QMNITE SE ŽENSKIH ^Ncev I^OM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MAY 13, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVTIJ Obilo uspeha želimo Konvencij SDJZ Danes se je zbrala k zasedanju delegacija naše bratske organizacije. Slovenske dobrodelne zveze, v SND, Lorain, Ohio. To je že 11. konvencija te organizacije, ki vzorno posluje in lepo napreduje s poslovnico v državi Ohio. Naš list je bil, smelo rečemo, važen činitelj ob rojstvu Slovenske dobrodelne zveze; bil je njeno uradno glasilo vse do časa, da si je organizacija ustvarila svoje lastno glasilo ter je s tem, saj tako mislimo, vsaj nekaj pripomogel, ali skušal pripomoči, k njenemu razvoju in porastku. Vsled tega nam je obstoj in napredek Slovenske dobrodelne zveze še vedno gorko pri srcu in zato se čutimo dolžne, da ob priliki te konvencije glavni odbor in delegacijo iskreno pozdravljamo, želec tej naši narodni skupščini najboljšega uspeha, ko bo skušala storiti vse najboljše za nas vse, ki smo člani te edine slovenske bratske organizacije v državi Ohio. / Organizacija ni last nobenega posameznika, niti ni last nobene posamezne skupine, ampak je last vsega članstva. Tega se gotovo zaveda delegacija, ki jo je izbralo članstvo, najboljše iz najboljših ter bo' gledala, da se izboljša točke pravil, kjer je to potrebno in da prilagodi smernice organizacije duhu sedanjih in prihodnjih časov, ki zahtevajo gotove spremembe. Ne zato, ker bi to morda prijalo kakemu posamezniku, ampak zato, ker to zahtevajo koristi vsega članstva SDZ. Prepričani smo, da bo delegacija imela predvsem pred očmi smer, ki so jo organizaciji začrtali njeni ustanovitelji, pionirji Slovenske dobrodelne zveze - da je in ostane na nepristranski podlagi, brez vsake politične primesi, to se pravi, da ostane Slovenska dobrodelna zveza edino bratska podporna organizacija, pri kateri so in bodo lahko včlanjeni vsi, ki žele biti zavarovani za slučaj bolezni, poškodb in smrti. Kot doslej naj se tudi poslej zagotovi vsakemu članu vse politične in verske svobodščine, prav to, kar nam garaitira naša ameriška ustava. Ustava naše velike demokracije je bila temelj k razvoju te velike dežele in ustava naše Slovenske dobrodelne zveze naj bo tudi za vedno trdna in neporuš-ljiva podlaga Slovenski dobrodelni zvezi. To je naše priporočilo 1 1. konvenciji SDZ in v tem pravcu pošiljamo delegaciji iskrene pozdrave, želeč ji največjega uspeha. Premogarji so zopet na delu John L. Lewis je ukazal svojim premogarjem, da začno danes z delom in sicer bodo delali pogojno 14 dni, tekom katerega časa morajo premogarske družbe sprejeti novo pogodbo z unijo. Washington. — John L. Lewis, predsednik premogarske unije, je ukazal vsem unijam, naj pošljejo svoje članstvo danes na delo za 14 dni. Tekom tega časa morajo premogarske družbe sprejeti zahteve unije, ali pa bodo premogar- . i— .. 20pet pustili delo. Vlada je ukazala za 10% manj prašičev prihodnjo jesen Washington; — Pri odloče-vanju, ali naj ima ta dežela več mena, ali pa da dobe stradajoči naredi več žita, je poljedelski tjnik Anderson ukazal farmarjem, da rede za 10% manj prašičev prihodnjo jesen, kot so jih pred enim letom. To odredbo je podprl z izjavo, da ni dovolj žita na razpolago za sedanje število prašičjega zaroda. Direktor za stabilizacij o, Chester Bowles, je rekel, da bo v prihodnjih par mesecih več mesa za deželo, toda potem ga bo pa vedno manj in prihodnjo zimo ter nastopno pomlad bomo precej občutili pomanjkanje mesa. Vse to pa iz vzroka, da se bo lahko poslalo več žita stradajoči Evropi. -o- Vlada bo cekirala poslovanje klavnic v 38 ohijskih okrajih Predsednik Truman je izrazil upanje, da se bo v tem času doseglo sporazum in da bodo ostali premogarji stalno na delu. Zahteval je od premogarske unije in od premogar-skih družb, da mu do srede predlože novo pogodbo. John Lewis je stavil ket glavni pogoj, da bo šla nova plačilna lestvica od 1. aprila naprej, to je od dneva, ko so šli premogarji na stavko. Sliši se, da bo Lewis zahteval za premogarje najmanj 27 centov več na uro priboljška pri mezdi. Danes znaša plačilna lestvica Iza premogarje $63.50 za 54 ur dela. To je 35 ur po $1 na uro in za 19 ur čas in pol. Lewis bo najbrže zdaj zahteval $63.50 za 35 ur dela in za 10 ur hoda do prostora kopanja pod zemljo, ali skupaj na teden 45 ur dela. De-lovnik bi bil 5 dni v tednu. Ako bi pa premogarji delali šest, dni, bi zaslužili dodatnih $17.14. Ako ibi Lewis dosegel za premogarje 27 centov na uro priboljška, bi bilo to 8 centov in pol več kot je dobil Murray za CIO. Znano je, da hoče Lewis pokazati Murrayu, da je dobil za svojo unijo več kot pa Murray za svojo. Poleg tega Lewis še ni odnehal od svoje zahteve za do brodelni sklad premogarjev, v katerega bi premogovne druž be plačale po 10 centov od vsa--ke tone premoga. Ta sklad naj bi nadzorovala unija. Via da bo pa najbrže zahtevala,I da naj bi ta sklad nadzorovali skupno unija in premogovne družbe. Vprašanje je pa, če bodo premogovne družbe pripravljene dati po 10 centov od tone. Dozidaj so se izrekle, da bi dale v ta sklad od $5,000,000 do $6,000,000, kar bi bilo nekako 1 cent od tone. --—o- DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM VČASIH JE TUDI ' NA IMENU VELIKO LEŽEČE Ceveland, O. — Pri primar- ! nih volitvah zadnji torek je bil imenovan za državnega senatorja Thomas Austin Burke. Očividno so ljudje - glasovali zanj, ker ima prav tako ime kot naš župan — Thomas A. 1 Burke. r < Nomiranec je komaj 3 leta v Clevelandu, k&jnjur i« prišel ; iz New Yorka. Ni bil nikoli v politiki in je v javnosti spoh nepoznana oseba. Zato >je go- j tovo, da se ima zahvaliti za no- , minacijo samo svojemu imenu. . Kako bo pa pri volitvah jeseni, se bo pa šele videlo. -o- Naciji so spoznani krivim masnih morilev v taborišču Dachau. — Ameriško vojaško sodišče je spoznalo krivim vseh 61 nacijev, ki so vodili koncentracijsko taborišče v Mauthausen. Obsojeni bodo danes. Obravnava je trajala 6 tednov. Priče so izpovedale, da so naciji metali v krematorji z mrtvim i tudi žive jetnike. V ča-l su od leta 1942 do 1945 je umrlo v tem taborišču najmanj 70,000 oseb nasilne smrti. Vojaško sodišče je obstojalo iz 6 ameriških častnikov, ki so se posvetovali glede krivde nacijev samo eno uro, nakar so izrekli krivdorek za vseh 61 nacijskih krvnikov. -o—>—— Stavka v Fisher Body in Westinghoiise korpora-ciji je končana Najdaljša stavka v povojnem času v Fisher Body tovarni v Clevefland,u, ki je trajala 173 dni, je končana. Sinoči so zastopniki unije podpisali pogodbo. Delavci se vrnejo na delo že danes. Prav tako je končana tudi stavka pri Westinghouse Elec-: trie korporaciji, ki je trajala . 