Naši najboljši pionirji—tekmovalci v alpskem smučanju, ki bodo nastopili na tekmovanju »Pokal Loka 75« so se v sredo zbrali na skupnih pripravah v Škof/i Loki. Pokrovitelj jugoslovanske A reprezentance (na sliki) je Ljubljanska banka. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 12 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 14. 2. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Škofja Loka — gostitelj najboljših mladih evropskih smučarjev »Pokal Loka '75« bo na Soriški planini — Pokrovitelj tekmovanja je predsednik ZIS Djemal Bijedič — Sedem tujih reprezentanc ter dve domači garnituri Evropski kriterij v alpskih smučarskih disciplinah za pionirke in pionirje 15. in 16. februarja je s Starega vrha prestavljen na Soriško planino, je dejal uvodoma na sredini novinarski konferenci v prostorih podjetja Sloviti v Ljubljani, ki je pokrovitelj celotne prireditve; predsednik pripravljalnega odbora za mednarodno tekmovanje »Pokal Loka '75« Janez Šter. Proge bodo zato sicer nekoliko krajše in manj zahtevne, vendar še vedno v celoti ustrezajo zahtevam mednarodne smučarske zveze FIS. Za drugo mednarodno tekmovanje pionirjev, prvo je bilo na Starem vrhu pred dvema letoma ob 1000-let-nici Škofje Loke, se je prijavilo osem držav. Nastopili bodo tekmovalci Avstrije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Švice, Romunije, Italije in dve ekipi Jugoslavije. Jugoslovanska reprezentanca se je že v sredo zbrala v Škof j i Loki in je dneve do danes izkoristila za treninge, druge udeleženke pa so v mesto pod Lubnikom prispele včeraj. Gimnazijci in tehnika Ze nekaj časa primanjkuje Gorenjski delavcev vseh struktur, v zadnjem času pa postaja vse bolj očitno, da ni dovolj tehniškega kadra z višjo in visoko izobrazbo, kaže pa tudi, da ga v prihodnje tudi še ne bo. Kajti gimnazijci treh gorenjskih gimnazij se odločajo po maturi za izrazito neteh-jiične poklice in le v manjši meri vpisujejo matematiko, fiziko, strojništvo itd. Z nekaterih strani je zato prišel celo očitek, da gimnazija usmerja v netehnične poklice, čeprav je iz anket službe za poklicno usmerjanje Komunalne ga zavoda za zaposlovanje, ki s' remija motiviranost in sposob-iost učencev že v osnovni šoli, razvidno, da se več kot polovica dijakov vpiše v gimnazijo že odločenih za poklic, manjši del pa je še neopredeljen. Poklicno usmerjanje naj bi bilo zato »tempirano« na osnovne šole in manj na gimnazije, ker so gimnazijci že kot smo videli, že skoraj odločena populacija. Premajhen doliv tehničnih kadrov z visoko šolo postaja vse resnejši problem gorenjskega gospodarstva, programi razvoja pa že Sedaj kažejo, da se bo prepad med povpraševanjem po delavcih z visoko tehnično izobrazbo in pa ponudbo teh delavcev še povečal. Vprašanje pa je, na katerem koncu se je treba problema lotiti Razgovor o poklicnem usmerjati ju, ki ga je pred kratkim »klicala kranjska gimnazija in nanj vabila predstavnike gorenjskih delovnih organizacij in Komunalnega zavoda za zaposlovanje, je pokazal vso širino problema. . Jasno je, da gimnazije kot je na primer kranjska, ki ima omejen vpis v prvi letnik, ne bodo mogle sprejeti toliko časa več učence\, dokler ne ho na voljo več preda* vateljev matematike in fizike. Dosedanji predavatelji matematike povečanega dela ne bi zmogli. Zato se tudi že nekaj časa odlaga formiranje matematičnega oddelka na gimnaziji, ker je pač premalo predavateljev. Kakor hitro pa bi bil kadrovski problem rešen, bi verjetno matematični oddelek, kjer bi bilo več matematike in fizike, kar je oboje osnova za tehnične poklice, zaživel. In če odvijamo klopčič še naprej, zakaj ostajajo razpisi za matematike brez odziva? Zato, ker je danes vsako delovno mesto povezano s stanovanjskim vprašanjem. Le-tega pa gimnazija sama ne more reševati. Učni programi za gimnazije že nekaj let predpisujejo za dijake tudi tehniško vzgojo. Pomembnosti le-te se kranjska gimnazija dobro zaveda, saj so letos program tehnične vzgoje spremenili in dopolnili, žele pa si dobro opremljenih delavnic. Zdi pa se, da hi bila korist od dela v proizvodnji, ki je v drugem letniku vključena v tehniško vzgojo, in s katero so vsi zadovoljni, lahko še večja, če bi res vse delovne organizacije gledale v dijakih potencialne kandidate za tehniška delovna mesta. Marsikateri neodločnež bi morda preusmeril svoje zanimanje v tehniko, če bi ga kje znali za to navdušiti. Skratka, dosedanje sodelovanje gimnazije in delovnih organizacij naj bi se še poglobilo. Razmisleka vreden je bil tudi predlog, ki se je slišal na tem razgovoru, da bi namreč delovne organizacije podeljevale štipendija za tehniške poklice že gimnazijcem in ne le kasnejšim študentom Tudi prosveta si na ta način že zagotavlja kader, zakaj ne bi tudj gospodarstvo. Se posebej »ato ker nekatere delovne organizacije vseh razpisanih štipendij za tehniške poklice niti ne morejo oddati. •Danes si bodo tekmovalci najprej ogledali proge. Smučišča pa si bo prav tako ogledal tehnični delegat FIS Francoz Jean Louis Rambla. Slovesna otvoritev prvenstva bo drevi ob 17.30 na škofjeloškem Mestnem trgu. Prvi tek jutrišnjega slaloma se bo začel ob 10. uri, drugi pa predvidoma ob 12. uri. Nedeljsko tekmovanje v veleslalomu se bo prav tako začelo ob 10. uri. Cesta na Soriško planino bo jutri in pojutrišnjem s selške strani enosmerna. Od 6. do 12. ure bo mogoča vožnja navzgor, od 12. do L5. ure pa navzdol. Z bohinjske strani pa bo promet potekal prek celega dne v obe smeri. \t__» r« JVadaljevanje na 16. strani Z Raven v dolino je ob pravkar zgrajeni dvosedežni žičnici Kobla I speljana in lepo urejena smučarska proga — Foto: F. Perdan Kobla dobiva smučarsko podobo Ze precej let je tega, ko je bilo na Ravnah nad Bohinjsko Bistrico republiško člansko prvenstvo v veleslalomu. Takrat in seveda tudi že prej so prebivalci izražali željo, da hi na Kobli postavili žičnice in uredili jubilej m m s i* £ L. M. Spominska svečanost v Št. Jakobu Zveza koroških partizanov bo v nedeljo oh 11. uri na pokopališču V Št. Jakobu v Rož U pripravila spominsko svečanost. Na svečanosti bodo sodelovali Kernjakov zbor in pevci z Jesenic. Na pokopališču v Št. Jakobu v Rožu so pokopani partizani in partizanke, ki so bili 9. februarja 1945 zahrbtno pobiti v globoko zasneženih gozdovih pod Arihovo pečjo. Da hi Nemci ustrahovali domačine, so imeli osem trupel padlih borcev teden dni razstavljenih ob cesti med Št. Jakobom in Št. Petrom. To je bil zadnji ustrahovalni poskus nacistične policije v tem kraju. Med padlimi partizani je bil najstarejši inž. Ludvik Primožič, star 20 let, najmlajša pa je bila Marija Zivalič-Mira, stara Hi In. Zveza koroških partizanov je že prej lepo urejeno pokopališče opremila zdaj še z nagrobnim kamnom. Poleg napisa pa so na spomeniku imena vseh padlih. A. Z. smučišča. Prav pod vrhom na travnatem terenu je namreč sneg tja do konca maja. In če bi letos tam že imeli žičnico, bi bilo na Gorenjskem najbrž letos to edino smučišče, kjer bi se pri 70 centimetrih snega lahko lepo smučali. Ideja o izgradnji Koble, kot so imenovali projekt, je zorela več let. Potem pa je lani oziroma konec leta 1973 končno le padla odločitev. V konzorcij združene organizacije so zagotovile denar, s katerim je investitor Turist progres Enginnnering Radovljica dobil posojilo pri banki. Tako so se začela dela na smučiščih, ki bodo mimogrede povedano edina v državi, do katerih vznožja je speljana tudi železniška proga. V torek po tehničnem prevzemu je začela poskusno obratovati dvose-dežna žičnica Kobla L ki je dolga 850 metrov z zmogljivostjo 900 oseb na uro. Zgornja postaja te žičnice je na Ravnah, na nadmorski višini 740 metrov. To je hkrati tudi višina, kjer sneg ob koncu zime najprej zgine. Zal smučanje, čeprav je proga dobro urejena, ni mogoče. Letos do te višine praktično še ni padel sneg. S poskusnim obratovanjem žičnice Kobla I pa so se hkrati začela tudi dela pri gradnji žičnice Kobla II. Komunalno gradbeno podjetje Bohinj in SGP Sava Jesenice sta glavna dela za Koblo II že končala. Tako so začeli montirati opremo firme Graffer Trento iz Italije. Dvosedežna žičnica Kobla II bo premagala višinsko razliko okrog 300 metrov in bo njena zgornja postaja na višini 1040 metrov. Dolga bo 890 metrov in bo na uro lahko prepeljala 070 oseb. Računajo, da bo ta žičnica gotova aprila letos. Takoj nato pa se bodo lotili gradnje tudi vlečnice Ravne I, ki bo speljana do nadmorske višine 955 metrov in bo na uro lahko prepeljala 950 smučarjev. S tem bo tako imenovana prva etapa izgradnje Koble končana. Izvajalci in investitor pravijo, da bo prihodnja zimska sezona 1975/76 že odprla nov rekreacijski smučarski prostor v tem delu Bohinja oziroma Gorenjske. Takrat bo Kobla imela dve dvosedežni žičnici in dve vlečnici (Prvo vlečnico Bistrica so namreč zgradili že prej). Razen tega je predvideno na Ravnah 300 parkirnih prostorov in v dolini 750. Investitor in izvajalci pa se zavedajo, da bo treba čimprej urediti tudi cesto na Ravne. Vendar s 13 milijoni novih dinarjev, kolikor je trenutno na voljo denarja, teh del ne bodo mogli opraviti. Ureditev ceste na Ravne bo najbrž prišla na vrsto v tako imenovani drugi ali tretji etapi izgradnje Koble. V drugi' etapi je predvidena izgradnja dvosedežne žični- Nadaljevanje na 16. strani 25 let Dolenjskega lista Pokrajinski tednik Dolenjski list te dni slavi 25-letnico izhajanja. Danes je med najbolj razširjenimi pokrajinskimi listi v Sloveniji. Delovni kolektiv je v teh letih dosegel lepe uspehe pri vsebinskem oblikovanju in organizacijskem delu. Uspešno pa je tudi sodelovanje med Dolenjskim listom in našim časnikom Glas. Ob jubileju se tudi mi pridružujemo čestitkam in kolektivu želimo v prihodnje še veliko uspehov. J Naročnik: Postopno do novih cen Popravki cen avtomobilov in nekaterih proizvodov široke potrošnje v zvezi s spremen/enimi stopnjami zveznega davka na promet blaga so zaradi preslabo tolmač enih predpisov povzročili med trgovci in tržnimi inšpektorji precej nejevolje. Razen pri avtomobilih, ki so cenejši, in pn kavi in cigaretah, za katere je treba odšteti več, se uredba ZIS o novih cenah počasi izpolnjuje. Možnost spremembe republiški/t in občinskih davkov pa zbuja sume, da pocenitve niso trajne. Izmenjava vojaškega znanja Načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar je v zveznem sekretariatu za ljudsko obrani bo v Beogradu sprejel uglednega vojaškega teoretika armad-nega generala francoskih oboroženih sil v pokoju Andrea Beafra, ki je pri nas na obisku kot gost oboroženih sil SFRJ. Pogovarjala sta se o novih dosežkih na področju vojaške znanosti. Dovolj papirja doma V drugi polovici letošnjega leta na domačem trgu ne bo več primanjkovalo časopisnega papirja. Tovarna v Krškem in papirnica M'atroz iz Srem-ske Mitrovice sta se zavezali, da bosta dobavili 120.000 ton rotacijskega papirja. S tem bosta zadovoljili domače po" trebe, 20.000 ton papirja pa bo ostalo še za izvoz. Začeli pa bosta izdelovati tudi papir za ilustrirani tisk, tako da tudi tega drugo leto ne bo več potrebno uvažati. Lepenko naj bi uvažali le še letos, papirnatih vreč pa ne bi bilo treba, če bi dosegli dogovor med porabniki in proizvajalci. Vendar pa kaže, da teh dogovorov ni lahko dosegati in uvozniki še naprej brezglavo uvažajo tudi tiste vrste papirja, ki jih domači proizvajalci že delajo na zalogo. Zaradi stihije na trgu se je samo lani uvoz papirja skoraj podvojil, čeprav so se povečale tudi zmogljivosti domače industrije. Usmeritev denarja od dražjega • sladkorja Podpredsednik ZIS dr. Be-rislav Sefer se je sestal s predstavniki združenja proizvajalcev sladkorja in olja. Na sestanku so govorili o družbenem dogovoru o razvoju industrije sladkorja in olja. s katerim naj bi določili način izkoriščanja sredstev, ki se odvajajo od povišanih cen teh dveh prehrambenih artiklov. Predlagali so, da se bo denar združeval za razširitev zmogljivosti za proizvodnjo sladkorja in olja. Elektrifikacija vasi V Cmi gori je brez elektrike še 46 odstotkov naselij. Zato so se odločili ustanoviti poseben sklad za elektrifikacijo vasi. Do sedaj je Ki občin prosilo za dodelitev sredstev iz sklada. Predračunska vred nost del v teh vaseh znaša 157 milijonov dinarjev. Ni še dovolj Na podlagi ankete in več drugih ugotavljanj je bilo mogoče pregledati uspeh akcij, ki jih je načrtoval koordinacijski odbor za ljudsko obrambo pri republiški konferenci SZDL glede obveščanja in vključevanja mladih v vojaške poklici, Na nedavni seji odbora so ugotovili, da seje odstotek prijavljenih v vojaške šole znatno zvišal, vendar ne toliko kot bi bilo zaželeno. i Med pomembnejšimi akcijami, ki so bile izvedene, velja omeniti gradnjo vojaške gimnazije, ki bo letos odprla šolska vrata. Absolventi se bodo lahko odločili za službo v JLA, za delo v štabih teritorialnih enot, narodni zaščiti itd. Loški komunisti o idejno političnem izobraževanju Kranj V ponedeljek, 10. februarja, je bila v Škofji Loki 4. seja občinske konference ZK. Člani konference so na njej najprej spregovorili o sklepih, ki so jih sprejeli sekretarji osnovnih organizacij ZK s celotnega področja na 3-dnevnem decembrskem seminarju. Sklepi obenem pomenijo program za delo komunistov škofjeloške občine v letošnjem letu. Sekretarji osnovnih organizacij so takrat spregovorili o politiki gospodarske stabilizacije, uresničevanju nove ustave, skupščinskem sistemu, nalogah ZK v pripravah na vseljudsko obrambo, vlogi ZK pri razvijanju učinkovite družbene samozaščite, ZK in metodah političnega delovanja, nalogah ZK na področju vzgoje, izobraževanja in kulture, izgrajevanju družbenoekonomskega sistema ter o najvažnejših bodočih prizadevanjih članov ZK. Še posebno kritično pa so na seji spregovorili o nerazumljivih odnosih nekaterih organizacij združenega dela v občini do vprašanja podpisov družbenih dogovorov o štipendiranju in kadrovski politiki. Ko so člani konference spregovorili o .idejno političnem usposabljanju članov ZK v škofjeloški občini, so menili,-da je bil program dobro izdelan, odlično zamišljen, dovolj raznolik, da pa ni bil v celoti izveden, na nekaterih seminarjih in predavanjih pa je bila tudi slaba udeležba! Zato so si loški komunisti za letošnje leto zastavili nalogo, da bo program, ki je bil sprejet na ponedeljkovi seji konference, v celoti uresničen! Pripravljen . je bogat načrt izobraževanja za aktiv vodij idejno političnega usposabljanja, idejno političnega usposabljanja komunistov v osnovnih organizacijah in aktivih ZK, za nove člane ZK, širšega političnega aktiva občine, prosvetnih delavcev, vodilnih delavcev v organizacijah združenega dela, v osnov- nih organizacijah v okviru diskusijskih skupin, štipendistov TIS in članov ZK v srednjih, višjih in visokih šolah, za člane marksističnih krožkov na osnovnih in srednjih šolah ter pripravo partijske politične šole. V nadaljevanju konference so njeni člani soglasno sprejeli poslovnik o delu občinske konference ZK ter njenih organov. Nato so navzoči na predlog občinskega komiteja sklenili, da se namesto dveh osnovnih organizacij ZK — Novi svet ter Stara Loka — ustanovi ena sama osnovna organizacija, ki bo združevala komuniste s področij Stare Loke, Groharjevega naselja, Novega sveta in Podlubnika, imenovala pa se bo osnovna organizacija Podlubnik! Nazadnje je konferenca izvolila še nekatere nove člane konference in njenih organov, namesto dosedanjih članov, ki so se odselili, ali pa zaradi smrti! j. Govekar Za obveščenost občanov Pri krajevni organizaciji SZDL Medvode je bila na osnovi nalog, ki izhajajo iz uresničevanja delegatskega sistema in uveljavljanja skupščinskega sistema, formirana komisija za informiranje. Po sprejetem programu bo komisija skušala zagotoviti temeljito informiranje oziroma obveščanje delovnih ljudi in občanov, delegatov in delegacij na področju krajevne skupnosti Medvode in širše javnosti. V začetku bo izdajala informacijski bilten, ki naj bi sčasoma prerastel v glasilo krajevne skupnosti oziroma krajevnega odbora SZDL Medvode. -fr V ponedeljek popoldne se je v Kranju sestal aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev in obravnaval družbeni načrt občine za letos. Na dnevnem redu so bile tudi spremembe in dopolnitve v občinski konferenci zveze komunistov in njenih organih in razprava o dopolnitvah delovnega programa aktiva delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev za letos. Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je imel v torek popoldne deveto redno sejo. Obravnavali so statut in vlogo socialistične zveze v samoupravni družbi in poročilo statutarne komisije o osnutku poslovnika osnovnih organizacij ZK in d predlogih za ustanovitev novih osnovnih organizacij zveze komunistov. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o spremembah v občinski konferenci in njenih organih ter o pripravi redne seje občinske konference ZK. A. Z. Radovljica V torek popoldne se je pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici sestala komisija za kulturo in razpravljala o izvedbi kulturne akcije v občini v minulem letu. Pogovorili so se tudi o programu akcije za letos. — Opoldne pa se je pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestala komisija za spremljanje uresničevanja in izvajanja ustave. Pogovorili so se o pripravi ocene in programa izvajanja ustave. Včeraj popoldne se je sestal sekretariat aktiva delavcev v izobraževanju pri komiteju občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o usmerjanju v pedagoške poklice in pripravi problematike izobraževanja za redno sejo občinske konference zveze komunistov. V ponedeljek, 10. februarja, je bila v Radovljici prva seja izvršnega odbora-, skupne komisije za štipendiranje. Izvolili so -predsednika odbora in obravnavali prošnje za štipendije. A. Z V ponedeljek, 17. februarja, ob 16. uri bo v klubskih prostorih hotela Transturist v Škofji Loki 5. seja občinske konference SZDL Škofja Loka. Člani konference bodo na njej obravnavali osnutek pravil občinske konference SZDL Škofja Loka, razpravljali o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev v krajevnih skupnostih ter poslušali poročilo o volitvah v samoupravne interesne in krajevne skupnosti. - -jg Škofja Loka Tržič Politična šola za prosvetne delavce 2 6 JLf jhl Petek, 14. februarja 1975 Aktiv komunistov prosvetnih delavcev Kranj je v sodelovanju z Delavsko univerzo Tomo Brejc pripravil politično šolo. Obiskujejo jo ravnatelji šol in njihovi pomočniki, delavci v strokovnih službah in učitelji, ki predavajo samoupravljanje. Program obsega štiri cikluse predavanj in razprav. V prvem krogu, pretekli petek in soboto, so se pogovarjali o idejni usmerjenosti na področju vzgoje in izobraževanja, marksistični kritiki, aktualnih vprašanjih pri pripravah na SLO, vlogi znanja, znanosti in kulture pri razvoju socialistične družbi' in razvoju družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Danes pa bo beseda tekla o marksizmu in religiji, krščanstvu in marksizmu in aktualnih nalogah Zveze komunistov v kranjski občini. Jutri pa je na programu razprava o odnosu komunistov do religije in o tem, zakaj članstvo v ZK ni združljivo z religioznostjo. V naslednjem krogu, 21. in 22. februarja, pa bodo prosvetni delavci komunisti govorili med drugim o razrednih bojih in marksističnem pojmovanju zgodovine, odmiranju države in o tem, kaj pričakuje sindikalna organizacija od prosvetnih delavcev. Seminar v Bohinju V. sobot o in v nedeljo je bil v Mladinskem domu v Bohinju seminar /a člane občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič in za vodstva osnovnih organizacij ZSMS v organizacijah združenega dela. Program seminarja jt bil bogat. Peter Bekeš je govoril o delegatskem sistemu, uresničevanju ustave in sodelovanju družbenopolitičnih organizacij z organizacijami združenega dela in TOZD, Bernard Stritih o delu z ljudmi, vodenju sestankov ter organiziranju skupin, Jože Klofuta! pa o novi organiziranosti SZDL. V nedeljo so seminaristi sodelovali v »okrogli mizi«, kjer so se pogovarjali o delu osnovnih organ V zaci j, komisij konferenci' ter konference. Terjali so boljšo organiziranost študentov in srednješolcev. Pripombe bodo upoštevali pri obliko« vanju akcijskega programa. V Tržiču nameravajo prav tako čim prej ustanoviti konferenco mladih v izobraževanju. » Konferenca ZSMS Tržič bo kmalu pripravila podoben seminar tudi za mlade v krajevnih skupnostih. M.Valjavec Politična šola se bo sklenila 1. marca z zaključno konferenco, na kateri bodo še enkrat pregledali najbolj aktualne teme oziroma poskušali odgovoriti na vprašanja, ki so se pojavila v razpravi. -Ib Komite občinske konference ZKS Tržič je sklical pretekli teden, posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz tržiške občine. Na sestanku so sodelovali tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Sklenili so, da morajo sekretarji osnovnih organizacij izdelati evidenco funkcij in zadolžitev članov osnovne organizacije ter se dogovorili, da naj komunisti sodelujejo pri razreševanju kadrovskih vprašanj krajevnih organizacij SZDL in svetov krajevnih skupnosti. Sekretarji ZK iz krajevnih skupnosti so se nadalje dogovorili za razprave o letošnjem finančnem načrtu občinske organizacije ZK, poslovnikih osnovnih organizacij in sklenili, da se morajo po krajevnih skupnostih vsaj enkrat mesečno sestati politični aktivi in obravnavati najpomembnejše probleme skupnosti. Sekretarji osnovnih organizacij so se obvezali, da bodo članstvo seznanili z zaključki tridnevnega seminarja' za sekretarje, programom dela komiteja in konference ter sodelovali pri pripravi uvajalnega seminarja za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. -jk Danes popoldne bo v Tržiču seja občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri bodo razpravljali o delovnem in finančnem programu sveta za letos, sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o občnih zborih osnovnih organizacij sindikata, ki potekajo te dni. Proslava v Svečah V nedeljo, 16. februarja, bo v Svečah na Koroškem spominska svečanost oh grobu narodnega heroja Matija Verdnika-Tomaža. Jeseniški ob- činski odbor pripravlja ob grobu proslavo s kulturnim programom, ki se je bodo udeležili mnogi Jeseničani. D. S. zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Beograd je bil prejšnji teden prizorišče mednarodne konference interparlamentarne unije, posvečene varnosti in sodelovanju v Evropi; zbrali so se delegati 27 dežel stare celine ter zastopniki ZDA in Kanade. Ker je o poteku razprav tisk sproti in obširno poročal, bi povzeli samo končne ugotovitve, ki nam bodo rabile kot osnova za komentar, usmerjen v odkrivanje možnih Evropa jutrišnjega dne posledic dogajanja v poslopju beograjske skupščine: prevladuje optimizem, saj sta Vzhod in Zahod našla skupni jezik v vseh najpomembnejših točkah, hkrati pa so v zaključnih resolucijah prišle do izraza predvsem stališča nevezanih držav (dasi tabor slednjih po številčnosti ni mogel konkurirati »blokoveem«). Izoblikovala se je nenavadno »čista« vizija Evrope prihodnoT sti, vznikla i/, predpostavke, da bo polagoma uresničena večina prizadevanj, ki so sicer doživela soglasno podporo zbranih parlamentarcev. Mednje sodijo razorožitvena pogajanja v Ženevi, nadalje iskanje sprejemljive formule umika tujih čet z ozemelj suverenih držav, odpravljanje rezultatov dolgoletne razklanosti sveta v dva ideološko in politično nasprotna pola, gospodarsko sodelovanje ter intenzivno povezovanje, pri čemer razlike v družbenih sistemih ne bi smele biti ovira. Zanimivo je, da navzlic sedanjim ekonomskim težavam, v katere drsi človeštvo, ni nihče skušal izpodbiti navidezno utopi stičnih ugotovitev, ki naš kontinent v perspektivi spreminjajo v cono trajnega miru, prijateljstva in blaginje. Kajti ob pretresanju konkretnih problemov kot so, denimo, odpiranje meja, svoboden pretok informacij, sta- tus jezikovnih in narodnostnih manjšin itd., je prodrlo spoznanje, da nobena ovira ni nepremostljiva — čeprav imata pri kovanju posameznih členov združevalne verige obe strani določene pomisleke. Toda v celoti vzeto so evropska ljudstva vsak dan bliže razvojni stopnji, ki dovoljuje spontano kohezijo, spontano stapljanje v čvrsto internacionalno skupnost, rešeno zaprtosti in utesnjenosti v toge okvire parcialnih hotenj, kakršna smo na področju ekonomije ponekod že začeli premagovati, na področju politike pa se prve korake v novi smeri trudijo storiti prav neuvrščeni. Sestanek parlamentarcev resda ni isto kot sestanek ministrov ali predsednikov vlad, torej vrhov izvršne oblasti, katerih sklepi predstavljajo neposreden napotek za akcije, vendar lahko zakonodajni organ vpliva v dolgoročnem smislu, saj mu je zaupano kreiranje globalne usmeritve* države. Zavrne lahko vladne namere, ki niso v skladu z načeli interparlamentarne unije, ter obenem potrdi predloge pozitivne narave. Dvignjene nad »dnevno diplomacijo«, je