Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico štov. 16. 2 urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi ho ne vračajo. Inserati: šeBtetopna potit-TT8ta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak. dan razen nedelj in praznikov ot> S. liri zvečer. za IJubljano v upravniitvu: za celo letoG gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na mesec GO kr., pošiljatev ua dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja za celo leto 10 gl., za pol leta G gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meaec 86 kr. Štev. 162. V Ljubljani v petek, 12. septembra 1884. Tečaj I. O položaji na Francoskem. Odkar je admiral Courbet pričel in dovršil svoje operacije proti kineškemu ladijevju in arzenalu v Fu-Čevu, preteklo je uže skoro pol meseca; vsak dan smo potem pričakovali novih poročil iz azijatskega bojišča — a do danes brzojav konsekventno molči, pripuščajoč, da dela občinstvo samo razne kombinacije in vgiblje o daljšem postopanji francoske vlade. A če se uže ostala Evropa zanima za dogodke tam na daljnem vzhodnem torišči, velja to še bolj o Francoski sami. Neka nervozna razburjenost poprijela se je državljanov republike in vsak dan čujemo o pojavih, kateri so namenjeni merodajnim krogom ljudovlade in kateri skušajo pritiskati na neznane odločbe ministerskega sv6ta. Posebno pa se odlikujejo v tem protivniki Ferryjevega kabineta; z vsemi mogočimi silami razburjajo narod in skušajo aranžirati slovesne manifestacije zoper „samo-silno“ ministerstvo. Nič manjega mu ne očitajo, kot da je prelomilo ustavo, da vlada po osebnih nagibih in da se ne ozira na željo naroda, ki mu je izročil mandate. Sedaj so se intransigentni poslanci obrnili celo na najvišjega čuvaja francoske ustave, na starega Grevy-ja, ter ga javno zarotili, naj takoj skliče zbornice in naj pred nje položi vprašanje zaradi kineške vojske; vsaka vojna zahteva po natančnem določilu ustave votum zbornice. Sedaj pa je Ferry brez tacega vprašanja pričel dolgo vojno ter prelomil zakone. Zato je ustava le na papirji — in Grevy naj sedaj sam poseže vmes ter varuje temeljne določbe francoske republike! — Tako so govorili zastopniki skrajne levice, a vspeh njihovega klica do sedaj ni imel zaželjenega vspeha. Predsednik Grčvy vročekrvnim politikom ni odgovoril, temveč poslal je njihovo pisanje Ferryju, na kratko zavračajoč zahtevanje, da bi sam posegal v odločbe eksekutive; s tem je najvišji dostojanstvenik pokazal, da je v istini pravi čuvaj ustave, ki mu prepoveduje stopati Listek. Ježa po lezečini. Ogromna stepa, velikansko puščavje se razteza od južnih obali Uralskega pa tjil do Hvalinskega jezera. Le zgoraj na severu je nekaj panog ustjurtskega višavja, ki seza v to pustobo ter se v nji polagoma izgublja. Vender pa stepa ni zmerom jednako pusta in prazna; časi se vidijo po celi otoki travja, gozdiči, in vzpomladi je stepa nepregledna zelena ravnota, trava priraste do visokosti moža, dišeče zeli širijo blagotno vonjavo, in ježa skozi zibajoče se bilje je prava slast. Po leti, vedč, ima stepa ves drug izgled. Solnce pripeka žarovito, trava in zelišče vene, studenci in potoki sahnejo, listje na drevji se krivi in suši, jeleni, antilope in zajci se pomikajo bolj proti jugu, tjil k Atreku, tukaj namreč solnčna žarina ni mogla uničiti vsega zelenja. Ta čas se vse ogiblje pekoče stepe, nihče ne jezdi skozi njo; le kdor jo mora, se spušča v to nevarnost. Na pritoku v Amudarjo je stala stanica s trdnjavo, postavljena proti Turkmenom, ki iz rezerve, in delal je tako, kot zahtevajo strogi konstitucijonalni običaji. Se v<5, ko bi hoteli prav odkritosrčni biti, imajo nasprotniki vlade v glavni točki svoje pritožbe vender prav: vojska je na vsak način nastala med ljudovlado in kineškim cesarstvom. Kineški najvišji svet v Pekingu zavrgel je francoski