118 dni. Delavci se pričnejo Vračati na delo jutri. i ' ^ -o—- 1 Vedno imejte v spominu, da " je boljše biti minuto počasnejši kot pa sekundo prehiter in to posebno velja pri prehodu čez 1 cesto, kjer drvi na stotine avtov in drugih vozil. Trst je zadnja zapreka ministrov i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pisma imajo pri nas— | Agnes Fabijam-ie (Colorado | Springs), piše: Mihelič Matevž. Pintar Jože (bivajoč nekje v Mehiki) doma iz Topola št. 4 na Blokah; piše Ivan Pintar. Posestvo je kupit— Mlakar Jože, ki se je pred kratkim vrnil iz Kalifornije je kupil krasno posestvo v Madi-son-on-the-Lake. Iščejo sorodnike— Alojzij Cebašek, po domače Udarne iz Trboje št. 72, p. Smlednik pri Kranju bi rad izvedel za svoja bratranca Francis in John Fende, doma iz vasi Britof pri Kranju (Pa-vovčeva). Pišeta naj mu na naslov Alojzij Cebašek, Lienz, Peggez Camp, bar. 10, z 20. Kaernten, Austria. Iz bolnišniue— Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., se je vrnila iz Cleveland Clinic bolnišnice in se tem potom želi izskreno zahvaliti vsem svojim številnim Štirje ministri bi se sporazumeli na vseh problemih glede mirovnih pogojev z Italijo, samo Trst stoji''ri,t(li. . .., .V 1 i 1 i i pnjatejicam za obiske m zeli, nepremično kot glavna zapreka sporazuma. j da bi > sedaj obiskale na nje- nem domu. Pariz. — Niti Rusija, niti zapadni zavezniki se ne j F bolnišnice— umaknejo za las od svojih zahtev glede Trsta, ki je zdaj edi-j Mrs. Angela Fortuna 15708 na zapreka za rešitev italijanskega vprašanja. Ministri so Calcutta Ave. se je podala v se sporazumeli glede italijanskih kolonij, glede odškodnine, Cleveland clinic " ''bolnišnico ki naj jo plača Italija in glede vseh manjših vprašanj. Vse> Nahaja m v sobi »k Obiski kaže, da so ministri pripravljeni na vsak kompromis, samo- sct dovo jeni. glede Trsta ne. Sobotno zasedanje bi se bilo skoro razbilo, ko je ameriški državni tajnik vztrajal na tem, da se pokliče na 15. junija k mirovni konferenci 21 narodnosti, ki so dejansko pripomogle k porazu osišča. Temu je nasprotoval ruski komisar Molotov, ki je vztrajal na tem, da se mirovne konference ne skliče, dokler se ti štirje ministri na zed in j o na vseh vprašanjih ter predlože potem mirovni konferenci v potrditev vse pripravljene pogodbe. Molotova je napadel angleški zunanji minister Bevin, češ, da hoče Rusija diktirati vsemu svetu. Molotov je odnehal od svoje zahteve, da bi imela Rusija pokroviteljstvo nad italijansko Tripolitanijo. Bevin je bil za Umberto bo vladal do 2. junija, ko bo spregovoril narod Rim. — Italijanski kralj Emanuel se je odpovedal prestolu v petek ter se nato vkrcal na bojno ladjo in se s svojo ženo odpeljal v Egipt v prostovoljno pregnanstvo. Vladni kabinet je nato postavil na prestol prestolonaslednika Umberta in sicer bo "kralj" samo do 2. junija. Takrat bo italijanski narod glasoval, če hoče imeti republiko ali kraljevino. Emanuel je vladal 46 let in sicer od časa, ko je bil njegov oče zavratno umorjen. Njegova žena i e bivšia črnogorska to, da obdrži Italija to pokroviteljstvo pod pogojem, da dobi Anglija nadzorstvo nad Ci-renejko, ki je vzhodni del Libije ob Egiptu. Državni tajnik Byrnes je tudi končno pristal na rusko zahtevo, da dobi Rusija $100,000,-000 vojne odškodnine od Italije. Senat odobril posojilo Angliji; zdaj debatira še poslanska zbornica Washington. — Po enomese-1 čni debati je senatna zbornica odobrila posojilo Angliji v vsoti $3,750,000,000. Glasovanje je izpadlo 46 proti 34 glasovom. Posojilo mora zdaj odobriti še poslanska zbornica. | Poslanci bodo začeli o tem razpravlajti jutri in debata bo trajala kaka dva tedna. Administracija upa, da bo tudi poslanska zbornica to odobrila. Posojilo mora biti vrnjeno v 50 letih. Oba ohijska senatorja sta glasovala proti posojilu, Taft lin Huffman. princeza, hči kralja Nikite. Komunistično in socialistično časopisje napada starega in novega kralja, češ, fašistični princ je nasledil fašističnega kralja. Govori se, ida se bo Umberto v slučaju, da se narod izreče za kraljevino, odpovedal v prid svojemu 9 let staremu sinu. ---(J-!-- 28 letalcev ubitih pri manevrih z bombniki Pensacola, Florida. — Pri 'letalskih vajah sta zadela sku-' ' paj dva mornariška bombnika,; ki sta potem treščila na tla.! Vseh 28 letalcev je bilo ubi-' tih. Imena niso dana v javnost,! ker bodo najprej obvestili njih sorodnike. Pilot v bojnem letalu, ki jej spremljal bombnika, je videl,' kako se je en bombnik zaletel v j drugega pri obračanju, nakar je potom radia poklical pomoč. --o-- Vedite, da pri prehodu čez cesto ne boste nikdar preveč previdni. Posebna previdnost pa je potrebna v mraku in ponoči. Bolan na svojem domu— Mr. John ''Cvelbar iz 9129 Prince Ave., se je povrnil iz bolnišnice in se sedaj nahaja pod zdravniško oskrbo doma, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Prav lepo se zahvaljuje svojim prijateljem za številne obiske v bolnišnici, kakor tudi vsem za poslane cvetlice. Vrnitev domov— Mr. in Mrs. Frank Mullec sta se s svojim otrokom povrnila iz Honolulu, kjer sta bila ne-jkaj let in zdaj stanujeta na 910 E. 222. St. Povedala sta nam, kako jima je bila doli na Havajih v veliko zabavo Ame-jriška Domovina, ki sta jo redno j dobivala in potom nje zvedela j vse važne novice iz Clevelanda. j Mr. Mullec vodi zdaj stavbin-jsko obrt. Še manj mesa bo— Cleveland, kjer je že itak a-kutno pomanjkanje mesa, bo to občutil še bolj, če bodo šli danes na stavko delavci pri Cleveland Union Stockyards Co., 3200 W. 65. St. To bo prvič v 60 letih, da bo podejtje nehalo z obratom radi stiavke. Ti delavci razkladajo dopelja-no živino ter jo krmijo in ker v njih odsotnosti ne bo nikogar, ki bi skrbel za klavno živino, je enostavno ne.bodo do-peljali. Mesarji bodo imeli samo tako meso, ki ga dobe iz drugih mest. Blagodejen dež— Močni nalivi v soboto so napravili veliko dobroto za vrto-jVe in polja v okolici Clevelanda. Farmarji pravijo, da je I bi vreden sobotni dež najmanj ;en milijon dolarjev in še več. o-_ Urad za kontrolo cen za clevelamMd distrikt bo začel } danes čekirati vse klavnice v j 38 okrajih severne Ohio. Urad j se hoče prepričati, če se vsaka j klavnica ravna natančno po j vladnih predpisih. } Uradniki bodo obiskali vsa- , ko klavnico, pregledali, če ima , vsaka dovoljenje za obratova- , nje ter se bodo prepričali, če klavnica ne pobi je več živine i kot je zanjo dovoljena kvota jod vlade. Kršilcem vladnih odredb bodo vzeli licenco ter jih tirali pred federalno sodnijo. S tem hoče vlada v prvi vrsti zatre-ti črno borzo z mesom v tem kraju države. ; A Dva ameriška « •ill J a ustreljena v ,JH>ot eurnberga iz za-,\j' Vozila sta se v < % "Nsfani osebami, < \uailje streli iz za- 1 i. sta bili tudi dve ' S 1 V* ameriška v o-;1 V v Prsa. Ostali' t,' vJlli ranjeni. Oči- : V!. Morilci na mu-vojaka. ^ bo poskr- i0>000 sirot ^ičlr V tukajšnjem gk.11 zbirati sklad, da' I dobiti v Afri" K Hi .'h sirot, največ iz P%l3trije in da ,se "i dobre domove. IWj \ 7 Mur*ovich 1 isM3.ltraj je umrl d, ,ci George Marko- 1 Vv star 58 let \ i,' zapušča | ; tikUoj'en je bil v selu 1 lik , ltla Hrvaškem, Hiwta