sleherni zbor poslancev dolžan prek predpisov zakoličiti pot naprej. In po beograjski konferenci postaja očitno, da ta pot kljub vmesnim ovinkom vodi naravnost k enotni Evropi. Cela vrsta razlogov obstaja, da državniško konferenco na Jalti, od katere je včeraj minilo natanko 30 let, uvrstimo v seznam najtehtnejših srečanj v zgodovini nasploh. Njene učinke namreč posredno čutimo še danes, saj logika takratnih pogajalcev, sovjetskega Stalina, ameriškega Roosvelta in britanskega Chur-cilla, nikakor ni pokopana, marveč \ številnih vročih glavah životari dalje — dasi so jo medtem sodobnejša, bolj prožna pojmovanja že mnogokrat ovrgla. Kam merimo? Jaltska konferenca v bistvu predstavlja sintezo dveh anahro- nističnih teženj, nenehno prisotnih v zapleteni geometriji sveta: sintezo želja po dogovarjanju, združevanju in skupnem boju proti težavam, ki tarejo človeštvo (v gornjem primeru proti nacizmu), ter zametkov rivalstva, ideološke konfrontacije in hladne vojne, zaradi katere bodo narodi naslednje četrt stoletja trepetali v strahu pred atomsko apokalipso. Ni dvoma, da sta prav na Krimu odločnost in soglasnost zaveznikov dosegli svoj višek, izražen v podrobno izdelanem in sinhroniziranem načrtu zaključnih vojaških operacij, hkrati pa so razprave o razdelitvi interesnih sfer in vplivnih območij ustvarile temelj kasnejše hegemonistične taktike velesil ter nakazale, kako bo videti naš planet, umetno razdeljen v »komunistični« in »kapitalistični« blok. Veliki trojki se je zdelo popolnoma normalno odločati o usodi majhnih ljudstev. Niti v sanjah nisi) pomislili, da bi nemara kazalo upoštevati tudi mnenja prebivalcev ozemelj, ki so zanje bara n tal i. No, poznejši razvoj dogodkov je dodobra ovrgel učinkovitost strategije, v kateri peščica močnih sama sebe postavlja v vlogo božanskih tvorcev nove ureditve, izvirajoče iz prepričanja, da »šibki« zdržijo le, če si poiščejo zavetje enega od orjakov, če postanejo sateliti Moskve ali Wa-shingtona. Treznjenje je terjalo milijone življenj, milijone hektolitrov krvi, s tO tisoče porušenih domov in milijarde izgubljenih dolarjev. Pravzaprav še vedno traja, kajti odmevi jaltskih sklepov, zlasti tistih drugih, ki so ustvaril« žarišče korejskega, berlinskega, tržaškega, in kubanskega tipa, nočejo utihniti. Navzlic obetavnim premikom v demokratični smeri duh Jalte ni (razbil njen. Nemogoče ga je obravnavati zgolj kot poglavje iz Zgodovinskega učbenika, ampak bolj kot drobec minulosti, zažrt v sedanjost. Tri desetletja so očitno premalo, da bi zatrla trdovratne t rose bipolarne mentalitete. I, Guzelj Omejevanje dejavnosti Pred kratkim je bila v Kranju ustanovljena samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje kot naslednica temeljne izobraževalne skupnosti, ki ima za sabo sedem let aktivnega delovanja. Koraki naprej, ki so bili doseženi v tem času, pričajo, da je njena dejavnost prerasla zgolj v reševanje materialnih vprašanj v šolstvu in otroškem varstvu. Zavzemala se je za enotno politiko vzgoje in izobraževanja, za socialistično usmerjeno šolo, za večjo kvaliteto pouka in za izobraževanje učiteljev. Razvila se je v skupnost, ki je na samoupravnih osnovah združevala interese delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Za predsednico interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje je bila izvoljena Pepca Jež, ki je pred tem "tvodila delo temeljne izobraževalne ■ skupnosti. Ob tej priložnosti sva se pogovarjali o razvoju šolstva v zadnjih nekaj letih in o težavah skupnosti za vzgojo in izobraževanje letos. »Će ocenjujemo materialni položaj šolstva in otroškega varstva, lahko ugotovimo, da je bil v sedmih letih, kar obstaja izobraževalna skupnost, dosežen največji možni vzpon. Leta 1968 je TIS upravljala milijardo in 300 milijonov starih dinarjev, lani pa je imela na voljo že 7 milijard dinarjev. V to vsoto pa niso všteta sredstva, ki so bila porabljena za gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov. S tem denarjem sm6 lahko zadovoljivo reševali vzgojna in -gmotna vprašanja šolstva v občini in izpolnjevali naloge, ki sp bile vsako leto posebej opredeljene v političnih dokumentih občine in v resoluciji o gospodarskem in družbenem razvoju. V zadnjih petih letih je bilo z denarjem, ki so ga zbrali občani s ' samoprispevkom in temeljne organizacije združenega dela, zgrajenih 8 novih šol in 5 vzgojnovarstvenih ustanov. S pridobitvijo novih prostorov so bili ustvarjeni pogoji za boljši pouk. Na nekaterih šolah otroci obiskujejo šolo le dopoldne in so s tem že narejeni prvi koraki za organizacijo celodnevnega vzgojno izobraževalnega dela.« »Kaj. je še izobraževalna skupnost naredila za boljši učni uspeh in manjši osip učencev?« »Ze nekaj let testiramo s testi zrelosti vse šolske novince. Učitelji pred pričetkom šole dobijo analizo sposobnosti posameznih učencev in vedo, katerim učencem morajo bolj pomagati pri premagovanju prvih šolskih nalog. Pomembna pridobitev je tudi mala šola, ki smo jo uspeli organizirati za vse predšolske otroke. Tudi otroci v najbolj oddaljenih krajih so vključeni vanjo. Vzporedno z dograjevanjem šolskega prostora se je razvijalo tudi šolsko varstvo. V letošnjem šolskem letu imamo v kranjski občini 46 oddelkov podaljšanega bivanja, ki jih obiskuje več kot 1000 učencev oziroma 13 odstotkov šoloobveznih otrok. Zanimanje za varstvo je veliko in smo letos že morali precej prošenj zavrniti. Razlog za omejevanje varstva je predvsem pomanjkanje denarja, prostorov in učiteljev. Z razvijanjem šolskega varstva so se učni rezultati močno popravili. Osipa med učenci, ki obiskujejo varstvo, skoraj ni. Poleg tega pa so varstveni oddelki veliko pripomogli k zmanjševanju socialnih razlik med učenci. Prizadevali smo si, da so v varstvo vključeni predvsem otroci iz ekonomsko šibkejših družin in takšni, ki nimajo doma urejenih razmer in pogojev za učenje. Vzporedno z malo šolo, razvijanjem varstva in drugih učnovzgoj-nih oblik pa smo širili tudi mrežo strokovnih služb. Delo v šoli ni več le učenje, temveč obsega vrsto dopolnilnih dejavnosti, ki so prav tako pomembne za normalen razvoj učenca. Moralna, estetska, telesna, glasbena vzgoja učencev zahtevajo strokovno usposobljene delavce, ki morajo biti usposobljeni tudi za organizacijo in vodenje dejavnosti . šolarjev v prostem času.« »Kakšni so rezultati?« »V šolskem letu 1073/74 je uspešno končalo razred 97,5 odstotka šolarjev. Napredovala je tudi kvaliteta pouka. 01) sodobnejših učnih metodah se učenci naučijo več m imajo boljši start za nadaljevanje na srednjih in poklicnih šolah.« »Vedno večji poudarek se daje dopolnilnim dejavnostim. Zlasti bo prišla takšna zaposlitev učenca v poštev v celodnevni šoli.« »Analiza, kaže, da je hil v preteklem šolskem letu vsak učenec vklju-.čen v tri dopolnilne dejavnosti; v skladu s svojimi interesi. Pod vodstvom mentorja šolar razvija svoje sposobnosti, hkrati pa pridobiva moralne vrednote, krepi se mu čut solidarnosti, resnicoljubnosti in tovarištva. Za izvenšolsko dejavnost je potrebno zbrati tudi nekaj denarja. Toda, kadar se o njem pogovarjamo, preradi pozabljamo, da od šole zahtevamo, da je jedro vzgojnega vplivanja na mladino. Premalo cenimo vzgojne rezultate in stroške primerjamo s ceno oskrbnine za otroke v vzgojnem ali dijaškem domu. Organi TIS so vložili veliko truda, da bi se ta dejavnost ustrezno vrednotila. Vendar za zdaj še ni večjih uspehov. »V kratkem bo sprejet družbeni načrt občine za letos. Vam bo zagotovil ustrezno materialno osnovo za dejavnost?« »Pričakujemo, da se bo proračun izobraževalne skupnosti letos nominalno povečal približno za 30 odstotkov. To bi zadostovalo, če dejavnosti ne bi širili. Ker pa bomo morali jeseni odpreti več novih oddelkov v šolah in v vrtcih, prehajamo pa tudi na celodnevno šolo, se postavlja vprašanje, če bomo lahko nekatere že utečene oblike dejavnosti še izva-. jali. S tem misl-im na testiranje predšolskih otrok, šolo v naravi, usposabljanje prosvetnih delavcev, modernizacijo pouka in dopolnilne dejavnosti. Izobraževalna skupnost si bo prizadevala, da bo omejevala predvsem tisto dejavnost, ki bo najmanj prizadela šolske kolektive in vzgojo otrok. Pri tem računa na pomoč družbenopolitičnih organizacij v občini, saj gre za skupno naložbo v prihodnost.« L. Bogataj Sistem ne bo zaživel sam od sebe Priporočilo delegacijam krajevnih skupnosti trzi-ške občine: več sodelovanja s sveti krajevnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, splošnimi delegacijami in delegacijami temeljnih organizacij združenega dela — Dolg do obveščanja in izobraževanja »Ustava, statut občine in statuti krajevnih skupnosti so nam začrtali okvire novega delegatskega skupščinskega sistema. Volitve so nam dale kadre, delegate, ustava pa daje novim skupščinskim oblikam delovno vsebino,« je dejal na petkovem sestanku predsednikov krajevnih skupnosti, predsednik delegacij krajevnih skupnosti in predsednikov krajevnih odborov SZDL predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris. »Čeprav je 8-mesečno delo že za nami,« je nadaljeval predsednik, »z doseženim še ne moremo biti zadovoljni. Uveljavljanje novega sistema ni lahko delo. Niti doma niti na tujem nimamo vzorov, zato je od nas odvisno, kdaj bomo uspeli. Vsak delegat mora prispevati k zboljšanju in izpopolnjevanju sistema .. .« Na izredno koristnem in ustvarjalnem zboru, ki je bil sklican na pobudo predsedstva skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in vodstva zbora krajevnih skupnosti, je predsednik skupščine opozoril na nekatere pomanjkljivosti; Pozval je k trdnejši povezavi temeljne delegacije krajevne skupnosti s svetom krajevne skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in splošnimi delegacijami za samoupravne interesne skupnosti, ker je le to pogoj za vsestransko obveščenost delegatov za dogajanje v skupnosti. Čeprav časa pogosto ni na pretek; se morajo delegacije večkrat sestajati- in posvetovati s svetom krajevne skupnosti in z drugimi organi v skupnosti in po potrebi oblikovati stališča tudi na ko.nferen- . ci delegatov in na zboru občanov. Da bi se izognili »lokalist ičnim« gledanjem na problem, so dobrodošla srečanja delegacij več krajevnih skupnosti in posvetovanja z delegacijami in predstavniki temeljnih Organizacij združenega dela. Pomembna je odgovornost delegata pred delegacijo in občani po zasedanju skupščine in dolžnost -do obve- . ščanja o Sprejetih odločitvah ali stališčih. • Poziv bivšim političnim mternirankam koncentracijskega taborišča Ravensbruck ,'^boditve pripravljamo poleg popisa še Ob 30. obletnici nase OSVObOfliiv« Vj v centralnem taborišču živečih internirank tudi popis tovarisic. umu in njegovih podružnicah. ' veriio če so na seznamu ravens- 1'rosimo vse tovarišu e. da prev »L^ZB NOV in da nam javijo briških internirank na občinskih \HW\ mn MnlI.ie'v taborišču ali na poti ca februarja, ker želimo, da larnioTJu v novo urejenem'muzeju imena vseh tovarisic, za katere vedo. da souiniR domov. Seznam umrlih potrebujemo do Konci bi bil spisek umrlih, ki bo vklesan v niarnioij v Rave.nsbrueku, čim popolnejši. vaVensbriških internirank Vj/-» 77h NOV Slovenije KO ZZB NOV Slovenije Vrtača 1 L Ljubljana To je bil pomemben prispevek k boljšemu obveščanju v delegatskem sistemu, kjer že odigravajo precejšnjo vlogo lokalna glasila; lokalni radio in glasila organizacij združenega dela. Precej »sveže« krvi je prispevala zadnja konferenca ZK, namenjena analizi obveščanja v občini in Zvezi komunistov. Vendar sredstva obveščanja ne smejo spremljati zgolj faze sklepanja in uresničevanja sklepov, temveč morajo posegati tudi v oblikovanje in zorenje predlogov! Udeleženci pogovora so v razpravi opozarjali na praktične plati uresničevanja delegatskega sistema v krajevni skupnosti. Menili so, da je zamisel predsedstva skupščine, naj bodo skupne seje zborov izjema, ne pa pravilo in da naj se ločene seje zborov nadaljujejo, dobra. Seveda pa je treba v takem primeru krepiti vezi in sodelovanje med delegati, zborov ali kot je dejal nekdo doseči »večjo uigranost«. Pogosti so problemi pri času in kraju sklicevanja delegacije krajevne skupnosti in pošiljanju obvestil o sestankih. Vsaka krajevna skupnost rešuje te probleme po svoje, zato kaže to področje v občini enotno urediti. Slišati je bilo tudi pripombe na račun kasnega pošiljanja skupščinskega gradiva in njegove obsežnosti ter jasnosti. Pri slednjem je težko najti pravšnjo mero, so dejali. Za nekoga je lahko stran gradiva dovolj, za drugega pa dve strani obrazložitve premalo... In še tehtno pobudo tržiškega sestanka kaže omeniti. To je nov ciklus izobraževanja delegatov, tako temeljnih kot Splošnih delegacij. Predvsem pa kaže izobraževanje razširiti tudi na člane svetov krajevnih skupnosti, člane skupščin delegatov itd, . J. Košu jek Izšla je tretja Tangenta Prizadevanjem za boljšo obveščenost se je pridružila tudi občinska konferenca ZSMS' Tržič z glasilom Tangenta. Ta mesec ho izšla že njena tretja številka. Izhaja v 400 izvodih mesečpo, cena izvoda pa je pol-drug dinar. Izvod sicer velja 3,5 dinarja, vendar pokrije stroške mladinska konferenca. Da bi se Tržičani izognili stroškom razpečavanja, imajo vse osnovne organizacije poverjenike, ki skrbe, da prejme Tangento čim več mladih. Tangenta se uveljavlja. K njenemu oblikovanju bo lahko precej prispe v*«] klub mladih novinarjev, ki ga ustanavlja mladinska konferenca. Mladi novinarji naj •bi se oglašali tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. Zal dobrih prispevkov še vedno manjka. Tržičani načrtujejo tudi nekaj izrednih številk Tangente z gradivi za pomembne j-še seje, posvetovanja in seminarje. M.Valjaver /O ljubljanska banka Ljubljanska banka podružnica Kranj Svet delovne skupnosti razglaša naslednja prosta delovna mesta Na sedežu poslovne enote v Kranju 1 višjega pravnega referenta 2. višjega referenta v splošnih poslih 3 referenta za pripravo materiala 4. manipulanta v splošnih poslih V hranilnici poslovne enote Kranj 5. 2 referentov za potrošniške kredite V ekspozituri poslovne enote Kranj Delavska 1 9 (Stražišče) 6 snažilke (delo 2 un dnevno) K sodelovanju vabimo za določen čas še diplomiranega pravnika, ki bi lahko nepopoln delovni čas. delal tudi Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 : diplomirani pravnik pod 2.: pravnik ali višji upravni delavec pod 3 : ekonomski tehnik — pripravnik pod 4 : dokončana osemletka* pod 5 : ekonomski tehnik — delo v 2 izmenah Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o doseženi izobrazbi je treba poslati do 24, februarja 1975 na naslov Ljubljanska banka, podružnica Kranj, splošni posli, Kranj, Cesta JLA 4. Odbor za medsebojna razmerja Osnovne šole Železniki razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja razrednega pouka na centralni šoli za nedoločen čas, U ali PA, — učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Selca za nedoločen čas, U ali PA, — učitelja zgodovine za določen čas, P ali PRU Nastop dela 1. marca 1975. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na upravo šole. Tekstilni center Kranj, izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija vabi k sodelovanju več delav(k)cev za naslednja delovna mesta: I. TOZD Tekstilna tovarna Zvezda a) vodje apreture b) tajnice direktorja II-. TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko c) dveh delavk v računsko-finačni službi III. TOZD Center za funkcionalno izobraževanje in preučevanje proizvodnje d) vodje funkcionalnega .* •■ izobraževanja za področje konfekcije Pogoji: a) srednja strokovna izobrazba (tekstilno-kemijske smeri) z najmanj r> let prakse na vodstvenem delovnem mestu v proizvodnji z organizacijskimi sposobnostmi za vodenje oddelka (žigri, apretura) in z znanjem nemškega jezika; b) srednja strokovna izobrazba — upravno-administrativne smeri, z najmanj 3-letno prakso pri upravno-administrativnih poslih ter vsaj pasivnim znanjem enega tujega jezika; , c) srednja strokovna izobrazba — ekonomske smeri — z nekajletno prakso pri računsko-finačnih poslih; d) višja ali srednja. strokavna izobrazba (konfekcijske smeri) z najmanj 5-letno prakso v proizvodnji. Delo je na terenu (na področju Jugoslavije), za kar pričakujemo od kandidata sposobnost organizacije in vodenja samostojnih akcij, zlasti pa komunikacijske spodobnosti s strankami. Kandidati, naj pošljejo svoje vloge z dokazili na naslov: Tekstilni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitvi OD. Razpis velja 15.dni od dneva objave. Danes ob 11. uri bo Veletrgovina Špecerija Bled odprla v Gorjah novo trgovino Nova trgovina Špecerije Bled v Gorjah Primer zglednega sodelovanja z občani Poleg sindikata je v podjetju aktivna tudi organizacija zveze komunistov. Pripravljajo se tudi na ustanovitev mladinske organizacije. Osnovno stališče obeh družbenopolitičnih organizacij (zveze komunistov in sindikata) v podjetju je, da je poleg dobrega gospodarjenja treba posvečati vso skrb uresničevanju ustave. Veletrgovina Špecerija Bled že nekaj let posveča veliko skrb sodelovanju z občani v vaseh oziroma krajevnih skupnostih v radovljiški občini. V okviru možnosti vedno radi prisluhnejo željam in potrebam in se odzovejo različnim akcijam na terenu. Tako nameravajo tudi v prihodnje sodelovati s krajevnimi skupnostmi, so poudarili na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije v podjetju. Ugotovili so namreč, da ni pomembno le to, kaj in koliko kdo zgradi oziroma naredi, marveč da je prav tako pomembna organiziranost podjetja in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi. V zadnjih letih je na primer Špecerija na Srednji Dobravi pomagala graditi cesto, na Posavcu so uredili gostilno in trgovino in v Lescah prav tako novo samopostrežno trgovino z bifejem. Zdaj se pripravljajo na podobno sodelovanje v Mošnjah. Razen tega ta blejski kolektiv sodeluje tudi v interesnih skupnostih za izgradnjo turističnih objektov na Bledu, za izgradnjo žičnic na Vršiču, pomagajo pa tudi pri izgradnji Koble. Primer zglednega sodelovanja je tudi izgradnja nove trgovine oziroma marketa v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Za gradnjo trgovine so se odločili skupaj s krajevno skupnostjo. Projekte zanjo je izdelal Zavod za urbanizem na Bledu, gradilo pa jo je Splošno gradbeno podjetje Gorenje. Celotna površina nove trgovine znaša 300 kvadratnih metrov in je v njej dovolj skladiščnih prostorov. Trgovino bodo odprli danes ob 11. uri. V njej bo v prihodnje na zalogi vsakodnevno potrošno blago, razen tega pa tudi perilo, nogavice, posoda iz plastike in kot posebnost gospodinjski stroji. Po potrebi pa bodo izbor blaga v prihodnje še dopolnjevali in tako skušali ustreči željam potrošnikov. Zavestna akcija za varstvo kmetijskih zemljišč Jeseniška kmetijsko-zemljiška skupnost za čim-boljšo izkoriščenost kmetijskega prostora — v jeseniški občini le 2 odstotka kmečkega prebivalstva tolikšnega pomena v primeru obrambe, v čuvanju krajine, v povezovanju kmetijstva z organizacijami združenega dela itd. Varstvo kmetijskih zemljišč naj bi zatorej postalo vsesplošni družbeni interes tudi v jeseniški občini, kjer je to še toliko bolj pomembno, ker je kmetijskih zemljišč razmeroma zelo malo. Ko so na Jesenicah ustanovili kmetijsko-zemljiško skupnost, se je začela resna in zavestna akcija predvsem za obvarovanje obstoječih kmetijskih zemljišč, še posebno zaradi tega, ker le-teh v jeseniški občini kot izrazito industrijski občini ni veliko. Prav zaradi tega, ker je v jeseniški občini le 2 odstotka kmečkega prebivalstva, ki daje 2 odstotka družbenega dohodka za občinsko skupščino, nastajajo številne težave, ki jih zdaj poskuša kar najbolje reševati kmetijsko-zemljiška skupnost skupaj z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami. Na Jesenicah se dobro zavedajo, koliko pomenijo obdelane kmetijske površine in se zato z vsemi napori bore proti odseljevanju, proti praz-nenju kmetijskega prostora in za obvarovanje le-tega. Cilji zemljiške politike naj bi bili predvsem v obvarovanju visokogorskih kmetij, ki so Graditev stanovanj . Komisija za stanovanjske zadeve pri krajevni skupnosti Medvode je pripravila širše posvetovanje o graditvi stanovanj v Preski pri Medvodah. Predvidevajo, da bodo lahko z graditvijo 215 stanovanj začeli že v naslednjih dneh, saj so načrti pripravljeni. Formirali bodo koordinacijski odbor, ki bo deloval v imenu podpisnic sporazuma, s katerimi bodo medvoške delovne organizacije vezale sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Po sedanjih izračunih naj bi kvadratni meter stanovanjske površine veljal okoli 5200 dinarjev. -fr Petek, 14. februarja 1975 O delu in nalogaTi ter organiziranosti samoupravne kmetijske-zemljiške skupnosti smo se pogovarjali z inž. Jožetom Šavorjem, ki dela kot tajnik jeseniške skupnosti. »Izraziti kmetijski predeli so v jeseniški občini v Žirovnici, na Dovjem in v Podkorenu, sicer pa je jeseniška občina izrazito industrijska. Ob ohranjevanju kmetijskih zemljišč v taki občini so problemi, ki jih bodo poskušali reševati z načrtno in zavestno akcijo. Zdaj, po samoupravnem konstituiranju kmetijsko-zemlji-ške skupnosti, bi imeli ob sodelovanju vseh drugih zainteresiranih za to vse možnosti. Pri ustanavljanju skupnosti je bila glavni organizator in pobudnik občinska konferenca SZDL na Jesenicah, ki še zdaj nudi vso potrebno pomoč in podporo. Skupščino sestavlja 30 delegatov in 9 članov izvršnega odbora, razen tega imamo več komisij. Našo skupnost financirajo ustanovitelji, od katerih je le občinska skupščina do zdaj prispevala svoj delež. Glavni problem so še vedno prostori, ki jih kmetijsko-zemljiška skupnost nima. Pred nami je vrsta nerešenih nalog in problemov zato, ker bi radi obvarovali vsaj tista zemljišča, ki jih v občini imamo. Za to pa bo treba odgovornosti in razumevanja širše družbene skupnosti.