ij i
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 (ld., za pol leta 8 fld.T " četrt leta 4 (Id., m jed»
mesec 1 (ld.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Z« celo leto 12 (ld., ca pol leta 6 (ld„ za četrt leta 3 (Id., za jeden mesec 1 (Id.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je t SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. 94.
V Ljubljani, v petek 24. aprila 1896.
Letriilt XXIV.
Badenijeva volilna postava.
Državni zbor se zdaj peča z volilno preosnovo, ki jo je izdelala sedanja Badenijeva vlada. „Pre-osnova" ali reforma se prav za prav ne bi smela imenovati, ker nič ne preosnuje, ampak le „dodatek", ker pušča v dozdanjih štirih kurijah vse pri starem in dodil le še novo, peto kurijo volilcev. Navdušiti se za to Badenijevo predlogo nihče ne more, morda razun kakega vladnega časnikarja.
Največa napaka te postave je ta, da pušča v veljavi vse krivice dosedanjega volilnega reda. Schmerling si je pač želel nemškoliberalnib poslancev, zato je volilno pravico tako razdelil, da so dobili največe kose graščaki in meščani, od katerih je pričakoval, da bodo liberalno volili, kar ga res ni varalo, kmete je hudo prikrajšal, delavcem je pa volilno pravico čisto odrekel. Poleg tega je še volilne okraje krivično sestavil, da so eni premajhni, drugi preveliki, to pa namenoma, da je Slovane prikrajšal nasproti Nemcem.
Trije so, ki se smejo največ pritožiti, da jih je Schmerling opeharil pri razdelitvi volilne pravice: Slovan, kmet in delavec. To je tako znano, da ni treba daljših dokazov. Da se je zamogel tako krivičen volilni red toliko časa v veljavi ohraniti, je pač žalostna priča, kako nezdrave so politične razmere v Avstriji, kako onemoglo je ljudstvo nasproti vladi vkljub ustavnim svojim pravicam. Da volilna preosnova sedanje vlade vse te stare krivice v veljavi pušča, to jej daje znak ali znamenje površnosti in nestalnosti.
Eo bi nam bilo dano na razpolago, glasovali bi raje za splošno in enako volilno pravico, nego za Badenijevo volilno postavo, ako bi imela ta za vekomaj veljati z vsemi svojimi krivicami. Ker pa vemo, da je ta postava leprehodnica od slabega na boljše, zato se jej ne upiramo, temveč bomo le veseli, kadar se sprejme in od cesarja potrdi. Postava nam ponuja 72 novih poslancev, katerih ne bo volila kaka maloštevilna sebična klika, ampak cela množica ljudstva, ki do zdaj niso imeli nobene volilne pravice. Od teh 72 sedežev bodo revnemu ljud-
stvu sovražni liberalci le malokaterega vzeli, okrepčale pa se bodo z njim protiliberalne stranke. Tako bo prišel nov, bolj zdrav veter v zbornico poslancev. Novi poslanci, voljeni od množice ljudstva, bodo morali tudi za ljudstvo govoriti, ne pa za judovske vreče, za sleparje, goljufe in novodobne mednarodne roparje. Ta svojat, ki se masti od sleparije in odr-tije, ostala bo tem bolj brez zaščitnikov, ker bodo liberalci tudi v prvih štirih kurijah mnogo sedežev zgubili. Tako se bodo razmere v državnem zboru čisto predrugačile in sicer na bolje, tako na gospodarskem, kakor na verskem in narodnem polju, in ravno zavolj tega se nove volilne postave ne bojimo.
Druga dobra stran te predložene postave pa je, da je z razširjanjem volilne pravice vsaj začetek storjen. Delavci, ki dobijo zdaj le nekaj volilne pravice, ravno toliko, da jo pokusijo, zahtevali bodo vedno več: tirjali bodo kmalo, da naj se namesto teh 72 vsaj polovica poslancev voli iz pete kurije, iz množice ljudstva.
Sedanja prevaga liberalnih graščakov in meščanov postane tako vedno slabejša, število pravih ljudskih zastopnikov pa bo vedno naraščalo, tako se počasi znebimo judovsko-liberalnega gospodstva. Se le potem bo mogoče, v državnem zboru postaviti na dnevni red potrebe revnega, delavnega ljudstva in skleniti primerne, pravične postave v korist kmetom, meščanom in delavcem ; na zdravo in trdno stališče postaviti našo zunanjo politiko in vsled lega pri vojaštvu prihraniti mnogo milijonov vsako leto ; s tistimi državne dolgove polagoma odplačati, tako otresti raz sebe obresti in znižati davke. Prej ko je mogoče za ljudstvo kaj storiti, mora se uničiti veljava liberalcev ; in ker bo Badenijeva volilna preosnova k temu nekoliko pripomogla, zato je korak do boljšega.
Državni zbor.
Dunaj, 23. aprila.
Danes je državni zbor končal generalno debato o volilni reformi. Posl. vit. K r a u s pravi v svojem govoru, da ?e ne ogreva za predloženi načrt.
Bolje bi bilo, da bi se od sedanjih 353 poslancev 53 mandatov prepustilo novi kuriji ter ji dovolilo še kacih 47 novih mandatov. Tako bi dosedanje štiri kurije volile 300, peta kurija z občno volilno pravico pa 100 poslancev. Cim slabša bode volilna reforma, tem preje bode treba jo zopet prenarejati. In kmalu pride čas, ko bode treba tadi ženskam dovoliti volilno pravico. Govornik konečno izjavi, da bode glasoval za prehod v nadrobno debato.
Na predlog posl. Filrstla se debata konča in sta generalnima govornikoma izvoljena dr. Začek in dr. Butowski.
Posl. dr. Z a č e k naglaša, da sedanja reforma obsega stare krivice, zato bodo češki poslanci glasovali proti predlogi, ker ima le ta namen, da gotovi stranki obvaruje gospodstvo. Občne in jednake volilne pravice se ni treba bati, ker nižje prebivalstvo bi se gotovo uklonilo, ako vidi, da višji, omikani krogi zastopajo tudi njegove koristi. Sedanja zbornica pa ne zastopa občnih koristij, zato si ustvarja tako volilno reformo.