in 4 sestre * % jTk°v. Tukaj je bi- i ^l^'eb se bo vršil v V; e °b eni iz Jos. že-osebnega zavoda kO.'r Ave- na White- : /. '(II) f, , S . <*> mek A ,, V-* večeru je bil od \ Štefan Grmek, X nuJ°č na 915 E. % a Se je pripetila S in 64. St. kjer in vrgel pod * b zapušča tukaj Matjašiča, v 1 _ Pa zapušča tri Ssi^l^i se je nahajal p n .ie'bii pri mestnih ! C®nila dobite v po-Sji Anton Grdina ! W^* nJe£ovem bra-\ Norwood Rd. in ■ | »V1« p J.7V/1A1 A 11» KftV Ulčar fC, zni -ie limrl na Ka Jernej Ulčar> star ^ bil iz vasi Home Pm odkoder je prišel hK pl'etl 43 leti. 27 let Ph i 'Can Steel & wire |fuk;15 ^ Pa Je Živel V i h J Zapušča žalujočo Peta11068 r°jena Pavčič : Frances Stupka, i Josephine Matkovič, | Cafuk, 14 vnu-pa zapušča Pogreb se bo I^L, 2-'utraj ob devetih |$v J.na 927 E. 67. St. iSab in nato na Cal" pod vodstvom Pj pogrebnega za-f'ija 11 bo lahka ameri-' Ostali™ naše so- P! grobovi I S' Kopriva L J^ domu 783 E. 93. »v , in mučni bolezni |C°to ob. dveh zjutraj ktj 'Va rojena Dujmovič |L Tukaj zapušča ^.soproga Nikolaja, si-ktm]- in hčer Mrs. I«l'°1IS Rajna je bila . Mernika, okraj I jj.|'n Je bila v Ameriki k .8 -J6 članica društva ka '10 HKZ in oltarne-1 |t|jj]Sv- Krunice. Pogreb; Pto'i Anton Grdina in B$t ebne8-a zavoda, 1053 Isv lSredo ob devetih v |V C ,vla ob 9:30 in po-lto0, Vary pokopališče. I an.ien hI no- ennmin Amerika bo pridelala veliko pšenice Washington. — Kljub temu, da je bilo izgubljene najmanj '88,000,000 bušljev pšenice vsled suhega vremena v aprilu, bo znašala letošnja letina pšenice najmanj en bilijon bušljev v Ameriki. AMERIŠKA DOMOVINA. MAY 13, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER , (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St. Clair Ave. HEnderson 0028 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleyeland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poitl četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznažalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. ■ _ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 peT year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 lor 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. ___ Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 94 Mon., May 13, 1946 Primorsko vprašanje ostalo nerešeno Konferenca zunanjih ministrov Amerike, Rusije, Anglije in Francije, ki se je začela 25. aprila, je ostala v glavnem neuspešna. Njena poglavitna naloga je bila rešiti tež-koče, ki nasprotujejo sklenitvi miru z Italijo. Toda prav te naloge konferenca ni rešila. Dala je sicer Južne Tirole zopet Italijanom kljub silnim protestom prebivalstva, ki noče biti pod Lahom, vse drugo, kot vprašanje kolonij, reparacij, delitve brodovja, je ostalo nerešeno. Zlasti pa je ostalo nerešeno, kaj s Primorsko in s Trstom. V teku razgovorov se je pokazalo, da je prav to vprašanje najtežje. Če bi ministri velikih štirih držav prejadra-li preko te težkoče, potem bi se tudi druge dale primeroma lahko spraviti s poti. Komisija štirih velesil je hodila pred konferenco po Primorskem in prinesla zanimiva poročila, toda odločevala ta poročila niso čisto nič. Vsaka država je na podlagi raziskavanj komisije predlagala mejo med Italijo in Jugoslavijo po svoje. Zelo jasno pa je bilo, da so Ame-rikanci, Angleži in Francozi skušali reševati Italijane na vse načine. Posebno so bile te tri države edine v tem, da mora Trst postati italijanski. Vsak je po svoje razumel ljudska štetja in vse te tri priče se niso vjemale proti Jugoslovanom razen v tem, da je treba Italijo varovati. Rusija pa je nasprotno varovala jugoslovanske interese in predlagala, da tudi Trst sam postane jugoslovanski. Kot pri tej nepotrebni komisiji, je bilo tudi konferenci sami. Na eni strani Byrnes, Bevin in Bidault, na drugi Mo-lotov. Nobeden ni glede Trsta ničesar odnehal. Tudi niso našli nobenega kompromisa. Byrnes je sicer prišel s predlogom, naj se vrši plebiscit, toda ne za vso Primorsko, ampak samo za tisti del, ki je zapadno od mejne črte, ki bi jo Amerikanci priznali. To izgleda na videz kot, da je Byrnes nekaj odnehal. V resnici pa ni, ker je jasno, da zapadno od te samovoljno potegnjene mejne črte ne dobe Slovani večine, ker je tu pač Trst s 100,000 privandranci iz Italije. Zato je Molotov tak plebiscit odklonil. Za vso Primorsko skupaj naj bi zavezniki dovolili plebiscit! To bi seveda pomenilo, da postane vsa Primorska s Trstom vred jugoslovanska. Ravno tega pa zapadne države nočejo, Byrnesov predlog za plebiscit je bil torej očividno proti Jugoslaviji in za italijanski Trst. Proti koncu razprav o Trstu je Molotov ponudil, da Rusija odneha drugod, kot pri reparacijah in kolonijah, če dobi Trst. Toda Byrnes je to gladko odklonil. Tako je Amerika znova poudarila, da hoče dati Trst Italiji, naj stane: kar hoče. Pravtako je tudi Molotov s to potezo z vso silo poudaril, da hoče Trst za od Moskve odvisno Jugoslavijo. Vprašanje Primorske se tedaj ni premaknilo niti korak dalje. Kaj sedaj? N[ekateri so mislili, da se da rešiti položaj tako, da se da samo Trst Italiji, da pa vse drugo, kjer prebivajo Slovenci in Hrvatje, dodele Jugoslaviji. Po ostrem nastopu za italijanski Trst ne more sedaj noben ministrov zapadnih držav priti s takim predlogom. Nasprotoval bi sam sebi. Prav tako ne more Molotov. Časnikarji so radi tega zapisali malo vrjetno vest, da bi morda mogel rešiti situacijo oseben razgovor med Stalinom in Trumanom. Druga misel je, da se skliče konferenca 21 držav, ki so naravnost interesirane na ureditvi v Srednji Evropi in da se tam reši ta zadeva. Če pride do te konference, ta lahko govori o tem, nima pa moči, da izpelje nekaj, za kar se gornje štiri velesile ne zedinijo; ali še bolje, za kar se ne zedinita Amerika in Rusija. V Parizu je izjavil jugoslovanski zastopnik, da si Jugoslavija ne- bo dala vsiliti nobene rešitve, na katero sama ne pristane. Ker je jasno, da jugoslovanski komunist ni tako govoril brez vednosti Moskve, so nastala ugibanja, cla bi mogla Jugoslavija ob primernem trenotku udreti na Primorsko in Trst osvojiti. Dokler stoje tam ameriške čete, se to vrjetno ne bo zgodilo, ker bi to pomenilo vojsko med Jugoslavijo, podpirano od Rusije, in med anglosaksonskim svetom, torej novo svetovno vojsko. Toda Amerikanci ne bodo stali za vedno na straži ob Soči. Ko'ti odidejo, bi Jugoslovani mogli udariti čez mejo in pognati Italijo iz Trsta. Zadeva bi potem prišla pred varnostni svet UN. Tam bi Rusija s svojim veto preprečila, da bi UN nastopila proti ruski zaveznici Jugoslaviji. Tudi to je seveda ugibanje časnikarjev. Štirinajstdnevni razgovori v Parizu so se torej sukali predvsem okoli Trsta, toda vprašanje je ostalo nerešeno in usoda Slovencev na Primorskem dalje negotova. Ob teh štirinajstdnevnih razgovorih se je.nekaj stvari pokazalo zelo očitno. Tako je Rusija dovolj jasno povedala, kako velik interes ima na Trstu. Korespondenti velikih