ultimatum, odbil tirjatve o plačilu 80 milijonov odškodnine in ukazal svojemu poslancu, zapusti francosko stolnico; Courbet je uničil sovražno brodovje ter razdejal arzenal in važne forte — in tedaj bi še dvojili, da je to vojska, prava vojska? Se v6, uradno to ni pripoznano. Francoska se ne bojuje, temveč izvršuje le »represalije", in s takim postopanjem sili kitonosce, da se udajo — vojne pa noče. Zato pa naj očetje naroda ostanejo lepo pri domu in uživajo potrebne počitnice. Vojne ni — in nikakor ni dvojiti, da to ugaja veliki večini francoskih državljanov. O sijajnih delih svojega admirala čita vsak Francoz z velikim navdušenjem — a prave, drage in dolgotrajne vojske v vzhodni Aziji vender nihče ne želi; oficijalna fikcija, da ni vojske, ugaja veliki masi in zato se je velika bomba, katero so vrgli intransigentni poslanci v naročaj kabineta, razletela brez nevarnosti za Ferryja in njegove sodruge. Od druge strani pa se zopet zatrjuje, da se je ministerstvo naveličalo teh „represalij", ki trdovratnih mandarinov nočejo nikakor omehčati. Zato hoče v kratkem zamenjati sedanje postopanje s pravo vojno. V tem zmislu poroča „National“, list, ki je dostikrat dobro poučen in ima baje zvezo z ministerstvom. Po njegovih enuncijacijah bode prihodnji kabinetni svčt sklepal o predlogu, da se kliče zbornica in se zahteva od nje dovoljenje za vojno ter sprejme veliki kredit za daljše, obširnejše operacije v Aziji. Menimo pa, da tako daleč stvar še ni prišla. Težko je misliti, da bi zapustila francoska vlada pripravno to pot, pa kateri stopa sedaj pri svojih operacijah proti Kineški. Zato so bili zmerom predrznejši. Sevčda, trdnjava ta jim nikakor ni bila po volji, ker divji ti Binovi ne ljubijo nikakeršnih brzd. Prav leta 1873 je bilo, ko so Turkmeni namerjali trdnjavo napasti, vzlasti ker je imela prav neznatno posadko. • Rusi so izvedeli to nakano po svojem turkmenskem izvedniku Jainunjarju. Zato pravi major Nadoman, poveljnik v Ku-virju — tako se je imenovala trdnjava — mlademu častniku: „Brezovič, rumeni turkmenski ti lopovi in potepuhi nas hočejo napasti. Treba, da se ogledamo. Jezdite tjžikaj v Kaspaj, pa prosite polkovnika Miranskega, naj mi pošlje nekaj kozaških sotnij, nekaj redov oroborskih ostrostrelcev. Vzlasti ostrostrelce mi bolj potrebujemo nego on. Pot pa poznate, Brezovič, kaj ne? Letošnjo spomlad ste bili tamkaj, torej je niste pozabili. V dveh dneh dospete tjžikaj, Vaš konjič je čil, spočit, poskočen.; letela bosta kakor blisk." Ni bilo še pravo poletje, vročina pa je vender uže hudo žgala. Dva dni jezditi, pa po razbeljenem pesku, to nikakor ni bila prijetna služba. A kaj je hotel Brezovič? Velelo se mu je, slušati je moral in iti. Hitro se pripravi za pot. Nekaj jela potisne v sveženj, v vrečo nasuje ovsa za Alija, pa meh vode, saj je jako dvojljivo, da bi kabinet spremenil svojo taktiko, preden ne dobi novih važnih poročil od svojega admirala. Ako prinese brzojav veselo v6st, da je energični poveljnik izvršil nova slavna dela, ki bodo vplivala ugodno na diplomatična pogajanja, potem bode Ferry s tako novico lehko stopil pred zbornico, sklicano o zakoniti dflbi; zmagonosna poročila pač ne bodo vzbudila viharja proti kabinetu in nikakor ni misliti, da bi pri večini prodrla očitanja o prelomu ustave in prekasnem sklicanji zbornice. Se vč, ko bi pa prihodnje zmage admirala Courbeta ne imele zaželjenega vspeha, ko bi se pekinški mandarini v svoji zaslepljenosti še tedaj ustavljali tirjatvam velike republike — potem je pač mogoče, da bode vlada prisiljena napeti močnejše sile in bolj energično prisiliti kitonosne diplomate k pokorščini, in to tem bolj, ker bi dolgo zavle-čenje azijatske vojne vender le znalo biti nevarno sedanjemu ministerstvu. Ako se stvar zategne do splošnih novih volitev v zbornico, bi pač bila lahko usode-polna za kabinet in njegovega načelnika. Pri volitvah se poslužuje razburjena agitacija sredstev, kakeršni ji drugače niso na razpolago — in v tem ravno leži nevarnost kineške politike za Ferryja; od tod tudi nervozna vznemirjenost vseh francoskih krogov gledč kineških ^represalij!