POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 21, 24. MAJ 2002, CENA 259,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNIC. CEU Večina prebivalcev naše doline živi z gozdovi, zato je prav, da poznamo njihovo dediščino NATO ■ ALTERNATIVA ALI NUJA? (stran 5) SN0Ö025 OSREDNJA KNJI Muzejski tra Pri majhnih otrocih sta najbolj pomembna ljubezen in red . c trGOV^£ ■ ^l^đru^^AOlirie E|ektro. Ljubija, tel. 837-07-18 Blagovnica Ljubno, tel. 584-10-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. AKCIJSKA PRODAJA MOTORJEV TOMOS Na zalogi oz. po naročilu tudi ostali modeli: -SPRINT -ATX - REVIVAL -TARGA... Regijski odbor NSi - Nove Slovenije vabi na II. SREČANJE DRUŽIN 25. maja ob 15.00 na Gori Oljki. Gostja srečanja bo kandidatka za predsednika države Slovenije, gospa BARBARA BREZIGAR. Vabljeni na družabno srečanje! NSi Nova Slovenija OBČINSKI ODBOR MOZIRJE OBČINSKI ODBOR LJUBNO BSH HIŠNI APARATI d.o.o., SAVINJSKA C.30, NAZARJE ------------------------ \ DAN ODPRTIH VRAT \ Ì '/* >>- i | \ , 7\ V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje smo se odločili, da bomo našo proizvodnjo, izdelke in njihovo uporabnost predstavili širši javnosti, torej vsem, ki vas zanima, KJE in KAKO nastajajo naši izdelki tèr KAKO se uporabljajo. Če v soboto, 25. maja 2002 niste preveč zaposleni ali zasedeni, vas vabimo, da nas obiščete! Ogled podjetja bo organiziran med 9. in 11.30 uro.,V času med 9. in 13. uro bo potekala tudi predstavitev aparatov z degustacijo in video predstavitev podjetja. Ob 12. uri se bo začel uradni del prireditve, na kateri bo našemu podjetju podeljen certifikat IS0 14001. Vse obiskovalce nato vabimo še na družabni del prireditve, ki bo trajal predvidoma do 18. ure. Poskrbljeno bo za glasbo, možen bo polet z balonom, mladi se bodo lahko razvedrili z računalniškimi igrami. Z malo sreče boste lahko dobili kakšno nagrado, saj bo organiziran srečolov. Svoje sposobnosti bodo pokazali tudi otroci naših sodelavcev in nekatere zgornjesavinjske skupine ter posamezniki. Prisrčno vabljeni! Kolektiv BSH Hišni aparati Nazarje Cenjeni gostje, spoštovani prijatelji! Hotel Štorman l©l!Veniše Mirko Laznik s.p. Lačja vas 22, 3331 Nazarje! Telefon: 03/839 40 60 Kolektiv hotela Štorman Veniše vas vljudno vabi, da obiščete naš hotel, kjer bomo veseli vaše družbe in vas bomo z veseljem postregli. VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA Prav v teh trenutkih, ko pišem uvodnik, po radiu vrtijo zmagovalno pesem letošnje Eme, ki nas bo v soboto zastopala na Evroviziji. Ker nas bodo tokrat zastopale Sestre, ki pa so pravzaprav bratje oziroma prijatelji, je zanimanje javnosti za njihov nastop še toliko večje. Verjamem, da tudi marsikdo od vas že nestrpno pričakuje sobotni večer, ko bo po nekaj urah glasbe vse jasno. Z enako mero nestrpnosti smo soboto pričakovali tudi v uredništvu Savinjskih novic, saj smo bili namenjeni na izlet z našimi zvestimi naročniki. Toda vreme nam tokrat očitno ni naklonjeno, saj se bo v noči s četrtka na petek poslabšalo, po petkovem dežju pa naj bi občasno deževalo še v soboto. Za progam, kakršnega smo pripravili skupaj z vinogradništvom Steyer iz Plitvice pri Gornji Radgoni, potrebujemo stabilno lepo vreme, saj bomo marsikaj počeli v njihovih vinogradih, zato smo morali izlet prestaviti. Seveda pa se omenjena nestrpnost ne more primerjati z napetim pričakovanjem svetovnega prvenstva v nogometu. Mediji, še posebej tisti z izrazito športno vsebinsko zasnovo, so polni raznih napovedi, komentarjev in izjav, naša reprezentanca pa je medtem že odpotovala na »kraj zločina« v Južno Korejo. Upam, da se ob morebitnem neuspehu na prvenstvu na posadko Srečka Katanca ne bo vsul plaz uničujočih kritik, kar smo v preteklosti že doživeli, če športni rezultati niso zadovoljili pričakovanj javnosti. Življenje postavlja pred nas vedno nove in nove izzive. Marsikdaj je od nas samih odvisno, ali se z njimi spoprimemo ali pa se jim skušamo po liniji najmanjšega odpora preprosto izogniti. Vsak nov izziv nas namreč sili iz območja ugodja, morda od nas zahteva celo nova znanja, drugačne pristope, spremembo samega sebe. Zato reagiramo negativno, hkrati pa se ne zavedamo, da je mimo nas splavala (še ena) življenjska priložnost... V eni od knjig o uspehu sem zasledil definicijo, da so problemi, s katerimi se srečujemo, le priložnosti, zavite v pakete, ki jih je treba znati odpreti. Ko se boste torej prihodnjič znova soočili s kakšnim problemom (beri: izzivom), lotite se ga, morda se v njem skriva vaša življenjska priložnost! IZ VSEBINE: (g) Aktualno: Nezadovoljni vlagatelji v telekomunikacijsko omrežje.....4 Teden gozdov: "Gozdarstvo skozi čas"...........4 Okrogla miza: NATO - alternativa ali nuja?.....5 Godba Zgornje Savinjske doline: Mačehovski odnos do zlatih godbenikov. 7 Intervju: Ida Pustoslemšek-Kramer, zdravnica splošne medicine.......8 Devetletno šolanje: Prijavile so se še 103 šole......10 Potorenortaža: Milena Marolt iz Luč: "Včasih pogrešam klepet z bivšimi sodelavkami Na naslovnici: Akcija Veter v laseh - s športom proti drogi, v Mozirju Bojan Pahovnik prevzel vodstvo v evropsekm pokalu....... Črna kronika: Reševanje češkega planinca. f ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 21,24. maj 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 ' Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir.Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vročamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za J naslednje trimesečje. VLAGATELJI V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE SO NEZADOVOLJNI S SPREJETIM ZAKONOM Poslan« prihranili državi vsaj polovico sredstev S prodajo državnega deleža v Telekomu, naj bi država okoli osem milijard tolarjev namenila za vračilo vložka v javno telekomunikacijsko omrežje. S sprejetjem zakona, ki ga je predlagala vlada, so poslanci prihranili državi vsaj polovico toliko sredstev. Če bi bil sprejet predlog za vračilo vložkov v celoti, bi bila državna blagajna dolžna odšteti od 15 do 20 milijard tolarjev. Po podatkih Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v Telekomovo omrežje so tolikšno vsoto oziroma še višjo vsoto vložili prebivalci oddaljenih območij, ki so za telefonski priključek poleg lastnega dela prispevali tudi do deset tisoč takratnih nemških mark. Vlada, oziroma ministrstvo za informacijsko družbo, je pripravila posebno lestvico, po kateri bo neprostovoljnim vlagateljem vrnila od 20 do 40 odstotkov vloženega denarja, odvisno od tega, kdaj so prispevali za gradnjo omrežja. Za pogodbe od leta 1974 do 1980 bodo prejeli 20 odstotkov zneska, od leta 1981 do 1983 15 odstotkov, od 1984 do 1987 30 odstotkov, od 1988 do 1990 35 odstotkov in od leta 1991 do konca leta 1994 40 odstotkov vplačila. Pripombam in podkrepitvam združenja vlagateljev so na ministrstvu za informacijsko družbo ugovarjali, da ne gre za kapitalska vlaganja, to pa pomeni, da upravičenci ne morejo priča- kovati dobičkov od svojih vlaganj. Vlagatelji namreč niso hoteli postati solastniki takratnega PTT, temveč so pogodbe podpisali, ker so hoteli telefonski priključek hitreje, kot bi ga dobili sicer. V združenju upravičencev so nad takšno rešitvijo razočarani, sajje po njihovem zakon v nasprotju z osnovnim ciljem, da se izenačijo pogoji za pridobivanje telefonskih priključkov. »Vlada je z vložitvijo amandmaja vtretjem branju in s pomočjo ustrahovanja koalicijskih poslancev s strankarsko disciplino izigrala upravičena pričakovanja vlagateljev,« je v izjavi za javnost zapisal predsednik upravnega odbora združenja Darko Fras. Člani združenja koteno od možnosti za nadaljn- je ukrepe omenjajo zbiranje podpisov za referendumsko pobudo. 40.000 podpisov naj ne bi bilo težko zbrati, tako da bi referendum, ki ga bodo plačali vsi davkoplačevalci, lahko izvedli že jeseni. Očitke o trošenju denarja v združenju zavračajo že vnaprej. »Agresivno ravnanje vlade in ponavljanje odločanja o stvari, ki jo je državni zbor že spremenil, je nesprejemljivo za zrelo demokratično družbo. Nekateri posamezniki v vladi očitno menijo, da imajo samo oni prav in da preko vzvodov moči in oblasti lahko vsiljujejo odločitve vsem državljanom,« je prepričan Darko Fras. Savinjčan TEDEN Gozdarstvo skozi čas Mesec maj je tudi mesec gozdov. Zadnji teden v maju gozdarji vsako leto pripravijo akcije v okviru tedna gozdov. Moto letošnjega tedna gozdov je »gozdarstvo skozi čas«. Tema je kot naročena za prikaz razvoja gozdov in gozdarjenja, torej za pogled nazaj v preteklost. In s kom naj bi se podali na pot skozi čas, če ne v spremslvu Muzeja Vrbovec, muzeja gozdarstva in lesarstva. "Gozdarji smo veseli in ponosni, da imamo na našem območju, v naši dolini prvi in hkrati edini slovenski muzej, ki se specializirano ukvarja z dediščino gozdarstva in lesarstva," zatrjuje Toni Breznik, vodja nazorske območne enote zavoda za gozdove. V Zgornji Savinjski dolini ima gozdarstvo bogato tradicijo, saj je bilo dolgo edino bogastvo prometno precej odrezane doline v njenih mogočnih gozdovih, najdonosnejše dejavnosti pa so predstavljali posek in spravilo lesa, žagarslvo, splavarstvo in trgovina z lesom. Zato ni nič čudnega, če se je prav v tej dolini rodila in tudi uresničila ideja o postavitvi prvega slovenskega muzeja gozdarstva in lesarstva. Gozdarji bodo ob tednu gozdov v sklopu muzeja pripravili razstavo o zgodovini načrtovanja in gozdarjenja v naših gozdovih z naslovom Drevesa si zapomnijo. Razstava bo prikazala razvoj načrtovanja v gozdarstvu ter nekdanje objekte, ki so bili neobhodno potrebni za delo in gospodarjenje z gozdovi: to so stare gozdarske koče, lesene riže, samotežne žičnice, drevesnice itd. Breznik razkrije, da bo muzej Vrbovec vtednu gozdov omogočil organiziranim skupinam, ki se bodo predhodno prijavile na Zavodu za gozdove v Nazarjah brezplačen ogled muzeja. "Muzejska zbirka in priložnostna razstava sta namenjeni predvsem osnovnim šolam, pa tudi drugim skupinam, javnim in strokovnim delavcem s področja naravovarslva, lovstva in krajinarstva. S tem želimo omogočiti večjemu številu lokalnih prebivalcev ogled edinega muzeja, ki ga imamo v Zgornji Savinjski dolini. Prepričani smo, da večina prebivalcev naše doline živi z gozdovi, zato je prav, da poznamo tudi njihovo dediščino," pojasnjuje namen akcije Anton Breznik. Ob temi letošnjega tedna gozdov in ob brskanju skozi pretekli čas, so se spomnili tudi gozdarjev, ljudi, ki so večino svojega dela in življenja podarili gozdu in ki so s svojim delom in znanjem oblikovali in ustvarili gozdove, kakršne imamo danes. "Danes so naši gozdovi takšni, da nam jih zavida vsakdo, ki se na gozdove in gozdarjenje spozna," je prepričan Anton Breznik in nam ob tem zaupa: "Vse upokojene gozdaije, ki so strokovno delali v naših gozdovih, bomo ob tednu gozdov povabili na gozdarsko srečanje, ki bo obsegalo ogled muzeja in družabno srečanje na naravoslovni poti v Logarski dolini." Ob tej priložnosti bodo najboljšim lastnikom gozdov, katere gozdarji ZGS izbirajo že četrto leto zapored, podelili priznanja in simbolične nagrade. Ob tednu gozdov bodo gozdarji poleg naštetih dejavnosti organizirali še več brezplačnih vodenj po učnih poteh. Pripravili bodo poučno kolesarsko ekskurzijo od Šoštanja do Velikega vrha, spotoma pa bodo obiskali pomnike naravne dediščine. Vesna Petkovšek BANKA CELJE Investicijsko sprejemljiva banka Delničarji Banke Celje so 14. maja obravnavali rezultate poslovanja v letu 2001. Celjska banka je v lanskem letu obseg bilančnega poslovanja povečala za 22 odstotkov in z 226,5 milijarde tolarjev bilančne vsote zavzela 5,74-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem prostoru. Ustvarila je 2,2 milijarde tolarjev neto dobička, donos na povprečni kapital je znašal 14,63 odstotka, donos na aktivo pa 1,48 odstotka. Banka Celje je lani z izdajo pete emisije obveznic v višini 10 milijonov evrov in najetjem