Strokovna razprava GDK: 831.1+333.3(497.4*12 Ptuj)(045)=163.6 Ocena izbranih socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase v ptujski regiji Evaluation of selected socioeconomic and environmental influences of increased wood biomass usage in Ptuj region Igor KOPŠE1 Izvleček: Kopše, I.: Ocena izbranih socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase v ptujski regiji. Gozdarski vestnik, 66/2008, št. 4. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 10. Prevod: avtor. Lektura angleškega besedila Breda Misja. Lektura slovenskega besedila Marjetka Šivic. S pomočjo Krajnčeve štiristopenjske metodologije smo ocenili 15 izbranih socialnih, ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase na območju ptujske regije. V regiji z 69.000 prebivalci, 65.000 ha površine (3,2 % površine Slovenije), 31,3 % gozdnatostjo, razpršeno poselitvijo podeželja in prevladujočo zasebno razdrobljeno gozdno posestjo, ponori lesne biomase počasi dohajajo potenciale. Ob angažiranju 20.000 m3 zaenkrat še neizkoriščenih potencialov lesne biomase smo ocenili, da bi v regiji odprli 15 neposrednih, 21 posrednih in 19 induciranih delovnih mest. Od skupno 55 novih delovnih mest jih je 13 neposredno na kmetijah. Javni dohodki v regiji bi se povečali za 200.000 € na leto. Za vsak dodatno posekan m3 lesa se v regiji ujame in zadrži 9 €. Emisije CO2 bi se na letni ravni zmanjšale za 10.000 ton. Ključne besede: lesna biomasa, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj, gozdarska politika Abstract: Kopše I.: Evaluation of selected socioeconomic and environmental influences of increased wood biomass usage in Ptuj region. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry) 66/2008, Vol. 4. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 10. Translated into English by author. Proofreading of the English text: Breda Misja. Proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. In Ptuj region, a selection of 15 social, economic and environmental influences were evaluated by usage of Krajnc's four step methodology. In a region with 69.000 inhabitants, area of 65.000 ha (3,2% of Slovenian area), 31,3% of area covered by forests, dispersed settling of countryside and prevailing small-scale private forest owners, wood biomass sinks are slowly catching up biomass potentials. We estimated that in case of usage of 20.000 m3 still unexploited wood biomass, 15 direct, 21 indirect and 19 induced jobs could be opened. Thirteen of all 55 jobs would be opened directly on farms. Public income in the region would be increased for 200.000€ per year. For every additional m3 of wood biomass used, 9€ catches and stays in the region. Yearly emissions of CO2 would be decreased for 10.000 tons. Key words: wood biomass, renewable energy sources, sustainable development, forestry politics 1 UVOD Povečevanje energetske neodvisnosti, raba obnovlji- vih virov energije in trajnostni razvoj so vse pogostejši termini sodobne politične retorike. A žal je med popularno politično retoriko in prenosom le-te v vsakdanje družbeno življenje ogromna vrzel. Splošno znano dejstvo je, da so vlaganja v obnovljive vire energije praviloma draga in da ponavadi prinašajo ekonomske koristi le na dolgi rok. V Sloveniji, ki se bliža 60 % gozdnatosti, se zdi raba lesa v energetske namene samoumevna. Toda ali je smotrna? Kakšni so dejanski vplivi povečane rabe lesne biomase? Ena izmed znanstvenih raziskav, ki je potrdila pozitivne socialne in ekonomske vplive povečane rabe lesne biomase na nivoju regije, je doktorska disertacija avtorice dr. Nike Krajnc iz leta 2005. Na primeru zgornjesavinjske regije je s svojo metodolo- gijo dokazala, da ima povečana raba lesne biomase številne pozitivne socioekonomske učinke, od odpiranja novih delovnih mest, kroženja denarja v lokalnem okolju, do zmanjševanja stroškov zaradi zaposlenosti. A omenjena metodologija je bila raz- vita v regiji, za katero je značilna relativno majhna poseljenost in velika gozdnatost. Posledično so velike razlike med potenciali lesne biomase v regiji 1 I. K., u.d.i.g. Zavod za gozdove Slovenije, KE Ptuj, Zoisova pot 5, Ptuj. Igor.kopse@zgs.gov.si in dejanskimi ponori. Nas pa zanima uporaba te metodologije na primeru ptujske regije. Regije, ki se od zgornjesavinjske razlikuje predvsem po majhni gozdnatosti, večji poseljenosti in predvsem izredno razdrobljeni zasebni gozdni posesti. Preverili smo predvsem praktično uporabo Krajnčeve metodo- logije za ovrednotenje vplivov povečane rabe lesne biomase. Ugotavljali smo, kakšni so vplivi povečane rabe lesne biomase v regiji, ki se bistveno razlikuje od zgornjesavinjske regije in na primeru katere je bila metodologija razvita in ali je metodologija tudi praktično uporabna. 