 17.000
19.000 16.000
22.000 17.000
19.000 16.000
Stroka, oziroma	Največji letni	Povprečni letni
dejavnost:	oseb. dohodek	oseb. dohodek
6. predelovanje papirja — vse obrti iz te		
stroke	23.000	18.000
7. izdelovanje tekstilnih izdelkov:		
vse obrti iz te stroke	18.000	13.000
8. predelovanje usnja:		
izdelovanje copat	15.000	12.000
vse ostale obrti iz te stroke	17.000	15.000
9. izdelovanje gumijastih izdelkov:		
vse obrti iz te stroke	10.000	13.000
10. izdelovanje živil:		
vse obrti iz te stroke	20.000	15.00(1
11. tiskarne in knjigoveznice:		
vse obrti iz te stroke	20.000	14.000
12. izdelovanje in popravljanje raznovrst-		
nih izdelkov vseh obrti iz te stroke	20.000	15.000
13. stavbna obrt:		
— kamnoseštvo in izdelovanje umetne-		
ga kamna in predmetov iz umet-		
nega in naravnega kamna	23.000	20.000
— inštalaterstvo  in  vodovod, plinske		
naprave   in   kanalizacija, centralna		
kurjava in klimalizacija	20.000	17.000
— krovstvo,  zidarstvo in fasadarstvo,		
parketarstvo, pleskarstvo, sobno sli-		
karstvo in pleskarsko rezanje stekla	20.0000	17.000
— vse d^uge obrti iz te stroke	21.000	17.000
14. obrtne osebne in druge storitve:		
— vozno ličarstvo in ličarstvo drugih		
kovinskih predmetov, črkoslikarstvo	22.000	17.000
— moško frizerstvo	15.000	11.000
— žensko frizerstvo	17.000	13.000
— fotografske storitve	17.000	12.000
— vse druge obrti iz te stroke	19.000	15.000
15. gostinstvo	22.000	19.00(1
23. člen
Najvišje stopnje ekonomske amortizacije, ki se priznajo pri obračunu amortizacije kot strošek, ki se odšteje od celotnega dohodka po 4. točki, 76. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov znašajo:
a) za stavbe, oziroma poslovne prostore, ki niso zavezani davku na dohodek od stavb 2 %
b) za osebne in tovorne avtomobile 12 odstotkov.
c) za delovne stroje za obdelavo kovin, lesa, tkalske stroje, stroje in opremo za predelavo kož, gumija in obutve 7 %>
č) za peči in sušilnice za predelavo nekovin, ostale stroje in opremo v tekstilni stroki, stroje za živilsko stroko 6 %,
d) za peči za proizvodnjo gradbenega materiala in  laboratorijsko opremo 10 %.
e) za večje orodje in inštrumente 12 %.
Zneski za amortizacijo poslovnih prostorov, strojev, orodja in inventarja, ki se odbijejo od celotnega dohodka, ne smejo presegati zneskov, ki ustrezajo stopnjam iz prejšnjega odstavka. Pri ugotavljanju amortizacijskih zneskov je treba upoštevati vrednost in trajnostno dobo poslovnih prostorov, strojev, orodja in inventarja.
24. člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti se določi v naslednji višini:
1. zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta, določi pristojni občinski upravni organ prispevek v pavšalnem letnem znesku do naslednje višine:
— snažilcem obutve do 100 dinarjev
— prodajalcem pečenega kostanja do 50 dinarjev
— vsem drugim zavezancem do 100 dinarjev.
2. zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve za posameznike po 18. členu zakona 0 obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, se določi prispevek za posamezne vrste obrtnih dejavnosti do naslednjih zneskov:
— predelovanje usnja, predelovanje gume, izdelovanje tekstilnih izdelkov ter pranje in likanja perila in obleke do 800,
— predelovanje lesa, izdelovanje živil, predelovanje papirja ter vse ostale osebne in druge storitve do 900
— predelovanje nekovin, predelovanje kovin, izdelovanje električnih aparatov in pribora, izdelovanje kemičnih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt, vozno ličarstvo in li-čarstvo drugih kovinskih predmetov ter vse ostale prej navedene obrtne storitve do l.ooo.
Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku zavezancem iz druge točke prvega odstavka tega člena, določi za odmero prispevka pristojni občinski upravni organ; pri tem mora upoštevati vrsto obrtnih dejavnosti, obseg poslovanja in način opravljanja obrtnih storitev.
Ce zavezanec prispevka iz druge točke prvega odstavka tega člena ne opravlja obrtne dejavnosti v skladu z določili 18. člena zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, ne plača prispevka v pavšalnem letnem znesku temveč po preteku leta po dejanskem dohodku.
25. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej tudi zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu priložnostno, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno.
Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena določi za odmero prispevka pristojni občinski upravni organ v višini 200 do 1.000 dinarjev. Pri tem mora upoštevati vrsto dejavnosti, kraj in obseg poslovanja ter starost in zdravstveno stanje zavezanca prispevka.
26. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku, ki pripada občini, se plačuje od naslednjih dohodkov in po naslednjih stopnjah:
1. po stopnji 12,5 %:
— od dohodkov, ki jih imajo občani od prodaje srečk in vplačili pri športni napovedi in pri LOTU, ki jih organizira Jugoslovanska loterija;
— od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso za zavarovalnico v delovnem razmerju;
— od provizij zastopnikov ustanove za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju;
— od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju;
— od provizij, ki jih dobijo ulični prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo samo s prodajo časopisov in niso z zadevnim podjetjem, zavodom ali agencijo v delovnem razmerju;
— od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem -znesku;
— od dohodkov potujočih gledališč in prireditev;
— od dohodkov delavcev, ki delajo doma za delovne in druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju;
— od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za delovne in druge organizacije ali za hiše v družbenem upravljanju, če se za opravljanje takih storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po dejanskem dohodku, po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku;
—od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij;
— od dohodkov od opravljanja dela državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam po pogodbi o delu po predpisih o delovnem razmerju;
2. po stopnji 25 %:
•** od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, od tovor-jenja in izvlačenja lesa ali drugega materiala z delovno živino, razen od prevoza mleka.
Med dohodke od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti se ne štejejo
dohodki, ki jih imajo lastniki gozda s pravilom lesa iz lastnega gozda. 3. po stopnji 5 %:
— od dohodkov od prevoza mleka in pluženja snega kot postranske kmetijske dejavnosti.
27. člen Poslovne knjige morajo voditi: Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din celotnega dohodka po od-biktu stroškov, ki so bili zanj potrebni oziroma, če se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, knjigo o opravljenem prometu, knjigo upnikov in dolžnikov in seznam osnovnih sredstev. Samostojni gostinci vodijo namesto knjige o opravljenem prometu, knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač.
Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov morajo vsi samostojni gostinci voditi knjige evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač, vsi prevozniki s tovornimi avtomobili pa knjigo o opravljenem prometu.
28. člen
Pri odmeri prispevka od obrtne dejavnosti se priznajo poleg olajšav, določenih v 16. in 17. členu tega odloka, še naslednje olajšave:
1. za vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancem odmerjeni prispevek zniža za 10%, vendar skupno znižanje prispevka za enega učenca v gospodarstvu ne. more znašati več kot 500 dinarjev, za vse učence v gospodarstvu skupaj pa ne več kot 2 r,00 dinarjev;
2. zavezancem prispevka od opravljanja storitvene obrtne dejavnosti, ki so nanovo začeli s to dejavnostjo, se prizna olajšava za prvo leto poslovanja v višni 50 % od odmerjenega prispevka, ki pripada občini;
3. zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, moškim, starim nad 65 let in ženskam, starim nad 60 let, se prizna 20 % olajšava od odmerjenega prispevka, ki pripada občini.
29. člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti oziroma letni znesek prispevka se lahko določi s pismeno pogodbo, sklenjeno med občinskim upravnim organom, ki je pristojen za odmero prispevka in zavezancem prispevka, za eno ali več let. Pri tem mora upravni organ upoštevati vrsto obrata, čas obratovanja, kraj in okoliščine poslovanja, starost in zdravstveno stanje zavezanca prispevka.
V. PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA  INTELEKTUALNIH STORITEV
30. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelektualnih storitev), ki pripada občini, se odmerja od določenih oziroma ugotovljenih osnov po stopnji 14 %.