listov mislijo, da je za Ruse TYst pomemben, ker ima prvovrstne ladjedelnice, v katerih bi lahko hitro gradili sovjetsko brodovje, in pa ker je to mesto gospodarsko izhodišče ravno tistih dežel Srednje Evrope, ki jih hoče Moskva potegniti v svojo sfero. Amerika in Anglija tega ne marata, zato tudi ne marata Rusa v Trstu. Tudi spora med zapadno demokracijo in komunizmom državniki v Parizu niso mogli zakrivati. Zapadne demokracije skušajo ustaviti pohod komunizma vsaj na črti Stetin — Trst, čeprav so ga do te črte v svoji nerodni diplomaciji same pripeljale. Ne odloča o Trstu slovensko ali italijansko narodnostno vprašanje. Vse to je samo pretveza. Italiji hočejo dati Trst, da bi pred Trstom ustavili Sovjetsko zvezo in komunizem. Nesreča Jugoslavije je ta, da je postala komunistična drajna, čisto odvisna od Moskve. Ta dela za njo politiko. Titov režim sme gledati samo v Kremelj in sme misliti samo na moč mednarodnega komunizma. Ker se zapadnjaki tega boje, zato sovražijo Jugoslavijo, to predstražo moskovskega boljševizma. ^ Kako je vladajoči jugoslovanski režim sovražen Ameriki in Angliji je pokazalo partizanstvo tudi na Primorskem. Slovenski partizani so se naravnost trudili, da se s svojim govorjenjem in s svojimi dejanji osovražijo pri vseh zapad-njakih, l$:i ne marajo kričave komunistične propagande. Že gospa Cowly, ki je sicer tudi oboževala partizane, je v "Pro-sveti" določno povedala, kako je obnašanje partizanov škodovalo naši stvari na Primorskem. Na vogal vsakega skednja so risali kladivo in srp, na vsak kol so obešali peterokrako sovjetsko zvezdo, vse rdeče cunje so poiskali in izobesili kot partizanske zastave. Vsemu svetu so hoteli dopovedati, da so komunisti, in ga tako dražiti. Zdražili so ga in dopovedali so mu, zato jim ne da Trsta in Primorske. Partizanski napisi na slavolokih so pisali smrt Primorski. V istem smislu so delali komunistični agentje med Jugoslovani v Ameriki. Ob vsaki priliki so vpili za Titov komunistični režim in izzivali proti sebi vse ameriške protikomu-nistične sile. Neštetokrat smo poudarjali, da je rešitev naše Primorske iz italijanskih krempljev odvisna prav tako od Washingtona in Londona kot od Moskve in da torej ne smemo prvih dyeh odbiti. Nič ni pomagalo. Ameriški SANS se je kljub vsem opominom odločil, da gre čez dm in strn za komunistični mrežimom v Jugoslaviji in je tako preziral mišljenje uradne Amerike, ki je protikomunistična in ki — odločuje. Sedaj dozorevajo sadovi tega SANSovega početja. Amerika je v Parizu odločno povedala, da ne mara titovstva na Primorskem. Če ne pride do kakega izrednega dogodka, bo SANS s svojim nastopom za partizanstvo med groboko-pi slovenstva na Primorskem. Mi smo pravočasno svarili. .............................................................................................................luiiuuimiin............................. a ■ j LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI i | IZVRŠEVALNI ODBOR: E £ Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, 111 ?= 1. podpreds.: Prank Tushek, Joliet, 111. k 2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111. 6 a 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. = Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OFM, Box 608, Lemont, 111. | Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St.. Joliet, 111. SVETOVALNI ODBOR: g Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, O. | u Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja. Rev. Aleksander Uran- s kar, Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic. John I Germ, Prnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Rob- Š erts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. s NADZORNI ODBOR: 1 || Predsednik: George J. Brlnce, Eveleth. Mtnn. j | Člani: John Terselich, John Denša, Prank Lokar, Jean Težak. | ! 1 š ZA PUBMCITETO: g Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Račič, Rado Staut. 1 1 H V a "i iiiciiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiomiii.....cam......minim......laiiiiiiiiiiioiiiiimiiiHiimiiwynwiUliiiiiai......iiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiinmiic* Avdienca pri Kardinalu Joliet, lil. 1. maja 1946 Dragi rojaki duhovniki in katoliški laiki: V torek po veliki noči je pozval kardinal Stritch k sebi predsednika in tajnika naše LIGE in jima je govoril nekako tako: "Ko sem bil v Rimu, sem študiral tudi položaj Slovencev. Govoril sem o njih z njimi samimi, pa tudi z mnogimi drugimi poznavalci razmer, seveda tudi s sv. Očetom. On pozna položaj na Slovenskem od A do Z. Rezultat je ta, da moram reči; Položaj katoliških Slovencev je brezupen. Titova vlada je zgolj agent komunistične Moskve in je na delu, da čimprej likvidira katoliško cerkev v Sloveniji. Titova vlada je na dlu, da prisili Slovence v pra-coslavje. Ker to ne gre gladko, jih likvidira na vse mogoče načine. Naša škofovska pomožna akcija se zastonj trudi, da bi megla v Sloveniji deliti kako pomoč, vsi poskusi so se ponesrečili — komunistična vlada "nas ne pusti noter. Zaradi vsega tega .je nujno, da se na vso moč zavzamemo za tiste katoliške Slovence, ki so se rešili v tujino in so nam dosegljivi. Iti moramo na delo, da izmed njih rešimo, kolikor se jih rešiti da, in da izmed njih skušamo vzgojiti bodeče voditelje katoliški Sloveniji za tiste čase, ko se bo kakorkoli spet odprla pot katoliški obnovi na Slovenskem." Po teh uvodnih besedah je kardinal razvil program, ki ga mora sprejeti LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV v korist preganjanim rojakom Slovencem. 1. Sveta StOlica je izposlova-la od ameriških oblasti, da pride v kratkem v Ameriko študirat šest slovenskih vosokošol-oev za razne svetne poklice. On sam, kardinal Stritch, je vzel nase odgovornost, da bodo brezplačno sprejeti na katoliške univenze v Ameriki. Slovenski katoličani pa naj tem fantom poskrbe stanovanje in hrano. 2. V New Yorku se je ustanovil ped pokroviteljstvom a-meriških škofov poseben odbor za katoliške begunce iz vzhodne Evroipe (265 West 14th St., New York City). Ta odbor je že izposloval pri ameriški vladi vse potrebno, da pride v A-meriko v teku nekaj mesecev ali vsaj enega leta okoli 200 s/to-venskih begunskih sirot, dečkov in deklic,ki bodo tekom časa lahko postali ameriški državljani. LIGA KATOLIL-ŠKIH SLOVENCEV mora poskrbeti za to, da se plača prevoz v Ameriko in da otroci najdejo tu med svojimi katoliškimi rojaki svoje nove domove. 3. Zgoraj imenovani odbor za begunce v New Yorku bo pripravljen iti na roko ameriškim Slovencem, kateri želijo dobiti sem kakega svojega sorodnika izmed beguncev. 4. LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV naj nadaljuje svoj dosedanji trud za vzdrževanje slovenskega bogoslovja v Pra-glia pri Padovi v Italiji. 