2 METODE DELA Za oceno izbranih socialnih ekonomskih in okolj- skih vplivov povečane rabe lesne biomase v regiji smo uporabili Krajnčevo štiristopenjsko metodo- logijo (Krajnc 2005). Ta metodologija predvideva naslednje korake: - opredelitev ciljev, zaradi katerih potrebujemo analizo socio-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase, - zbiranje podatkov ter analiza toka lesne biomase od virov do ponorov, - evalvacija socio-ekonomskih in okoljskih vplivov s pomočjo računalniške aplikacije, - diseminacija rezultatov in izobraževanje javnosti. Ad 2) Analiza toka lesne biomase je osrednji in vsebinsko najzajetnejši del metodologije. Sestavljena je iz štirih korakov, in sicer: • izbora in omejitve regije, pri čemer smo poskušali upoštevati vse pomembnejše geografske, demo- grafske in druge družbene raz- mere; • analize virov biomase, kjer so osnovni viri lesne biomase gozdovi, površine v zaraščanju, kmetijskem urbane površine ter lesni ostanki. Za vsak vir smo ocenili realni razpoložljivi poten- cial in predvideli vse omejitve pri izkoriščanju potenciala, • analize obstoječih ponorov biomase, kjer se upošteva predvsem obstoječe ponore v gospo- dinjstvih, javnem sektorju, toplarnah, elektrarnah in industriji, • oblikovanja bilance lesne biomase v regiji, kjer smo s pomočjo različnih scenarijev primerjali ocenjene potenciale s trenutnimi ponori lesne biomase v regiji. Za potrebe analize toka lesne biomase smo uporabili različne uradne vire, od katerih večina predstavlja baze podatkov, ki jih je pred uporabo treba obdelati. Večino uradnih virov smo pridobili na Statističnem uradu republike Slovenije (SURS) in Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Ad 3) Za evalvacijo izbranih socio-ekonom- skih in okoljskih vplivov smo uporabili Krajnčevo računalniško aplikacijo. Računalniška aplikacija je pripravljena v programu Microsoft Excel in od uporabnika terja kar 191 različnih vhodnih podatkov. Dejansko smo spremenili le slabo polovico vhodnih podatkov, ker jih lahko večji del štejemo kot stan- dardne, saj se nanašajo na kalkulacije v povezavi z ocenami različnih ekonomskih kazalcev za razne stroje, naprave in delovno silo in ki bistveno ne vplivajo na evalvacijo. Slika 1: Območje Upravne enote Ptuj s pripadajočimi občinami. Zelena barva predstavlja masko gozdov. Preglednica 1: Nekatere demografske in druge (gozdnoposestniške) značilnosti občin znotraj Upravne enote Ptuj. Površi- na (km2) Število prebi- valcev3- 1.12.2005 Gostota prebi- valcev (N/ km2) Povprečna neto plača 20051 (SIT) Delovno ak- tivno prebival 2005. 2 (N) (%) Stopnja brezpo- selnosti3 12/2006 (%) Število stano- vanj4 Gozd- natost (%) Število lastni- kov gozd- nih parcel5 Povpre- čna površina gozda na lastnika (ha)5 UE Ptuj 646,6 69.205 102 154.680 22.649 32,7 13,4 26.921 31,3 16.985 0,92 Destrnik 34,4 2.660 73 186.108 342 12,9 34,5 935 29,4 1.165 0,75 Dornava 28,4 2.684 87 173.775 722 26,9 15,0 937 26,6 938 0,72 Gorišnica 61,2 6.197 95 151.892 978 15,8 26,4 2.657 24,7 1.914 0,53 Hajdina 21,7 3.712 162 145.208 643 17,3 19,1 1.283 10,2 328 0,64 Juršinci 36,3 2.333 61 173.942 302 12,9 33,5 976 29,9 1.441 0,77 Kidričevo 71,5 6.734 91 138.526 4.453 66,1 5,8 2.336 22,5 1.240 1,11 Majšperk 72,8 4.132 55 151.892 498 12,1 36,3 1.713 51,2 1.941 1,51 Markovci 29,8 4.022 127 162.353 677 16,8 20,0 1.303 16,4 674 0,48 Podlehnik 46,0 1.944 39 166.198 545 28,0 17,8 1.055 47,1 1.155 1,36 Ptuj 66,6 23.791 349 156.766 12.270 51,6 9,7 9.184 20,5 1.346 0,65 Sv. Andraž 17,6 1.252 69 161.475 140 11,2 36,5 402 22,6 610 0,72 Trnovska vas 22,9 1.275 53 169.837 158 12,4 25,3 402 22,9 604 1,01 Videm 80,2 5.552 66 166.464 577 10,4 41,8 2.411 31,0 2.099 0,88 Zavrč 19,3 1.507 69 152.528 167 11,1 46,1 834 33,6 750 0,45 Žetale 38,0 1.410 36 182.174 178 12,6 30,3 493 56,4 702 2,08 1 Povprečna neto plača na zaposleno osebo v podjetju, družbi, organizaciji oz. samozaposlenega (Statistični letopis 2006). 