Od dohodka občanov za občasno opra-ljanje intelektualnih storitev državnim organom, delovnim in drugim organizacijam, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, se plačuje prispevek po odbitku po stopnji 14,0 %.
31. člen
Letni kosmati osebni dohodek, ki je praviloma minimalna letna osnova nri-spevka od intelektualnih storitev znaša 25.000 din letno.
Zavezancem tega prisveka, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka iz 1. odstavka tega člena, določi za odmero prispevka pristojni organ osnovo prispevka v višini dejanskih doseženih dohodkov, ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku.
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ali letni znesek prispevka sta lahko določena tudi v pismenem sporazumu med občinskim upravnim organom, pristojnim za odmero prispevka in zavezancem za prispevek.
Pri tem mora upravni organ upoštevati vrsto dejavnosti, čas opravljanja dejavnosti, kraj in okoliščine poslovanja ter starost in zdravstveno stanje zavezanca.
32. člen
Za ugotavljanje potrebnih stroškov, ki se odštevajo od celotnega dohodka, se smiselno upoštevajo določila 76. in 77. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov ter določbe 23. člena tega odloka.
33. člen
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev morajo voditi poslovne knjige, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 din prispevne osnove. Ti zavezanci morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
34. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), ki pripada občini, se plačuje po stopnji 5 % od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih i/.boljšav, zmanjšenega za stroške, ki so bili zanj potrebni.
lovce, Zg. Tuhinj, Šmartno, Loke in Pod-hruška.
38. člen
Stroški za upravljanje in vzdrževanje stavb ter enoletna amortizacija se določijo v višini 60 % od ugotovljene stanarine oz. najemne vrednosti stavbe, ugotovljene po 36. členu tega odloka.
39. 'člen
Davek od stavb znaša 40 % od ugotovljene davčne osnove.
35. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenujeta svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo, ter svet za delo, industrijo in obrt.
VII. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
36. člen
Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se plačuje od vseh stavb, pri katerih vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene z valorizacijo po metodi točkovanja, presega 300 din.
Osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oz. najemnina, prejeta v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe, stanovanja oz. poslovnega prostora.
Ce uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali se stavba ne daje v uporabo ali najem, je davčna osnova enoletni znesek vrednosti stanarine oz. najemnine, ki bi se dosegla, če bi bila stavba oddana v uporabo ali najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe.
Najemna vrednost stavb, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci, in nezasedenih stavb, se ugotavlja in določa z valorizacijo po metodi točkovanja s tem, da se najemna vrednost, določena po metodi točkovanja iz leta 1955, poveča J faktorjem 2.
Kot dohodek od poslovnih prostorov se smatra najemna vrednost poslovnih prostorov, ki je določena z odlokom o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore (Uradni vestnik občine Kamnik št. 13-95/65) ali pa pogodbena vrednost, če je ta večja.
37. člen
Davek od stavb se ne plačuje od stavb v vaseh in naseljih iz naslednjih kataster-skih občin: Bistričica, Tučna, Crha, Gozd, Znojile, Hruševka, Hribi, Spitalič. Motnik, Zgornji Motnik, Cešnjice, Pšajnovica, Pa-
VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
40. člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova
od	do
	2.000
2.000	4.000
4.000	6.000
6.000	8.00«
8.000	10.000
nad 10.000
Stopnja
20 25 30 35 40 50
41. člen
Dohodki od oddajanja turističnih sob. kj se oddajajo frreko turističnih organizacij, so oproščeni davka od premoženja do višine 3000 din bruto dohodka.
Davek oa premoženja se plača tudi od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, če taki bruto dohodki presegajo 1.000 din letno.
Davčna osnova je celoletni dohodek, dosežen v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni, da je bil dohodek dosežen. Ce se stroški od oddajanja turističnih in opremljenih sob ne dokumentirajo, se priznajo v višini 50 % od celotnega dohodka.
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE
42. člen
Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo od teh predmetov davek, ki je določen takole:
— od težkih traktorjev (nad 35 KS). buldožerjev, kombajnov in bagrov v višini 150 din.
Občani, ki imajo težke traktorje, buldožerje, kombajne in bagre, s katerimi opravljajo storitve za druge, plačujejo poleg davka po prvem odstavku tega člena od
doseženega dohodka še prispevek od obrtne dejavnosti.