sin-diciranega kredita pri tujih bankah v višini 38 milijonov evrov pridobila kvalitetne dolgoročne vire sredstev, aktivno seje vključila v reformo plačilnega prometa, nadaljevala s približevanjem storitev komitentom s postopnim prenosom poslov za majhna podjetja v poslovno mrežo in sodelovala z Novo Ljubljansko banko pri dolgo- ročnem projektu prenove informacijskega sistema v smislu programskih sprememb in sprememb poslovnih procesov. Pridobila je boljše bonitetne ocene od vodilne svetovne institucije za ocenjevanje bank Fitch, ki Banko Celje sedaj uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, hkrati pa tudi med vodilne slovenske banke z mednarodno dodeljenimi bonitetnimi ocenami. KF OKROGLA MIZA V VELENJU Nato je alternativa, toda ali je tudi nuja? Slovenski odbor za Nato je v torek, 7. maja, v Velenju pripravil srečanje s prebivalci savinjsko-šaleške regije in ob tej priložnosti predstavil stališča odbora v podporo vstopu Slovenije v pakt Nato. Dr. Milan Orožen-Adamič in Janez Janša sta pojasnila sedanje stanje slovenske nacionalne varnosti, sistem obrambe in prednosti ter šibke točke gradnje novega sistema varnosti Slovenije v kontekstu vključitve in vključenosti v Nato. Če je dr. Orožen-Adamič optimist ob vključevanju naše dežele v sistem najtrdnejše vojaške povezave na svetu zaradi hitrejšega vključevanja Slovenije v globalne procese v evropskem in svetovnem prostoru, pa je Janez Janša pos- Ijučitvi. Naša država bi lažje reševala tudi sporna vprašanja z drugimi sosednjimi državami. Ob le povprečnem zanimanju za okroglo mizo so prisotni postavljali tudi takšna vprašanja: zakaj se za članstvo v Natu ne odločajo države, Dr. Milan Orožen-Adamič in Janez Janša v Velenju na predstavitvi stališč slovenskega odbora za NATO (foto: Jože Miklavc) tregel z vrsto argumentov v prid Sloveniji, članici Nata. Povzeto: z nobenim drugim sredstvom ali načinom obrambe si ne moremo zagotoviti tako visoke stopnje varnosti kot z vstopom vzaveznišlvo. Z včlanilv-ijo Slovenije bo tveganje za zunanje vlagatelje minimalno, s tem pa bo bistveno povečan strateški interes za gospodarske stike ter kapital. Vprašanje turističnega razvoja Slovenije bi se obrnilo v prid večjega povpraševanja dobesedno takoj po vk- kotje na primer Švica, zakaj ponekod vlade nimajo zadostne podpore volivcev za vstop v Nato in ali ni hitenje v tako drago svetovno »mašinerijo« za Slovenijo preuranjeno? Oba sogovornika sta odgovarjala v smislu, da imamo pravico do drugačne odločitve tudi vSIoveniji, da pa bi bila takšna pot po vseh dosedanjih uspešnih osamosvojitvenih procesih velika škoda za naš narod, gospodarstvo in nacionalno varnost. Jože Miklavc UUBN0 OB SAVINJI Zanimanje se povečuje Z odprtjem stalne muzejske zbirke o splavarjenju preteklo leto so v kraju ob Savinji tudi simbolično potrdili pripadnost bogati zgodovini splavarjenja lesa po Savinji, ki sega v 15. stoletje, zadnji splavi pa so pluli v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Zbirka je tematsko razdeljena na posamezne sklope, ki zaokroženo prikazujejo lik splavarja, v letu dni pa so si zbirko z zanimanjem ogledali predvsem učenci številnih osnovnih šol. Tudi sicer so Ljubenci z obiskom zadovoljni, v tem času pa že tečejo priprave na tradicionalno turistično prireditev flosarski bal in mednarodni kongres splavarjev, ki bo prihodnje leto v Sloveniji. Savinjčan Iz žepa v žep Macesnikov plaz nad Solčavo drsi proti dolini že več kot desetletje, nekateri domačini zatrjujejo, da sega začetek premikanja zemeljske gmote še precej več let nazaj. Največje slovensko plazišče je oddaljeno od prvih kmetij slabih 300 metrov, od Solčave komaj slab kilometer in kaj se bo zgodilo v prihodnje, ne zna, noče aline sme napovedati nihče. Znanoje le toliko, da so se v mnogih letih na plazu zvrstili številni sanacijski strokovnjaki različnih profesij in namenov, skoraj vsipa izključno na plačilni listi različnih ministrstev, torej vseh davkoplačevalcev. Po sedaj znanih podatkih naj bi vrednost sanacijskih del presegla 300 milijonov tolarjev, če prištejemo še, nam neznano, vsoto vseh dosedanjih opazovanj in jalovih posegov, potem se je verjetno številka povzpela v astronomske višave. Vse bolj se zdi, in v to so sveto prepričani tudi domačini, ki živijo na in ob plazu, da prava in dokončna sanacija ni v interesu tistih, ki že leta za “debele" dnevnice, kilometrine, da osnovnih plač ne omenjamo, prodajajo nekakšne zaustavitvene ukrepe, ki ne ustavljajo plazu, ampak ustvarjajo slabo voljo in razdor med domačini. Nihče nima nič proti, da strokovnjaki sodelujejo in soodločajo pri tako zahtevnih posegih, kot je zaustavitev Macesnikovega plazu. Toda, to bi se moralodogajatinajasen,vnaprejdogovoijeninpredvsempregleden način, ne pa z mešetarjenjem in razlastitvenimi grožnjami. Kmet v Podolševi je z dušo in telesom vpet v grinte zarasle in sleherna ped zemlje mu je sveta. Ne nazadnje mu pomeni preživetje, kar nekateri, ki pridejo na plaz v salonarjih in s kravđo okoli vratu, ne bodo nikoli povsem razumeli. Zadnje neprijetnosti med kmeti, izvajalci del in strokovnjakije nujno šteti v kontekstignoriranja domačepameti in izkušenj. Kmetje trdno prepričani vseskozi trdijo, daje treba vodo, ki pomika dva milijona kubičnih metrov materiala proti dolini, speljati iz plazu na začetku, pod steno Olševe. Da bito uvidela tudi povprečna pamet raznih strokovnjakov, očitno ni pričakovati, ali pa je dogajanje lahko razumeti kot žrtvovanje neupogljivih domačinov za “višje" interese. Domačini, ki izredno dobro poznajo teren, že vrsto let kažejo s prstom na vrh2500metrov dolgega plazišča in se z rešitvami strokovnjakov nikakor ne strinjajo. Njihov prav in glas, ki izvira iz življenjskih izkušenj vsakodnevnega opazovanja terena, bi morala veljati vsaj toliko kot mnenja raznih strokovnjakov. Zato je skrajni čas, da to, zdaj že mučno zadevo postavijo na svoje mesto. Ob moderni tehniki in znanju bržčas to ne bo pretežko. Razen, če se s sanacijo sploh ne misli resno in gre v resnici za mastne zaslužke na račun državnih sredstev in nesreče ljudi pod Olševo. Čeje v domnevi, ki prerašča v splošno prepričanje nemalega števila vse širše javnosti, vsaj kanček resnice, potem bi se morali nekateri zamisliti in vsaj malce zardeti. \. Savinjčan/ SNICKE Knjiga, kije ne razumem, je toliko slaba, kolikor nisem pripravljen soočenja z lastnim neznanjem Savinjčan ______________________________________J RAZVOJNI PROGRAM CRPOV V OBČINI NAZARJE Na prvem mestu ureditev cestne infrastrukture Program CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 1991. Usmerjen je predvsem v iskanje možnosti za popestritev dejavnosti podeželskega prebivalstva, ureditev naselij in drugih zanimivosti na območju ter v snovanje takšnega razvoja, da bodo lokalni razvojni potenciali čim bolj izkoriščeni. Zaradi negativnih demografskih trendov, neizkoriščenih razvojnih možnosti in enostranske gospodarske strukture se je Občina Nazarje odločila, da bo v program CRPOV vključila območje Zadrečke doline. Dobroveljske planote in Rovta pod Menino. Program CRPOV poteka v dveh fazah. Namen uvajalnefazeje motivirati ljudi na območju, da bodo razvojno razmišljali, se med seboj povezovali pri nalogah skupnega pomena in se informirali o razvojnih možnostih svojega območja. Naloga izvajalca je, da pomaga prebivalcem izoblikovati razvojno vizijo, opredeliti razvojne cilje in določiti projekte, s katerimi bo mogoče uresničiti zastavljene cilje. Izvedbena faza je namenjena izvedbi projektov, ki so opredeljeni v razvojnem programu. Občine, organizacije ali posamezniki z območja, za katero je bil pripravljen razvojni program, lahko kandidirajo na različnih razpisih za sofinanciranje izvedbe projektov. Deleži sofinanciranja so različni, od 20 do 75 odstotkov vrednosti projekta. CRPOV V OBČINI NAZARJE S celovitim razvojnim programom naj bi v občini Nazarje ohranili poseljenost območja. To naj bi dosegli z ugotavljanjem razvojnih možnosti ter opredelitvijo aktivnosti in projektov, s katerimi bi izboljšali organiziranost prebivalcev, poskrbeli za njihovo izobraževanje in motiviranostterjim omogočili izkoristiti lokalne razvojne potenciale. Ministrstvo za kmetijslvo, gozdarstvo in prehrano je podprlo projekt. Na podlagi povabila k oddaji ponudb za izvedbo projekta je občina za izvajalca projekta izbrala podjetje Oikos d.o.o., Svetovanje za okolje z Vira pri Domžalah, ki del svojih dejavnosti usmeijatudivpripravo razvojnih programovCRPOV. POTEK IN REZULTATI PROJEKTA V okviru projekta je bil pripravljen splošen pregled in opis območja po posameznih področjih delovanja in življenja prebivalcev (življenjski prostor, naselitveni prostor, družbeni in kulturni prostor in delovni prostor). V razvojnem programu je bila oblikovana razvojna vizija območja, določeni so bili razvojni cilji, opredeljene so bile strategije za doseganje zastavljenih ciljev, na koncu pa so bili predlagani tudi projekti, s katerimi naj bi uresničili vizijo in cilje. Program je zastavljen skladno z metodologijo za pripravo programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pogodba med občino in izvajalcem je bila sklenjena avgusta 2001, izvajalec pa je uvajalno fazo zak-Ijučilfebruaija 2002, koje bil izdelan razvojni program in ko so bili opredeljeni glavni izvedbeni projekti. RAZVOJNA VIZUA Občina Nazarje bo vsej Sloveniji za zgled, kako se lahko industrija, kmetijslvo in turizem dopolnjujejo pri doseganju skladnega razvoja. Zaradi prijaznih ljudi, dobro označenih in povezanih zanimivosti ter urejene rekreacijske infrastrukture ne bo obiskovalcem nikoli dolgčas in se bodo radi vračali. Kmetje bodo aktivno vključeni v lokalni trg, zato bodo imeli obiskovalci in prebivalci območja vedno na voljo pestro izbiro zdrave hrane. Prebivalci bodo dobro informirani, zato se ne bodo bali novih izzivov in bodo samostojno uresničevali zastavljene cilje. IZVEDBENI PROJEKTI Glavne želje prebivalstva v območju so usmerjene predvsem na naslednja področja: ureditev cestne infrastrukture, varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo, povezovanje kmetov pri prodaji pridelkov in organizacija trženja, ureditev turistične infrastrukture in ureditev naravnih in kulturnih zanimivosti, informiranje prebivalstva o razvojnih možnostih in izdelava informacijskega gradiva o zanimivostih občine Nazaije. Med izvajanjem uvajalne faze projekta so nekateri posamezniki izkazali interes za vključitev v razvojni program CRPOV. Njihovi razvojni cilji so največkrat usmerjeni v posodobitev kmetij, ukvarjanje z dopolnilnimi dejavnostmi in sonaravno pridelavo. Roman Šimec GORNJI GRAD Ekologi na obisku Občina Gornji Grad je od leta 1998 polnopravna članica Klimatske zveze, ki deluje znotraj Evropske unije. V tem času je bil podpisan sporazum o sodelovanju z občino Globasnica z avstrijske Koroške. V soboto so Gornji Grad obiskali predstavniki Avstrijskega ekološkega sklada, ki so vljudnostni obisk izkoristili tudi za razgovore odprtih ekoloških vprašanjih. Med gostije bil tudi Pedro Garcia, poglavar indijanskega plemena z območja Amazonke, ki se že dolga leta bolj ali manj neuspešno borijo proti izkoriščanju pragozda in za lastno preživetje. Zanimivoje, da je Garcia "predsednik" na ozemlju, ki po površini presega skupno velikost Avstrije in Slovenije, v razgovoru z županom gornjegrajske občine Tonije Rifljem pa je izrazil navdušenje nad povsem novim okoljem in skrb za usodo ljudi, ki počasi, vendar zanesljivo umirajo ob porečju velikanske Amazonke. Po njegovem umirajo pljuča celotnega planeta, kar bi moralo resno skrbeti ne samo ekologov ampak celotno človešlvo. Savinjčan Pedro Garcija, poglavar indijanskega plemena v območju Amazonke, na obisku v Gornjem Gradu (foto: Savinjčan) EXTEMPORE REFOŠK 2002 Gulovci uspešni v slovenskem prostoru Člani kulturnega društva Gal se s svojimi likovnimi deli vse bolj uveljavljajo tudi v širšem slovenskem prostoru. Štirje člani društva so tako sodelovali na extemporu Refošk 2002, kije bil 10. maja v Marezigah pri Kopru. Izbrana likovna dela so razstavili teden dni pozneje v prostorih Krajevne skupnosti Marezige ob prazniku refoška. Ustvarjalni dan so galovci izkoristili za opazovanje primorske pokrajine, njenih znamenitosti in kraja samega. Vtise in občutke so pozneje prenesli na platno. Olvoritev razstave likovnih del dvajsetih ustvarjalcev iz cele Slovenije teden dni pozneje pa je prinesel tudi nekaj presenečenj savinjskim likovnim ustvarjalcem. Z odličnimi ocenami je komisija na razstavo uvrstila tudi dela Mojce Semprimožnik iz Gornjega Grada, Slavice Slapnik z Ljubnega ter Marjane Verbuč in Danice Janžovnik iz Mozirja. Da so dela savinjskih amaterskih likovnikov kakovostna, so dokazale tudi nagrade, ki so jih osvojili na extemporu Refošk 2002. Drugo nagrado, sto litrov refoška in pršut, je osvojila Slavica Slapnik, tretja nagrada, petdeset litrov žlahtne kapljice ter pršut, je pripadla Marjani Verbuč, priznanje pa si je »prislikala« tudi Mojca Semprimožnik. Marija Sukalo GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Mačehovski odnos do zlatih godbenikov »V Zvezo slovenskih godb je vključenih preko 70 »pleh muzik« in še nikoli ni toliko ljudi aktivno ali pasivno sodelovalo v glasbenem življenju kot sedaj. In to v času,« pravi Ervin Hartman, predsednik ZSG, »ko je v tehnično razvitem svetu glasba dosegljiva na vsakem koraku.