2 V delovno aktivno prebivalstvo so zajete osebe, starejše od 15 let, ki so trenutno zaposlene v podjetju, družbi, organizaciji oz. so samozaposleni (Statistični letopis 2006). 3 Registrirana brezposelnost v juniju 2003 (InterISPO 2003) 4 Stanovanja in stanovanjska površina po uporabi ter drugi naseljeni prostori, občine, Slovenija, Popis, 2002 5 Všteti so samo zasebni lastniki, vključno z vsemi denacionalizacijskimi upravičenci. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG) ni vštet. 3 IZBOR, OMEJITEV IN PREDSTAVITEV REGIJE V ŠTEVILKAH IN NEKATERIH STATISTIČNIH PODATKIH Mesto Ptuj, njegovo predmestje ter ruralno zaledje, ki gravitira v ta prostor, smo definirali kot območje, ki sovpada z območjem Upravne enote Ptuj. V ta prostor spadajo območja nekdaj 15-ih, danes 16-tih občin (preglednica 1). Razen Mestne občine Ptuj so vse preostale občine znotraj UE Ptuj izrazito podeželske občine. Haloze, Ptujsko polje in jugovz- hodni del Slovenskih goric so ruralno zaledje mesta Ptuj in naravno gravitacijsko območje, kamor na delovna mesta dnevno migrira večina ljudi iz tega bazena. V vseh občinah, razen v Mestni občini Ptuj in deloma Občini Kidričevo, je kmetijstvo prevla- dujoča dejavnost. Mestna občina Ptuj zavzema le 10,3 % površine UE Ptuj in šteje kar 34,4 % vsega prebivalstva (23.791 prebivalcev). Z gostoto 349 prebivalcev na km2 izrazito izstopa glede na preostale občine znotraj UE Ptuj, saj imata le še dve občini večjo gostoto od 100 prebivalcev/km2 (Hajdina 162 prebivalcev/ km2, Markovci 127 prebivalcev/km2), vse druge pa manjšo od 100. V Halozah, npr., je v občinah Žetale in Podlehnik gostota prebivalstva le še 36 oziroma 39 prebivalcev/km2. 4 ANALIZA VIROV IN PONOROV LESNE BIOMASE NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE PTUJ 4.1 Analiza virov 4.1.1 Gozdne površine Gozdnatost območja je 31,3 %. Najbolj gozdnate so občine v Halozah, še posebno zahodnih, kjer gozdnatost doseže in tudi preseže 50 %. Najmanj gozdnate so pretežno ravninske občine. 99,6 % gozdov je gospodarskih. Zasebnih gozdov je 82 %, državnih pa 18 %. Za zasebne gozdove je značilna predvsem nadpovprečna razdrobljenost (pre- glednica 1). Na celotnem območju je po podatkih indeksa približno 17.000 zasebnih lastnikov gozd- nih parcel, kar pri dani površini zasebnih gozdov v območju pomeni, da je povprečna površina gozdne posesti na enega lastnika manjša od enega hektarja. Za posestno razdrobljenost velja podo- bna analogija kot pri gozdnatosti. V ravninskih, manj gozdnatih občinah je razdrobljenost bistveno večjakot v gričevnatih občinah Haloz. Upoštevati je treba, da je dejanska razdrobljenost gozdne posesti še večja, le da so se v zadnjem desetletju z denacionalizacijo pojavili večji lastniki, ki nekoliko dvigujejo povprečje. 4.1.2 Negozdne površine Na območju Upravne enote Ptuj je skupno 1.196 ha takšnih površin (1,8 % območja UE Ptuj), kjer ni razpoložljive biomase. Mednje spadajo predvsem vodne površine (ribniki, reke, akumulacijsko jezero). Na vseh preostalih površinah lahko računamo z določenimi količinami uporabne lesne biomase. Površine pomembnejših (z vidika potencialnega pridobivanja lesne biomase) rab zemljišč in koli- čine razpoložljive lesne biomase so navedene v preglednici 3. Trajnostna produktivnost negozdnih površin na območju UE Ptuj je ocenjena na 70 % ocenjenega prirastka in znaša 11.286m3. Preglednica 2: Analiza virov lesne biomase za območje UE Ptuj (SWEIS 2006) Površina vseh gozdov 20.477 ha Površina gospodarskih gozdov 20.394 ha Delež gospodarskih gozdov 99,6 % Lesna zaloga gospodarskih gozdov 5.253.451 m3 Letni prirastek gospodarskih gozdov 158.594 m3/leto Celotni letni ETAT 87.380 m3 Letni ETAT vseh drevesnih vrst uporabnih v energetske namene (vsi listavci in vsi iglavci) 55.368 m3 Letni ETAT običajnih drevesnih vrst za energetsko rabo (trdi listavci) 45.348 m3 Raba tal Površina (ha) Povprečna lesna zalo- ga (m3/ha) Povprečni prirastek (m3/ha/ leto) Skupna ocenjena lesna zalo- ga (m3) Skupni ocenjeni prirastek (m3/leto) Skupaj vse negozdne površine 43.393 10,8 0,37 468.894 16.123 Raba tal 1100 - Polja in vrtovi 21.456 3,0 0,10 64.368 2.145 Raba tal 1211 - Vinogradi 2.024 Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni podatka Raba tal 1221 - Intenzivni sadovnjaki 280 33,1 1,12 9.268 314 Raba tal 1222 - Ekstenzivni sadovnjaki 780 32,1 1,14 25.038 889 Raba tal 1310 - Travniki 3.140 8,5 0,28 26.690 879 Raba tal 1322 - Pašniki 7.867 19,5 0,67 153.407 5.271 Raba tal 1410 - Zaraščajoče površine 740 57,4 2,16 42.476 1.598 Raba tal 1500 - Mešana raba (kmetijska in gozdarska) 719 94,6 3,30 68.017 2.373 Raba tal 300 - Urbane površine, ceste 5.028 15,6 0,51 78.437 2.564 Preglednica 3: Pomembnejše rabe tal z vidika pridobivanja uporabne lesne biomase na območju UE Ptuj in ocenjena trajna razpoložljiva količina LB na teh površinah (WISDOM Slovenija 2004). 4.1.3 Lesnopredelovalni obrati Na območju ni večjih lesnopredelovalnih podjetij, so pa številna manjša podjetja in obrtniki, ki se v glavnem ukvarjajo s pre- delavo (majhne žage, mizarske delavnice). Žal ni natančnih in ažurnih podatkov o količinah uporabne lesne biomase, ki nastaja pri predelavi lesa. Obstaja le ocena na nivoju upravnih enot, ki jo je v okviru raziskave WISDOM Slovenija iz leta 2004 podal Veselič (Veselič, 2005). Po tej oceni na območju UE Ptuj na leto nastaja od 12.000 do 20.000 ton lesnih ostankov oziroma od 20.040 m3 do 33.400 m3. 4.1.4 Odlagališče odpadkov Na območju UE Ptuj imajo sodoben center za ravnanje z odpadki, kjer zbirajo gospodinjske in kosovne odpadke. Pri sortiranju odpadkov ločijo tudi nekontaminiran les in zeleno biomaso. Oboje v nadaljnjem postopku meljejo in kompostirajo. Za količino zbranega nekontaminiranega lesa žal ni podatka. 4.2 Analiza ponorov 4.2.1 Individualni porabniki Analizo porabe lesa za ogrevanje stanovanj smo naredili na temelju raziskave Woodfuel Flow Inven- Slika 2: Kronologija sečenj v zasebnih gozdovih na območju UE Ptuj od leta 1997 do vključno leta 2006 (Timber 2007). tories in Slowenia (Drigo, 2004) ki je za uporabila vse mogoče takrat razpoložljive uradne statistične podatke. Temeljna prostorska enota omenjene raz- iskave je katastrska občina, kar je odlična podlaga za poizvedbo na nivoju upravne enote. 4.2.2 Drugi porabniki lesne biomase Na območju Upravne enote Ptuj ni nobenega energetskega objekta, ki bi za gorivo uporabljal lesno biomaso. Preglednica 4: Ponori lesne biomase na gospodinjskem nivoju v UE Ptuj (SWEIS 2006) Število vseh prebivalcev (2002) 62.244 Število prebivalcev, ki za ogrevanje kot primarni vir uporabljajo les 22.638 Delež prebivalcev, ki za ogrevanje kot primarni vir uporabljajo les 34,2% Število vseh stanovanj, ki za ogrevanje kot primarni vir uporabljajo les 9.764 Površina vseh stanovanj, ki za ogrevanje kot primarni vir uporabljajo les 653.702 m2 Bruto potrebna količina lesa za ogrevanje stanovanj ter sanitarne vode ( 77 %) in kuhanje (23 %) 72.173 m3 Bruto potrebna količina lesa samo za ogrevanje stanovanj ter sanitarne vode 55.487 m3 Število stanovanj, ki so dejansko v uporabi in ki za ogrevanje kot primarni vir uporabljajo les 7.408 Površina stanovanj, ki so dejansko v uporabi in ki za ogrevanje kot primarni vir uporabljajo les 503.613 m2 Ocenjena ogrevana površina stanovanj, ki so dejansko v uporabi in ki za ogrevanje kot primarni vir uporabljajo les 423.018 m2 Neto potrebna količina lesa za ogrevanje stanovanj ter sanitarne vode (77 %) in kuhanje (23 %) 46.678 m3 Neto potrebna količina lesa samo za ogrevanje stanovanj ter sanitarne vode 35.906 m3 Aktualni letni posek 46.469 m3 Aktualni letni posek vseh drevesnih vrst uporabnih v energetske namene (vsi listavci in vsi iglavci) 37.507 m3 Aktualni letni posek običajnih drevesnih vrst za energetsko rabo (trdi listavci) 31.385 m3 4.3. Bilanca virov in ponorov lesne biomase v regiji Bilanco virov in ponorov lesa smo naredili na podlagi več scenarijev (preglednica 5). V vseh so upoštevane enake vrednosti za gozdne in negozdne vire. Vrednosti so od vseh ocen v povezavi z viri in ponori lesa najnatančnejše in tudi ažurne. Ocene gospodinjskega ponora so že manj zanesljive, saj temeljijo na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2002, ko