Dr. Butowski trdi, da je volilna reforma kompromis, zato ne ugaja popolnem nobeni stranki; sicer pa se je to vprašanje še ugodno rešilo za sedanje razmere. Zato bodo Poljaki glasovali za predlogo.
Po stvarnih popravkih poročevalca manjšine dr. S 1 a v i k še jedenkrat priporoča občno, jednako in direktno volilno pravico, ki bi bila najpripravnejša.
Poročevalec dr. Götz naglaša, da se deželnim zborom ne more dovoliti pravica, voliti državne poslance, kajti državni zbor mora biti odvisen od dež. zborov. O volilni pravici na podlagi zadrug bode mogoče govoriti, ko bodo zadruge sploh ustanovljene. Občna volilna pravica tudi v drugih državah ne ustreza vsem zahtevam in nadam. Ne preostaja dru-zega, kakor vsprejeti to, kar je sedaj izvršljivo.
Na predlog posl. Pernerstorferja je bilo o predlogu manjšine glasovanje po imenih in predlog odklonjen s 174 proti 61 glasovom in nato z veliko večino sklenjen prehod v nadrobno razpravo.
Prihodnja seja v petek.
LISTEK
Oče in sin.
V sobah je malo pohištva, a še to se drži tako ponižno, kakor bi hotelo prositi odpuščanja, da je že toliko časa v službi: stoli imajo slonico naprej nagnjeno, mize stiskajo noge skupaj, kakor bi čutile mraz, ki puhti iz dolgočasnih sten.
Tu stanuje Majnik. Ce bi vam ga opisal še bolj nadrobno, ne bi si ga mogli predstavljati takšnega, kakoršen je v resnici; bojim se celo, da bi napak razumeli moje besede, in bi si mislili čisto druzega človeka, samo Majuika ne. Obiaz njegov nima navadnih gub, ki se globoko zarezavajo v lice, kakor bi jih kedo skrbno zarisal s prav ostrim nožem, skrbno samo vsako posebej, a v celoti razve-riženo in brez pametnega načrta, — ne, na njegovem obrazu vidiš lahne, prav majhne valčke, ki jih od daleč še ne zapaziš ne, in ki plavajo vsporedno od vrh čela pa dol do podbradka. Kar se tiče očij, nosa in ust, dela vse to takov utisek, kakor da ni
na svojem pravem mestu in da samo moti harmonijo. Ce bi bile te sive, vodene oči kje drugod, a ne v Majnikovem obrazu, zdele bi se ti polne globoke, a ne breznadne žalosti — no, a tu so te oči nekam smešne.
Oblečen je ves v rujavo ; odkar živi, še ni nosil na sebi drugačne obleke, in sploh bi bilo čudno, če bi tak človek in v taki hiši nosil n. pr. svetlo sivo ali čisto črno suknjo.
Majnik govori vedno jednako : s tihim, ponižnim, boječim glasom, ki pa je vender nekako bojazljiv.
Njegov glas je kakor njegovo življenje, podoben tistim plitvim, mirnim, srebrnočistim studencem, ki se vale tiho in nedolžno mej travniki in polji, a počasi, da sam ne veš kedaj in kako, usahnejo v pesku.
Toda ne, njegovo življenje ni popolnoma tako.
Časih, ko je noč tako mila, topla in jasna, da čutiš v srcu ljubezen, četudi nimaš nikogar, ki bi ga ljubil, sedi starec Majnik pri oknu in gleda v Ljubijo. Tam se pogovarjajo valovi strastno in gro-
zeče, kakor bi očitali drug drugemu temne pregrehe ; zdaj obupno, maščevalno, a zdaj zopet bolestno, kakor zadnji vzklik umorjenega človeka; a mej tem hite mej blaznim smehom in jokom dalje v noč. Tam gori visoko pa gledajo zvezde nedolžno in nevedno na črno zemljo in ne razumejo teh glasov.
Cez most stopa nekdo s trdimi koraki, a vidi se samo črna senca. Majnik se zgane, nagne se daleč skozi okno, zadržuje sapo in gleda z izbuljenimi očmi in Hapetim obrazom.
Koraki se glase zmirom bolj razločno, a polagoma se oddaljujejo, dokler jih naposled popolnoma ne zaduši šumenje razburkanih valov. Starec izdihne, zapre okno in posluša še nekaj časa s sklonjeno glavo, a naposled sede in si zakrije oči z rokami, kakor bi se sramoval samega sebe . . .
Cez četrt ure pa so valčki na njegovih licih mirni in lahni, kakor prej ; samo trepalnice so bolj rudeče.
Majnik pričakuje svojega sina že dvajset let.
r^/
Politični pregled.
7 Ljubljani, 24. aprila.
Poslovni načrt državnega »bora se bode najbrže nekoliko spremenil. Vlada je baje uvidela, da ne bode možno rešiti v kratkem času zasedanja vseh predlog, ki so se nagromadile v poslanski zbornici. Kakor se namreč v parlamentarnih krogih zagotavlja, se državni zbor po rešitvi volilne reforme ne bode pečal z nadaljnimi še ne rešenimi točkami davčnega in katastralnega zakona, ker so se pokazale v tem oziru mnogovrstne zapreke, katere se ne dad6 tako lahko odstraniti. Dne 1. maja, ko bode tropa socijalističnih sodrugov po svoji navadi korakala mimo zborničnega poslopja, se konča v zbornici podrobna debata o volilni reformi. Popolno nemogoče ni, da je potem doslužil sedanji državni zbor in se poda na trajn6 počitnice, vsaj vladni listi do sedaj še niso naravnost izrazili nasprotnega mnenja.