“ Pekinški diplomatje so pa ravno v tem slučaji baj6 dobro poučeni in kakor nam naznanjajo poročila, pripravljajo se za dolgo vojno. Ako tudi Courbet razdera važne kraje na bregovji — ogromno cesarstvo zamore vender stvar zavleči leto in dan, preden pride do prave odločbe; za prospeh francoskega ministerstva pa mora azijatska zadeva v malih mesecih rešena biti, če bi bilo tudi konečno treba napeti vse sile in oklicati oficijalno vojno. Zato je pač mogoče, da se snide zbornica pred 15. oktobrom, a le v tem skrajnem slučaji, da francosko brodovje ne vkroti v tem času vpornih Kitajcev. Vender ni vedel, bo li naletel na kako zelenico ali kak studenec. Pritrdi sabljo, oboroži se z dvema samokresoma, pa izjaše iz Kuvirja. Pri zadnji vtrdbici ga sreča izvednik Jamunjar, ga vstavi ter ga mrklo meri. Naposled pa deje izvednik: „Kaj? v stepo pojezdiš, gospod? Pa tako oborožen?" „1, kaj pa da, dragi moj. Naš višji, Nadoman, je tako zapovedal. Tu je treba slušati, pa storiti; ni drugače." „Dragi moj gospod, varujte se kač, varujte se jih, prosim Vas, gospod", deje Jamunjar, ter proseče upr6 oko v častnika. „Cesa naj se varujem? kač? Ne urnem, kaj praviš", odvrne Brezovič. „Veste, gospod, vsako leto, kadar je velika vročina, kadar je stepa vsahuela, da nikjer ni žive duše, takrat, gospod, se prikaže, kakor bi trenil, vse polno kač. Povsod mrgol6, cele tolpe so jih, vsa stepa je z njimi pokrita. Nihče ne v<5, odkod so prilezle, a tukaj so. Cele dni in tedne jih gomazi na tisoče iu tisoče, potem pa zopet izginejo, da nihče ne kako in kam. Gorjč pa onemu, ki zajde v to kačad! Izgubljen je. Tudi Vi boste poginili." (Konec prihodnjič.) mislimo, da bodo možje, ki imajo usodo ogromnega cesarstva v rokah, prišli prej do spo -znanja in sprevideli, da ni moč trajno se vstavljati kaki evropski velesili, če tudi so zadnja leta se oprijeli nekaterih naših vojaških institucij. Vpognili se bodo prej, nego bode prišla za Ferryja skrajna sila; ako se to zgodi, potem bodo obupni klici levičarjev potihnili v zraku, kakor jek, lomeč se na trdnem ska-lovji. Ako stopi Ferry z zmagonosnimi poročili pred ljudske zastopnike, tedaj francoska zbornica pač ne bode obsodila svojega premiera! Naši obrtniki in Slovenstvo. Z Dolenjskega, 9. septembra. Te dni so zborovali v Beču mali obrtniki ali rokodelci. Sklepi njihovega glavnega zborovanja nam niso še znani, a še pri pred-skupščini pokazali so avstrijski obrtniki toliko srčnosti, da so obudili tudi našo pozornost in dali povod sledečim vrsticam. Sklenili so namreč, izključiti od zborovanja poročevalce poglavitnih nemško - židovskih časopisov, češ, ti listi zagovarjajo edino le židovsko veliko obrt-nijo, katero goni židovski kapital s tako silo, da uničuje male obrtnike. Ta eneržija malih obrtnikov svedoči jasno, da si hočejo oui sami pomagati in da začenjajo dobro razločevati prijatelja od sovražnika. — Mali obrt-nijski stan, ki je reprezentoval po vseh mestih tako imenovan srednji ali meščanski stan, t. j. tisti stan, ki je mesta ustanovil, začel je vsled obrtnijske svobode, proglašene s postavo od 1. 1859, in vsled nastalih fabrik vidoma pešati in še bolje hirati nego kmetski stan. Temu se trudi v okom priti nova obrtnijska postava, ki je obrtnijsko svobodo zopet nekoliko omejila, in ki se trudi, rokodelski stan s tem zopet k časti in veljavi povzdigniti, da se bode rokodelska izurjenost postavno varovalo in v marsikaterem obziru prednost imela pred kapitalom. V pospeševanje rokodelskih in obrtnijskih interesov snovale se bodo še obrtnijske zadruge, ki bodo pri priliki imele za rokodelce enako važnost, kakeršno imajo razna društva pri druzih stanovih, posebno pri učiteljskem stanu razna učiteljska zborovanja uradnega značaja, tako zvane konference. Da bode nova obrtnijska postava od 1. 