X. DAVEK NA DOHODKE, DOSEŽENE Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
43. člen
Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo).
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah pridobitne dejavnosti in sicer1:
1. po stopnji 40 %:
— predelovanje kovin in stavbna obrt;
2. po stopnji 30 %:
— predelovanje lesa. predelovanje usnja, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov;
3. po stopnji 20 %:
— izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil ter obrtne osebne in druge storitve;
4. vse druge pridobitne dejavnosti, ki niso navedene pod točko 1, 2 in 3, po stopnji 30%.
44. člen
Zavezanci davka na tujo delovno silo, katerim se odmerja prispevek od opravljanja pridobitne dejavnosti po dejanskem dohodku, plačajo davek na tujo delovno silo od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku 43. člena tega odloka, po stopnji 40 °/n.
45. člen
Zavezanci davka na tujo delovno silo, ki plačujeio prispevek po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, plačajo davek na tujo delovno silo v pavšalnih letnih zneskih od vsakega zaposlenega delavca po vrstah pridobitnih dejavnosti in sicer:
1. stavbna obrt, predelovanje lesa in gostilne 800 din,
2. predelovanje kovin, predelovanje nekovin, predelovanje usnja ter Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 720 din,
3. izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil ter obrtne, osebne in druge storitve 450 din,
4. vse druge prej nenavedene pridobitne dejavnosti 730 din.
46. člen
Kot tuja delovna sila se štejejo tudi družinski  člani, s katerimi  je sklenjeno
redno delovno razmerje in so prijavljeni v socialno zavarovanje.
XI. KONČNE DOLOČBE 47. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku občine Kamnik, uporablja pa se od 1. I. 1968.
Z  uveljavitvijo   tega   odloka preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Kamnik, objavljen v Uradnem vestniku občine Kamnik št. 6-35/67. Številka: 020-5/68-1 Kamnik, dne 27. 2. 1968
Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec
5.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 9. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur list SRS št. 7-59/67 in št. 5-12/68) in 81. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 5-31'64 in št. 10-75/65) sprejela na 10. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1968
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti letne osnove in višine letnega zneska davka od stavb za leto 1967
1. člen
Veljavnost letne osnove in višine odmerjenega letnega zneska davka od stavb, ki sta bili določeni za leto 1967, se podaljša tudi za leto 1968.
2. člen
Zavezancem davka od stavb ni treba vlagati napovedi za davke od stavb za leto 1967.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan pr. objavi v uiJadnem vestniku občine Kamnik. Številka: 020-7/68-1 Kamnik, dne 27. 2. 1968
Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec
6.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 5., 9., 15., 22., 26., 35., 38. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Ur. list SFRJ št. 14-282/65, št. 29-493/05, št. 33-561/65, št. 52-610/66, št. 31-454/67 in št. 54-689/67) in 81. člena statuta občine Kamnik  (Uradni vestnik občine Kamnik
It. 5-31/64 in št. 10-75/65) na 10. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1968 sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku v občini Kamnik (Uradni vest-nik občine Kamnik št. 12-85'65, št. 2-3'66 in št. 2-10/67), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
O D I. O K
o občinskem prometnem davku v občini Kamnik
1. člen
Občinski prometni davek se v občini Kamnik plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve po določilih tarife občinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka.
2. člen
Vsa določila temeljnega zakona o prometnem davku se glede zveznega in republiškega prometnega davka uporabljajo tudi za občinski prometni davek. Nadalje se uporabljajo glede občinskega prometnega davka tudi določila 9. 10. 11. in 12. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka.
3. člen
Promet blaga na drobno je dosežen s prodajo blaga neposredno potrošnikom v trgovinah in prodajalnah, kakor tudi v drugih poslovnih in obratnih enotah, ki lahko prodajajo blago na drobno in, ki ga imajo
a) trgovska podjetja na drobno,
b) trgovine, C) gostišča,
č) prodajalne proizvodnih gospodarskih organizacij,
d) prodajalne zadrug ter drugih delovnih in samoupravnih organizacij,
e) komisijska podjetja in trgovine,
f) skladišča proizvajalnih in trgovskih gospodarskih organizacij na dabelo od prodaje neposrednim potrošnikom iz skladišča,
g) proizvajalne delovne organizacije od prodaje blaga neposredno potrošnikom,
h) zavezanci za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter vse druge civilne pravne in fizične osebe od prodaje- blaga neposredno potrošnikom.