Poslanec dr. Stranski/ je dobil minulo nedeljo nezaupnico radi svojega postopanja povodom razprave o volilni preosnovi. Društvo „občanska jed-nota vTišnovu" je priredilo v nedeljo volilski shod, katerega se je udeležilo nad 100 volilcev. Vsprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri se naglaša, da mu volilci tako dolgo ne morejo zaupati, dokler v državnem zboru in mladočeškem klubu ne izjavi in dokaže, da ni res, kar je govoril nasproti svetniku Halbanu, da bode namreč glasoval za Badenijevo predlogo, ako bode v nevarnosti. Ako pa tega ne stori, naj nemudoma odloži državnozborski mandat. Ta izjava dokazuje, da češko ljudstvo vztrajno nasprotuje novi volilni reformi ter zahteva občno in direktno volilno pravico, toda njegovi zastopniki a la dr. Stransky se ne ozirajo na željo ljudstva, marveč gledajo le na svoje koristi.
Socijalno-demokratični prvi maj. Po vseh mestih, koder je le peščica „zavednih" socijal-nih demokratov, se vrše posvetovanja o „dostojnem" praznovanju prvega maja. V to svrho se napovedujejo razni shodi, koder se bode razpravljalo o važnosti prvega maja za delavstvo, poleg tega se pa tudi ne bode manjkalo puhlih zabavljic na nasprotnike. Nekaj izvanrednega pa se pripravlja tem povodom na Dunaju. Predvčeranjim se je vršil delavski shod v nekem dunajskem okraju, na katerem je vodja Schumeier razložil načrt za slavnost prvega maja, kakoršnega so bili sklenili dunajski zaupniki prejšni večer. Mej posamnimi določbami se nahaja tudi ta, da morajo tudi njihovi otroci vdeležiti se imenovane slavnosti in vsled tega ta dan izostati iz šole. Govornik je naglašal: Ako stariši praznujejo, morajo praznovati tudi otroci. Vsi šolarji se morajo skupno podati v Prater in potem po Kingstrasse, da že sedaj spoznajo pot, koder jim bo hoditi, ko bodo odrasli. Imenovana naredba se ima ponoviti vsako leto prvega maja. S tem dobi slavnost drugačen značaj, vendar pa ne sme izgubiti revolucijo-narnega pomena. — Socijalnim demokratom ni dovolj, da se sami vedno bolj pogrezujejo v brezduo brez-značajnosti in nenravnosti, marveč žele tudi v srca nedolžne mladine vcepiti strasti in sovraštvo do človeške družbe. In ti naj bi bili poklicani, da širijo mej ljudstvo omiko in izobrazbo, ko niti svojim lastnim otrokom ne privoščijo tega, kar njihova nepokvarjena srca neobhodno potrebujejo.
2.
Pred dvajsetimi leti je šel občinski sluga Jožef Majnik nekega lepega, gorkega večera v gostilno „pri sovi", in to ne toliko, da bi pil, temveč zato, ker mu je bilo doma dolgčas; kajti žena mu je umrla, a sin mu je bil daleč na tujem, za kakšnega pisarja ali kaj tacega; kaj višjega ni mogel doseči, zakaj učenje ni bila nikoli njegova stvar. Nekateri so hoteli vedeti, da ga spodč po kratkem času iz vsake službe, ker je malo vreden in rad krade. A ko bi stari Majnik kdaj kaj čul o tem, gotovo ne bi verjel niti besedice. Zakaj on je ljubil svojega sina; hudo mu je bilo, da ga ni imel pri sebi, in še hujše, da skoro ničesar ni čnl več o njem.
„Dober večer, gospfidal" pozdravi Majnik ponižno m stopi k mizi.
„Bog daj 1" odgovori z nekako posmehujočim in zaničljivim glasom pisar Krivec in pogleda občinskega slugo s tako čudnim, na pol vprašajočim, na pol zlobnim pogledom, da oni nehote zatrepeče in bojazljivo pogleda po omizja.
Hammerstein obsojen. Včeraj nam je naznanil brzojav iz Berolina, da je sodišče izreklo svojo obsodbo nad bivšim glavnim urednikom bero-linske „Kreuzzeitung". Obtožen je ponarejevanja listin, goljufije in izneverjenja. Za ta svoja nečastna dela se ima pokoriti tri leta v ječi, plačati 1500 mark denarne kazni ter je oropan pet let vseh državljanskih pravic. — Grozen konec za moža, ki je bil toliko let državni in deželni poslanec, igral najvaž-nejo ulogo v protestantsko-konservativni stranki ter dospel na ta način do velike veljave. Bavno vsled tega obtežuje zatožba njega veliko bolj, nego navadnega državljana, kajti omikanemu in vplivnemu državljanu se po vsej pravici nalaga veliko večja odgovornost, kakor pa navadnemu človeku. Kaj je dovedlo Hammersteina do toli ogromnih prestopkov, je pač lahko umljivo, ako se navede, da mu je manjkalo v srcu tega, kar je imel na jeziku, namreč: vera, nravnost in red. Hammerstein je nameraval koristiti konservativni stranki, toda provzročil ji je le ogromno škodo, kakor še nobeden politik; neizmerno pa je škodil tudi krščanski stvari, in ravno to se mu mora trojno šteti v zlo. Hammerstein je danes mrtev mož. — Dogodek je žalosten in mož brez ozira vreden obsodbe, vendar je popolno neumestno, da židovsko liberalno časopisje z največjim veseljem tem povodom udriha po antisemitski in konservativni stranki. Liberalni kolovodje naj pometajo najpreje pred svojim pragom, koder se nahajajo veliko večji kupi smetij.