« D. Sedej Enodnevni zaslužek za lomsko cesto? Gradnja nove ceste do Loma pod Storžičem je že več let osrednja komunalna investicija v tržiški občini, hkrati pa največja naloga, ki si jo je kdajkoli zadala katerakoli krajevna skupnost v občini. Leta 1973 je bila slovesna otvoritev prvega odseka ceste od Carmana do žage v Spodnjem Lomu. Za vsa zemeljska dela in utrjevanje cestišča so Lomljani pod vodstvom sveta krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in gradbenega odbora potrošili le 40 milijonov starih dinarjev, čeprav je samo za zemeljska dela znašal predračun 50 milijonov dinarjev. Graditelji so že v »prvi rundi« veliko prihranili, in to predvsem zaradi obilice prostovoljnega dela in odločitve najemati težjo gradbeno mehanizacijo, ki je sicer dražja, vendar je njen delovni učinek večji! Pri tem ne kaže prezreti pomoči občinske skupščine Tržič in Splošnega gradbenega podjetja Tržič ter drugih sodelavcev pri gradnji nove in zahtevne ceste. Decembra so Lomljani izkoristili ugodne zimske vremenske razmere in se lotili gradnje drugega odseka ceste od Slapu do Carmana, ki je gradbeno najtežji. Na predvideni trasi nad Slapom, streljaj od Carmana, je treba odstraniti veliko čer. Naloga terja enkraten poseg in precejšnja sredstva. V primeru odstranitve in razstrelitve naravne prepreke bo odpadni material zasul sedanjo cesto v Lom in s tem onemogočil dostop do Loma. Graditelji bodo sicer uredili zasilen dostop po stari cesti, vendar rešitev ne more trajati dolgo. Okrog 150 starih milijonov dinarjev bo terjal poseg. Gradbeni odbor in krajevna skupnost računata, da bosta uspela zbrati v ta namen okrog 80 milijonov dinarjev, 70 milijonov pa manjka . .. Kako jih dobiti? Občinska skupščina Tržič, ki bo tudi letos in prihodnje leto namenila lomski cesti po 50 starih milijonov, jih ne more dati. Zato so graditelji predlagali občinski konferenci SZDL in občinskim organom začetek akcije, da bi zaposleni Tržičani prispevali za gradnjo lomske ceste enodnevni zaslužek. To znese po grobem izračunu 70 milijonov in ravno toliko Lomlja-nom manjka do rešitve največje gradbene težave. Menijo, da njihov predlog ni neutemeljen! Edina vas v tržiški občini so, kamor avtobus ne more, čeprav hodi dnevno v Tržič in druge kraje lepo število delavcev. Lomljani nadaljujejo z varčnim trošenjem sredstev. Za zemeljska dela pri drugi fazi gradnje je znašal < predračun 106 milijonov starih dinarjev. Graditelji so potrošili le 25 milijonov. Še pet jih bodo, pa bodo osnovna gradbena dela končana. J. Košnjek Ugotavljanje potreb po telefonih Te dni razpošilja Podjetje za ptt promet Kranj v vsa gospodinjstva na Gorenjskem razen v občine Kamnik in Domžale, poseben vprašalnik, S pomočjo katerega skuša podjetje ugotoviti želje oziroma potrebe po telefonskih priključkih na svojem področju. Skupnost jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov letos zaključuje svoj 7-letni program razvoja ptt omrežja in pripravlja program razvoja za naslednje desetletje. V preteklem obdobju je Podjetje za ptt promet Kranj vlagalo največ sredstev v modernizacijo in povečanje telefonsko-telegrafskih kapacitet, v prihodnje pa se namerava v večji meri posvetiti izgradnji krajevnega omrežja. Da hi lahko izdelalo dolgoročen program razvoja telefonskega omrežja, mora podjetje vedeti za potrebe po telefonskih priključkih na svojem področju. Podatki, ki jih ho zbralo s pomočjo vprašalnika, bodo osnova za kar najbolj smotrno načrtovanje izgradnje telefonskih priključkov V naslednjih letih, hkrati pa bodo tudi odsev želja prebivalstva G oren jeke, ki jim bo podjetje skušalo v okviru svojih možnosti čim bolj prisluhniti. Vprašalnik je informativnega značaja in ne obvezuje anketirancev, da kasneje, kadar bodo možne vključit ve, res postanejo telefonski naročni-ki. Podjetje za ptt promet upa, da bodo prebivalci, Ki jih bo anketa zajela, vprašalnik sprejeli Z resnostjo in razumevanjem ter tako prispevali k akciji, od katere pričakujemo obo-jest lansko korist. Seja škofjeloške občinske skupščine V sredo, 19. februarja, ob 16. uri se bodo v Škofji Loki na skupni seji sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Delegati zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela ter družbenopolitičnega zbora bodo na njej razpravljali o osnutku družbenega dogovora.o splošni porabi v SR Sloveniji za letošnje leto, predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975, osnutku proračunskih dohodkov in izdatkov občine za letos, predlogu odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju, delovanju skupnosti slovenskih občin v lanskem letu, programu delovanja organov skupnosti slovenskih občin in njenih sekcij za letos, predlogu dogovora o financiranju dejavnosti skupnosti slovenskih občin in o obveznostih skupnosti slovenskih občin do občinskih skupščin, predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti, predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti, na dnevnem redu pa so še volitve in imenovanja, delegatska vprašanja, podana bo informacija o podelitvi Prešernove nagrade za leto 1974, delegati pa bodo poslušali tudi poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje. Po končani skupni seji bo še skupno zasedanje zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti. Delegati teh dveh zborov bodo spregovorili o predlogu odloka o davkih občanov, predlogu odloka o posebnem občinskem prometnem' davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter predlogu odločbe o ustanovitvi Glasbene šole Škofja Loka. Nazadnje pa bodo samo delegati zbora krajevnih skupnosti sklepali 6 predlogu odloka o spremembi odloka o posesti psov. OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE Med številnimi točkami dnevnega reda sredine seje škofjeloške občinske skupščine velja vsekakor na prvem mestu omeniti razpravo in sklepanje o osnutku proračunskih dohodkov in izdatkov občine za letošnje leto. Občinski izvršni svet je o njem razpravljal prve dni februarja in ga sprejel. Seveda pa bo na javnih razpravah potrebno razčistiti še vrsto problemov, da bo potem mogoče izdelati predlog proračunskih izdatkov. Svoja mnenja in pripombe bodo prav gotovo podali tudi delegati na sredini seji. J. Govekar Racionalizatorstvo in novatorstvo Uspeh jeseniških novatorjev in izumiteljev na razstavah — Lani rekordna višina prihrankov — Do zdaj 11 izumiteljev — Organiziranje racio-nalizatorske dejavnosti »Inovacija kot prva uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarske koristi pomeni obnovo in izboljšanje obstoječih in razvoj novih zmogljivosti, procesov, izdelkov in storitev, ki zadovoljujejo vedno večje potrebe ljudi. Medtem ko je večina izboljšav včasih potekala izkustveno in stihijsko, se danes inovacijski proces vse bolj načrtno vključuje v poslovanje. Ne glede na to, ali prihaja do sprememb stihijsko ali načrtno, je potrebno oblikovati sistem načrtovanja, organiziranja, koordiniranja in motiviranja, ki bo razvijal in spodbujal inovacijsko dejavnost,« pravi mag. Rudi Rozman, direktor sektorja za ekonomiko in organizacijo, ko opisuje razvoj in sedanje stanje racionalizatorstva in novatoistva v jeseniški Železarni. Jeseniški novatorji so lani dosegli več zavidljivih uspehov: septembra so sodelovali na razstavi Radničko stvaralaštvo 74 na Reki in oktobra na razstavi Inova YU 74 v Zagrebu. Sodelovali so s sedmimi predlogi, od tega s petimi izumi. Na Reki so prejeli zlato plaketo in diplomo za izrazito razvito inventivno dejavnost in prikazane eksponate, v Zagrebu pa jim je Zveza iznajditeljev in avtorjev tehničnih izboljšav dodelila zlato diplomo za Sodelovanje in uresničevanje idej izumiteljstva in tehničnega napredka v Jugoslaviji. Priznanja so dobili tudi nekateri posamezniki. NAJVEČ NOVATORJEV JE VZDRŽEVALCEV Novatorska dejavnost je v Železarni urejena z dvema osnovnima dokumentoma: pravilnikom o racio-nalizatorstvu in z organizacijskim predpisom, ki urejata delovanje na tem področju. V jeseniški Železarni ugotavljajo, da je število novatorskih predlogov razmeroma konstantno in da ne pokaže Vedno tudi višine prihrankov. Leti so leta 1973 po stalnem pora stu padli, lani pa dosegli svojo rekordno višino: 8,3 milijona dinarjev. Prihranki so posledica najrazličnejših inovacij, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Njihova analiza kaže, da gre v večini primerov za znižanje stroškov vzdrževanja, porabljene energije, števila in stroškov zaposlenih, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, manjše porabe materialov, in surovin itd. Taka struktura je nedvomno posledica tega, da prihaja večina novatorjev in racionalizatorjev iz vrst vzdrževalcev. " Racionalizatorske predloge, ki jih je bilo v času po vojni 2160, sta dala od leta 1005 naprej 302 avtorja. Avtorji se združujejo v.strokovno organizacijo DLVri — društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Nekateri od njih se pojavljajo večkrat, največje število predlogov enega avtorja pa je 11 Pb en avtor je dal 8 oziroma 7 predlogov, dva avtorja po 6 predlogov itd. Največji prihranek v obdobju 1969 do 1973 je bil 670.000 dinarjev, naslednji večji pa so nad 300.000 in 400.000 dinarjev. Od vseh prijav jih 8 odpade na izume, ki so bili patentirani. Število izumiteljev pa je 11. Razen tega je za svoje dosežke prejelo poleg drugih priznanj tudi Kidričevo nagrado 6, avtorjev za 4 predloge. PRIHRANKI IN ODŠKODNINA V jeseniški Železarni imajo referat za racionalizatorstvo pri sektorju za ekonomiko in organizacijo. Ta referat vodi vso statistiko o predlogih avtorjev. Prijava vsebuje podroben opis predloga s potrebnimi skicami, predvsem pa izračun prihrankov oziroma koristi, ki jih daje izum, tehnična izboljšava in koristen predlog. Izum je po pravilniku opredeljen kot nova ustvarjalna rešitev določenega problema, mora pa biti popolna novost v tovarni in v svetu. Tehnična izboljšava je tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehniških sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost izdelkov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in večja varnost pri delu. Koristili predlogi pa pomenijo racionalnejšo rešitev katerekoli funkcije v podjetju. Poleg teh treh možnosti so še »Knovv-hovv« predlogi, iz katerih izhajajo novi izdelki z večjo vrednostjo, nimajo pa značaja izuma ali tehnične izboljšave. Izračun o prihrankih dopolni referat za racionalizatorstvo ali ekonomska služIta. Višino koristi običajno ugotavljajo na enoletni osnovi. Na višino odškodnine vplivata tudi stopnja ustvarjalnosti in uporabljena sredstva. Razen tega imajo v Železarni še nekaj drugih oblik stimuliranja kot dve vsakoletni nagradi Novator leta in Pa nt Zova nagrada. Ob tem pa še nadarjenim novatorjem omogočajo dodatni študij in izpopolnjevanje s ppdročja predlogov. Občasno v Železarni razpisujejo predloge za rešitev tehničnih problemov. Najbolj uspeli predlogi so nagrajeni, najbolj ustrezajoč predlog pa poznejo tudi realizirajo POVEZOVANJE MED SLOVENSKIMI ŽELEZARNAMI V Železarni si prizadevajo, da bi tudi v prihodnje na tem področju beležili kar največ uspehov, zato dosledno skrbe za razvoj inovacijske dejavnosti, V načrtu imajo povezovanje dela med slovenskimi železarnami in sprejetje ustreznih sporazumov, ki naj hi enako urejali področje inovacij v vseh treh slovenskih železarnah. Sporazumi naj bi omogočili tudi medsebojni promet Inovacijskih predlogov ter sodelovanje pri reševanju enakih problemov. D. Sedej Analiza uresničevanja ustave Na 3. redni seji sveta občinske zveze sindikatov na Jesenicah so ob dobri udeležbi razpravljali in dokončno sklepali o predlogu poslovnika, ki obravnava naloge in pristojnosti sveta in njegovih organov. Poslovnik so na seji tudi sprejeli. Obravnavali so tudi predlog programa dela s predlogi, ki jih je posredovalo predsedstvo. Obenem so sprejeli finančni načrt za leto 1975 s tem, da je svet sprejel predloge o novi delitvi članarine, opredelili so se o načinu uporabe sredstev solidarnostnega sklada za delno financiranje programov in akcij osnovnih organizacij sindikata v primerih, kb osnovne organizacije ne Nove osnovne organizacije sindikata Na Jesenicah so zaključili z občnimi zbori sindikata. Zdaj ugotavljajo, da so občni zbori nadvse uspeli tako po udeležbi kot po vsebini razprav. Delavci so na občnih zborih največ razpravljali o izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev, o proizvodnih rezultatih, o tehnologiji, o delovnem času v turizmu, gostinstvu in v trgovini. Razprave so bile zelo konkretne. Večina osnovnih organizacij se „e že odločila za novo obliko organiziranosti na osnovi delegatskih principov, večinoma so tudi že obravnava- li in sprejeli pravila osnovnih organizacij in svoje programe dela ter finančne načrte za leto 1975. V jeseniški občini so v tem času ustanovili nekaj novih osnovnih organizacij sindikata. Tako v Kompasu v Kranjski gori, v Emoni v Kranjski gori, ustanovili pa so tudi osnovno organizacijo sindikata družbenopolitičnih organizacij. Tako je zdaj v jeseniški občini šest sindikalnih konferenc, ki združujejo 53 osnovnih 'organizacij sindikata, od tega jih je v jeseniški Železarni 40. D. S. Celotni »PRES dana«, kamnit prestol šče j Pravkar so izšle štiri knjige romana veliko sodišče I-II-III-IV izciklusa »Prestol Matije Korvina« Vsi trije romani, ki sestavljajo ciklus o Gordani, so pripovedno tako tesno prepleteni, da ustvarjajo zaokrožen organizem; zgodba se v dramatičnih vrtincih preliva iz knjige v knjigo, osrednje osebe se zapletajo v zmeraj nove konflikte. Začetek »Velikega sodišča« je logično nadaljevanje » Pekla na prestolu« Celoten ciklus je postavljen v petnajsto stoletje, v čas, ko je na Ogrskem m Hrvatskem vladal kralj Matija Korvin. Zgodovinskim osebnostim kot je legendarni kralj, se pridružujejo junaki, ki jih je ustvarila pisateljič.na bujna domišljija; seveda pa se vse vrt. okoli glavne junakinje Gordane Vse štiri zajetne knjige romana »Veliko sodišče« veljajo vezane v platno 600 din Založba nudi možnost obročnega odplačevanja v šestih obrokih po 100 din. Pred izidom so še zadnje tri knjige romana »Veliko sodišče« V-VI-VII, s katerim, bo ciklus 16 knjig »Prestol Matije Korvina« zaključen. Knjige so na voljo v vseh knjigarnah, izpolnjeno naročilnico pa lahko pošljete na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana Naročilnica G II Nepreklicno naročam 4 knjige romana Znesek 600 din bom poravnal: * — takoj — v 6 mesečnih obrokih po 100 din Kraj in datum: VELIKO SODIŠČE l-ll-lll-IV. Knjige mi pošljite na: f- — moj domači naslov — kraj zaposlitve (Ustrezno, prosimo, označite!) Podpis naročnika: Naslov naročnika: ime In priimek kraj ulica zaposlen pri bi uspele pokrivati realizacije lastnih programov. To velja še posebno za tiste osnovne organizacije, kjer je več temeljnih organizacij združenega dela in tako tudi več osnovnih organizacij sindikata, za koordinacijo pa skrbe sindikalne konference. Domenili so se tudi, da se vsi dokumenti in sklepi redno objavljajo v informacijah občinskega sveta in tako posredujejo članom sindikata. Ker poslovnik predvideva, da so v svet vključeni vsi delegati družbenopolitičnega zbora, ki jih je delegiral občinski svet zveze sindikatov, ter da "ima eno delegatsko mesto tudi občinski odbor društva upokojencev v občinskem svetu, so sprejeli sklep, da se poveča število sveta od 39 na 41 članov ter da obenem obvestijo pristojne organe, da izvolijo delegate za dopolnitev občinskega sveta. Tako bo osnovna organizacija osnovne šole na Koroš: ki Beli izvolila enega delegata, prav tako pa tudi društvo upokojencev enega delegata. / Na seji so obravnavali tudi analizo uresničevanja ustavne zasnove samoupravnih odnosov in organiziranosti združenega dela na področju Jesenic ter sprejeli naslednje ugotovitve: delovne organizacije so v minulem letu napravile viden korak vsaj v formalno-prav-nem pogledu in. položile temelj za. razvoj samouprave. Treba pa bo nadaljevati in z določeno mero strpnosti • uresničevati ustavne spremembe. Pri odgovornem in neposrednem uresničevanju teh nalog so edina oblika ustavna izhodišča. Sklenili so, da bodo morali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela izdelati analizo o možnostih konstituiranja do konca februarja. Za izvedbo te naloge so v prvi vrsti odgovorni sekretarji osnovnih organizacij ZKS in predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Za pripravo gradiva in materialov pa bodo morale poskrbeti vodstvene službe in samoupravni organi. E)el odgovornosti bo prevzela tudi komisija za samoupravne odnose pri občinskem svetu zveze sindikatov. Ob analizah bodo morali najbolj upoštevati organiziranje združenega dela, ekonomske odnose in integracijske procese ter delovanje in organiziranje družbenopolitičnih organizacij. Vse analize bodo posredovali občinskim konferencam ZKS oziroma občinskemu svetu zveze sindikatov. Na podlagi ugotovitev iz analize bodo izdelali kriterije, na osnovi katerih se bo potem akcija nadaljevala. D. S. Vso skrb boljšemu gospodarjenju Na občnem zboru sindikalne organizacije tovarne Sava iz Kranja, ki je bil preteklo soboto, so pregledali delo od aprila 1973 do konca leta 1974. Delegati so v svojih razpravah potrdili, da je bilo to obdobje v zadnjem desetletju družbeno in politično najbolj razgibano in je terjalo tudi od sindikalne organizacije sodelovanje na vseh področjih. V tem času smo se odločili za korenite spremembe v naših družbenoekonomskih odnosih, pogojih gosjjodar-jenja in samoupravljanju. Med najbolj pomembne dogodke prav gotovo sodi sprejetje nove ustave, kongres ZKS in kongres ZKJ, Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob tem so delegati osnovnih organizacij poudarili, da so novo ustavo v Savi začeli uresničevati že prej, preden je bila uradno sprejeta. Ze na osnovi ustavnih dopolnil so julija 1972. leta ustanovili prve temeljne organizacije združenega dela. Izpolnjevanje te ustavne zahteve pa so dograjevali vse do konca preteklega leta, ko so ustanovili temeljne organizacije povsod, kjer obstajajo možnosti za njihovo normalno delovanje in razvoj. Sindikat se je vključil tudi v prizadevanja za uresničevanje delegatskih odnosov v samoupravnem in skupščinskem sistemu, skupnosti temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organov v podjetju ter skupščinah družbenopolitične skupnosti. Sava se je v tem času aktivno vključevala v integracijska gibanja, saj je nova ustava dala velike Ena TOZD od surovine do končnega izdelka Na sobotnem občnem zboru sindikalne organizacije tovarne IBI Kranj so delegati poudarili, da se je ( v preteklem mandatnem obdobju sindikat najbolj prizadeval pri uvajanju novih samoupravnih odnosov. Posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki samoupravnih organov in vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetju, je pripravila predlog o novem organiziranju združenega dela. Predlog so obravnavali zbori delavcev v vseh delovnih enotah in so soglasno sprejeli sklep, da v IBI ni obratov, ki bi pomenili zaključeno delovno operacijo oziroma enoto in zato tudi ni pogojev za oblikovanje organizacij združenega dela. , Sklep so utemeljili z dejstvom, da je vsa proizvodnja organizirana na tekočem traku od surovine do končnega izdelka.- Vsa proizvodnja je brez vmesnih skladišč, ki jih poznajo tekstilna podjetja doma in v tujini, Sindikat TOZD Tomaž Godec 1. februarja je bil občni zbor sindikalne organizacije v podjetju LIP Bled — TOZD Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Člani so ugotovili, da so v minulem delovnem obdobju uspešno uresničili nekatera določila nove ustave. Tako je sindikat posvečal glavno skrb ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, novi organiziranosti podjetja in združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdarstva in lesne industrije. Razen tega so med drugim pripravili poseben sestanek, kjer so se pogovorili o težavah pri prodaji opaznih plošč. Izkazalo se je, da je prav ta sestanek precej pripomogel k odpravljanju težav. Seveda je sindikat uspešno reševal tudi nekatera druga vprašanja: rekreacijo delavcev, družbeno prehrano, pOškrbel za ozimnico in pomoč socialno šibkim. Na zadnjih zborih po delovnih anotah pa so Sprejeli tudi stabilizacijski program. B. Sod ja zato se delo v IBI razlikuje od proizvodnje v drugih tekstilnih tovarnah. Delegati so poudarili, da so v njihovi organizaciji združenega dela pri organizaciji proizvodnje opravili pionirsko delo in dosegli tudi lepe uspehe. Veliko pozornosti je sindikat posvetil tudi dvigu storilnosti in dobremu gospodarjenju. Sklepi obeh kongresov in resolucija izvršnega sveta o ekonomski politiki za leto 1974, so njihovo usmeritev potrdili. Pri tem so poudarili, da se sindikat in druge politične organizacije v podjetju zavedajo, da je pogoj za učinkovito in dobro organizirano samoupravljanje predvsem stabilen gospodarski položaj podjetja z realnim planom za prihodnje. Poleg tega je sindikat sodeloval z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni skupnosti, aktivno se je vključil v priprave za sprejem sporazuma o kadrovski politiki v občini, reševanje stanovanjskih problemov članov kolektiva, sodeloval je pri izobraževanju delavcev za delo v družbenopolitičnih organizacijah in se zavzemal za poživitev rekreacijske in športne dejavnosti zaposlenih ter skrbel za reševanje problemov socialno ogroženih delavcev. Tudi v prihodnje se bo sindikalna organizacija zavzemala za dvig materialnega standarda delovnih ljudi, kar je pogoj za njihovo ustvarjalnost in utrjevanje njihove socialne varnosti. To pa bo delavcem tovarne IBI omogočilo, da se bodo še bolj posvetili ustvarjalnemu delu in si s tem zagotavljali še boljše pogoje za osebni in družbeni standard. L. Bogataj možnosti za tesnejše povezovanje gosj)odarstva, tako nacionalnega kakor tudi v okviru federacije in vključevanje v mednarodno delitev dela. Uspešno so bile izvedene združitve Save z Vulkanom iz Niša. tovarno gume iz Rume. Totro iz Ljubljane, Puškarno Kranj in Kemično tovarno Moste. Poleg tega se je Sava vključila tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela Polikem in Združenje kemične industrije Slovenije. Kongresi ZK in ZSS j)a nalagajo sindikalni organizaciji nove naloge, ki jih bo morala izpolnjevati v prihodnjem obdobju. O nalogah je spregovoril predsednik sindikalne konference Mile Milivojevič. Dejal je, da bo še naprej osnovna naloga sindikata vključevanje v prizadevanja za kar najboljši poslovni uspeh organizacije združenega dela in vsake temeljne organizacije, skrb za boljše gospodarjenje in večjo produktivnost. Poleg tega bodo vso skrb posvetili tudi reševanju perečih vprašanj na področju socialnega položaja delavcev, varstva pri delu in pogojev dela, družbenega standarda in rekreacije, kadrovske politike, delitve osebnih dohodkov, samoupravljanja, medsebojnih odnosov in ne nazadnje tudi organizaciji sindikata, ki bo zagotavljala večjo učinkovitost delovanja. V razpravi, sodelovalo je več kot deset delegatov, je Jože Vuk spregovoril o izkoriščanju delovnega časa in produktivnosti. Povedal je, da so lani v Savi zaradi boleznin izgubili 10,7 odstotka delovnih ur, skupnih izostankov pa je bilo 15,5 odstotka ali 500.000 delovnih ur. Po drugi strani pa so za nadure porabili 4,1 odstotka vseh ur, ki so jih delavci Save opravili v tovarni. Opozoril je tudi na slab izkoristek delovnega časa, ki pa se je zaradi dogovorjenih ukrepov lani že izboljšal. Leta 1973 je bilo produktivnih ur 09 odstotkov, lani pa za 3 odstotke več. Delegat Franc Gorjanc je spregovoril o delovnih pogojih v TOZD Vulkanizacija. Čeprav so se preselili v nove prostore s sodobnimi stroji in z novimi klimatskimi napravami, razmere niso dosti boljše. Kriv je neustrezen prezračevalni sistem, ki ne deluje tako kot. bi bilo treba. Osnovna organizacija sindikata bo zahtevala, da samou|)ravni organi naredijo vse, kar je mogoče, da se bodo delovni pogoji v vulkanizaciji izboljšali. Podobne ukrepe je zahteval tudi Mujo Humič iz stare valjarne. Tudi v tem obratu so delovni pogoji zelo slabi, otežuje pa jih še zastarel strojni park, pogoste okvare in pomanjkanje rezervnih delov. Posebno pa so delavci nezadovoljni s prostori za osebno higieno. Kopalnic, ki bi morale biti zgrajene že pred dvema letoma, še ni, zato se hodijo kopat delavci iz livarne v druge obrate, kar pa j)ovzroča nered in zmedo. V razpravi so spregovorili tudi o delu komisije za Šport in rekreacijo, komisije za samopomoč in kadrovski komisiji. Več uspeha je imela komisija za šjjort in rekreacijo, ki je uspela v klube in sindikalne igre vključiti precej članov svojega kolektiva. Komisija za kulturo pa se kljub nekaterim uspehom ne more pohvaliti, da hi dosegla množičnost. Občni zbor sindikalne organizacije Sava se je sklenil z razrešnico starega in izvolitvijo novega predsedstva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Mile Milivojevič. L. Bogataj Nič brez sindikata Na občnem zboru sindikalne organizacije Color Medvode so oh pregledu opravljenega dela ugotovili, da je sindikat opravil vrsto pomembnih nalog pri uresničevanju ustavnih načel in. delegatskega sistema. Tudi v prihodnje bodo smernice 7. kongresa ZSS vodilo pri delu, obenem pa je bila podana zahteva o formiraniu TOZD. Postavljena je bila zahteva po čimprejšnjem začetku graditve najemnih stanovanj v Medvodah. OZD Color so razdelili na 21 skupin, katerih delegati tvorijo nov izvršni odbor sindikalne organizacije, ki si je na prvi seji zadal nalogo: nič brez sindikata, kar je pomembno za delavce! .fr Kaj prinašajo Loški razgledi št. 21? 350 strani obsegajoči zbornik letos vsebuje 37 različnih prispevkov V nedeljo popoldne je bila v gosteh skupina »Zarja« iz Trnovelj pri Celju z Javorškovimi MANEVRI. Poleg solidne ravni izvedbe so nam pokazali resnični in neizumetničeni amaterizem, z zatikajoča izgovorjavo in z vsemi drugimi nerodnostmi, ki spremljajo amaterske predstave, toda vse to le prvo tretjino predstave. Ko so začeli igrati igro o Martinu Krpanu v Javorškovem tekstu, so se sprostili, obvladali so sebe in prostor. Izrazito komedijantski pristop k delu je to pocankarjansko satiro slovenstva realiziral predvsem kot ljubek, preprost dokaz, kako nam ni vseeno, kaj z našo duhovnostjo v tem času je. Delo je režiral Štefan Žvižej, posebej pa so s svojo igro opozorili Jože Zagoričnik, Ksenja Davidova, Milan Sevšek in Sandi Jekl. J. P. Večeri v Prešernovem gledališču Zapiski s tedna slovenske drame Stalno slovensko gledališče iz Trsta je predstavilo Cankarjevo komedijo Za narodov blagor v težnji pokazati ga po svoje, s tem da so ga tako rekoč lokalizirali,, so ga hkrati prezentirali kot še vedno žgočo satiro slovenstva. Pogum, ki ga je pred leti v Kranju pokazal Janez Povše, se je v režiji Daria Uršiča dostopnjeval v navidezno demistifikacijo Cankarja; kljub temu da se je zvesto držal literarne predloge, je bila iz predstave razvidna Uršičeva težnja pokazati besedilo, kot predstavo, v izrazito sodobnem vzdušju. Kostumografija (sodobna oblačila) in scena (mlaj in Veselični prostor) sta soustvarjalen element ob interpretacijah (Silvij Kobal, Jožko Lukež, Mira Sardoč, Stane Raztresen itd.), čeprav se včasih zdi, da je vse vendarle preveč- uglajeno in s tem tudi — ironično. To pa je bil tudi Cankarjev namen. Tekst in režiserski koncept sta povedala tisto stran Cankarjeve miselnosti, ki jo često skušamo ugladiti, narediti iz satire zgolj komedijantsko igro. S postavitvijo mlaja je ustreženo tudi tej plati, z Gornikom, ki ves čas nekako breztelesno lebdi nad pred- stavo, pa so Tržačani postavili na konico politični, strankarski boj ter spletkarstvo »prvakov«. Drugi Cankarjev tekst, Veselica v Blatnem dolu, v režiji Jurija Součka, ki je tekste tudi priredil, je prav tako grajen na zvestobi ironije, šibanja občih in zlasti slovenskih razvad, z žgočo željo predstavo izostriti v sedanjost. Spet smo pri veseljačenju, praznovanju, veselici. Pevski zbor prepeva Slovenec sem, hkrati pa je prikazana vsa majhnost in veličina slovenstva oziroma naše duhovnosti. S predstavo Slovenskega narodnega gledališča in Stalnega slovenskega gledališča Cankar ni več prikazovan »muzejsko«, ves čas se nam zdi, da gledamo sodobnega, zdajšnjega avtorja. Pri predstavi Veselice v Blatnem dolu je opazen pogumen pristop tako v sceni kot v interpretacijah Jurija Součka, Staneta Rozmana, Andreja Nahtigala in Marka Sim-čiča, pogumen v iskanju nekonvencionalni gledaliških izraznih sredstev, vse to pa z namenom, da se na novo obudi Cankarjeva satira, ki naj bi bila ob tem tudi opomin. J. Poštrak Sedem let ženskega pevskega zbora Pevke ženskega pevskega zbora Jesenice se letos že sedmo leto redno sestajajo dvakrat tedensko na vajah, ki jih vodi prof. Milko Škober-ne. Ženski pevski zbor vadi v sobi gledališča na Jesenicah vsak ponedeljek in četrtek. Pevski zbor, ki se redno udeležuje raznih tekmovanj pevskih zborov in gostuje na prireditvah, pripravi za vsako leto nov program. Lani so imele pevke več nastopov: gostovale so v Italiji, v Zabnici, priredile celovečerni koncert na Jesenicah, se predstavile kranjski publiki, sodelovale v kulturnem programu ob otvoritvi razstave na Jesenicah in na Bledu, nastopile na reviji pevskih zborov na Jesenicah, v Mariboru, zapele ob 50-letnici Vezenine ter sprejele povabilo za gostovanje na slovenskem Koroškem. 