270/J >2 20/ m ;ie lelaV' ;e >z' čenju t. i« leke-eniU< li i* asi«-do n, 5 de- en hudo ul® Hi bol' njih urni ižbf bil etni stri s» .teH So- at« bil jilo Pl' PRIMORSKI DNEVNIK Abb'^iP!a®ana v gotovini • Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 80 (8582) TRST, četrtek, 5. aprila 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» _ vcu Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ^jPOBUDO VSEH STRANK V poslanski zbornici razprava o resnem gospodarskem položaju 'Wlreoltijeva vlada največja ovira Za premostitev gospodarske krize UlM 4 Se ,j6’ ’• ~ V poslanski zbornici S0lUcija,a"es začela razprava o re-o g0s ’ interpelacijah in vprašanjih žaju r*\arskem in finančnem polo-vse . avt ki so jih predložile Se bo v Parlamentu. Razprava voriia adaJeyala jutri. Danes sta go-ft)is0v ^^lista Giolitti in Zagari, liberai ^ervello, komunist Amendola, ti, renski-G*0010, socialdemokrat Pre-krjgfj “hkanec Campagna in demo-bo v. Ra Loggia. Na vse posege R«2prav,°dgOVOrila jutri' ava o gospodarskem in fi- P°l°žaju po stalnem nara-težay/. Cen’ Padanju vrednosti lire in Vila a j pr°izvodnji bo gotovo spra- žkripce dle°ttijevo vkdo v velike da b; Nekateri so napovedovali, Vtoča ^®aja postati razprava tako g**« ^nju *vezi bi Andreotti postavil v tej da ;j0 '’rašanje zaupnice. Zdi pa se, danps riega nB bo prišlo, ker so se **W.°POldne' prad začetkom seje ®°slan«t-n. zdorn*ce, sestali načelniki So Se skupin vladnih strank, ki dih aogovoriLi o posegih posamezna ^ Yorr,ikov vladne večine. Sicer de na Ze socialdemokrati izjavili, da Je prerf6 jaVaj0 Povzročiti vladne kri-Giol 'h■ mokristjanskim kongresom, desoiu’obrazložil socialistično djj „ 1J0 in Poudaril, da je seda-Ren in k>J!darsk' položaj izredno re-kolebanda ne dovoljuje nobenega Začeti Ja' ^ato Je treba vprašanja Vba _r?sn? reševati, zlasti pa je ftie, reševati socialne refor- Staja 1 P11Ri je še poudaril, da ob-kratir-,_m°znost sestave nove demona e -In učinkovite vlade, ki bo bo hji ^osevati pereča vprašanja in taliti« \a a ^°dP°ro širokega kroga vietnamskega diktatorja Van Thieu-ja pri papežu Pavlu VI. Tristo rimskih duhovnikov in vernikov je naslovilo na papeža odprto pismo v katerem zatrjujejo, da bi bil Var Thieujev sprejem pri Pavlu VI » sedanjem političnem položaju potuha njegovemu diktatorskemu režimu. «L’osservatore romanom obtožuje prireditelje in udeležence, da nasedajo «lažni propagandi*. Glasnik vatikanskega državnega tajnika je medtem demantiral vest, po kateri naj bi Pavel VI. sprejel delegacijo ZRV, ki je trenutno v Rimu na povabilo združenja Italija-Vietnam. ODMEVI NA PREDLOGE PSDI ZA NOVO VLADNO VEČINO Socialisti pripravljeni na pogovore za obnovitev levosredinske koalicije Osrednje vodstvo PSI bo na prihodnji seji obravnavalo predloge PSDI Članka Lauricelle in Vittorellija o nujnosti premostitve sedanjega položaja RIM, 4. — Italijanska socialistična stranka je danes odgovorila na predloge socialdemokratov o navezavi stikov in o pogovorih za morebitno obnovitev levosredinske vlade z neposrednim sodelovanjem socialistov. Čeprav gre samo za članke in izjave posameznih socialističnih voditeljev, so na današnji seji osrednjega vodstva PSI na predlog predsednika stranke De Martina sklenili, da se bo vodstvo ponovno sestalo prihodnji teden, razpravljalo o splošnem političnem položaju v deželi ter odločalo o predlogu vodstva PSDI. Na današnji seji osrednjega vod- LUKSEMBURG, 4. — Danes se je začelo aprilsko zasedanje evropskega parlamenta, ki bo posvečeno v prvi vrsti proučitvi novih cen kmetijskih pridelkov in proizvodov- stva so socialisti obravnavali gospodarska vprašanja, o katerih je stekla razprava danes popoldne v poslanski zbornici in o čemer obširno pišemo na drugem mestu. Pred zaključkom seje je osrednje vodstvo PSI soglasno odobrilo resolucijo, ki poudarja pomembnost uspeha kovinarskih delavcev v boju za obnovitev delovne pogodbe, ki izraža dosledno in enotno prizadevanje vsega sindikalnega gibanja za boljše delavske pogoje. Resolucija se zaključuje z zagotovitvijo, da bo PSI odločno podprla sindikalno akcijo, ki se sedaj nadaljuje za uresničitev delovne pogodbe, za odpravo hudih posledic delodajalske represije in za obnovitev delovnih pogodb za še druge važne delavske stroke. Kaj menijo socialisti o včerajšnji socialdemokratski resoluciji, ki pooblašča vodstvo PSDI. da naveže stike s PSI za obnovitev politike leve sredine, najbolj jasno priča jutrišnji uvodnik v strankinem glasilu «Avanti», ki ga je napisal poslanec Lauricella. V njem najprej o-bravnava vprašanje sedanje An-dreottijeve vlade in ugotavlja, da se predsednik krčevito brani zapu- stiti svoje mesto in da spada to njegovo stališče v okvir premišljenega političnega načrta. Okrog Andreottija, pravi Lauricella, so se zorale vse politične gospodarske in Korporativne sile, ki zastopajo naj-bolj nazadnjaško politiko v državi, ki krčevito branijo špekulacijo in privilegije ter se jim toži po oblasti «trde roke*. Zaradi teh in drugih vzrokov, nadaljuje Lauricella, je socialistična stranka že svoj čas predlagala demokratično vlado, ki bo sprejela reforme in izvajala gospodarsko načrtovanje in ki bo edina stvarna alternativa sedanji degeneriram centristični politiki. Zato so socialisti pripravljeni obnoviti sodelovanja s krščansko demokracijo, socialdemokrati in republikanci. Uvodnik nato ugotavlja, da je tudi v vrstah večinske stranke iz dneva v dan vedno več zagovornikov politike leve sredine, da so ,Roi sil. )ja n umstična resolucija ugotav-lav[.6a se Položaj italijanskih de-v''Rdhr,iVSak dan slabša. zaradi raz-ha .. pja lire, medtem ko vladna ^°™ka prispeva k pospeševa-Šania aci®e in zaostrovanju vpra-ha^Poslitve, cen, proizvajalnih t^sia in položa-ia na Jugu- Ko ie So]„J!ec Amendola obrazložil re-Dosia’]0, KRI, je najprej opozoril mt insko zbornico, da obstaja ši-hja j’°S političnih sil, ki se stri-tegu, podobne poglede glede frip-,e. teh perečih vprašanj. A-Jara(j-a. -ie poudaril, da je treba SDtlri ' , e§a nujno spremeniti goje politiko, kar pomeni, da politično Poudaril je, da treba spremeniti tudi v državi. >tv0 za c. u v. U tli tnw',-rus*;e Padec sedanje vlade - . cno vprašanie, temveč je ia potreba, da se država e 12 sedanjega hudega polo- ^ Rimu manifestacija Ja osvoboditev političnih jetnikov v Juž. Vietnamu Him „ *L’os ' 4 — Vatikansko glasilo tl'test!fr^ak)re romano* obsoja ma- jetni^’®0 za osvoboditev političnih JUtrj Jožnem Vietnamu, ki bo težilo ^trou in katere se bo ude-kov ot Z*1 delavcev podpisali tudi kovih . nove delovne pogodbe za ietljuar*e zaposlene v 4000 pod-S » htale in srednje industrije, boj 111 Se t'e dokončno zaključil loVnVseh kovinarjev za novo de-Vj|| 0 P°9odbo Sindikati so izja-ds tudi ta pogodba vsebuje nem vse osnovne gospodar-normativne člene pogodb, k’1"!' don?*3- podpisani z Intersin-'n z delodajalci velike ita-kovinarske industrije. Poslanski zbornici se je vče-razprava o gospodar-finančnem položaju v liianske £ Začeia d ■P’. in |1jrZavk ki so jo sprožile vse po-'<"• skupine v parlamentu. Med h, a.z*°žitvijo socialistične in ko-nar,|stične resolucije sta predstav-'k® teh dveh strank ugotovila, ® if za tako resen gospodarski s" pIai kriva predvsem sedanja ^reQinsko - desničarska vlada in a ie Andreotti največja ovira za re,nostitev gospodarskih težav. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SPORAZUMU Z VELIKO ZASEBNO KOVINARSKO INDUSTRIJO NOVA DELOVNA POGODBA ZA KOVINARSKE DELAVCE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ Odpraviti posledice represije na delovnih mestih - Danes stavka uslužbencev javnih lokalov RIM, 4. — Preteklo noč je bil dosežen tudi sporazum o osnutku vsedržavne delovne pogodbe za 160 tisoč kovinarskih delavcev zaposlenih v 4000 malih in srednjih kovinarskih podjetjih. Osnutek pogodbe so podpisali ob 4. uri zjutraj predstavniki delodajalcev in enotne zveze kovinarskih delavcev. Delovna pogodba se ne razlikuje skoraj v ničemer od dosedanjih dveh osnutkov oogodbe, ki sta bila podpisana z Intersindom in s predstavniki velike zasebne kovinarske industrije. Po podpisu pogodbe je sindikalna delegacija poudarila, da ta sporazum vsebuje v glavnem vse osnovne gospodarske in normativne člene dveh prvih pogodb. Osnutek te nove delovne pogodbe bodo morali še odobriti delavci na delavskih skupščinah. Kljub ugodnemu zaključku dolgotrajnih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev v velikih državnih in zasebnih podjetjih, se delavski boj še ni končal. Poslanci D’Alema, Ingrao in Vitto- Ta delovna pogodba seveda pred-1 relli so danes obiskali predsednika videva prilagoditev nekaterih de- I poslanske zbornice Pertinija in mu lavskih zahtev značilnostim malih I obrazložili resno stanje, ki še vedno podjetij. I vlada v javnih in zasebnih kovi- iiiiiimmiiiimimiitmimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimciuimiiMiiiimiiiuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii V OKVIRU KREPITVE POLITIKE NEUVRŠČENOSTI El Sadat sprejel delegacijo ZKJ V ospredju pogovorov pravice palestinskega ljudstva KAIRO, 4. — Predsednik arabske republike Egipta El Sadat je sprejel danes popoldne delegacijo ZKJ, ki jo vodi tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Ob tej priložnosti je Stane Dolanc izročil predsedniku Sadatu osebno pismeno sporočilo predsednika Tita. Egiptovski predsednik je v razgovoru s člani delegacije izmenjal misli o družbeno - političnih gibanjih obeh držav in posebno o krizi na Bližnjem vzhodu. Po sprejemu je jugoslovanska delegacija odpotovala na obisk v Sirijo. Razgovori med jugoslovansko delegacijo pod vodstvom Staneta Dolanca in egiptovsko delegacijo pod vodstvom prvega tajnika centralnega komiteja Arabske socialistične unije dr. Hafeza Ganema so, kot se poudarja v skupnem sporočilu, bili posvečeni aktualnim mednarodnim vprašanjem, posebno položaju na Bližnjem vzhodu. Pri proučevanju mednarodnega položaja sta obe strani poudarili, da je potrebna nadaljnja borba proti imperializmu in kolonializmu, za mir na svetu in za uresničenje sodelovanja med vsemi državami na osnovah neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Obe strani sta ponovno izrazili privrženost politiki neuvrščenosti in se sporazumeli o potrebi aktiviziranja te politike, da bi se povečala njena vloga pri reševanju mednarodnih vprašanj. Kriza na Bližnjem vzhodu se po mnenju obeh delegacij lahko reši na miren način samo z dosledno izpolnitvijo resolucije varnostnega sveta iz leta 1967, ob spoštovanju zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Jugoslovanska delegacije je odločno obsodila napadalno in eks-panzionistično politiko Izraela in ponovila stališče Jugoslavije, da imajo arabske države pravico uporabiti tudi druge oblike borbe za osvoboditev ozemlja, ki ga je zasedel Izrael. . ■ ... Delegaciji sta izmenjali misli tudi o možnosti nadaljnjega napredka in razvoja Arabske socialistične unije z zvezo komunistov, Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in za sodelovanje med drugimi družbeno - političnimi organizacijami obeh držav, da bi se povečalo sodelovanje med obema državama na političnem, gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in drugih področjih. Dr. Hafez Ganem je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. Srečanje Podgorni-Kekkonen HELSINKI, 4. — Sovjetski predsednik Podgomi se je sestal s svojim finskim kolegom Kekkonenom, s katerim je razpravljal o kulturnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Podgomi je prispel na 5-dnevni obisk v Finsko včeraj, danes . pa se bo udeležil proslav 25. obletnice finsko - sovjetskega prijateljskega sporazuma. narskih podjetjih zaradi represije, ki so jo delodajalci izvajali proti delavcem. Poslanci so opozorili Pertinija, da Intersind zavrača delavske zahteve po ureditvi tega vprašanja, kar je povzročilo prekinitev zadevnih pogajanj in zaostritev ozračaja v podjetjih z državno udeležbo. Hkrati so ga opozorili tudi o položaju, zlasti v tovarni Fiat, kjer so prav tako med bojem za novo delovno pogodbo odpustili ali drugače kaznovali veliko število delavcev. Predsednik poslanske zbornice je zagotovil svoje posredovanje in je takoj pozval vlado, naj odgovori na interpelacije in vprašanja, ki so jih predstavniki levih strank predložili v parlamentu v zvezi s preganjanjem delavcev v kovinarskih podjetjih. Krajevne sindikalne organizacije kovinarjev so danes začele s pripravami v tovarnah za proučitev osnutka nove delovne pogodbe, ki ga morajo delavci odobriti. V tovarnah bodo sindikati priredili delavske skupščine v času, ko bi morala biti že napovedana stavka, če bi ne prišlo do sporazuma z delodajalci. CGIL, CISL in UIL so za jutri napovedale 24-umo vsedržavno stavko uslužbencev javnih lokalov. Stavka zanima uslužbence barov, gostinskih obratov in tovarniških menz. Napovedana je bila proti razbitju pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe in nesprejemljivim predlogom delodajalcev. Po jutrišnji vsedržavni stavki bodo uslužbenci javnih lokalov prihodnji teden stavkali v posameznih pokrajinah nadaljnjih 8 ur. Medtem pa se nadaljuje stavka uslužbencev carinarnic včlanjenih v nekatere neodvisne sindikate. Stavka, ki je bila napovedana za 12 dni, je v prvih dneh povzročila velik zastoj prevoza blaga na mejnih prehodih in v pristaniščih. Položaj se je zadnje dni izboljšal, ker je vlada pooblastila finančne stražnike, da lahko opravljajo de lo carinskih uslužbencev. Hkrati pa se nadaljujejo stavke uslužbencev mestnih prevozov včlanjenih v CG IL, CISL in UIL. Sindikati so v teh dneh boj zaostrili. Sklenili so, da bodo razčlenjene stavke trajale do 30. aprila. Med tem časom bodo napovedali tudi dve vsedržavni stavki. 27. aprila pa bodo priredili tako imenovano «belo stavko*, ko sprevodniki ne bodo prodajali listkov potnikom. Tudi ti uslužbenci zahtevajo obnovitev vsedržavne delovne pogodbe in hočejo opozoriti odgovorne oblasti, da je treba krepiti mestno prevozno službo in povečati število uslužbencev Zaostril se . je tudi spor med delavci električne industrije in delodajalci, ki zahtevajo novo delovno pogodbo. Minister Coppo je imel nocoj s predstavniki ustanove ENEL in sindikati delavcev prvi pogovor. Dogovorili so se, da se bodo uradni stiki med obema strankama začeli jutri. izjave Tanassija in Saragata «de-jansko spravile v krizo sedanjo sredinsko politiko in sta nas povabila na pogovor, katerega se bomo gotovo udeležili*. Tudi Mancinijeva struja v bistvu ne nasprotuje obnovitvi dialoga z bivšimi zavezniki, kar priča članek, ki ga prinaša agencija «Politica nuovas, v katerem komentira zaključke seje socialdemokratskega vodstva. Agencija piše, da so socialisti pripravljeni sprejeti vabilo za dvostranske pogovore. Toda pri tem je treba upoštevati teze, ki jih je socialistični kongres v Genovi soglasno sprejel in ki pravijo, da je krščanska demokracija, da so katoličani in ne socialdemokratska stranka sogovorniki socialistične stranke. To pa ne pomeni, pravi Mancinijeva agencija, d^ politika PSI ne upošteva malih strank, ki imajo lahko veliko vlogo v okviru te strategije. Nato pa agencija opozarja, da sprejem socialdemokratskega povabila ne sme v nobenem primeru pomeniti, da je PSI odstopila od svojih osnovnih načel socialistične politike. Član osrednjega vodstva PSI poslanec Vittorelli pa piše v uvodniku v «Lavoro Nuovo* iz Genove med drugim: «Ko bo PSI dobila socialdemokratsko pismo, ki bo predlagalo dvostranske pogovore, bo na to pismo socialistično vodstvo ugodno odgovorilo. To kar deli obe stranki je dobro znano. Sedaj pa je prišlo do nekaj novega, ki jih ponovno združuje. Loči jih samo še ocena o sedanji vladi*. Vittorelli nato ugotavlja, da se sedanji položaj ne mora nadaljevati, zlasti pa se ne bo smel nadaljevati po kongresu krščanske demokracije. Po mnenju Vittorellija sta sedaj PSI in PSDI pripravljeni samo za vlado leve sredine. Zanimiv je tudi članek, ki ga objavlja agencija ^Alternativa Po-litica*, ki zastopa stališča demo-kristjanske leve struje «base» in ki ugotavlja, da bo samo skorajšnji demokristjanski kongres omogočil odprtje formalne vladne krize šele v juniju. Agencija ugodno ocenjuje sklepe socialdemokratskega vodstva, da se začnejo posvetovanja med strankami za morebitno sestavo vlade leve sredine, kar potrjuje. da so se izkušnje sredinske politike izčrpale. Slabo vreme zajelo ves italijanski Jug RIM, 4. — Val slabega vremena, ki je v prejšnjih dneh povzročil ogromno škodo in nekaj človeških žrtev v severni Evropi je zajel vso južno Italijo. Na Siciliji dežuje in sneži na vsem področju gorske verige Nembrodov. V Mesini so šunki vetra dosegli kar 70 km na uro, kar je za tisto področje izredno močan veter. Zaradi dežja obstaja nevarnost, da bodo številne reke prestopile bregove. V Abrucih sneži, v glavnem mestu Aquili je ponoči zapadlo kar 50 cm snega, mnogo več pa ga je v notranjosti dežele in na gorskih področjih. Nekaj občin je o- stalo odrezanih od sveta. Primanjkuje električne energije, telefonske zveze pa so v mnogih krajih prekinjene. ■ Ladje v neapeljskem pristanišču pristajajo le z veliko težavo. Piha močan veter, ki preprečuje prene-katerim ladjam, da bi se zatekle v pristanišče. Pri Teramu je dež povzročil vrsto usadov, ki so prekinili številne ceste. Promet v višjih legah onemogoča sneg, ki ga je v nekaterih predelih dober poldrugi meter. CNa sliki: v Kalabriji, pri jezeru Am-pollino je dež povzročil usad, ki je povlekel za seboj cesto.) ................................................ SKLEPNO SPOROČILO 0 OBISKU ŠEFA SflIGONSKEGfl REŽIMA V ZDA Predsednik Nixon zagotovil popolno podporo južnovietnamskemu diktatorju Van Thieuju Ameriška letalska ofenziva nad osvobojena področja Kambodže se nadaljuje WASHINGTON, 4. — Po zaključka uradnega srečanja s predsednikom Ni-xonom, je južno vietnamski predsednik Van Thieu odpotoval v Washingtoij, kjer se bo sestal s predstavniki ameriškega parlamenta, večina katerih mu nikakor ni naklonjena. Zaključni komunike o srečanju obeh predsednikov je dokaj presenetil opazovalce. Vsi so pričakovali, da bo Nixon v gotovi meri podprl svojega šibkega azijskega zaveznika, nihče pa ni mislil, da se bo komunike začel z ugotovitvijo, da Nixon in Thieu popolnoma soglašata o vseh obravnavanih vprašanjih, tar pomeni, da je Van Thieuju uspelo zagotoviti si vso gospodarsko, politično in vojaško pomoč ZDA. V komunikeju, katerega dokončnega besedila še niso objavili, je tudi rečeno, da ZDA gledajo z velikim zanimanjem na konferenco med obema južnovietnamskima stranema v Parizu, ki bi morala privesti k ustanovitvi nacionalnega sveta e-netnosti in pomiritve. Nacionalni svet uiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiB S POGOVOROM I DELAVCI V SVETOZAREVU Tito zaključil obisk v Srbiji $\ed dvodnevnim obiskom je predsednik SFRJ imel vrsto stikov z delovnim ljudstvom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Predsednik republike Tito je danes s soprogo, v spremstvu predsednika skupščine Srbije Dragoslava Markoviča in drugih visokih osebnosti Srbije na poti iz Vrnjačke banje, kjer je prenočil, obiskal najprej Paračin, zatem Svetozarevo, kjer si je ogledal tovarno lakirane žice in kablov. Po ogledu nekaterih oddelkov tovarne je Tito ime) kratek sestanek z zastopniki' delovnega ak tiva, ki so odgovorili na vpraša nja predsednika, ki se je posebno zanimal za standard delavcev, za rešitev stanovanjskega vprašanja, za šolske kadre in za druga vprašanja iz življenja delavcev. Zatem se je Tito v hotelu «Palas» sestal s prvoborci tega kraia in imel daljši razgovor s člani gospodarsko-političnega aktiva Pomoravlja. Po kosilu, ki ga je priredil predsednik skupščine Srbije Markovič v čast predsedniku Titu, se je Tito s soprogo in ostalimi člani spremstva vrnil z vlakom v Beograd. B. B. Brandt obišče Nixona , 4. spo- SAN CLEMENTE (Kalifornija) Glasnik predsednika Nixona je ročil, da bo zahodnonemški kancler Brandt obiskal predsednika Nixona 1. in 2. maja v Washingtonu. Spremljal ga bo zunanji minister Walter Scheel. Zadnje srečanje med Brandtom in Nixonom je bilo decembra leta 1971. bi potem moral razpisati volitve. Thieu je svoje zadovoljstvo ob izidu pogovorov z Nixonom izrazil že sinoči na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil rasistični guverner Kalifornije Ronald Reagan. Pogovore je v kitajskem glavnem mestu dejal, da v Vietnamu še ni bilo po podpisu mirovnega sporazuma enega samega dne miru. Sovražnosti se niso nikoli prenehale, zaradi stalnih kršitev premirja, ki jih povzroča saigonsta vlada. Tran Binh je tudi ostro obsodil ameriško bombardiranje v Kambodži, kjer B-52 povzročajo ogromno škodo in številne človeške žrtve. Omenil je tudi ameriške pošiljke orožja Južnemu Vietnamu in dejal, da so trenutno na otoku Okinavi tri ameriške ladje, ki bodo v kratkem prepeljale veliko količino vojnega materiala v Južni Vietnam. Richard Nixon označil kot zelo plodne. Med večerjo se je policija spopadla z množico demonstrantov, ki so manifestirali proti Thieujevemu obisku. V letalskem oporišču Than Son Nut v bližini Saigona je medtem začela delovati štiristransta komisija (ZDA, ZRV, Severni Vietnam in Saigon), katere naloga je poiskati ameriške pogrešane vojake. Na prvi seji sta spregovorila tako severnovietnamski predstavnik kot predstavnik ZRV, ki sta oba obtožila saigonsko in washington-sko vlado, da sta potvorili resnico v zvezi z ravnanjem z ameriškimi vojaškimi ujetniki, ki so bili v Severnem Vietnamu deležni povsem človeškega ravnanja in se jim je v mnogih primerih godilo boljše kot samim Vietnamcem. Tran Binh, odpravnik poslov ZRV v Pekingu je na tiskovni konferenci fuenlaj o kršitvah sporazuma v Vietnamu HONGKONG, 4. — Kitajska tiskovna agencija «Nova Kitajska* poroča, da je kitajski vladni predsednik Čuenlaj ostro obsodil saigonsko in vvashingtonsko vlado zaradi neprestanih kršitev pariškega mirovnega sporazuma, čuenlaj je poudaril, da sevemovietnamska vlada in ZRV natančno izvajajo vsa določila pariškega mirovnega sporazuma. ukinitvi gospodarske blokade Kube. ki jo je pred 10 leti uvedel pokojni ameriški predsednik Kennedy. Zelo verjetno bo tudi čilska vlada odprla debato o ameriških kapitalističnih družbah, še zlasti o ITT, ki imajo svoje mreže v vsej Latinski Ameriki in ki povzročajo veliko škodo. Govor bo prav gotovo tudi o ameriški zasedbi ozemlja okrog Panamskega prekopa in o podpisu nove pogodbe med Panamo in ZDA. O tem je že razpravljal varnostni svet OZN, o čemer je ameriški predstavnik v VS OZN Scali poročal kongresu in se pritožil, češ da je nastop proti ZDA sad pritiska na latinskoameriške države, ki naj bi ga izvajale SZ, Jugoslavija in LR Kitajska. V Washingfonu zasedanje Organizacije ameriških držav VVASHINGTON, 4. - V ameriškem glavnem mestu se je začelo zasedanje zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav. Ozračje je dokaj napeto in praktično predstavlja nadaljevanje zasedanja varnostnega sveta OZN, ki je bilo pred kratkim v Panami in na katerem so številne države obsodile ameriško imperialistično politiko v Latinski Ameriki. Govor bo tudi o Švedska policija na sledi ustašema GOETEBORG, 4. — Ustaša, ki sta včeraj napadla hišnika jugoslovanskega konzulata Vasilija Paniča, sta ga zelo verjetno hotela ugrabiti. To je mnenje švedske policije, ki ji je Panič izjavil, da mu napadalca nista skušala t dvzeti torbo s pošto, temveč sta ga suvala in tepla ter skušala odvleči do avtomobila, ki je bil parkiran v bližini. Panič se je branil in je kot kaže poškodoval enega od o-beh napadalcev. Po napadu mu je uspelo vrniti se v poštni urad. kjer je obležal. Policija in zdravniki, ki so takoj prišli na kraj napadaj so mu ugotovili pretres možganov. Panič, ki je že zapustil bolnišnico, je dal policiji zelo točen opit napadalcev, ki sta med seboj govorila srbohrvaško. BUENOS AIRES, 4. - Danes so uradno proglasili izvolitev Hectora Campore za predsednika Argentine. Kot znano je Campora na volitvah dosegel 49,6 odst. vseh glasov. KLJUB NAČELNEMU SPORAZUMU 0 DELOVNI POGODBI Stavke kovinarjev se nadaljujejo do končnega sprejema vseh zahtev Gre za vprašanja odpuščenih delavcev, jamstev za obolele, za premestitve in represalije v okviru javnih podjetij - Zborovanja v GMT in «Sv. Marku» Vest o sporazumu o novi delovni pogodbi delavcev zasebnih kovinarskih industrij in tistih malih in srednjih industrijskih obratov ter delavnic, ki so združene v delodajalski organizaciji CONFAPI je nenadoma odjeknila tudi v tržaških tovarnah, med kovinarji. Neprikrito zadovoljstvo spremlja povsod zavest, da boj nikakor ni končan in da delovna pogodba pomeni le prvo zmago v boju, ki je zajel širše obeležje. «Res je, podpisali smo pogodbo» nam je izjavil sindikalist FLM, «odprto pa ostaja vprašanje tistih delavcev javnih podjetij IRI, ki so bili odpuščeni v znak represalij. O tem se v Rimu nadalju-jejo ostra pogajanja s predstavniki državnega delodajalskega združenja «Intersind» in vse kaže, da se bo položaj v prihodnjih dneh še bolj zaostril. Enako ostaja odprto vprašanje jamstev o zaposlitvi, se pravi program investicij državnih finančnih združenj v nerazvitih področjih. Prav tako je stvar, ki jo obravnavajo na rimskih dopolnilnih pogajanjih definicija jamstva za ohranitev delovnega mesta za obolele delavce. Mi zahtevamo, da se jamstvo za delovno mesto ohrani mimo roka 6 mesecev, za celi dve leti. Končno zahtevamo ureditev, s posebnim pravilnikom, premestitev v okviru državnih podjetij, kot je — na primer — Fincantieri in ureditev pravic tistih delavcev, ki študirajo v večernih ali drugih kvalifikacijskih tečajih ali celo na večernih tečajih nekaterih univerz». Gre, torej, za skupek problemov, ki so ostali ob strani pri sklepu delovne pogodbe in za katere sam kovinarski sindikat meni, da je treba — po prvi zmagi — še enkrat močno pritisniti, da bo stvar dokončno rešena. Mobilizacije torej ni konec, kakor tudi ni konec stavk. Sploh je načelo sindikatov, da okvirni sporazum o delovni pogodbi pomeni predvsem prvo, glavno etapo, ko se sprti strani dogovorijo o osnovnih smernicah. Ostajajo pa odprta vprašanja, ki bodo rešena le z močno stavkovno akcijo, ali — tako upajo — vsaj z grožnjo, da bo ta akcija izpeljana pred stvarnim podpisom pogodbe. Znano je namreč, da morajo delavci osnovni okvir sporazuma šele ratificirati na svojih internih zborovanjih. Šele po tem glasovanju bodo sindikalisti prejeli mandat in podpisali pogodbo. FLM, zveza kovinarskih sindikatov, je torej sklenila, da bo stavkovno gibanje po tovarnah trajalo vse dotlej ne bodo gospodarji popustili tudi pri zadnjih zahtevah. Če pa tega ne bodo sprejeli je «ultimat» dovolj jasen: kovinarji vseh sektorjev (zasebnega in javnega) bodo organizirali močno demonstrativno akcijo na dan 12. aprila. ‘V tem smislu je tržaška kovinarska zveza organizirala že nekaj delavskih zborovanj. Včeraj so se zbrali v škedenjski livarni uslužbenci podjetja ICROT, kjer so delavci soglasno odobrili sklenjeni sporazum in dali mandat sindikalistom da vztrajajo pri zadnjih zahtevah. Danes pa se bodo zbrali na svojih skupščinah delavci boljunške tovarne «Grandi Motori» in delavci ladjedelnice - arzenala «Sv. Mar-ka». Zborovanja bodo verjetno sovpadala z nekajurno stavko. V teh dveh tovarnah so delavci svoj čas, pred dobrim tednom dni, že iiuiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHmiiiiiiiimiuiHlUiiiil SREČANJE DIJAKOV Med zadnjim uradnim obiskom delegacije vlade SR Slovenije je bil govor tudi o kulturnih izmenjavah in sta tako sekretar za prosveto SR Slovenije Tomaž Bi-zajl kot tudi deželni odbornik za kulturne dejavnosti Giust poudarila, da je treba spodbujati in podpirati medsebojne stike, sodelovanje in izmenjave izkušenj šolnikov in dijakov. Dejstvo je namreč, da vsaka manjšinska šola nujno potrebuje tesno povezavo s kulturnim življenjem z delovanjem in izkušnjami matičnega naroda, še zlasti kar se tiče dosežkov na šolskem področju. Če tega ni, ostane narodnostna skupnost, ki živi. ločena od matičnega naroda. suha veja, ker ji pač zmanjkajo življenjski sokovi. Zaradi tega je hvalevredna pobuda za srečanje dijakov iz vseh primorskih višjih srednjih šol tostran in onstran meje ki bo v soboto 28. aprila v Tolminu. O takem srečanju, ki naj bi se ponavljalo vsako leto, se govori že precej časa. za letošnje prvo srečar nje pa je prevzela organizacijo tolminska gimnazija, kar ni nekaj slučajnega. Letos namreč proslavlja ves slovenski narod obletnico kmečkih puntov in v te proslave je seveda vključena tudi Tolminska, domovina tolminskih puntarjev. Zato bo letošnje srečanje v Tolminu imelo še poseben pomen in obeležje. Na sporedu bodo športna tekmovanja, ex tempore na tematiko kmečkih puntov, zgodovinska razstava in druge kulturne prireditve ter prosta zabava. Dijaki in profesorji bodo torej imeli lepo priložnost, da se spoznajo, navežejo stike in si izmenjajo izkušnje. Zato pričakujemo, da se bodo srečanja udeležili vsi dijaki višjih srednjih šol, s Tržaškega in Goriškega ter' čim več njihovih profesorjev. Izvedeli smo, da vlada med dijaki veliko navdušenje, ki ga nihče ne sme kvariti, cUi zavirati. odobrili sporazum o delovni pogodbi, tokrat pa se bodo pogovorili o nadaljnjem pritisku v tej zadnji fazi. Sindikalisti FLM so nam povedali, da nameravajo podobne «bor-bene skupščine» organizirati v vseh tržaških tovarnah do torka. Ves ta čas bodo kovinarji izvedli dogovorjeni program razčlenjenih stavk. Trgovinska zbornica in načrtovani naftovodi Izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice je na svoji sinočnji seji izrekel pozitivno mnenjo o gradnji rezervoarjev ENI v industrijskem pristanišču in o gradnji naf- tovoda ENI za novo čistilnico mineralnih olj v Portogruaru. Trgovinska zbornica je prav tako izrekla ugodno mnenje glede cevovoda za izdelke TOTAL iz Trsta v Palmanovo. Trgovinska zbornica je mnenja, da je promet s petrolejem bistveno važen za pomorsko vlogo Trsta. V Trstu seminar o carinski tehniki UMRL JE BIVŠI ŽUPAN INŽ. GIANNI BARTOLI Na ekonomski fakulteti tržaške univerze se je včeraj začel seminar carinske tehnike, ki ga vodi, dr. Buratti in ki bo trajal do 13. ’ in nekaj časa je bil tudi politični Včeraj je v Trstu v 72. letu starosti umrl inž. Giamni Bartoli. Pokojnik je bil — kot znano — tržaški župan v letih 1949 - 1957. 