« Na pravkar minulem tekmovanju slovenskih godb v Ilirski Bistrici so se odlično odrezali tudi fantje in dekleta zgornjesavinjske godbe, saj so z nastopom v prvi slovenski kategoriji in osvojeno zlato plaketo trdno stopili ob bok najboljšim orkestrom. Kljub mladosti, saj so v primerjavi z nekaterimi godbami, ki se lahko pohvalijo tudi s stoletno tradicijo, s četrtstoletnim stažem še pravi glasbeni mladeniči. Matej Kranjc, podpredsednik upravnega odbora godbe (foto: Ciril M. Sem) »Godbo pozna skoraj vsak v naši dolini. Radi pa bi predvsem večje pozornosti lokalnih skupnosti, katerih denarni viri omogočajo delovanje orkestra, saj se godba financira samo iz proračunov občin Mozirje in Nazarje. ObčineGornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava ne kažejo večjega zanimanja zafinanciranje delovanja god be, čeprav se z veseljem odzove-mu vsakemu vabilu. Navsezadnje nosimo ime Godba Zgornje Savinjske doline in mislim, da smo ostali edini, ki še povezujemo ljudi iz celotnega območja nekdanje skupne občine. Upamo, da bo po uspehu na državnemtekmovanju pripravljenost občin finančno podpreti naše delo nekoliko višja, morda pa tudi kakšnega podjetja v dolini.« Sestava zgornjesavinjske godbe je resnično raznolika; dvajset njenih članov prihaja iz občine Mozirje, šest iz občine Nazarje, iz Ljubnega sodeluje deset glasbenikov, iz Gornjega Gradu pet, iz Luč trije, iz spodnjesav-injskih občin Braslovče in Šempeter pa prihajata poleg umetniškega vodje Tomaža Gučka še dva člana. V godbi trenutno sodeluje 47 godbenikov, katerih povprečna starost ne presega 20 let, kar pomeni, da so vSIoveniji tudi po letih med najmlajšimi. Kljub neza- ta Franca Goljufa. Njegovo deloje nadvse uspešno prevzel Tomaž Guček, ki je z mladostnim pristopom popeljal godbo v 21. stoletje. »Vsekakor pa se za obstoj zgornjesavinjske »pleh muzike« ni treba bati,« je prepričan Matej Kranjc. Ob nenehnem pomlajevanju orkestra, ki ga omogoča zgledno sodelovanje z Glasbeno šolo Nazarje, ter rastjo kakovosti glasbenega izvajanja, se bo godba še resneje lotevala programsko zahtevnejših del. »Idej ne zman- Godbenikom je med priskočil na pomoč vodja Tomaž Guček (foto: Ciril M. Sem) vidljivemu finančnemu položaju in prostorski stiski ostajajo godbeniki skupaj in vse bolj nerazdružljivi prijatelji. Najtežje jim je bilo po smrti, lahko rečemo, legendarnega dirigen- jkuje, s podporo upravnega odbora, ki mu predseduje Jakob Presečnik, smo pogumno zakorakali v drugo četrtstoletje delovanja. Odprti smo vsem, ki našega dela ne občudujejo samo zaradi dosežene glasbene rav- ja, ki vlada med člani godbe.« ni,ampaktudizaradikulturesobivan- Savinjčan SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV Inšpektorji dovzetni zn delovanje društev Več kot petdeset predstavnikov planinskih društev Savinjskega MDO (po dolgem času tudi vsi iz Zgornje Savinjske doline) si je za predzadnjo sejo pred iztekom mandata sedanjemu vodstvu izbralo idilično turistično kmetijo Ogrizek v Zgornjem Gaberniku pri Podplatu, kjer sta za nemoten potek seje in za vse, kar spada zraven, poskrbela PD Boč-Kostrivnica in občina Rogaška Slatina. Predsedstvo Savinjskega medruštvenega odbora planinskih društev je na seji razpravljalo o problematiki planinskih koč (foto: Ciril M. Sem) Po osmih letih vodenja savinjske planinske organizacije se z mesta predsednika poslavlja starosta savinjskih planincev Martin Aubreht iz Mozirja, novo vodstvo pa naj bi bilo izvoljeno na zadnji seji, ki bo predvidoma septembra. Po pregledih planinskih koč, ki sojih lani opravili tržni in zdravstveni inšpektorji, se letos pojavljajo problemi z republiško davčno upravo, ki po besedah DanilaZbrizaja, strokovnega sodelavca pri PZS, ne dovoljuje neplačanega dela v drušlvu. Planinska zveza je že pred leti opozorila, da davkarija s tem, ko zahteva od društev plačilo vseh prispevkov kot od plač, ravna nezakonito. Ustavno sodiščeje leta 1995zodločbo trditev PZS sicer potrdilo, vendar na davčni upravi dejstvo, da gre pri planinskih društvih za neprofitne organizacije, ki presežek dohodka usmerijo v obratovanje koč in planinsko dejavnost, očitno nima nobene teže. Danilo Zbli- žaj je prepričan, da se je davkarija spravila nad neplačano delo društvenih članov, pri tem pa opozarja, da plačevanje opravljene kilometrine in podobnih materialnih stroškov z dnevnicami ni dovoljeno. Po mnenju tržnega inšpektorja spadajo med gostinske obrate vse planinske koče, ki so dostopnezžičnico ali avtom vse leto, zato so na gospodarski komisiji pripravili seznam teh koč in ga poslali na tržni inšpektorat. To seveda ne pomeni opustitev zahtevanih predpisov, saj morajo oskrbniki dosledno upoštevati vse določbe in predpise, po katerih planinske koče delujejo. Določene olajšave so bile dosežene tudi pri razgovoru na kolegiju republiške zdravstvene inšpektorice, med drugim ta, da bodo zdravstveni inšpektorji odslej zahtevali potrdilo o opravljenem higienskem minimumu samo od oseb, zaposlenih v kuhinji. Savinjčan POGOVOR Z IDO PUSTOSLEMŠEK-KRAMER, ZDRAVNICO SPLOŠNE MEDICINE Tudi spomini na obdobje otrokovih predšolskih bolezni so lahko lepi Splošna zdravnica in leto in pol tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Moziije Ida Pustoslemšek Kramer od samega začetka službovanja pa do danes »vztraja« v isti ambulanti zdravstvenega doma v Nazarjah. Izhaja iz preproste gornjegrajske družine, vendar so kljub temu vsi štirje otroci končali fakulteto. Svoj dom si je s partnerjem, mozirskim županom Jožetom Kramerjem, zgradila v Varpoljah. V okviru letošnje akcije Moj zdravnik je bila po glasovanju bralcev Savinjskih novic izbrana za najbolj priljubljeno zdravnico v kategoriji pediatrov oziroma pediatrinj. To je bil tudi motiv, da smo se z njo srečali v skromni pisarni zgornjega nadstropja nazorske zdravstvene postaje, kjer je sedež Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Ida Pustoslemšek Kramer se je izkazala kot zgovorna sogovornica, čeprav sama takšno lastnost zanika in poudari, da jo to zgolj posledica številnih let vsakodnevnega dela z ljudmi. Pediatra v dolini pravzaprav sploh ni, zato je tudi sam izbor naj pediatra vprašljiv. Polovico mojih pacientovje odraslih, polovica je otrok. Od samega začetka so mi prepustili otroke, saj sem bila edina, ki sem naredila podiplomski študij iz zdravstvenega varslva otrok in mladine. Kasneje je to storila tudi dr. Karmen Fürst, zasebna zdravnica v Mozirju. Težnje, da bi imeli v dolini pediatra, so že bile, pa tudi slovenska pediatrična sekcija si zelo prizadeva, da bi vsi otroci obiskovali pediatre. Ko sem začela tu delati, so me nagovarjali, da bi specializirala iz pediatrije, vendale bilo že takrat jasno, da ljudje ne bodo vodili otroke od tako daleč. - Najbrž starši iz Solčave, Luč in ostalih oddaljenih krajev res ne bi vozili otroke na pregled v Nazarje, pa vendar bi lahko bil pediater vsaj za spodnji konec doline? Do enega pediatra, ki bi bil polno zaposlen, bi bila upravičena kvečjemu cela dolina. Na Ljubnem je prvi poskus, kjer dela pediatrinja iz Velenja honorarno. V Velenjuje nekoliko več pediatrov, s katerimi bi si lahko pomagali, vendarje vedno premalo denarja, zato se trudimo sami opraviti. Še bolj kot pediatra strašno pogrešamo psihologa in logopeda. Otroci so do njiju upravičeni, pa jih nimamo. Sama na tem področju veliko postorim, ker sem se izobraževala in sem zato bolj "korajžna", ostali pa tega ne počno. Logopeda se poslužujemo v vrtcih, seveda pa to ni na nivoju, na katerem bi moralo biti. Nekoč smo sistematične preglede prakticirali po šolah, danes pa to iz higienskih normativov ni več dovoljeno. Preventivni pregledi otrok pa so čedalje bolj zahtevni in težko jih je izvajati čisto tako, kot so zahteve in potrebe. Poleg tega so se pojavili preventivni pregledi odraslih, ki nam tudi vzamejo veliko časa. - Kaže, da se zdravje otrok iz generacije v generacijo slabša. Po drugi strani starši otroke bistveno pogosteje vodijo k zdravniku, kot so to počeli nekoč. Oboje drži. Veliko več se hodi k zdravniku za stvari, za katere se včasih ni, je pa tudi res, da je obolevnost večja. Veliko večje prehladnih obolenj, za kar gre zasluga med drugim onesnaženemu zraku in načinu prehranjevanja. Ogromno je alergij. Čedalje večje poškodb, tako prometnih kotizdrugih razlogov, več je prirojenih okvar. Slednji otroci so vsaj na začetku naše stalne stranke. In končno psihoorganske bolezni. Zaradi slednjih, bi nas morali pacienti še več obiskovati, vendar prihajajo predvsem najmanjši, kasneje pa se tovrstne težave rešujejo z drogami in podobnim. Številnejši obiski so tudi na račun birokracije. Stranke potrebujejo opravičila, napotnice, razna potrdila in podobno, kar nam vzame skoraj polovico časa. - Če se vrnemo še za hip k alergijskim obolenjem, ki so vse bolj pogoste med otroci. Najbolj obremenjujoče se zdi to, da ljudje ne prenesejo stika z osnovnimi naravnimi snovmi kot so mleko, moka, nekatere vrste sadja, trava, živalska dlaka in podobno. Gre nastanek tega iskati v sodobnem načinu življenja, ki nam ga vsiljuje civilizacija? To je kemija, ki jo uživamo, dihamo, oblačimo. Kozmetika, čistila... človeški organizem vsega tega ne prenese. Alergeni so sicer v določeni meri obstajali tudi že prej, vendar ljudje tega niso zaznavali na takšen način. Nekako sojih preboleli, živeli so z njimi. Danes pa starši sploh pri dojenčkih in malih otrocih hočejo pri vsaki stvari priti do zaključka. Opažamo pa, da mame vedno več dojijo, kar zmanjšuje alergičnost, predvsem na mleko. - Najbolje je, da ljudje za svoje zdravje kolikor se da in dokler se da poskrbijo sami. Kaj lahko starši naredijo za to, da bo njihov otrok rasel v zdravem okolju? Pri majhnih otrocih sta najbolj pomembna ljubezen In red. Ljubezni ni nikoli preveč, vendar pa to ni isto kot razvajanje. Toliko bolj sejim posvetimo, ko so majhni, toliko manj bodo naše pozornosti potrebovali kasneje, saj bodo to že osvojili. Veliko je treba otroke spodbujati h gibanju na svežem zraku, ne glede na vreme in tudi, če so malce prehlajeni ali bolni. Pomembno je, da se z njimi igramo, jim beremo knjige; najmlajše ne bi smeli puščati pred televizorjem. Otrok naj je zdravo domačo hrano z veliko sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Ko otrok zboli, je za starše hudo, sploh, če morajo zaradi tega pogosto izostati iz službe. Včasih rečem staršem, da imajo, koje otrok