36-članski pevski zbor je s svojimi nastopi že dosegel lepe uspehe, tako na pevskih tekmovanjih kot tudi na nastopih pred občinstvom. Pevke že skrbno pripravljajo program za letošnje nastope, med drugim tudi za nastop oh 30-letnici osvoboditve ter za koncert za mladino. V začetku marca pa jih ho posnela tudi ljubljanska televizija. I). S. Nov dirigent Po smrti Poldeta Ulage, ki je bil deset let pevovodja in predsednik edinega moškega pevskega zbora v jeseniški občini, je zdaj zbor ostal Brez pevovodje. Jeseniška kulturna skupnost si zdaj prizadeva, da bi Čimprej njegovo delo nadaljevali, vendar na Jesenicah tega kadra ni. Zato bodo morali poiskati novega zunaj občinskih meja. Za novega dirigenta pihalnega orkestra na Jesenicah pa prihaja Ivan Knific, podpolkovnik JLA. 1). S. Prva seja izvršnega odbora Prihodnji teden se bodo na Jesenicah sešli člani izvršnega odbora skupščine kulturni' skupnosti. Na seji bodo obravnavali predlog programa za leto 197.'), proračun kulturne skupnosti, program dela izvršnega odbora in program dela skupščine kulturne skupnosti za prvo polletje, Imenovali bodo tudi nekaj komisij, med drugim komisijo za muzejsko in spomeniško dejavnost ter komisijo za kulturni' domove. D. S. Satler in Demšar razstavljata v Škofji Loki Drevi ob 18. uri bodo v galeriji Loškega muzeja na gradu odprli razstavo del dveh ljubljanskih likovnikov, akademskega slikarja Gorazda Satlerja in akademskega kiparja Antona Demšarja. Ob otvoritvi bo govoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Milko Juteršek. Prireditelj razstave je Loški muzej, »Kurentova nevesta« tudi v Škofji Loki KUD Ivan Cankar od Sv. Duha, katerega amaterska dramska skupina je za letošnjo sezono naštudirala veseloigro »Kurentova nevesta«, bo v nedeljo, Ki. februarja, gostoval v Škofji Loki. Predstavi sta napovedani za Hi. uro popoldan in za 19.JO. Z enomesečno zamudo prihajajo te dni v javnost Loški razgledi številka 21, tradicionalni zbornik Muzejskega društva Škofja Loka, natisnjen v nakladi 1300 izvodov. Obseg letošnje publikacije, ki kasni predvsem zaradi preobremenjenosti tiskarne Toneta Tomšiča, pa tudi zaradi zapoznele oddaje gradiva, znaša 350 strani. Vsebina, kot zmeraj izjemno pestra, tehtna in zanimiva, je razdeljena v štiri standardna poglavja: na Razglede, na NOB, na Leposlovje in na Zapiske in poročila. Izbor 37 prispevkov zgodovinske, etnološke, prirodoslovne, biografske, go-spodarsko-politične in poljudnoznanstvene narave bo zadovoljil celo najstrožjega kritika, o čemer nazorno priča vedno širši krog zvestih bralcev doma in v tujini. LR so namreč — če ponovimo ugotovitev iz prejšnjih recenzij — glavni »krivec« nesporne resnice, da je škofjeloško ozemlje eno najbolje obdelanih in raziskanih teritorijev v slovenskem in v jugoslovanskem prostoru. In kaj nam prinašajo tokrat? Uvodna študija v reviji, katere zunanjo opremo so zaupali Petru Pokornu, izvira izpod peresa dr. Milana Sifrerja. Gre za prikaz Poglavitnih značilnosti (geološkega — op. p.) razvoja Škofjeloškega hribovja. V nadaljevanju potlej dr. France Osola obelodanja Paleolitsko kulturno zapuščino v Matjaževih kamrah, ki jo smiselno dopolnjujejo-odkrit ja amaterskega arheologa inž. Rajka Branka, zbrana v Sledovih prazgodovinskih naselitev na Babniku in na Kraju v Selški dolini. Dr. Pavle Blaznik osvetljuje Jožefinski kataster v luči jožefinske davčne občine Spodnji Bitenj, dr. Ivan Sedej razlaga Razvoj tipov oblikovanja in regionalne konstante kot sestavine vrednotenja ljudske arhitekture, da bi nato Marijan Slabe spregovoril o Varovanju zemeljskih slojev s kulturnimi ostanki na področju Škofje Loke. Mnoge bosta pritegnila dr. Romana Sav-nika^oris likov Pomembnih Loča- nov in njih bližnjih sosedov ter dr. Emilijana Cevca predstavitev Loških baročnih umetnikov Heinricha Hilariusa Gottingerja in Martina Blažiča^ nič manj pa ugotovitve Francija Stukla, nanizane v članku Zdravstvene zadeve v Škofji Loki do druge svetovne vojne. Sledijo še Janeza Dolenca Košnja na Koprivniku, Franceta Planine Gorenja vas v Poljanski dolini (kraj in prebivalstvo), Toneta Polajnarja Razvoj škofjeloške občine v letih 1969—1973. dr Antona Polenca O pajkih z Ermanov-ca (1026 m) in s Porezna (1622 m) in dr. Jožeta Boleta Malakološke značilnosti loškega ozemlja. V predelku Narodnoosvobodilna borba nam Franc Vidmar podrobno približa Nosilce »Partizanskega znaka 1941« v škofjeloški občini, medtem ko Ciril Zupane razčlenjuje Osvobodilno fronto kot ljudsko oblast v Selški dolini 1941 — 1945. Vojno tematiko zaključuje srhljivo pričevanje Janka Bernika Spomini na zapore in taborišča II. Leposlovje sta letos »vzela v zakup« Jan Plestenjak (odlomke iz cikla »Razbičana upanja« je izdajateljem ljubeznivo posredovala lastnica pesniško-literarne dediščine pokojnega avtorja, Ljubljančanka Ivana Končan) ter Anton Leskovec s Tremi mladostnimi fragmenti — s črtico ter zametkoma daljše povesti in drame, ki so jih poleti 1972 odkrili na podstrešju Kušarjeve hiše v Retečah. Zaključno poglavje začenja prof. Lojze Malovrh, čigar pregled gradbenih posegov, komunalnih izboljšav, akcij, prireditev in svečanosti pod naslovom Škofja Loka v jubilejnem letu daje zgoščeno sliko vsega, kar je vtisnilo pečat enkratnemu prazniku občine, tisočletnici nastanka freisinške posesti kot zaokrožene upravne celote. Ne nazadnje je treba omeniti aktualne teme Muzejska zbirka v Žireh (Marija Stanonik), Ob petindvajsetletnih Loške koče (F. P), Poldetu Po-lencu v slovo (Janko Krek — France Goličič), Ob 75-letnici Joke Žigona (B. B), Inž. Lojze Žumer 75-letnik (Milan Ciglar), Anton Jobst 80-letnik (Alfonz Zajec), Osrednja knjižnica ob slovenskem kulturnem prazniku Kolektiv Osrednje knjižnice v Kranju je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravil dve srečanji s slovensko književnostjo. 7. februarja smo se v renesančni dvorani mestne hiše srečali s petimi pesniki — Cundričem, Pibernikom, Snojem, Piskom in Zagoričnikom. JVžišče večera je bil pogovor o pesti jen ju kot osebnem ustvarjalnem dejanju, o sporočilnosti pesništva in o pesnikovem sožitju, sozvenevanju z družbo. Pogovor je vodil direktor Osrednje knjižnice Jože Šifrer, sodelujoče pesnike pa je s po eno pesmijo predstavila Alenka Bole-Vrabčeva. V vežo študijskočitalničnega oddelka Osrednje knjižnice v Tavčarjevi ulici pa je Franc Drolc, vodja oddelka, postavil razstavo z naslovom Prešernove nagrade za književnost od 1947. do 1974. Predstavitev družbeno najbolje ocenjenih povojnih literarnih besedil, skupaj z obrazložitvami nagrad, je vsekakor zelo povedna in vredna ogleda, \še posebej pomembna pa je zato, ker je krona večletnega dela prizadevnih knjižničarjev, ki so naredili posebno kartoteko vseh Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. A. Božič GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava LIKOVNA PRIZADEVANJA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI, v 2. nadstropju pa je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava KRAJI V PREŠERNOVEM ČASU, ki sta jo pripravila Narodni muzej v Ljubljani in Gorenjski muzej v Kranju. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled razstava SODOBNI GLEDALIŠKI PLAKAT, ki jo je pripravilo Prešernovo gledališče v Kranju s sodelovanjem slovenskih gledališč. Razstava je odprta vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure. Stalne zbirke v baročni stavbi pa so zaradi adaptacije prostorov začasno zaprte. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 1H. ure. Vojaki gurntzt/c Bohinjska Beta so se prav tako vključili v niz manifestacij in proslav ob slovenskem kulturnem prazniku — 8; februarju. Vojaki so poslu šali predavanje o življenju in delu /lesnika Francetu Prešerna, reeitutorska skupina je pripravila nekaj pesnikovih pesmi in jih recitirala v tse/i jugoslovanskih jezikih, pevski zbor pa je zapel Prešernovo Zdravl/tco. Na praznik jeSkupina 50 vojakov obiskala pesnikovo rojstno hišo v Vrbi, kjer jih je sprejel Črtomir Zoreč. Spregovoril je o življenju in delu slavnega pesnika, o njegovih pesmih in o času. v katerem /e Prešeren dela/ in živel. \' mu (ju /c pevski c bor vojakov V veliko zadovoljstvo ostalih obiskovalcev zapel Zdrav IjiCj, vojaki pa so recitirali Prešernove pesmi. Poročnik Nikola Ostujič Samorasla pesnica Ančka Rumenjak (F. P), Dinca Tavčar (Ciril Zupane), Kako sta kovala Fran-češkov Janez in Micka (Blaž Gortnar), Izvleček iz stare kronike Gorenje vasi (F. P.), Drobne zanimivosti iz arhivov (France Štukl) Muzejski izleti leta 1974 (France Planina), Obletnice in jubileji (France Planina), Prispevek h kroniki Šk. Loke od 1. X. 1973 do 30. IX. 1974 (Janez Eržen), Občni zbor Muzejskega društva v Škofji Loki, Delovni program MD za čas od 1974 do 1976 ter Imenik članov Muzejskega društva Škofja Loka. Kot smo zvedeli, bodo naročniki za en zvezek LR plačali 50,00 din (v vsoto je všteta tudi članarina v višini 10,00 din), kupci v prosti prodaji pa 60,00 din. L Guzelj Potrjena solidarnost z zamejskimi Slovenci Društvo KUD Stane Žagar iz Krope je bilo med prvimi, ki je navezalo stike s Slovenci v zamejstvu. Leta 1903 je gostovalo na Radišah blizu Celovca in od takrat so medsebojni obiski postali nepogrešljivi del dejavnosti obeh strani. Nekaj let pozneje je kroparsko društvo razširilo sodelovanje in se povezalo še s Slovenci na Tržaškem, kjer v Dolini pri Trstu deluje društvo »Valentin Vodnik«. Ob 75. obletnici tovarne Plamen so se vsa tri društva prvič srečala skupaj in z nastopom proslavila ta jubilej. Do drugega podobnega srečanja je prišlo 8. februarja letos. Slovenci s Koroškega in Tržaškega so bili povabljeni v Kropo, da skupaj z domačimi izvajalci pripravijo kulturno svečanost, ki naj bi dokazala, 'Ma je Prešeren pesnik vseh Slovencev, njegov dan pa kulturni praznik prav tako vseh Slovencev, pa naj živijo v Jugoslaviji, Avstriji ali Italiji. Na proslavi, ki jo je obiskalo lepo število za kulturo in pravični boj zamejskih Slovencev vnetih občanov, je govoril znani republiški družbenopolitični delavec Franc Ki-movec-Ziga. Prireditev se je začela z nastopom domačega zbora, ki je zapel 3 pesmi. V nadaljevanju sporeda, ki ga je lepo povezoval Lojz Potočnik, so nastopili tudi recitatorji iz Radovljice — Alenka Bole-Vrabec, Slavica Ces-nik, Franci Cerne in Joža Smolej. Obema gostujočima zboroma je bil namenjen preostali del sporeda, saj sta izvedla cel koncert 21 pesmi. Radiško društvo dela doma v nemogočih razmerah. Poleg splošnih težav, ki pestijo slovenske Korošce, jih pri delu ovirajo tudi izredno slabi društveni prostori. Prostora za vaje zbora in igralske družine nimajo, dvorana, kjer nastopajo sami ali pa gostujoče skupine, je v bivšem hlevu, neugledna, da je gostitelje kar sram. Kljub temu je to društvo eno najbolj aktivnih na Koroškem in ga poznajo pri nas.t udi v Besnici, Litiji, Mariboru, Št. Vidu pri Stični itd. Upajo, da jim bodo oblasti dovolile kupiti in adaptirati »larovški hlev«, kjer imajo zdaj zasilno dvorano. Na zadnji proslavi v Kropi so nastopili z moškim in mešanim zborom. Slovensko prosvetno društvo »Valentin Vodnik« v Dolini pri Trstu je gostovalo z. moškim zborom, ki ga je vodil Ignacij Ota, znan tudi kot skladatelj. To društvo ima nekoliko boljše pogoje za delo. Iz majhne vendar prijetne dvorane se bodo še letos preselili v novo dvorano, v kateri 1)0 300 sedežev. Zanimivi« je, da vsak član društva plača mesečno 500 lir članarine, pa ludi prevoze ob gostovanjih plačajo iz svojega žepa. Ta 10-članski zbor nna v svojem sporedu mnoge sodobne umetne pesmi, še posebno radi pa pojejo udarne partizanske pesmi. Z njimi so tudi to pot navdušili vse, ki so se po proslavi udeležili skupne večerje. Predstavniki domačega društva* KIS in ZKPO iz Radovljice so al koncu proslave toplo pozdravil' ^oste in jim v spomin na to gostovanje podarili kovane izdelke/ knjige $| umetniške slike. Tako je večer resnično izzvenel V znamenju gesla s plakata, ki |c vabil na proslavo: SOLIDARNOST S PRAVIČNI« BOJEM ZAMEJSKIH SLOVE!« CEV. To je bilo tudi glavno vodil0 organizatorjev — KUD Stane Žaga'' i Z. Klope, ZKPO in KUS ohčllH' Radovljica. Lepo priznanje je ta večer dol'1' tudi kleparski /bor, ki mu je pred stavnica RTV Ljubljana Lili Krekova podelila diplomo /a 3. inest<>-doseženo v lanskem ladijskem tek' tnovanju slovenskih zborov, K. G. Po starem običaju so v torek popoldne v Hlebcah v radovljiški občini »poh« vlekli. Fantje, ki so se lotili zanimive prireditve, so bili: Jože Lužar, Cveto Kolman, Ivo, Boris, Franci in Tonček Kodras, Jože Zima, Franci Ži/ih, Franci Tomšič, Darko Dežman in Sandi Tolar. »Nevesta« pa je bila Anica Lužar. — Foto: F. Perdan V Hlebcah so »poh« vlekli Veseli pustni dnevi so za nami in Čeprav se v sredo nismo posipali s pepelom, se jih bodo nekateri še lep čas spominjali. Marsikje na Gorenjskem so si privoščili zvrhano mero domiselnih norčij, od katerih so imeli nazadnje še največ koristi gostinci. Upajmo, da so si s šegavim pustom vsaj malo popravili slabo zimsko bilanco. Nekateri so menda kar precej navili cene, še najbolj pa jih je ZIS, ki je podražil nekaj tistih izdelkov, katerih potrošnja je bila v minulih dneh zares precejšnja. V vasi Hlebce v radovljiški občini se menda od božiča lani do letošnjega pusta . ni nihče poročil. Tako so se fantje lotili starega običaja; v torek popoldne so skozi vas »ploh« vlekli. 34 metrov dolgo smreko so podrli in jo privlekli v vas. Poročeni, ki so ugotovili, da zakonski jarem le ni tako sladek kot so mislili in so se ga že krepko naveličali (ter seveda prepozno spoznali to trpko resnico), so hoteli vsaj malo zadoščenja. Postavili so jim »šrango« in fantje so za »poh« morali odšteti 50 »šajbic«, kar je zneslo 15 kilogramov denarja oziroma 50 »jurjev«. Menda so ga težko zbrali. In ker so oropali osrednjo banko, so. predlagali, naj bi bankirji zdaj raje odprli podružnico kar v Hlebcah (da bo bolj pri roki). Toda, kar so fantje morali plačati zakonskim možem pri »šranganju«, so potem hoteli dobiti nazaj in čimveč iztržiti pri licitaciji »poha«. Trajalo je lep čas, da so ga prodali za 417 »jurjev«. (V resnici pa ga je seveda dobilo Gozdno gospodarstvo). In potem? Potem so kot se času in običaju spodobi, vse skupaj pošteno zalili. Kako tudi ne, saj je njihov namišljeni ženin v povorki Sandi Tolar moral v sredo k vojakom. In začuda, njegova »nevesta« Anica'Lužar niti ni bila preveč žalost na. Zvedeli smo, da so podobne pustne norčije imeli tudi v drugih krajih na Gorenjskem; tako menda na Bohinjski Beli, v Nemškem rovtu v Bohinju, v Ljubnem in drugje. Le v Lomu v tržiški občini, kjer so že večkrat »poh« vlekli, ga letos niso. Nekdo se je namreč poročil in tako radovedneže prikrajšal za to norčavost. A. Zal ar Pustno veselje najmlajših Pred leti je bil na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju na pobudo Turističnega društva Kranj ustanovljen turistični krožek. Lani so zgledu sledile še Jenkova, Za-garjeva in Seljakova osnovna šola. Krožke vodijo učitelji-mentorji in pri delu sodelujejo s pionirskimi odredi in drugimi krožki. Turistični krožki skrbe predvsem za urejeno okolico šol in skušajo k skrbi za čistočo pritegniti čim več sovrstnikov. Krožek na Prešernovi šoli je že več let znan zaradi organizacije pustnih rajanj za učence šole. Krožku vsako leto pomagata vodstvo šole in Turistično društvo Kranj. Letos pa maškarad oziroma rajanj niso organizirali le na Prešernovi šoli, temveč tudi na Jenkovi, Zagarjevi in Seljakovi šoli. Organizatorji so na vsaki šoli nagradili 30 najbolj izvirnih mask. Na Prešernovi šoli je bilo rajanje v torek in se ga je udeležilo 327 mask. Učenci osnovne šole Simona Jenka so se veselili v soboto in predstavili 130 mask, učenci šole Staneta Žagarja v ponedeljek in so nastopili s 117 maskami, na osnovni šoli Lucijana Seljaka pa je bila maškarada v soboto. Na prireditvi je sode- lovalo 83 mask. Maškarade so bile dobro organizirane, pri čemer imajo največ zaslug prizadevni mentorji, predstavniki TD Kranj in vodstva šol. Ker se je v takšni obilici izvirnih mask težko odločati za najboljše, so se pri Turističnem društvu Kranj v prihodnjem letu odločili vsaj simbolično nagraditi vse sodelujoče v maškaradah in jim podeliti posebne značke. Na Prešernovi šoli so se enotnega načina podeljevanja priznanj za sodelovanje lotili že letos. Turistično društvo Kranj želi dejavnost turističnih krožkov še razširiti. V kratkem je pričakovati posvetovanje mentorjev, na katerem bodo razpravljali in načrtovali boljše sodelovanje med krožki. Kmalu se bodo začela spomladanska čiščenja okolic šol, predavanja o čuvanju narave ter priprave na tradicionalno razstavo Kranjski kamni spotike, kjer bo sodelovanje najmlajših dobrodošlo. Tako kot pretekla leta bo kranjsko turistično društvo tudi letos povabilo naj-prizadevnejše člane turističnih krožkov na izlet. J. Košnjek, Nastop ansambla Lojzeta Slaka V petek, 7. marca ob 20 uri bo v mali dvorani hale Tivoli v Ljubljani samostojni koncert ansambla Lojzeta Slaka s pevskim kvintetom Fantje s Praprotna. Skupina bo s tem koncertom proslavila 10-letnico svojega uspešnega dela. Svečanost bi morala biti pravzaprav že lani, vendar je zaradi tragične smrti člana ansambla Jožeta Šifrerja odpadla. Na prireditvi bo tovarna gramofonskih plošč Helidon iz Ljubljane Slakovim fantom podelila zlato ploščo za milijon prodanih plošč pri tej tovarni. Pred tem je ansambel že prejel zlato ploščo pri zagrebški tovarni Jugoton. Vstopnice po ceni od 30 do 60 din bodo že od konca januarja na voljo v vseh poslovalnicah Viatorja. Obenem nam iz Hale Tivoli sporočajo, da bo ob 10-letnici hale, 4. aprila, v maii tivolski dvorani tudi samostojni koncert ansambla bratov Avse-nik. -jg Drevi nastop Miše Kovača V dvorani kina Center v Kranju bo drevi ob 20.15 nastopil priljublj eni Mišo Kovač z vokalno-instrumentalnim -sekstetom. V programu pa ho sodeloval tudi pevec Igor Gulan. Podoben nastop bo imel Mišo Ko- \ vač jutri ob 17.30 v kino dvorani v Tržiču. ob 20.15 pa v kino dvorani v Kamniku. Zastopnik Miše Kovača in vokalno-in-strumentalnega seksteta Luko Batičevič nam je povedal, da so prejšnji mesec toplo sprejeli nastop Miše Kovača v Mariboru. Po nastopu v Kranju, Tržiču in v Kamniku namerava Mišo odpotovati na daljšo turnejo po Zvezni republiki Nemčiji, poleti pa ho spet nastopal ob Jadranu. Njegov današnji nastop v Kranju ni prvi. Pred približno tremi leti je imel zelo uspešen nastop v dvorani kina Center. Pred kratkim pa je Mišo posnel tudi dve long-plav plošči. Na prvi so dalmatinske narodne pesmi, ki jih poje skupaj s Klapo iz Šibenika, na drugi pa so zabavne skladbe, ki jih je napisal Džordže Novković. Planinsko predavanje Drevi ob 18. uri bo v dvorani doma Svobode v Medvodah zanimivo planinsko predavanje Romana Kob as a, člana jugoslovanske himalajske odprave, o vzponu na Kangbačen. -fr Himalajci v Kranju V torek, 18. februarja, ob 19. uri bo v Delavskem domu v Kranju zanimivo planinsko in alpinistično predavanje o deltt in uspehu V. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, ki je osvojila 7902 metra visoki Kangbačen. Na predavanju bodo sodelovali člani odprave z vodjem Tonetom Škarja na čelu. Z besedo in barvnimi posnetki bodo poslušalce popeljali na trimesečno potovanje v osrčje Himalaje in na njene težko premagljive vršace. Dober obisk predavanja bo hkrati tudi novo priznanje pogumnim himalajcem. M. B. nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 24 ■ 25 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 ■ ■ 36 37 38 39 _ 1 42 43 44 ■ 46 47 ■ 49 50 ■ 53 ■ 54 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. hči Herodiade. za svoj ples pred Herodom terjala glavo .Janeza Krstnika, 7. slovenski književnik in novinar Rudolf, (»Študent Štefan«), 13. svečana zaobljuba, izjava priče na sodišču, da ho govorila resnico, 15. lastnik, posestnik, kdor kaj ima, 17. kratica za ad acta, med akte, 18. reka v južnem Kpiru v Grčiji, v mitologiji reka v podzemlju, 20. ljubkovalni naziv za teto, 21. znak za množenje (X), 23. slabost, nasprotje moči, 25. dva britanska državnika, VVilliam mlajši je združil Irsko v Veliko Britanijo. 2. Kdvard Grieg. 58. znak za kemično prvino telur Rešitve pošljite do torka, 18. februarja na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev nagradne križanke z dne 7. februarja: 1. kondor, 7. Atalos, 13. abandon, 15. zrelost. Hi. Pahor. 17. Ada. 1'«. Lipar. 20. Ari. 21. Armande. 24. UKI). 25. atm, 27. Jenko, 28. ata, 2". Rodan, 31. ažija. 33: soda. 34. z, 35. osne. 37. roman. 38. rog. 40. najem, 42. Ula, 43. izabele, 46. eta, 47. MK. 48. ujec. I'1, resa. 51. 13. 52. barketa. 54. Macleod. 5(j. Angola, 57. rozina Izžrebani reševalci: prejeli smo 83 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi vt 11 |< \ KIKHIŠ, 64000 Kranj, Župančičeva 16; 2. nagrado (40 din) PETER P1CHLER, 61000 Ljubljana, Titova 111; 3. nagrado (30 din) pn prejme JAROSLAV GOGALA, 61000 Kranj, C talcev 71. Nagrade bomo poslali po pošti. — Poročena ženska, ki stanuje v 10. nadstropju, naj si najde padalca, ne pa mornarja! -. Končno bo poroka Škotsko mesto- Grenta Green slovi po tem, da se lahko v njem poročijo zaročenci, ki nimajo vseh potrebnih dovoljenj za poroko, mladoletniki in' vsi, ki bi imeli pri sklenitvi zakona drugod težave. Pred kratkim sta se v Grenta Green zatekla pred svojima družinama Fred Green in Gladys Speakman iz Anglije. Družini sta jima branili poroko, zato sta jo mahnila na Škotsko. Šele, ko sta dobila zagotovilo, da jima bo vse oproščeno in da se bosta lahko poročila v domačem mestu, sta s,e vrnila v družinski krog. Dogovorili so se, da se bosta z vsemi slovesnostmi, ki morajo biti ob vstopu v novo življenje, poročila aprila. Pri vsem tem pa ne gre za mladoletnika. Zaročenki je 67 in zaročencu 72 let. pretesni zapori V danskih zaporih je prostora za 3500 kaznjencev. Zakon veleva, da zapornikov ne smejo utesnjevati, zato obsojenci čakajo na prostosti, dokler zanje v zaporu ni dovolj prostora. Sedaj čaka na prosto posteljo v zaporu prek 3000 obsojencev. Mnogi med njimi so obsojeni na nekaj dnevne kazni zaradi prometnih prekrškov, vendar jih bodo lahko odsedeli šele čez leto ali dve. Švica predraga Sodeč po statističnih podatkih za zadnji dve leti, je Švica postala predraga za tuje turiste. V poletnih mesecih lanskega leta je bilo v Švici za deset odstotkov manj prenočitev kot leta 1973. Poročni prstani med izgubljenimi predmeti Zanimivo je poročilo urada za najdene predmete frankfurtskega letališča. Ljudje pozabljajo v letalih dežnike, rokavice in različna oblačila, pipe in celo nagačene ptice in preparirane ribe. Večkrat pa so na stolih v letalu tudi poročni prstani. Da bi bil uspeh večji, jih zapeljevalec stevardese ali prikupne sopotnice sname in zatlači v špranjo na fotelju . . . Pretepač Po smrti slavnih ljudi se Vedno najdejo pi- K sdtelji, ki pišejo o resničnih in izmišljenih lastnostih in podrobnostih pokojnika. Tokrat je prišel na vrsto Humphrev Bogart in njegovi trije zakoni. Pisatelj pravi, da je vse tri žene neusmiljeno pretepal, ker jih pač ni imel rad. Z edino žensko, ki jo je ljubil, pa ni bil oženjen. Matematični genij Najmlajši zahodnonemški matematik z diplomo visoke šole je postal te dni osemnajst-letni FJmar Eder iz Munchna. Ze ko je bil star šest let. se je zanimal za matematiko, ko je bil star osem, pa je končal študij matematike po programu srednje šole. Ko je bil star dvanajst let, se je vpisal na univerzo kot izreden študent (ob tem seje še vedno redno šolal v osnovni šoli oziroma v gimnaziji). Po šestih letih je študij uspešno končal in diplomiral. Igralec in možatost Lee Marvin že kot deček ni bil preveč nežen. V svojem življenjepisu — kot večina filmskih zvezdnikov, si ga je tudi on dal napisati — se spominja: »V šoli sem postal slaven, ker sem nekega sošolca vrgel skozi okno. On je zletel 5 metrov globoko —jaz pa iz šole.