1883 imela kaj vspeha in da se bode obrtuijstvo pri nas dvignilo, k temu lehko tudi drugi domoljubi pripomorejo. In to je tudi dolžnost slovenskih domoljubov! Do zdaj se je naše javno delovanje oziralo ali na inteligenco našo ali na kmeta. Inteligenco smo si Slovenci uže precej pridobili, in ta stoji in bode stala za našim nepokvarjenim programom, dokler ga kakošne posebne visoke in močne moči stiskovale ne bodo. Kmet slovenski tudi rad sledi svojim voditeljem, domoljubom našim. Ne tako naš mali obrtnik ali rokodelec. O tem so nas prepričale predzadnje deželnozborske volitve na Kranjskem in letos na Štajerskem. Zakaj ne? Njegova teoretična omika je majhna. Kar je ima, to si je pridobil največ v tujini ali v pičli meri v prejšnjih (na Štajerskem in Koroškem tudi sedanjih) ponemčevalnih šolah. Na našega rokodelca se domoljubi niso do zdaj ozirali, rokodelec ne nanje. Za to so po mestih 1. 1877 na Kranjskem rokodelci volili z našimi neprijatelji in letos so isto storili v spodnještajerskih mestih. Cim manj je imelo mesto ali trg rokodelcev, tim več glasov je pripadlo n&rodnemu kandidatu. V dokaz naj navedem štajersko Središče, kjer so tržani nepokvarjeni slovenski kmetje. — Med rokodelci po naših mestih ni veliko Nemcev, marveč je večina le za silo ponemčenih Slovencev, kateri pa nosijo le nemško suknjo, dočim jim je srajca še trdna slovenska robača. Le malo truda bi nas domoljubov stalo, pa jim slečemo nemško ogrinjalo in ogrnemo s toplim slovenskim kožuhom, s prijetno n&rodno zavestjo. Ako bi mi našim, t. j. slovenskim rokodelcem le do tolikega izobraženja pripomogli, kolikor ga imajo nemški rokodelci, in ako bi mi našim ljudem le nekoliko več po- zornosti skazovali, t. j. njih in ne tujcev podpirali — pa smo dosegli svoj smoter, t. j. pripomogli važnemu srednjemu stanu do večje veljave in morebiti tudi do blagostanja — in ta važni stan smo pridobili za Slovenstvo. — Toliko težkega dela nas pri tem itak ne čaka; kajti naši rokodelci pomagajo si tudi sami uže. Dokaz temu so obrtnijska in delavska društva z narodnim značajem v Ljubljani, Trstu in Gorici, dokaz temu so njih glasila uže, n. pr. „Obrlnik“ v Ljubljani, „Edinost“ (deloma) v Trstu in »Slovenski Delavec11, ki se snuje zdaj v Trstu. Veliko moramo domoljubi pomoči našim obrtnikom s tem, da čislamo in spoštujemo njih nove zadruge, ki so si jih po glavnih mestih v zmislu nove postave uže osnovali, in da pospešujemo snovanje teh zadrug tudi po malih krajih na kmetih, kjer se stavijo težkosti tem dobrim rokodelskim društvom, ko manjka družabni-škega duha in izobraženosti, in kjer so rokodelci iste in sorodne stroke redko raztreseni. V vseh teh slučajih morajo pač razen političnih gosposk tudi vplivni domoljubi dajati svete rokodelcem, da se dobre namere nove obrtnijske postave izvršijo v korist našemu rokodelskemu stanu. Največ bodemo pa Slovenci našim rokodelcem koristili, ako jih bodemo dejanjsko podpirali in rajše jim privoščili zaslužek nego židovskim in nežidovskim tujcem. Naj velja posebno tukaj slovansko gfclo: „Svoji k svojim!" L—e. Alternativni načrt o usuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) 7.) Naj se postavi za kunetna dela na obestranskih sklonitostih med profilom štev. 42 in poljanskim mostom navprečina 4000 gld., da za morebiti potrebne dodatke kamenov znesek 15 000 gld. 8.) Gledč razvrstitve del, torej gledč sestave stavbinskih pogojev naj se določi, da se najprej dela v Ljubljanici, potem še le ona v Gruberjevem kanalu izvršijo. 