Francija. Včeraj je naznanil ministerski predsednik Bourgeois v poslanski zbornici odstop mini-sterstva. Zbornični prostori so bili natlačeno polni. Bourgeois je najpreje prebral izjavo, v kateri se je opiral na nezaupnico senata in njegov sklep glede kredita za Madagaskar, nato pa povdarjal, da ga je le senat dovedel do tega koraka, ker ga ni hotel podpirati v delovanju za vojaško oskrbovanje, in odrekel kabinetu vsako zaupanje, akoravno je mini-sterstvo vse storilo, da zagotovi čast in ugled naroda. Odstop se pa le vsled tega tako naglo izvrši, da čim preje pride na krmilo novo ministerstvo in izvede najnujneja opravila. Konečno se zahvaljuje zbornici za večkratno zaupanje, naglašajoč, da bode narod najbolje vedel soditi o njegovem delovanju. Na to so ostavili vsi ministri dvorano mej živahnim odobravanjem desnice, jednega dela centruma, mej tem ko so se na skrajni levici pojavljali klici: „Proč z senatom 1" Potem dogodku se je vnela daljša, zelo burna debata o predlogu poslanca Goblet, ki je zahteval, naj zbornica izreče kabinetu neomejeno zaupanje in mu zagotavlja ono podporo, katere potrebuje v izvršitev demokratičnih preosnov. Po daljšem prepiru se je ta predlog zavrgl in se seja zaključila. — Ministri so šli skupno k predsedniku Faure ter mu formalno izročili ostavko, katero je tudi vsprejel ter jih po preteku nekaj minut odslovil. Pred njegovo palačo se je zbrala nebrojna množica radovednega občinstva.
Spanjci na Kubi. Španjska vlada je po dolgem času vender le uvidela, da nima nikakih koristi od dolgotrajnega bojevanja. Grozoviti general Weyler je dosegel s svojim postopanjem še mnogo manj, nego njegov prednik maršal Martinez Campos. Po večmesečnem brezplodnem bojevanju je vlada spoznala, da je rešitev kubanskega vprašanja mogoča le po načinu, kakoršnega je predlagal takoj v začetku Martinez Campos, ki je gotovo najbolje poznal ondotne razmere, gotovo pa vsaj bolje, nego sedanji zatiralec. Že takrat se je naglašalo, da je mogoče udušiti brezmejno razburjenost mej kubanskimi vstaši le s pametnimi preosnovami. V to svrho je izdelal ministerski predsednik Canovas načrt za nekatere preosnove glede kubanske uprave. Načrt je sicer zelo skromno izdelan in se vlada nikakor ne more nadejati, da bi z njim dosegla svoj namen, vender je pa že to značilno, da hoče vlada nastopiti drugo pot, da se reši vednih stroškov.
Cliamberlain o južni Afriki. Predvčeranjim zvečer je angleški državni tajnik Chamberlain pojasnoval razmere v južni Afriki ter takoj spočetka povdaril, da je angleška vlada prav dobro podučena o afriški politiki. Pred vsem je naglašal, da mora gojiti Anglija najprijazneje razmere s Holandci, ki so tam v veliki večini, ter da je potrebna temeljita preosnova ondotne uprave. Uprava je zelo pomanjkljiva iz razdejana. Vendar upa govornik, da se temu kmalu pride v okom s pametnim postopanjem. Glede Matabelskega upora opomni Chamber lain, da ga je možno udušiti le z lokalnimi napadi. Vsled tega vlada ne namerava pričeti večje akcije
in ne odposlati večjih čet, dokler ne napoči kaj nenavadnega. Konečno poživlja poslušalce, naj ohranijo ravnodušnost, ako prav se pojavijo izvanredne nevarnosti. — Značilen je poseben zadnji stavek, kateri dovolj jasno priča, da angleška vlada ne more skriti skrbi, katero ji provzročajo prekucije v Južni Afriki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. aprila.
(Dopolnilne občinske volitve v Ljubljani.) Ker se je pri zadnji dopolnilni volitvi v drugem razredu vdeležilo volitve komaj dobra desetina volilcev, zato skuša sinočni „Narod" po svoje volilce prvega razreda, ki so danes volili, spraviti v večjem številu na volišče. V ta namen je v sinočni številki „Narod" naznanil, da klerikalna stranka na tihem živahno agituje za gosp. A. Kalana. Dasi smo izjavili pred volitvami, da se naša stranka letos ne udeleži volitev, vender so „Narodu" dobra tudi strašila za njegove volilce. Žalostno za stranko, ako nimajo njeni somišljeniki drugih vzrokov oddajati za njene kandidate svoje glasove. — Pri današnji volitvi je bila zopet pičla udeležba vkljub v „Narodu" razstavljenemu izmišljenemu strašilu.. — Od 604 volilcev se je udeležilo volitve 121 volilcev. Izvoljena sta naslednja kandidata: Petričič Vaso s 118 in dr. vitez Bleiweis-Trsteniški s 110 glasovi.
(Bolezen preč. gosp. kanonika monsig. Luka Jerana) se je sinoči shujšala in je le malo nade za ozdravljenje preblagega gospoda. Od blizo in daleč dohaja polno sočutnih vprašanj glede bolezui; danes so bolnika obiskali tudi prevzv. gospod knezoškof ter mu podelili blagoslov za poslednjo uro. — Kakor bolnik pogosto pravi, tako moramo reči tudi mi: Zgodi se volja božja!
(Osebna vest.) Danes po noči je umrl v Me-ranu najnovejši častni meščan ljubljanskega mesta, g. Teodor pl. S c a 1 a , železniški ravnatelj v Beljaku. Pred nekaj dnevi se je podal v Meran, misleč, da se mu pod milejim podnebjem vrne zdravje. — Ustrelil se je včeraj dopoludne v kopališču pri slonu 38 letni knjigovodja pri tukajšni knjigotržnici Gion-tini, Fr. L i s t n e r, doma v Marienbadu na Češkem. Listner je bil v sedanji službi 18 let. Vzrok samomoru ni znan.