Vsaka prodaja proizvodov, ki jo opravijo organizacije, navedene od a do e te točke, se šteje za prodajo na drobno ta končno polrošnjo, razen v primerih, če trg. podjetje na drobno proda blago drugi trgovski gosp. organizaciji. Za neposredne potrošnike se v smislu določb pod f, g in
h te točke štejejo poleg občanov, tudi družbene in civilne pravne osebe, ki kupujejo blago za neposredno potrošnjo.
4. člen
Občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vsega prometa blaga na drobno razen v primerih iz 16. in 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku ter od živil za ljudsko prehrano, od lignita, rjavega premoga, briketov iz rjavega premoga in drv ter od prometa kmetijske mehanizacije vključno traktorjev in kombanjev.
5. člen
Davek od prometa blaga na drobno se obračunava in plačuje tudi v primeru, kadar pravne osebe, ki so navedene v 3. členu tega odloka, uporabijo zase lastne ali nabavljene predmete.
6. člen
Davčni zavezanci za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno je prodajalec ali kdo drug. ki opravi promet blaga na drobno ter uvoznik motornih vozil.
7. člen
Davčna osnova za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno je prodajna cena proizvoda, v kateri so zajeti tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu.
Za uvožena motorna vozila je davčna osnova vrednost blaga, ugotovljena po carinskih predpisih, skupno s carino in carinskimi davščinami, ki se pobirajo pri uvozu.
Ce se proizvodi uporabijo v smislu 5. člena tega odloka, je davčna osnova prodajna cena, ki bi se dosegla, če bi se taki proizvodi prodali na drobno. Prodajna pena, ki je davčna osnova, ne vsebuje prometnega davka.
V spornih primerih določi davčno osnovo finančni organ občine.
8. člen
Občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od tistih storitev, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka, razen za storitve, za katere je tako predpisano v tarifi.
9. člen
Davčni zavezanec za davek od plačil za storitve je izvrševalec storitev, prireditelj predstav in drugih prireditev ter iger na srečo in prejemnik plačil za zakup danih premičnih ali nepremičnih stvari.
10. člen
Davčna osnova za davek od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve.
S plačilom za opravljene storitve je po prvem odstavku tega člena mišljeno plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev. Ce je pri opravljanju posameznih obrtnih storitev (popravila in podobno) uporabljen material, ki ga je dal izvrševalec storitve, se v davčno osnovo ne všteje vrednost uporabljenega materiala, ki se v računu posebej izkaže.
Davek od plačil za storitve je vsebovan v davčni osnovi.
11. člen
Občinski davek od plačil za storitve se ne plača v primerih, ko se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku ali v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka po določilih odloka o prispevkih in davkih občanov občine Kamnik, razen potujočih gledališč in prireditev.
12. člen
Davčnim zavezancem občinskega prometnega davka, katerim se prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalni letni osnovi, določi za finance pristojni upravni organ istočasno z določitvijo pavšalne osnove za prispevek tudi pavšalno osnovo za odmero občinskega prometnega davka po tem odloku.
13. člen
Glede nastanka davčne obveznosti obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem davka, zastaranja, obnove postopka in kazni veljajo in se neposredno uporabljajo določila temeljnega zakona o prometnem davku.
14. člen
Svet za družbeni načrt in finance skupščine občine Kamnik se pooblašča da lahko poleg olajšav in oprostitev, priznanih s tem odlokom in tarifo, ki je sestavni del tega odloka, priznava v posameznih opravičljivih primerih tudi druge olajšave in oprostitve v obliki znižanja davčnih stopenj ali znižanja obveznosti plačila prometnega davka, ki po tem odloku pripada občini.
15. člen
Svet za družbeni načrt in finance občine Kamnik daje po potrebi pojasnila in tolmačenja zi izvajanje tega odloka.
16. člen
Ta odlok velja od dneva objave v uradnem vestniku občine Kamnik, uporablja pa se od 1. 4. 196!!.