9.) Naj bi na podstavi teh načelnih določil izdelan alternativni načrt sodržaval naslednje: a) podolžni profil Ljubljanice od ustja Malega Grabna do profila št. 218 (izliv Gruberjevega kanala), kakor tudi oni Gruberjevega kanala; b) počezni profil obeh glavnih vzprejem-nikov, v kolikor padejo v notranje podolžnih profilov; c) podrobne načrte o nabrežnih zidovih v mestu Ljubljani kakor tudi morda potrebno dopolnitev na podrobnih načrtih o preustrojbi Karlovškega mostu; č) predzmere in proračune troškov o vseh nameravanih gradnjah, vštevši zemljiško odkupnino ; d) razločbo cen o takih jednotnih cenah, katere se v oni, prvemu načrtu v podstavo služeči razločbi ne nahajejo; e) ponudbene, oziroma stavbinske uvete o zniževaluih delih, katera se morajo po označeni razvrstitvi izvesti v obeh glavnih vzpre-jemnikih in gradnjah, katere so s tem v zvezi. Na podstavi teh določil izdelal sem torej naslednji načrt ter si dozvoljujem samo naslednja pojasnila dodati: Pri načrtanih zglobočevalnih delih se jo držalo globočinskih lež dna, kakor tudi padov, potem počeznega profila obeh glavnih vzpre-jemnikov po določilih slavnega oddelka za gradnjo cest in voda v visokem c. kr. mini-sterstvu za notranje zadeve. Gledč nameravanega iztrebljenja Ljubljanice pod izlivom Gruberjevega kanala, za katero naj bi se bila postavila navprečina samo 25 000 gld., sem vender boječ se, da bi se s tem zneskom težko izhajalo, izdelal podolžni profil za to progo ter poskušal, katero zglobočenje dna Ljubljanice od profila štev. 218 dalje bi bilo potrebno, če naj bi sezglo- bočevalna dela nad izlivom Gruberjevega kanala omogočila. Kakor se namreč razvida iz podolžnega profila 2, se nahajejo med hektometri 284 in 289 štirje drogovi, katerih namreč hektometri 287-4-35 leže na koti 280. Ker bi bila odtekajoča se voda s to višino dna pri najmanjšem stanji uže na koto 281,25 potisnenn, ta jezba pa bi nazaj segala do bližine mostu pri vojašnici, tako bi bilo izvestno izločenje dolenje konečne progo Ljubljanice na suhem, kakor se je to zaradi štedenja troškov nameravalo, onemogočeno. Zdi se mi torej koristneje, z raznesbo kunete vodo Ljubljanice na progi pod Gruberjevim kanalom ležeči znižati, da bi se potem zglobočevalna dela v Ljubljanici do hektometra 284 brez posebnih tež-koč izvesti mogla. Navzlic tej kuneti bi bilo morda potrebno, manjši del tega znižanja dna med hektometrom 280 do 284 pod vodo izpeljati; a ker ta dela niso obsežna, torej se mog6 še le pri nastopu zel6 majhenega stanja vode izvesti, bi se morda vsled ovire nastali presežni troški pokrili z rezerviranim zneskom, pod „Neprovideni troški'1 postavljenim. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V štajerskem deželnem zboru vršile so se predvčerajšnjem volitve v posamezne odseke. V finančni odsek, kateri broji 12 članov, bilo je voljenih devet liberaicev, dva konservativca in jeden Slovenec; v naučili odsek bilo je voljenih sedem članov, med temi jeden konservativec in jeden Slovenec; v deželni kulturni odsek sedem članov, med temi jeden konservativec in jeden pristaš kmetske stranke, ter naposled v občinski odsek sedem članov, med ostalimi jeden konservativec in dva pristaša kmetske stranke. Deželna vlada koroška, katera ima voditi reguliranje Drave, imenovala je v dotično komisijo svojim zastopnikom grofa Goessa, a njegovim namestnikom okrajnega komisarja grofa Wolkensteina. Ta komisija pričela bode s voje^ delovanj e dnč 15. t. m. Češkemu deželnemu zboru predložil se je predvčerajšnjem proračun za leto 1885. Deficit iznaša 7 795 756 gld. Za zidanje češkega muzeja stavljenih je v proračun za prihodnje leto 300000 gld. — Kakor „Ndrodnf Listy“ javljajo, predložil bode v češkem deželnem zboru klub veleposestnikov od grofa Henrika Clama izdelano zakonsko osnovo, vsled katere se ima na nemških srednjih šolah uvesti češki, a na čeških srednjih šolah nemški jezik kot obligaten predmet. Ta predlog