bolan, priložnost, da se z njim še bolj zbližajo in se mu posvetijo. Ta obolenja so samo v predšolskem obdobju, kasneje pa tudi otrok nima več toliko časa za svoje starše. Tako da so tudi spomini na bolezen v tem smislu lahko lepi, seveda, če ne gre za resnejše bolezni. Nekateri starši so preveč zaskrbljeni, panični in zmedeni. Ugotavlja se, da ljudje izgubljamo prirojeni občutek za oceno, kaj je prav in kaj ne. Vse se nam zdi narobe. Mladi starši se radi prestrašijo sivari, za katere se ne bi bilo treba. Vsaka bolezen rabi svoj čas, da se pozdravi. Ponavadi pride kar hitro, a ga ni zdravila na tem svetu, ki bi te v hipu pozdravilo. Starši so velikokrat preveč nestrpni. Dogajalo se je, da so menjavali zdravnike in hodili po zdravila križem kražem, tako da smo bili na nekatere že kar jezni, saj niso niti povedali, da so bili pri drugem zdravniku in so dobili druga zdravila. - Če pustimo sedaj bolezni ob strani in se posvetimo svetlejšim temam. Današnji otroci so opazno umsko razvitejši od prejšnjih generacij. Kaj menite, se danes dejansko rojevajo bolj napredni otroci, ali je to posledica bistveno večjega angažiranja staršev od otrokovega rojstva dalje in še pred njim? Oboje. Opažamo, da dobivajo dekleta menstruacijo pri čedalje nižji starosti, pa tudi vsaka generacija je nekoliko višja. Na drugih nivojih pa je Dr. Ida Pustoslemšek-Kramer: “Pogrešamo psihologa in psihiatra, do katerih so otroci upravičeni.” (foto: Vesna Petkovšek) razvoj gotovo odraz ukvarjanja z otroci, tako staršev kot tudi v vrtcih in šolah. Otroci lahko danes sodelujejo pri pogovorih odraslih, kar včasih ni bila navada. Velikokrat so celo v središču pogovora. Dosti gledajo televizijo in sedijo za računalniki, več potujejo. Spretni so v tehničnem smislu. - ...skratka imajo dostop do informacij. Kaj pa njihove fizične sposobnosti? Tisti, ki imajo vzpodbudo za športno aktivnost, so tudi na tem področju razviti, sicer pa gibalne sposobnosti upadajo, posebej pri dekletih in debelih otrocih. V času moje generacije smo otroci radi hodili peš v šolo in domov. Sedaj se čudijo, da nas otroci pokličejo, da pridemo ponje, vendar prometje tolikšen, da si otroka ne upaš pustiti samega na cesto. - Predvsem najmlajši otroci v predšolskem obdobju zaužijejo veliko antibiotikov, za katere vemo, da med drugim slabijo otrokov naravni imunski sistem... Dojenček se rodi skoraj brez imunskega sistema inzvdorom bacilovsi ga izgradi. Zantibiotiki gami pri tem oviramo. Vsi vemo, da jih je preveč. Nekaj je krivda nas zdravnikov, kersmo bili pri tem preveč radodarni. Nekaj je krivda staršev, ker so zelo zahtevni. Osveščenost je prišla k staršem in k nam, da čedalje manj tega predpisujemo, čisto brez antibiotikov pa kljubtemu negre. Veliko je takšnih bolezni, ki si jih ne upaš zdraviti brez njih, na primer angina, vnetje ušes, nekatere kožne bolezni, borelioza. Zdravniki iz bolnišnic nasprotujejo tolikšni uporabi antibiotikov, vendar njim je lažje. Vsak dan pregledajo krvne izvide, če pa otroka vidiš enkrat in mu vsakokrat tudi ne daš pregledati krvi, iz strahu pred komplikacijami predpišeš antibiotik. Starši to čedalje bolj odklanjajo, kar mi je všeč in sem se pripravljena z njimi tudi pogovoriti, alije antibiotik potreben ali ne. Ni mi škoda, da otroka drug dan še enkrat pripeljejo, da se vidi alije nujno. - Nekateri starši izrazito nasprotujejo obveznim cepljenjem otrok. Oblikovali so celo društvo, preko katerega javnost seznanjajo z njihovimi argumenti o nepotrebnosti in škodljivosti obveznega cepljenja in pravici staršev, da se sami odločajo o tem. Imajo svoje argumente in nekatere celo upravičene. V naši dolini pa še ni tega, vsi otroci so 100% cepljeni. Starši smo odgovorni za otroke, ampak ne moremo odgovarjati za posledice, ki bi jih imel otrok čez 20 let, če ga danes ne bi dali cepiti. Mi cepljenje seveda zagovarjamo, kersosestem iztrebile nekatere nalezljive bolezni, ki so pri določenem odstotku ljudi pustile posledice. Na primer hepatitis B, proti kateremu sedaj cepimo otroke v 1. razredu osnovne šole. Resje, da so pri nas možnosti okužbe manjše kot ponekod drugod, po drugi strani pa ljudje ne vedo, da so s to boleznijo okuženi skoraj vsi narkomani. Zanimivo je, kako so ljudje zainteresirani za neobvezna cepljenja. Žal je tako, da tisto, kar sami plačamo, bolj cenimo. Ljudje se ne zavedajo, ko- liko državo obvezna cepljenja stanejo. - Če preskočimo sedaj na vašo vlogo direktorice Zgomjesavinjskega zdravstvenega doma: v kakšnem stanju se nahajajo prostori zdravstvene postaje v Mozirju in zdravstvene postaje v Nazarjah? Mozirski zdravslveni dom je novejši in večjih prenov ne potrebuje. Ima pa reševalne avtomobile, ki nas ogromno stanejo. Nazorska zgradba pa je stara in nefunkcionalna, tu bo potrebno veliko postoriti. - Katere so kritične točke? Najbolj čakamo streho, ker hoče vsak dober gospodar imeti trdno streho nad glavo. Tako da najvišje prostore ne obnavljamo, dokler se streha ne uredi. Obnovo strehe bo morala urediti občina, kije tudi lastnica zgradbe. Vemo, da ima omejena sredstva in veliko je potreb, zato smo potrpežljivi, mogoče celo malo preveč. Povedati pa moram, da so fizioterapijo res uredili tako, da smo ponosni nanjo. Sami smo začeli z določenimi obnovami -zamenjali smo okna, zamenjali bomo tudi centralno kurjavo in v okviru finančnih zmožnosti prenavljali ambulante. Ljudje si želijo tudi večje parkirišče, čeprav je v primerjavi z drugimi zdravstvenimi domovi kar veliko in celo asfaltirano, zato to ni v primarnem planu. - Financiranje obnove nazorskega zdravstvenega doma je zgolj na plečih nazorske občine, čeprav pacienti prihajajo tudi od drugod... Nazorski župan in občinski svet trdita, da morajo nekaj prispevati tudi druge občine, te pa nočejo, ker imajo same dovolj obnove potrebnih zgradb. Ko pa eden reče ne, tudi ostali ne prispevajo. Občine mislijo, da če imajo enega zdravnika, enega zobozdravnika in mogoče celo lekarno, je z njihovega vidika stvar urejena. Sicer pa se podobno dogaja tudi pri ostalih zadevah, ne le pri zdravstvu. Čeprav smo majhni, zgornjesavinjski zdravstveni dom zaposluje le 40 ljudi, pa je veliko skrbi. Že kar nekaj zdravnikov je zasebnikov, zato je težje urejati skupne zadeve kot so dežurstva, reševalni prevozi in podobno. To je finančno najbolj pre-oblematično. - Dežurstvo občutijo zdravniki kot veliko obremenitev, ki bi se je najprej znebili, če bi se dalo. Je organizacija dežurstva problematična? Samo dežurslvo je nekako pokrito in smo edini v Sloveniji, ki zelo dobro sodelujemo z zasebniki, tako da glede razporejanja dežurstev ni bilo še nobenih večjih težav. Problem pa je v tem, ker od nas zahtevajo 24-urno pripravljenost na nujno pomoč. Ne vem, kako bomo to rešili, saj smo razkropljeni po vsej dolini in maksimalno obremenjeni. Ne predstavljam si, da bi na enem mestu čakali na nujne klice. - Potreba po novih zdravnikih je torej precejšnja... Po zavarovalniških merilih smo pokriti, po merilih ministrstva za zdravje, pa bi potrebovali še dodatno pomoč. Res pa je, da so nekateri zdravniki že toliko stari, da bi se lahko upokojili, če bi želeli. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek OBVESTILO O SPREJEMU VLOG ZA OSEBNE IZKAZNICE IN POTNE LISTE Zaradi povečanega števila strank, ki v času pred letno turistično sezono vlagajo zahteve za izdajo osebnih izkaznic in potnih listov, bomo na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Mozirje, v pisarni številka 1, vloge sprejemali tudi v SOBOTO, dne 1. in 8. junija 2002 med 8. in 12. uro. Priporočamo, da ta dva dneva izkoristite tudi tisti, ki zaradi službenih, študijskih ali drugih obveznosti, ne morete na upravno enoto v času naših uradnih ur. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE PROGRAM DEVETLETNEGA ŠOLANJA Dovoljenje še 97 osnovnim šolam Šolska ministrica dr. Lucija Čok je pred dnevi izdala dovoljenje za poskusno uvedbo programa devetletnega šolanja še 97 osnovnim šolam, kar pomeni, da se bodo v prihodnjem šolskem letu po programu devetletke šolali učenci že na 251 slovenskih šolah od skupno 448. Kot je znano, naj bi se v šolskem letu 2003/2004 po programu devetletke izobraževali na vseh šolah. Novi program prvega razreda naj bi obiskovalo okoli 10.000 učencev, med njimi tudi učenci iz nazorske in lučke šole, medtem ko naj bi se šola iz Rečice vključila v devetletko tudi s programom za sedmi razred. Na letošnji razpis za vključitev osnovnih šol v postopno uvajanje devetletke so se prijavile 103 šole, ki so morale v skladu z določili razpisa pridobiti tudi soglasje staršev in na podlagi tega zaprositi šolsko ministrstvo za dovoljenje. Iz prispelih vlog je razvidno, daje uspelo šolam pridobiti izredno visok odstotek soglasij staršev, v več primerih kar 100-odstotno. Vse to kaže na podporo uvedbe devetletnega šolanja in kakovostno pripravo šol nanjo, kar je bilo ključno za odločitev ministrice. Savinjčan ROTARY KLUB CELJE Namesto zabave humanitarna pomoč Šest članov celjskega Rotary kluba je skupno proslavljanje okroglega jubileja v krogu svojih družinskih in poslovnih prijateljev okronalo z dobrodelnim dejanjem. Člani, ki letos praznujejo petdesetletnico, so namesto daril povabljene na rojstnodnevno zabavo zaprosili za denarne prispevke v dobrodelne namene. Tako so zbrali 1.516.000 tisoč tolarjev, ki so jih takoj vročili trem, ki so takšne pomoči potrebni. Na predlog Centra za socialno delo so 606.000 tolarjev podarili babici brez rednih prihodkov, ki sama skrbi za odraščajoča vnuka in ki na svojo željo ne želi biti imenovana. Na predlog atletskega društva Kladivar Cetis Celje so 304.000 tolarjev izročili mlademu in perspektivnemu celjskemu atletu Rob- ertu Merlaku, katerega mati kot samohranilka ne zmore financirati vseh stroškov za Robertovo športno opremo in priprave. Skupina rotari-jcev pa seje sama odločila 606.000 tolarjev podariti še Društvu za pomoč duševno prizadetim Sožitje iz Celja. PB TEDEN RDEČEGA KRIZA Osnovnošolci spoznavali dejavnost Rdečega križa Ob rojstnem dnevu ustanovitelja Rdečega križa Henryja Dunanta in svetovnem dnevu te organizacije je od 8. do 15. maja v Sloveniji potekal teden rdečega križa. V tem času so bile po slovenskih poštah v prodaji dopolnilne znamkice RK, na železniških postajah pa doplačilne vozovnice. Glede na dogodke v preteklih mesecih, ki so dodobra pretresli to organizacijo, se po mnenju like Kramer z mozirskega območnega združenja RK, le-ta ponovno postavlja na noge. Z delom novega vodstva in vseh zaposlenih bodo poskušali vrniti ugled in zaupanje v humanitarno organizacijo. Ljudje so postali nezaupljivi, zato jih čaka še ogromno truda in dela. Krameijeva je prepričana, da so za to porok tudi številni podmladki RK, ki delujejo po osnovnih šolah v Sloveniji in v naši dolini. Tako so vtednu, kije bil namenjen predvsem spoznavanju RK in njegove humanitarne dejavnosti, osnovnošolci do četrtega razreda ob pomoči svojih mentoric pripravi- li kviz s tematiko, ki je temeljila na poznavanju in delovanju te organizacije pri nas. V okviru tedna RK so se v mozirskem območnem združenju odločili, da obiščejo tudi podjetje Viva trade, ki že vrsto let pomaga s svojimi izdelki, in jim izrečejo zahvalo v znak podpore. Marija Sukalo Naša anketa Devetletko Osnovne šole, ki so se prijavile na razpis za postopno uvajanje devetletke so morale pridobiti soglasje staršev. Uspelo jim je pridobiti zelo visok odstotek soglasij, nas pa je zanimalo, kaj o devetletki in spremembah, ki jih ta program zajema, menijo naključni mimoidoči. Darja Zamernik, kmetovalka: Po mojem ni nič narobe. Mala šola se bo štela, tako kot so jo sedaj imeli. Prej so hodili v malo šolo vsak drug dan, sedaj pa se bo vsak dan štel kot prvi razred. Malo več bodo imeli učenja, sicer pa se ne bo nič bislveno spremenilo. Alojz Murko, samostojni podjetnik: Dobro bi bilo, da bi bila. Otroci bi lahko bili več s starši. Vsepovsod