(Od sv. Gregorja) se nam poroča, da bodo dne 3. maja imeli blagoslovljenje sv. križevega pota, katerega je prav dovršno naslikal historični slikar g. Mat. Koželj v Kamniku. Okvire je izvršil znani po-dobar g. Jontes v Laščah. — Od 18. — 26. maja pa bodo obhajali č. oo. L&zaristi sv. misijon. — Bog daj obilo blagoslova I
(Iz Lukovice,) 23. aprila: Včeraj popoludne spravljal je jedini sin tukajšnjega posestnika in znanega gostilničarja Martina Vever, po domače Slaparja, z dvema hlapcema apno iz apnenice. Stal je v sredi apnenice in hlapcema podajal apno, ko na-jedenkrat nekaj zašumi; hlapca se ustrašita in se hitro umakneta, zgoraj omenjeni sin Karol pa, misle, da ni nobene nevarnosti, se ne umakne hitro. Kar najedenkrat se stene apneniee sesujejo in pokopljejo pod se Karola, katerega je huda vročina in prah hitro zadušil. Se le zvečer okoli devete ure spravili so po velikem trudu mrtvo truplo iz peska in prahu. Bes, človek naj čuje, ker ne vč ne dneva ne ure, kdaj in kje ga smrt čaka. Bog tolaži spoštovano družino! To je v kratkem času že tretja nesreča v tem kraju. Pred par leti je ženo zasul pesek, ko je možu prinesla zajuterk, lansko leto 8e je blizo tam ponesrečil 161etni mladenič France Osolin iz Št. Vida, ko je vozil neko drevo iz gozda, in sedaj zopet ta nesreča.
(Iz Polja) dne 24. aprila. Prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. namerava prirediti tu v Polju v gostilni pri Kuharju slovensko katol. del. društvo javen shod, kar nas je jako razveselilo. Zato to srečno misel z veseljem pozdravljamo, kajti v našem kraju se še kaj enacega ni nikdar poskusilo. Sicer so poskusili pred par leti socijalni demokrati pri nas svojo srečo, toda zanje tu pri nas ni bilo prostora. Ljudstvo se že sedaj močno zanima za shod v nedeljo, zato je upati mnogoštevilne vdeležbe. Bog daj tudi
mnogo vspeha.	»K."
*
* *
(Iz Brna,) 20. aprila. Srednja stranka je sklenila s konservativnim plemstvom kompromis, vsled katerega bodo imeli veleposestniki sedem mandatov, srednja stranka jednega. Za 25. t. m. je sklican shod delegatov narodne in lidove stranke, da se
sklene kompromis za deželnozborske volitve. Kompromis se ne bode najbrže sklenil; lidovci bodo že za to poskrbeli. — Ministerstvo je dovolilo, da se odpre v Zabregu češka gimnazija. — Pri občinskih volitvah v Hulinu je dobila katoliška stranka trinajst mandatov. — Dr. Kusák kot lidovec je velik prijatelj posebno kmetov. Neki Horniček mu je očital, da se je dal od chropiuske sladkoruice podkupiti s 400 gld. Dr. Kusák ga je tožil, zastopal ga je dr. Siska, koncipient dr. Dorazila, in slavno sta padta. Horniček ie dokazal resničnost svoje trditve. Dr. Do-razil et consortes so dobro znani kot jako „mastni" odvetniki. Chropinska sladkornica je najboljši dokaz za to.
*
(Židovski baron.) Moric Hirš je te dni preminul na Madjarskem pri svojem prijatelju nenadoma. Židje zgube ž njim za Rotšildom prvega evropskega milijonarja. Židovski listi se-vó ga kujejo v zvezde. Interesanten se mi zdi životopis o Hiršu, ki ga opisuje kot „g'šeftlerja" in kot dobrotnika. Evo vam nekaj črtic. Hirš je bil rodom Bavarec. Uže njegov oče in ded sta bila dvorna bankirja, t. j.: dvorna juda. Naš baron Moric se-vé je bil v zvezi s princem velškim in z najvišjo evropsko aristokracijo. Ni čuda, saj ta višja gospoda potrebuje največ okroglega. A kje je dobil mož toliko drobiža? Največ mu je nesel „turški železniški švindel", zato so ga tudi zvali „turškega Hirša". Leta 1869. je prevzel velik del turških železnic. Leta 1871. je ustanovil anglo-avstrijsko akcijsko družbo. Izdalo se je 1,980.000 turških srečk po 400 frankov. Kmalu so skrčili dobitke, obresti niso izplačevali in nekega dne so bile srečke po 20 goldinarjev. Y Avstriji je bilo na krmilu takrat meščansko ministerstvo, to je notranji minister Giskra in grof Beust. Skratka, baron Hirš je odnesel od podvzetja 400 milijonov goldinarjev. Zlobni jeziki zgodovinski zatrjujejo, da je grof Beust sam potreboval ravnotakrat le 100.000 gld., katere mu je židovski baron velikodušno podaril. Ni čuda. Nekega dne je bilo na dunajskih vogalih nabito svarilo zoper turške srečke. Baron Hirš je zapustil imetja malenkost — sedem tisoč milijonov goldinarjev.
(Marija Terezija in židje.) Značilno za našo dobo je, kako je sodila Marija Terezija o Židih. — Dne 19. junija 1777. leta je izdala kabinetno povelje : „Skrbeti za blagor države in ljudstva je moja najsvetejša dolžnost, zatorej prepovem vsem judom bivati na Dunaju, ki se ne skažejo 8 posebnim pismenim dovoljenjem mojim. Ne poznam nikake večje nevarnosti za državo in ljudstva od grozovitih lastnost tega...... ki bogati z goljufijo, odrtijo in
denarno špekulacijo in tako uničuje druge ljudi".
—	Kako se dandanes misli o Židih, vemo, kako se ž njimi ravna, pa skušamo. Brez Žida se ne odda nobeno večje podjetje.	—g.