pride še v tekočem zasedanji na dnevni red. Čim bolj se bliža dan volitev na Hrvat-skem, tim strastnejša postaja volilna agitacija. Opozicija agituje neumorno, a narodna stranka ne razvija potrebne energije, in le tej okolnosti se bode moglo pripisovati, ako zmaga v tretjem volilnem okraju zagrebškem Anton Starčevič. Dr. Derenčin, katerega so neodvisnjaki v tem okraju kandidirali, odstopil je v Starčevičevo korist, a kandidat narodne stranke, kanonik Gašparič, ni nič kaj popularna oseba, torej se lahko prigodi, da bode Starčevih izvoljen v hrvatski stoluici. — V Koprivnici prišlo je med pristaši narodne stranke in pristaši Starčevičevimi do krvavega boja. Mestni načelnik Oštir vstrelil je med množico ter težko ranil kmeta Posavca. — Vlada imenovala je za Koprivnico in Varaždin vladne komisarje, da čuvajo mir in red. Govor ministerskega predsednika Tisze vzbudil je zopet na Ogerskem resno politično diskusijo. Ta govor zasluži pozornost tudi pri nas v Avstriji, in sicer posebno oni pasus, ki omenja carinske zveze z Avstrijo. Ogerski ministerski predsednik je prepričan o potrebi te carinske zveze, no pričakuje, da bode tudi Avstrija čuvala opravičene ogerske interese. Tuje dežele. Sedaj, ko nas loči le še par dnij od tre-notka, v katerem se bodo sestali vladarji najmogočnejših evropskih držav, razpravlja se v političnih in poblicističnih krogih važnost shoda treh cesarjev. Vsi složni so v tem, da se bode mir ohranil še dolgo časa in da tudi na balkanskem poluotoku ostaje status Logatci, Franu Ambrožiču. — (Dnevni red mestnega odbora) seji, katera bode danes zvečer ob 6. uri v mestni dvorani, je naslednji: I. Naznanilo predsedstva. II. Poročilo pomnoženega pravnega in personalnega odseka o premembi mestnega statuta. Naposled taj na soja. — (Nenadno umrl) je danes ob 1/i 7. uri zjutraj Alojzij Osredkar na Poljanski cesti štev. 56. Pretečeni mesec, 25. avgusta, prišel je po noči ob 11. uri domov in pravil, da ima rano v prsih, ker ga jo več vojakov napadlo in eden z bajonetom sunil. Ležal je potem dva dni in potem izjavil, da ga prizadeta rana pri delu nič ne moti, da je uže dobro. Danes pa se je vsled te rane mrtev zgrudil. Truplo se bode uradno pregledalo. — (Ulomil) je včeraj ob polu 6.uri zvečer v hišo gospoda trgovca L. Bllrgerja laški delavec Giuseppe Visintini doma iz Kapriva, okraj Gradiška. Zasačil ga je trgovski pomočnik Henrik Kožar ravno, ko jo iz klovne sobe ukradeno suknjo oblačil, drugo ukradeno suknjo, pa je v roki držal. Policija se je osvedočila, da je Visintini zaprta vrata v hlev z dletom ulomil. Vprašan, zakaj je kradel, izjavil je, da ono suknjo gam potrebuje, drugo pa je hotel prodati, ker nima denarja. Izročili so ga deželni sodniji. — (Prijola je policija) tatu, kateri je okrog ponujal dolgo vozno verigo na prodaj. Ko ga je vprašala, kje jo je dobil, rekel je, da je isto v Lukovci našel, kar je se ve da zlagano. Policija je tatu priprla. — (Nesreča.) Dn6 10. t. m. popadlo je kolo necoga stroja v papirni tovarni v Vevčah delavca Fr. Robleka, ko je ravno pečal se z mazanjem kolesa. Zagrabilo ga je za prodpasnik, in predenj so ustavili valj, zavrtil je bil stroj moža parkrat okolo in ga udaril ob tla. Revež se je tako hudo poškodoval na glavi, da je čez par ur umrl, čeravno je bila skrbna zdravniška pomoč takoj pri njem. — (Zločin,) kakeršen se pri nas redkokedaj pripeti, zvršil se je v noči 7. t. m. Razpelo, stoječe blizu Komovšekove koče v Tacnu izdrli so neznani ponočnjaki iz tal in ga razbili med vpitjem in preklinjanjem. — Pač žalosten čini — V tisti noči so razsajali ponočni pobalini tudi pri posestniku g. Janezu Malinšoku (vulgo Koširju) v Tacnu. Napadli so njegov parni stroj za mlatitev in ga jeli razbijati med kletvino in kričanjem. Parni stroj je precej poškodovan, in Košir ima vsled te zlobnosti nad 200 