17. člen
Z dnem ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 12-85/65) ter odloka o spremembi in dopolnitvi tarife občinskega prometnega davka v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 2-3/66 in št. 2-10/67).
TARIFA
OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A. DAVEK OD PROMETA BLAGA NA DROBNO
Prometni davek od prometa blaga na drobno se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
Tarifa štev. 1
a) od prodaje vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo in od motornih vozil, ki jih uvažajo občani in civilne pravne osebe, razen od proizvodov, ki so posebej navedeni v tej tarifi, ali je zanje predpisana oprostive 4 %
b) od prodaje motornih vozil (avtomobili, motorna kolesa, skuterji in mopedi) razen od vozil, ki jih uvažajo občani in civilno pravne osebe 2 °/o
Davek po tar. št. l/a od uvoženih motornih vozil plača uvoznik (občan oz. civilno pravna oseba) za dohodke pristojnemu organu občine, v kateri je sedež oz. stalno bivališče uvoznika in sicer v 15 dneh po uvozu.
Motorno vozilo je mogoče registrirati šele ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz o plačilu prometnega davka po tej tarifni številki.
Tarifa št. 2
— Od  prodaje  vseh  alkoholnih pijač
a) v  gostinstvu....... 20 °/o
b) v trgovini........ 25 %
Plačila davka po tej tarifni številki se oproste visokogorske planinske postojanke (Kamniško sedlo).
Tarifa št. 3
— Od vseh obrtnih in stavbno montažnih storitev, ki se opravijo občanom, gospodarskim in drugim delovnim organiza-
cijam razen za storitve, ki so posebej predpisane v tej tarifi, ali je zanje predpisana oprostitev...........10 %
Opomba: Občinski prometni davek se po tar. št. 3 ne plačuje od storitev, ki se opravljajo neposredno občanom in to: od brivskih in frizerskih, krojaških, šiviljskih, čevljarskih in tapetniških storitev, od čiščenja in pranja perila, od popravil dežnikov, od podkovsko kovaških storitev, od plačil v peko prinesenega kruha, od storitev potočnih kmečkih mlinov, od odvetniških storitev in od plačil za obrede verskih skupnosti ter duhovnikov.
Tarifa št. 3 tudi ne zajema dimnikarskih storitev ter komunalnih in gostinskih storitev.
Tar. št. 4
— od storitev razreza in tesanja lesa od 1 m3 hlodovine:
a) od iglavcev za vsak m3 .   .   .   30 din
b) od listavcev za vsak m3 .   .   .   10 din
Opomba: Občinski prometni davek po tarifi št. 4 plačujejo družbene organizacije, zasebni žagarski obrati in druge civilno pravne osebe, ki vrše razrez in tesanje lesa kot usluge drugim.
Tar. št. 5
1. od plačil za prevoz potnikov z avto-taksijem in od prevažanja lesa s tovorno živino, katerega opravijo občani ali civilno pravne  osebe.........10 %
2. od plačil za vse ostale prevozne storitve s strani občanov in civilno pravnih oseb.............20 %
Opomba: S transportnimi storitvami po tarifi št. 5 je mišljen prevoz potnikov in blaga z motornimi in vprežnimi vozili, bodisi da gre za prevoz v krajevnem ali medkrajevnem prometu, ki ga opravijo občani in civilno pravne osebe. Sem spada tudi prevoz in tovorjanje lesa ter drugega materiala po gozdnih poteh in nakladanje ter razkladanje, če to dela ista oseba skupaj s transportnimi storitvami.
Tar. št. 6
— Od vrednosti prodanih vstopnic za veselice, cirkuške predstave, artistične nastope in podobne druge prireditve, razen od vrednosti prodanih vstopnic za kino-predstave, znanstvena, strokovna, politična in druga predavanja za kulturno umetniške prireditve brez plesa in za fizkulturne, prireditve...........K' %
Tar št. 7
— Od vrednosti prodanih srečk za loterije, tombole, srečolove in driige podobne igre na srečo ter od vlog za javne stave,
razen od iger na srečo in od vlog za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija ...........5%
Tar. št. 8
— od plačil za reklame, razen od plačil za reklame v dnevnem in občasnem tisku, po radiju in televiziji.....5 %
Tai' št. !)