po svetu je tako, zakaj naj bi bilo na Ljubnem drugače. Blaženka Bezovnik, brezposelna: To ima svoje dobre in slabe strani. Otroci so bolj prikrajšani, ker morajo prej v šolo in tudi dlje časa v njej biti. Dobra plat pa je v tem, da so otroci dlje pri starših in gredo kasneje v srednjo šolo. Takrat so bolj pripravljeni in se lažje odločijo za poklic, saj so starejši in bolj zreli. Tomaž Krivec, avtomehanik: Po mojem to ni slabo. Ne poznam sicer programa, ampak najbrž so ga kaj spremenili. Verjetno se bodo otroci več naučili. Koliko bodo zaradi tega straši obremenjeni, se bo s časom videlo. Majda Nadlučnik, prodajalka: Mislim, da je to kar v redu. Imam sicer že odrasle otroke, ampak menim, da je po osemletki človek še preveč otročji, da bi se odločil za prvi poklic. Devetletka je za otroke boljša, da se lažje odločijo za pravo smer ali pa tudi ne. Danjela Nedič, študentka: V redu je, ker so otroci dlje doma, v domačem kraju. Kasneje se lažje odločijo za srednjo šolo, fakulteto. Pripravila Vesna Petkovšek, foto Ciril M. Sem VETER V LASEH Športna igrišča so oživela Na športnem poligonu v Lokah se je 17. maja odvijala akcija z naslovom Veter v laseh, s športom proti drogi. Namen manifestacije, ki jo razne institucije organizirajo po vsej Sloveniji, je v množičnem sodelovanju mladih v športnih igrah. V Lokah seje na petkov dopoldan na raznih športnih aktivnostih pomerilo kar 220 osnovnošolcev višje razredne stopnje. Pomerili so se v košarki, nogometu, rolanju, risanju na pločnik, plesu v vetru... Dobra organizacija vseh sodelujočih, osnovne šole Mozirje, športnega društva in Občine Mozirje, ničesar ni prepuščala naključju. Tako je bilo tudi v popoldanskem času, koje na igrišča stopilo 50 dijakov. V odbojki na mivki seje pomerilo osem ekip, v košarki pa pet. Dobre volje in zdrave tekmovalnosti je bilo na pretek. Smisel akcije ni vzpodbujanje tekmovalnosti in pehanje za dosego prvih mest. Večji namen je dosežen z množičnostjo, ki vzpodbuja mlade, da se družijo na zdrav in za vse neboleč način. Tej množičnosti se lahko vsi, ki si želijo takšnega preživljanja prostega časa, pridružijo že to soboto, ko bo akcija Veter v laseh potekala v Nazarjah. Šport je orodje, ki lahko mlade zaposli in jim omogoči, da na zdrav način sproščajo svojo energijo. Te ni malo, žal pa jo mnogi izkoriščajo v povsem druge namene. Tobak, droga, alkohol in razne druge omame so mladim na dosegu rok, opojna sredstva se prodajajo že na vsakem vogalu. Mladim je zato potrebno ponuditi alternative. Veliko je govorjenja otem, malo pa je konkretnih dejanj, ki se uresničujejo v praksi. Ena izmed njih, ki živi že vrsto let, je akcija Veter v laseh. Akcija združuje vse mlade, ki želijo svoje sposobnosti pokazati na zdravih temeljih, na koreninah športa. Ta daje sprostitev in nove moči za dolge ure učenja in sedenja pred knjigami. Dobrote zgornjesavinjskih kmetij so na ptujski razstavi požele veliko pohval (foto: Bernarda Brezovnik) Na letošnji razstavi je izstopala celjska pokrajina s prijaznimi kmetijami razgibanih območij - od Savinjske doline, koroških hribov, Pohorja in Kozjanskega. Pestrost ponudbe kulinaričnih dobrotje povezana z bogato zgodovinsko tradicijo in raznolikostjo pokrajine. Zgornjo Savinjsko dolino so z zanimivimi izdelki, kot so zgornjesavinjski želodec, domač sir, kruh iz krušne peči, medenjaki, suho sadje, domači čaji, nazorno predstavile naše turistične kmetije. Novost letošnje prireditve je bila, da so pri ocenjevanju več pozornosti namenjali zunanji podobi izdelkov, saj morajo biti kmečke dobrote za prodajo vedno v primerni embalaži. Ker je prodaja dobrot ena izmed tržnih možnosti za slovenske kmetije, lahko gospodinjam in gospodarjem sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij pomaga pri napredku v kvaliteti njihovih izdelkov. Še posebej pa jim pomaga pri prodaji in promociji dobrot. Nagrajene izdelke lahko kmetije označijo s posebnim znakom, kije v barvi pridobljenega priznanja (bronasti, srebrni, zlati in znak kakovosti). Tako označene dobrote slovenskih kmetij so tržno bolj prepoznavne, kupcu pa jamčijo kakov- ost. Iz Zgornje Savinjske doline so se letos predstavile kmetije z zanimivimi in skrbno pripravljenimi krušnimi ter mlečnimi izdelki. Dokaz njihove izjemne kvalitete so lepa priznanja. Kmeticam zanje iskreno čestitamo in hkrati želimo, da jim sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij pomaga pri napredku v kvaliteti izdelkov, predvsem pa pri promociji in prodaji dobrot z njihovih domačij. Bernarda Brezovnik ZLATO PRIZNANJE za mladi sir z orehi: Martina Poličnik, Logarska dolina 24, Solčava ZLATO PRIZNANJE za krhke flancate: Milena Marolt, Podveža 3, Luče SREBRNO PRIZNANJE za velikonočni kruh z rozinami: Fanika Žunter, Prihova 35, Nazarje SREBRNO PRIZNANJE za mešani kruh: Marija Janžovnik, Dobrovlje 17, Nazarje Martina Poličnik, Logarska dolina 24, Solčava DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU Lepa priznanja za naše kmetice Dobrote slovenskih kmetij so bile letos že trinajstič postavljene na ogled v minoritskem samostanu na Ptuju. Ime državne razstave in ocenjevanja pove, da so ti izdelki nekaj dobrega, nekaj našega in nekaj pristno domačega. Zelo pomembno je, da znamo ceniti in spoštovati dobrote slovenskih kmetij, kar potrjuje tudi znan slovenski pregovor: »Kdor košček kruha zametuje, večkrat drobtinic potrebuje«. 23. POHOD NA TRAVNIK Najbolj vztrajni so se podali tudi do stolpa na Turnovki Tretjo nedeljo v maju so se že triindvajsetič zapovrstjo planinci in ljubitelji pohodništva podali na Travnik. Organizator pohoda, ljubensko planinsko društvo, je poskrbel za prevoz z Ljubnega do Rastk, od koder so se udeleženci podali peš. Pot jih je vodila mimo Rabona, Tratnika in partizanske bolnišnice proti Koči na Travniku. Bolnišnica pod Komnom je bila zgrajena leta 1944, v njej pa so se v nemogočih razmerah zdravili bolniki in ranjenci. stolpa na Turnovki, mladi pa so se pomerili v nogometu. Pohodniki so za tretjo udeležbo dobili bronasto značko, za šesto udeležbo srebrno in deseto udeležbo zlato značko. Kljub temu, da je bilo zelo malo plan- Pot je pohodnike vodila mimo Rabona, Tratnika in partizanske bolnišnice proti koči na Travniku (foto: Pepi Marovt) V preteklosti je bil pohod povezan s številnimi spominskimi proslavami. Teh žal ni več, ostal je le tradicionalni pohod, na katerega se podajo enkrat na leto vsi ljubitelji tovrstne rekreacije, saj se tedaj stkejo številna prijateljstva. Ljubenski planinci so poskrbeli tudi za okrepčilo udeležencev. Vztrajni so se v večjih ali manjših skupinah podali tudi do razglednega inčev iz planinskih društev naše doline, pa so organizatorji z udeležbo zadovoljni, saj je na Travnik z različnih smeri prispelo preko štiristo pohodnikov, med njimi tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer in Martin Aubreht, predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. Piše: Igor Pečnik Salon Internautica sodi med največje na Jadranu, obiskovalci pa prihajajo tudi iz sosednjih dežel. Organizatorja Marina Portorož in podjetje Studio 37 sta letos privabila kar 138 razstavljavcev, ki so v pokritih halah, na odprtem in seveda ob privezih ponujali na ogled preko sto plovil. Vožnja z motornimi jahtami seveda ni za vsakogar, ampak na salonu internautica si lahko privoščite tudi te užitke, če se uvrščate med potencialne kupce. Vožnja z 2,5 milijona evrov vrednim ferretijem 480 je nekaj posebnega. Jahta je pravzaprav ladja. Njene razsežnosti so velikanske, prav tako motorna moč, ki jo proizvajajo dizelski motorji. OBISKALI SMO NAVTIČNI SALON INTERNAUTICA V PORTOROŽU Pershing 43 tudi v Savinjski dolini Za ljubitelje jeklenih konjičkov, močnih motoijev in visokih hitrosti obstajajo tudi drugačne vrste zabave. V mislih imam predvsem ljubitelje morja in plovil. Za tiste, ki imajo malce več pod palcem, so v portoroški marini pred dnevi pripravili sedmi salon navtike, ki ga je obiskalo več kot 30 tisoč ljudi. Torej ni čudno, da statistika govori o tem, da vsak deseti Slovenec preživi dopust na morju s kakšnim plovilom, pa najsi bo to jadrnica, gliser ali jahta. »Firbcev« ne manjka,fotografiran- posadka je na takšni jahti del je velikanske jahte je atraktivno. Na »opreme«, zraven pa sodi še čistil- njej se počutiš enostavno bogato. In ka, medtem ko lastniki zgolj uživajo kdo to kupuje? Hja, na jahti je bila na zunanjih površinah ali v notran-gospa, ki ji je mož ravnokar kupil jem salonu. novega mercedesa S 500, ker pa gresta počasi v pokoj, je potrebno razmišljati v oddihu... Notranjost je prelestno lesketajoča z najfinejšim usnjem in plemenitim lesom. In Najdražje plovilo na sejmu je bil pershing 88, ki s svojimi 26,96 m dolžine predstavlja prekrasno plovilo. Notranjost je naravnost božanska in grozno prostorna. Manjši gliser in skuter se skrivata v sprednjem delu, tako da lastnik lahko mirno zapusti jahto za večerne zabave v mestu, če ni v bližini kakšne marine. Motorji, ki poganjajo to zverino, zmorejo dvakrat 1.896 »konjev«, v tank za gorivo pa gre 6.500 litrov nafte, kar zadostuje za deset do petnajst ur delovanja. Vsak motor lahko ob priganjanju popije tudi do 300 litrov na uro... No, da pa Savinjčani nismo kar tako, dokazuje dejstvo, da smo v dolino pripeljali manjšega brata, per-shinga 43. Z dolžino 13,45 metra se sicer ne more kosati z modelom 88, nudi pa dovolj udobja za štiričlansko družino. Motorja sta dva s po 630 KM, kar pomeni visoko končno hitrost in solidno porabo, ki ne presega 150 litrov na uro. Tudi ob polnjenju 1.400-litrskega rezervoarja za gorivo glava ne boli tako zelo kot pri 88-tici. OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Šolska ul. 23 3330 MOZIRJE razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA - ŠOFERJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela je 19. avgust 2002. Kandidati morajo imeti IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri in opravljen šoferski izpit. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. VINA IN NARODOPISJE ■BHnnni Stare slovenske šege Piše: Aleksander Videčnik Grad v kepi njivi Ljudsko izročilo govori o tem, daje nekoč stal pri Gregorcu v Lepi Njivi grad. Domačini vedo za ostanke ruševin, ki naj bi bile ostanki nekdanjih grajskih zidov. Seveda so se okoli gradu spletale zgodbe, ki so v marsičem protislovne, pisnih podatkov o gradu pa ni, vsaj doslej še niso bili odkriti. Lovro Goličnikje menil, daje bil grad res tam, kjer so skromne ruševine še opazne. Razrušen naj bi bil v času turških vpadov v naše kraje (1450 - 1490). Vsekakorje grad bil v ruševinah že leta 1600, ko so pričeli graditi današnjo cerkev svetega Mihaela v Šmihelu. Ustni viri trdijo, da so tedaj ogromno obdelanega kamna vozili prav z ruševin gradu in z njim gradili omenjeno cerkev. Baje sta nekoč obstajali dve knjigi v katerih so bili podatki o nekdanjem gradu, žal pa nihče ne ve za kateri knjigi naj bi šlo. Grad se je baje imenoval Graubenberg ali nekaj podobnega. Svoje pristave naj bi imeli graščaki na sedanji kmetiji Vavher in na nižje ležeči kmetiji Mikek. Seveda, zanesljivih dokazov za to trditev ni. Pravijo, da so graščaki hudo grdo ravnali s tlačani. V Šmihelu vedo povedati, daje bil pri Jezerčniku graščinski ribnik, ostanki vode so še vidni. Tod blizu je bival graščinski oskrbnik ribnika, kije pazil na ribe in jih po naročilu graščaka lovil in pripravljal za peko. Zanimivo, trdijo, daje eden oskrbnikov gradu bil Madžar po imenu Mikek, od tod še danes hišno ime Mikek. Seveda je bujna domišljija ljudi našla tudi za grad pri Gregorcu zgodbe o strašenju in podobnih pojavih. Tako je neka domačinka zvečer, koje gnala živino s paše, slišala otroški jok z vrh hriba nad ruševinami, toda otrok ni videla. Druga pripoved govori o čudni luči, ki sojo blizu gradu opazovali na vsako kvatrno soboto zvečer. Seveda si nihče ni upal od blizu preveriti od kod ta