5. Slovenski duhovniki begunci se ne morejo vrniti v Slovenijo, kker so znani kot nasprotniki komunizma, in jih tam čaka samo najhujše preganjanje. Treba jim je izposlovati možnost, da se počasi naselijo v kaki tuji deželi vsaj kot gostje. Slovenski duhovniki in laiki so pozvani, da jih skušajo dobivati sem. Kdor bi .hotel koga sprejeti kot gosta, naj se prijavi LIGI KATOLIŠKIH SLOVENCEV, ki bo dajala do-tičnim nadaljnje navodilo, kako naj gredo na delo. Zlasti slovenski duhovniki so naprošeni, da se po možnosti zavzamejo za to. 6. Ko pride čas za to, se bo že omenjeni begunski odbor pod pokroviteljstvom .ameriških škofov zavzel za to, da se ostanek slovenskih beguncev, l(i bo gotovo segal še v mnoge tisoče, naseli — kompaktno, ako mogoče — v kaki tuji deželi, morda v Braziliji ali Kanadi. f Veliko delo torej čaka LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV, je zaključil g. kardinal. Treba je zbrati dosti gmotnih sredstev, pri čemer naj vedo vsi Slovenci, da vse to delo ne samo podpira on, kardinal Stritch, ampak naj se celo vrši v njegovem imenu. Vedo naj Slovenci tudi to, da bo pomožni odbor ameriških škofov vedno rad priskočil na pomoč, ako se bo pokazala očitna potreba. Toda najprej se morajo katoliški Slovenci v Ameriki izkazati, da so pripravljeni sami storita, kar največ mogoče v korist svojih preganjanih vernih rojakov. 7. Končno je naš predsednik, Father Butala, naprosil g. kardinala, da začne intervencije za škofa Rcžmana. G. kardinal je rad obljubil svojo pomoč in napovedal pot, kako bo začel. O svojem uspehu, je dejal, bo poročal, ko se bodo po ganjS vodila. S tem je bila avdienca pri g. kardinalu končana. Dragi sobratje, rojaki in rojakinje! Zdi se nam potrebno, da o vsem tem vsaj površno in formiramo takoj vse slovenske duhovnike, kakor tudi vsaj bolj vplivne laike obojega spola, zlasti tiste, ki ste pri vodstvu raznih slovenskih katoliških organizacij. Prosimo Vas vse, vzemite ta kardinalov in zdaj se veda tudi NAŠ program na znanje. LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV bo na vso moč skusa-la, da ta program po svojih močeh postopoma izpelje. Opozarjamo Vas vse na redne tedenske objave naše LIGE v dnevnem katoliškem časopisju, kjer se bo sproti poročalo o izvajanju tega programa. Nujno Vas vse poživljamo, da vse stransko podpirate osebno in i svojim vplivom med narodom vse te naloge, ki jih bo LIGA korak za korakom prinašala pred našo javnost. LIGA je dosedaj z Vašo pomočjo in iskrenim sodelovanjem že precej podprla begunce — zakaj njen prvotni načrt, da bi bila v pomoč katoliškim rojakom v Sloveniji sami, se je izkazal kot nemogoč. Odslej bo morala svoje dohodke porabiti za študente in sirote, ki imajo priti sem med nas. Tako vsaj si stvar danes predstavljamo — nadaljnje od-visi od raznih možnosti in razvoja dogodkov. O vsem tem se bo dalo več spregovoriti na veliki letni prireditvi LIGE, ki se ima vršiti v Clevclandu zadnjo nedeljo v juniju. O tem več v rednih objavah LIGE v dnevnem časopisju. Za sedaj, dragi rojaki, Vat, nujno prosimo, da bi se nadaljevale zbirke za LIGINO blagajno po cerkvah, po društvih in organizacijah, kakor tudi od osebe do osebe. Veliko gmotnih sredstev nam po treba — pa zdaj bo še lažje, ker bodo ljudje vedeli, da gre nadalje predvsem za slovenske sirote, ki pridejo sem med nas in bodo tudi ostale med nami. Takoj naj poudarimo : Potrebovali bomo mecenov, ki bodo globoko segli v žep . . . Katoliške organizacije in društva nas bodo morali pod pirati . . . Treba bo najti prijateljev med neslovenskimi A-merikanci, ki nas bodo podpirali .. . Poleg tega nujno prosimo še dvoje, ki TAKOJ velja, kakor dosedaj: 1. Duhovniki (in drugi, če mogoče), naj pošiljajo pridno niašne intend je v pomoč duhovnikom v begunstvu na na- slov našega tajnika; 2. Nadaljuje naj se nabiranje ponošene obleke in obuvala vsake vrste, zakaj potrebe so še vedno velike. Tudi to naj se pošilja na naslov tajnika. Bog blagoslavljaj vse, ki nas že zdaj in nas še.boste vsestransko podpirali, da se ta program izpelje s kar najboljšim uspehom. Pozdravljamo vas vse in vsakega posebej. Vdani vam, Rev• M. J. Butala, preds., Rev. Alojzij Medic OFM, tajnik, Josip Zalar, blagajnik, Fr. Tushek, Josephine Muster, John Mlakar, podpredsedniki. -o- V Carey bomo romali Zopet nas kliče večni maj k Mariji v nadzemeljski raj, tako se glasi majniška pesem. Pomladne cvetlice že ponosno dvigajo svoje cvetoče glavice proti nebu k Mariji in ptički veseli prepevajo Bogu po Mariji, ko skakljajo med zelenimi vejicami, katere lahko pozibava majniški veter. Vse se veseli, topli žarki poljubljajo mater naravo V tem cvetočem mesecu pa je tudi en dan, v katerem naj bi se počastile tudi vse zemeljske matere. Vsak želi svojo mater razveseliti ta dan in če je mati še pri življenju, se lahko vsak po čuti srečnega, če pa se. je že preselila v večnost, pa naj ima veselo upanje, da se ona raduje pri materi vseh mater. To upanje mu poživi vero, da poklekne.pred tmarnični oltarček, kjer v stu dencu milosti zajema krepčilo. ki mu nadomestuje poljube ze meljske matere. Kliče nas večni maj k Mari ji . . . Temu klicu so se odzvali nekateri in se zberejo, da se odpeljejo 19. maja ob petih zjutraj k Mariji na slavijo božjo pot v Carey, Ohio. Nazaj pa se odpeljemo takoj po procesiji, ki se bo vršila ob pol treh popoldne. Vsi, ki bi se radi udeležili, naj se takoj priglasijo. Vpoštevalo pa se bo samo one, ki bodo tudi takoj plačali za voznino, ki stane $4. Bus bo odpeljal ob 5 zjutraj izpred mojega doma na-3558 E. 81 St. Za nadaljno pojasnilo pokličite MI 5369. Pozdravljeni. Mrs. Apolonija Kic. -o- Vsak po svoje govori in trdi svoje Neelyville, Mo. — živimo v dobi babilonskega stolpa, ko vsak govori po svoje in vsak trdi, da ima le on prav. Dan za dnem. prinaša Ameriška Domovina poročila iz domovine, kakšne grozote so se in se še dogajajo tam nad našim slovenskim ljudstvom. Zadnji teden opisuje grozno početje partizanov Janez Brodar, bivši jugoslovanski državni poslanec. On gotovo ni bil izdajalec, dolgoletni zastopnik pri vladi, ljubljenec naroda, povsod na odgovornem mestu. Pa vendar je moral bežati pred komunističnimi Banditi. Zakaj? Vsa mnoga pisma iz tujine od naših premnogih izgnancev poročajo o groznih umorih, pobojih, požigih, ropanju, strašnemu mučenju od te s!avne OF. Mislim, da bi se moral vsakemu, ki ima še kaj srca, smiliti tak nesrečnež pa tudi vrjeti tem revežem, ako bi bil tudi evangeljski Tomaž. Pa vendar naši ta napredni tega ne vrjamejo, nimajo srca za svoje trpeče brate, v njih očeh so še vedno izdajalci. Saj tako piše Prosveta, potem bo menda ja resnica. Govorijo, da vsa pisma povedo le o okupatorju, o partizanih se nič slabega ne piše. Ubogi zaslepljenci ne vedo resnice, da iz Jugoslavije ne smejo pisati resnice, saj niti tega ne vrjamejo, da gredo vsa pisma skozi cenzuro. j Prišel je novi red, sem slišal neki dan, in se moramo privaditi "najs end dendi." Fr. Trunk ' je nekoč pisal o razdrapanih du-1 šah, mislim, da tudi sjjj ta razred. Preberem ^ j pis, ki mi pride v , sem bral tudi v Amer- ^ članek o Rusiji, kjer navaja na mogočno ^ državo, seveda Pod Rusijo- , -o d Zares lepa ideja, ^ (Nadaljevanje na 3' (e verjameteajj^ Kakor veste, je darja precej Potip qaj t| položilo po« kovter- » .J rečem, niti nič ne.' ml ampak kar je res Je ^pl že prav tako, da se " počijemo: mi in na® jjiii Veste (to je * pi no) tako sem rekla .jJ mislila, da bi se skoraj. a skušala spackati sKW # ko kolono (morda 1 ^ me bo ravno prije1^.'