cene nafte na trgu še niso izrazito poskočile (naj- bolj v letih 2005 in 2006) in so zato zelo verjetno nekoliko podcenjene. Najbolj negotov podatek je ocena o virih in ponorih s strani lesnopredelovalne industrije. Scenarij 1: Najbolj optimistični scenarij na strani virov predvideva zgornjo mejo ocene o količini ostankov iz lesnopredelovalne dejavnosti (20.000 ton/leto), na strani ponorov pa le neto gospodinjsko porabo (samo dejansko zasedena stanovanja, ki za glavni vir ogrevanja uporabljajo les). Tak scenarij je le malo verjeten, saj so se medtem zelo spremenile razmere na trgu goriv. Scenarij 2: Optimistični scenarij na strani virov predvideva spodnjo mejo ocene o količini ostankov iz lesnopredelovalne dejavnosti (12.000 ton/leto), na strani ponorov pa le neto gospodinjsko porabo. Po tem scenariju je na območju UE Ptuj potencialno mogoče izkoristiti 40.000 m3 lesa. Scenarij 3: Realistični scenarij na strani virov iz les- nopredelovalne dejavnosti upošteva le še 50 % spod- nje ocene o količini ostankov iz lesnopredelovalne dejavnosti (6.000 ton/leto), na strani ponorov pa neto gospodinjsko porabo in podmeno, da preostalih 50 % lesnih ostankov iz lesnopredelovalne dejavnosti lesnopredelovalni obrati porabijo sami (ogrevanje delavnic, stanovanjskih prostorov, sušilnice za les ...). Po tem scenariju je na območju potencialno mogoče izkoristiti še 20.000 m3 lesa. Scenarij 4: Pesimistični scenarij je na strani virov enak scenariju 3, medtem ko na strani ponorov upošteva bruto gospodinjsko porabo (vsa stanovanja, ki za glavni vir ogrevanja uporabljajo les). Po tem scenariju v območju primanjkuje 5.500 m3 lesa za ogrevanje. Čeprav scenarij upošteva najmanj ugodne podatke, je realen. 5 UPORABA KRAJNČEVE APLIKACIJE ZA OCENO IZBRANIH SOCIALNIH, EKONOMSKIH IN OKOLJSKIH VPLIVOV Območje UE Ptuj ni najbolj idealno za množično rabo lesne biomase. Tod je podpovprečna gozdna- tost in velik delež razdrobljene zasebne posesti. Ima sicer eno mesto (Ptuj) in en večji kraj (Kidričevo), kjer trenutno del teh naselij že ogrevajo s pomočjo daljinskega ogrevanja (Komunala Ptuj). V večini regije pa prevladuje razpršena poseljenost z mnogimi majhnimi strnjenimi kraji, v katerih so sedeži občin. Takšnih občin je 13. V njih je edina racionalna oblika kolektivnega ogrevanja z lesno biomaso, ogrevanje javnih in drugih stavb v strnjenem delu naselja pa po načelu energetskega pogodbeništva po avstrijskem vzoru (Holzenergie contracting). Ker na ptujskem območju trenutno ni sistema za kolektivno ogrevanje z lesno biomaso in ne načrtujejo gradnje novih, smo si zamislili hipotetične sisteme ogrevanja z lesno biomaso. Število in skupna moč kurilnic na lesno biomaso je prilagojena neizkoriščenemu potencialu, ki ga regija nudi in pomeni ekvivalent za 20.000 m3 lesa (scenarij 3). 6 REZULTATI S KOMENTARJI Skupni rezultati ocene izbranih socio-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase za območje ptujske regije so prikazani v pregled- nici 6. Preglednica 5: Bilanca virov in ponorov lesne biomase na območju UE Ptuj po različnih scenarijih Scenarij Viri Ponori Bilanca Gozd Negozdne površine Lesnopredelo- valna dejavnost Gospodinj- stva Negospo- dinjska raba Scenarij 1 55.368 m3 11.286 m3 33.400 m3 46.678 m3 / 53.376 m3 Scenarij 2 55.368 m3 11.286 m3 20.040 m3 46.678 m3 / 40.016 m3 Scenarij 3 55.368 m3 11.286 m3 10.000 m3 46.678 m3 10.000 m3 19.976 m3 Scenarij 4 55.368 m3 11.286 m3 10.000 m3 72.173 m3 10.000 m3 -5.519 m3 Preglednica 6: Skupni rezultati povečane rabe lesne biomase za območje UE Ptuj, kot jih prikazuje Krajnčeva aplikacija. RESULTS 1. Delavna mesta in dohodek / JOBS AND EARNINGS 1 Skupni neto prihodki iz dela/Net Labour Income 105.202 € 2 Povprečni letni neto dohodek/Net Profit 124.570 € Delež delavnih mest 3 Povečani javni dohodki v regiji/Regional public finance receipts 201.924 € pri proizvodnji biomase pri proizvodnji energije 4 Skupno št. neposrednih delovnih mest/Net Direct Jobs 15 del. mest 75 % 25 % 5 Skupno št. posrednih delovnih mest/Net Indirect Jobs 21 del. mest 50 % 50 % 6 Skupno št.induciranih delovnih mest/Net Induced Jobs 19 del. mest 50 % 50 % 7 Skupno število novih delovnih mest/Total Net Jobs 55 del. mest 