« Od tistih časov se veriga škandalov in škandali kov še ni prekinila. Pogosto natreskani zvezdnik je na družabnih prireditvah javno »po kavbojsko« otipaval dekleta in pogosto varal ženo. Kljub temu pa so ženske navdušene nad njim. Mnoge med tistimi, ki so imele srečo, da so se spoznale z njim, pravijo: »Lee je najbolj možat moški, kar sem jih srečala!« V .J s šolskih klopi Srečni trenutki v bolnici Jaz sem punčka Eva! Imam dolge temne lase in oči, ki jih lahko tudi zaprem. Imam veliko lepih oblek in raznobarvnih čevljev. Z menoj se dan za dnem kratkočasi velika punčka Tina. Živim v zidni omari, kjer je še veliko drugih igrač. Ljudje bi rekli: »Pri vas pa je prava stanovanjska stiska...!« Nekateri stanovalci so zelo neuvidevni. Medved Jumbo nič ne pazi. Zgodi se, da se usede kar na Mikimiško ali veverico. Igrače tulijo, jokajo, jaz pa jih mirim. Vsa zadrhtim, ko se odpro vrata omare. Mislim, da sem najljubša igrača deklice Tine, saj se največkrat igra z menoj. Nekoč pa se je zgodilo, da se vrata omare niso odprla dva dni. Igrače smo jokale, se prepirale med seboj in ugibale, kaj je vzrok, da je Tina pozabila na nas. Potem je v omaro spet posvetila dnevna svetloba. Vse igrače smo zacvilile od radosti. A že smo se začudile. Omaro je odprla babica. Iz našega stanovanja je vzela samo mene. Z obraza sem ji brala veliko žalost. Najprej me je skrbno umila, mi oblekla novo obleko, potem pa me je dala v roke Tinini mamici. Joj, kako sva potovali, se vozili z avtom in končno prispeli v prostor poln otrok. Zaslišala sem Tinin glas: »Mama...!« Sedaj sem razumela babičino žalost. Tina je vendar v bolnici. Strgala me je mami iz rok, me stisnila k licu in tako sva še dolgo ležali objeti. Kako lepo mi je bilo pri Tini! Tina me je hitro skrila pod blazino, tako sem ostala pri njej v bolnici. Dneve in noči sva bili skupaj. Želela sem si, da bi bilo vedno tako. Potem pa je prišel dan, ko sva se s Tino vrnili domov. Tina je odprla omaro igrač, jaz sem ji padla na tla in se zakotalila pod mizo. Tri dni se je igrala z vsemi igračami, ne da bi se spomnila name. Medved Jumbo in Pika sta se neusmiljeno norčevala iz mene. Tako sem bila žalostna in osamljena, da bi najraje umrla. Prišel pa je dan, ko je bilo spet vse po starem. Tina me je česala in ljubkovala, saj sem spet njena najljubša igrača. A vendar sem bila najbolj srečna ob bolni Tini v bolnici. Karmen Zierkelbah, 5. d r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj ( iz glasila OŠ Brstje Moje počitnice Čeprav narava še ni odeta v snežno odejo, sem počitnice kar lepo preživela. Bila sem pri'stari mami v Zireh. Vsako leto jo obiščem, saj se mi zdi pri njej zelo prijet no. Prve dni počitnic sem brala knjigo, pomagala babici pri delu ter večkrat s prijateljicami igrala namizni tenis. V sredo sva šla s stricem po telohe in zvončke. Gbzd je bil lep, drevesa so bila gola,- le iglavci so imeli svojo obleko. Gozd je prijetno dišal po smoli. Kmalu sva odšla domov. Prišel je četrtek in z njim tudi deževno vreme. Dnevi so hitro minevali in v petek sem morala domov. Z veseljem sem mamici pripovedovala o minulih dneh. Rosanda Igličar, 6. a r. osn. šole Cvetka GOlarja, Škofja Loka V rokah držim drobno, v usnje vezano knjižico. Z zlatimi črkami piše Poezije. Odprem jo. Z očmi pre-letim verze: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan . . .« « Zelo lepi verzi. Odložim knjižico in stopim do omare. Iz nje vzamem jopico in se napotim v mesto. Koraki me vodijo proti Prešernovemu gledališču. Že stojim pred mogočnim bronastim kipom, ki upodablja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Ne vem, zakaj stojim in strmim v ta mogočni kip. »Mar čakam, da spregovori?« se sprašujem. Dotaknem se kipa. Kako mrzel je! Toda Prešernova roka je izlivala vroče pesmi, pesmi, ki so vrele iz njegovega srca kakor lava iz ognjenika. Da, to je Prešeren. Nenadoma se ga zbojim. On je tako velik, jaz pa sem v primerjavi z njim majhna, pritlikava. Tudi to je Prešeren! "Stopim naprej, proti hiši, kjer je Prešeren preživel zadnje trenutke svojega življenja. Po ozkih stopnicah pridem v izbo, kjer je nekaj kosov pohištva. Vsak košček pohištva mi govori zgodbo o Prešernu; vsak košček mi govori o njegovi veliki osebnosti. Skromno stanovanje je imel ta veliki človek, toda imel je veliko več, toplo srce, ki pa je moralo umreti. Zapustil je svet, pa vendar je ostal. Umrl je, pa vendar živi! Ne vidimo ga, pa vendar je med nami, v naših srcih, v moji drobni, v usnje vezani knjižici z zlatim napisom se skriva. Vedno je z nami. Slišimo njegov klic: »Slovenec si! Slovenec boš ostal! Zato se bori za svojo domovino, kot so se borili tvoji dedje in pradedje!« Vse to kličejo stvvari, ki jih niti ne poznam, pa so mi vendar tako blizu. V naslednji sobi me sprejmejo njegova dela, pravzaprav odlomki iz njegovih del. Mnogo je rokopisov, Prešernovih rokopisov. To je napisala njegova roka. Takrat je pisal, ko je spoznal, da je pesem njegova največja prijateljica; pisal je takrat, ko je spoznal, da je lepa Primičeva Julija zanj za vedno izgubljena. Njegovo pero se ni ustavilo niti takrat, ko mu je smrt delala družbo ob postelji. , Koraki me vodijo naprej proti Prešernovemu gaju: »Tukaj torej počivaš, ti veliki pesnik, ti veliki človek; Družbo ti delajo samota, nekaj dreves in pa grob Simona Jenka. Veter, ko ponoči zaveje v drevesih, ti zapoje najlepšo uspavanko in tihota samote jo spremlja. Zakaj ne živiš? Zakaj ne ustvarjaš novih del? Kot nagelj si, ti veliki človek. Ovenel si. Slovenskemu narodu te je pobrala prezgodnja slana. A še vedno dehtiš. S še večjim dehtenjem nas spremljaš! Povsod, povsod si z nami in živiš v naših srcih. Nihče te nam ne bo mogel iztrgati. Varujemo te v največji zakladnici sveta, v naših srcih.« Pogled mi zaplava na grob, na kamnito ploščo, na kateri piše nekaj, česar se ne da prebrat i. Mrak mi da vedeti, da moram domov. Cudnp; tako se poslovim. Stopam domov. Srečna sem, bogatejša sem za eno, eno misel: »Prešeren, naš si, v naših srcih kraljuješ ti, v knjigah tvoje pesmi, tvoje misli. Varujemo te. Sovražnik nas lahko uniči, ne' more pa uničiti naše ljubezni do tebe, ker je prevelika!« Jolanda Debelak, H. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj GorSič Marce/a, t. h r. osn. šole Simona Jenka, Kranj ■ Pust v. Maškare vrešči/o se pusta veselijo, Pust! Pust! Pust! Kriv je nos, jezik dolg. Pust! Pust! Pust! Pleše, pleše, da se iskra kreše. Pust! Pust! Pust! Maškare bežijo, se pusta zelo bojijo, Pust! Pust! Pust! Plameni že gorijo, na Pusta se valijo. Pust! Pust! Pust! Matjaž Ture/, 7. e r. osn. šole Sta ne/a Žagarja, Kranj, iz glasila Mladi svet Irena Mese/ko. Jenka, Kranj 3. e r. osn. šole Simona radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 15. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Spoznavajmo svet in domovino, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Festival zabavnih melodij Opatija 75 — prenos, 21:30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra Henrv Mancini, 16.00 Naš podlistek. 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Bojana Adamiča, 18.(M) Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na l\. programu Tretji program 19.05 Znanost iti družba, 19.20 Giacomo Puccini: Ma-dame Butterflv — opera v treh dejanjih, 21.50 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 16. FEBRUARJA (i.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — Sveti-slav Ruškuc: Srce, 8.55 Glasbena medigra, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Karavana melodij, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.03 Radijska igra — Miodrag Djurdjevič: Načrtovano življenje, 18.40 Lepe melodije, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.(K) V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni «t 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh sema- Drugi program * in Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje. 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti. 13.20 Film, opereta, musical, 14.(K) Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Klavirska tria Josepha Havdna in Ludvviga van Beethovna, 23.55 Iz.slovenske poezije ponedeljek 17. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poj o amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna Ki'1. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Naš gost, 18.20 Oh lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Ottavia Brajka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program / 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.(K) Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Tico Marino and His Music, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja. 17.50 Sprehodi instrumentov. 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Johann Sebastian Bach: Sonata za flavto in čembalo v e-molu, 19.50 Literarni večer: Oh 25-letnici Prežihovega Voranca, 20.35 Vincent dlndv: Simfonija za francosko gorsko pesem za klavir in orkester, op. 25, 21.00 Kkonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 18. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo mali vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.35 O delu glasbene mladine Slovenije, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Narava in človek, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svi- denje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Iz novoklasicističnih let Primoža Ramovša. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja. 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Aretho Franklin, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Berlinski koncertni večeri, 22.30 Glasba o slikah, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 19. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravi janje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Manuel de Kalla, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom VVeekend, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Komornoglasbeni studio RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali. 13.35 S pevpi jazza, 14.(K) Radijska šola za srednjo stopnjo. 1 1.36 Znana imena, znane popevke. 15.40 Srečanja melodij, 16.(K) O avtomobilizmu. Hi.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V hitrem ritmu, 18.(K) Progresivna glasba. 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program Ht.05 Deseta muza, 19.15 Etude in arabeske, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Poslušali bomo zborovske skladbe, 21.(H) Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam opero Medeja v Korintu Giovannija Simona Mavra, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 20. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali* jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mešani zbor RTV Beograd poje pismi jugoslovanskih skladateljev, 14.40 Enajsta šola, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča, i9.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Srečanje z mlado slovensko piani-stično generacijo, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Naš nocojšnji g^ost Edvin Fliser Drugi program 9,00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije. 13.35 Zvoki orkestra in zbora RTV Ljubljana, 14.00 rt mehi marksizma m sotialistienči »smcupravlianj« 14.20 Otroci med seboj in' med nami, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stopples Tretji program 19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni portret, 20.10 Zborovska glasba iz dobe renesanse. 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 S 5. mednarodnega konkurza Petra Cajkovskega, 22.00 Igor Stravinski: Kralj Edip — oratorijska opera v dveh dejanjih. 22.55 Pet baročnih sonat, 23.55 Iz slovenske poezije. petek 21. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na pot i. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov m simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom bratov Avsenik, 19.50 Lahko noč-, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Keleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra, 20.00 Glasba Bachovih sinov, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 23.30 Trije prizori iz opere Partizanka Ana. 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 12 do 13 din. špinača 17 din, korenček 4,50 do 6,50 din, slive 22 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 7,50 do 7,80 din, limone 11,80 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 15 do 1.7,30 din, pesa 3,50 din, kaša 11,34 din, paradižnik 17 din, ajdova moka 18,63 din, koruzna moka 4,90 do'5,40 din, jajčka 1,15 do 1,25 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, klobase 43 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 6.50 din, kislo zelje 5 din, kisla' repa 4,50 din, cvetača 14,50 din, paprika 40 din, krompir 1,70 do 2 din TRŽIČ Solata 12 do 14 din, korenček 7 do 8 din, česen 2 do i din, fižol 15 do 17 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka 4 do 7 din, hruške 8 do 14 din, grozdje 14 din, motovileč 5 din, regrat 5 din, med 40 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, ajdova moka 12 din, kaša 15 din, surovo maslo 'i din, smetana 5 din, kislo zelje 6 do 7 din, kisla repa 6 din, krvavice 20 do 22 din, orehi 12 din, jajčka 1,20 do 1,50 din, krompir 2 din KRANJ .Solata 12 do 15 din. špinača 22 din, korenček 6 din, slive 18 do 20 din. jabolka 4 din. pomaranče 7,20 din, limone 10 din, česen 18 do 20 din, čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 14 din, radič 28 din, grozdje 12 din, med 35 din, žganje 35 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,30 do 1,50 din, surovo maslo 32 din, smetana 20 din, orehi 70 din, klobase 20 din. skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 12 din, krompir 1,50 din gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 14. februarja, ob 19.30 — Vinko Cuderman: TRNOV POP (JRESNEGA PUNTARJA JERNEJA; gostuje Primosrko dramsko gledališče iz Nove Gorice; SOBOTA, 15. februarja, ob 19.30 — Andrej Hieng: [ZGUBLJENI SIN; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. TONE ĆUFAR JESENICE PETEK. 14. februarja, oh 19.30 nastopa ansambel MIHE DOVZANA; SOBOTA. 15. februarja, ob 19.30 pravljica za odrasle NARISI MI BACKA; izvaja mladinska skupina Izvir; NEDELJA, 16. februarja, ob 15.30 pravljica za odrasle NARIŠI MI MUCKA; izvaja mladinska skupina Izvir. poročili so se V KRANJU Maru.šič Marjan in Kern Zdenka, Murnik Bogdan in Zupin Marija, Gale Miran in Miklavčič Bogomira, Petere Franc in Mlaker Renata, Jenko Jože in Novinec Julijana, Kuhar Anton in Sink Danijela, Knific Janez in' L Um peri Marija, L^rbanček Janez in Zamik Marija, Hafnar Miroslav in Pavlin Sonja VTRŽICU umrli so V KRANJU Luskovec Jože, roj. 1907, Lončar Marija, roj. 1897, Alvian Jože, roj. 1902, Zadnikar Ivana, roj. 1890, Križ-nar Frančišek, roj. 1948, Urbanec Lubo, roj. 1954, Sila Edmund, roj. 1888, Sefic Mara, roj. 1905, Mali Anton, roj. 1897, Peršin Anton. roj. 1908 v trzjCu Uranič Doroteja, roj. 1900, Dovžan Katarina, roj. 1896. Verbič Marija, roj. l'M2 kino televizija Kranj CENTER 14. februarja amer.-ital. barv. vvestern VALDEZOVI KONJI ob 16. in 18. uri, ob 20.15 nastopa MISO KOVAČ 15. februarja amer.-ital. barv. vvestern VALDEZOVI KONJI ob 16., 18. in 20. uri. premiera amer. barv vestema MOZ, KI JE LJUBIL CAT DANCING OB 22. uri 16. februarja domači barv. film PASTIRCI ob 10. uri, amer.-ital. barv. vvestern VALDEZOVI KONJI ob 15., 17. in 19. uri, premiera slov. barv. komedije POMLADNI VETER ob 21. uri 17. februarja slov. barv. komedija POMLADNI VETER ob 16., 18. in 20. uri sobota 15. FEBRUARJA Na festivalu OPATIJA 75 bo posebna 8-član-ska žirija izbrala popevko, ki nas bo zastopala na evrovizijskem festivalu v Stockholmu. Slovenija sodeluje s petimi popevkami: Prijatelj, vstopi Vaška Repincu. Brecljeva Rastemo. Dan ljubezni Tadeja Hrušovarja. Prijatelj iz otroških dni Janija Goloba in Deča Zgurja Danes. Peli bodo: Sonja Gabršček in Braco Koren, Marko Brecelj in Boris Bele, Ditka Haberl in skupina Pepel in kri, Oto Pestnerin Marjetka Falk. POTOVANJE Z JAHTO YES — ameriški barvni film; režiser Lee H. Katrin, v gl. vlogah Desi Arnaz, Mike Evans; Potovanje z jahto Yes ni čisto pravi celovečerni film, saj je narejen le za televizijsko prikazovanje. Vseeno pa je po dolžini in po zgodbi sami izrazito celovečerni film — kriminalka, katere vsebina pa ^iiajostane^T^o^^^ Kranj STORŽ IC 14. februarja Šved. barv. PRGIŠČE LJUBEZNI ob 15.30, 17.45 in 20. uri 15. februarja franc. barv. RDEČE NOCl ob 16. in 18. uri 16. februarja amer. barv. komedija SKRIVNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTYJA ob 14. in 18. uri, domači barv. vojni RDECl UDAR ob 16. uri, premiera ital. barv'satire HOČEMO POLKOVNIKE ob 20. uri 17. februarja ital. barv. satira HOČEMO POLKOVNIKE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 14. februarja amer. barv. krim. GETAWAY ob 18. uri, ital. barv. krim. KALIBER 9 ob 20. uri 15. februarja slov. barv. PASTIRCI ob 15.JO, ob 17.30 nastopa MIŠO KOVAČ. ital. barv. krim. KALIBER 9 ob 20. uri 16. februarja angl.-ital. barv. vvestern PLAČANEC INDIO BLACK ob 15. in 19. uri. ital. barv. krim. KALIBER9 (ni primeren za otroke) ob 17. uri 17. februarja angl.-ital. barv. vvestern PLAČANEC INDIO BI.AČK ob 18. uri Pred časom smo že napovedali dokumentarno TV dramo BOG NAS VARUJ REVOLUCIJ IN RDEČE POPLAVE, ki jo je zrežiral Kranjčan Božo Šprajc. Drama bo z izvirnimi sredstvi, g pomočjo primerjav, dokumentov in arhivskih posnetkov sledila idejnim izhodiščem in prizadevanjem naših družbenopolitičnih dejavnikov, ki se ukvarjajo s problematiko slovenske Koroške. Drama, ki ima za izhodišče razmere, ki vladajo na avstrijskem Koroškem danes — v času najhujše gonje proti slovenskemu življu — ima namen razčleniti in raziskati psihološko in politično situacijo na Koroškem ter opozoriti slovensko javnost na odprtost problema. Kamnik DOM 15. februarja amer. barv. krim. GETAWAY ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa MlSO KOVAČ 16. februarja amer. barv. vvestern JOE KID ob 15., 17. in 19. uri 17. februarja amer. barv. BAL VAMPIRJEV ob 18. in 20. uri Krvavec 15. februarja amer. barv. vvestern MOZ Z ZAHODA ob 19. uri Škofja Loka SORA 14. februarja amer. barv. krim. MODRI ANGELI ob 18. in 20. uri 15. februarja amer. barv. vvestern BILLV DVA KLOBUKA ob 18. in 20. uri 16. februarja amer. barv. vvestern BILLV DVA KLOBUKA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 14. februarja amer. barv. vvestern BILLV DVA KLOBUKA ob 20. uri 15. februarja japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHURob 20. uri 16. februarja amer. barv. krim. MODRI ANGELI ob 17. in 20. uri Radovljica 14. februarja amer. barv. zabavni LJUBIM SVOJO 2ENO ob 20. uri 15. februarja amer. barv. DIAMANTI ZA SVOBODO ob 18. uri, amer. barv. krim. DAMA IN DIAMANTI ob 20. uri 16. februarja jug. barv. SAMOTNO POLETJE ob 16. uri, amer. barv. krim. DAMA IN DIAMANTI ob 18. uri, amer. barv. DIAMANTI ZA SVOBODO ob 20. uri 17. februarja nem. barv. pust. APAČI ob 20. uri 9.30 TV v šoli (Bg. 10.35 TV v šoli (Zgl. 12.00 TV v šoli (Sa). 17.10 Mladost v pesmi, besedi in spretnosti — tekmovalna oddaja pripadnikov LA — oddaja TV Beograd, 18.00 Obzornik. 18.15 Smučate s Karlom Schran-zem — barvna oddaja. 18.30 Alice v čudežni deželi — barvni film, 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Gledališče v hiši (Bgl. 20.30 Opatija 75 — prenos festivala zabavne glasbe (Zgl. 22.15 Potovanje z jahto Yes — ameriški barvni film, 23.30 TV dnevnik(Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika. 18.15 Mladinski kviz (Zg). 19.30 TV dnevnik (Sa Zg II). 20.00 Človekov vzpon — serijski film (Zg II). 20.50 24 ur. 21.05 Zabavno glasbena oddaja. 21.35 Sedem dni (Bg II i. 21 55 Jane Evre — TV nadaljevanka (Zg II). 22.45 Makedonija v NOB. 23.20 Kronika Fešta (Bg II l nedelja 16. FEBRUARJA 9.25 Poročila. 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film. 10.20 Otroška matineja: Viking Viki. Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja (Zg). 12.00 Poročila. 14.50 Morda vas zanima — mladinska oddaja. 15.25 Prvi aplavz. 16.25 Moda za vas — barvna oddaja. 16.40 Košarka Olimpija : Crvena zvezda — prenos. 18.15 Poročila, 18.25 Vesolje 1998 — serijski barvni film. 1''. 15 Barvna risanka. 19.38 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 20.05 Odpisani — TV nadaljevanka (Bgl, 21.00 Karavana: Bukovica — 1. del barvne oddaje (Lj). 21.30 Športni pregled (Sa). 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 16.45 Jalnuševčani —gledališka predstava (Zg II), 18.15 Ugrabitelj — film. 19.00 Mladina vprašuie (Bg II), 19.30 TV dnevnik (Bgl. 20.0O Zabava vas B. Bacharach. 20.50 24 ur, 21.05 Pot v življenje. Mala princesa — filma (Bg II), 22.40 M. Krleža: Tema z variacijami (Zg II) ponedeljek 17. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg), 1().(K) TV v šoli, 15.35 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 D. Kladnik: Ciribu — 1. del. 17.55 Obzornik. 18.10 Naši zbori: Ruše — barvna oddaja, 18.45 Nega bolnika na domu, 19.05 Odločamo. 19.15 Barvna risanka, '19.30 TV dnevnik. 20.05 Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave — dokumantarna TV drama. 21.15 Kulturne diagonale, 21.45 Mozaik kratkega filma: Šport na ulici — barvni film. 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec \ 17.20 Poročila. 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba. 18.45 Branje (Bg). 19.;«) TV dnevnik (Sa Zg II). 20.00 Športna oddaja. 20.35 Glasbena oddaja. 21.15 24 ur. 21.30 Filmska burleska Charliea Chaplina. 21.50 Vesela vdova — celovečerni film (Bg II) torek 18. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob, 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli (Bg), 11.05 TV v šoli. ponovitev ob 16.05 (Sa). 15.35 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD (Bgl. 17.30 Smučate s Karlom Schranzem — barvna oddaja. 17.45 O. Preusler: Mala čarovnica — barvna oddaja. 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma — otroška oddaja, 18.30 Avtomobil skozi kamero — serijski film, 18.50 Ne prezrite, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Mi med seboj: Občani Ljubljane o socialistični zvezi, 21.10 D. Miks-zath: Črno mesto — barvna TV nadaljevanka, 21.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poroč ila, 17.30 Človek in zemlja, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Sedem umetnikov, ena umetnost (Bg), 18.45 Sodobna znanost (Sa), 19.30 TV dnevnik (BgZg II). 20.00 Humoristična oddaja. 20.20 Leteti cirkus, 20.55 24 ur, 21.10 Praznik Filmskih novosti, 21.35 Obzorje (Bg II), 22.20 Dubrovniški mestni orkester (Zg II i sreda 19. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.30 \iktng Viki — barvni film. 17.55 Obzornik. 18.10 Mladi za mlade — oddaja TV Sarajevo, 18.45 Delovni dan 4389 km — reportaža. 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Povabilo — švicarski barvni film, 21.40 Miniature: Pivsko posodje skozi stoletja — barvna oddaja. 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Daljnogled (Bg), 18.00 Kronika (Zg). 18.15 KUD Mirče Acev (Sk), 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Kam gredo divje svinje — TV nadaljevanka (Zg II), 21.00 24 ur (Bg II), 21.15 Po sledeh fotografije. 21.45 Močnejše od življenja — serijski film (Zg II), 22.45 R. da Bam-fildo: Prepir s tangom — opera (Bg II i Film tedna: POVABILO — švicarski barvni, 1972;, režiser Claude Goretta. v gl. vlogah: Francois Simon, Jean Luc Bideau. Michael Robin; Film je komedija o nraveh ljudi — pisarniških uslužbencev. Na zabavi v razkošni vili se vsakdanje uradniško življenje razbije, vendar samo za en dan. Ta trenutek je izkoristil avtor filma in mojstrsko prikazal galerijo likov s tragikomičnimi malomeščanskimi pogledi, licemerstvom. zavistnostjo, puritanizmom, lažnim patriotizmom in drugimi značilnostmi. Vseeno pa je Povabilo globok, topel film. Na festivalu v Kanu 1973. leta je dobil posebno nagrado, kandidiral pa je tudi za oskarja kot najboljši tuji film. Prikazan je bil na lanskem Festu v Beogradu in povsod požel mnogo pohval. četrtek 20. FEBRUARJA KiO TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zgl. 9 35 TV v šoli. 15.35 Francoščina. 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.30 Verne-Kohout: V 80 dneh okoli sveta, 18.00 Obzornik. 18.20 Moliere za smeh in jok — barvna TV serija. 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 17 trenutkov' pomladi — TV nadaljevanka. 