(Statistično poročilo o veroizpovedi človeštva.) Na podlagi najboljših virov je nedavno prijavil A. H. Keane sledeče poročilo : Tako je sedaj (v milijonih izračuujeno) kristijanov: v Evropi 3483, v Aziji 19 5, v Afriki 5 1, v Ameriki 116 0, v Avstraliji 4 0, skupno 492-9. Med temi je katolikov v Evropi 156 0, v Aziji 8 5, v Afriki 12, v Ameriki 57 0, v Avstraliji 0 9, skupaj 223 6. Protestantov je v Evropi 86-0, v Aziji 10, v Afriki 0'8, v Ameriki 59 0, v Avstraliji 31, skupno 149 9. Starovercev je v Evropi 92 0, v Aziji 6-0, v Afriki 0"03, skupaj 98 03. Armencev, Sircev, Mal-hitev, Koptov, Abesincev in ostalih kristijanskih verskih ločin je v Evropi 14-3, v Aziji 4'0, v Afriki 3-0, v Avstraliji 0 03, skupaj 2133. Število Judov znaša: v Evropi 5 5, v Aziji 0'26, v Afriki 0 43, v Ameriki 0 30, v Avstraliji 0.015, skupno 6 5.
—	Mohamedanov je v Evropi 5 75, v Aziji 160, v Afriki 40, v Avstraliji 0 025, skupno 205*8. Še večje je število Hindov in Sikhov, namreč 207'4, ki skoraj vsi živš v Aziji. Isto velja o Budistih, častilcih Laotsa in Konfucija in sorodnih verskih ločin, vseh skupaj je do 430. Pravih malikovalcev je v Aziji 15, v Afriki 125, v Ameriki 14, v Avstraliji 16, v Evropi 0 02, skupaj 155 6. Te številke so sicer približne gledé Budistov v Aziji in paganov afrikanskih. Ce primerjamo število kristijanov množici drugih nevernikov, vidimo, da živi na svetu
približno 493 milijonov jonov nekristijanov.
kristijanov in 1006 mili-
Društva.
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani) v novič vabi uvoje p. n. člane k obilni vdeležbi pri občnem zboru, ki se bode vršil v soboto due 25. aprila t. 1. ob V,7. uri zvečer v mestni dvorani, ker zadnji zbor sklican za 18. t. m. ni bil polnoštevilen. Vspored : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh odbornikov. 5. Volitev dveh revizorjev. 6. Slučajni nasveti.
Odbor.
(Slovensko planinsko društvo) priredi v nedeljo dne 26. t. m. prvi društveni izlet k sv. Joštu. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 10 m. iz južnega, ali ob 7. uri 18 m. iz državnega kolodvora. Prihod na postajo „sv. Jošt" ob 8. uri 7 m. Od tod peš na goro sv. Jošt, kamor dospe izletniki med 9. in il,\0. uro. Ob 10. uri sv. maša. Odhod ob 3. uri popoludne čez Planico v Skofjoloko, kamor dospe ob 6. uri. Iz Skofjeloke odpelje vlak ob 8. uri 24 m. zvečer in pride v Ljubljano ob 9. uri 4 m. Za kosilo na sv. Joštu je skrbljeno. — Izlet k sv. Joštu je jeden najpriljubljenejših pomladanskih izletov, kajti pot ni ne dolga in ne težavna, razgled pa kras&n in obširen. Nadjamo se mnogoštevilne vdeležbe. Ob neugodnem vremenu preloži se izlet na drugo nedeljo.
(Družbo sv. Cirila in Metoda) je razveselil gospod dobra vski župnik Valentin Aljančič z velikim darom 300 kron, koje je za velikovško šolo na ime sorodnice Marije A1 -jančičeve blagoizvolil doposlati. Bog živi dobrotnega dopošiljalca in družbino najmlajo pokroviteljico I
(„Slovensko pevsko društvo v Ptuju") je ukrenilo v odborovi seji 18. dne aprila t. 1., da priredi letošnji veliki pevski zbor v „Narodnem domu" v Brežicah v nedeljo due 16. avgusta 1896. leta. Za omenjeni veliki pevski zbor so se določile vsled razpisa dveh častnih daril in izbora ptujskega gospoda kapelnika naslednje pesmi: a) moški zbori: „Vojaci na potu", A. Ned-ved. 2. „Pastir", Perdo Juvanc. 3. „Živila Hrvatska", Iv. pl. Zaje. 4. „Večer na Sati", Iv. pl. Zaje. b) mešana zbora: 5. „Naše gore", A. Foerster, in 6. „Romanca", posvečena gospej dr. Tavčarjevi, Pr. S. Vilhar. Pesmi „Pastir" in „Romanca" ste novi in od odbora „Slovenskega pevskega društva" s častnim darilom nagradeni; gledč teh dveh skladb pridržuje si odbor vsa prava do koncerta v nedeljo 16. dne avgusta t. 1.; ostale štiri pesmi so umotvori uajodličnejših hrvatskih in slovenskih glasbenikov in izvestno vsem inteligentnim Hrvatom in Slovencem mile znanke. — Z ozirom na kratek čas do velicega koncerta uljudno prosimo vse častite gospode poverjenike, kakor tudi posamezne velecenjene pevke in pevce v onih krajih, koder ni poverjenikov, naj blagovolijo nemudoma po dopisnici na znanje dati odboru v Ptuju, koliko in katere glase od vsake poprej navedenih pesmi žele, oziroma koliko in katere partiture se jim naj upošljejo. Kdor se zglasi za note, tega vpišemo in smatramo zajedno izvršujočim članom „Slovenskega pevskega društva". — Odbor je s svoječasnim razpisom dveh častnih nagrad priskrbel za vspored dre novi slovenski pesmi, o katerih se je veljaven in strog veščak kaj laskavo izrekel. Apelujemo pa na pevke in pevce, da s stanovitno in resno vadbo pripomorejo nagra-denima pesmima do popolnega vspeha.
rolska dežela obhaja na čast presvetemu Srcu Jezusovemu. Cesar je odposlanstvu obljubil, da se, če bo lo mogoče, takrat slav-nosti udeleži v Inomostu.
Dunaj, 24. aprila. V pričetku nadrobne razprave o volilni preosnovi je utemeljeval poslaneo Komanczuk svoj predlog, v katerem zahteva povišanje števila novih poslancev od 72 na 89, ter prosil zbornico, naj vsprej-me njegov predlog. Na to se posvetovanje prekine. Posl. Schwarz in tovariši interpelu-jejo radi prepovedi sokolske slavnosti v Toplicah.