. pfit ofic neprestano ge, češ, kdaj bo pa ki katova kolona sc^ ^jj je že kar dolg čas P° jS( je. Saj je tudi me« vedno brala in ze * ^ tistih lepih slovens«^ sem se jih iz «ie J^ ročica, drikelc, ^'LiV r» o v\v«x7 o in •zadnja P., ^fl voter® -i in tako dalje, o ^ ^>1 va mislila, da je ^t krajska rihta, ^ t0«» boss podučil, da ® ^ neobhodno Potre ^ ske pritikline v sta^ i udi zelo korist«1 1 ko mi je rekel fl» ^ kadar pride do raj« ^ mišljenj med f»n^ e< kjer se po dva P«1^ in je revca vsa zine*" j|», kateremu bi P^'jo,si! bilo bolj prav J* .icil,» dokler drikelc, a"..^ ne odločijo in reS,J vprašanje. kot f Zato sem rekla- ^ f03 bi se skoraj žila spraviti skupaj to »j ^ pa naj bo že P°%Š f taka. če mi Je.zelet£lv naročaval, ko Je Micka, naredi to, ^f ono; Micka, da ja M la n'a to; Micka- ^ j» storjeno to in to . * ne . . . Naš Franks doč omenil: kako ^ pa je boss grdo P pil stokal: "Kolono ' gmah pustite, » ,p»< šur, ki nismo za dJje dobri za vse drug jfi naša štacuna pr«t® tem, ko se nas ^ * postelji in v nesK * sti vleče usta ki se pripravlja j kakega komarja- * tj se vrtijo okrog »J / ber punce pravi samo ange ^iniMV da samo zato, da ^ . nazaj, da ne Torej za vse ne nam pa bila nekoliko ** /, rekla zmene, v J? pa ne upam. ;l kontra. Nih«^^ zabraniti, da » J % i ,rvda. -i 11 svoje, mrha S1 ^ rema: pa ^ misli, da je, P*^ K»r{ pa v vseh teh ^ žernadi pri nj«^ ^ iz njegove ko^ / ne bi en par ^ naj bodo že ta i"1.^ di nič nečem- ^ fc^ drugega kot J ^/Jji šla pa po svetu, ^d. na farme za ^ tfj znam kuhati- z.ngcr^ postelje postlat'' i> te od našega j, ^ saj me je ^.jefj obrajtal in ^J-A, in volji je rad zaP^ J, mičkina, pa ^^ sto tolerjev, P<1Lt#>./ Torej nisem ^ popolnoma zniozm ^ zdrezam eno ta* ^ in jo tudi bom- ^os^j Ža danes pr la, pa še ju^ ne pokrotvici- v f nem ongava 2_ anreroSKA may 13,1946 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV VSAK PO SVOJE GOVORI IN TRDI SVOJE MAJ 18.—Podružnica št. 49 SŽZ plesna veselica v SDD na Re-cher Ave., Euclid, Ohio. 19.—Baraga Glee Club plesno veselico v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 19.—Ohio Kay Jay Boosters plesna veselica v SND na 80. cesti. 24.—Velika plesna zabava v S. N. D. na St. Clair Ave. v korist skladu za pohabljenega slovenskega vojaka. 25.—Lake Shore Post št. 273 plesna veselica "Victory Dance" v SND na St. Clair Ave. 26—Pevski zbor "Plamina" priredi koncert v SND v Maple Heights. Pričetek ob sedmih zvečer. 26—Mladinski zbor fare sv. Lovrenca ima koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. JUNIJ 16.—Pri cerkvi sv. Lovrenca na 80. cesti bo ob dveh popoldne odkritje spomenika padlim vojakom; zvečer ob sedmih v SND na 80. cest i banket za vojake in njih prijatelje. 23,—Društvo Sv. Ane št. 150 KSKJ priredi piknik na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. JULIJ 14.—Društvo Sv. Antona Pa-dovanskega (samostojno) praznuje 40 letnico s piknikom na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. -o- Ječa ji ugaja, kjer ima prosto stanovanje in hrano Dokler bo mogla Mrs. Elizabeth Schwartz dobiti v ječi prosto hrano in stanovanje, iste ne bo zapustila. Tako je odločno povedala jetniškim stražnikom, ko so hoteliyi'zgnati iz celice, da bi šla v privatni sanato. rij, kjer je zanjo preskrbljeno. Zadnji teden je bila klicana policija na 1931 E. 79 St, kamor je bila prišla Mrs. I Schwartz in zahtevala prenočišče. Vrgli so jo iz stanovanja, ;ker ni plačala najemnine, kljub ' temu, da pravi njena hči, da ima mati $12,000 na banki. I -0- —Hitrost tornada je spocet- | ka samo par milj na uro in potem pa se stopnuje tudi do 150 milj na uro. * * * —Ogledalo ne sme biti nikdar tako obešeno, da bi drekti-no nanj sijalo sonce. "Toda ti ne ravnaš z njim zmerom lepo." "Kakor z otrokom, ali nisem rekel. Ce vidiš, da postaja muhast, moraš udariti, če ti srce poči," je jezno sunil Tine v skledo. "Ali kdaj udarim brez potrebe? Gospodinja naj po ve, če kdaj brez potrebe. Ja;: vem svoje in znam svoje; če pa kaj ni prav, naj mi reče gospodinja!" se je grel. "Da, go'spodinja!" je poudaril z oči-vidnim' užitkom. "Kaj se lovi beseda tako okoli; naravnost obraz naj se mi pove!" "Ni mislil hudega, Tine. Ali boš za vsako besedo rastel ?" j-mirila Franca. "Jaz ne maram, da bi kdo mislil o meni. Ce kaj misli, naj pove kar v obraz." "No, ali nisem?" je odločno dejal Matijec. "Spet očitaš! Jaz ne maram teh /očitanj!" je vrgel žlico po mizi. Če imate kaj, gospodinja je tu, ena naj pove. Če sem pa komu v napotje, naj pove. Sv. Jurij je blizu in prebral si bcm. Toda če imate kaj, naj pove gospodinja. Z njo sem se pogodil in ne z Mati,jcem." "Rekel sem, .da nisem ničesar rekel," je poudaril Matij ec, ki ga je beseda o napotju ostro dirnila. "Kako očita! Če pa misli Tine na Franco!?" mu je vzrojilo v možganih. Tako ga iznenadila ta misel, da se mu je zamegilio pred očmi. (Dalje prihodnjič.) --o—-- "Nalašč mož 'zanjo," je gorelo v njem v vedno ostrejši zavesti. "Postaven, odločen, hi-ter, preudaren. Gospodar! ---o-— Iz tega bodo nastali avtomobili. — Sedaj, ko je prenehala izdelava municije, bodo velikanske patrone granat zopet pretopili in jeklo porabili za izdelavo avtomobilov, trakov in traktorjev. Slika je bila posneta na dvorišču Ruuge tovarne, ki spada v Fordovo podjetje. Da se nasiti lačne. — Ker je tako silno pomanjkanje tovornih ladij, je kanadska vlada odločila, da se nadaljuje s predelavo bivših bojnih ladji za civilno potrebo, lci naj bi služile za prevoz raznih živilskih in drugih potrebščin narodom Evrope. Na sliki vidimo kanadsko nosilko letal, Empire MacKendrick, s katere so poletavala letala v času vojne, ko so spremljala konvoje preko Atlantika, ki bo sedaj služila bolj človekoljubnim namenom. 