21.00 Kam in kako na oddih. 21.10 Četrtkovi razgledi. 21 40 Simfonični orkester RTV vam predstavlja — H. Tomasi: Koncert za trobento in orkester. 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zgl. 17.30 Tehtnica — otroška oddaja (Bgl. 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Glasbene minute iSki. I&3S Naša obramba. W30 TV dnevnik (Zgl. 20.00 Krog (Bg II). 20.45 Gledališka predstava (Zg II) MALA ŠOLA ali priprava otrok na redno šolsko delo že nekaj let daje bodočim šolarčkom pri nas toliko koristnega znanja, da po našem prepričanju zasluži polurno oddajo. V Četrtkovih razgledih bomo predstavili malo šolo z različnih vidikov. Skušali bomo odgovoriti med drugim na taka vprašanja: kakšen je namen šole. kako jo organiziramo, kaj mislijo o naši in svoji predšolski vzgoji drugod — npr na Danskem — kje naj bo mala šola — v .vrtcu ali šoli — ali pomeni mal." šola tudi že pmialjšano šolsko obveznost itd. petek 21. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli. ponovrtev ob 14.10 (Zgl. 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30 (Bg). 16.05 TV v šoli (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.20 Pisani svet — mladinska oddaja. 17.55 Obzornik. 18.10 Z vaško godbo in ansamblom Maksa Kumra. 18.45 O mladi generaciji: Nekateri ključni problemi mlade generacije. 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Bronte — italijansko-jugoslovanski barvni film. 21.55 TV kažipot. 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg). 17.:«) Na črko na črko (Bg), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), 18.45 Od zore do mraka (Bg). 19.30 TV dnevnik (Bg'Zg II). 20.00 Arabal: Piknik na fronti. Pirandello: Svetloba v drugi sobi. 21.00 24 ur (Bg II). 21.15 Gost urednik: Meša Seh-movič. 22.25 Zabava vas Dave Cash (Zg U ) Pred približno dvema letoma je bilo v Portorožu posvetovanje o preprečevanju negativnega vedenja med otroki in mladino. Organizirala ga je republiška konferenca SZDL z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo in inštitutom za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Posvetovanje je odprlo mnogo problemov in dalo številne pobude. Tako je nastalo tudi šest televizijskih oddaj O MLADI GENERACIJI, ki predstav Ijajo pravi mozaik problematike v zvezi z mladimi. BRONTE — italijansko-jugoslovanski barvni film, 1971; režiser Florestano Vancini, v gl. vlogah: Ivo Garrani, Mariana Rigilla, Ilija Džuvalekovski, Janez Škof, Bert Sotlar; Bronte je revna vas na pobočju Etne. Tu je bil leta 1860 pravi pokol kmečkih delavcev, ki so bili prepričani, da je prišel zanje čas svobode, ko se je Garibaldi izkrcal na Siciliji. Njihovo upanje pa je bilo kratkotrajno, saj je otoška visoka družba prav tako zaslutila v Garibaldiju možnega zaveznika. Garibaldinci so pod poveljstvom Nina Bixia krvavo zadušili kratkotrajno svobodo tisočev delavcev. Film je bil posnet v Istri in predstavlja eno'redkih uspelih del v filmskem sodelovanju med nami in Italijani. družinskipomen k i Nedosegljiva vitkost marta odgovarja Ce vas je prelepo vreme spomnilo, da bo kmalu resnična pomlad, ko bo treba odviti debele šale. odvreči volnene kape. spraviti tople plašče in obleči kostim, ki odkriva vso dolgo zimo skrito postavo, potem že pridno hujšate, a* ne stradate kot smo se doslej poučili. Seveda pa ima vsako hujšanje tudi slabe strani, še posebno, če v hujšanju pretiravate ali pa hujšate preveč in prehitro. Le ob počasnem hujšanju bo koža imela čas, da se prilagaja »manjši vsebini«, saj je elastična. Če pa ho naenkrat par kilogramov teže manj. pa bo koža kot prevelika vreča nagubana na našem telesu. Gube na obrazu, povešene prsi, preveč kože na tre-nuhu. ovela stegna, — katera ženska se ne boji teh strahot. Trajalo ho nekaj let, preden si boste si>et lahko na plaži nadeli dvodelno kopalno obleko, zgodi pa se tudi. da koža trajno izgubi elastičnost. Zato je treba pri hujšanju brzdati neučakanost in lepo počasi izgubljati dekagrame. Vse deformacije ob hujšanju, četudi ga skrbrvo nadzorujemo, pa lahko uspešno odstranjujemo s telovadbo. Nihče ne more reči. da na dan nima deset minut časa za telovadno razgibavanje, če pa hujšate, je to skoraj obvezno. Proti mlahavosti mišic je odsjej edino sredstvo le telovadila, ta pa pomaga tudi pri topljenju maščobnih blazinic. Pa še nekaj je: boljše je vsak dan deset minut telovadbe kot pa enkrat ali dvakrat na teden po eno uro. Seveda pa so tudi vaje, ki jih lahko opravljamo kjerkoli — ob volanu, za pisalno mizo in zjutraj pri zajtrku. Vaja za trebuh je .takale. Ležemo na hrbet, roke stegnemo čez glavo, nato pa prav počasi sedemo. Kamen pri tem ne dvigujemo preveč naprej. Nato sjx't počasi ležemo na hrbet in vajo ponovimo vsaj petkrat na dan. Vajo za trebušne mišice pa lahko opravljamo tudi sede za mizo ali kadar stojimo v vrsti za karte. Mišice na želodcu in trebuhu krepko potegnemo noter, da se skoraj prilepijo na hrbtenico in. tako vztrajamo pet sekund. Vaja je najuspešnejša s praznim želodcem. Ponavljamo jo lahko neštetokrat na dan. L. M. Orodje na enem mestu Joži — Prosim, če mi pomagate izbrati model plašča. Hodim še v šolo, kljub temu pa hi rada nosila moderen plašč. Stara sem 18 let, visoka 166 cm, tehtam pa r>2 kg. Marta — Plašč za vas je midi dolžine in piramida-stega kroja. Zapenja se enoredno. Prsni všitki potekajo čez rame. Okoli ovratnika,si lahko zavežete dolg šal. Primeren dodatek ho pas iz istega blaga ali usn j a. 7*"T" Čas za cepljenje drevja Suh in mrzel februar je posebno nevaren za zimzelene rastline in sadnemu drevju. Toplo sonce čez dan obudi zimzeleno listje, ki v mrzlih nočeh lahko pomrzne. Seveda pa rastline lahko pozebejo tudi kasneje v marcu. Pomrznenje preprečujemo s smrečjem ali pa z juto. Ovijanje s prozorno polivinilasto folijo je nevarno, saj zaradi premočnega ogre\;anja čez dan rastline prezgodaj odže-nejo in zato zanesljivo pozebejo. Sadno drevje zavarujemo pred mrazom z lepenko. Zdaj je tudi že čas, da poskrbimo za hlevski gnoj za gnojenje vrta, če nismo gnojili jeseni. Lahko pa namesto gnoja uporabimo kakšen nadomestek. ■ ' Februarja tudi cepimo sadno in okrasno drevje. Cepljenje je ona od .številnih metod žlahtnenja rastlin. Največkrat pa cepljenje uporabljamo pri sadnem drevju in seveda pri tistih okrasnih rastlinah, ki jih ni mogoče razmnoževati s semenom. Poklicni vrtnarji poznajo številne načine cepljenja, ljubitelji rastlin pa najbolj uporabljajo cepljenje v precep. Vendar pa je to cepljenje že nekoliko zastarel način in je pametno, če posežemo še po kasnem drugem načinu. Poizkusimo na primer cepljenje v žlebič, uporabljamo ga za debelejše podlage, za tanjše podlage pa kopulacijo in kopula-cijo z jezičkom. Cepič naj bo prirezan tako, da je rez vselej na nasprotni strani močnejšega očesa. Ob očesu je nakopičenih največ hranil in rastnih snovi, ki skrbe, da se cepič in podlaga hitreje V rasteta. Do cepljenega mesta tudi ne sme prihajati vlaga in zrak. zato rano trdno zavežemo s plastičnim povojem in premažemo s cepilno smolo. Februarja tudi na kalimo gomoljne begonije in presadimo sobne lončnice. Najprej presadimo tiste rastline v toplih prostorih, kasneje pa rastline iz hladnejših prostorov. Zadnje so na vrsti okenske in balkonske cvetice. Potrebujemo: 1 kg ribjih filetov, 3 limone, 3 stare zemlje, četrt litra mleka, 12 dkg maščobe. 3 jajaca. 3 žlice moke. 3 dkg na-ritmnega sira, sol. muškat ni orešček, maščobo 'za posodo, bele drobtine, zelen peteršilj. Ribji na ras te k Filete operemo in če so zmrznjeni, odmrznemo. Dve trcjini zmc/jemo na meso-reznici. Preostale filete pokapamo z limoninim sokom in narežemo na manjše, kakih 5 cm velike kose. Žemlje namočimo v mleku in jih ožmemo. Polovico maščobe penasto u mešamo in dodamo zmleto ribje meso, jajca, žemlje, moko, nariban sir, sol. malo muškatnega oresčka in sok ene limone. Maso začinimo toliko, da bo kar precej pikantna. Posodo hamasfimo in potresemo z drobtinami. Med ribjo maso devama po plasteh narezane kose ribe. Po vrhu jedi razdelimo v kosih preostalo maščobo in narastek potisnemo v vročo pečico za eno uro. Pečeno jed okrasimo z narezano limono in zelenim peteršiljem. Orodje, ki ga pogosto uporabljamo, bo lepo pri roki in pregledno spravljeno med dvema deščicama. Potrebujemo dve tanki deščici, dolgi 40 cm in 10 cm široki. Na eno od deščic prilepimo z mizarskim lepilom ali pa prihijemo s tankimi žebljički dve 6 cm dolgi deščici, debeli poldrug cm. Drugo deščico ni potrebno posebej pritrjevati na spodnjo, ker vse skupaj z vijakom pritrdimo na podlago. Prej seveda zvrtamo s svedrom dve luknji, izberemo primerno dolge vijake in trdno 'z izvijačem privijemo na podlago. To leseno-držalo pritrdimo na mesto, kjer opravljamo največ drobnih popravkov, morda na star rabljen kos pohištva. V režo med deščici lepo spravimo vse orodje z ročaji, ki bo tu lepo pregledno razvrščeno in vedno pri roki ter na svojem mestu. izbrali smo za vas gorenjski kraji POMENKI 0 PREDOSLJAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG V PEKOVrIH prodajalnah prodajajo že prve pomladne čevlje. Predstavljamo vam ženski model ZLATA z modnimi debelimi podplati in obveznim pa&čkom v črnem laku, rjavem usnju in v rdeče-črni kombinaciji usnje-lak. Cena319din V Murkini MODI v Radovljici prodajajo zelo lepe kombinacije krila s pepita vzorcem iz jerseva in boucle puloverje v enakih barvah. Cena: krilo 220 din pulover 188 din Bogato izbiro pravih indijskih čajev imajo v Centralovi DELIKATESI v Kranju. Em-baliran v posebni stekleni posodi je primeren tudi za darilo. Cena od 6 do 27,60 din Če se slabo počutite po gripi ali vas že daje pomladna utrujenost, vam bo za boljše počutje pomagal melbrosin. Na Kokrinem oddelku drogerije v GLOBL'Sl' so jih pravkar dobili več vrst: med z matičnim mlečkom in cvetnim prahom, s propolisom in kamiličnim ekstraktom, pa z E vitaminom itd. Cena: od 43.40 do 79 din (Boboiek. Britof. Iiovka. Kokrica. Mlaka, Orehoilje. Srakovlje. Suha in Tatinec) (13. zapis) Naj mi bralci. Britofljani. oproste ta povratek na Suho — pri kramljanju, ko se ni treba tesno oklepati redosleda pripovedi, je to seveda dovoljeno. Ce kaj novega zvem. kar prej nisem vedel, moram pač to povedati prihodnjič. In tako se opisi krajev in ljudi kar nekako vežejo, stapljajo. Sicer pa, kdor ve, kako tesno skupaj leže Predo-slje. Orehovlje in Britof. bo to razumel. Tudi do Suhe je le streljaj. »SUHA NA KONCU KRUHA« Bralka M. E. mi je pisala obširno in zanimivo pismo, polno podatkov, ki jih še nisem vedel o Suhi. Zahvalil bi se ji rad pismeno, pa ni omenila naslova. — Njo in druge Sušane je motilo, zakaj je bilo v zapisu o njihovi vasi toliko praznih polj med tekstom. Predvidena je bila namreč objava slike partizanskega obeležja, pa je le-ta že onstran brdske ograje in fotografiranje ni bilo,mogoče. — Morda bi bilo kar prav. če bi pristojni krajevni urad. krajevni odbor ZB NOV ali pa področna krajevna skupnost oni spomenik junaku Tomazinu in tovarišema čimpreje prestavili na to st ran ograje. Poleg hrdskega — zdaj Dolharjevega — so bili oh Belci v Predosljah še štirje vodni mlini: Zebrejev. Golčev. Smajdov in Fikov mlin. Les sta pa rezali dve žagi. KULTURA NA VASI Na Suhi so imeli že 1. lfX)7 knjižnico »Belco« (štela je čez 200 knjig). Knjige so si ljudje hodili izposojat od Velesovega do Goric. — V letih pred prvo svetovno vojno so igre prirejali kar na podih. H predstavam so prihajali ljudje tudi z vozmi. — Seveda ima Suha tudi svoje gasilsko društvo, to pa ima tudi svoj Dom gasilcev, ki je hkrati tudi prostor za družbeno dejavnost. V drobni brošurici, tiskani 1. 1969 (za 60-letnico DPI) »Svoboda« — prej »Izobraževalno društvo Predoslje—Suha«), preberemo o razmerah, v katerih so takratni odrski delavci morali igrati. Na odru so Partizansko obeležje na Suhi pri Predo-sliah gorele še petrolejke. Oder so zagrinjali z izposojenimi rjuhami. Za igranje sta bila takrat primerna le dva poda v vasi (v Pre-dosljahl: Liko/.arjev in Bavantov. Stolov je bilo postavljenih le nekaj, za prav stare ljudi. Ostali so morali ves čas stati. Pač. »stojišča« ... Tudi s »cenzuro« so se prireditelji otepali. Vsako igro so morali predložiti župniku. Ta je odločil! Če ni bila versko neoporečna, je ni dovolil. Sploh pa je bilo v onih časih zaželeno, da igrajo pri predstavah samo moški ali samo ženske. Le v igrah z izrazito pobožno vsebino so lahko oboji sodelovali. Na Suhi so uprizarjali igre na Valjavče-vem podu. Najboljša režiserja sta bila tacaš Jože in -Jaka Basaj. Od 1. 1913 dalje pa v Predosljah ni bilo več treba igrati na podih, ker je tedaj stal že nov prosvetni dom z manjšo gledališko dvoranico. — Tudi v Predosljah so si uredili svojo ljudsko knjižnico, ki so jo poimenovali »Lipa«. Pevske zbore so imeli v Predosljah že kmalu po 1. 1900. Moškega, ženskega in mešanega. Za kvaliteto petja je bilo zelo pomembno nekajletno službovanje znanega slovenskega glasbenika Franca Kimovca v Predosljah. Imeli pa so v okviru svojega društva tudi tamburaški zbor. ki so ga zapovrstjo vodili: Alojz Oven. Jože Pogačnik in Rudi Fajon. H kulturni podobi nekega kraja sodijo najbrž še telovadna društva (vsaj po sedanje: »fizkultura«). V Predosljah so najprej. 1. 1920. ustanovili telovadno društvo »Orel«, 1. 1930 pa še telovadno društvo »Sokol«. Tako je bilo tudi tu vse lepo poskrbljeno za tekmovanje, zbadanje in nagajanje dveh malih svetov: Orlov in Sokolov. Ze 1. 1934 je orlovska organizacija razpadla: namesto nje je bilo osnovano novo »Telovadno društvo slovenskih fantov in deklet«. Novo ime, stara vsebina. . . Sokolsko društvo pa se je obdržalo do 1. 1941. Tudi gasilci so v svoji organizaciji skrbeli za kulturno rast kraja. Prirejali so igre in skrbeli za razvedrilo vaščanov (slovite »gasilske veselice«!). Gasilsko društvo (ustanovljeno 1. 190)) je združevalo članstvo iz Britofa, s Suhe. iz Orehovlja in Predoselj. IN ŠE NEKAJ DROBNOSTI Danes pa že lahko prikazem partizansko obeležje na Suhi tudi na sliki. — Za Valentina Kokalja. po katerem je poimenovano prosvetno društvo na Visokem, sem zvedel, da je bil rojak > Suhe. le mlin je imel na Kokri spod Visokega. — One padle partizane na parobku gozda nad Suho ni izdal domačin, pač pa neka ženska z Brega pri Preddvoru. — Resda so danes Predoslje večje in pomembnejše, je vendarle bila Suha dosti trdnejša, saj je bilo tu kar 20 kmetij, v Predosljah pa le 9 gruntov. — Požar je 1. 1896 Suho skoro popolnoma upepelil. Le nekaj zidanih hiš je ostalo. Med njimi tudi čez 250 let stara hiša. ki jo še danes krase trdni oboki (»velbi«) — to je torej poleg cerkve najstarejše poslopje v vasi. — Nisem še poudaril občasnega pa vendar hvale vrednega sodelovanja res tesno skupaj ležečih vasi: Predoselj. Suhe. Orehovlja in Britofa. Moja dopisovalka Sušanka M. E. se tudi strinja z nekaterimi trditvami v prejšnjih zapisih: ime Suhe pride od suše. suhe struge; ime Predoselj pa da je res naslonjeno na »prerasel«, z zelenjem preraslo ozko Kokrino strugo. C. Z. \ nadaljevanka V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje-1 1 vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v ' ■ zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Prav. naj pride.« »Tudi oče?« »Ne.« Senneville odpre vrata, pogleda ven. Thevenet vstane in se pomakne naprej. Prikaže se Jean Marc s široko razprtimi očmi. Senneville zapre vrata za njim. Thevenet mu pokaže na naslanjač in se predstavi: »Komisar Thevenet. načelnik kriminalistične hrigade. Žal mi je, da smo morali tako ravnati z vami, lahko si mislim, kako se počutite.« •Jean Marc mukoma spregovori: »Da. gospod, strašno je.« Thevenet se znova namesti za široko pisalno mizo. namigne Sennevillu. naj sede, in pogleda Jeana Marca. »Pustimo za zdaj resnično nenavaden način, kako vam je bil izročen kovček. Začnimo z bistvenim. Ste zanesljivo spoznali roko svoje zaročenke, gospodične Huguette Sarrazinove, s prstanom, ki ste ga ji podarili?« »Da, gospod.« »Pravkar smo klicali njeno stanovanje, a še nimamo odgovora.« •Jean .Marc začne globlje dihati, tako da ga je slišati. • Najprej mi razložite tole: razumem, da se gospodična Sarrazinova ne oglasi, ker se ji je pač zgodila nesreča. Vendar, ali je normalno, da se ne oglasi nihče iz njene družine ali okolice? Kako to, da ni od včeraj popoldne nihče obvestil policije? Do zločina je moralo priti lep čas prej, kot vam je vaš Američan zamenjal kovček, mar ne?« CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Gospodična Sarrazinova živi ... je živela sama, gospod . . . sama s pomočnico ... ta pa je ob nedeljah prosta.« »Sama živi? Kakšno življenje za tako mlado dekle!« Jean Marc dvigne komolec in v tej drži vtakne noht palca med čeljusti. »Veste...« neha si gristi noht — »Gospodična Sarrazinova ni bila tako mlada . . . bilo ji je blizu petintrideset let . . . Petintrideset ali šestintrideset.« Senneville namršči čelo, ne da bi dvignil glavo iznad zapiskov, ki si jih dela. Thevenet odvrne: »Pa vi?« »Jaz . . .« »Da, na temle kartonu vidim, da jih imate triindvajset. Prav... Senneville, bi hoteli nujno naročiti Maillot? Ko ga dobimo, ga prevzemite, nato pa boste spet beležili.« V pisarni je nastala tišina, medtem ko inšpektor opravlja svoje^ dolžnosti. Thevenet še zmeraj opazuje Jeana Marca, ki poveša brado in grbi ramena, kakor da se skuša čimbolj skrčiti, izginiti. Napovedovalcev glas pretrese poslušalce. »Imate Maillot 46-79.« Senneville ponudi "slušalko načelniku. Drug glas, tudi moški, toda bolj oddaljen, se grobo oglasi: »Halo!« Iz Pariza sprašujejo: »Tam Maillot 46-79?« Moški glas prenese vprašanje nekomu, ki je tudi tam: »Je to Maillot 46-79?« — In tudi že odgovor: »Da, tu je.« Telefonist pravi: »Govorite, Lvon!« »Je tam stanovanje gospodične Huguette Sarrazinove?« vpraša Thevenet. Moški mu odvrne z vprašanjem: »Kdo je tam?« »Komisar Thevenet iz sodne policije v Lyonu.« Glas onkraj žice je takoj drugačen. »Oprostite, gospod komisar. Tu inšpektor Blondel. Dal vam bom gospoda glavnega, Belota.« Thevenet veselo vzklikne: »Belot vodi zadevo?« Tudi Senneville je videti srečen. Jean Marc stegne vrat in. vpraša z obrazom: »Kdo je Belot?« »Dober dan, dragi Belot,« povzame Thevenet. »Tukaj Thenevet, veseli me, da ste vi tu!« »Meni pa dovolite, da izrazim svoje veselje, ker slišim vas, gospod komisar,« odvrne resnobni Belotov glas. »Žrtev je gospodična Sarrazinova, lastnica tega nenavadnega hotela, v Neuil- lvju. ulica de la Ferme 9 b. Prizor je dokaj mučen, no, predvsem zaradi odsekane.roke.« »Je v svoji sobi?« »Ne, leži na divanu v enem izmed obeh salonov. V nočni srajci in domači halji, zelo dostojno.« »Kdaj se je zgodilo?« »Po mnenju doktorja Bonneteta, ki je prišel tik za nami, petnajst minut pred dvajseto. Roka kasneje.« »Upam! Kako da vas ni nihče obvestil pred našim telefonskim klicem?« »Žrtev je živela sama s služabnico, in ta še ni vedela, kaj se je zgodilo. Mirno nam je prišla odpret, in šele ko smo se predstavili, smo jo vrgli iz tira. Rekla je, da je odšla včeraj zjutraj kot vsako nedeljo in se kot vsako nedeljo vrnila iz kina. Kot vsako nedeljo je šla po prstih gor v svojo sobo, da ne bi zbudila gospodarice. Zdaj je čakala, da ji gospa pozvoni za zajtrk.« »Ker smo že pri zvoncu,« se spomni Thevenet, »ko sem malo prej pri vas naročil, naj pokličejo njeno številko, niso dobili odgovora.« »Da bi lahko mirno spala, je gospodična Sarrazinova večkrat izključila aparat. Zelo čudno se mi je zdelo to, da tista služabnica ni imela po kaj stopiti v salon ali v katerikoli drug pritlični prostor; vsi spodnji prostori so povezani in bi lahko opazila žrtev, bodisi iz jedilnice ali iz drugega salona. Vendar trdi, da ji je bilo ukazano, kako ne sme nikoli začeti z delom, dokler se gospodarica ne zbudi. Tudi oknic da ni smela prej odpirati. To je že mogoče.« Thevenet je med poslušanjem prelistaval po Sennevillovih papirjih. Zdaj je ostro pogledal Jeana Marca. »Prosim, Belot, bi hoteli vprašati tisto žensko, kdaj je zadnjikrat videla zaročenca gospodične Sarrazinove?« »Ne odlagajte slušalke!« »Gospod, rad bi . . .« spregovori Jean Marc, še zmeraj sklonjen naprej. Toda Thevenet se že spet pogovarja z Belotom. »Halo, da?« »Ne pozna zaročenca.« Thevenet poudarjeno ponovi: »Ne pozna zaročenca?« Jean Marc je nenadoma ves ogorčen: »To je sobarica! Vprašajte jo vendar, ali ne pozna gospoda Jeana Marca Bergera!« Thevenet pove in ponovi sobaričino ime. Tajno posvetovanje v Neuillvju, nato: »Odlično, ime ji je Gisele in dobro pozna Jeana Marca Bergera, prijatelja gospodične Sarrazinove.« Thevenet ponovi: »Prijatelja . . .« Jean Marc skomigne z rameni. — »Moj dragi Belot, zdi se mi, da se bova kmalu spet slišala.« »Tudi jaz tako mislim, gospod komisar.« Rečeta ei torej na svidenje in odložita slušalki. Thevenet kaže dobrodušen obraz in Jean Marc se ujame nanj. »Pravkar ste hoteli nekaj povedati?« »Rad bi vas opozoril, gospod! Ta Gisele je nasilna ženska, ki ji gospodična Sarrazinova ni prav nič zaupala! Toda dandanes je treba služinčad sprejeti takšno, kakršna je, če jo sploh dobiš! Cemu bi jo seznanjala z najinimi načrti? Gospodična Sarrazinova ni potrebovala takšne Zaupnice! Veliko je zahajala v družbo, imela je mnogo zvez! Ljubila sva se, bila sva zaročena, prisežem. In domače sem prišel obiskat, da bi potrdil nameravano poroko, da bi govoril o njej s svojimi! Razlika v starosti naju ni ovirala. Bila je videti tako mlada, bila je tako pametna, tako vneta za umetnost! Ljubila je slikarstvo in jaz slikam, v Pariz sem šel nalašč zaradi slikanja! . . . Seznanila sva se ob nekem šolskem prazniku . .. Plesala sva . . . Spet sva se srečala . . .« Thevenet kaže čedalje večje razumevanje in mu sugerira: »Pa vendarle niste pričakovali poroke za . . .« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo »rejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Nova prometna akcija v Kranju Zadnji dan februarja bo v dvorani občinske skupščine Kranj tekmovanje ekip osnovnih šol kranjske občine na temo Kaj veš o prometu — Sodelovanje Tomosa iz Kopra Kranjsko Avto-moto društvo, nekdaj znano predvsem zaradi dobre organizacije vidnih motociklističnih prireditev, je zadnja leta neumorni organizator preventivnih vzgojnih prometnih akcij, ki se začenjajo pri malčkih v vrtcih in končujejo pri odraslih. Društva je leta 1973 prvo v državi organiziralo za malčke v vrtcih kviz tekmovanje Kaj veš o pro- metu, preventivne vzgojne akcije med osnovnošolsko mladino in na srednjih šolah, od 'lanskega novembra dalje pa je društvo pripravilo kar devet predavanj o novem zakonu o varnosti v cestnem prometu. Uspešnost dosedanjih akcij je bila dosežena tudi zaradi dobrega sodelovanja s svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občinske skupščine Kranj. Zimovanje na Visokem Za svoje najmlajše člane, medvedke in čebelice, je taborniški Odred svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke v letošnjih zimskih počitnicah prvič pripravil zimovanje. Mladi Skofjeločani so se odpravili na Visoko, v dom, ki ga je škofjeloška občinska skupščina v začetku letošnjega leta dala v najem zvezi tabornikov občine Škofja Loka. Čeprav je stavba trenutno precej zanemarjena in potrebna temeljitega popravila, je zimovanje zelo dobro uspelo. Zimovanja se je udeležilo 25 najmlajših članov, 4 vodniki in kuharica. Vodniki so imeli s pripravo programa obilico dela. Obsegal pa je predvsem tiste taborniške veščine in tista znanja, ki jih na sestankih vodov zaradi pomanjkanja časa ni mogoče obdelati. Vsi udeleženci zimovanja so si uspešno pridobili veščini kuharja in gospodarja. Večina časa je bila posvečena raznim zabavnim in družabnim igram. V lepem vremenu, ki ga je bilo na pretek, so se odpravili na številne pohode ter se dodobra seznanili s panoramo Poljanske doline. Načrte je sicer nekoliko zmedlo pomanjkanje snega, vendar medvedkom in čebelicam vseeno ni bilo dolgčas. Najbrž je bilo zimovanje mladih tabornikov tudi edina organizirana oblika razvedrila med počitnicami za mlade Škofje-ločane. J. M. V Zasipu gradijo gasilski dom V krajevni skupnosti Zasip pri Bledu, ki je najmlajša krajevna skupnost v radovljiški občini (ustanovljena je bila lani), so se prebivalci pred nedavnim na referendum odločili za samoprispevek za asfaltiranje krajevnih cest. To pa ni edina tovrstna akcija. Odločili so se namreč tudi, da bodo postavili nov gasilski dom. Dosedanji gasilski dom, ki je star toliko kot gasilsko društvo in bo prihodnje leto praznovalo 70-letnico, je zob časa tako načel, da se je stolp sam podrl. Vaščani so se odločili za pomoč in prostovoljno akcijo in prispevali prek 50 kubičnih metrov lesa in ga sami brezplačno pripeljali na gradbišče. Od Gozdnega gospodarstva Bled in Kmetijske zadruge Bled pa so odkupili okrog 45 kubičnih metrov lesa. Zdaj bodo nekaj lesa prodali, nekaj pa ga porabili za gradnjo-novega gasilskega doma. Od podjetij so zbrali okrog 70.000 novih dinarjev prispevkov, nekaj pa bodo prispevali še sami. Računajo tudi na prispevek in pomoč občinske skupščine in občinske gasilske zveze. Po grobem predračunu bo gradnja doma veljala blizu 350.000 novih dinarjev. Zbrati bo treba okrog 200.000 dinarjev, razliko pa bodo pokrili s prostovoljnim delom. Če bo vse potekalo po načrtu, bo novi dom, ki bo imel v kletnih prostorih prostor za dejavnost splošnega ljudskega odpora, v prvem nadstropju pa bodo prostori za organizacije, letos pod streho. A. Z. Uspel vodniški tečaj Zveza tabornikov občine Škofja Loka je tudi v letošnjih zimskih počitnicah pripravila za svoje člane vodniški tečaj. Le-ta je bil, kot vedno doslej, tudi letos v lovski koči na Ožboltu. Tečaja so se udeležili bodoči vodniki iz vseh petih taborniških odredov škofjeloške občine. Udeleženci so kljub dokaj zahtevnemu in natrpanemu programu pokazali veliko mero prizadevnosti in discipline. V sodelovanju s šetimi predavatelji" ki so pri delu usmerjali tabornike vseh šest dni, kolikor je trajal tečaj, so slušatelji predelali vse osnovne teme, ki jih mora tabornik dobro poznati: spregovorili so o taborniški organizaciji, o članu zveze tabornikov, vodniku in vodu, administraciji v vodu, mnogobojih, oblikah dela s člani, nastanku voda, zvezdah in veščinah, psiholoških značilnostih Srečni in hvaležni Boncljevi iz Zgornjih Dupelj 35 še danes, skorajda dva meseca po nesreči, ne morejo /navdati, kako zelo so hvaležni vsem, ki so jim neschič no priskočili na pomoč, ko je rdeči petelin zajel gospodarsko poslopje, uničil ostrešje, krmo in ostalo. Takoj so priskočili na pomoč vaški prostovoljni gasilci, sosedje iyi Ostali vaščani ter poklicni gasilci iz Kranja. Pogorišče je bilo treba očistiti in pri tem niso Boncljevi ostali sami. Vaščani so že takoj drugi dan po maga/i posekati les, ga razvoziti na Žago in že obdelanega pripeljati na zaj. Izdelovalec o/iek jim je tudi dal prednost. Pomaga/a je cela vas. Od najmlajših, ki so zlagali opeko, pa čeprav j" deževalo, pa do nujstunj šili, brez katerih v desetih dneh ne bi naredili novega ostrešja in ga prekrili. Toda to, kar je bilo videti sprva nemogoče, je ob solidarnosti in po moči vseh od tesarja pa tja do krov ca postalo mogoče. Tako so vaščani dokazali, kolikšna moč je v slogi. V novo pokrito, skoraj 24 metrov dolgo gospodarsko poslopje so pri Peljali živino, ki je začasno »vedri »« pri sosedih. Kmetje iz vasi so pridali še krmo za živino. Pri lionefjevih ne vedo, kako bi se Zahvalili vsem, da ne bi katerega pozabili, kajti pomoči je bilo toliko, da l)i jo težko našteli, pa še preveč suhoparno bi bilo videti. tabornika, SLO in NQB, izletih, vodovem taboru, družabnem življenju v vodu, prvi pomoči ter sestavljanju celotnega načrta dela vodnika. Ob večerih so tečajniki pripravili taborne večere, na katerih so se po naporu vsaj malo razvedrili. En večer pa je bil namenjen tudi nočnemu pohodu, ki je bil še posebno zanimiv. Tečaj je odlično uspel. Taborniški 6glje 38, Šenčur 781 Prodam težko KRAVO s teletom ah po izbiri. Strahinj 69, Naklo 782 Prodam za eno HIŠO NAPUŠCA. Naslov v oglasnem oddelku. 