Dunaj, 24. aprila. Po poročilu „N. W. Tagblatt" se skličeta delegaciji na 30. maja.
Geloveo, 24. aprila. Včerajšni 7. občni zbor kat. polit, in gosp. društva za Slovence na Koroškem vršil se je ob zelo veliki udeležbi iz vseh krajev Koroške prav sijajno. — Ugodna poročila odbora o društvenem delovanju in razni govori, nasveti in resolucije vsprejele so se z živahnim odobravanjem. Vspeli shoda velik — daj Bog srečo tudi zanaprej.
Mlada Boleslava, 24. aprila. Pri glavni razpravi proti zatožencem, ki so provzročili nesrečo pri železnici pri Nimburgu dne 22. junija 1. 1., je obsodilo sodišče sprevodnika, strojevodjo, obratnega pod načelnika in paznika v ječo od 4 mesecev do 6 tednov. Načelnik postaje in drugi strojevodja sta bila oproščena.
(Dolenjsko pevsko društvo) je priredilo pretečeno soboto, dne 18. t. m. svojim članom spomladanski koncert v Narodnem domu s prav obširnim pevskim vsporedom. Vse pevske točke so se dobro izvajale, posebno lepo pa je pela go-spica Milka Dolenc. Po končanem petju stopi na oder gospod dr. Peter Defranceschi, kot prvosednik „Dolenjskega pevskega društva", ter se v lepih besedah spominja dosedanjega delovanja njihovega pevovodje gospoda Ignacija Hladnik-a in mu vznak ljubezni članov dolenjskega pevskega društva od teh kupljen krasen brilanten prstan podari. Z burnimi „živio-klici" pozdravilo je mnogo-brojno odlično občinstvo ta lep čin članov pevskega društva ter priljubljenemu g. pevovodju k tej ova-ciji prisrčno čestitalo 1 Z veseljem se more konšta-tovati, da „Dolenjsko pevsko društvo" mnogo za po-vzdigo tukajšnjega socijalnega življenja stori in da vrlo napreduje 1
Telegrami.
Dunaj, 24. aprila. Cesar je vsprejel de-putacijo tirolskih deželnih poslancev, njim na čelu deželnega glavarja grofa Brandisa, ki so ga povabili na slavnost, katero letos ti-
Grško-katoliški škof Pelesz je včeraj na-
Levov, 24. aprila, v Pfemislu, dr. Julijan gloma umrl.
Budimpešta, 24. aprila. V včerajšni seji se je vnela daljša debata glede odloka domobranskega ministra, s katerim se častnikom prepoveduje obisk galerij povodom razprave o vojnem proračunu. Posl. Hodoszy je predlagal, naj se graja to postopanje domobranskega ministra. Oglasilo se je več za in proti govornikov, ter debata nato zaključila.
Budimpešta, 24. aprila. „Bud. Corr." javlja, da še ni določen čas, kedaj se sni-deta delegaciji v posvetovanje, vender pa je gotovo, da se pozoveta koncem meseca maja.
Pariz, 24. aprila. V včerajšni seji senata je poročal senator Chauveau v ime finančnega odseka ter priporočal, naj se v celoti odobri kredit za Madagaskar. Razprava se je odložila na prihodnjo sejo.
Berolin, 24. aprila. Obsojeni baron Hammerstein je vložil ugovor zoper razsodbo.
Dower, 24. aprila. Tukajšnim in četam v Brightonu je naročeno, da se nemudoma pripravijo za odhod v južno Afriko.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antlkataralline pastlle lekarjaPlooollja v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljie gld. 2-—. 124 (50-10) 4
Umrli so:
23. aprila. Marija Lešnjak, mizarjeva vdova, 61 let, Flor-janske uliee 5, plučni edem. — Ernest Kerhin, vžitninskega preglednika sin, 4 mesece, Tržaška cesta 20, bronchitis. — Rudolf Dolenc, delavčev sin, 2 meseca, Cesta v mestni log 4, bronchial catarrh. — Ivan Listner, knjigovodja, 38 let, Dunajska cesta 4, samomor, se je ustrelil. — Ema Mancini, slad-čičarja hči, 1 leto, Trnovski pristan 10, Laryngosthomia.
V otroški bolnišnioi: 22. aprila. Angela Šerik, delavčeva hči, 2 leti, davica.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
I. Bezirk,
Tu) ei.
22. aprila.
Pri Slonu: Zeynek, Puchs, Bamert, Semen, Kulka z Dunaja. — Haltai iz Velike Kaniže. — Bischitz, Mangold iz Budimpešte. — Specht iz Gradca. — Eisezapf, Goldschmied, Manhart iz Trsta. — Reiswuk iz Regensburg-a. — Pezzi iz Zadra. — Nieklas iz Zettling-a. — Pue iz Hrenovic - - Caf od Sv. Tomaža. — Mehlisch iz Berolina. — Zupan iz Št. Petra
Pri Maliču: Setz, Rasch, Wagner, Braun, Hohenberg, Hirsch, Spitz, Bauer, Ornstein, Putzker z Dunaja. — Waller iz Frankobroda. — Segala iz Roverete. — Pfenghansel iz Trsta. — Gračič, Hahn iz Zagreba. — Hochsinger, Kofmann, Gross iz Gradca. — Roder iz Prage. — Trafenig iz Celja. — Strakl iz Mokrie. — Vogrino iz Brežic.
Pri Lloydu: Saboj iz Gorice. — Selach iz Kočevja. — Richter iz Biale. — Dubliner iz Solnograda.
Pri Juinem kolodvoru: Hellmann iz Trsta. — Rin-nerhofer iz Knittelfeld-a. — Ogrinz iz Gradca.
Pri avstrijskem earu : Neskovits z Dunaja. — Seunik iz Brezovice.