'Nadaljevanje z 2 strani) naši slovanski bratje, ampak komunisti ne! Slovenci, Slovaki, Čehi, Poljaki smo katoličani. Do volj se je to pokazalo v Sloveniji v zadnjih letih in še danes se kaže neomanjna vera v Boga. O tem priča tisoče slovenskih mu-čenikov. Slovansko združenje je v resnici potrebno, ampak pri tem mora biti ljubav — bratska ljubezen združuje narode. Klanje, umori, p|ožigi, pragnajanja — nikoli! To si zapomnite vsi Titovi oboževalci. Vere in cerkvc se ne napada v Jugoslaviji, pravijo, vsak lahko moli, kdor hoče. Seveda, saj je tudi naš urednik kazal figo v žepu, ko je šel iz bolnišnice, javno pa si ni upal. Ko so duhovnike pomorili, sveto Razpelo vrgli iz šole, cerkvena poslopja uničili ali pa spremenili v jetnišnice. To vse in še veliko -več je potrebno v imenu svobode, pa je tudi hladilni balzam za razdrapane duše. Vsega usmiljenja je vreden naš trpeči narod v domovini, kakor tudi naši ubežniki v tujini. Pa vendar se mi naši ameriški Titovi sopotniki še bolj smilijo. Zakaj? Moje neomajno zaupanje je, da tolika prelita mučeni-ška kri vpije v nebo za maščevanje. Naš Bog še živi na višavah, ni ga še umoril Tito in njegovi partizani in ta pravični Bog bo tudi dal zadoščenje vsem zatiranim in trpečim. Oni, ki so prestali mučenje in smrt, se že sedaj veselijo svojega bogatega plačila v nebesih. Oni so zmagali in ne ti — Tito oboževani. Ni več daleč tu.;, ko bo Ukazano pred celim svetom, kdo j izdajalec in ti, dragi Titov so potnik ostaneš osramočen pret .".vetom, zato moje usmiljenje do tebe. Prosim, dragi rojak, povej mi kako boš takrat pogleda! svoje mu bratu mirno v oči. Morda ti poreče brat, sestra, si gotovo slišal ali citarv"resnicoljubnih ča-;-opisih, koliko smo trpeli. Se li morda spominjaš, ko si po dobri večerji udobno seclel pri gorki peči na mizi pa je stala steklenica vina ali morda žganja, pa si čMl časopise, najbrže Prosve-to ali kakšen drugi napredni list, morda tudi kakšen katoliški Ju-cležev list. čital si o velikem junaštvu partizanov in še o večjem par ti zank žalostnega spomina. Se še spominjaš, kako si za-robantil — pro ... ti izdajalec. Tako si se prostovoljno postavil za sodnika kakor modri Salomon in si nas brez prič in zagovornika obsodil za izdajalce .. . Med tem so pa tvoji oboževani partizani vlekli na pol gole in bose tvoje brate in sestre več milj daleč po snegu in ledu na morišče. In ti si vse to odobraval. Se še spominjaš, kako si se naslajal na gorki krvi svojih bratov mučenikov; se še spominjaš, ko smo ubežniki prosili za pomoč usmiljenih src ameriških Slovencev. Koliko si pomagal? Na prošnjo nabiralca si od govoril: Kaaaaj, izdajalce i)aj bi podpiral, niti penija ne! Prijatelj, kako boš odgovori | na vsa ta vprašanja svojemu tr ' pečemu bratu ? Osramočen boš povesil glavo kakor tepen kužek. O, ti ubogo naša zapeljano ljudstvo, saj nisi samo krivo. Vsega je krivo napredno časopisje, ki namenoma razširja komunistično propagando, samo za to, ker uničuje vero. Končno pa,hvala tebi, mogočni Tito? Mnogo svetnikov in mučenikov si nam pripravil v nebesa. Nisi imel tega namena, pa vendar se je zgodilo. Ta čas si se veselil, sedaj se veselijo oni, njihova je končna zmaga. Pa tudi ti boš imel svoje zadoščenje, tisoč let od sedaj bo še vedno tvoje ime zapisano z velikimi črkami v zgodovini: J. Brozevič, plemeniti maršal Tito slovenski krvnik — in njegovi hrabri partizani ter partizanke — morilci. Anton Slane. IZRAZNIH krajev po ameriki Bridgeport, O. — V soboto, 27. aprila sta se poročila Joseph Strauss ml. in Carolina Stefa-nich. Svatba se je vršila v Društveni dvorani na Boydsvillu ob veliki udeležbi. — Doma na dopustu je bila za par dni Margaret Snoy, ki služi kot bolničarka v vojaški bolnišnici v Cle-velandu. Ambridge, Pa. — Dne 27. aprila sta se tukaj poročila Anton Rqsenberger in Mary Pint (Pivk) iz West Aliquip-pe. Joliet, 111. — Iz vojaške službe sta se vrnila Frank in Stanley Pire, sinova Mary Pire. Frank je služil v Washingtonu, Stanley pa je bil v akciji v Evropi in bil na obisku tudi v Novem mestu. Willard, Ws. — Dne 27. aprila sta se tukaj poročila Fr. Ar-tač in Mary Gosar. Hibbing, Minn. — Tukaj je u,mrl 28. aprila Martin Božič, star 72 let, rojen v Trebnjem na Dolenjskem, od koder je prišel v Hibbing 1. 1906. Tukaj zapušča ženo, v Caiiforniji pa hčer poročeno Tenko. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary je dobro prestala operacijo žena Antona Zbašni-ka, gl. tajnik ABZ iz Elyja, kakor budi Frank Skalar od isto-tam'. Ze več Časa se zdravi v bolnišnici Paulina Grm iz Kitz-villa. — V bolnišnici v Hibbin-gu je umrl Martin Bozich h Kitzvila, star 71 let. — V Min-nesoti je že veliko turistov iz raznih krajev dežele. DELO DOBIJO MALI OGLASI Drva za kurjavo Nova drva iz tovarne, veliki in mali kosi. $5 ep "load" v okolici St. Ciair Ave. in E. 79. St., več če je oddaljeno. Pokličite med 6. in 7. uro zvečer LI 9847. (96) ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 z v. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Gostilna naprodaj Naprodaj je dobro idoča gostilna na St. Clair Ave. vzhodno od E. 55 St. Krasna oprema, prav poceni. Pokličite Mr. Ca-plan, MA 3747. (96) GARANTIRANO popravilo na vašem šivalnem stroju po veteranu, ki ima 14 let izkušnje. Če pridemo na dom $1.00. Zvečer in v nedeljo $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. ženske za čiščenje Dnevno delo polni čas od 6 zjutraj do opoldne Stalno delo Zglasite se v Employment office, 5 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. ___J_96) ženska za hišna dela Išče se žensko srednjih let za hišna dela pri gospodinjstvu, krasna in moderna hiša, kjer bo imela idealen dom, lastno sobo, dobro plačo s hrano. Oddaljeno par milj iz Clevelanda v lepem rezidenčnem okraju. V slučaju, če je poročena, ima (mož pri njej stanovanje even-tuelno tudi delo na vrtu. ZyV več informacij pokličite po dnevi KEnmore 55()0, zvečer Wickliffe 576 M. (May 7, 9, 13, 15, 17, 20) ženske za čiščenje elelo ponoči ali podnevi stalna plača Z glasite se v Employment Office THE MAY CO. (95) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah, MandeI Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zanrta ves dan ob sredah. Delo dobi dekle Išče se slovensko dekle, da bi delala v uradu. Katero zanima naj se oglasi pri John Po-tokar, 6517 St. Clair Ave. HE 4629. . (95) MAlTrTGLASi Luč za zdravljenje revmatizraa gre na vsak regularni saket. $1.65 MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, Rorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Keating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša iz opeke za 4 družine, po 6 in 5 sob. Naslov se poizve v našem uradu. (94) Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Kupujte Victory bonde! Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed-xX Naprodaj bungalow Naprodaj je semi-bungalow, poaeblito dobro delan, adolej navadne sobe in tudi posebna shramba. Zgorej so 2 spalni sobi, tile kopališče, pršna kopel j, shramba. Dvojna garaža. Shore bus in St. Clair ulična. Cena $12,000. Pokličite IV 7865. (95) 1946 MAJ 1946 Sn Mo JsM Hi F, Saj |1 2 S 4 5 6 7 |8 9 10 IV 121 13 14 [15 16 171 w 19 20 21 22 23! 24 25! 26 27 28 29 30j 31 H — pravim sovražnike? Kakšen gospodar pa je bil. Sto ur hoda naokoli mu ne najdeš enakega. Koliko si se pa tudi naučil pri njem Njemu je rastlo pod rokami. Na tej njivi pšenico, Tine, na tej krompir; konjski gnoj sem, kravji tja. Tam kajnita, sem solitra, tjakaj Tomaževo žlindro. Skozi zemljo je videl, do korenin!" "Da, da!" je hitel Matijec ter strmel predse. Sam ni vedel, zakaj ga neprijetno greje hlap-čeva hvala. In povrh tega je oni sedel na gospodarjevem mestu ter prekladal roko tehtno in odvažno pri vsaki besedi kakor gospodar. "Njemu je posestvo živelo,'' je nadaljeval Tine. "Kar pogovarjal se je z njim. In sva orala. 