svetloba. Tudi v hiši Gregorc je bilo večkrat nemirno in slišalo seje človeško jokanje. Baje naj bi prav pod kamro v hiši vodil skrivni rov do gradu. Vtem prostoru domači niso nikoli radi prenočevali. Rudolf Dostal seje pred drugo svetovno vojno veliko ukvarjal z narodnim izročilom. V nekem sestavku je med drugim zapisal, kaj seje dogajalo za binkošti. Najprej je pojasnil odkod ta izraz. Beseda izvira iz grščine, "pentekoste" je petdeseti dan po Veliki noči. Prvotno so kristjani praznovali ta praznik kar osem dni. Šele cerkveni zbor v Konstanci je določil, da se praznuje nedelja, ponedeljek in torek. Binkošti spominjajo kristjane na prihod svetega Duha. Pa tudi na razširjanje evangelija. Nekoč so naši predniki ohranjali vrsto običajev ob teh praznikih. Na binkoštno soboto je bil čas krasitve božjih podob in svetnikov v cerkvah in na domačijah. Tudi na grobove svojih pokojnih so polagali šopke in venčke. To so bila dela, ki sojih opravljala dekleta in žene. Moški pa so ovijali hiše z brezovimi vejami in sredi vasi postavil[binkoštni mlaj, ki so ga okrasili z barvnimi trakovi in zastavami. Na Gorenjskem so ne- V današnjih časih smatramo mačke prej v nadlego kot v korist. Vedno pa ni bilo tako. V starem Egiptu so veljale mačke za nenadomestljive domače živali. Verjetno sojih najprej udomačili v Afriki. Stari Egipčani sojih uporabljali pri lovu kot danes uporabljamo pse. Gonile in prinašale so jim namreč ubite ptice. Verjetno se egipčanske mačke niso toliko bale vode, kot današnje, ki so dodobra pomehkužene. Divje mačke, ki so podobne našim udomačenim živalim, še vedno žive v nekaterih samotnih predelih Evrope. Zanimivo je, da naša domača mačka ne izhaja od evropske temveč od afriške divje mačke, kije še danes zelo razširjena na afriškem kontinentu. Ni izključeno, da so verjetno križali afriško in evropsko vrsto. Že v najstarejši dobi so si Egipčani udomačili divjo mačko. Iz neke slike na zidu starodavne koč na binkoštno soboto odpirali okna, matere pa so opozarjale otroke, da morajo biti mirni, saj bo prišel sveti Duh v podobi belega goloba. Še vsred-njem veku so v krščanskih cerkvah spuščali iz višine goloba, daje letal nad glavami vernikov kot simbol svetega Duha. Ponekod so verjeli, da na binkoštno soboto ne smejo na polje, ker je tam že sveti Duh, ki blagoslavlja zemljo, če bi ga zmotili, bi se prestavil drugam. Kar preko Černivca so pripravljali binkoštni ogenj, vsakdo je moral mimo in vreči vanj vejico ali kos lesa. Če kdo tega ni storil, so v ogenj vrgli njegov klobuk ali kapo. Med gorenjem ognja so govorili: "Sveti ogenj, dvigni se k nebeškim vratom, naj pride od tod obilen blagoslov na naša polja." Hkrati so pokali z biči in streljali, da bi odganjali zle duhove in žalik-žene. Seveda je vsak predel naše domovine imel svoje običaje, toda vsi so bili lepi in bogati po misli in namenu. mačke egiptovske grobnice, ki visi danes v britanskem muzeju v Londonu, lahko sklepamo, da so Egipčani uporabljali mačke za lov na ptice. Ta slika namreč dovolj jasno ponazarja, kako mačka prinaša lovcem sredi visoke trave ob Nilu ptice, ki sojih uplenili s puščicami. Dokler je bil Egipt še žitnica starega veka, je bila mačka nadvse potrebna žival za prebivalce te zemlje. Bila jim je zelo koristna, ker je uničevala številne podgane in miši, ki so pustošile obširna polja. Tudi v žitnih skladiščih so preganjale te nadležne glodalce. Zato so Egipčani mačko izredno spoštovali in občudovali. Celo v grobnicah so naleteli na mumije balzamiranih mačk. Tako so pisali o mački kot domači živali pred drugo svetovno vojno znanstveniki, ki so raziskovali preteklost mačk. 3ščemo stare fotografije Skupina regrutov letnika 1932, doma iz predelov Rečice, Šentjanža in Pobrežja, se je takole slikala v Kokarjah pred tem, ko so leta 1952 odrinili k vojakom. Sliko nam je poslal Rudi Golob iz Zg. Pobrežja Koristne POSLOVATI NA INTERNETU Kopiranje spletnih strani na strežnik Ker vaših spletnih strani obiskovalci na vašem računalniku ne morejo videti, jih je potrebno prekopirati na nek oddaljeni strežnik. Iz prakse vem, da je to ena največjih neznank s katerimi se sreča vsak, ki si želi spletne strani izdelati sam. Podrobneje se bomo naučili kopirati spletne strani na dva načina. Za primer bomo uporabili slovenski brezplačni strežnik volja.net. Stran bomo naredili v programu Front Page in si pogledali, kako poteka kopiranje s pomočjo programa Cute FTP, ki je eden izmed najbolj popularnih programov za kopiranje spletnih strani na oddaljene strežnike. Piše: Uroš Kotnik Najprej se na spletni strani www.volja.net prijavite kot nov uporabnik (če še niste) in vpišite vse potrebne podatke, ki jih od vas zahtevajo. S tem boste postali registriran uporabnik in na voljo boste dobili 10Mb brezplačnega prostora na strežniku. Skrbno si zapišite svoje uporabniško ime in geslo, ki ste siju izbrali. Vpišite ta naslov v zgornje okence in kliknite gumb "Publish". Odprlo se vam bo okno (slika 4), v katerega vpišite svoje uporabniško ime in geslo, ki ste si ga izbrali ob prijavi na strani volja.net. Če ste vse vpisali pravilno, bo program sam prekopiral stran na oddaljen strežnik. Po zaključenem kopiranju vas bo program obvestil z novim oknom, vi pa kliknite na gumb Lep pozdrav! Slika 1 Odprite program Front Page (program je sestavni del zbirke Microsoft Office Professional) in v nov dokument, ki se vam je odprl, vpišite želeno vsebino (slika 1). Posnemite "Done" in stvar je opravljena. Vaša spletna stran mora sedaj biti vidna, če v internetni brskalnik vpišete naslednji naslov: http://users.volja.net/vaše uporabniško ime/. j 0e Edit View Insert lat Tools Table Frames Window Help D-cs-at» ra «• ■ scila.* io n 5 , j (None) » (default TOllf » Normal » B I U Ili |= ■= $ W ^ - A > _ Slika 2 ta dokument z imenom index.htm. Pazite, da se bo prva stran vaših spletnih strani obvezno imenovala index, drugače se na spletu ne bo prikazala. Sedaj, ko smo to stran posneli, nam Front Page omogoča, dajo prekopiramo na strežnik kar neposredno iz programa. Kliknite na ikono "Publish web" (slika 2) in odprlo se vam bo Slika 3 okno, kjer bomo določili FTP naslov strežnika (slika 3). V našem primeru ima strežnik naslovftp://ftp.volja.net. Slika 4 Za vse tiste, ki pa nimate programa Front Page in boste svoje strani izdelali v programu, ki ne omogoča neposrednega kopiranja, si poglejmo kako lahko svoje strani prekopirate na oddaljeni strežnik s pomočjo programa Cute FTP. Programček dobite na spletni strani www.cuteftp.com. Instalirajte si ga na računalnik in ga poženite. Ob prvem zagonu se zažene čarovnik (FTP Connection Wizzard), ki vam bo pomagal pri nastavitvi povezave. V polje vpišite VOLJA in kliknite "next". < Back I Nca> I Carco! | H«t> | V polje vnesite ime FTP strežnika, vnašem primeru je to ftp.volja.net, in kliknite "next". V prvo polje vnesite vaše uporabniško ime, v drugo pa geslo, ki ste si ga izbrali ob prijavi na volja.net, in kliknite "next". V tem polju lahko vpišete pot do mape na vašem trdem disku, kjer imate shranjene vaše spletne strani (npr. C:\moj internet) ali pa pustite polje prazno in kliknite "next". Če želite, da se program vsakič, ko ga zaženete avtomatsko poveže na strežnik volja.net, označite polje "Connect to this site automatically", v nasprotnem primeru pustite polje prazno in kliknite "finish". Označite datotečni strežnik VOLJA in nato kliknite gumb "connect". V levem oknu se nahajajo datoteke, ki so na vašem računalniku, vdesnem pa datoteke, ki se nahajajo na oddaljenem strežniku. Datoteke, ki jih želite kopirati, označite na levi strani in jih povlecite na desno stran. Program bo poskrbel, da se bodo izbrane datoteke prekopirale na strežnik. Verjetno ste opazili, da se pri prenosih podatkov na, oziroma s strežnika uporablja namesto predpone http:// predpona ftp://. Opozorim naj vas še na to, da morate na oddaljeni strežnik prekopirati tudi vse slike in ostale datoteke, ki stejih v svojih spletnih straneh uporabili, drugače jih ostali uporabniki ne bodo videli. UREJA: Nastasja Kotnik KONČNI IZLET NA DUNAJ V petek, 17.5., smo odšli na končni izlet na Dunaj. Na postaji smo se sestali že kar ob pol štirih zjutraj, nato pa se odpravili na dolgo pot proti Avstriji. Na poti se nismo ustavljali v Sloveniji, razen takrat, ko smo pobrali našega vodiča. Ustavili smo se šele v Avstriji. Po postanku smo pot nadaljevali proti dvorcu Schonbrunn, kjer smo imeli malo daljši postanek. Nato smo se odpravili proti Dunaju. Iz avtobusa smo si ogledovali zanimivosti tega mesta, pri tem pa smo poslušali našega vodiča, ki nam je pripovedoval o zgodovini teh znamenitosti. O Dunaju in Dunajčanih živi veliko legend, zaradi katerih se le-ti ne razburjajo veliko. V predzgodovinskih časih se je to mesto imenovalo Vindomina. V času križarskih vojn je Dunaj doživel svoj prvi razcvet, takrat je bila njegova lega sredi križišča velikih poti T-r'j-Fr-f-r-•nrr»*'(*-# • a a : c « * » * « » *s* Ijii» him 1 « U " '*'8 ti 1 £ 1 1 S S*- ¥ uH zopet tista, ki je odigrala najpomembnejšo vlogo. Seveda pa Dunaj nima samo legend, pač pa tudi dejstva, znamenitosti. Mi si seveda nismo ogledali vseh, vendar pa smo se vseeno naužili lepote zgodovinskega mesta. Za Dunaj je značilna tudi klasična glasba, še posebej valček »Na valovih modre Donave« skladatelja Johanna Straussa [1804-1849]. Po končanem ogledu mesta, je sledil ogled Safari parka. Že kar pri vhodu so nas pozdravili emuji, nato pa smo zagledali še škotske krave. Pot nas je vodila do levov, ki so le leno poležavali v senci in se hladili. Ko smo se odpeljali še malo naprej, smo nahranili lamo, ki smo ji odprli vrata avtobusa. Naš vodič ji je ponudil brikete, ki smo jih dobili pri vhodu v park. Sledile so dolgonoga žirafa in kamele, zatem pa še pavijani, ki so skočili na naš avtobus in nas niso zapustili vse do izhoda iz njihovega območja. Za njimi smo videli še nosoroga, na koncu pa spet škotske krave. Po ogledu smo se pozabavali še v razvedrilnem parku, kjer smo pomalicali in se malo sprehodili. Tam smo si lahko ogledali še dva tigra, želve, opice, are, pave, kamel, ki jih drugače lahko jezdiš, pa žal ni bilo, ker imajo mladiče. Ura je bila tri in morali smo oditi proti domu. V kraju Šentilj smo se v gostišču Belna najedli in nato odšli v bližnji disko. Tam smo se zabavali vse do pol enih, nato pa smo se utrujeni odpravili proti domu. Izlet nama je bil zelo všeč, še posebej pa Safari park, kjer smo videli veliko zanimivih živali. Upava, da bomo tudi mi drugo leto odšli na tako zanimiv izlet, kot je bil ta. Lev v Safari parku Mozartov spomenik na Dunaju Domačini so dokazali, da je pesem v Bočni doma Bočna je kraj, kjer ljubitelji glasbe vedo, kaj je lepa pesem, in znajo ceniti trud nastopajočih. Tu je pesem vedno v dobri družbi. Tako je bilo tudi na Pesmi pomladi, ki so jo organizatorji, bočko kulturno društvo, pripravili že sedmič zapovrstjo. Poslušalcem seje predstavilo štirinajst pevskih zasedb. Pod taktirko svojih zborovodij je zapelo 350 pevcev iz različnih krajev Slovenije - Stražišča Domžal, Ljubečne, Šmartno ob Paki, Dobja, Trbovelj ter naše doline: Nazarij, Ljubnega, Mozirja, Luč in Bočne. Domačini so dokazali, da je prav v Bočni pesem doma, saj so se predstavili kar trije zbori: ženski in moški pevski zbor sta vodila oče Jože in sin Mitja Venišnik, medtem ko je mešani nastopil pod taktirko Antona Petka. Nastopajoči so se občinstvu predstavili z različnimi glasbenimi zvrstmi, od narodnih in ponarodelih vse do umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev. Pevci so si bili enotni, da se veliko lepih trenutkov rodi prav med druženjem s pesmijo in prijatelji. Veliko zadovoljstvo je po napornih pripravah zapeti na odru pred prepolno dvorano in prav to je ves čar sodelovanja v pevskem zboru. Po prepričanju moderatorja večera, Francija Podbrežnika, je tradicionalna prireditev Pesem pomladi ena tistih, ki pomladi doda barve, poslušalcem pa nasmeh in srečno srce. Z njim so se strinjali tudi številni poslušalci, ki so napolnilidvoranodozadnjega kotička. Organizator prireditve je ob zaključku poskrbel tudi za sprosf ev nastopajočih. Tako so večer prijetnih melodij pevci in njihovi mentorji zaključili z družabnim srečanjem ter se zavrteli ob dobri glasbi. Marija Sukalo Ljubenski ženski pevski zbor pod vodstvom Anite Lakner (foto: Marija Šukalo) STOGLEJEVI IZ LUČ Včasih pogrešam klepet z bivšimi sodelavkami Mileno Marolt je iz Nove Štifte v Luče pripeljala ljubezen. Kot kmečki otrok je dodobra spoznala vse prednosti in pomanjkljivosti, ki jih ponuja življenje in delo na kmetiji. Ljubezen do zemlje je botrovala tudi njenemu poklicu in službi na mozirski zadrugi, ki ji je bila predana vse do rojstva prvega otroka pred osmimi leti. Za svoje kuharske veščine je Milena prislužila že več priznanj (foto: Marija Šukalo) »Če meje že ljubezen do moža pripeljala na kmetijo, zakaj bi potem ne pustila službe? Družina je pomembnejša. Delo doma se skoraj ne razlikuje od dela v službi, le včasih malo pogrešam klepet svojih sodelavk, s katerimi sem se lepo razumela.