57 % 43 % 2. Ocena nekaterih okoljskih dejavnikov / ENVIRONMENT-Regional aspects 1 Prispevek h gospodarjenju z gozdvi/ Contribution to forest management Zanemarljiv / Negligible 2 Vpliv na rabo lesnih ostankov/Impact on wood waste utilization Zelo visok / Very high 3 Vpliv na rabo druge lesne biomase v regiji/Impact on other woody biomas utilization Nizek / Low 4 Zmanjševanje stroškov odlaganja odpadkov/Avoided costs of land fiel 200.400 €/leto 5 Zmanjševanje emisij CO2/Saving CO2 emmisions od: do: t CO2/leto 8.740 11.581 3. Ocena nekaterih drugih socialno-ekonomskih vplivov / Selected socio-economical impacts 1 Morebiten vpliv na nezaposlenost/Possible impact on regional unemployment Zanemarljiv / Negligible 2 Zmanjševanje stroškov zaradi nezaposlenosti/Avoided costs of unemployment 23.617 €/leto 3 Dodatna neposredna delovna mesta na kmetijah/Additional jobs for farmers 13 del. mest 4 Dodatne aktivnosti pri zasebnih lastnikih gozdov (posr. in induc. delavna mesta iz proizv. biomase iz zasebnih gozdov)/Additonal activities on farms (from indirect and induced jobs) 6 del. mest 5 Povečana samooskrba z energijo/' Self-sufficiency in electricity production 0,0 % S pomočjo Krajnčeve aplikacije smo izračunali, da bi v regiji ob izkoriščanju dodatnih 24.000 m3 lesa na leto v energetske namene odprli dodatnih 55 delovnih mest. Večji del mest bi nastal pri proizvodnji lesne biomase (57 %), manjši pa pri proizvodnji energije (43 %). Glavni razlog za takšno razmerje je v tem, da smo predvideli, da bo polovica lesa, porabljenega v kotlovnicah, izhajala iz gozdov in negozdnih površin, druga polovica pa iz lesnopredelovalne industrije. Zagotavljanje lesne biomase iz gozdov in negozdnih površin je delovno zelo intenziven proces. Prispevek h gospodarjenju gozdov je ocenjen kot zanemarljiv, medtem ko je vpliv na rabo lesnih ostankov ocenjen kot zelo velik. Razlog za zanemarljiv prispevek h gospodarjenju gozdov je predvsem v dejstvu, da bi načrtovani biomasni sistemi porabili le približno 15 % vseh ocenjenih potencialov lesne biomase iz gozdnih in negozdnih površin v regiji. Zelo velik vpliv na rabo lesnih ostankov je predvsem zato, ker je ocenjena skupna raba lesnih ostankov v kotlovnicah za 50 % večja od potencialov v regiji. To pomeni, da bi slabih 6.000 m3 lesnih ostankov, porabljenih v kotlovnicah, prihajalo iz sosednjih regij in da del pozitivnih socio-ekonomskih vplivov ostane v sosednjih regijah. Primerjava rezultatov za Ptuj sko regij o z rezultati iz Zgornje Savinjske regije (Krajnc 2005) pokaže nekaj pomembnih razlik. Površina Zgornje Savinjske regije je za četrtino manjša od ptujske, ima skoraj enkrat več gozdov in petkrat manj prebivalcev od Ptujske. Razlika med potenciali lesne biomase in izkoriščenostjo le-teh je na Savinjskem relativno velika (40.000 m3), medtem ko na Ptujskem aktualna poraba lesa počasi dohaja skupne potenciale. Zato je skupna količina predvidenih biomasnih sistemov manjša, učinek na zaposlenost v Ptujski regiji pa je s 55 dodatnimi delovnimi mesti ocenjen kot zanemar- ljiv, medtem ko je na Savinjskem s 100 dodatnimi delovnimi mesti ocenjen kot nizek. Pomembna razlika je tudi v deležu neposrednih, posrednih in induciranih delovnih mestih. V primeru Savinjske regije se predvideva, da bo del proizvedene energije predstavljala elektrika (7 %), medtem ko na Ptuj- skem le toplota. Dodana vrednost pri prodaji zelene električne energije pa je znatno višja kot pri prodaji toplote. Posledično je razmerje na novo ustvarjenih delovnih mest na Savinjskem med neposrednimi, posrednimi in inducirani delovni mesti 19 : 36 : 45. Na Ptujskem je to razmerje 25 : 39 : 36. Ključni podatek za evalvacijo socio-ekonomskih in okoljskih vplivov s pomočjo Krajnčeve aplikacije je količina »dodatne - doslej neizkoriščene« lesne biomase, s katero nameravamo nadomestili del trenutne rabe fosilnih goriv. Pri tem je pomembno, da les pridobimo v regiji, sicer se bodo pozitivni socio-ekonomskih učinki prelili iz regije. V Ptuj- ski regiji bi se za vsak dodatno porabljen m3 lesa v energetske namene dejansko zadržalo 9 €, na Savinjskem pa 11 €. Krajnčeva aplikacija je dobro orodje za oceno socio-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase v neki regiji, kadar načrtujemo izkoriščanje lesne biomase v kolektivnih kotlovni- cah, predvsem v daljinskih sistemih. V regiji, kot je Ptujska, s prevladujočo izrazito razdrobljeno zasebno posestjo, pa je načrtovanje velikih daljinskih sistemov vprašljivo. Taki sistemi potrebujejo trajen in zanesljiv vir lesne biomase, zato se najpogosteje naslanjajo na lesnopredelovalno industrijo, kjer lahko pričakujejo trajno razpoložljive količine lesa. V takem okolju je mnogo smotrneje načrtovati in spodbujati individualno rabo lesne biomase in več majhnih sistemov kolektivnega ogrevanja z lesno bio- maso (mikromreže), kjer les zagotavljajo predvsem kmetje in lastniki gozdov. Le na tak način je mogoče animirati lastnike v drobni posesti, da bodo izrabili potenciale. Če bi želeli oceniti socio-ekonomske in okoljske vplive povečane rabe lesne biomase na individualnem nivoju v neki regiji, npr. tako, da bi načrtno spodbujali vgradnjo sodobnih individualnih kurilnih naprav na lesno biomaso, pa takih vplivov ne bi mogli oceniti s Krajnčevo aplikacijo. Pri analizi ponorov lesne biomase v regiji smo naleteli na nekaj pomembnih težav pri zbiranju podatkov o porabi lesa na gospodinjskem in nego- spodinjskem nivoju. Na gospodinjskem nivoju je največja težava zastarelost podatkov. V gospodinj- stvih se vsi trenutno dosegljivi podatki o rabi lesa nanašajo na popis prebivalstva iz leta 2002. Po letu 2003 so se namreč začela znatno dražiti fosilna goriva na svetovnem trgu, kar je povzročilo zamenjavo energenta pri tistih individualnih uporabnikih, ki lahko kombinirajo več vrst goriv. Da se je na podeželju marsikatero gospodinjstvo preusmerilo iz kurilnega olja na les, dokazuje predvsem dvoje. Prvič: strma rast evidentirane količine posekanega lesa na Ptujskem v letih 2005 in 2006 (slika 2). Drugič: izredno povečanje cen okroglega lesa za ogrevanje po letu 2003. Leta 2003 je m3 bukovih goli (okrogli les slabše kakovosti - frc. kupec) na Ptujskem stal 35 €, leta 2006 55 €, na začetku zime 2006/2007 pa 60 €. Takšen dvig cen na trgu lahko povzroči le izredno povišanje povpraševanja, kar pa pomeni, da se je medtem zelo povečalo število z lesom ogrevanih stanovanj. Če je na gospodinj- skem nivoju težava zastarelost podatkov, potem je na negospodinjskem nivoju glavna težava popolno pomanjkanje kakršnih koli podatkov o porabi lesne biomase. Tako, na primer, ni podatkov o porabi lesa za nestanovanjske stavbe: trgovine, podjetja, delav- nice, pisarne. Prav tako ni podatkov o porabi lesa v lesnopredelovalnih obratih samih. Glede slednjih se zdi umesten komentar na podlagi empiričnih izkušenj, da ima že skoraj vsaka malo večja mizarska delavnica peč na lesne sekance, v kateri izkoriščajo žagovino, lesni prah in lesne ostanke za ogrevanje delavnic, predvsem večje pa dodatno še sušijo les v lastnih sušilnicah. Količine razpoložljive lesne biomase iz lesnopredelovalnih obratov so zato zelo verjetno nižje od ocenjenih. Posledica vsega nave- denega pa je predvsem, da so ocene glede ponorov lesne biomase v regiji zelo verjetno podcenjene in da v območju med porabo in potenciali ni več veliko manevrskega prostora. 7 ZAKLJUČEK S pomočjo Krajnčeve štiristopenjske metodologije smo izbrane socialno-ekonomske in okoljske vplive povečane rabe lesne biomase na primeru Ptujske regije ocenili kot pozitivne. V pretežno ruralni regiji z 69.000 prebivalci, 65.000 ha površine (3,2 % površine Slovenije), 31,3 % gozdnatostjo in pre- vladujočo zasebno razdrobljeno gozdno posestjo ponori lesne biomase počasi dohajajo potenciale, zato so ocenjeni ekonomski in socialni vplivi temu primerni. Ob predpostavki, da bi v regiji s pomočjo kolektivnega ogrevanja porabili 20.000 m3 zaenkrat še neizkoriščenih potencialov lesne biomase, smo ocenili, da bi v regiji odprli 15 neposrednih, 21 posrednih in 19 induciranih delovnih mest. Od skupno 55 novih delovnih mest jih je 13 predstavlja neposredno na kmetijah. V regiji bi se javni dohodki povečali za. 200.000 € na leto, stroški zaradi neza- poslenosti pa bi se zmanjšali za 23.617 € na leto. Za vsak dodatno posekan m3 lesa se v regiji prihrani in zadrži 9 €. Na letni ravni bi se emisije toplogred- nega CO2 zmanjšale za 10.000 ton. Računalniška