0-pravljal je tudi vrsto drugih političnih, upravnih in kulturnih funkcij. Leta 1948 je bil direktor ve-čemika «Ultimissime» in od leta 1945 do 1950 direktor demokristjan-skega tednika «La Prora». Od leta 1946 do 1949 je bil tudi predsednik tiskovne agencije «Astra». Od leta 1959 do 1965 je bil predsednik konzorcija za julijsko letališče v Ronkah, od leta 1965 do 1971 pa predsednik Tržaškega Lloyda. Bil je tudi predsednik Krožka za kulturo in umetnost, Časnikarskega krožka in konservatorija «G. Tartini*. Pred vojno in med njo od leta 1927 do 1948 je bil kot elektrome-hanični inženir v službi pri telefonski družbi «Telve». Pokojnik se je rodil leta 1900 v Rovinju, V Trst pa se je preselil leta 1912. Politično je pripadal desnemu krilu Krščanske demokracije aprila. Predavanja si sledijo vsak dan v avli Z od 19. do 20. ure. Vstop je prost. tajnik stranke. V času svojega županovanja je dočakal ponovno priključitev Trsta Italiji, za kar se je boril. V tem razdobju, pa tudi pozneje, je zastopal nacionalistična stališča, ki.so se odražala tudi v njegovih čestih nastopih proti Slovencem in v njegovem nasprotovanju do slovenskega zastopstva v tržaškem občinskem odboru. Znana so bila njegova iredentistična stališča glede ozemelj, ki so po porazu fašistične Italije z mirovno pogodbo in z londonskim sporazumom prišla pod Jugoslavijo. Ta stališča so ga spričo razvoja dogodkov pripeljala v skrajno anahronističen po!o- V MLADINSKEM KLUBU Leninova spoznanja o nacionalnem vprašanju Številna publika slovenskih srednješolcev je v okviru delovanja Mladinskega kluba v dijaškem domu razpravljala o Leninovih načelih, ki zadevajo reševanje nacionalnega vprašanja. Uvodno predavanje o tem zapletenem vprašanju je imel Stojan Spetič, ki se je dalj časa zadržal pri razčlembi nekaterih osnovnih Leninovih tekstov (Pravica narodov do samoodločbe. Pisma kongresu) in pri tem poudaril važnost spoznanja, da je boj zatiranega naroda za lastno osamosvojitev v bistvu objektivno revolucionaren, dolžnost delavskega razreda večin žaj. Predstavljala so tudi oviro za i skega naroda pa, da se v ta boj iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuia SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA BO V TOREK Jutri peta konferenca komunistov dežele Furlanije-Julijske krajine Jutri se tudi prvič sestane na kongresu izvoljeno vodstvo KD, ki bo izvolilo vodstvene organe stranke Jutri ob 18. uri se bo v Avditoriju pričela peta deželna konferenca KPI, na kateri bo imel uvodno poročilo deželni tajnik Antonino Cuffaro. V petek bodo na vrsti tudi pozdravi predstavnikov delegacij tujih komunističnih partij, ki bodo prisotne na konferenci. Razprava o poročilu deželnega tajnika Cuffara se bo pričela v soboto ob 9. uri, nadaljevala se bo ves dan in zaključila v nedeljo dopoldne. V nedeljo dopoldne ob 11.30 bo na javnem zborovanju govoril član osrednjega vodstva KPI Giancarlo Pajetta. V zvezi z deželno konferenco KPI so se sestali načelniki tržaškega občinskega sveta, ki so sklenili, da se odpove seja občinskega sveta, ki bi morala biti v petek tudi v skladu z načelom, da se odložijo seje, ko so kongresi strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Istočasno so se tudi DRUGE VESTI :‘t> fPSf) NA ŠESTI STRANI — dogovorili, da bosta prihodnji teden dve seji, in to v torek in v petek, ker je na dnevnem redu občinskega sveta mnogo upravnih vprašanj, o katerih je treba sklepati preden bosta prišla na dnevni red proračun občine za letošnje leto ter istočasno tudi petletni načrt občinske uprave. Zaradi smrti inž. Bartolija je vodstvo KD odpovedalo sejo novega pokrajinskega odbora, ki bi morala biti sinoči za izvolitev tajnika in vodilnih organov stranke. Pokrajinski odbor KD se bo sestal v petek, ker odpade seja tržaškega občinskega sveta. Na zadnjem kongresu izvoljeno pokrajinsko vodstvo šteje 30 članov, poleg njih pa so člani s pravico glasovanja še predstavnica ženskega gibanja, predstavnik mladinskega gibanja in tajnik mestnega odbora, s posvetovalnim glasom pa bivši tajniki, poslanci, odborniki krajevnih u-stsnov, načelniki ^kupin v občinskih svetih in v pokrajinskem svetu ter nekateri drugi, tako da bo skupno na seji prisotnih" 70-80 članov.' Relativno večino v novoizvoljenem pokrajinskem vodstvu ima morotejska lliiliiiiiiiiunmi n i umi lili 111111111111111 iiiiiiimil n uimifi ■■ tiiiniim mu n mil im mn im mm mm tiimmiin PO PREKINITVI POGAJANJ V RIMU DANES 24-URNA STAVKA OSEBJA JAVNIH LOKALOV Ob 10. uri v prostorih CGIL skupščina stavkajočih Zaradi stavke uslužbencev javnih lokalov, na poziv sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, bodo danes zaprti marsikateri javni lokali, bari. bifeji, restavracije in druga gostinska podjetja. Sklep o 24-umi stavki so sprejeli sindikati na vsedržavni ravni, potem ko so zastopniki delodajalskega združenja FIPE zavrnili nekatere osnovne pogoje za delovno pogodbo in dejansko povzročili prekinitev pogajanj. Stavka bo torej vsedržavnega značaja. V Trstu je uslužbencev javnih lokalov nad 1800, kar pomeni, da bo stavka paralizirala dobršen del o-menjenega sektorja. Ni pa izključeno, da bodo nekateri gostinski o-brati kljub temu delali, ker jih vodijo lastniki ali njihove družine. Stavka bo v glavnem zajela tiste gostinske obrate (restavracije), kjer sloni skoraj vse delo na pomožnem in strežnem osebju. Prav zahteve slednjega osebja, še posebej natakarjev, so v teh pogajanjih najbolj kočljiva točka. Gre namreč za zahtevo, naj bi strežnemu osebju zagotovili redne mesečne prejemnike in jim uredili delovne umike na sindikalni osnovi. Sindikalisti so sklenili, da skličejo danes zjutraj ob 10. uri skupščino stavkajočih, ki bo v veliki dvorani «Di Vittorio* delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8. Tu bodo sindikalisti poročali o napredovanju pogajanj in o razlogih, zaradi katerih so bila prekinjena. Nevzdržna razsodba Tržaški pretor dr. Barbagailo je te dni — tako z velikim poudarkom poroča italijanski desničarski dnevnik — s svojo razsodbo «for-malno potrdil, da so rojaki, rojeni in stalno bivajoči v coni B italijanski državljani z vso polnoprav-nostjo*. Do te svojevrstne razsodbe je prišlo, ko je moral pretor Barbagailo soditi neki ženski, obtoženi, da ni prijavila bivanja neke 18-letne hišne pomočnice iz področja bivše cone B, kot je treba storiti za tujce. Pretor je obtoženko oprostil krivde, ker naj bi «iz pristojnih virov prišlo potrdilo — tako piše desničarski dnevnik — da se pripadniki italijanske etnične skupine v coni B smatrajo za polnopravne italijanske državljane*, češ da «posest jugoslovanskega potnega lista ne prinaša izgube Italijan skega državljanstva* in da «so Italijani, bivajoči v coni B v smislu naših zakonov resnični in dejanski italijanski državljani*. Zato — vedno po pisanju lista in očitno tudi po pretorjevi razsodbi — tem osebam ni treba prijavljati svojega bivanja, ko prihajajo na področje, ki ga upravlja Italija. Da pa bi te ljudi lažje razpoznali, ima italijanski konzulat v Kopru ukaz, da nalepi na jugoslovanski potni list teh oseb vizum za vstop ali tranzit v obliki posebne brezplačne konzularne znamkice, namesto normalne znamke, katere vrednost je izražena v lirah ali v zlatu... Mimo tega, da je taka razsodba pravno povsem nevzdržna, saj brezplačna konzularna znamkica na tujem potnem listu še nikoli in nikjer ni mogla dokazovati kakršnega koli državljanstva, je očitno, da se s takimi, iz trte izvitimi in politično forsiranimi razsodbami, sodna oblast postavlja na stran tistih sil, ki so proti ureditvi odprtih vprašanj med obema državama in ki delujejo v nasprotni smeri od tiste, ki je prišla do izraza tudi na zadnjem sestanku zunanjih ministrov obeh držav v Dubrovniku, kjer je bila poudarjena volja, da se v «obojestranskem interesu rešijo še odprta vprašanja». Prispevajte za DIJAŠKO MATIC«! struja, ki je na kongresu povečala svoj vpliv in ki ima sedaj 14 od skupno 30 neposredno izvoljenih oziroma 16 od 33 članov pokrajinskega vodstva z volilno pravico. Očitno je tudi, da je že na kongresu prišlo do zavezništva med morotejci, predstavniki struje «nuove cronache*, Co-lombovo strujo «impegno democra-tico* in predstavniki miljske sekcije, tako da je zagotovljena sedanjemu vodstvu visoka večina. Ni tudi nobenih dvomov, da bo za tajnika stranke ponovno izvoljen Sergio Coloni, ni pa še do kraja razčiščeno vprašanje ostalih mest v ožjem strankinem vodstvu, ker se govori, da bo prišlo do znatnih pomladitev in tudi do neposrednega sodelovanja zavezniških struj in zlasti predstavnikov levice. Propagandni mesec. o negi ustne votline Pod pokroviteljstvom deželnih od-borništev za higieno in zdravstvo in za šolstvo se je te dni v naši deželi začel mesec propagande o higieni ustne votline. Poleg številnih predavanj v vseh večjih mestih Furlanije - Julijske krajine so predvidena ustrezna kapilarna predavanja na vseh šolah. Italijansko središče za higieno ustne votline je začelo deliti med osnovnošolske otroke razne tiskovine in drug propagandni material. V glavni dvorani pokrajinske palače v Gorici bo danes popoldne posebno predavanje o tem vprašanju, ki se ga bo udeležil tudi deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag. Nalezljive bolezni v tržaški občini V obdobju med 26. marcem in 1. aprilom je tržaški občinski zdravstveni urad zabeležil 211 nalezljivih obolenj. Zabeležili so devet primerov škarlatinke, dva primera tifusa, dva primera gastro-enteritisa, enajst primerov ošpic, tri primere noric, en primer oslovskega kašlja, 34 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 140 primerov rdečic (dvanajst od teh izven tržaške občine), sedem primerov srbečice (vsi izven občine) ter dva primera nalezljivega vnetja jeter. Naša podjetja na zagrebškem sejmu Na skorajšnjem mednarodnem spomladanskem velesejmu v Zagre- j bu (na sporedu od 9. do 15. apri-" la) bo sodelovala tudi naša dežela, in sicer s kolektivno razstavo Deželnega združenja trgovinskih zbornic. Ob sejmu bo obiskalo Zagreb gospodarsko odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine, ki bo v glavnem mestu Hrvatske navezalo nove stike s predstavniki domačega gospodarstva. Na deželni razstavi bo s posebnim standom nastopil tržaški konzoeij za prodajo blaga na drobno «T-club». pomirjenje in sožitje me*! italijanskim in slovenskim prebivalstvom tržaškega področja ter za razumevanje in upoštevanje narodnostnih pravic Slovencev. Po teh svojih stališčih bo ostal v spominu tržaške slovenske javnosti. S prenehanjem njegovega župauo-vanja se je za to sožitje začelo novo obdobje, ki je z realistično in dalekovidhe.jšo politiko njegovih naslednikov pripeljalo do vidnih pozitivnih rezultatov. Gianni Bartoli je nadaljeval svoje politično življenje kot organizator in predsednik raznih istrskih ezulskih organizacij v Italiji. Bil je tudi vsedržavni predsednik «Združenja julijskih in dalmatinskih beguncev*. V tem svojstvu in tudi še vedho kot pristaš najbolj desnih, vendar politično preživelih sil v Krščanski demokraciji, je do zadnjega ostal na svojih iredentističnih pozicijah. O-sebno je bil prijazen in sentimentalen človek. Podžupan Lonza je včeraj v odsotnosti župana Spaccinija sklical občinski odbor za pripravo pogrebnih svečanosti, ki bodo na občinske stroške. Pokojnikovo truplo so že včeraj položili na mrtvaški oder v dvorani občinskega sveta na Trgu Uni-ta, od koder bo danes ob 14.30 krenil pogreb do cerkve sv. Antona Novega. Na občinskem poslopju so izobesili zastave na pol droga. Pokrajinski odbor Krščanske demokracije je v sporočilu za tisk objavil pokojnikov nekrolog, v katerem izraža vdovi in otrokom svoje sožalje. Ob zaključku včerajšnje seje deželnega sveta se je v imenu sveta pridružil žalovanju predsednik prof Rioezzi, predsednik deželnega od bora Berzanti ki je včeraj odpotoval v Rim, pa je pred svojim odhodom posial brzojavno sožalje pokojnikovi družini, medtem ko se je v imenu deželnega odbora pridružil žalovanju odbornik za indu stri.io in trgovino Dulcri. vključi na načelnih pozicijah in ga vsestransko podpre. Daljši del svojega predavanja je Spetič posvetil zapletenosti nacionalnega vprašanja, ki je v bistvu vprašanje soudeležbe pri oblasti glede lastnih družbenogospodarskih razvojnih poti, se pravi obrambi lastnih specifičnih interesov v okviru stvarne demokracije, ki uveljavlja enakopravnost manjšinske narodnosti samo z objektivnimi pri-vilegijami. Od tod izhaja polemičen odnos do obravnave narodnostnega vprašanja zgolj iz vidika jezikovno - kulturnih aspektov obstoja. Po daljši razpravi, v kateri so udeleženci postavljali vzporedje s sedanjim položajem. manjšine v I-taliji. je predavatelj zaključil z mislijo, da bi se morati slovenski dijaki seznanjati z načelnimi vprašanji reševanja nacionalne problematike povsod, tudi v šoli. Že dejstvo, da smo pripadniki narodno ogrožene manjšine nalaga mladini dolžnost, da si ustvari «manjšinsko kulturo» prav v enaki, če že ne večji meri, kot se seznanja z matematiko,. zgodovino ali slovstvom, saj gre za orožje, ki ga bomo potrebovali na vsakem našem koraku. Seja odbora Sindikata slovenske šole Jutri ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o izvršnem delu po zadnjem občnem zboru, smernice za bodoče delo in razno. Tajništvo Javni natečaj za geometre in gradbene izvedence Atonomna ustanova za ljudska stanovanja tržaške pokrajine je razpisala javni natečaj za tri mesta v staležu tehnične službe omenjene ustanove. Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki še niso prekoračil 35. leta starosti, razen za primere, ki jih predvideva zakon, ki so že izpolnili vojaško služnost ali so bili oproščeni in ki so dovršili študije na višjih srednjih šolah za geometre ali gradbene izvedence. Rok vlaganja prošenj, ki morajo biti izpolnjene na kolkovanem papirju za 500 lir in naslovljene na Avtonomno ustanovo za ljudske stanovanja tržaške pokrajine. Seneni Trg 6, zapade ob 12. uri dne 20. aprila 1973. Prošnji je treba dodati tudi dve zadevni potrdili, ki jih predvideva pravilnik natečaja. Za vse ostale podrobnosti naj se zainteresirani zglasijo v u-radu za splošne zadeve ustanove na Senenem trgu 6. Gledališča KULTURNI DOM Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 5. t. m. ob 20.15 v Novi Gorici s predstavo L. Pirandella «Le premisli, Giacomino*. V nedeljo, 8 t. m. ob 16. uri T. Vfhitehead «Alpha Beta* za abonma red F — okoliški. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo* v soboto, 7. aprila ob 20. uri v Zadružnem domu v DEKANIH in v nedeljo, 8. aprila 1973 ob 18. uri v Zadružnem domu v ŠMARJAH. VERDI V soboto, 7. aprila bo za red A (parter in lože) in B (balkon in galerije) premiera opere P. I. Čajkovskega «Pikova dama*. Opero, ki jo režira Alberto Fassini, bo dirigiral Reynald Giovaninetti. Scene, po osnutku Pierluigija Pizzija, so pripravili pod vodstvom Maria Rossija v delavnici gledališča Verdi. Tudi kostumi so zamisel Pizzija. Nastopili bodo Magda Olivero, Silvana Gherra, Silvana Mazzieri, Giorgio Casellato Lamberti, Mario Petri, Giulio Fiora-vanti, Ermanno Lorenzi, Carlo Zardo, Mario Carlin, Vito Susca, Raimondo Botteghelli, Adriana Camani in Gian-na Jenco. Z baletno skupino gledališča Verdi bodo nastopili Martine Chaumet, Robert Bestons, Jean Marie Dubrul in Antonia Vassiliadis. Sodelovala bo tudi skupina «Piccoli cantori della citta di Trieste* pod vodstvom Edde Cal-vano. Zbor gledališča je uvežbal Gaetano Riccitelli. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev dela Carla Bertolazzija «Egoist». Rezervacije in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372, 38547). Kino liiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiuimiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifmmiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiii POZIV AKADEMIKOV SREDNJEŠOLCEM Jutri zjutraj manifestacija proti Scalfarovim ukrepom Podaljšanje študija na univerzi in druge omejitve dejansko utesnjujejo dostop mladine na univerzo Že v poročilu o torkovi študent-. in delavski sindikati, se pravi vpra-ski skupščini na univerzi smo ome- sanje brezposelnosti diplomirancev nili, da je med sklepi omenjena I po dokončanem študiju in gospo- LASTOVKE PRINAŠAJO POMLAD STEREO ANSAMBEL LOJZETA SLAKA lkevaIčkipolkevalčkipolkevalžkipe GLAS HARMONIKE ducat pesmi, ki prinaša pomlad TRST - Ulica sv. Frančiška 20 tiidUid Ičtojitf&bfUl Tel. 61-792 organizacija skupne manifestacije delavcev in študentov višjih in srednjih šol. Študentje v zasedenih prostorih rektorata tržaške univerze so sklenili, da bo manifestacija jutri zjutraj. Sprevod, ki ga organizirajo srednješolci, akademiki, delavci in napredni profesorji tržaške univerze bo krenil izpred vseučilišča ob 9.30. Od tod bodo študentje odkorakali po mestnih ulicah, ob zaključku pa bo na enem izmed mestnih trgov (verjetno Goldonijevem) zaključno zborovanje. Spregovorila bosta po en predstavnik študentov in sindikatov šolskega in neučečega osebja CGIL in CISL. V zvezi z jutrišnjo manifestacijo so študentje z univerze naslovili na tržaške dijake, v italijanščini in slovenščini, poziv k udeležbi na manifestaciji. Jasno je, da bodo morale v takem primeru študentske skupščine tržaških srednjih šol oklicati enodnevno stavko. Tega se akademiki zavedajo, zato tudi navajajo razloge za skupen boj. Ne gre za golo solidarnost dijakov z akademiki, temveč, nasprotno, za vprašanje Scalfarove protireforme, ki v največji meri prizadene prav dijake. Naj omenimo samo nekatere točke, ki jih študentje ocenjujejo kot poskus pospeševanja razrednega osipa v šolah in omejevanja dostopa študentov iz delavskih slojev na univerzo. To so, na primer, uvedba polletnega pripravljalnega tečaja za dijake višjih šol pred vstopom v univerzo. Nadalje pogoji za prejem štipendije (42-60 na maturi, oziroma vsi opravljeni izpiti do oktobra za ostale letnike). Končno pa namerava vlada z omenjeno protireformo dejansko diskvalificirati univerzo s spodbujanjem zasebnih in javnih industrijskih podjetij, ki naj bi ustanavljala znanstvene inštitute v lastno korist. Vse to vodi k utesnjevanju dostopa v univerzo, za katero hoče vlada, naj bo čimbolj elitna. K temu vodi tudi sklep o podaljšanju študijskih rokov. Sedem let za medicino, šest let za inženjerijo, pet let za filozofsko fakulteto pomenijo, dia bodo morah starši, ki štu-dtenite vzdržujejo, doplačati težak denar študija več. Jasno je, da ni to odgovor na vprašanje, ki ga postavljajo študentske organizacije darske krize. Od tod torej spoznanje, da je Scalfarova protireforma v prvi vrsti uperjena proti dostopu srednješolcev na univerzo in interes dijakov, da se polnoštevilno vključijo v boj, skupaj s svojimi naprednimi profesorji. Šolske vesti Združenje staršev učencev osnovne šole v Ul. Donadoni bo priredilo v sredo, 11. aprila pogovor na temo «Otrok — vzgojno stičišče med šolo in družino*. Pogovor bo vodil dr. Danilo Sedmak. Začetek ob 20.30 v šolskih prostorih. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 5. aprila VINKO Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 18.38 — Dolžina dneva 13.00 — Luna vzide ob 6.11 in zatone ob 21.38 Jutri, PETEK, 6. aprila IVO Vreme včeraj: naj višja temperatura 15, najnižja 7,3, ob 19. uri 12,8 stopinje, zračni tlak 1020,7, raste, veter severozahodnik 18 km na uro, vlaga 18 - odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj ROJSTVA IN SMRTI Dne 4. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 84-letna Maria Paren-zan por. Bracci, 46-letni Renato Pin-ton, 73-letni Angiolo Scali, 67-letni Giovanni Benedetti, 77-letni Donato Šansone, 61-letni Virgilio Minca, 73-letna Teresa Rovis vd. Montedoro, 84-letna Margherita Giurco vd. Pe-tronio, 92-letna Maria Visintin vd. Trevisan, 78-letni Silvio Balestra, 75-letna Gisedla Miinz vd. Furlan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ui. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura štev. 11. «La Cappella Underground« predvaja danes ob 19. in 21. uri «Operazione paura* (1966, Italija), Barvni film režiserja Maria Bave. Igrajo Erika Blanc, Giacomo Rossi Stuart, Piero Lulli jp Fabienne Dali. Nazionale 16.00 «Cinque matti al ser-vizio di leva*. Barvni film. Fenice 15.00—17.25—19.50—22.15 «Ulti-mo tango a Parigi*. Barvni film. Marlon Brando in Maria Schneider. °’'poovpr,ano mladini ned 18 letom. Eden 15,00—22.00 «Ultimo tango a Pa-iigi». bar.m uim režiserja o. t>er-toluccija. Marlon Brando in Mana Schneider. Prepovedano mladim pod 18. letom. Grattacielo 16.30-22.20 «Da Hong-Kong: l'urlo, il furore, la morte*. Barvni film. Excelsior 15.00—18.30—22.00 «Ludwig». Helmut Berger, Romy Schneider in Trevor Hovard. Prepovedano mladim pod 14. letom. Barvm film. Ritz IdiflO «L’isola misteriosa e h capitano Nemo*. Barvni film po romanu . Julesa Verna. Igra Omar Shacif. b Aurora 16.30 «Corvo rošso non avrai il mio scalpo*. Barvni film. Capitol 16.00 «Vedo nudo*. Barvni film. Nino Manfredi in Silva Koščina. Cristallo 15.30—18.25—21.30 «11 Padri-no». Barvni film. Igra M. Brando. Filodranimatico 16.30 «A.A.A. massag-giatrice, bella presenza, offresi*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 Decamerone proibi-to». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.45 «Non si uccidono cosi anche i caValli?* Barvni film. Jane Fonda in Michael Sarracin. Abbazia 16.00 «Inginocehiati stranie-ro... i cadaveri non fanno ombra*. Barvni western film. H. Powers in J. Mitchell. Astra 16.30 «Una farfalla con le ali insanguinate*. Barvni film. Helmut Berger, Evelin 1 Stewart. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30-18.15-20.00—22.00 «Ter-rore cieco*. Barvni film. Igra Mia Farrow. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Agente 007 — licenza di uccidere*. Barvni film z znanim igralcem Seanom Conneryjem in Uršulo Andress. Izleti KASTA organizira v nedeljo, 8. aprila enodnevni izlet z vlakom v BENETKE. Zbirališče pred železniško blagajno glavne postaje ob 7.30. SPDT priredi 15. aprila 1973 avtobusni izlet na Jelenk nad Spodnjo Idrijo, od koder je približno 2 uri hoda. Kosilo iz nahrbtnika. Neplaninci si bodo lahko ogledali zanimivosti Idrije. Avtobus bo odpeljal izpred sodišča (Foro Ulpiano) točno ob 7. uri. Potovali bomo čez Ajdovščino, črni vrh in Idrijo do Spodnje Idrije. Povratek čez Most na Soči in Gorico. Pohitite z vpisovanjem, zaradi pravočasne rezervacije avtobusa. Pojasnila pri Norci Zavadlal v Ul. Geppa 9. SPD «lgo Gruden«, ŠD «Sokol» in Kulturni krožek Devin-štivan organizirajo štiridnevni velikonočni izlet v Budimpešto in na Blatno jezero od 22. do 25. aprila. Cena izleta vse vključeno 35.000 lir. Lahko se prijavite v jutranjih urah na telefonskih številkah 20186 in 20252. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -’*rst TED WHITEHEAD ALPHA BETA Razpored predstav pod rubriko «Gledališča» Razna obvestila Drevi ob 19.30 bo v prostorih osno ne šole «Albert Sirk* v Križu us novni občni zbor «ždruženja stari otrok osnovne šole in prijateljem ^ dine». Razstave V TRŽAŠKI KNJIGARNI, Frančiška št. 20, razstavlja Deodt" Švara. V umetniški galeriji Mignon ff8 ža Rossoni) bo do 15. aprila razsta del Lidie Giusti. .» V občinski galeriji bo do aprila razstava del Corrada David®. V galeriji «Forum» v UL Coton 1 razstavlja Lojze Spacal. » V galeriji «Degli Artisti« bo do aprila razstavljal tržaški slikar » rino Aita. ,., V galeriji «Tergeste» razstavlja 6. aprila svoja dela Carlo Miceu. ^ stavlja krajine in marine. V umetniški galeriji «La Lanteri bo Jože Ciuha razstavljal svoja d do '4. maja. ^ V Kulturnem doma slikarska I8* stava Jožeta Šajna. Prispevki V počastitev spomina pok. , Ni# Gržančiča daruje Jože Ličen 2.000 ^ za spomenik padbm partizanom v ‘ iz Skednja, s Kolonkovca in od Ane. j! V spomin ob 5. obletnici S®L dr. Bruna Pincherla daruje £oS’ Pina 1000 lir za Center za rakas obolenja. . — V počastitev spomina Pepij8 'C, žančiča daruje družina Egona Kr® sa 5000 lir za ŠD «Polet». Gr. V počastitev spomina Pepij8 nli žančiča daruje Milan Bolčič d ^ lir za spomenik padlim v NOB^ Skednja, s Kolonkovca in od k ' Ane. - V počastitev spomina Jožeta j žančiča daruje Danilo štabe’ g tisoč lir za spomenik padlim v h , iz Skednja, s Kolonkovca ib Sv. Ane. Gt. Namesto cvetja na grob Josip® .< žančiča daruje Graciela Grego 1.500 lir za PD «Ivan Cankar*- Za mladinski pevski zbor p zvezda* Salež - Zgonik daruje L 50.000 lir. Namesto cvetja na grob k'“vL Sancin darujejo Milena Debeljuh, ® . denj, 5.000 lir, Mara Poldini in h® Debeljuh 5.000 lir za pevski 2 «Vasilij Mirk*. ,, Ob 8. obletnici smrti Ernesta ^v liča darujeta žena Fani in sin Sag 2500 lir za Tržaški partizanski zbor.in-2500. lir za Dijaško matic0. TRŽAŠKA OBČINA globoko žaluje ob srn1^ GIANNIJA BARTOLU^ tržaškega župana druge priključitve Trsta Italiji* Mali oglasi Karoserija Stella išče vajenca — tel. 60741. Juhjsko časnikarsko združenje,. , Novinarski sindikat za Furlani)0 Julijsko krajino in Deželna časnikarska zbornica se pridružujeta žalovanju ob srn*** svojega uglednega kolege dr. inž. GIANNIJA BARTOLIJA SOŽALJA Zveza partizanov z Opčin izrek* smrti Pepija Gržančiča iskreno s°za lje ženi Ivanki. Ob prerani smrti Pepija GržančKf' člana KPI. izrekajo komunisti sekcu z Opčin iskreno sožalje ženi Ivank*’ Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi v v v PEPI GRZANCIC Pogreb dragega pokojnika bo danes, 5. aprila 1973 ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine. žalujoči: žena Ivanka, sestra, bratje z družinami in drugi sorodniki Opčine, 5. aprila 1973 GORIŠKI DNEVNIK ^DEŽELNEM SVETU PETICIJA SLOVENSKIH KMETOV IZ ŠTflNDREŽfl IN SOVODENJ Na včerajšnji razpravi v ospredju $krb za lastnike razlaščene zemlje ainesto zakona štev. 865 bodo pri nas veljale ugodnejše določbe «zakona za Neapelj» Oglasno Deželni sprejet zakon o deželnih prispevkih za kritje davka IVA pri javnih delih Val in j1 ,svet je včeraj obravna- iz štandreža in Sovodenj deželni ^vi ,at®las?val dva n(>va zakona, svet, naj bi zavzel jasno stališče Vanje ?./ ,al predvideva nakazo-višiih felynih prispevkov za kritje Zvezi davčnih dajatev (zlasti v Bost n/AC!av*{(?m na dodatno vred-javnnir^ • Pr* izvajanju javnih in A« del, je 20. marca leje naal -?Z1 deželni odbor. Kakor gre 1 Poročevalec Metus (KD), na ah riormo’ velja le za jav- tinaSiria'?0-k?ristna dela’ ki jih tudi a - oezelna uprava, ne pa UstreznZave in za katera je bila Veliavih -cena dogovorjena pred u-narnen riJ° noveSa davka. V ta 2oo m-maie zakon na razpolago po od .nov lir na leto, in sicer ton°snie§a leta do vključno le- 4 "-kUS * 1992, Drli If'vKavo so posegli svetovalci »er roTr}' De Cecco (KPI), Trau-PuDn,v V’ Gefter-Wondrich (MSI), Gobbo 1f^rlansko gibanje) in Del dela ter odbornik za javna za SDt,vlasult°. Vsi so se izrekli ®0Vani etn nove norme, pri glasbena pa Je bila prav tako dote na , s°glasnost. Deželni svet se se 2a Koncu izrekel tudi za to, da de ^vkar sprejeti zakon uve-^ Jen izvršilni postopek je Sa ločka dnevnega reda se nem 7 a®ala na razpravo o dežel-noazpravijali o reviziji in potic*^ na, zmanjšanju vojaških službuj - ® povzročajo veliko škodo ve ari e1!-. Zahtevali so od drža-ki s rrdlijard lir letno za škodo. SoCjai utrpeli na gospodarsko-hosti ?? Področju zaradi teh služ-dežoi- ^abtevali so tudi dodelitev lir na V adutih letih 490 milijard statut-, P^dlsgi člena 50 posebnega teiliiaaj . I naj bi investirala 70 deželp pbr za gospodarski razvoj trebn ' tovorili so, da je nujno po-ttezvrU ja 8°sP°darski in trgovski Trbj,J dokončati avtocesto Videm-Sohi0’ Roditev velike ceste Me-~~ Humin ter predor pod Mon- te Croce Carnico, podvojitev železnice Videm — Trbiž ter ustanovitev univerze v Vidmu z najvažnejšimi fakultetami. Govor je bil tudi o deželnem posojilu. Vsi govorniki so se strinjali s predloženimi predlogi. Če bi bili tudi delno sprejeti s strani pristojnih o-blasti, bi bil napravljen res lep korak na poti rešitve naših gospodarskih in socialnih problemov. Zbranim emigrantom in predstavnikom njihovih organizacij je prinesel pozdrav Ado Kont, tajnik Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Njegov ni bil samo formalen pozdrav, pač pa se je dotaknil v svojem govoru vseh beneško - slovenskih in furlanskih problemov ter nakazal sredstva za njihovo rešitev. Eno izmed najboljših sredstev za dosego naših pravic, je poudaril Edo Kont, je skupna borba vseh emigrantov in naprednih demokratičnih sil v Italiji. Turinski shod, oziroma tribuna emigrantov, je imela velik odmev med demokratično javnostjo, posebno pa med izseljenci. Od teh enotnih nastopov izseljencev bi se lahko marsikaj naučile demokratične sile v državi, da bi šle po isti poti, ko gre za nakazovanje in reševanje najvažnejših problemov današnje družbe. I. Predan 0 Pred poslopjem št. 16 v Ul. della Liburnia bodo zaradi gradbenih del postavili zaščitno ograjo, ki bo zavzemala tudi pločnik. Zaradi tega je tržaški župan odredil v predelu ulice, kjer bodo namestili ograjo, prepoved parkiranja za- vsa vozila, dokler ne bodo dokončali gradbenih del. obu un uri se odpre za občinstvo lit SEIEM ki se bo končal 17. in 20. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki sojihraz-stavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem ENEL ENTE NAZIONALE PER L'ENERGl A ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 29.3.73 do torka, 10. aprila. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo Potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter v«e previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni. NA OBČNEM ZBORU SLOVENSKEGA DENARNEGA ZAVODA V GORICI UPRAVNI ODBOR KMEČKE BANKE PREDSTAVIL LANSKI OBRAČUN Poročilo predsednika Verija Lebana ■ Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora - Povečanje hranilnih vlog na 1,5 milijarde lir in naložb na 1,1 milijarde Podpore organizacijam in nagrada najboljšemu absolventu trgovske šole Na rednem občnem zboru Krneč-1 tudi aktivna postavka «banke» skoke banke v Gorici so izvolili novi 1 raj dvakrat višja od lanske. V tej upravni odbor, sestavljen iz sledečih članov: Boris Kersevani, Veri Leban, Anton Makuc, dr. Karel Primožič, Ivan Primožič in Avgust štekar, ter nadzorni odbor, v katerem so Franc Gravner, Vida Rijavec, por. čuk in dr. Mirko Primožič. Poklonili so se spominu umrlih članov in sodelavcev, Lojzeta Komjanea, ki je bil dolga leta zaslužen član upravnega sveta, dr. Mira Adamiča, Cirila Klanjščka, Lojzeta Kodermaca in Miroslava Makuca. Poročilo upravnega sveta za poslovno razdobje 1972 je podal predsednik Veri Leban. V njem je podrobno preučil gospodarska gibanja v državi ter se posebno zadržal na nekaterih poglavitnih dejavnostih. Lansko leto ni bilo resnega napredovanja, rahel napredek je zabeležila samo industrija, vendar ni dosegla predvidene stopnje. Zadovolji-vejša je dejavnost trgovine na debelo zaradi uspešnega inozemskega poslovanja. Med negativnimi pokazatelji je slab položaj v kmetijstvu zaradi slabe letine, zastoj v gradbeništvu, porast cen potrošnega blaga, zlasti živil, kar je še povečalo draginjo. Mrtvilo v gospodarstvu je vplivalo na kreditni sistem, katerem je značilna visoka likvidnost v bankah, zadržanost v naložbah in izredno visoke investicije v vrednotnice, če bo prišlo do zaželenega razmaha, bodo italijanske banke lahko podprle gospodarsko obnovo. Govoreč o domačem gospodarstvu je predsednik Leban omenil napredovanje vinogradništva in dobro prodajo vina. Priporočil je sodelovanje med vinogradniki, da uveljavijo svoj pridelek na domačem in tujem tržišču, praksa, ki se močno uveljavlja v drugih pokrajinah. živinoreja upada zaradi premajhnega donosa. Za delovanje nadrobne trgovine je velikega pomena dotok kupcev z druge strani meje, katerih je bilo v letu 1972 nekoliko manj kot prejšnje leto, ven-dlar se še vedno računa, da potrošijo v trgovinah v Gorici okoli tri milijarde lir na leto ter tako zagotavljajo obstoj malih trgovin v me§tu,, V enaki meri vpliva maloobmejni promet na trgovino v Novi Gorici. Blagovna menjava v okviru avtonomnega računa se je občutno zmanjšala, na splošno pa se je mednarodna trgovina na našem področju povečala zaradi izvoza v sosednjo državo. Predsednik je v svojem poročilu analiziral industrijsko dejavnost na Goriškem, omenil krizo tekstilne industrije, gradnjo nove tovarne za proizvodnjo ogrevalnih naprav, v kateri bo našlo zaposlitev precej delovne sile in stagnacijo, ki je zavladala v gradbeništvu, kar je povzročilo znižanje proizvodnje gradbenega materiala. Posebno resno obravnavajo poslovni krogi vojaške služnosti, ki zavirajo razvoj gospodarstva pri nas in v celi deželi, ter želijo uspeh odboru za omejevanje vojaških služnosti. Glede zakona proste cone za Gorico in Sovodnje, ki se bliža zapadlosti, je predsednik izrazil upanje, da ga bodo podaljšali «Izredni vzroki, ki so narekovali ustanovitev proste cone, še vedno obstajajo, zato si vsi upravičeno obetamo, da bodo obnovili režim proste cone in ga tudi prilagodili novim potrebam našega mesta.» Predsednik upravnega odbora Leban je nato seznanil prisotne udeležence občnega zbora s položajem Kmečke banke. Sedanje premoženje znaša 111.5 milijona lir, ki je razdeljeno na 15.710 deležev in 84 članov. Hranilne vloge znašajo nekaj nad 1.5 milijarde lir ter so se v primerjavi z lanskim letom povečale za 26.5 odstotka. Skupno z vlogami na tekočih računih, ki so dosegle 915 milijonov lir, so se banki zaupana sredstva povečala na skoraj dve in pol milijarde lir. Naložbe so se lani zvišale za 19.7 odstotka ter znašajo 1.1 milijarde lir. Kljub zvišanju naložb se je razmerje z vlogami znižalo, predvsem zaradi občutnega zvišanja Vlog na tekočih računih. Zato je postavki je vštet tudi polog 468 milijonov lir v gotovini za obvezno rezervo in remize menic v inkaso. Vrednost nepremičnin se je povečala z nakupom novega stroja za knjigovodstvo. Kot prejšnja leta so večji del čistega dohodka namenili ojačanju rezervnega sklada. Lani so podelili več podpor dobrodelnim ustanovam, športnim in prosvetnim društvom, ljudskim šolam so nabavili učila, najboljšemu absolventu trgovskega strokovnega zavoda pa so že drugič podelili denarno nagrado. V sklepnem