a) od plačil za najem in podnajem oz. zakup in podzakup premičnih ali nepremičnih stvari, izvzemši plačila za najem ali podnajem stavb......10 %
b) od plačil za zakup ali podzakup tovornih avtomobilov.......20 %
Številka 020-8/68-1 Kamnik, dne 27. 2. 1968
Predsednik skupščine občine Kamnik
Vinko Gobec
. 7.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena temeljnega zakona o prispevku od sredstev skupne porabe (Ur. list SFRJ št. 54-689/67), 1. in si. Členov zakona o prispevku od sredstev skupne porabe (Ur. list SRS št. 5-16/68) ter 81. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 5-31/64 in št. 10-75/65) na 10. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1968 sprejela
ODLOK
0 občinskem prispevku iz sredstev skupne porabe
1. člen
Prispevek od sredstev skupne porabe, ki jih delovne in druge organizacije ter državni organi uporabljajo v skladu z veljavnimi predpisi s svojimi splošnimi akti, se plačuje od sredstev in ob pogojih, ki so določeni v temeljnem zakonu o prispevku od sredstev skupne porabe (Ur. list SFRJ, št. 54/67).
Prispevek po tem odloku je dohodek sklada za razvoj družbenih služb občine Kamnik.
2. člen
Občinski prispevek od sredstev skupne poi'abe se plačuje po stopnji 8,2 %.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se plačuje prispevek od sredstev skupne porabe po višji stopnji, če znašajo uporabljena sredstva skupne porabe v koledarskem letu več kot 500 din na delavca in sicer po naslednjih stopnjah:
če znaša znesek uporabljenih
sredstev skupne porabe na , ,
delavca znasa P''lsPevek
nad do
500 din      600 din......41,00 din +15% od presežka nad 500 do 600
din
600 din      flOOdin ......    56,00 din + 20% »d presežka nad 600 do 800
din
800 din     1000 din...... 96,00 din + 30 % od presežka nad 800 do 1000
din
1000 din ...... 156,00 din  I 50 % presežka nad 1000 din.
3. člen opravljanja obrti  in drugih gospodarskih Plačila  prispevka od  plačil iz sklada    dejavnosti,   od   samostojnega opravljanja
skupne porabe se oproste plačila, katera se intelektualnih storitev ter od avtorskih pra-
prispevajo   skladu   za   razvoj   družbenih vic- patentov in tehničnih izboljšav; služb občine Kamnik brez obveznosti vra- °) i7- dela občinskega davka od prometa
čila, za izvajanje programa tega sklada. blaga na drobno.
4. člen 3- člen
Pooblašča se svet za družbeni načrt in Za prispevke in davek iz 2. člena se
finance skupščine občine, da daje potrebna f^dpisej0 naslednje stopnje oz,roma d<-
pojasnila o  predpisovanju in oprostitvah '.                  ,   .       ,          , , .,
tega prispevka a' za PrlsPevek iz osebnega dohodka iz
delovnega razmerja stopnja 2,75%
5. člen b) za prispevek iz osebnega dohodka od Ta odlok začne veljati dan po objavi kmetijske dejavnosti 60,0%
v Uradnem vestniku občine Kamnik, upo- c) za prispevek od samostojnega oprav-
rablja pa se od 1. januarja 1968. ljanja obrti in drugih gospodarskih dejav-
Stevilka: 020-9/68-1 nosti, od samostojnega opravljanja intclek-
Kamnik, dne 27. 2.  1968 tualnih storitev ter od avtorskih pravic.
Predsednik patentov in tehničnih izboljšav 60,0%
skupščine občine Kamnik č) delež od občinskega davka od pro-
Vinko Gobec meta blaga na drobno 50,0 %.
8.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. odst. 26. člena, 27. člena in 2. odst. 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 16-115/67), 2. člena zakona o spremembi navedenega zakona (Ur. list SRS št. 5-18/68) in 81. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 5-31/64 in št. 10-75/65) sprejela na 10. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 2.1968
O D E O K
o financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1968
1. člen
Financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Kamnik se za leto 1968 ureja po določbah zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji ter po določbah tega odloka.