gld. škode. Tudi nek brus so mu ponočnjaki razbiti hoteli, in na skednju so vzeli dokaj rezanico, katero so potem na poti v Vi-kerče raztresali. — (Zlobnost.) V noči med 6. in 7. t. m. šarili so neznani ponočnjaki na kaj noljub način v šupi posestnika Janeza Š. v Spodnjih Pirničah. Kar je bilo premakljivoga, vse so raznesli; kolesa in vozno dele so vzeli narazen, deloma jih polomili, doloma pa raznesli po obližji, tako da je imel poškodovani posestnik druzoga dne dokaj dela, predenj je spravil vse stvari zopet skup. Ponočni poredneži so mu prizadejali precej škode. — (Surovost v cerkvi.) Na Šmarni Gori jo 7. t. m. hotel nek gospod iz Ljubljane igrati na orgijo med deseto mašo, in sicer z dovoljenjom tamošnjega organista. Ko jo stopil na kor, iztrgali so mu tam stoječi kmetski fantje dežnik in palico ter ga jeli pretepati z vzetimi rečmi. Imena surovežev so uže znana redarstvu in upati je, da jih kmalo zadene kazen za surovo obnašanje v božjem hramu. — (Pretep.) Prošlo nedeljo igralo je več fantov iz Dragomerja in Lukovice igro „na dilco*. Igra vršila se je celo uro mirno, potem pa sta se sprla Flisov Janez in Lipnikarjev Janez. Začel se je pravilen pretep med vsemi zbranimi fanti. In trije Čudni, Luka, Miha in Janez (Flisov), dobili so prav znatne rane z nožem. Miho so prenesli v ljubljansko Minico. Matevžu Čudnu pa je po boji „ strah na srce segnil“ in pobrisal jo jo, „Bog ve kara“. — (Zahvala.) Velečestiti g. dr. Jurij Šter-benec, župnik v Hrenovici in deželni poslanec, je blagovolil darovati za prostovoljno požarno brambo v Trebnjem 15 gld.; isto tako je daroval čestiti g. Jožef Jaklič, župnik v Dolenji Vasi, temu društvu 3 gld. Obema gospodoma izrekam v imeni požarne brambe najtoplejšo zahvalo. Trebnje, 9. septembra 1884. Janko Euprecht, načelnik. — (Poskus uboja.) Konduktgr omnibusov, nek 241etni Karel Pavani, je v nedeljo popoludne ob polu 5. uri stal s svojim omnibusom na trgu železnižke postaje tržaške. Tam ga jo dobil in z njim govoril gospodar njegov, A. Cazziola; ali ko tako govorita, zagleda omenjeni gospodar kontrolorja od Tramwayja, necega Josipa Bareja iz Vidma, in ga pokliče k sebi. Govorila sta par sekund sku-pej, kar naenkrat potegne Pavani iz žepa revolver in ga sproži na Bareja; ta nezadet, se skriva za g. Cazziolo, kateri se zopet umika. Na to je kon-dukter še štirikrat ustrelil na omenjenega kontrolorja, pa ga le enkrat nenevarno zadel. Pač pa je prelo nedolžnemu g. Cazziolu, okrog katerega so krogle žvižgale. S petim strelom jo hotel kon-dukter samega sebe ustreliti, a še predno je mogel to izvršiti, bil je stražnik pri rokah in mu je s sabljo izbil iz rok revolver ter ga zvezanega odpeljal v zapor. (Edinost.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Napolj, 12. septembra. Zagotavlja se, da je kralj bolnikom za kolero daroval 300 000 lir. — Od predvčeranjein do včeraj je 200 oseb menj za kolero obolelo. — Kralj obiskal je včeraj ob silnem deževji bolnike za kolero, vojake in zopet predmestje Mercato, kjer je največ bolnikov za kolero. — Karantena proti Franciji se je odpravila. Dunaj, 11. septembra. Z Najvišjim odlokom z dn4 9. septembra je bil dr. Josip Ervvein imenovan deželnim glavarjem za Koroško in Karol vitez Hillinger deželnega glavarja namestnikom. Dunaj, 11. septembra. Pri dvornem obedu danes popoludnč, katerega so se udeležili srbski kralj, kraljevič in kraljevičina, poslanika Lobanov in Wolkenstein, ministerski predsednik, vkupni ministri in tuja vojaška poslanstva, nazdravil je cesar Fran Josip ruskemu caru, na kar je vojaška godba zasvirala rusko himno. Bregenca, 11. septembra. Deželni zbor se je danes opoludne z navdušenimi slava-klici na cesarja zaključil. O pava, 11. septembra. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj predloži postavni načrt o razširitvi deželnozborskega volilnega prava na petakarje. Rim, 11. septembra. V 7. dan t. m. obolela prva oseba za kolero je danes ponoči umrla. Oni dve osebi, pri katerih so se pokazali sumnjivi znaki kolere, so prenesli včeraj zvečer v b<51nico. Napolj, 11. septembra. Kralj daroval je revežem 100 000 lir. — Nobeden parobrod ne sme več tu sem priti; ostajati morajo v Ca-stellamara di Stabia. — Stanovalci tukajšnje oskrbovalnice, 2337 oseb, hotelo je zapustiti hišo in ubegniti, le vojaki so jih mogli pridržati; vojaki so potem zaseli vse dveri z&-voda. Napolj, 11.septembra. Nemški poslanik in francoski poslovnik sta iz napoljske okolice sim prišla, da se kralju poklonita. Podžupan predmestja Mercato je za kolero umrl. Vojak iz kraljeve straže je za kolero umrl; to je uže četrta straža, katera je umrla v kraljevi palači. Napolj, 12. septembra. Včeraj je obolelo 966 in umrlo 474 oseb za kolero. Kralj obiskal je danes predmestje Maddalena. Pariz, 11. septembra. „Agence Havas" poroča iz Hanoi z današnjega: Po govorici, katera pa potrebuje še potrdila, so Kitajci z velikimi vojnimi silami pridrli v Tonking. London, 11. septembra. Po Reuterjevem poročilu iz Wady-Halfe z dnč 9. t. m. je došla brzojavka dongolskega mudirja iz Debehh, katera poroča, da je bila velika vojna ustašev pri Ambikolu potolčena; izgubila je mnogo mož. London, 11. septembra. Reuterjevo poročilo poroča iz Tamatave z dnž 30. avgusta, da je francosko brodovje dnč 22. avgusta Ma-hanoro bombardovalo. Telegrafično borzno poročilo z dnč 12. septembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih................80'80 » » » » srebru..................81‘75 Zlata renta...................................105‘05 5% avstr, renta..................................95 • 85 Delnice n&rodne banke........................... 849- — Kreditne delnice................................ 298-50 London 10 lir sterling...........................121-65 20 frankorec...................................... 9-69 Cekini c. kr...................................... 5-76 100 drž. marK.....................................59-65 UradLni glasnik z dnš 12. septembra. Razpisane ustanove: Jak. pl. Schellenburgova ustanova za oficirske vdove v letnem znesku 101 gld. 94 kr. do 15. oktobra. Prošnje poveljništvu III. armadnega kora do 18. oktobra 1.1. potem c. kr. vojaške komande v Ljubljani. Razpisane službe: Na dvorazrednici v Loškem Potoku služba druzega učitelja; 400 gld. Prošnje do 10. oktobra 1.1. okr. šol. sv 0-40 dež .liEBMSši Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova Ljubljana Kongresni trg štev. 2 priporoča svojo popolno zalogo ■vseli, na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upeljanih e« en bb v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo nlzlcllj. canali.. Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno. Vsled mnogostranske želje ostane menažerija tu še 8 dnij. Torek, dn6 16. septembra, nepreklično zadnja predstava. V Lattermannovem drevoredu. ^ ^ Največja menažerija na celem svetu. X? Lastnik E\ IClee-toergf- Otvorjeno od 9. ure dopoludnč do 9. uro zvečer. Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosor6g, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, 5 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve glavni predstavi: ob štirih popoludnč in ob sedmih zvečer s čudovitin slonom «Jombo>, s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodeta krotiteljica zverin gospodč. Ema Kleeberg in slavnoznani krotilec zverjadi g. K, Grail. Vsakrat je med produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin. X7etopn.iM.a: I. prostor 70 kr.; II. prostor 40 kr.; III. prostor 20 kr. (86) 10 Zdravi konji za klanje se kupujejo, da se krmijo z njimi grabežljive zverine. Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j o. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.