delu svojega poročila je predsednik Veri Leban pozdravil vse bančne zavode, s katerimi sodelujejo, zahvalil se je članom upravnega in nadzornega odbora, katerim je potekel mandat, ter u-službencem za njihovo požrtvovalno in vestno delo. NAKNADNO POJASNILO AK Razdeljevanje bencinskih bonov samo do 16. maja V torkovi številki našega dnevnika smo poročali, da je AK iz Gorice začel z razdeljevanjem nakazil za bencin proste cone. V članku je tudi povedano, da bodo nakazila razdeljevali do 16. junija. Avtomobilski klub nam je včeraj sporočil, da bodo bencinske bone razdeljevali samo do 16. maja. NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Odobrena sklepna resolucija o šolskih vprašanjih na Goriškem Svetovalec Jarc je govoril o položaju slovenskega šolstva K našemu poročilu o ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, ki smo ga objavili pretekli torek, naj dodamo še nekaj podrobnosti. Pri debati o obeh resolucijah o šolski reformi, od katerih so prvo predložili komunisti, drugo pa naknadno še KD, je govoril tudi Jožef Jarc, ki je med drugim omenil nameravano gradnjo novega kompleksa za potrebe slovenskega šolstva v Gorici ter pri tem poudaril, da je vse za sedaj le pri besedah in da še ni videti kakih konkretnih rezultatov. Poudaril je nadalje potrebo po priznanju slovenskih diplom, kar velja zlasti za slavistiko, potrebo po uvedbi pouka slovenščine tudi na italijanskih šolah ter kritiziral nepravilen kriterij, ki velja pri razdeljevanju pokrajinskih in deželnih podpor, kjer favorizirajo ene politične skupine na škodo drugih. Prav to je bil tudi vzrok, da so se pri končnem glasovanju o podporah komunistični svetovalci vzdržali. Predstavnica SDZ Marija Ferle- ■iiimiiiiiiiimniviiiiiiiiMiiimmiiiiiiiimiimiiimirMiiimimiiiuiifiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiui PRIPRAVE SO V POLNEM TEKU V nedeljo na Goriškem volitve v kmečke bolniške blagajne Dve kandidatni listi v Doberdobu in skupna lista v Sovodnjah • Manj volilnih upravičencev V nedeljo, 8. aprila bodo na Goriškem volitve kmečke bolniške blagajne. V vsej pokrajini imamo 1691 volilnih upravičencev ali nekaj stotin manj kot pri prejšnjih volitvah pred tremi leti, kar je znak, da se beg z zemlje še vedno nadaljuje. Po posameznih občinah, ki zanimajo v večji meri naše čitatelje, imamo v Gorici 288 volilnih upravičencev, v Doberdobu 33, v Sovodnjah 71 in v Števerja-nu pa 83. V vsak občinski odbor bodo izvolili po 15 odbornikov, dva člana nadzornega odbora in po dva namestnika. Volilni sedeži bodo odprti v nedeljo od 7. ure zjutraj nepretrgoma do 20. ure, nakar bodo takoj pričeli s štetjem glasov. Na posameznih voliščih bodo predsedovali dosedanji predsedniki kmečkih bolniških blagajn, ki jim bodo pornagali trije skrutinatorji in potem po en tajnik na vsakem volišču, katerega pa lahko izbere predsednik volišča sam. V DOBERDOBU sta bili predlo- ženi dve kandidatni listi: št. 1, ki jo je predložila Kmečka zveza iz Gorice, ima naslednje kandidate: za odbor: Alojz Gergolet, Ivan Gergolet, Andrej Gergolet, Rado- slav Gergolet, Jožef Gergolet, Ljubo Jarc, Karlo Jarc, Emil Jarc, Alojz Jarc. Rado Lakovič, Jožef Pahor in Albert Vižintin. Za nadzorni odbor kandidirata Ivan Gergolet mlajši in Ernest Frandolič. Poleg te je predložena tudi lista št. 2 z naslednjimi imeni za odbor: Ivana Colja, Marino Ferletič, Angela Gergolet, Josipina Marušič vd Pacor, Ana Lavrenčič, Anton Pahor I., Anton Pahor H., Jožef Radetič in Andrej Zuzič. Za nad zorni odbor kandidirata na tej listi: Evgen Ferfolja in Marija Ferletič. V SOVODNJAH, kjer bo volišče v občinski sejni dvorani na županstvu, so se sporazumeli kmetje za samo eno skupno listo na kateri kandidirajo za odbor : Edvin Kovic, Franc Petejan, Mirko Hmeljak, Jožef Pipan, Dominik Tomšič, Anton Tomšič, Jožef Peric, Ljudo-mir Vouk, Renato Devetak, Karlo Batistič, Peter Tomšič, Franc Pelicon, Anton Tomšič, Vinko Černič, Miloš Tomšič: za nadzorni odbor in za namestnike pa kandidirajo: Franc Rojec, Emil Lasič, Bruno Petejan in Mirko Lukman. V števerjanu in Gorici so v te- ku zaključne formalnosti za predložitev list in bomo objavili njihovo sestavo v naslednjih dneh. V Doberdobu je zadnja tri leta vodila kmečko bolniško blagajno Kmečka zveza, ki računa, da bo tudi letos uspela pri volitvah. V Sovodnjah pa so tudi takrat imeli skupno listo. iiiiiiiiiiiiiiuiiimiiimuiiiiimmmimmmiuuuimiiiiiitiHmimniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiuiiitiiiiiiiiiii ODLOČITEV STROKOVNE KOMISIJE Film «Ljubezen na odoru» na festivalih v Cannesu in Pulju Film, kjer nastopata Metka Franko in Iztok Je-reb, si je doslej ogledalo okoli 100.000 ljudi Včeraj v Novi Gorici srečanje starih komunistov Včeraj se je v Novi Gorici mudila 6-članska delegacija starih komunistov goriške pokrajine, ki jo je vodil član tajništva federacije KPI Vincenzo Marini - Panfi. Srečali so se z delegacijo starih komunistov iz Nove Gorice. Goste je pozdravil sekretar Zveze komunistov Dušan Šinigoj, ki je orisal položaj v jugoslovanski družbi ter se prav posebej prizadeval za stabilizacijo, ustavne spremembe in splošni napredek. Vincenzo Marini se je v svojem govoru zahvalil za povabilo in izrazil zadovoljstvo, da so se lahko srečali ter si izmenjali spomine na skupni boj ter izkušnje, ki so si jih pridobili. Po večurnem pogovoru so si. ogledali tovarne pohištva Meblo ter se seznanili kako v praksi izgleda delavsko samoupravljanje. Včerajšnje srečanje sodi v okvir izvajanja programa, ki sta ga de legaciji goriške KPI in novogoriške Zveze komunistov izdelali na svojem nedavnem uradnem Čanju. Komisija za pregled, presojo in izbiro filmov v Beogradu je sklenila, da bo nov slovenski barvni film «Ljubezen na odoru» (posneli so ga po istoimenski noveli Prežihovega Voranca) sodeloval na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Ta festival bo okob' 10. maja. «Ljubezen na odoru* pa bo zastopala slovensko kinematografijo tudi na tradicionalnem filmskem festivalu v Pulju, kjer bodo letos proslavljali tudi dvajseto obletnico jugoslovanske filmske ustvarjalnosti. O vsem tem je scenarist in režiser filma Vojko Duletič obvestil člana Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici Metko Frankovo in Iztoka Jereba, ki sta v «Ljubezni na odbru* nosilca glavnih vlog. Film, ki ga kritika sicer različno ocenjuje, si je doslej v Sloveniji ogledalo že okoli 100 tisoč ljudi, od tega samo v Ljubljani nad 40 tisoč. Izdelan je v štirih kopijah, ki vse predvajajo. Kot smo že poročali so nov slovenski film predvajali tudi v Novi Gorici in drugod na Goriškem. Kmalu pa ga bodo sinhronizirali tudi v srb-skohrvatski jezik, tako da bodo film lahko predvajali tudi v drugih jugoslovanskih republikah A vstrijski folkloristi na Espomego v Gorici V okviru bližnje gospodarske manifestacije Espomego, ki se bo začela proti koncu aprila v Gorici, bo dne 28. aprila na tej prireditvi uraden dan Avstrije. Ob tej priliki pride kot gost v Gorico pevski zbor in folklorna skupina iz Krappfelda. V tej umetniški skupini nastopa 35 plesalcev in pevcev, ki jim bodo priredili uraden sprejem na županstvu in na trgovinski zbornici, kjer bo predsednik Lupie-ri poklonil gostom posebno darilo kot izraz prijateljskih vezi med Gorico in Koroško. V popoldanskih urah istega dne bodo gostje nastopili v koroškem oddelku sejmišča Espomego z zanimivim programom. sre- Konferenca o madžarskem pesniku Kulturni krožek «Rinascita^> iz Gorice je v torek, 3. t.m. zvečer pripravil v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici predavanje o življenju in delu madžarskega pesnika Sandora Petoefija. O življenju in delu tega pesnika, ki je živel od leta 1823 do 1849, ko je komaj 26-leten padel v borbi za svobodo svoje domovine, je govoril prof. Sandor Lukičey, član madžarske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je predstavila prof. Pirella. Govornik je poudaril pomen letošnje 150-letnice pesnikovega rojstva ter orisal takratno dobo, razvoj političnih dogodkov na Madžarskem in v Evropi s posebnim ozirom na spomlad narodom leta 1848 ter s tem v zvezi o pe-snikovem delu, v katerem se odraža tudi njegova doba. Pesnik je bil po starših slovanskega izvora, bil pa je v svojem bistvu madžarski rodoljub z naprednimi težnjami ter je leta 1849 padel v borbi za svobodo. Ob tej priložnosti so občinstvu predstavili tudi brošuro z življenj-j skimi podatki in nekaj značilnimi pesnikovimi pesnitvami v italijanskem prevodu. Na začetku konference je govoril tudi odv. Battello, ki je omenil srednjeevropska kulturna srečanja, katera se pravtako odvijajo vsako leto v Gorici, pohvalil je pobudo za zbližanje srednjeevropskih narodov in kultur o-benem pa naglasil potrebo bolj kritične primerjave med posameznimi kulturami zaradi medsebojnega pozitivnega oplojevanja. Pri debati, ki je sledila, so prisotni postavili številna vprašanja, in predavatelj je z novimi podatki izpopolnil svoje zanimivo predavanje. Predsednik sovodenjske posojilnice župan češčut pozaravlja udeležence'na jubilejnem zboru Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Francesca Calligaris, E-doardo Marussi, Marta Virgolini, An-nalisa Fortin, Loris Dusini. SMRTI: gospodinja 82-letna Maria Danzinger, vd. Araldo, gospodinja 89-letna Camilla Magrin vd. Scaramuz-za. upokojenka 79-letna Fedele Pa-lumbo, vd. Martarrilo. tič je v svojem posegu obsodila desničarsko gonjo proti dodeljevanju podpor slovenskim ustanovam. Govorila sta tudi odbornik Wal-tritsch in svetovalec Semola (PSI) ter dr. Cian (KD), ki je priznal, da daje slovenska narodna skupnost na Goriškem «dokaze poštenosti in civilizacije*. Zaključna resolucija o šolstvu, ki je bila odobrena z večino levega centra, govori o potrebi koordinirane gradnje za šolske potrebe, uvedbo otroških vrtcev s celodnevnim poukom, zlasti v ljudskih predelih, uvedbo pouka še enega jezika v ni., IV. in V. razredu o-snovnih šol na Goriškem ter razne druge ukrepe v korist šolstva. Na seji je bil govor o pripravah na proslavo dneva odporniškega gibanja, 25. aprila, ter o prirejanju obiskov dijakov naše pokrajine v Rižarno v Trst, kjer so zapirali in moril: slovenske in italijanske pro-tifašiste. Boris Coceani novi tajnik mestne sekcije KPI v Gorici Te dni se je v Gorici sestal redni in nadzorni odbor mestne sekcije KPI iz Gorice, ki sta bila izvoljena na nedavnem kongresu članov mestne sekcije, da bi izvolili novega sekcijskega tajnika in člane tajništva. Za sekcijskega tajnika je bil soglasno izvoljen Boris Coceani. namesto dosedanjega tajnika Itala Chiariona, ki je bil določen za drugo mesto v {»krajinskem odboru. Boris Coceani ima 29 let. je :t Gorice, ter je bil približno tri leta podtajnik mestne sekciie. Član partije je od 1968. Nadzorni odbor je za svoiega predsednika ponovno potrdil Maria Calassa. vodilnega delavca pri «fiocco» v Podcori. Prosvetno društvo «ŠTANDREŽ» Dramski odsek uprizori ARTHUR FAOQUEZ AMBROSIO KRADE ČAS Komedija v treh delih Prevedel EMIL SMASEK Režija ALEKSU PREGARO V nedeljo, 8. aprila ob 18. uri v Katoliškem domu v GORICL Razna obvestila člani doberdobske sekcije krvodajalcev se bodo zvečer zbrali v gostilni «Pri Roški*, kjer bodo imeli skupno večerjo. Ob tej priložnosti se bodo pomenili tudi o problemih svoje organizacije, ki se lepo razvija in šteje nad 35 članov. županstvo v Sovodnjah sporoča, da bodo v torek, 10. aprila t. m. od 8. do 12. ure uradniki z davkarije pobirali na županstvu v Sovodnjah zapadli obrok davkov. Davke bodo pobirali tudi v števerjanu. in sicer v sredo, 11. aprila v uradnih urah na števerjanski občini. Filmi VOS na Palkišču. Čitalnica v Dolu in prosvetno društvo «Rras» iz Dola-Poljan vabita vse domačine na ogled filmov iz serije VOS, ki jih bodo predvajali danes, v četrtek. 5. aprila ob 19.30 v čitalnici na Palki-šču. Na sporedu sta filma TAKOLE PRIKAZUJE AMERIŠKO PEDAGOGIJO Nad 65 odst. ameriških šolnikov zagovarja fizično kazen v šoli V Dallasu so v letu dni zabeležili nič manj kot 20.000 primerov fizične kazni v šoli - Skoraj 50 odst. šolnikov meni, da bi morali tudi v srednji šoli tepsti Te dni je francoska javnost priča velikim protestnim akcijam francoskih dijakov, ki nočejo sprejeti preosnove, ki jo vsiljuje Debre. Pa tudi italijanska učeča se mladina ni navdušena nad svojo šolo in odklanja «prilagojene preosnove», ki bi služile le sedanji družbeni ureditvi in še tej ne v celoti. Podobno je tudi še v kaki drugi evropski deželi, kjer se šolstvo nikakor ne more ali točneje noče vključiti v nove tokove. Odtod odpor, ki postaja iz leta v leto hujši, posebno na visokih in na višjih srednjih šolah, torej med mladino, ki je dovolj dozorela, da sama presoja o resničnem stanju, če je evropska šola zastarela v tem smislu, je ameriška šola kar «srednjeveška^ v nekem drugem smislu. Pri nas, kjer ne moremo biti navdušeni nad šolskim sistemom, ker se nam zdi zastarel, pa smo že pozabili na sistem, ki je v ameriški šoli še v praksi, namreč na sistem fizičnega kaznovanja ali običajnega pretepanja v osnovni in celo v srednji šoli. Sicer pa prepustimo besedo reviji «Science News», ki o tem piše naslednje: «Terry grizlja svinčnik in zara- di tega ga je učitelj oklofutal. Karen je dobila krepko klofuto, ker je v razredu žvečila žvečilni gumi. Billy je dobil deset udarcev, ker je pozabil napisati domačo nalogo. Učitelj je «nategnil ušesa* Michaelu, ker je prišel v razred prepozno*. Ti in podobni primeri fizičnega kaznovanja učencev v ameriški šoli niso redki. Lansko leto so samo v šolah v mestu Dallas v Teksasu prijavili nad dvajset tisoč primerov fizičnega kaznovanja učencev. Nekateri učenci so zaradi «nežne roke» svojih učiteljev dobili tudi lažje telesne poškodbe. Po rezultatih ankete, ki so jo izvedli leta 1970, nič manj kot 65.7 odst. učiteljev in profesorjev «soglaša s teve-niem s šibo in z drugimi vrstami fizičnega kaznovanja učencev v osnovnih šolah», kar 47,5 odst. učiteljev in profesorjev pa se je opredelilo za podobno «vzgojno politiko* tudi v srednjih šolah. Pri vsem tem je vendarle treba priznati, da se v ZDA pod-vzemajo mnoge akcije, da bi se ta «srednjeveška praksa* izrinila iz šole. V treh državah (ZDA štejejo 50 zveznih držav) in sic r v New Jerseyu, v Massachussett-su ter v Marylandu, ža obstoja zakon, ki prepoveduje fizično kaznovanje učencev in dijakov, v ostalih pa veljajo še stari zakoni. Na sestanku Unije za državljanske pravice je bila sprejeta resolucija proti kaznovanju dijakov, resolucija, v kateri je poudarjeno naslednje: «Uporaba fizičnega nasilja nad šolsko mladino je t> nasprotju z demokratskimi vrednotami in predstavlja že napad na pravice posameznika. To je dehumanizirani pristop uvajanja discipline v šolskih učilnicah in bi m bilo treba izlojiiti iz šole, podobno kot je ta sistem izločen iz drugih ustanov naše družben. Najbolj znani psihologi trdijo, da fizično kaznovanje doseza pri otrocih prav nasproten učinek in da so v poznejših letih naklonjeni nasilju prav ljudje, ki so bili fizično kaznovani v otroštvu. Ti ljudje se v otroških letih navadijo na to, da je fizično kaznovanje edina rešitev v sporu. Psiholog Alan Button je v zvezi s tem navedel tri primere iz svoje prakse: Prvi primer: 17-letni črnec Ho-ward, je bil devetnajstkrat v poboljševalnim. Mati mu je umrla, ko je bil star šest let in od tedaj je živel v glavnem z eno izmed sedmero sester. Oče ga ni maral. Hkrati pa ga oče ni nikoli udaril ali fizično kaznoval nasploh. Zato pa so ga krepko kaznovale in pretepale sestre, od katerih ga le ena ni nikoli udarila. In Hovvard je nekoč rekel: «Kadarkoli sem živel z njo, nisem storil nikoli nič slabega, ker sem vedel, da bi jo to razžalostilo*. Drugi primer: Jim je star 15 let. Dvakrat so ga kaznovali zaradi kraje. Njegov oče pravi o njem tole: «Z njim sem imel stike le tedaj, ko sem ga hotel naučiti reda in discipline*. Te lekcije «reda in discipline* so obstajale v zmerjanju, kateremu je sledil pretep, pri čemer se ga oče ni loteval, pač ga je pretepala mati. Tretji primer: Cabe je star samo 12 let. Kljub temu ima za seboj že 24 kaznivih dejanj. Prvič so ga obdolžili vloma, ko je bil star osem let. Ko je bil star 9 let, so ga že priprli zaradi oboroženega ropa. Na sodni razpravi so prišli do sklepa, da «za tega dečka ni več rešitve*. Oče je zapustil družino, ko je bil Cabe star dve leti, mati pa ga je hudo pretepala in včasih tudi ga spekla s cigaretnim ogorkom*. Iz teh in podobnih primerov psiholog Button izvaja sklep, da je tudi «besedno nasilje* staršev in učiteljev nad mladino prav tako škodljivo kot fizično kaznovanje. Otrokom in mladini se pri kaznovanju stalno ponavlja, da zaslužijo kazen. Zato marsikateri mlad učenec pride že v zgodnjih letih do sklepa, da imajo starši in učitelji pravico, kaznovati, ker da «s palico izženejo vraga iz mene*. Iz tega pa izhaja naslednji IliiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Znašli se boste pred težavno, hkrati pa važno zadevo. V družini krasno soglasje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne zanemarjajte nasvete, ki vam jih dajejo predstojniki. Določeno odgovornost boste nosili vi. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Najprimernejši čas, da se otresete spletke in podtikanj. Prijetne ure v družini. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) S svojimi sodelavci ne boste kdo ve kako zadovoljni. Novo prijateljstvo, ki vam bo zelo dobrodošlo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Novo delo, nova odgovornost. Možni tudi boljši gospodarski pogoji. Razčistili boste problem, ki je motil vaše družinsko nesoglasje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zamisli sicer ne bodo kdo ve kako posrečene, vendar bi jih ne bilo dobro zavreči. V družini napetost. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Previdni morate biti, če hočete delo izvesti tako, kot ste si ga zamislili. Z ljubjeno osebo ne bo vse prav. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) S taktom in potrpežljivostjo boste prebrodili vse težave. V ljubezenskih odnosih bo nebo povsem jasno. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Točno sledite nasvetom, ki vam jih dajejo prijatelji. V čustvenih zadevah se vam bo uresničila neka želja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V poslovnih zadevah bo prišlo do zapletov. Edino s taktom boste zadevo rešili. V ljubezni ste preveč zahtevni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Tudi vaši najbolj drzni načrti se bodo uresničili, če boste vztrajali. Verjetno boste morali na pot. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Včasih vas zamisli zanesejo. Bolje bi bilo, če bi bili bolj konkretni. Nekdo spletkari na račun vaših čustvenih odnosov. sklep: «Ko bom imel otroke, bom tudi jaz ravnal z njimi tako*. Čudna je to vzgoja, zares čudni pedagoški prijemi. Profesor na vseučilišču v Indiani D. Jeffe-ries poudarja, da more kaznovanje učencev povzročiti mnoge hude posledice v njihovem poznejšem življenju. Človek, ki ga pogosto fizično kaznujemo, more v poznejši dobi postati celo frigiden, v nekaterih primerih pa se more pri njem razviti tudi sadizem in masohizem. Že pred nekaj desetletji so znanstveniki prišli do sklepa, da se s fizičnim kaznovanjem ne morejo doseči nikakršni pozitivni uspehi. Učitelj, ki tepe otroka, bo v njem le okrepil občutek ali celo prepričanje, da je učenje nekaj vsiljenega, na vsak način povezanega z ustrahovanjem in tak učitelj bo postal v otroških očeh sovražnik. Kljub vsem tem konkretnim dokazom in mnenjem je v sicer tako napredni deželi, kakršne so ZDA, še vedno težko prepričati , učitelje in profesorje, v mnogih primerih tudi starše, da je že skrajni čas, prenehati s fizičnim kaznovanjem učencev in celo dijakov. V začetku smo navedli tudi odstotke, kar dve tretjini pedagogov, ki meni da je treba v osnovni šoli uporabljati palico, skoraj 50 odst. pedagogov meni, da je tudi v srednji šoli palica ali šiba potrebna. Prav tako je porazen podatek o 20.000 primerih fizičnega kaznovanja v letu dni v šolah enega samega pa čeprav večjega ameriškega mesta. Še več. V nekih šolah se je razvil pravi sistem kaznovanja in se kaznovanje nepokornih učencev ne dovoljuje vsakemu učitelju, pač pa le tistemu, za katerega se zagotovo ve, da bo nasproti otroku «objektiven». Ko so med učnim o-sebjem izvedli anketo o kaznovanju šolarjev, so nekateri izmed profesorjev odgovorili, da «kazen je koristna za dijake*, drugi pa so hladnokrvno izjavljali, da »svoje učence bijemo samo zato, ker to počno tudi drugi profesorji*. Po tej porazni sliki, na katero je Evropa že pozabila, vendarle nekaj obetavnega: v ZDA se je začela široka kampanja za popolno izkoreninjenje nepedagoških metod v šolah. Prejeli smo VENETONOTIZIE — Informacijsko glasilo dežele Veneta - Zvezek štev. 2. Iz vsebine: Rapporto sulla situazione degli strumenti urbani-stici al 31 dicembre 1972. Kakor smo obširneje poročali včeraj, je torkovo gostovanje mladih plesalcev baletno-folklome skupine z osnovne šole Vič-Ljubljana doživelo v Kulturnem domu vsestranski uspeh. Zelo številni mladi izvajalci so v bogatem programu pokazali ustrezno visoko raven, hkrati pa so imeli tudi zelo hvaležno občinstvo, kajti dvorano Kulturnega doma je do zadnjega kotička napolnila tržaška mlada publika, ki je z navdušenjem spremljala ves program in ob raznih točkah hvaležno pozdravljala izvajalce. Na sliki : gostje odgovarjajo na pozdrave. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Napredek Marina Aite Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se to, kar smo napovedali ob zadnji razstavi del Marina Aite, uresničuje, kajti tisto, kar smo bili rekli, ni bilo nikakršno blagohotno laskanje, pač pa je bilo konkretno predvidevanje sposobnosti in možnosti tega nadarjenega samouka, da se izraziteje razvije in izpopolni. Da smo, kot smo že rekli, tedaj imeli prav. priča njegova nova razstava v središčni galeriji degli Artisti, kajti v petnajstih podobah, še posebno v tistih manjših mer, je opazen izrazit napredek, ki se vzpenja že visoko nad povprečnost. Če je Marino Aita še nedavno sledil vzorom romantičnega slikarstva z mračnostjo rjavkasto - zelenih barv, nastopa sedaj povsem prenovljen in to tako, kar zadeva barvno paleto, kot tudi, kar zadeva motiviko in vsebino del. In tudi čopič je zamenjal sedaj z lopatico, ki jo uporablja mojstsko in rekli bi celo drzno v čaranju svojstveno občutenega impresionizma. Ai-tove barve so postale svetle in iskrive in le slika deške glave spominja še na nekdanjega Aito po natančnosti risbe in po sivini barv. Kakor smo že poudarili, so odlična majhna olja. Tu so motivi morja, v katerih se opaža razgibanost razpenjenih valov; tu so gozdne pokrajine, ki jih prešjnja-jo ali preprezajo prameni sončnih žarkov; tu je kraško grmičevje v rdečem žaru jeseni; tu so tudi razgledi vasi, nekaj slik pa nam prikazuje tudi beneške kanale, v ČETRTEK, 5. APRILA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 D. Grasso: «Odrešenik»; 19.30 Pisani balončki: 20.00 Šport; 20.35 A. Saitta: «Grde ženske* — drama; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbena fantazija. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.40 šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.15 Poje Elda Viler; 11^30.,,Orkester «La vera Romagna*; 11.45 Ansambel «The Coconados*; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Šola; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Mladinski klub; 15.45 Po poteh ljudskega izročila; 18.00 Ob juke boxu; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20 40 Orkestri: 21.00 M. Kmeceli: Intervju; 22.10 V diskoteki; 22.35 Pianist Marjan Lipovšek. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Milana; 14.00 Četrti prograrn; 15.10 Plošče za mladino; 16.40 Spored za naimlaiše: 17.05 »Sončnica*; 10.10 Sindikalno - ekonomska oanorama; 20.20 Andata e ritor-no; 21.15 Politična tribuna: 21 45 Japonsko slovstvo: 22.15 Glasbena panorama; 23.20 Violina in klavir. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka «Capitan Fra-cassa»; 10.00 Popevke; 10.35 Pisan spored; 12.40 Alto gradimen-to; 13.50 Kako in zakaj?; 14 00 Plošče; 15.00 Sličice iz kulturnega sveta; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori: 20.10 Neapeljski spored; 22.43 Nadaljevanka «Quo vadiš?*; 23.05 Francoske popevke. III. PRCGRAM 9.30 Mozart in Britten; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna glasba; 12.15 Schiller in Verdijeva dramaturgija; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Brez naslova; 17.20 Enotni razred; 17.35 Jazz: 19.15 Koncert; 19.45 Busonijeva opera «Doktor Faust*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Dva okteta; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Pianistka Alicia de Larrocha; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladinski zbor iz Volovčica; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 15.40 Uverturi P. I. Čojkovskega; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 F. Zagoričnik: Rože in bič; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester RTV; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblam Latinos; 20.00 Domače pesmu 21.00 Večer umetniške besede: Ciril Debevec; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23.05 F. Arnautovič: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola: 12 30 Državljan in davki: 13.00 Sever kliče Ju": 13 30 Dnevnik: 14 °0 Ital. kronike 14.30 Nemščina: 15.00 Angleščina 15.00 Šola: 17 00 Spored za naj mlajše; 17.30 Dnevnik: 17.45 Pro gram za mladino; 18.45 Poljudna znanost; 1° 15 Sindika'ni proble mi: 19.45 Šnort in ital. kronike' 20.30 Dnovnik: 21.00 Politična tri buna: 21.30 Strati: «11 principe e la oastorella*; 22.45 «Harlekin v vojni*; 23.00 Dnevnik. II KANAL 18.30 Protestantizem; 18.45 Ju dovska kultura; 21.00 Dnevn;k 21.20 In kie so danes: Dino Fal coni; 21.35 Rischiatutto. JUG TELEVIZIJA 9.35 Šola: 16.10 Francoščina 16.50 D. Gorinšek: Rdeča kapica 17.25 Moskva: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A; ČSSR SZ; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik' 20.25 Kam in kako na odd’h: 20.40 četrtkovi razgledi: 21.30 Večer s Fernandelom, serijska oddaja 22.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 17.30 Svetovno prvenstvo v ho keju na ledu: Čekošlovaška — SZ, 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Saga o Forsitih, V. nadalje vanje; 21.40 Vietnam: «Epilog* — dokumentarni serijski film. katerih se zrcalijo barvite h ■ Vodne površine Marino Aita w rablja spretno tudi v pokrajin > da z njihovo mimo gladino usK ja v urejeno ravnotežje tudi raz janost drevja in oblakov. Na tej razstavi je še nekaj j* hožitij, nekaj slik živali in Pus, prizor z ulice. Vendar menimo, je močna plat Aite vsekakor P krajina, ki jo umetnik doziv J zelo pesniško v lepoti barv in obl' kar ga bo, kakor upamo, scas zelo verjetno ali celo gotovo P vedlo še do znatnejših rezultat ’ brž ko se bo z enako vnemo tudi večjih del. * * * Griselli j eve krajine V svojem oljnatem slikarstvu 0 življa Ottone Griselli prav 9ot0. „ lepo tradicijo tržaških krajinvf) močno in impresionistično ne stvarnosti. Takšnega smo tj10« -sedaj ponovno srečati na njeg ^ novi razstavi v Gareriji Kusso, razstavi, kjer pa tokrat izstopa tematična novost tudi veliki terjer — kuhinja — zasnovan V znani tržaški ljudski popevki f* ste mia». Je to privid minulih sov, ki jih je dr. Griselli do . Ijal v svoji zgodnji mladosti, Prt časov skromnih tržaških družin- Za Ottona Grisellija je sicer znjj^ čilna njegova velika ljubezen tega, kar ga druži in veze rodno mesto, vendar s širšim ledjem tja proti severovzhodu. . to smo se mogli na tej razst ponovno srečavati z razgledi m° J. ob sončnem zatonu, z jadrnica in motivi iz gradeške lagune, . barvito migotajo v poletni s0Prw| ozračja in podobno. Posebnost F je prav gotovo nočni razgled stari svetilnik, vesela trojica P nočnjakov, ki se navezuje na hožitje s slaniki, ter motiv kostanji, ki se ob svetem Man nu zalivajo z novim vinom- Grisellijevo slikarstvo je življa'I sko veselo, ko se umetnik z godno igro čopiča sprehaja P nižinah Furlanije in ko stopa P vipavskih Brdih, ko se sprehod južneje obtod do Podgrada ali K se spet povzpne višje vse bregov Pivke na Notranjskem, 0. koder so bili pravzaprav nje9°v. predniki, da se končno ustavi P00 zasneženimi gorami na Jezerskem- Vse to pa slikar doživlja in P°^ oživlja zelo neposredno v sprem' stvu letnih časov od pomladi a zime, vedno pa v izbrani svetlo0 dneva, ki barvno bogati tudi na) skromnejši motiv tega izrazitega polni slikarski dozorelosti ustvaria' jočega kolorista, torej mojstra barv, kot nam ga je tu najbojj pristno prikazal njihov žar tudi prelivanje barv v sliki bul' nega šopka drobnih cvetic. MILKO BAMBIČ NA FILMSKIH PLATNIH Bill Melendez: «Snoopy, Come Home» Priznati moramo, da je to Pr'. vič, ko pišemo o filmu, ne da 0 ga videli. In to ne le zato. je njegovo predvajanje trajalo lo dni (kar verjetno pomeni. ,“f1 komercialni uspeh ni bil velik/' temveč zato. ker smo videli gov reiclamni predfilm in se nam je zdelo, da je to dovolj, z° da ga lahko ocenimo. Predfilm nam je namreč dal lo negativen vtis. Z veHkim ML*’ vanjem beremo stripe Charlesa m-Schulza «Peanuts», ki jih red«0 objavlja revija «Linus» (o kateT1 bi radi mimogrede povedali, da r med najzanimivejšimi italijanskim1 kulturnimi publikacijami). Čepr° je scenarij filma Billa Melendez0 «Snoopy. Come Romei) (SnoopV caf ne contestatore; ZDA 1972) nap1' sal sam Schulz, se nam je P° predfilmu zdel popolna banaUzO; cija in vulgarizacija izvirnega strt' pa. Morda je nemogoče preveša v film ta strip, ki temelji na krat' kih časovnih izrezih in ki prej,0 teh posreduje mojstrsko, tudi P10 zofsko pomembno umetniško ust°a' ritev. V filmu vsekakor nastopa1° osebe Charlie Broum, Lucy V<& Pelt, Linus Van Peli, SchroedeP, Lila. Sally. Peppermint Patty CJU' ra, Frieda in seveda SnoopD s ptičkom Woodstockom S. G- Branko Marušič: VELIKI TOLMINSKI . PUNT LETA 1713 Upor kmečkih podložnikov, ki so ga na pomlad leta 1713 pričeli tolminski kmetje in ki se je od konca meseca marca skozi ves maj do začetka junija širil po Tolminskem, Brdih, ožjem Goriškem, po goriški Furlaniji, Krasu, Brkinih in severni Istri, je bil zadnji veliki kmečki punt na Slovenskem. V okviru slovenskih upornih kmečkih gibanj ima posebno mesto, ker je bil prvi večji upor proti državni oblasti, za razliko od predhodnih gibanj, ki so merila predvsem proti lokalni fevdalni gospodi. Čeravno se je punt razširil skoraj po vsej današnji Primorski — sodobni viri poročajo, da se mu je menda pridružilo 750 županov in vaških sodnikov s svojimi vasmi vred — nosa povsem upravičeno vzdevek «tolminski» ali «drugi» oziroma ((veliki tolminski punt«. O puntu tolminskih podložnikov pišejo tudi sodobni viri; večina na smrt obsojenih upornikov je bila iz Tolminske, pa tudi zaradi posebne odmevnosti v kasnejših obdobjih je raba naziva «tolminslu punt« povsem upravičena, označevanje «drugi» ali «veliki» pa kaže tradicijo tolminske nepokornosti, ki je svoj prvi učinkovitejši izbruh doživela leta 1627, v tako imenovanem «prvem tolminskem pUntu». Kronologija kmečkih uporov na Primorskem zelo očitno po kaže, da Tolminska s svojim deležem uporov prednjači. Oris dogodkov velikega tolminskega punta v letih 1713-1714, ki ga na tem mesta podajamo, je na podlagi objavljenih in neobjavljenih arhivskih virov in zgodovinske literature. Čeravno bibliografija del o uporu leta 1713 ni skromna — skupaj z objavo virov naštejemo vsaj 40 del, ki o puntu govore z znanstvenih vidikov ali pa so poljudnejša — pa povsem zagotovo napišemo, da prave zgodovine, ki bi izčrpala vse obstoječe predvsem arhivsko gradivo, upor še nima. Prvi članek o puntu je izšel v goriškem furlanskem koledarju za leto 1858, deset let za tem je bil ta članek v prevodu in priredbi objavljen v slovenskem goriškem tedniku «Domovina» (1867). Poslej so se od časa do časa pojavljala dela o uporu tako v italijanskem jeziku — italijanski zgodovinarji so objavljali arhivsko gradivo — kot tudi v slovenskem. Prva zgodovinska razprava, ki je obdelala punt v celoti, je izpod peresa prof. Rada Bednarika (Družina, 