'Dajva, da bo njiva laže dihala.' Da, da bo dihala', je dejal. 'Namaživa jo, gnoj je kakor salo,' je dejal. Pa saj tudi posestvo' ni,- da bi ga zavr gel. Takšno posestvo." "To je res lepo, to je res lepo!" je potrdil Matijec, pa mu je glas komaj šel iz grla. Iz misli ni mogel otresti besed in mežikanja strica Matevža. Nerodno vroče mu je prihajalo. "Leto dni je komaj po njegovi smrti, pa že segaš ti, brat, po vdovi," se je nazadnje zasačil. "In j az, ki mu nisem niti ■senca!" "Ponavljam, koliko si se pr. njem naučil. Ko sem prišel,' sem komaj znal zapreči." "Saj si jih imel pri stricu Kosmaču dva para" — je pri pomnil Matijec. "Kaj bi pre tiraval i" "Imel dva para, res.!" je potrdil Tine. "Toda med imeti h imeti je razlika.' In France m; je šele naučil, France, ki je izučil Prama: 'Vidiš, tako prim, konja, pa ti je kot jagnje. Tri leten otrok ga obrne, samo zle pa moraš,' " "Tebi pa le nagaja včasi!' .je zopet pristavil Matijec, ka ker da hiti skriti svoje misli. "Nagaja! Seveda, ali ne pra vim: 'kakor otrok' ? France ga ! je razvadil in po gospodarji, mu je dolgčas." v>_ mrnian r, viiirvi tearska polena SPISAL NARTE VELIKONJA l! jo pripeljem; sa-^lRlam pri hiši!" gJej, da boš imel e stopila Fran. I v ozk giazi ter se še f Matij ca, ki se ni do-L teknil. fc;T/patako hitro?" je Jne!" je kratko odgo-to ma ni vedela, zakaj stric Matevž tako zo- se bš!" je dejal ^ila,že streljaj pred i stric spet potegnil ? j? rokav. ' i !ž ne vidiš, Matijec ? ^nska je to!" Dr 3e stisnil čeljusti, ^■»ežiknil nečaku. i>i Je čutil, kako mu je rbi v Slavo- Rdeč' j.,6? bili zalotili pri tat-! Peljal: | laPačna, ne. Ampak 'si n l, leroden!" mu je za- I st% proden! Za to ne gre. ije, VlPrašam. Ali veš, L France?" je stopil BolJe bila že odložila čr. i^jj kuhala zajtrk. Pc pdaf Pri župniku, in ko li-:,, ,ftari gospod njene 3i je sočutno se- Jejokaj.Francka! Pre-i6iJlašaj. Bog ve, za (a . to pokoro. Eden I Bog ve, za koga jo Hi? „ t 5,0 ji čudno zve-C.mil»u. Še zapazila %l na pragu I. a s spoštljivim poli, se ne!" je zbodlo. !W.m 0,zre se ne, če pri-;,s ni«jo.» 5ilvP^rt in slabe volje |fi da se preobleče. c°2 čas klicala k za j- !!Vk 'f j Ie tožil, da mu ni i ij| Vfital. Njegovo mes- \ mizi prazno. pica ' Mati-iec>" -to de-l5y0je postavila na : L m žgance. "Bo vsaj lj6 Več Prostora!" k^eeno, kje sedim?" f-rJHl Matiijec skoraj it, 1 hlapca. "Povsod [Lv usta. Kdo bi se Pt0j adal>" Je godr- lt(, ai)stveno, dasi se mu da je Franca iti a^a njemu. I tie |W maraš, se pa jaz |W j® dejal Tine ter p,j• ®e preden je mo-|#Stati- f .Je "avidez maio-Pth,^^ Matijec, ki ga I ;; °dločna hitrica poni . IJt tp |L vseeno, kje kdo |<;. : ^'Pravila Franca ter ii. ,, ^ u na zgance. 2ajerrifili ■ , J Wličl 11, P, skrivaj opazoval Francetom je ži-IH ^ dober mesec, potem Sozdu ponesrečil. I V. črne ruto na I fJ! j0 bila prvič golo-lase Je imela po- |V n na čel° s0 ji si" K 0 sv °krvmi so se IH^. etile 5rne 0či. Ma- , •p,ogledati vanje, ^sa ne rekel!" ftiiij, 2u.ioče ga je pogre-IV^zil, da je pa Tine izzivaj očim pog-l^1.1 gospodinjo. Je bil danes pri mali vi ovil misel Ma-1: Je bil molk postal m^f.; m sta bila prija- ^tožila Franca »"v-. sPloh ni imel sov-I ^jif (le-ial Tine ter m el iz sklede. "Kai 3 SONNER CAS CONVERTORS AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 13, 1946 AUGUST HOLLANDER V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. HEnderson 4148 NAZNANJA: DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom ka-belna. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; DA opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollanderju je vedno točna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo V BLAG SPOMIN ob tretji obleinici kar je zaiisnil svoje blage oči naš nepozabni in ljubljeni soprog in oče ANDREW GERL UMRL JE DNE 11. MAJA 1943 Zopet je prišla pomlad v deželo in z njo tretji obletni dan Tvoje prerane smrti. Pomlad je okrasila vso naravo s cvetjem, a Ti počivaš v hladni zemlji. Naša srca so pa žalostna in naše oči polne grenkih solz, vsaj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas le zavest, da se snidemo enkrat tam, kjer ni tuge in bolečin, na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami! Žalujoči ostali: Mary, soproga; Andrew Jr., Max, William in Michael, sinovi; Julia, poročena Novak, hči; Anton Novak, zet; Josephine in Mary, sinahi; vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, dne 10. maja, 1946. ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA /ŽSj VELIKOSTI / W ' " ZA VSAKO GRELNO t ZAHTEVO. f spremenja \ furneze za premog \ ©'/j^J^p in boilerje y v avtomatično gretje ~ Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell Kontrolami ^^^^^^l^^aMHSaWfl POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN K jo prosil vina. Samo požirek, samo kanec vina! Tako je silovito zdelan, a niti večerje ni bilo. — Ne^ ne sme dati, odklanja ječar. Da mu kruha, če h če, vina pa ne sme dati. — V ime božje, naj jim da vina, vsem štirim vina! — prigovarja duhoven. On, duhoven, prevzame nase to pregreho. — No, potem že. Ječar je šel pa dal duhovnu pol čaše vina. — Samo j to: Za vse? — Več se jim ne i upa dati, bi se upijanili . . . ' Duhoven nese Branu. Samo po-I ži.vk ! Nu, če bi bil zares požirek, globok, brezkončen. Toda kaj, ko pa še tri žejna usta I čakajo na ta kanec. Drugi po-| žirek je dobil. Vid, in tret-jjega Tine. Potem je Ligur po-!mišja!: za četrtega ni nič osta-ilo .... I Medtem se je noč nagnila. mobili. Strahotno rohn^5ei| šastmo se kretajo, «a odmeva po mestu- j (Dalje prihodi I Hrup mesta se je polegel in izmučnena je utripala Doljana v težki dremoti. Na trgu pred sodno palačo se (zbirajo avto- 1931 v blag spomin PRVE OBLETNICE PREZGODNJE SMKfI NAŠEGA PRISRČNO LJUBLJENEGA SN NIKDAR POZABLJENEGA DRAGEGA SINA Joseph T. Markolia ki ss je dne 13. maja 1945 tako prerano že ff'"'" ločiti od nas. Kakor cvet najlepši, nežni, slava zamori t pol brat; ANNA, po pol sestra. Cleveland, O. 13. maja 1946. v blag spomin ft, DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ^ ZABNEGA SINA, SOPROGA IN BR^fl Pfc. Joseph F. Debelak ki je umrl 12. maja 1944 v Italiji- ■j.0gCr Umrl si, ljubi Joseph, v tuji zemlji; rt Tvojih dragih ni bilo tam ,da bi Ti podal Umrl si, ne da bi moge reči svojim dragi"1, gom. j Celo to nam ni mogoče, da bi videli P'^^o-kjer počiva Tvoje truplo, daleč tam \ovkrcJ ^ ^ rja. Toda v naših srcih in mislih boš 08 u vedno. Zelo, zelo Te pogrešamo, ljubi J°sep Žalujoči ostali: OČE in MATI sestre: FRANCES, MARY in JOSEPH11^ brat FRANK. Cleveland, O. 13. maja 1946. I ll A N N 15505 EUCLID AVE. II 11 rt H H At Taylor MU. 4200 I ^S^jhini;'