aplikacija za ovrednotenje vplivov povečane rabe biomase se je v primeru Ptujske regije izkazala kot pogojno uporabna. Povečano rabo lesne biomase v regiji je mogoče ovrednotiti le v primeru, ko se bo le-ta porabila v večjih daljinskih sistemih. Ker je za regijo značilna predvsem prevladujoča izrazito raz- drobljena zasebna posest, je izraba neizkoriščenih potencialov v regiji bolj smiselna na individualnem kot kolektivnem nivoju. Kakšni so vplivi povečane rabe lesne biomase, ko jo porabijo individualni porabniki, pa aplikacija ne ovrednoti. Ker izrazito razdrobljena zasebna posest ni značilna le za Ptujsko regijo, temveč za skoraj vse nižinske in kolinske pre- dele v Sloveniji, bi veljalo aplikacijo nadgraditi tako, da bi bilo z njo mogoče oceniti tudi vplive povečane rabe lesne biomase na individualnem nivoju. 8 SUMMARY Slovenia is a country very rich with forests. Since almost 60 % of state area is covered with forests, usage of wood biomass for energy purposes seems to be taken for granted. The question is, is it ratio- nal? What are actual effects of the increased wood biomass usage? The aim of study was to evaluate 15 selected social, economic and environmental effects of increased wood biomass usage for energy purposes in the Ptuj region. These effects were evaluated using Krajnc's four step methodology (Krajnc 2005). In a region with 69.000 inhabitants, area of 65.000 ha (3,2 % of Slovenian area), 31,3 % of the area covered with forests, dispersed settling of countryside and prevail- ing small-scale private forest owners, wood biomass sinks are slowly catching up biomass potentials. We estimated that in the case of usage of 20.000 m3 still unexploited wood biomass, 15 direct, 21 indirect and 19 induced jobs could be opened. Thirteen of all 55 jobs would be opened directly on farms. Public income in the region would increase for 200.000 € per year. For every additional m3 of wood biomass used, 9€ catches and stays in the region. Yearly emissions of CO2 would be decreased for 10.000 tons. Krajnc's computer application for estimating influ- ences of the increased wood biomass usage in the Ptuj region seems to be conditionally useful. Effects could be evaluated only if wood biomass was used in larger district heating systems. Since the region is typical for small-scale private ownership, it is much more reasonable to use unexploited wood biomass on the individual than collective level. However, in this case the effects couldn't be evaluated by the existing application. Therefore the application should be upgraded, since small-scale ownership is typical for almost all lowlands in Slovenia. 9 VIRI DRIGO, R., 2004. Woodfuel Flow Inventories in Slovenia. Ljubljana. Drugo delno poročilo projekta »Supply and Utilization of Bioenergy to Promote Sustainable Forest Management«, TCP/SVN/2901 DRIGO, R.., Veselič Ž. 2004. WISDOM Slovenija. TCP/ SVN/2901. Annex 6 Final Report. 63 str. Holzenergie contracting, Regionalenergie Steirmark. Spletna stran podjetja za načrtovanje lesnoenergijskih sistemov. Dosegljivo na: http://www.holzenergie. net/(5. 3. 2007) KRAJNC, N. 2005. Ocenjevanje izbranih socialno- ekonomskih in okoljskih posledic rabe lesne biomase. Doktorska disertacija. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 185 str. Statistične informacije, št. 93/Prebivalstvo, št. 03. 2003. Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopis 2006. Statistični urad Republike Slovenije.Dosegljivo na: http://www.stat.si/letopis/ (7. 2. 2007) Stopnja registrirane brezposelnosti za december 2006. 2006. InterISPO - informacijski servis podatkov, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Dosegljivo na: http://e-uprava.gov.si/ispo/ (9. 2. 2007). SWEIS 2006. Slovenia wood energy information System. Baza podatkov. Zavod za gozdove Slovenije. Timber.dbf 2007. Baza podatkov o evidentiranem poseku lesa na območju krajevne enote Ptuj. Zavod za gozdove RS, Območna enota Maribor, Krajevna enota Ptuj. Tyrševa 15, Maribor. VESELIČ, Ž. 2005. Potenciali gozdov in negozdnih zemljišč v Sloveniji za proizvodnjo biomase za energijo (z nekaj podatki tudi o drugih virih lesne biomase za energijo). Ljubljana. Priloženo gradivo k predavanju, 14 str.