1930), par let pred tem pa je tržaški dnevnik «E-dinost» (1926) prinesel 8 arhivskih dokumentov o puntu v slovenskem prevodu. Povsem novo podobo punta je podal v svoji razpravi, ki je temeljila predvsem na prepisih virov iz dunajskega državnega arhiva, prof. Bogo Grafenauer. Izšla je leta 1954 v časopisu «Kronika». To razpravo je prof. Grafenauer z manjšimi spremembami objavil še v četrtem zvezku svoje zgodovine slovenskega naroda v monografskem delu «Kmečki upori na Slovenskem« (Ljubljana 1962). Posebnost Grafenauerjeve razprave je gotovo v tem, da je ob pomanjkanju arhivskih virov (ali točneje ob nepoznanju njih dotedanjih objav) uporabljal kot zgodovinska dejstva navedbe pisatelja Preglja v njegovem romanu «Tolminci». Pokazal je, da je pisec tolminske epopeje uporabljal arhivsko gradivo. V svoji doktorski disertaciji (tržaška univerza 1972) je dr. Marija češčut s konfrontacijo ar-hivalij in Pregljevega teksta dokazala, da je pisatelj poznal in uporabljal listinsko gradivo. Iz razumljivih vzrokov se italijanska goriška historiografija ni veliko ukvarjala z uporom predvsem slovenskih prebivalcev tedanje goriške dežele. Vendar je treba pri Italijanih upoštevati dve objavi virov, ki ju je oskrbel E. Traversa. Viri so iz dunajskega nahajališča, objavljeni pa so bili v goriški reviji «Forum Juhi« (1912) ter v časniku «L’Eco del Litorale« (1912). Viri iz ljubljanskega Arhiva Slovenije (5 dokumentov) so v originalu in v izvlečkih objavljeni v publikaciji «Kmečki punti na Slovenskem« (Ljubljana 1973, str. 136-8, 177-188). Za zgodovino velikega tolminskega punta bi bilo potreba poznati arhiv cesarske komisije, ki je kmalu po uporu v Gorici raziskovala njegove vzroke ter vodila zaslišanja upornikov in nasprotne strani (predstavniki oblasti, goriški meščani itd.). Ta arhiv, ki je bil še v prejšnjem stoletju v privatni lasti, je bil nato pripeljan na Dunaj. Verjetno se nahajajo kopije tega gradiva tudi v Gorici, v privatni lasti. Zato ker uporablja objavljeno, a malo poznano arhivsko gradivo in zato, ker se poslužuje istega gradiva iz Pokrajinskega arhiva v Gorici pričujoča razprava dopolnjuje in korigira nekatere doslej veljavne ugotovitve, dodaja pa tudi nekaj novega znanja. Tudi rezultati pričujoče raziskave postavljajo vrsto nerešenih problemov. Naj omenimo le zanimivost, da so nam imena tolminskih puntarjev, usmrčenih na goriškem Travniku, poznana le iz Pregljevega dela (Grafenauer ne navaja, če je imena 11 upornikov dobil med listinami dunajskega državnega arhiva). S tem v zvezi bi kazalo raziskavo usmeriti v župnijske arhive, a že najdemo nove probleme kot je na primer naslednji. Ivan Gradnik, ki velja za voditelja upora, je po Grafenauerjevih ugotovitvah pravzaprav le ljudsko ime za Ivana Miklavčiča iz Ročinja. Ko je bil kaznovan, naj bi imel 26 let. V rojstni knjigi ročinjske fare se nahaja podatek, da je bil 26. februarja 1687 rojen (krščen) Andrej Miklavčič (Mi-ciaucig), zakonski sin Valentina in Lucije. Drugih Miklavčičev, ki bi bili rojeni v tem približnem času, knjiga ne navaja. Morda se za Andrejem Miklavčičem skriva eden izmed voditeljev u-pora, saj bi starost povsem odgovarjala. Pred bodočimi raziska- vami zgodovine tolminskega punta je torej vrsta nalog. ((Primorska dnevnik« je že pisal o zgodovini tolminskeg punta. Tako je ponatisnil razpravo prof. Grafenauerja iz «Kr( ndke« (št. 5-9, 1955), priobčil Pagonov članek o tradiciji punt na Tolminskem (št. 152-3, 1971), ter Premrujev članek o zgc dovini upora (št. 155, 1972). * * * O tolminskem puntu govore tudi literarna dela. Zanimiv je, da iz ljudskega pesništva ne poznamo nobenega primer pesmi, ki bi bila povezana neposredno na dogajanja. Prvi 1 tarami tekst je Remčeva povest «Veliki punt«, ki je prvi izšla leta 1909, potem pa še nekajkrat (1910, 1949, 1950, 1953' Sledi Pregljev roman ((Tlačani« («Dom in svet«, 1915-16), ki j v samostojnih knjižnih izdajah nosil spremenjen naslov «To minoi« (1927, 1934, 1962, 1965, 1970). Upornim Tolmincem J več del posvetil France Bevk. Tako je prvi upor (1627) obral naval v svoji povesti ((Pravica do življenja« (1939), sledila j povest «Iskra pod pepelom« (1956), kjer je pisatelj govoril upornem gibanju na začetku 18. stoletja, ter še dve mladinsl povesti iz velikega tolminskega punta: «Iz iskre požar« (1963 in ((Tolminski punt« (1968). Posebno mesto zavzema Gradniko ciklus sonetov ((Tolminski punt« (»Pot bolesti, 1922), Odsei upora so tudi v poeziji Ljubke Sorlijeve, Jože Lovrenčiča i še koga. Iz zadnjega časa sta dve dramatizaciji Pregljevih teli stov in sicer Mejakova (((Tolminci«) ter Dolenčeva («Pravic do življenja«). Literarnim delom se pridružujejo še likovn dela. Poleg ilustracij k posameznim knjigam kot so Tonet Kralja («Iz iskre požar«), Ive Šubica (((Tolminski punt«), Ma* sima Sedeja («Veliki punt«), Rika Debenjaka (ciklus ((Tolmin ski punt« v Gradnikovih ((Primorskih sonetih«), so poznana d« la (olje na platnu večjih dimenzij) Rika Debenjaka (brez da tacdje, vendar iz časa po drugi svetovni vojni); danes je del< last kolodvorske restavracije v Ljubljani) in Toneta Kralji (1972; delo je last Goriškega muzeja). (Nadaljevanje sledfi ^morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. aprila 197} TENIS V SARAJEVU danes otvoritev stens Jugoslovani med favoriti - Tudi Miličeva v italijanski reprezentanci kostjo63 ?.e z otvoritveno slo-ves-riškn Pnone svetovno namiznote ^40 prvenstvo STENS v Saraje-JUgn>;i° -J® že *ugo prvenstvo v manif aT1JI’ & Je gostila podobno liani f tauljo že leta 1965 v Liub Vem ’ „Drin°dnje leto pa bo v No-teta . uu evropsko prvenstvo. S rieza J?^svetovna namiznoteniška nje v ■ rF dokazala svoje zaupale bil JUgoslovanske prireditelje, saj dosi„;° Prav ljubljansko prvenstvo •- - najboljše organizirano, ah’ (a' Prevet V zaDnjih dveh letih ni tahzap.-• razri'a- Politična sirumen-Ja je namreč zaustavila raz- Kai , JD01Jse organizu Prven * ko pričakujemo od tega Panoefa? Nič novega, saj se ta . v zadniih rilvph lptih ni jetru ^ uamiznega tenisa in ver-iz iefPriče 'reprizi prvenstva sitem ,J971 iz Nagoje na Japon-^adžari ,no novost Pripravljajo izboliiiv ® so v tem razdobju pričak, • lgro in °D njih lahko tak- ,/em<5 kakšno presenečenje, renoj , m°ški kot v ženski konku-riea 'n Vs?kakor je zanimivo, da je na g, Srninh nosilkami skupin edi-hazije^bejka. prav Madžarka Kis- Ig^Dvrdevgjjj3 SQ torej precej vorit' Vloc* moškimi je glavni fa-je n_ Seveda Šved Bengtsson, ki teto,, VSeb zadnjih mednarodnih pl anjih potrdil svojo premoč. > u toex(-„ k.- ,-u, i , Japo^to bd mu lahko ogrožali in ^ o_Hasegawa, Madžar Jonyer kdo, vendar pa je to le ma- ^erjetno. saj Zenskah ni dvoma o zmagi, °srnim° -^'tajke premočne: med štir; m norilkami skupin so kar Pa ^^ungove predstavnice, tri ^ Prvih treh mestih. aPirruvejše in enakovrednejše bo nili so, da bo končni cilj ob morski obali, pred Trgom Unita. Sestanek je vodil občinski odbornik za šport inž. Gasparini. ODBOJKA V 2. moški odbojkarski diviziji Bor zopet za točke Bor — II Carso 3:0 (15:5, 15:9, 16:14) BOR: Plesničar, Može, Kodrič, Ugrin, Nadlišek, Požar, Žerjal in Marc. IL CARSO: Pizzino, L. in R. Mi-serocchi, Benvenuti, Molea, Car-mi, Martinelli, Ferro, Tirrel, Va-scotto, Angiolini, Candelieri. SODNIK: Zacchigna. Po hudi krizi, ki je zajela Borovo moško odbojko in jo privedla do izstopa iz B lige, je društvu zdaj uspelo sestaviti ekipo, ki v tem prvenstvu ne bo igrala podrejene vloge. To so mladi borovci že dokazali, saj so nasprotnika prekašali mnogo bolj, kot to kaže izid. Bili so boljši v prav vseh odbojkarskih elementih. To je bilo videti zlasti v zadnjem nizu, ko je II Carso vodil že s 13:6 in 14:10, vendar so borovci odvzeli nasprotnikom kar tri set žoge in ga nato premagali. V prvem setu so «plavi» z razigranim Plesničarjem povedli kar z 9:1 in podobno je potekal tudi drugi niz. V tretjem pa je R Carso zaigral odločnejše, vendar so borovci z odličnim finišem zlomili njegov odpor. Vsei^ou vcJse m enakovrednejše bo Velja °r ek*Pno tekmovanje. To ženskiSrda za m°ške, saj bo v Za rjn konkurenci tekla borba šele Držav«®0 Pri moških so tri siavi- ?recel enakovredne: Jugo-tanje J syeDska in Japonska. Vpra-l°čitev k ack> Do četrti finalist. Od-ska J** Padla v tekmi Madžar-‘ Kltajska. PreJj?u,la,Vi''a' ki se bo verjetno Srbeli- 'r . v standardni postavi tekmo.’ St*pančič in Korpa, bo Japonsga v skupini Francijo, Češko,, ',’ Zah\ Nemčijo, Anglijo, «Pia,iv0vask° in Sovjetsko zvezo. - lnia;jo posebej omeniti še Nadliška, ki je opravil v tej tekmi svoj prvi uradni nastop in se je izkazal kot zelo dober podajalec. MIG * * # Sinoči so dosegli te odbojkarske izide: Turnir prijateljstva (moški): Sloga — Breg 3:0 in 01ympia — Bor 3:2. 2. ženska divizija: FARIT B —■ Sokol 0:3 in Bor — Breg A 3:1. NOGOMET V okviru angleško - italijanskega nogometnega turnirja s0 dosegli te rezultate: Oxford United — Roma 2:0 Torino — Fulham 1:1 Blackpool — Bologna 1:0 Crystal Palače — Lazio 3:1 Luton — Fiorentina 1:0 Manchester United — Bari 3:1 Nevvcastle — Como 2:0 * * ir BEOGRAD, 4. — Crvena zvezda je danes v finalni tekmi za pokal ligaških moštev premagala SIo-bodo iz Tuzle z 2:0 (2:0). Gola za Crveno zvezdo sta dala Jankovič v prvi minuti in Bogičevič v 26. minuti. * * # BUDIMPEŠTA, 4. — Nogometno moštvo novosadske Vojvodine je danes gostovalo v Budimpešti, kjer je igralo prijateljsko tekmo z madžarsko nogometno državno reprezentanco. Tekma se je končala po zelo lepi in enakovredni igri z neodločenim rezultatom 3:3. Gola za TEDENSKI PREGLED Moštva Brega, Vesne in Zarje se še vedno bore za obstanek v 2. AL V 3. AL bo v nedeljo na sporedu poslednje prvenstveno kolo 2. AMATERSKA LIGA Odigrali so 10. povratno kolo, v katerem sta vodeča Isonzo in S. Canzian še povečala svoj naskok. Bitka za končno zmago je zdaj dejansko omejena na ti dve ekipi. Med seboj se bosta srečali prav v nedeljo. Na dnu lestvice ni prišlo do bistvenih sprememb, saj se še vedno kar osem ekip gnete na repu. Med dokončno obsojenimi na nazadovanje je proseški Libertas (kljub nedeljski zmagi). Ostalih sedem najnižje uvrščenih ekip pa deli med seboj tri točim. Bitka za obstanek bo zato v ostalih petih kolih ostra. Morda bo odločilna celo razlika v golih. Bitka za obstanek se tiče tudi treh naših ekip: Brega, Vesne in Zarje. Brežani so osvojili dragoceno točko. Dohiteli so Fogliano, ki preživlja krizo, saj je bil v vseh zadnjih treh tekmah premagan. Derbi med Zarjo in Vesno je odločil lep gol Darka Grgiča. Zarja si je zdaj nekoliko opomogla, Križani pa nadaljujejo s svojo negativno serijo derbijev, saj letos niso osvojili še niti enega. Primorje je doživelo visok poraz, vendar je kljub temu v napadu zaigralo pozitivno. S tem porazom so Prosečani padli s tretjega na peto mesto lestvice. IZIDI: --------- uoia za vojvodino je dal Ivezič, za ma- Portuale - Libertas 2:0, Fogliano -džarsko moštvo pa Varadi in Bene. I Muggesana 0:1, Zarja - Vesna 1:0, Vsa Borova ekipa je igrala dobro, poleg Plesničarja pa moramo ........i,...im,................................................................... ODBOJKA 2. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA LIGA Sovjetsko zvezo, po predvidevanjih žatnice (Libanon, I-P°lnom Ur^ija in Gainbija) so po-neznane in zato je vsaka ran n ., tvegana. Kaže, da bo I-biotrn.-,ajtr8i °reh, kaj več pa ni stav- e Povedati. Standardna po-; ttalije bo Milič — F. Marco- °dvi«Y, ^rav °d Sonje Miličeve bo vlSno največ. BOJAN BREZIGAR Nova zmaga kanalskega Salonita Kanalci že izven krize? - Presenečenja v nastopih slovenskih ekip Včei.Jfzaški občinski palači se je v$e J, sestal odbor, ki pripravlja tošnioi dno za zaključno etapo le-taii=l kolesarske dirke «Giro d’I- Odbojkarji kanalskega Salonita so z visoko zmago nad moštvom Karlovca spet razveselili svoje privržence, ki se jih je na nedeljski tekmi zbralo polovico manj kot o-bičajno. Zelo slab obisk na nedeljski tekmi je vsekakor posledica poraza z Interpletom in še teden dni prej slabe igre proti zagreb- gkemp Metalcu. - Na tekmo s Karlovcem so se fantje temeljito pripravljali čeprav jib je. nepričakovan toda. zaslužen poraz- z InterpletOm z(4o prizadel. Vsekakor bolj kot je bilo na zunaj videti. Razlogov za temeljite priprave je bilo več. V ospredje pa so prihajali dogodki v športni dvorani na Korani, kjer je Karlovac pred domačim občinstvom povedel proti še nepremaganemu Metalcu iz Siska z rezultatom 2:0 v setih in 13:6 v tretjem setu! Na pomolu je bila največja senzacija prvenstva. Težko je sicer verjeti, toda gladko zmago so Karlovčani zapravili in tekmo zgubili z rezultatom 3'2. Kljub porazu pa je Karlovac edino moštvo, ki je uspelo Metalcu odščipniti dva seta. Ni čudno, da so v Kanalu bili plat zvona in z zaskrbljenostjo čakali na nedeljo. Začetek tekme je obetal enakovreden boj. Moštvi sta se menjavali v vodstvu vse do rezultata 8:8. Od tu naprej pa so tokrat zelo solidni in borbeni domačini prevzeli vajeti v svoje roke ter dobili set. Domačini so v drugem setu takoj v začetku pritisnili. Zmagali so bolj prepričljivo kot v prvem. Domača šesterka je v 3. setu z lahkoto osvajala točke, tako da je to pot nerazpoloženim gostom grozila prava katastrofa. Salonit je povedel kar z rezultatom 13:1, ko so domačini vidno popustili. Gostje so to ležernost izkoristili (14:12). Domačini pa so se zbrali in osvojili še točko. Kanalci so s prikazano igro za Ijevanje prvenstva, ki pa bo še silno zanimivo in razburljivo. To potrjujejo nedeljski dogodki, ki so več kot presenetljivi, saj sta se samo dve tekmi končali s pričakovanimi izidi. * * * Ostali slovenski predstavniki v tej ligi so v tem kolu poskrbeli za celo vrsto-presenečenj. Kamnik, ki je nedvomno v hudi krizi in ga razjedajo notrapje razprtije (kar je zdaj potrjeno z odsotnostjo treh standardnih'igralcev 1. moštva) j izstreljen za izpopolnitev načrta, kontrolnih sistemov in opreme* in da bo ladja opravila vrsto znanstvenih poskusov. Parametri krožne poti okoli našega planeta so znani: odklonski kot od ekvatorja je 51,6 sto pinje, apogej meri 260 km, perigej pa 215 km. Ladja preleti krožni tir v 89 minutah in vse naprave delujejo pravilno. In to je vse. Razsežnosti laboratorija niso znane, domneva pa se, da je velik kot «saljut 1», ki je tehtal 18 ton in je bil velik kot železniški voz. Poleg znanstvenih naprav je bil opremljen s telovadnimi rekviziti in celo z majhnim vrtom za eksperimentalno gojenje nekaterih rastlin. S «saljutom 1» so sovjetski znanstveniki dobili vrsto zelo pomembnih podatkov za gradnjo in opremljanje velikih vesoljskih laboratorijev. Brez dvoma je bil velikanski valjasti satelit najtežje telo, ki ga je človek doslej i as tre lil v vesolje. Nemški profesor Heinz Kaminski, ki je ravnatelj centra za vesoljsko opazovanje v Bochumu, je izjavil, da se sovjetski znanstveniki s tem poskusom pripravljajo na skupni polet «apollo-sojuz», ki bo predvidoma leta 1975. Dodal je, da po njegovem mnenju, sovjetski znanstveniki preizkušajo priklopni sistem med sojuzom in apollom. Medtem ko so sovjetski znanstveniki včeraj izstrelili svoj drugi vesoljski laboratorij, je ameriška vesoljska ustanova napovedala, da bo izstrelila svoj prvi laboratorij «skylab» 14. maja ob 18.30 po srednjeevropskem času. Naslednji dan bo pa izstreljena vesoljska ladjica «apollo» s tremi kozmonavti. Posadka bo preživela v laboratoriju 28 dni. Trije kozmonavti se bodo nato vrnili na Zemljo, medtem ko bo «skylab» še vedno krožil okrog našega planeta in čakal na drugo posadko, ki bo predvidoma izstreljena 8. avgusta. Afriki, v Nambija, v Rodeziji, v Angoli in v Mozambiku v tolikšni meri, da se nočejo zameriti afriškim rasistom. Navzoči pa bosta. Sovjetska zveza in LR Kitajska. Problem rasnega preganjanja v Južni Afriki in v drugih deželah južnega dela afriške celine je postal v zadnjih časih zelo boleč. Računajo, da se je število izgnancev iz teh dežel povečalo na tisoče in tisoče. Ti ljudje živijo s svojimi družinami v nemogočih razmerah. Organizacija združenih narodov je že zbrala okoli milijon dolarjev za pomoč tem žrtvam «apartheida», toda ta vsota je le kapljica v morje naraščajočih potreb. Zato bo konferenca v Oslu proučevala vprašanja konkretne pomoči prizadetim in seveda skušala pospešiti proces dekolonizacije celotne Afrike. Razen držav, ki so sprejele vabilo, bodo na konferenci navzoči nekateri člani varnostnega sveta, člani sveta za dekolonizacijo, komisije za «apartheid» ter komisije za Nambijo (uradno to deželo u-pravlja OZN, v resnici pa gre za kolonijo Južne Afrike). Sklepe konference bo podtajnik Djermakoye posredoval generalnemu tajniku OZN 'Waldheimu, ki je dolžan, da predloži zadevo prihodnji generalni skupščini OZN. Ameriške zločinske tolpe novačijo med mladimi Italijani TORONTO, 4. — Poslanec kanadske države Ontario v torontskem parlamentu je danes izjavil, da ameriške in kanadske organizirane zločinske tolpe novačijo med mladimi Italijani in jih skrivaj pripeljejo v ZDA in Kanado zaradi «kroničnega pomanjkanja osebja». Poslanec Morton Shulman, ki je dobil informacije od nekega časnikarja. je dodal, da zločinske organizacije cuvažajo* mlade Italijane in jih uporabljajo kot likvidatorje ter zalagajo s ceneno delovno silo new-yorško gradbeno industrijo. Shulman je pribil, da «uvozno podjetje* vodi neki montrealski mesar sicilskega porekla. Mlade emigrante prepeljejo najprej z letalom v Rim in od tod v Toronto, kjer jim zločinska tolpa preskrbi ameriško oseb-I no izkaznico. P0MPID0U PRED NOVO DRUŽBENO KRIZO V FRANCIJI Siloviti spopadi v Strasbourgu med policijo in vseučiliščniki V nevarnosti življenje študenta, ki ga je zadela v prsi solzilna bomba - Več kot sto ranjenih - Zaostruje se kriza v «Regie Renault» PARIZ, 4. — Politične razmere v Franciji se zaostrujejo z dneva v dan. Predsedniku Pompidouju se je sicer posrečilo, da je sestavil novo francosko vlado s predsednikom Messmerjem na čelu in da je imenoval Edgarda Faura za predsednika skupščine, toda istočasno se je začela kriza na ravni srednješolcev in visokošolcev in ki se je pozneje razširila tudi na delavstvo. V tej zvezi pa je posebno pomembna stavka okoli . 