Meteorologidno porodilo.
a ct O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
23	9. zvečer	72» 8	68	si. vzu.	dež	
24	7. zjutraj 2. popol.	7286 729 7	6-1 15 2	si. svzh. si. vzsvz.	oblačno del. oblač.	133
Slav. odboru pevskega društva „S lave o" v Ljubljani
izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo za nameravan „časten večer" v dan 26. aprila t. 1. ter prosim najuljuilneje in najodločneje, da se opusti vsaka, tudi najskrcmnejša ovacija.
318 i-i	Feliks Stegnar.
Zahvala.
316 1-1
Srednja včerajšna temperatura 76° in za 3 4° pod normalom.
Gosp. dr. H e r m a n L i n h ar t, o. kr. okrajni zdravnik v Kočevji. je bil zavarovan pri zavarovalni družbi „THE GRESHAM" v Londonu na življenje.
Takoj po prinosu zadevnih listin izplačala je napominana družba po njenem glavnem zastopniku Gvidonu Zeschko-tu v s o zavarovano svoto.
Radi tolike kulantnosti štejem si v dolžnost, javno se za hvaliti ter priporočam zavarovalnico „THE GRESHAM" vsakomur najtopleje.
V K oče v j i, dne 15. aprila 1896.
Marija Linhart,
vdova po okrajnem zdravniku.
Velika tovarna gospodarskih strojev, po vsej Avstriji in Ogerski na dobrem glasu, sprejme
zastopnike
proti visoki proviziji. Če treba, bi ustanovil» tudi zalogo svojih izdelkov.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: J. Kratky, tovarna gospodarskih strojev, Prerov na Moravskem. 314 3—2
| Zdravilišče Jopliee
na Kranj skem
bllzo Novega Mesta, želez, postaja Straža,
jo tako imenovani „akrato -vreleo" z vročo vodo od 28—31° B. Voda, bodisi da se pije, ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, koste-nico, lshijas, živčno bolezen (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi cenami je v hiši.
Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra.
Natančneja pojasnila daje brezplačno
281 7-2	topliško oskrbništvo.
Na prodaj ima
195 20-13
Jakob LavrenČiČ
v Sodražici. Oeua 100 klg. je 12 gld.
Zaradi oddaje zidarskih, kamenarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del, potrebnih za
popravo župne cerkve sv. Petra v Ljubljani,
se razpiše ofertna razprava do 4. maja t. 1.
Načrti, mere in drugi pripomočki so razgrnjeni do dne 3. maja t. 1. do 12. ure opoldne v šentueterskem župnišču vsak dan od 10 do 12. ure dopoldue na ogled. Do istega obroka vložiti je pri podpisancu skupne ali posamezue zapečatene ponudbe opremljene s 5% vadijem preračunjenem na podlagi skupnih zneskov, ki se bode moral v slučaju oddaje dela dopolniti na 10% no varščino.
Sv. Peter v Ljubljani, dne 23 aprila 1896.
M. Malenšek,
315 3—2	prvomestuik sta\benega odbora.
					
			BMilili	ffllll	v»v v*c/, vlci1 ,v*qi vlm vjö' viw
Št. 11.530.
Razglas.
300 3-3
V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se na znanje, da bodo računi o prejemkih in troških
1)	mestne klavnice,
2)	mestnega loterijskega posojila in
3)	mestnega vodovoda
za 1895. leto od danes naprej 14 dnij javno razgrnjeni v tukajšnem ekspeditu občanom na vpogled.
Pri pretresovanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet slučajne opazke o njih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. aprila 1896
Hr cSpomladanske
oBlefie,
površnike, nepremoetjive
RaveloRe 289 10 4
za gospode in dečke kakor tudi za gospe in deklice
iz pristne velblodje dlake ali pravega tirolskega lodna priporočata v največji izberi
Sričar & cffiejač,
JSjuBljana, S Ionov o ulice 9.
Ilustr. ceniki razpošiljajo se franko in zastonj.
Trnkoczyja ustna voda
steklenica 50 kr.,
Trnkoczyja prašek za zobe
»katljiea 30 kr.,
kakor tudi	246 5
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, speoijalitete itd., dietična sredstva, homeo-patična zdravila, medioinska mila, parfumerije itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnkoczy, Ljiljai, EMjSM Viktor pl. Trnkoczy, Elij, Dr. Oton pl. Trnkoczy, jjnj, Julij pl. Trnkoczy, Dllj, MM, Vendelin pl. Trnkoczy, (MflC, Staj
Foiiljatev z obratno pošto.
I) H 11 a j 8 k a l> o r z a,.
Dn6 24. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....
Sknpni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta ......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........•
Nemflki drl. bankovci xa 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 20 kr.
101 122 101 122 99 972 357 120 58 11 9 43 5
10
50	,
25	„
20	„
10	.
75	;
20	„
80	.
75	.
54'/,
80	.
66	,
Dni 23. aprila.
4 f. državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	149 gld. - kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157 „ 50 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......«139
Dunavske vravnavne srečke b% ■ . • .	127
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta..............112
1% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222
„ , južne železnice 3% .	166
„ „ južne železnice 6% .	129
„ , dolenjskih železnic 4*	99
50
50
35 20 25
Kreditne srečke, 100 gld................204	gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	25
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	—
Salmove srečke, 40 gld........69	„	50
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—
Ljubljanske srečke.........22	.	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	160	.	25
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3432	.	50
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	442	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	95	,	50
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	65	,	—
Montanska družba avstr. plan.....82	,	70
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160	„	—
Papirnih rubljev 100........1^7	„	—
Nakup ln prodaja *£S
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri ¡»žrebanj» najmanjšega dobitka. K «1» n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„91 fiBCU B«
Wollzeile it. 10 Dunaj, lariahilfirstraus 74 B.
Pojasnila TBtt v vseh gospodarskih in finančnih stvari potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednosti) papirjev in vestni sv*tl za dosego kolikor je mogoče visooei ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "VB