783 Prodam KRAVO frizijko, 6 mesecev brejo, ali po izbiri. Predoslje 1 Prodam dobro ohranjen traktorji TROSILEC umetnega gnoja. Je-fala, Podbrezje 111, Duplje 785 T Prodam 13 kv. m TOPLEGA PO-UA, 13 k v. m VI NAS PLOŠČIC, otroški ŠPORTNI VOZIČEK in nov opremljen KOŠEK za dojenčka. pavlin, Senično 34, Tržič 786 Prodam dve otroški POSTELJI. Informacije na tel. 24-148 787 Prodam TELICO, ki ho marca Prvič telila. Predoslje 67 ■ 788 Prodam enodnevne PIŠČANCE. Svetlin Tone, Podgorje 58, Kamnik ' Prodam SMUCl in PANCARJE ;L 44. Štular Tine, Gradnikova 3, Kranj 790 Prodam KONJA, 7 let starega. *Wenik 21, Golnik 791 Prodam MOPED. Zupančičeva 39, Kranj 792 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Bfol« Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kamnoseštvo Izdelovanje nagrobnih spomenikov in drugih kamnoseških del JOŽE FURLAN Škofja Loka Obveščam cenjene stranke, da sem se preselil v nove prostore na Kidričevi cesti (pri Kroju). Prodam 4 prašičke do 40 kg in KOMAT 22 col. Zgoša 47 a, Begunje Prodam KRAVO, tretjič brejo 9 mesecev, in PANJE za čebele. Pra-protna polica 19 794 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo 54 795 Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg težka. Pivka 13, Naklo 796 Levi KOT, MIZO, STOLE -ohranjeno — prodam. Klemenčič Anton, Markova 2, Kranj 797 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. Velesovo 13 828 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trbojel5 829 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Hrastje 153 830 Prodam dve mladi KRAVI tik pred telitvijo. Selo 32, Železniki 831 Prodam SENO. Podbrezje 54 832 Prodam DESKE — 3 kub. m, izdelanih za »fabion«. Celar Jože, Breg 15, Preddvor 833 Prodam BOBNE meazi holywood. Koritnik Matija, Poženik 3, Cerklje Prodam dve KOBILI po izbiri, 400 in 500 kg težki. Adergas 24, Cerklje Prodam BIKCA, šestnajst mesecev starega. Lenart 1, Cerklje 836 Prodam mlado KRAVO s teletom. Sp. Brnik 20, Cerklje 837 Prodam KRAVO po drugem teletu in eno leto starega BIKCA. Sp. Brnik 28, Cerklje 838 Prodam dva BIKCA, stara osem in deset mesecev. Vopovlje 16, Cerklje 839 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Zalog 34, Cerklje 840 Zaradi odhoda k vojakom prodam PONI EXPRESS, diatonično HARMONIKO ter dvobrazdni traktorski OBRAČALNIK. Pšenična polica 4, Cerklje 841 Prodam BIKA in TELICO, težka 350 kg. Zapoge 11, Vodice 842 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jezerska 24, Primskovo 843 Prodam BIKCA, 10 mesecev, ali KRAVO pred telitvijo (oba simen-talca). Potoče 15, Preddvor 844 TVD PARTIZAN Gorenja vas prireja v soboto, 15.2. 1975, ob 19. uri PLES. Igral bo ansambel NOCTURNO 860 V MAVClCAH gostuje s komedijo Branislava Nušiča ŽALUJOČI OSTALI KUD Visoko v nedeljo, 16. 2. 1975, ob 15. uri. Vabljeni! 861 V DELAVSKEM DOMU v Kranju je vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! kupim Kupim TRAKTOR STAYER 18 KM do 600 delovnih ur. Naslov v oglasnem oddelku 854 Kupim kompletno otroško nadstropno POSTELJO. Malovrh, Vide Šinkovčeve 3, Kranj 855 Kupim TELEVIZOR. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Znamko, ceno in leto izdelave« 856 Kupim BETONSKI MEŠALEC PORTUNA. Ovsiše 2, Podnart 751 Kupim ročno STISKALNICO za seno. Ponudbe pod »Stiskalnica« vozila Prodam FIAT 750, letnik 1966. Zapoge 11, Vodice 845 KATRCO — novo v garanciji — prodam ali zamenjam za staro do 6 let. Golnik 38 . 846 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, za 4000 din. Registracija do maja. Ogled popoldan. Škofjeloška c. 24, Kranj 847 Prodam karamboliranega PRINCA 1000 (karoserija letnik 1967), stroj nedotaknjen, 2000 km po generalni, 54 KM, lahko tudi po delih. Ogled vsak petek od 15. do 17. ure. Lotrič Milan, Prešernova 5, Radovljica 848 Ugodno prodam avto NSU 1000, registracija za 1975. Tušek, Davča 66, Železniki 849 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Bajželj Vinko, D ru lovk a 19, Kranj 850 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 v zelo dobrem stanju. Lahko tudi na ček ali vzamem v račun kravo ali bika. Olševek 27. Preddvor Prodam MOPED T 12 na tri prestave. Poženik 34, Cerklje 852 Prodam ŠPORT COUPK 850, konec 1971. Zakopin, Frankovo naselje 86, Škot ja Loka 853 Prodam R 16 TL, letnik 1971. Žiž-mund, Preddvor 41 H(JS Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Motor generalno obnovljen. Zg. Bitnje 228 749 MINI MORIŠ 1000 čem z dodatno opremo in rezervnimi deli, poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Markelj, Cankarjeva 2, Radovljica 798 Prodam KOMBI DKVV komplet ali po delih. Strahinj 69, Naklo 799 Prodam dele za ŠKODO 1000 MB. Jensterle, Šorlijeva 16, Kranj, telefon 23-838 800 Prodam TOVORNI AVTO, 2500 kg, v dobrem stanju. Cerklje 79 801 Zelo poceni prodam OPEL REKORD 57. Serajnik, Partizanska 11, Kranj 802 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1971, lahko tudi na ček. Zamljen Ivan, Brezje 37, Tržič 803 FIAT 850 SPECIAL, odlično ohranjen, ugodno prodam. Medvode št. 1 804 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Kidričeva 18, Kranj 805 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, tehnično pregledano in registrirano do septembra. Govednik, Ul. 1. avgusta 11, Kranj (nasproti AMD) 806 zaposlitve Iščem ZIDARJA za večja notranja zidarska dela. Naslov v oglasnem oddelku 858 HIŠNIKA, po možnosti mlajši upokojeniški par, sprejme delavsko prosvetno društvo »SVOBODA« Mošnje. Naloga: čiščenje in vzdrževanje kulturnega doma. Protiuslu-ga: enosobno stanovanje, takoj vse-ljivo. Ostalo po dogovoru. Prošnje dostaviti na naslov: DPD »SVOBODA« Mošnje, Radovljica do 20. febraurja 1975 859 Sprejmem delavca z znanjem VODOVODNIH DEL, eventualno tudi kleparstva. KLEPARSTVO - VODOVOD, Orehek, Kranj 674 Instruiram ANGLEŠČINO. Informacije na tel. 23-180 755 stanovanja Zakonca, starejša, brez otrok išče: ta STANOVANJE, po možnosti s svojim vhodom, in to v Radovljici, Lescah ali na Jesenicah. Ponudbe pod »Redni plačnik« 808 Manjše komfortno STANOVANJE oddam intelektualcu. Ponudbe pod »Ogrevanje« 809 Mirna dekle in fant iščeta SOBO, po možnosti v Kranju ali bližnji okolici, od aprila dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 810 Kupim HIŠO v Kranju ali v okolici. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 813 Kupim HIŠO ali GOSPODARSKO POSLOPJE. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 814 Na Bledu, v centru, prodam VIKEND. Ponudbe pod šifro »Letovišče« . 815 V zakup dajem BIFE ob jezeru Završnica, Žirovnica. Informacije v večernih urah: Selo 15, Žirovnica Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za stanovanjsko hišo. Naslov v oglasnem oddelku 857 obvestila AVTOMOBILISTI, MEHANIKI, POZOR! Rabljene dele za vse vrste avtomobilov dobite pri Maxs Pa-cher, Borovlje — Ferlach (zraven avtobusne postaje) ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV TRŽlC bo organiziralo tečaj za pridobitev E in-D kategorije voznikov motornih vozil za poklicne šoferje, ki imajo pogoje. Vse informacije daje in prijave sprejema tajnik Jože. Goričan, Ročevnica 35, Tržič 679 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 Izdelujem vse vrste CENTRALNIH KURJAV. Naslov v oglasnem oddelku. 818 GRADITELJI HIŠ, , POZOR! Električno instalacijo vam solidno izdelamo in popravimo staro. Čistim in popravljam tudi električne boj-lerje. Košnjek Alojz, elektroinstala-ter, Križe 88, Tržič 819 NOVI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU V "KRANJU. Začetniški ob sredah in petkih — začne se 19. februarja 1975. Nedeljski začetniški se začne 9. marca ob 9. uri, NADALJEVALNI ob sobotah — začne se 15. marca ob 18.30 820 EKSPRES POPRAVLJALNICA ČEVLJEV V KRANJU za trgovino GLOBUS, sporočamo, da vsa manjša popravila opravimo takoj, večja do naslednjega dne. Se priporočamo! posesti Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, do 10 km. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 532 Prodam staro KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje, lahko tudi samo zemljo na koncu Poljanske doline. Ponudbe pod »Gotovina« 811 Staro KMETIJO, skupno do 10 ha, kupim kjerkoli v hribovitem predelu Poljanske ali Selške doline, eventualno tudi drugje. Starejša oseba brez nasledstva ni ovira. Informacije po tel. 061-71-362 ali Goričane 26, Medvode 812 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 GOBARSKA DRUŽINA KRANJ priredi v soboto 22. 2. 1975 ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti na Zlatem polju PREDAVANJE s skioptičnimi slikami o gobah. Vabljeni vsi ljubitelji gozdnih lepot. 822 MLADINSKI AKTIV BUKOVICA — UTIK prireja vsako soboto PLES za staro in mlado s pričetkom ob 20. uri. Igra ansambel EROS. 823 MLADINSKI AKTIV SKARUČ-NA prireja vsako nedeljo PLES za staro in mlado s pričetkom ob 17. uri. Igra ansambel EROS. 824 MLADINSKI AKTIV SORA zopet prireja MLADINSKE PLESE ob nedeljah ob 17. uri. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni 825 Zdaj bliže izgubljeno Izgubila se je ŠKOTSKA OV-ČARKA, ki sliši na ime LASA. Je črno-hele barve. Kdor bi jo videl, ali kaj vedel o njej, naj javi na naslov Gantar Silva, Crngrob 13, Zabnica Izgubljena je bila ženska ROČNA URA od zdravstvenega doma do Spodnjega trga. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Ogrinc Zalka, Škofja Loka, Spodnji trg 6 864 Izgubil sem rezervno KOLO od voza (16-colskega) od Mengša do Češnjevka po cesti na Komendo. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Cešnjevek 21, Cerklje 865 V Škofji Loki se je v sredo, 5. januarja, našla večja vsota. Naslov v Turističnem društvu Škofja Loka najdeno Našel sem ROČNO ŽENSKO URO dne 7. 2. 1975. Dobi se: Urban-čič, Moša Pij ade 46, Kranj 826 ostalo INVALID potrebuje avto avto-matik za avto šolo, tehniko vožnje, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 867 loterija C c 'i •5 C Z o.* 'i kN-di OS » 3 4» — ■ S J* «= *o <> "C o s-- J* c Z"a ■o a te ~ *> 5 H xi a> C N XI - 0 o o- ■~ 0 o o O! "O a> "O 80 30 15 50 9930 500 86645 600 61420 800 61055 97555 800 1.000 31 30 . 085325 5.(KX) 61 40 071 80 56 20 11861 800 136 100 10611 800 10516 600 33471 l.(X)0 16146 8(H) 198261 5.000 133216 5.000 135041 ' lO.(KM) 029471 10.000 37 607 20 60 02 132 20 87977 600 80 300 94037 600 3312 80037 1.000 42142 600 8 10 21302 600 038562 5.000 46218 600 86358 60098 8(X) 800 003 60 47298 1.000 9813 200 352278 5.000 42983 600 204718 5.000 57703 800 026138 150.(HM) • 90083 1.000 64113 1.000 9 10 87243 1.000 89659 600 91403 1.000 74199 600 20 0755« i 8(K) 34 541279 5.000 64 20 111649 5.000 04 30 . 210529 . K).(KK) 54 40 224409 10.000 36964 800 345639 10.000 Zimski alpinistični tabor v Krnici 23. februarja se bo začel enotedeireki republiški zimski plezalno-alpinistični tabor v Krnici, ki bo trajal do nedelje, 2. marca. Naslednji teden pa bo v Krnici enotedenski republiški zimsko-alpinistični tečaj, ki bo trajal od 2. marca do 9. marca. Tabor in tečaj bodo vodili naši priznani gorski vodniki in gorski reševalci, ki najbolje poznajo stene in vrhove nad Krnico. Tabor in tečaj sta namenjena šolanju plezalcev in alpinistov zato, da bi preprečevali m številne gorske nesreče. * U. Z. O) "D Š oc m LU LL LO o o. LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, P^f# POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI $$AtlRI AL u noui trgouini 5 KRANJ - PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) o Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 Odbor za kadre razpisuje delovno mesto finomehanika ali strojnega ključavničarja (prednost imajo kandidati, ki so vešči popravila šiv. strojev) Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Možnost nastopa 1. marca 1975. Vojaščina urejena. Le z znanjem in dobro opremo na pomoč V torek je bil v Kranju zbor gorskih reševalcev postaje Kranj, ki združuje 25 reševalcev in precej pripravnikov, od katerih jih bo devet kmalu dobilo naziv gorskega reševalca. Načelnik postaje Emil Herlec je na zboru, ki se ga je udeležil tudi načelnik republiške GRS Bine Ven-gust, povedal, da so imeli lani kranjski reševalci obilo dela. Niso sodelovali le pri klasičnih reševalnih akcijah v gorah, temveč smo jih srečali na številnih planinskih pohodih in akcijah v občini in zunaj nje, na krvavških smučiščih, kjer imajo reševalci zavetišče in kjer se je pripetilo lani 48 težjih nesreč in še več lažjih. To opozarja, da Krvavec še ni tako urejen kot hi bilo treba. Predvsem pa ni zadovoljiv žičničarski prevoz ponesrečenca v dolino. Razen tega so organizirali ali soorganizirali več tečajev občinskega, republiškega in zveznega pomena. Pri tem sta bila posebno prizadevna inštruktorja Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement Izkoristimo ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 Do 28. februarja 1975 nudimo 9 % popust za vse vrste oken INLES Izsilila prednost V torek, 11. februarja, se je v križišču ceste drugega reda Mengeš—Kram in ceste četrtega reda Voklo—Sencu r pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik Vojko Ukmar (roj. 1953) iz Sežane je peljal po prednostni cesti proti Kranju. V omenjenem križišču pa.je z neprednnstne ceste pripeljala predeni vo/.nica Marica Krmelj (roj. 1952), ki še nima vozniškega dovoljenjardoma pa je iz Sp. Pirnič pri Medvodah. Voznica je s prednjim delom avtomobila Učila čelno v 1'kmarjev avtomobil tako silovito, da je le-tega vrglo v desno s ceste, kjer se je večkrat prevrnil in nato obstal na kolesih. Voznika Ukmar j a je med prevračanjem vrglo iz avtomobila. Prepeljali so ga na zdravi janje v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 12.000 din. ' _ . . . Neprimerna hitrost V torek, 11. februarja, ob 13.45 se je na cesti drugega reda med Škofjo Loko'in Kranjem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Božo Kunst (roj. 1948) iz Kranja je vozil po Kidričevi cesti proti Kranju. Ko je z neprimerno 'litrostjo na Kidričevi cesti zavijal v levo, ovinka m mogel zvozili. Zaneslo ga je v desno s ceste, avtomobil je podrl prometni znak, se prevrnil in spet postavil na kolesa ter končno trčil v vogal hiše na Kidričevi 33, V nesreči je bila teže ranjena sopotnica Marija Kopač (roj. 1954) i/. Krama, sopotnica Irena Mesaric (roj. 1952) iz Bistrice pa laže. Škode je za .10.000 din. ' . L. M. Jože Žvokelj in Tone Langerholc. Po zaslugi "kranjskih reševalcev se je okrepilo sodelovanje z Upravo javne varnosti in razširilo reševanje s pomočjo helikopterja. Lani je na primer helikopter že sodeloval pri 45 odstotkih vseh akcij v gorah. Nova tehnika reševanja se širi tudi v druge slovenske predele. Kranjčani so zagovorniki nadaljnjega izpopolnjevanja reševalcev-letalcev ne le za posredovanje v gorah, temveč tudi v nižini, "na morju ali na rekah. Posebna komisija postaje je lani pregledala in izločila dotrajano in neuporabno opremo, ki jo postaja že nadomešča z novo. Kranjska postaja je znana tudi zaradi dobrega sodelovanja z zdravniško službo, saj so kar štirje zdravniki njeni aktivni člani. V razpravi so poudarjali željo po še tesnejšem sodelovanju z UJV in Jugoslovansko ljudsko armado, štabi za SLO in civilno zaščito. Ce bo le mogoče, bodo urili smučarske veščine. Obvezali so se, da bodo vsi člani postaje opravili preizkuse praktičnega in teoretičnega znanja ter znanja prve pomoči. V programu je več vaj, opazovanje in odstranjevanje plazov, skrb za izobraževanje mlajših članov in pripravnikov, urjenje v helikopterskem reševanju ter sodelovanje na akcijah, posvečenih 30. obletnici osvoboditve. Predvsem pa bodo kranjski reševalci stremeli, da bodo čez celo leto dosegljivi v vsakem trenutku. To je posebno pomembno poleti, na višku dopustov. Od komisije za GRS pri PZS žele, da bi organ še bolje usklajeval delo slovenskih gorskih reševalnih postaj. J. Košnjek Spet hrup okoli disco kluba V torek, 11. februarja, so uslužbenci hotela Creine Kranj poklicali na pomoč intervencijsko skupino postaje milice Kranj. Ko so prispeli miličniki v hotel, so imeli kaj videti. Voda je iz prvega nadstropja drla po stopnicah v restavracijo, trgovino, disko klub in naprej v klet in skladiščne prostore. Kot za sedaj kaže, je nekdo v prostorih sanitarij polomil vodovodne pipe in razbil umivalnike. Uslužbeni sami niso mogli zaustaviti vode, zato so poklicali gasilce, -ki so v kleti našli ventil in za-' ustavili povodenj. Medtem pa je v disko klubu izbruhnil prepir med gosti, razbilo se je nekaj steklen ine in da ne hi bilo še kaj hujšega, so miličniki zahtevali, da se disko klub izprazni in začasno zapre. Razgrajače, ki so povzročili škodo, še iščejo. Kot je povedal komandir postaje milice Kranj Franc Polajnar, miličniki niso letos prvič posredovali y disko klubu hotela Creine. Samo lani so jih tja poklicali kar 38-krat in to izključni«) zaradi razgrajačev v disko klubu. To je edini lokal v Kranju, ki je odprl po 23. uri. zato se /bero tam vsi, ki si žele zabave ob pozni uri, pa tudi tisti, ki se ne znajo drugače zabavati kot da kršijo javni red in mir. j ^ Strel v roko V sredo, 12. Februarja, dopoldne je bil Matjaž Štele, star Ki let, i/. Kranja na obisku pri prijatelju na Kaju-hovi cesti v Kranju. Kurila sta Ogenj pred hišo, ki stoji na bregu kanjona Kokre, in si kuhala kavo. Nenadoma je Stefe začutil bolečino v desni roki, takoj zatem pa se je slišal pok. Ko se je obrnil, je na drugem bregu Kokre Opazil dva mlajša moška, ki sta tekla v grmovje. Stefe se zdravi,v ljubljanski bolnišnici. ZAHVALA Ob smrti naše drage Marije Zupan Cernetove Maričke ♦ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo poklopili in spremljali na njeni zadnji poti. Največjo^ zahvalo smo dolžni zdravnikom in sestram psihiatrične bolnišnice v Begunjah za dolgotrajno zdravstveno oskrbo. Lepo se zahvaljujemo župniku g. V. Tomanu za pogrebni obred in besede slovesa, s katerimi je tako lepo orisal njeno zgledno dobroto v življenju. Naša zahvala velja tudi pevcem za zapete žalostinke. kot tudi sosedom, ki so nam pomagali v teh dneh. Cernetovi in Mežnarjevi. , . Podbrezje, 9. februarja 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Petra Habjana Šimnovega ata se iskreno zahvaljujemo za pomoč dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Lepa hvala tudi častiti duhovščini za tolažilne besede, pevcem, sindikatoma Odeja Škofja Loka in Iskra Železniki, Gimnaziji Škofja Loka in GG Kranj. Posebna zahvala pa vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam stali ob strani v težkih dneh, ter vsem, ki so prispevali za lep pogrebni obred. Žalujoča družina Šimnova. Dražgoše, Železniki. Škofja Loka, 11. februarja 1975 ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete Mare Gruden Vsem, ki ste ji lajšali dneve trpljenja v težki bolezni, vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku ter ji darovali cvetje, se od nje poslovili s toplimi besedami in z občuteno zapetimi žalostinkami — iskrena hvala! Zahvala tudi vsem za izraze sožalja. Vsi njeni „ Kranj, 14. februarja 1975 ZAHVALA Oh prerani izgubi našega ljubega sina in brata Ljuba Urbanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, sodelavcem . tovarne Iskra za podarjene vence in cvetje, za izraze sožalja ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete žalost inke in sodelavcem ter mladincem iz Struževega za poslovilne govore. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, ata,sestra in ostalo sorodstvo. Struževo, 12. februarja 1975 14. Petek, 14. februarja 1975 . Zahvala . * Ob nenadnmesf 1 jivi izgubi našega ljubljenega sina, brat a. zaročenca in st rica Francija Križnar j a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovnim kolektivom, šoli za medicinske sestre, Kmetijski zadrugi Cerklje« krajevnim organizacijam in njegovim vrstnikom za vse izraze sožalja in darovano cvetje. Hvala tovarišema Franciju Bohincu in Rudiju Komurku, ker sta se še posebej trudila za njegov pogreb. Hvala tovarišema Milanu Novaku in Mirku Rozmanu za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste karkoli storili zanj, čeprav so vaša imena ostala skrita. Najlepšo zahvalo pa dolgujemo dr. Milošu Kralju za nesvbično pomoč v urah njegovega najhujšega trpljenja. Prav tako častiti duhovščini, 'ne le za lep pogrebni obred, ampak tudi številne obiske, ki so bili edina opora v njegovi težki bolezni. Vsem t opla zahvsla!! Žalujoči: oče. mama, bratje, sest re, zaročenka in ostalo sorodst vo. Trboje,.i3. februarja. 1975 pogovor tedna Damjana Likozar: To je moj največji uspeh Damjana Likozar, 12-letna pionirka, učenka petega razreda kranjske osnovne šole Lucijana Seljaka, je konec minulega tedna dosegla svoj največji uspeh. Vsaj tako pravi! Na državnem prvenstvu v alpskih smučarskih disciplinah za pionirke in pionirje — moralo bi biti v Lrni na Koroškem, a je bilo zaradi neugodnih snežnih razmer na Soriški pa-nini — je osvojila kar dva državna naslova. Zmagala je v soboto v slalomu in v nedeljo v veleslalomu! Mlado Kranjčanko, domaje iz Strazi-šča, sva dan po končanem državnem šampionatu s fotoreporterjem obiskala na njenem domu v Stražišču. t »Tri leta mi je bilo, ko sem začela smučati,« pravi. »»Zimski športi so mi bili všeč že od malega! Prvič sem tekmovala na šolskih tekmah. Potlej sem se vključila v smučarski klub 1 "glav. Tam sem bila do lanske sezone. Nato sem se .preselila v bkotjo Loko k smučarskemu klubu Transturist! Boljše razmere za treninge in delo so tam! Kje sem osvojila prvo medaljo/ Prinesla sem jo iz Crne na Koroškem. Dobila sem jo v tekmovanju v veleslalomu na cicibanskih tekmah!« Dve zimi že nista naklonjeni smučarjem, tekmovalci, seveda, predvsem klubi, se morajo znajti kakor vedo in znajo! Svoje šampione tre-. nirajo na smučarskih terenih v tujini, tam, kjer so ugodne snežne razmere. ' T-» »Vse leto je potrebno načrtno trenirati,« pripoveduje Damjana. »Šele potem lahko pridejo uspehi. Moj prvi trener je bil Mo-horič. Zdaj pa me imajo ,v rokah' trenerji Plajbes, Magušar, mnogo koristnih napotkov pa mi da tudi oče. Med alpskimi disciplinami mi pravzaprav bolj ustreza veleslalom, čeprav dosegam boljše rezultate v slalomu. Na zadnjem državnem prvenstvu, lahko rečem, da sem dosegla najboljše rezultate!