2. člen
Sredstva za vzgojo in izobraževanje se oblikujejo:
a) iz občinskih prisnevkov, ki jih plačujejo občani iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, iz osebnega dohodka od kmetijske    dejavnosti,   od samostojnega
4. člen
S sredstvi tega odloka razpolaga temeljna izobraževalna skupnost Kamnik.
5. člen
Ta odlok  začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občine Kamnik, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 020-6/88-1 Kamnik, dne 27. 2. 1968
Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec
9.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36-96/64 in št. 43-334/67), 36. in 81. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik občine Kamnik, št. 5-31/64 in št. 10-75/65) na 10. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1968 sprejela naslednji
ODLOK
o ustanovitvi cestnega sklada občine Kamnik
1. člen
Ustanovi se cestni sklad občine Kamnik (v nadaljnem besedilu sklad).
2. člen
Namen sklada je financiranje vzdrževanja, rekonstrukcij in novogradenj cest ter ostalih prometnih površin na območju občine Kamnik.
3. člen Sklad je pravna oseba.
Sklad ima statut. S statutom se določita organizacija in način poslovanja sklada.
4. člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje pet članov. Upravni odbor1 sprejme statut, potrdi pa ga ustanovitelj.
5. člen
Člane upravnega odbora sklada imenuje skupščina občine Kamnik. Upravni odbor ima predsednika in njegovega namestnika, ki jih izvolijo člani izmed sebe.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja 2 leti.
(>. člen
Sklad posluje po določbah zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji.
Dohodki in izdatki sklada se za vsako leto določajo in razporejajo s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine Kamnik.
7. člen Sredstva sklada so:
1. dohodki za financiranje vzdrževanja, rekonstrukcije in gradnje cest, ki pripadajo občini po zakonu o cestnih podjetjih, oziroma po prepisih, izdanih na podlagi tega zakona,
2. dotacije iz občinskega proračuna,
3. dohodki, določeni s posebnimi predpisi občinske skupščine,
4. drugi dohodki (druge dotacije, pomoči in darila).
Sklad lahko najema posojila.
8. člen
Sredstva sklada se dajejo za vzdrževanje javnih cest brez povračila.
Sredstva sklada se dajejo za rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest praviloma brez povračila, lahko pa v skladu s statutom sklada tudi proti vračilu.
9. člen
Sklad ima rezervo. Višino celotne rezerve, letna vlaganja v rezervo in rok, do katerega mora rezerva doseči določeno višino, določi svet za družbeni načrt in fi-
nance občinske skupščine na predlog upravnega odbora sklada.
10. člen
Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada, oziroma član, ki ga določi upravni odbor.
11. člen
Administrativne in tehnične posle sklada opravlja upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za gospodarstvo in komunalne zadeve.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik.
Številka: 020-11/68-1 Kamnik, dne 27/2-1968
Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec
10.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena uredbe o oblikovanju cen v prometu na debelo in na drobno za proizvode, za katere oblikujejo proizvajalne gospodarske organizacije cene samostojno po tržnih razmerah (Ur. list SFRJ št. 30-434/67), tč. 1. in 51. 1. člena uredbe o oblikovanju prodajnih cen po tržnih razmerah (Ur list SFRJ št. 30-432/67) in 3. ter 81. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 5-31/64 in št. 10-75/65), na 10. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1968 sprejela
ODREDBO
o spremembi odredbe o določitvi najvišje ravni cen in stopenj marž za prehrambene proizvode in kurivo
1. člen
V odredbi o določitvi najvišje ravni cen in stopenj marž za prehrambene proizvode in kurivo (Uradni vestnik občine Kamnik št. 10-62/67) se črtata v naslovu odredbe besedi: »in kurivo«.
V II. odstavku, ki ima naslov »Marže« se črtajo besede v zadnji vrsti: »premog in drva za kurjavo 12 °/0.
2. člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku občine Kamnik.
Številka: 020-1,3/68-1 Kamnik, dne 27. 2. 1968
Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec
Uradni vestnik občine Kamnik izdaja kot priloga Kamniškega občana, glasila SZDE občine Kamnik. Eetna naročnina znaša 21 N din. Cena posamezne številke pa 1 N dinar. Tiska CZP Kočevski tisk, Kočevje