« Tudi mož Tomaž si kruh služi pri mozirski zadrugi, tako da Milena levji delež dela na kmetiji opravi sama. Včasih ji je bil v pomoč stric Peter, katerega naloga je bilo predvsem delo pri živini. Danes zaradi starosti in težav s križem dela ne zmore več. Tako skrbi le še za čebele, ki so poleg planin Petrova velika ljubezen. Pri Stoglejevih, kjer živijo v hiši z letnico 1892, se ukvarjajo predvsem zživinorejo, medtem kojim njive služijo za pašnike terza pridelavo krompirja in zelenjavni vrt. Že tri generacije gospodinj, od babice Veronike preko tašče Jožice do Milene, se ukvarjajo s turizmom na kmetiji. Milena skrbi poleti za »nove in stare« goste, ki prihajajo v Krnico kStoglejevim (nekateri že štirideset let). Kmetija slovi po dobri hrani. »Za turizem se mi ni bilo težko odločiti, saj sem kot svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji kmetijsko področje dodobra spoznala,« se smeji Milena in dodaja: »Od te dejavnosti pri nas lahko živi le en član družine, pa še to v primeru, da vse sam pridelaš doma, od zelenjave do mesa in ponudiš na krožniku. Večji problemje le klanježivine, saj sta klavnici v Šentjurju in Laškem zelo oddaljeni. A predpis je predpis, ki gaje Ireba spoštovati.« Pridna gospodinja Milena vsega dela ne bi zmogla brez nepogrešljive tete Berte, kije vedno »pohelfa-la«, kjer je pač bilo potrebno, pa naj sije to v kuhinji, pri strežbi, pripravi sob ali sprejemu gostov. Med Milenine kuharske veščine sodijo tudi odlični krhki flancati, za katere je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju letos dobila zlato priznanje. Že pred časom sije na Ptuju kar tri leta zapovrstjo prislužila zlato priznanje za vanilijeve rogljiče in s tem tudi znak kakovosti. V turističnih konicah družina skupaj opravlja vsa dela. Stric Peter poskrbi za goste, ki se po njegovem nasvetu lahko odpravijo v bližnji gozd po gobe in gozdne sadeže ali pa v bližini nabirajo zdravilna zelišča. Odrasli se lahko kratkočasijo z namiznim tenisom, medtem ko se otroci poigrajo na urejenem igrišču. Prostori na kmetiji so urejeni po kmečko in dajejo poseben pečat domačnosti. Vse strožji predpisi tudi Stoglejevim narekujejo, da bodo kmalu pristopili k adaptaciji določenih prostorov. V načrtu imajo prizidek, v katerem bosta našla mesto kuhinja in jedilnica za goste, v zgornji etaži bi lahko pridobili tudi kakšno sobo. »Investicija boza nas precejšen finančni zalogaj, a ker bi radi zadržali stare goste in pridobili nove, moramo v korak s časom,« je prepričana Maroltova. SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI Ni je čez hrano z domačega vrta Ko smo prispeli k Jakovim na Okonino, nas je pričakala Marija Železnik, prej Černevšek. V skromni hiši ob glavni cesti živi sicer s tremi sinovi, zato kot pravi ji dela in jeze nikoli ne zmanjka. Hčerka je po šolanju ostala v Ljubljani in si tam ustvarila družino, tako da je Marija trikrat stara mama in enkrat prababica. Mariji največje težave povzročajo kolki, saj zaradi njih izgublja ravnotežje (foto: Ciril M. Sem) »Jaz bi v mestu umrla,« pravi Marija, vajena življenja na podeželju in domače hrane. »Ušla bi, pa če me s ketno priklenejo. Ne morem si predstavljati, da bi morala kupiti vsak list solate. Tisti', ki so prisiljeni vse, do solate do peteršilja, kupiti, se ravnajo čisto drugače kot mi, ki si lahko kadarkoli z vrta naberemo.« Zatohel mestni zrakse res ne more primerjati s svežino v teh krajih, z »novo vodo« pa v Okonini niso preveč zadovoljni: »Vodo v Štirni smo imeli strašno dobro, ta ki jo imamo sedaj pa ima dosti apnenca,« razloži gostiteljica. »Že včasih so pravili, daje bil vTeru vulkan, in mogoče je še od tistih časov toliko plina v vodi.« Mariji delajo težave kolki, zaradi česar večkrat izgubi ravnotežje in pade. Čeprav se iz tega pošali, pa ni čudno, da trdi, da pomeni zdravje vse. Trije sinovi, Sandi, Franc in Štefan, so v letih primernih za ženitev, a ko Marijo radovedno vprašamo, kako kaže s »tamladimi«, nam pove, da bi bila tega vesela, vendar doda, da želi zase in za gospodinjstvo še naprej sama skrbeti. Vesna Petkovšek r:W«. V Okonini še vedno iščejo pitno vodo Ker je voda iz sedanje vrtine zaradi vonja po žveplu neprimerna, so se odločili, da bodo vrtali še globje, najmanj 150 m v globino (foto: Ciril M. Sem) Jakopinovi so ponosni na trimetrsko “bulo” z več kot tisoč cvetovi (foto: Marija Šukalo) OGNJENI ZUBLJI PUSTOŠILI V PODVEZI Uspešni v boju z naravo Vojaški helikopter, ki je pomagal gasiti požar v Podveži, je vodo zajemal v Ljubenskem ribniku (foto: Marija Šukalo) ROŽA VELIKANKA Grm daje prijetno senco Pred hišo Marije in Martina Zagožna na Zgornjih Pobrežjih že petnajst let domuje palma ali, kot jo imenuje gospodinja Marija, bula. Jakopinovim jo je prinesla hčerka Marjana iz Osijeka na Hrvaškem, kjer se je mudila na službeni poti. Majhen, niti poi metra visok grmiček, so iz posode zasadili pred domačo hišo. Narava je tudi pretekli vikend dokazala, daje iz trenutka vtrenutek nepredvidljiva. Tako je v petek, 17. maja zaradi udara strele prišlo do gozdnega požara na težko dostopnem hribu v Podveži vobčini Luče. Zagorela je podrast na površini okoli 200 kvadratnih metrov. Gasilci lučke alpinistične enote so se na kraj požara podali z nahrbtnimi puhalniki za gašenje, saj je bil dostopz gasilskim avtomobilom bil nemogoč. Prav zaradi nedostopnosti terena jim je v pomoč bil tudi helikopter Slovenske vojske, kije za zajetje vode uporabil ljubenski ribnik. Zaradi možnosti ponovnega vžiga so preko noči vršili požarno stražo domačini z bližnje kmetije. Marija Šukalo Danes je to skoraj trimetrski grm z več kot tisoč cvetovi, ki bi bil še večji, če ga skrbna gospodinja Marija ne bi vsako leto spomladi obrezovala. Vrtna roža ne terja posebne nege, saj je zadovoljna z deževnico, prostor pred hišo pa je kot nalašč za razvoj in rast, saj Zagožnova zatrjujeta, da je do sedaj niso nikoli dognojevali ali kakor koli spodbujali njeno rast. Bula aprila ozeleni, nato zacveti. Sprva so to zelenkasti cvetovi v obliki bunk, nato pa ti dobijo značilno belo barvo. Po skoraj dvomesečnem cvetenju se cvetovi osujejo in pobelijo zemljo okrog, kot bi padel sneg. Grm ostane zelen vse leto in daje prijetno senco na klopco, kjer zakonca Zagožen rada posedita. ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Poldas presenetil vodilnega Tekmo starih znancev, tako iz Zgornjesavinjske kot krajevne »Tolkec« lige, so tokrat zasluženo dobili igralci Poldasa, ki se z dobrimi predstavami v spomladanskem delu prvenstva vzpenjajo vse višje. Presenetljiv je visok poraz »Štormanovih hotelirjev« z Davidovim Hramom, kar pomeni njihovo zamenjavo mest tik pod vrhom, s tekmo več pa se je na trenutno tretje mesto prebila gornjegrajska Pizzerija 902. Rezultati 14. kroga, 17. maja: Lestvica po 14. krogih: Ranč Burger : Pizzerija 902 0 : 3 -bb 1. Dolman 13 10 2 1 53:24(29) 32 Solčava : Šentjanž-KG Cigale 6 : 2 2. Davidov Hram 13 8 1 4 42:26(16) 25 Dolman : Poldas 3 : 4 3. Pizzerija 902 13 8 0 5 48:38(10 ) 24 Davidov Hram : ŠD Dreta-Štorman 5 : 1 4. ŠD Dreta-Štorman 12 7 1 4 37:28( 9) 22 Prosta ekipa - Razborje 5. Razborje 12 7 0 5 38:24(14) 21 6. Poldas 12 5 1 6 29:39 (-10 ) 16 Rezultat vnaprej odigrane tekme 15. kroga: 7. Solčava 13 5 0 8 33:45 (-12 ) 15 Pizzerija 902 : Šentjanž-KG Cigale 10: 0 8. Ranč Burger 12 4 0 8 29:38(-9 ) 10-2 9. Šentjanž-KG Cigale 12 0 1 11 11 :61 (-50) 1 --------------------------------------- JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE MOZIRJE V vrtcu Mozirje razpisujemo začasno naslednji prosti delovni mesti: 1. Eno pomočnico vzgojiteljico predšolskih otrok, za določen čas, s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, od 1.9.2002 do najdalj 30.8.2003 2. Eno pomočnico vzgojiteljico predšolskih otrok, za določen čas, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno,od 1.9.2002 do najdalj 30.8.2003 Kandidati morajo imeti ustrezno izobrazbo, ki jo zahteva Zakon o vrtcih Ur.l. RS št. 12 z dne 29.2.1996. Zaradi specifičnosti dela je zaželjeno, da kandidati stanujejo v kraju, kjer je vrtec. Pri izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev imajo pri zaposlovanju prednost tisti, ki imajo stalno bivališče v občini, kjerje vrtec. Zahteva se slovensko državljanstvo in poznavanje slovenskega jezika. Stanovanj nimamo. Za vsa objavljena prosta delovna mesta in naloge morajo kandidati priložiti naslednjo dokumentacijo v 8 dneh od objave, na naslov JVIZ Občine Mozirje OE Vrtec Mozirje, Šolska ulica 25,3330 Mozirje: 1. prošnjo za sprejem v delovno razmerje, 2. spričevalo o končani šoli za vzgojiteljice predšolskih otrok 3. kratek življenjepis z vsemi zaposlitvami 4. fotokopijo rojstnega lista 5. fotokopijo potrdila o slovenskem državljanstvu. Za objavljena prosta delovna mesta je dvomesečno poskusno delo. \______________________________________________________) Franjo Pukart ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Po preizkusu v Belgiji bosta krojila baltsko-ruski derbi S sklepnim dejanjem letošnje rokometne sezone v Sloveniji prejšnji vikend v Škofji Loki, finalnim turnirjem četverice, se za mednarodna sodnika barka Repenška in Janka Požežnika sezona 2001/ 2002 še ni končala. V teh dneh namreč v belgijskem Antwerpnu sodita Antwerp Handball Cup - velik rokometni turnir moških reprezentanc pod okriljem IHF, ki hkrati predstavlja pripravljalni turnir sodniških dvojic, ki so za leto 2003 predvidene za sojenje članskih prvenstev. Sodniki bodo na omenjenem turnirju stestirani »po dolgem in počez«, hkrati pa so »zasuti« s predavanji in postavljanjem meril za sojenje na svetovnem prvenstvu. Na turnirju v Antwerpnu nastopajo med drugimi tudi reprezentance Jugoslavije, Švedske, Francije in Islandije. Repenšek in Požežnik nato potujeta v Litvo, kjer bosta prvega junija v Elektrenaiu sodila kvalifikacijsko tekmo moških reprezentanc za nastop na svetovnem prvenstvu 2003 na Portugalskem med Litvo in Rusijo. KF SITKA Savinjska cesta 4, \azaijc (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opnsijamo vse erste posili, % vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ. I POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete: % - potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD) 1 - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko I - fotokopijo davčne številke j - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice I - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista Ö 1 ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE. GORSKO KOLESARSTVO Boštjan Pahovnik prevzel vodstvo v evropskem pokalu Najobetavnejši mladi gorski kolesar v Sloveniji je nedvomno Boštjan Pahovnik iz Luč, sicer član ekipe Uni Team iz Ljubljane. V svoji