« Vrhunskemu smučarju vzamejo treningi in tekmovanja ves prosti čas. O tem pravi Damjana takole: »Letos smo imeli samo štirinajst dni čistega premora. Na vrsti so bile najprej priprave ob morju, potem kondicijske priprave ... Kondicijsko smo dobro pripravljeni, manjka nam le snega!« . In kako je Damjana zadovoljna z uspehom na Soriški planini? »Za veleslalom sem računala, da se bom uvrstila med prve tri tekmovalke. Največja konkurentka mi je bila Jermanova iz ljubljanske Olimpije ... V slalomu pa sem, pravzaprav, nekako računala na osvojitev naslova državnega prvaka.« Prihodnje leto, bo Damjana Likozar tekmovala v kategoriji starejših pionirk. »Kako bo v prihodnje, ne vem,« pravi nekoliko sramežljivo! »Na evropskem kriteriju, ki bo v prihodnjih dneh, si želim čim-boljših uvrstitev! Plasma vsaj med prvih deset!« J. Govekar «■--_ J Povečati število sodnikov na Jesenicah Bojan na Japonsko, v Kanado in ZDA Pri Smučarskem društvu na Jesenicah deluje tudi referat smučarskih sodnikov, in sicer za alpske discipline, teke in skoke. Vsi sodniki pa imajo svojo organizacijo, ki se imenuje Zbor smučarskih sodnikov SZS. Po klubih Smučarskega društva Ja* senice deluje tako za alpske discipline in teke 43 sodnikov klubskega razreda, sedem sodnikov republiškega in 20 sodnikov zveznega razreda. Med sodniki zveznega razreda imajo trije sodniki priznan tudi mednarodni razred. Na Jesenicah dela tudi en sodnik republiškega razreda za skoke ter štirje sodniki zveznega razreda za skoke, od katerih imajo trije sodjiiki tudi mednarodni razred. Ce bi razdelili sodnike po posameznih krajevnih skupnostih oziroma po posameznih klubih, odpade na Jesenice 28 sodnikov, na Mojstrano 29, na Rateče 7 in' na Blejsko Dobravo 5 s(xlnikov. Ta razporedi* tev pa je nezadovoljiva. V Kranjski B°ri in Žirovnici, kjer sodniškega kadra ni, se prav zato organizirano pripravljajo na izvedbo seminarja v teh dveh krajevnih skupnostih. Tako bi zapolnili vrzel pomanjkanja Sodniškega kadra. Občutno pa primanjkuje tudi sodnikov za skoke vseh razredov. Zavzemajo se, da bi se vključevalo več nekdanjih aktivnih smučarskih skakalcev, ki bi z opravljenim izpitom sodnika klubskega razreda reševali marsikatere kadrovske probleme. Lani se je število sodnikov za alpske discipline in teke povečalo za 29 novih sodnikov, ki so si pridobili razred klubskega sodnika na izpitu v Mojstrani. Obenem je v minulem letu napredovalo v višji razred več sodnikov: štirje sodniki iz klubskega v republiški razred in štirje sodniki iz republiškega v zvezni razred. Vsi so sodniki za alpske discipline in teke. Sodniška organizacija jeseniškega društva je bila v minuli sezoni kljub pomanjkanju snega zelo aktivna in je dobro pripravila in izvedla vrsto tekmovanj, ne samo na terenih društva, temveč tudi drugod. Tudi v letošnji sezoni so sodniki dobro in uspešno sodelovali pri raznih tekmovanjih. Stalna naloga sodniškega referata pa je v tem, da si nenehno prizadeva vključiti nove, mlajše člane, ki naj bi sčasoma zamenjali starejše. I). S. Ekipa OŠ Simona Jenka še neporažena Preteklo soboto se je nadaljevalo Občinsko pionirsko košarkarsko prvenstvo. Na OS Stanka Mlakarja I Šenčurju in Matije Valjavca v Preddvoru so' se pomerili starejši Pionirji. Rezultati: I). Jenko : S. Mlakar g):4.r) (26:20). Posebna OŠ : J. B Jito 17:2.", (4:14), K. Prešeren : I). Jenko 41:30 (28:14), L. Seljak : F. Prešeren 32:17 (12:11), S. Mlakar : J. **• Tito 40:32 (18:10), S. Žagar : .V-gojni zavod 47:39 (19:21), M. Ya-Jtevee : S. Jenko 9:47 (5:29). Vzgojni '"vod : M. Valjavec 42:16 (20:10) ^•estviea: ?• Jenko Maga. w- Seljak J/gojni zavod Prešeren I Mlakar I. Jenko I B, Tito M Valjavec (i I 5 l i > ..' I»> 2 ' osebna OŠ 50 5 55:21M 0 ^ 1: 87 10 5 4 1 4v 'S 8 5 1 1 180:1.)1 8 5 ■} 1 178:130 8 5 3 2 166:108 ti 6 3 3 226:203 (i 0 2 4 177:207 4 (i 15 120:21 I 2 Naslednjo soboto bodo tekmovale starejše pionirke. -bb V nedeljo nadaljevanje Tekme na odprtem občinskem vaterpolskem prvenstvu Kranja postajajo vedno bolj zanimive. Po štirinajstdnevnem premoru bodo v nedeljo ob 7. uri v zimskem bazenu spet nadaljevali s četrtim kolom. Srečali se bodo Radovljica Gimnazija-, Domžale : Vodovodni stolp. Tekst il-indus Borec, Iskra Kamnik, medtem ko je bilo srečanje Triglav 11 : Triglav I že odigrano, V zaostali tekmi tretjega kola pa je lanskoletni slo.venski prvak kranjski Vodovodni stolp moral priznati premoč ekipi Triglava II. V četrti pa je Triglav II premagal moštvo Triglava I. Izida: Vodovodni stolp : Triglav II «.:«.. In,:.,. II : Ine!..- I 22.1 i. -dh Negotovosti ni več. Evropski mladinski slalomski prvak Tržičan Bojan Križaj bo skupaj z evropsko alpsko smučarsko elito končno v ponedeljek iz Zuricha le odpotoval na enomesečno turnejo na Japonsko, Kanado in ZDA. Tako je odločil zvezni kapetan za alpske, discipline Dušan Senčar po posvetih s člani podkomisije za kakovost pri smučarski zvezi Jugoslavije, Ta odločitev je edino pravilna, saj sije Bojan v soboto na mednar(xlni tekmi v Radstadtu v Avstriji z odličnim petim mestom kot prvi Jugoslovan prislužil manj kot 20 FIS točk — točneje 15,26 — kar mu daje dobro štartno osnovo za boljše številke. Nihče mu ne bo mogel očitati, da gre na turnejo, ki mu jo je omogočila tudi tovarna ELAN, kot »turist«. Mednarodna smučarska zveza je namreč že korigirala točke posameznih tekmovalcev glede na mesta, ki so jih dosegli na tekmovanjih v drugi polovici januarja in februarja. To velja za vsa tekmovanja za svetovni pokal na Japonskem, Kanadi in ZDA. Tu bo Bojan imel prav gotovo ugodnejše štartne številke v slalomu kot doslej, saj bo na turnejo odšlo manj evropskih smučarskih asov, ki so tekmovali v Evropi. Mladi Tržičan bo začel v Naebi na Japonskem 21. februarja v veleslalomu, 23. februarja pa bo slalom. Nato bo vsa elita Odpotovala v Kanado, kjer se bodo 28. februarja pomerili v VVhisterju v veleslalomu, 1. marca pa v slalomu. Tu je na sporedu še smuk, kjer pa Križaj ne ho nastopil. Zadnja dirka enomesečne turneje bo v slalomu in veleslalomu v Sun Vallevu v ZDA 14. in 15. marca. Vmes pa se bodo »Evropejci«' in drugi pomerili še na mednarodnih tekmovanjih, ki so bila v Evropi zaradi premalo snega odpovedana. Na pot prek luže pa bo Križaj odšel skoraj osamljen, saj z njimi ne bo njegovega trenerja Toneta Vo-grinca. Res bo na turneji Elanov zastopnik, pa tudi Švedi so obljubili, da bo Bojan lahko treniral z njimi. Toda, če bi imel ob sebi še Vogrinca, bi mu bilo vsekakor laže. Vseeno upamo, da nas Križaj ne ho razočaral. | -dh I. zvezna hokejska liga Olimpija zasluženo prvak SFRJ Končano je letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Ljubljanska Olimpija je ponovila lanski uspeh, saj je tudi letos na najvišjem jugoslovanskem hokejskem prestolu. Drugouvršče-nim Jeseničanom je ušla za štiri točke in tako zasluženo osvojila prvo mesto. V skupini A-2 se je vevška Slavija s prvim mestom v svoji skupini spet pridružila prvi četverki, Kranjska gora je šesta, kranjski Triglav pa si je s porazom proti Tivoliju poslabšal možnosti za sedmo mesto. JESENICE : OLIMPIJA 4:4 Jesenice, ZHL A-l Jesenice Olimpija 4:4 (1:3, 1:0, 2:1), gledalcev 2000. sodnika Djokič (Beograd), Gobec (Zagreb). Strelci za Jesenice: Pirih, Po-Ijanšek, Hafner; S. Beravspo 1. Olimpija je tudi v zadnjem kolu prvenstva dokazala, da je boljše moštvo kot Jeseničani. Presenetili so jih že v prvi tretjini, ko so povedli z dvema zadetkoma. V zadnji so jih sicer Jeseničani ujeli, nato je Goja-novič po samostojnem prodoru presenetil M. Zhontarja, v zadnji minuti srečanja pa je Hafnerju le uspelo premagati Albrehta. Lestvica: Olimpija 16 13 2 1 134: 28 28 Jesenice 16 11 2 3 119: 44 24 Medvešč. 16 3 0 13 34:144 6 PARTIZAN : KRANJSKA GORA 6:4 Beograd, ZHL A-2 Partizan : Kranjska gora 6:4 (0:2, 1:3, 1:3), drsališče na Tašmajdanu, gledalcev 200, sodnika G. Ladocki (Subotica), Sutović (Beograd). Strelci za Kranjsko goro: Pavlic 2, Šlibar ter Klemene po 1. Kranjskogorci so bili le v prvi tretjini boljši nasprotnik. V preostalih dveh pa so jih domačini nadigrali in zasedli peto mesto. Pripomniti pa je treba, da je moštvo Kranjske gore v zadnjem delu prvenstva zaigralo slabše kot v prvem delu, saj v svoji skupini niso osvojili niti točke. Lestvica: Slavija 4 3 1 0 25: 8 7 Partizan 4 2 11 16:21 5 Kranjska gora 4 0 0 4 10:22 0 TIVOLI : TRIGLAV 4:2 Ljubljana, ZHL B Tivoli : Triglav 4:2 (1:1. 0:1, 3:0), bala Tivoli, gledalcev 200, sodnika Hegeduš, Grgec (oba Zagreb). Strelec za Triglav: Sajovic 2. Po enakovredni prvi tretjini so Kranjčani v drugi povedli. V zadnji pa so popustili in Tivoli jim je v borbi za sedmo mesto odvzel že skoraj odločilni točki. S tem porazom so si triglavani precej zmanjšali možnosti za sedmo mest o. Lestvica: Triglav 6 3 1 2 33:24 7 C. zvezda 5 3 1 1 27:20 7 Tivoli 4 112 14:17 3 Spartak 5 1 1 3 21:33 3 -dh Jesenice tretje, Borec izpadel V prvi slovenski šahovski ligi-za-hod so preteklo nedeljo odigrali še zadnje kolo, ki pa ni več vplivalo na končni vrstni red. Ekipi Novega mesta in ljubljanske Iskre sta si že prej zagotovili najvišji uvrstitvi, kranjski Borec in Nanos iz Postojne pa sta ostala na zadnjih mestih in bosta zato v naslednji sezoni tekmovala v drugi ligi. Od gorenjskih ekip sta ostali torej v ligi še dve. Jeseničani so se uvrstili na tretje mesto, kar je nedvomno uspeli, Leščani pa si z ekipama Borovnice in stožiške Svobode delijo peto do sedmo mesto. Rezultati zadnjega kola: / Jesenice : Novo mesto 4,5:5,5 Zorko : Ostertnan 1:0, Kajnik : Praznik 0:1, Pavlin : Sitar 0:1, Krni-čar : Pet kovic remi. Korošec : Ške-relj remi, ("juha : Komelj remi, Pon-grac : Praznik remi, Klinar : Peterle remi, Železnik : Poredoš 0:1, Simon-čič : Pucelj 1:0. Kočevje : Lesce 7:3 Cimer : Roblek 1:0, Mestek : Kaše 1:0, Ivič : Mali 0:1. Podkoritnik : Stile 1:0, Mohar : Matjašič 1:0, Zupančič : Harinski 0:1, Kirasič : Go-ričnik 1:0. Metelko : Butarac 0:1, Ofak : Mencinger 1:0, Mohar : Hro-vat 1:0. Koper : Borec 6,5:3,5 Milenkovič : Paunov 1:0. BreceVič : Bukovac remi, Omladič : Rakovec 1:0. Vulič : Lazar 1:0. Krželj : loko-vič remi, Šeba : Vitlali 1:0, Kamen-šek : Kožar 1 :0, Golob : Kožar 0:1. Ctbej : Mazi 0:1. Ferluga : Deželak Končni vrstni red: Novo fflesVd■<;.:. Iskra 59,5, Jesenice 47, Kočevje 46, Lesce. Borovnica in Svoboda 43, Koper 39, Nanos 34, Borec 31,5. Tudi v drugi ligi je bilo v nedeljo na sporedu zadnje kolo, v katerem sta se gorenjska predstavnika pomerila med seboj. Zmagali so tržiški šahisti in se v končni razvrstitvi utrdili na petem mestu. Ekipa Sava-Šenčur je ostala na sedmem mestu in ima kar devet točk prednosti pred bližnjim zasledovalcem. Sava-Šenčur : Tržič 4,5:5,5 Bertoncelj : Škrjanc 1:0, Požar : Kavar remi. Gazvoda : Zaplotnik remi, Šmid : Berčič 0:1, Mezeg : Košnjek 1:0, Berce : Valjavec 0:1. Kirn : Znidaršič 0:1. Oblak : Borštar 1:0, Vreček : Ravnik 0:1, Filipič : Be-nedičič remi. Končni vrstni red: ^Solidarnost (Kamnik) 56, Črnomelj 52,5. Ribnica 51,5, Vrhnika 50.5, 'Tržič 48,5, Idrija 46,5; Sava-Šenčur 45, Ponikve 36, Mengeš 3 1, Cerknica 29. Solidarnost in Črnomelj se bosta v naslednji sezoni preselila v prvo ligo, Mengeš in Cerknica pa sta izpadli. M. Gabrijeičič Kavar zmagovalec Mesečnega hitropoteznega prvenstva šahovskega kluba Tržič se je udeležilo 27 šahist ov. Po izločilnih bojih se je dvanajst finalistov pome- . rilo še med seboj. Na koncu sta imela Kavar in Škrjanc enako število točk. O zmagovalcu je odločalo medsebojno srečanje, v katerem je Ka-. var zmagal. Vrstni red: Kavar in Škrjanc 9, Zaplotnik 7, Valjavec (i,5, Kuzmič 6, Borštar 5,5 itd. M. (i. Boj s časom Vsa materialna resničnost obstaja v času in prostoru. Njenim posameznim sestavinam je dano krajše ali daljše bivanje. Čas je nepovrnljiv, se kakor velika reka pretaka v preteklost, teče v eni smeri v nujnem zaporedju — od preteklosti prek sedanjosti v bodočnost. Času se upira kot najvišja stopnja resničnosti, človek kot del družbe in človeštva. Čas je zmeraj naš zmagovalec. Taka je dialektika življenja in človeka. A vendar se moremo dovolj uspešno upirati času s pravilnim načinom življenja. In to v vseh obdobjih, v obdobju mladostne neugnanosti, v dobi zrele uravnovešenosti in starostne previdnosti. Borimo se s pogubnimi dejavniki, ki jim večkrat prekmalu klonimo. Gre za škodljive naslade in zapeljive strupe, za iz-tirjanje iz zdravega, normalnega življenjskega ritma, za izgubljanje občutka mere, zmernosti in harmonije. Z razumom se moramo upirati kratkotrajnim in škodljivim čutnim slastem, s trezno mislijo moramo zatirati pretirane in večkrat škodljive apetite po minljivih užitkih. Včasih izgubljamo življenjski ritem — ritem dela, gibanja in prehranjevanja. Ob prejemu plačila nekateri žive tako, da zadoste vsem trenutnim potrebam, predvsem želodca, kakor da bi bili že v komunizmu, ko pa kopni denar, žive po trenutnih kupnih sposobnostih in so v socializmu. Radi tudi uresničujemo izrek starih modrijanov, da je življenje brez praznikov, kakor dolga pot brez gostilne. Vdajamo se omami jedil, dima in dobre kapljice. Življenjski boj s časom je podoben športnemu tekmovanju. V obeh primerih gre za to, da v določenem času v okviru naših možnosti skušamo doseči čim večje storitve. V športnem tekmovanju želimo preteči, preplavati, presmučati ali preveslati določeno razdaljo, borimo se s sekundami, minutami ali urami. V življenjski tekmi s časom pa se upiramo desetletjem in letom. Na boj s časom bi se morali temeljito pripraviti že v mladosti, saj je prav mladost kot pripravljalno obdobje športnega tekmovanja in priprava na življenje. Že v mladosti moramo zasnovati smisel o zdravem načinu življenja. A žal v današnjem času že mladostniki radi stopajo po poti, ki krajša njihovo bivanje in čas prekmalu postane njihov grobar. Šport nam bogati bivanje in če ga gojimo zmerno, lahko podaljšuje dobo našega tvornega življenja. Jože Ažman Trening tekačev Pri sekciji za teke Smučarskega društva Jesenice je včlanjenih 28 tekačev, od katerih je 20 tekačev kategoriziranih, 8 tekačev pa je začetnikov. Sekcijo za teke vodi tričlanski odbor, za strokovno delo pa skrbijo trije trenerji. Priprave jeseniških tekačev so se v letošnjem letu delile v individualne in v skupinske priprave. Najprej so težili za pridobivanjem splošne fizične 'kondicije, spretnosti in elementov vzdržljivosti. V drugem delu pripraV so tekači začeli s skupinskimi pripravami, udeleževali so se posameznih tekmovanj, krosov m tekov. Tekači nimajo posebnih tekaških prog, vendar pri Smučarskem društvu na Jesenicah predvidevajo stalno tekaško . progo za področje Hruške in Jesenic. Tako progo naj bi vzdrževali vse leto. namenjena pa naj bi bila za pospešitev množičnega tekaškega športa na področju Jesenic. Steza naj bi nadometila letne trim steze z zimskimi t rim progami. I). S. 31. januarja je minil zadnji dan, ko so občani še lahko brez neprijetnih posledic vložili davčne napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov, davka od obrtnih in drugih" dejavnosti, davka od gozda, davka od premoženja in druge. Tisti, ki so namenoma ali kako drugače pozabili na ta rok, lahko pričakujejo, da bodo dobili poziv, da to dolžnost opravijo. Vendar bo za takšne zamudnike davek za 10 odstotkov večji. Če pa še potem do predpisanega roka ne bodo vložili napovedi, se bo kazen povečala na 20 odstotkov.. Lahko pa se zgodi, da jim bo pristojna služba štela to kot davčno utajo, kar je še hujši prekršek in kjer ni izključena tudi zaporna kazen. Rok je torej končan in tokrat smo poprašali tri načelnike davčnih uprav na Gorenjskem, kakšni so prvi rezultati. Zanimalo nas je, koliko občanov je letos vložilo napovedi, koliko je zamudnikov, ki bodo morali avtomatično plačati 10 odstotkov več, in kar je najbolj pomembno, kdaj bodo posamezniki obveščeni o odmeri davka oziroma o zneskih, ki jih bo treba plačati. in drugih dejavnosti je bilo do roka vloženih 412 napovedi, kasneje pa še 23. Za davek od premoženja je bilo vloženih do roka 85 napovedi in za davek od gozda 51. Pri prvem je zamudilo rok 19 občanov, pri drugem pa 35. Povedati moram tudi, da bodo morali vsi zamudniki plačati 10 odstotkov več, ker je tako prirejena mehanografska obdelava. Odmere bodo za davek od obrtnih in drugih dejavnosti znane julija ali avgusta, za ostale davke (vključno za davek od skupnega dohodka občanov) pa predvidoma konec aprila ali v začetku maja letos.« Maksim Osvald, načelnik davčne uprave občine Radovljica: »Kaže, da bo v naši občini pri davku iz skupnega dohodka občanov letos manj napovedi kot lani. Osnova za odmero je bila namreč minulo leto nižja, poleg tega pa smo bili priča d vem davkom. Do roka je vložilo davčno napoved 2506 občanov (lani 2490), zamudilo pa ga je 224 (lani je bilo treba naknadno pozvati še 728 občanov). Pri davku od obrtnih in drugih dejavnosti je pravočasno vložilo napoved 512 občanov, po roku pa 22. Lani je bilo takšnih zavezancev 528 in jih je bilo treba 35 naknadno pozvati. Pri davku od premoženja pa bo v naši občini najbrž zavezancev okrog 300. Seveda postopek še ni končan in bo potrebno še dodatno preverjanje. Vendar menim, da se številke ne bodo več bistveno spremenile. Tako v davčni službi računamo, da bodo odmere napravljene maja letos in bodo takrat posamezniki dobili tudi obvestila o akontacijah za plačilo davka.« Milan Čadež, načelnik davčne uprave občine Šk. Loka: »V škofjeloški občini je do roka, torej do 31. januarja, vložilo davčno napoved za davek od skupnega dohodka občanov 2410 občanov, do zdaj pa se je ta številka povzpela na 2601 vlogo. Menim, da je takšnih zamudnikov še nekaj in nekatere bomo najbrž odkrili šele, ko bomo dobili podatke iz delovnih organizaicj in drugje. Lani je bilo na primer vloženih 3531 napovedi is ta davek. Za davek od obrtnih Avgust Ovsenik, načel-nak davčne uprave občine Kranj: »Davčno napoved za davek od skupnega dohodka občanov je letos vložilo v kranjski občini 6563 občanov, kar je za dobrih 230 več kot lani. Med zamudniki se je znašlo 588 občanov (lani 687). Računamo, da bo treba poslati osebni poziv še 700 do 1000 občanom. Lani smo morali takšnih pozivov poslati 2010. Za davek od obrtnih in drugih dejavnosti je letos vložilo napoved 821 občanov. Rok jih je zamudilo samo 7. Vendar računamo, da jih bomo morali pozvati še blizu 60. Lani je do roka vložilo to napoved 721 občanov, med zamudniki jih je bilo 99, posebej pa smo morali pozvati 90 občanov. Za davek od premoženja je do konca januarja vložilo napoved 334 občanov (lani Kiti), kasneje 16 (lani 65), računamo, da bomo .morali pozive poslati še okrog 150 (lani 95). Pri davku na posest od gozdnih zemljišč pa je bilo doslej vloženih 98 napovedi (od tega 4 zamudniki), pozvati pa jih bo najbrž treba še okrog 90. Lani je bilo zavezancev 78, 18 jih je rok zamudilo, 88 pa smo morali poslati osebne pozive. Obdelava teh podatkov bo opravljena v republiškem računskem centru v Ljubljani. Pričakujemo, da bodo odmere za davek od skupnega dohodka občanov znane do konca maja, za obrtne in druge dejavnosti pa postopoma do konca julija. Sicer pa se bo tako imenovano preverjanje oziroma iskanje .zamudnikov' zavleklo najbrž kot običajno v drugo polovico leta.« A. Zalar đ M; Mateja Ravnikar Romana Pintar Samo Ster Davorin Krničar Škofja Loka — gostitelj najboljših mladih evropskih smučarjev Nadaljevanje s 1. strani Tekmovanja za »Pokal Loka« naj bi postala tradicionalna. Leta 1977 pa Škofjeločani nameravajo kandidirati celo za organizacijo evropskega mladinskega prvenstva v alpskih disciplinah. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem, katerega prireditelj je smučarski klub Transturist iz Škofje Loke, je prevzel predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedić. Njegov pokal bo prejela najboljša ekipa. Med izbranci v A reprezentanci Jugoslavije je tudi ■ pet Gorenjcev. O svojih možnostih so povedali: Damjana Likozar (Transturist): »Smučam že devet let. Računam na uvrstitev med prvih pet, za- dovoljna pa bi bila tudi s uvrstitvijo med deseterico.« Mateja Ravnikar (Transturist): »Nekje do dvajsetega mesta bi se rada uvrstila. Večji uspeh pričakujem v veleslalomu!« Romana Pintar (Transturist): »Smučam že sedem let. Moja želja je: uvrstiti se do desetega mesta. Računam na boljšo uvrstitev v slalomu !« Samo Šter (Transturist): »Komaj tri leta mi je bilo, ko sem prvič stopil na ,dilce'. V veleslalomu bom morda med prvimi petnajstimi, za slalom pa ne bi mogel napovedati.« Davorin Karničar (Jezersko): »Potrudil se bom' za čimboljšo uvrstitev! Nekje okrog dvajsetega mesta, mislim, da se bom uvrstil! Slalom pa je moja ,boljša' disciplina!« J. Govekar Kobla dobiva smučarsko podobo Nadaljevanje s 1. strani ce Kobla III in vlečnice Ravne II. Slednja bo potekala sporedno ob vlečnici Ravne I. • Dvosedežna žičnica Kobla III bo lahko na uro prepeljala 800 oseb na nadmorsko višino 1475 metrov. To pa je tisto področje, kjer bo smuka možna tja do konca maja. Ko h.... ,*■»»>» qp< ■. ■■■■■ jj^ - «••»» jfe, * Na Ravnah imajo že vso opremo za dvosedežno žičnieo Kobla II, ki bo začela obratovati predvidoma aprila letos — Foto: F. Perdan Kljub slabi podpori uspeh Na tretjem svetovnem pokalu Para-ski sta se prva jugoslovanska ekipa in Janez Šolar, član ALC Lesce, uvrstila na odlično peto mesto V Corvari v Italiji je bil od 1. do 8. februarja tretji svetovni pokal Para-ski; to je tekmovanje, ki je neke vrste svetovno padalsko prvenstvo v zimskih pogojih. Pred leti so ga ustanovili aerokluhi alpskih držav. Tekmovanje ima tri discipline: skoki s padalom na cilj v dolini, skoki na cilj v gorah in veleslalom. Letošnjega svetovnega Para-ski pokala se je udeležilo 19 ekip iz 12 držav, in sicer iz Avstrije, Avstralije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Švice. Italije. Švedske, Norveške, Finske, ZDA, Poljske in Jugoslavije. Iz naše države sta se tekmovanja udeležili dve ekipi, tekmovalci pa so bili vsi člani ALC Lesce. Med 57 tekmovalci so bili naši po starosti najmlajši. Čeprav niso imeli posebnih priprav za to tekmovanje zaradi premajhnih tehničnih in materialnih možnosti, sta se prva jugoslovanska ekipa (Šolar, Zupan, Jede) in med posamezniki Janez Šolar uvrstila na odlično peto mesto. Druga jugoslovanska ekipa (Medven, Humar, Hrast) pa je bila po končani uvrstit m na 12. mestu. Zmagala je ekipa Avstrije 1, pred Francijo I, Avstrijo II in Italijo II. Med posamezniki sta bila v skupni razvrstitivi na čelu Avstrijca Polak in Deutschj naši padalci pa so se uvrstili: 5. Šolar, 25. Zupan, 28. Ješe, 30. Medven, 38. Humar in 40. Hrast. Pri skokih je bil med našimi posa-mezniki najboljši Hrast, ki se je UVTStiJ na- 8. mesto, druga ekipa -Jugoslavije je bila šesta. V veleslalomu je bil med posamezniki Šolar 5., Ješe 7. in Zupan 8. Prva ekipa Jugoslavije se je uvrstila na drugo mest o. Najboljši Jugoslovan med posamezniki v kombinaciji (skoki in vele slalom) Janez Šolar, član ALC Lesce, je povedal, da so bili letos tekmovalni pogoji precej težki. V disciplini skoki v dolini je bil cilj na nadmorski višini 1570 in 1650 me t rov. V disciplini skoki v gorah pa je je bil na nadmorski višini 2100 metrov. Tako so tekmovalci skakali (iz helikopterja) z višine okrog 3000 me-t rov, »Na takšni višini se padalo drugače obnaša /rak je redkejši in /ato padalec hitreje pada. Tudi manever pri doskoku je zahtevnejši, ker je treba doskočiti v sneg, kjer pa je tako imenovano podrsavanje nemogoče. Poleg tega je zaradi snežnega terena zelo težavna orientacija. In če k temu dodamo še.mraz in vetrove, si najbrž lahko predstavljate, kakšni so pogoji. Redki so bili tekmovalci, ki se jim ni zanohtalo od mraza. Nekateri so dobili tudi ozebline, bile pa so tudi poškodbe. In da so bili pogoji še bolj težavni in je bilo potrebno precej sreče, smo imeli pri doskoku š(j precej močno termi-ko. Skratka, v takšnih pogojih, če verno, da smo bili najmlajši, menim, da smo se dobro uvrstili,« je povedal Janez Šolar. Sicer pa je za tovrstno tekmovanje pri nas najbrž premalo razumevanja. Alpski letalski center Lesce je na primer tokrat moral sam kriti vse stroške. Pri tem je treba vedeti, da že oprema ni poceni. Ko so prosili Elan Begunje, Toper Celje in Almiro Radovljico, da bi po znižani ceni kupili opremo (smuči in obleko) žal niso dobili povoljnega odgovora-Medtem ko so ekipe tujih držav na tem prvenstvu nosile opremo znanih proizvajalcev in jo reklamirale. Vendar kot pravi .Janez Šolar, fantje zaradi tega ne izgubljajo volje. Se naprej bodo vztrajali in trenirali in prepričan je, da bodo na petem svetovnem pokalu Para-ski. ki bo 1977. leta v Kranjski gori, dosegli še boljše uspehe. J\ Zalar