400 specializiranih delavcev v tovarnah «Re-gie Renault*, ki ogroža celotno proizvodnjo te največje tovarne avtomobilov v Franciji. V preteklih dneh je bila vsekakor najbolj pomembna akcija srednješolcev in visokošolcev. Upor francoskih študentov sta narekovala dva precej različna nagiba. Prvi je zadeval ukinitev odložitve služenja vojaškega roka za študente, drugi pa polaganje nekega posebnega izpita po dveh letih šolanja v visokih šolah. Protest srednješolcev v tem trenutku ugaša in to zato, ker je vlada nekako pripravljena, da bo razveljavila Debrejev zakon, ki je predvideval predčasno služenje vojaškega roka za študente. Debre je za se3aj izginil š površja francoske politike kot izvršni činitelj. Debre namreč ne bo prišel več v sestavo nove francoske vlade, kar pa ne pomeni, da je na njegovo odstranitev vplivalo samo vprašanje študentskega odpora proti zakonu, ki ga je on hotel do kraja in dosledno izvaiati. Debrejevo odstranitev je treba bolj povezati z dokončno likvidacijo najpomembnejših predstavnikov degolistične skupine, ki je v največji meri predstavljala duhovno dediščino pokojnega De Gaula. Njegova odstranitev s položaja o-brambnega ministra pomeni v bistvu konec francoske izolacionistič-ne politike ter približevanje k politiki ZDA in evropskih držav, ki so vključene v organizacijo NATO. Franciji se obetajo v tej pomladi zelo vroči dnevi. Pred nekaj dnevi so študenti na raznih manifestacijah kričali na ves glas: «Po-mlad bo zelo vroča*. Da njihove napovedi niso bile izvite iz trte, so dokazali sinočnji dogodki v Strasbourgu, ko je prišlo do silovitih spopadov med študenti filozofske fakultete s policijskimi organi. Spopadi so se začeli sinoči okoli 20. ure, ko je policija na zahtevo rektorja Max-Allaina Cha- valliera vdrla v fakulteto, kjer so se študenti zabarikadirali v upravnih prostorih ter v telefonski cen- (pri kralju Viktorju Emanuelu III. ter pri Mussoliniju) šele v maju in v juniju 1. 1943, ko je bilo že trali. Nekaj časa se je več kot skoraj na dlani, da je obstoj fa iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||l|||||||||l||iiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||„||l||l|l|,ll|ll|||||| NEPRIČAKOVANO ODKRITJE AMERIŠKIH OCEANOGRAFOV Atlantik «diha» in omogoča dihanje Zemlji Znanstveniki so odkrili, da ocean «vdihuje» ogljikov dvokis v severnem delu in čisti eno najbolj onesnaženih področij planeta NEW YORK, 4. - Atlantski o-cean «diha» in omogoča, vsaj do danes, dihanje našemu planetu. To je najbolj pomemben rezultat 9-me sečne raziskovalne dejavnosti oceanografske ladje «Knorr», kj je na dolgo in na široko preplula ves ocean. Ladja, ki pripada znanstveni u-stanovi «Woods Hole oceanographic Institution* je odplula iz Massachu-seta 18. julija lani in se je vrnila v New York le pred nekaj dnevi Raziskovalna dejavnost se vključu je v širši okvir mednarodnega raziskovalnega načrta cGeosec* pri katerem sodelujejo tudi Francozi, Japonci in Zahodni Nemci. «Knorr» je med najbolj modernimi oceanografskimi ladjami in znanstveniki se lahko poslužujejo tudi velikega elektronskega računalnika. Znanstveniki in posadka ladje, so najprej zapluli proti Islandiji, nato pa so obrnili premec proti jugu. Po nekajdnevni plovbi v antartskem morju so ponovno obrnili premec proti severu Glavno odkritje je, da severni del Atlantika med Ameriko in Evropo «vdihuje» ogljikov dvokis. medtem ko ga južni de1 oceana «izdi huje*. Čeprav ogljikov anhidrih ni strupen plin, bi prevelika končen tracija tega dvokisa v atmosferi, imela lahko zelo hude posledice. Z ozirom na naš planet je plast o-gljikovega anhidrida kot steklena streha rastlinjaka. Omogoča sončnim žarkom, da prodirajo do Zemlje, preprečuje pa naravno ohlajevanje našega planeta. Industrije in grelne naprave naše civilizirane družbe «bruhajo» v atmosfero dari z? dnem vedro večje količine o-gljikovega dvokisa. tako da se koncentracija plina stalno viša. Kot posledica se viša, čeprav v zelo majhni meri, tud; temperatura Zemlje Prekomerno naraščanje tempe rature pa bi imelo precej hude posledice ker bi popolnoma spremenilo podnebje našega planeta. V tem okviru je odkritje ^narav- nih pljuč*, na enem od najbolj o-nesnaženih področij za znanstvenike res repričakovano in prijetno presenečenje. Dr. Haro Takagaši, ki je vodil znanstveno ekipo oceanografske ladje, ie izjavil, da vsebujejo rezultati znanstvene odprave «dobre novice* za človeštvo. Očitno je, da s tem še ni rešeno cenovno vprašanje morebitnega prevrata geoklimatskega ravnovesja kot posledice prevelike koncentracije ogljikovega dvokisa. Razveseljivo pa je dejstvo, da narava sama poskrbi za «protistrup» preden človek sploh zasluti nevarnost in se odloči za ustrezne ukrepe v obrambo okolja. . tisoč študentov upiralo policijskemu napadu, potem pa so se morali umakniti iz poslopja v bližnje ulice. Pariška prefektura je zastra-žila poslopje z močnimi oddelki žandarjev in pripadnikov republi-ganskih varnostnih čet (CRS). Nenadoma je prišlo do silovitega spopada. Študenti so začeli lučati kamenje, steklenice in kovinske predmete na policaje. Ti so odgovorili s solznimi bombami. Ena od teh je zadela v prša nekega študenta ter mu strla prsni koš. Mladenič je sedaj v bolnišnici, kjer mu zdravniki skušajo rešiti življenje, ker je njegovo življenje v nevarnosti. Poulični boji med policisti in študenti so se nadaljevali pozno v noč. študenti so se morali v določenem trenutku sicer umakniti, toda malo pozneje so se spet pojavili ter postavili barikade. Pri tem so se posluževali tudi avtomobilov, ki so bili parkirani na ulicah. Bitka se je nadaljevala vedno bolj ogorčeno. Med eksplozijami solzil-nih bomb je bilo slišati kar naprej sirene rešilnih avtomobilov RK, ki so prevažali v bolnišnice številne ranjence. Šele okoli ene ure zjutraj, je policija uporabila buldožer s katerim je razbila zadnje barikade. Po podatkih, ki jih je sporočila policija, je bilo pri spopadih ranjenih več kot sto ljudi, med katerimi je 43 policijskih agentov. Ranjenih je bilo seveda še mnogo drugih študentov, katerim pa so njihovi kolegi z medicinske fakultete nudili prvo pomoč. Oblasti so zaprle univerzo do nadaljnjega. Medtem se je zaostril sindikalni boj v podjetjih «Regie Renault*. Zgledalo je že, da se bo spor poravnal, toda po zadnjih vesteh je kazno, da ravnateljstvo podjetja noče popustiti ter ponuja 400 delavcem O.S., ki sedaj stavkajo, le malenkostne mezdne izboljšave. Že do sedaj je stavka delavcev pri stiskalnicah onemogočila proizvodnjo dveh serij Renaultovih vozil («R» in «R 6»), kar je imelo za posledico ukinitev proizvodnega procesa za okoli 6.000 drugih delavcev. Sedaj grozi nevarnost, da bo morala tovarna prekiniti proizvodnjo tudi drugih tipov vozil, kar bi utegnilo povečati število delavcev, ki so v integracijski blagajni. Tisoči študentov so danes popoldne zasedli v znak protesta proti dogodkom v Strasbourgu filozofsko fakulteto v Caenu, Montpelliera, Toursu in Bordeauxu. V Parizu je 15.000 študentov korakalo po mestnih ulicah ter vzklikalo proti obvezni vojaški službi ter izražalo svojo solidarnost z delavci v tovarnah Renault. Pet tisoč študentov je demonstriralo tudi v Strasbourgu ter zahtevalo naj rektor takoj odpre vrata fakultete. Dejavnost Vatikana v 2. svetovni vojni VATIKAN, 4. — Danes so v Vatikanu posredovali časnikarjem šesti in sedmi zvezek zbirke «Aetes et documentes du Saint siege* (Akti in dokumenti sv. stolice), ki obravnava dejavnost in posege katoliške cerkve v dogajanja druge svetovne vojne. Obe knjige sta objavljeni v francoskem jeziku. Iz navedenih dokumentov je razvidno, da je Vatikan začel resno razmišljati o možnosti svoje intervencije pri italijanskih oblasteh šistične Italije skoraj popolnoma kompromitiran. V resnici je prišlo do intervencij najprej pri Mussoliniju (s posredništvom grofa Ciana) in potem pri kralju. Mussolini ni pozitivno ocenil vatikanski poskus posredništva pri zahodnih zaveznikih, medtem ko se kralj ni i. hotel pozitivno angažirati, čeprav je v tistem trenutku že pripravljal vse pogoje za strmoglavljenje Mussolinijevega režima. Vatikan ni, sodeč po dokumentih v objavljenih zvezkih, nikoli skušal vplivati na dogodke, ki bi izzveneli kot poskus vmešavanja v notranje italijanske razmere. Pozneje, po kapitulaciji, je Vatikan skušal omejiti vojno razdejanje v Italiji zahtevajoč od zaveznikov, naj ne uporabljajo metod «totalne» vojne. 1600 z goriško evidenčno tablica Z njim sta se navadno vozila se dva mladeniča, 20-letni Dario Kau-tschitsch iz Ul. Biasoletto in J4' letni Silvano Mosetti iz Ul. nomea 111. Na podlagi teh podatkov ter nekaterih drugih informacij so trojici nastavili past, ki se je v to-rek ob 10. uri sprožila. Na vse važnejših cestnih križiščih, ki v(f dijo v mesto so namestili motoriz ' rane izvidnice, ki so budno Pazl* ' kdaj se bo pojavil alfa romeo S riške registracije. Ob omenjeni u je ena od teh izvidnic, ki je hi nameščena na sesljanskem križišč . končno zapazila avtomobil, v k * terem so sedeli Lesovich in ni gova pajdaša. Po radijskem oddaj niku je nemudoma obvestila se stale izvidnice, ki so se podale zasledovanje ter sumljivi avtom bil ustavile nekje na obalni ces ■ Po skrbnem pregledu avtomobi so finančni stražniki končno od** li kar so iskali — dokaze, da dejansko za tihotapsko tolpo-, prtljažniku je bilo namreč nanlZ nih dvajset kilogramov cigaret je proizvodnje. Prepovedano bia in avtomobil so nato zaP ®nr0! mladeniče pa pospremili v ko nejske zapore, kjer bodo ®or počakati na sodno obravnavo. Plameni oplazili geometra po obrazu V tržaški ladjedelnici Sv. Mark*, se je včeraj resno opekel 46-let geometer Rafael Skerk iz- Ul. R®s., man 6. Skerk je nadziral preuredi vena dela na plinovodni napeljav > na kateri je nastala okvara. M® delom je eden od delavcev s kram pom nehote prebil cev, pri te pa je iskra oplazila uhajajoči P11”’ ki se je v hipu vnel. Visoki Pla. men je tako oplazil geometra, je stal ob cevi, po obrazu in P vratu. Gasilci Novega pristanišč so požar kmalu pogasili, °P®?,enm ga Skerka pa so s svojim rešilna" avtomobilom odpeljali v spl°sa bolnišnico, kjer so ga zaradi op klin druge stopnje pridržali n dermatološkem oddelku s progno okrevanja v desetih dneh. Nevaren padec Na ortopedskem oddelku sploš® bolnišnice so včeraj popoldne spr®; jeli 65-letno upokojenko Fabia Nedellini iz Ul. Commerciale ki je nerodno padla in si je v® jetno zlomila levo stegnenico. Zdra nikom je izjavila, da je padla je prečkala Ul. Carducci. <5e bodo nastopile komplikacije, 0 okrevala v dveh mesecih. ■... imiiiiiiiiimmimiiiiHiiiiiimimiiiiiiMmiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMiimiiiiiiiiiiiiinii111 PO RAZSODBI KASACIJSKEGA SODIŠČA Vse napredne organizacije obsojajo zaplembo filma «1 racconti di Canterbury» Ruggiero (PSDI): Nujno potrebna je nova zakonodaja, ki naj zaščiti svobodo umetniškega izražanja RIM, 4. — Razsodba kasacijskega sodišča o zaplembi filmov in gledaliških del je povzročila val protestov vseh demokratičnih strank in organizacij. O razsodbi je razpravljalo na današnji seji osrednje vodstvo socialistične stranke, ki je pooblastilo svoji parlamentarni skupini, da predložita zakonski osnutek o kinematografiji, ki naj zagotovi popolno svobodo umetniškega ustvarjalca v skladu z določili ustave. Prav tako ostro stališče je zavzela zveza filmskih delavcev in sindikata filmskih i-gralcev. Za kaj gre? Kamen spotike je bil Pasolinijev film «1 racconti di Can-terbury». Delo italijanskega režiserja je izšlo oktobra lani. Takoj po prvih predstavah se je nekdo pritožil, da je film le pornografija, ne pa umetniško delo. Pristojno razsodišče je bilo sodišče v Beneventu, ker je bila tu prva predstava. Državni pravdnik je oprostil film že med preiskovalnim postopkom in kazalo je, da bo pravde konec. Poseglo pa je neapeljsko generalno pravdništvo, ki je odredilo proces. Beneventski državni pravdnik je «ubo-gal». Proces je bil konec oktobra in film je bil spet oproščen. Ker se ni nihče prijavil kot zasebna stranka je tokrat kazalo, da je afere res konec. Neapeljsko generalno pravdništvo pa je spet poseglo in zahtevalo ponoven proces. Tako se je porajalo vprašanje ali kinematografi lahko predvajajo film pred prizivno razsodbo ali ne. Ta problem je dal povod za novo pravdo, ker sodišče ni hotelo izročiti o-proščenega filma do dokončne razsodbe, medtem ko so režiser in producenti zahtevali prav nasprotno. Spet so zmagali, a beneventsko sodišče se je obrnilo na kasacijsko sodišče, ki je odločilo, da mora biti vsak film, gledališko delo ali knjiga zaplenjena dokler ni izrečena dokončna razsodba. Ta razsodba je nesprejemljiva zelo nevarna, ker bo vsak film. vsa’ ko gledališko delo, vsaka knjiga za' plenjena vrsto let. zaradi počasnost' sodnega postopka, kot je poudari1® združenje filmskih ustvarjalcev in * gralcev na današnji supščini. *• se pobude sodnikov, ki so tesno P°^ vezani s sredinsko vlado. pridruzU jejo zastareli sodni organizaciji 'n ustrezni zakonodaji — poudarjata 0 ganizaciji v svojem dokumentu — 1 naša država avtomatično izključena > skupščine civiliziranih evropskih žav in je degradirana na nivo faS stičnih držav kot so Grčija, špa"11 in Portugalska. Tudi referent za kulturo v osrdd njem vodstvu PSDI Ruggiero je ffj tiziral razsodbo kasacijskega sodis® in poudaril, da gre za nevaren Pr®* cedens. Da bi nekoliko omilil svoj obtožbo pa je priznal, da ima raZ sodba to dobro plat, da je spre® vprašanje organske zakonodaje oj? nematografiji, ki naj zaščiti svobod izražanja vsakega umetnika. Manifestacije v Lizboni LIZBONA, 4. - Okrog 200 študentov je snoči manifestiralo lizbonskih ulicah proti partugalsk ^ mu fašističnemu režimu. «OdPra viti kolonijalno politiko* in socializem* sta bili gesli, ki ®., jih demonstranti najpogosteje vzk! kali. Razpršili so se takoj po n padu policije. Študentje so v prejšnjih dneh organizirali podobne manifestacij® v portugalski prestolnici, TIRANA, 4. — Predstavniki tiranske univerze so se udeležili, Atenah slovesnosti ob 100-letmc ustanovitve grškega državnega tehničnega vseučilišča.