kategoriji, mladinci do 18 let, pri nas nima prave konkurence, s prvima dvema tekmama evropskega pokala v Belgiji in Avstriji pa si je z drugim in tretjim mestom zagotovil celo vodstvo v skupnem seštevku tega prestižnega evropskega tekmovanja. Za Boštjanom je v tej sezoni že kar nekaj napornih dirk, na katerihje na koncu vedno stal na stopničkah za zmagovalce. Po osvojitvi naslova državnega prvaka v vzponu, je več kot odlično nastopil na tekmi italijan- skega pokala v Nalsu, kjer je v močni konkurenci najboljših italijanskih in avstrijskih gorskih kolesarjev zasedel odlično drugo mesto. Že po samem startu sta pobegnila z enim od Italijanov in prav med njima seje na koncu tudi odvijal hud boj za zmagovalca, izredno težka in predvsem blatna proga ni dopuščala klasičnih vzponov in spustov, med drugim so morali na nekaterih delih proge kolesa celo nositi, kar je v odločilnem sprintu zadnjega kroga bolje izkoristil Italijan in le za nekaj metrov premagal izvrstnega Lučana. Sledili sta tekmi evropskega pokala in sicer 28. aprila v Belgiji in 11. maja v Avstriji. Kraj Thuin, tik za francosko mejo, je v nemogočih vremenskih pogojih (mraz, dež, blato...) gostil 60 najboljših evropskih mladincev in le najbolje pripravljeni so ugledali cilj. Pahovnikje po gneči na startu prvi krog prevozil kot petnajsti, že prvi vzpon pa je dal vedeti, daje samo še vprašanje časa, kdaj se bo prebil v ospredje. Pred njim sta ostala le dva francoska reprezentanta in takšen je bil vrstni red tudi na koncu. Še bolje seje odrezal na drugi tekmi v avstrijskem Gradcu, kjer je izbral drugačno taktiko. Že v samem startu dirke mu je uspel pobeg s še dvema češkima kolesarjema, s katerima se je Boštjan, kljub manjši krizi, vozil v skupini vse do zadnjega kroga. Sledil je izčrpovalen zaključni finiš, kjer je slovenskemu reprezentantu uspelo enega prehiteti, za drugega pa mu je žal zmanjkalo moči. Izvrstno drugo mesto je bilo dovolj, da je oblekel majico najboljšega v skupni razvrstitvi evropskega pokala, ki jo bo skušal zadržati tudi v nadaljevanju. Dijak elektrotehnične šole v Celju je tako vse svoje športne ambicije Boštjan Pahovnik je dosegel 2. mesto na evropskem pokalu v Gradcu in prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi posvetil gorskemu kolesarstvu -kros countryju in kot pravi sam, so njegovi cilji zeio visoki in jasni. Želi kar najbolje nastopati na tekmah domačega, evropskega in svetovnega pokala, formo pa s trenerjem že sedaj načrtno tempirata za avgustovsko svetovno in evropsko prvenstvo. In če bodo rezultati dobri, mu tudi Olimpijske igre ne uidejo. Kot vsak športnik si tudi Boštjan želi nekoč postati profesionalec in dobiti priložnost dirkanja v enem od večjih evropskih profesionalnih m'oštev, zaveda pa se, da bo potrebno še veliko sistematskega in trdega dela za dosego željenega cilja. Zelo je zadovoljen s svojim klubom Uni Team iz Ljubljane, ki zanj skrbi tako v organizacijskem kottekmov-alnem smislu, še bolj pa s svojim trenerjem, ki je obenem tudi trener državne reprezentance. Po tednu dni premora ga sedaj čaka kar osem napornih vikendov, saj so na sporedu tako domače tekme, kot tekme za evropski in svetovni pokal. Prva od njih bo že ta konec tedna v Belgiji, kjer se bodo najboljši mladi »gorci« pomerili v tekmi za svetovni pokal in pravta močna konkurenca bo gotovo še dodatni izziv, da se naš as dokaže tudi na najvišji ravni. Franjo Pukart KOLESARSTVO »Heli« izboljšal rekord proge Kronometer v Kamniško Bistrico je prinesel še tretjo letošnjo zmago Andreju Marovtu-Helešiču iz Ljubnega ob Savinji. Poleg zmage v absolutni konkurenci za slovenski pokal je izboljšal še rekord proge, kar mu v njegovi bogati športni karieri še ni uspelo. Čeprav je imel Andrej na tej tekmi izredno dobre pogoje, pa tako odmevnega rezultata vseeno ni pričakoval, še posebej ne, ker je pred tednom dni, na kronometru v Novi Gorici, kar precej zaostal. Predvsem izboljšanje rekorda proge je še en dokaz več o Helijevi izredni pripravljenosti, kar gotovo še pose- bej veseli njegovo ekipo »Swatch Novice Extreme«. Nedeljo prej mu je uspel še en velik met, koje v absolutni konkurenci vzpona na Boč osvojil drugo mesto. Čeprav seje s to progo spoprijel prvič, mu je bila strmina res pisana na kožo in rezultat ni mogel izostati. Franjo Pukart LOKOSTRELSTVO Mednarodni turnir in turnir za Slovenski pokal V soboto, 18. maja, je bil turnir za slovenski pokal v disciplini poljski krog na 12+12tarc. Na tumirjuvškolji Loki je nastopilo 54 tekmovalcev iz Italije in Slovenije. Mozirski lokostrelci so osvojili kar 4 prva mesta in enkrat 4. mesto. 1. mesto: Bernarda P. Zemljak (325 krogov), Primož Perhač (320 krogov), Janja Perhač (202 krogov), Dušan Perhač (334 krogov). 4. mesto: Miran Borštner (296 krogov). V nedeljo sta se Bernarda in Dušan Pehač udeležila še mednarodnega turnirja v disciplini 2x70 metrov v Udinah, kjer je Bernarda zasedla 1. mesto s 660 krogi in Dušan 2. mesto s 652 krogi. PD Kino, Astrološki kotiček KINO MOZIRJE Sobota, 25.5. ob 20.00 in nedelja, 26.5. ob 17.00: FUL GAS 2-komedija Režija: Brett Ratner Vloge: Jackie Chan, Chris Tucker KINO NAZARJE Sobota, 25.5. ob 20.00 in nedelja, 26.5. ob 17.00 CIVILNA ŽRTEV-akcijski film Režija: Andrew Davis Vloge: Arnold Schwarzenegger, Elias Koteas, Francesca Neri KINO LJUBNO Sobota, 25.5. ob 20.00 in nedelja, 26.5. ob 17.30 SESTRELJENI ČRNI JASTREB - vojni film Režija: Ridley Scott Vloge: Josh Hartnett, Eric Bana, Ewan McGregor Tokrat smo izžrebali Luka Juraka, Samostanska pot 2, Nazarje, ki bo prejel 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo! Odgovor na nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom Kino, do torka, 28. maja. Nagradno vprašanje: Napišite naslov vsaj 2 filmov, v katerih je igral glavni igralec filma Civilna žrtev Arnold Schwarzenegger. FUL GAS 2 CIVILNA ŽRTEV V enem samem trenutku Gordy Brewer izgubi vse, kar mu nilo v življenju. Nekega dopoldneva je v centru mesta zmen sinom. Tja pride ravno vtrenutku, ko v bližnjem vozilu eksplodira bomba. Eksplozijo pripišejo Elu Lobu, Volku, zloglasnemu uporniškemu vodji v kolumbijski državljanski vojni. Med žrtvami sta bila tudi dva civilista, ženska in fantek -Gordyjeva družina, ki je bila ob nepravem času na nepravem mestu. Edino uteho najde Gordy v upanju, da bo prevladala pravica - da bodo Volka ustavili Toda čez nekaj tednov po tragičnem dogodku Gordy z grozo spozna, da so ustavili uradno preiskavo. Sam se odpravi izslediti Volka v os-rčjeu neprijazne džungle vojskujoče Kolumbije. Težave Imam v stikih z ljudmi. Na primer pri poljubljanju ob svečanih priložnostih... to zelo sovražim, čeprav vem, da je to navada, ki sodi zraven. Temu se upiram. Imam stalnega fanta, ki pravi, da sem preveč sramežljiva, kar seveda zanikam. Moji odnosi s starši niso dobri. Kar naprej se upiram in nočem biti tako kot oni od mene pričakujejo. Vem, da je to zelo sebično, vendar mi moj notranji glas govori drugače. Vse te navade bi kar izključila iz vsakdanjega življenja. Se moram spremeniti jaz? Odgovor: Zvezde kažejo, do rada pretiravaš, vendar stanje ni tako slabo kot se ti zdi. Ko doživljamo ljubezen, se učimo, kaj v resnici je. To je še posebno izraženo v otroštvu. Vendar pa naši starši niso idealne osebe za to, da bi z njimi spoznali, kaj je v resnici ljubezen. Tudi starši so ljudje s svojimi problemi, z izkušnjami, z vsemi svojimi neuresničljivimi željami, ki tudi izhajajo iz njihovega odnosa s svojimi starši. Sploh ni izjema, da se to, kar smo mislili o ljubezni, dokler smo odraščali, kasneje izkaže kot zabloda. Če pa imaš težave in se s starši ne razumeš, še ne pomeni, da ljubezen ne obstaja, čeprav ni tisto, kar si mislila, da je. Ta emocialnifrud, kosama spoznaš svoja čuslva, karvresnici pomeni čutiti koga, kakor tudi biti svoj, a v isti čas ne sam, je izreden napor. Kajti prav ta občutek resnično izpolnjuje našežMjenje. Glede na zvezdesetvoja mali do tebeobnaša preveč zaščitniško, pa tudi sama znaš biti zelo posesivna, saj si rojena vznamenju bika z ascendentom v ribah, kar kaže, da se pretirano vživiš v čuslva drugih. Zaradi tega mislim, da nisi sebična, ampak se samo zelo trudiš, da bi se znašla v svoji notranji nezmožnosti komuniciranja. Iz te nezmožnosti izvira tudi mendd v tvojih mislih, stališčih in delovanju. Razmisli o tem, da bi del svojega prostega časa posvetila ljubezni. Pa veliko sreče pri tem ti želim. Milena Osnovna šola Blaža Arniča Luče Luče 77, 3334 Luče 03 584 40 01 razpisuje VPIS OTROK V VRTEC LUČE IN VRTEC SOLČAVA za šolsko leto 2002/2003 Vse potrebne informacije in obrazce dobite v tajništvu šole. Izpolnjene obrazce pošljite do 15.6.2002 na OŠ Luče. NATO (drugič) Grda podoba okoninskega grabna Pojasnilo Alojza Fašuna, bralcem na pisne sestavke v 6. št., stran 18 in 13. štev., stran 37. Avtor Edo Mavrič. Srečujem ljudi poznance, ki so brali navedene pisne sestavke. Objaviljihje dopisnik novic Edo Mavrič. Hočejo vedeti kaj imava midva z dopisnikom in kajje resnica vtem karje napisal. Moj odgovor je vedno enak in resničen. Mavrič je objavil, da sem izsilil lokacijo za gradnjo hiše in hišo zgradil vse drugače kot zakonito ter se skregal s sosedi, z vsemi. Nadalje, da sem hotel imeti članek napisan po svoji podobi. Zato ni prišel k meni predenje objavil navedeno pisanje. Čepravsva se dogovorila, da se dobiva pred pisanjem besedila članka. Vsakemu povem, to karje Mavrič objavil ni resnica, dokazujem tudi z argumenti. Nadalje, da me Mavričeva alarmantna objava o meni in moji gradnji ni vrgla iz moje življenske poti. Meje pa presenetila. Mavrič je podpisan pod svojimi članki in je za verodostojnost besedila popolnoma odgovoren tudi za tista, ki jih je kdo drug izrekel. Če misli da ni potem lahko trdim, da opravlja svojo dopisniško delo zelo neodgovorno. Iz besedila njegovih člankov in njegovega obnašanja lahko sklepam, da so to provokacije s katerimi bi naredil prepir med mano in Zupančičem. V to spletko je poskusil vplesti tudi županjo občine. Ker ni uspel, karje lahko ugotovil iz mojega članka v štev. 12, stran 23, je izbral drugo taktiko. Hotel seje dobiti z mano in se pogovoriti o vsej zadevi. Govorilje o nekem nesporazumu. Na njegovoželjosvasedo-bila v Okonini v moji hiši, potem koje njegov prvi članek že bil objavljen v novicah. Značilnost tega pogovora je, da je vso krivdo za pisanje o moji gradnji in o meni poskušal prenesti na Zupančiča. Zupančič je kriv za vse, njega naj primem za besedo. Ponujal mije telefonsko številko od Zupančiča in me nagovarjal naj ga pokličem. Kakšna predrznostin nesramnost! Včlank-ih je Zupančiča predstavil kot neko su-perlativno osebnost. On je vendar resna osebnost, njemu je treba vse verjeti. Kod, da drugi nismo resni. To je bila poniževalna gesta, žaljiva. Izgovarjal seje tudi na novinarski kodeks( sprejet29.11.1991 ), češ nisem ga prekršil. Kasneje kosem si ta kodeks nabavil sem ugotovil, da ga ne pozna. Priporočam naj si ga prebere. Kaj naj mislim o Mavriču! Kaj si lahko misli o njem Zupančič! Glede prepirov z vsemi sosedi, karje Mavrič napisal v veliki dimenziji, pa bi moral vprašati sosede. V kakšnih odnosih sem z njimi. Ob gradnji so mi dali na razpolago vodo elektriko in nudilitudi druge ugodnosti. Mavrič bi moral vprašali tudi tiste sosede, ki so bolj oddaljeni od moje hiše in so dovolili prekop čez njihove parcele za vodo, elektriko telefon in za kabelsko televizijo. Mavrič se nezaveda, daje krivdaiistega, ki objavi v časopis neko nepreverjeno vest (neresnico) s katero se seznani nekaj tisoč bralcev mnogo večja kot tistega, ki jo je izrekel. Ker je bilo to narejeno v primeru objave moje gradnje, lahko trdim s kako nizkim čutom odgovornosti je Mavrič pisal članek pod naslovom Grda podoba okoninskega grabna. Toliko o mojih izkušnjah z Mavričem! V člankih je najbolj kritično opisana moja gradnja. Menim, da so bralci novic v zvezi s tem krepko zapeljani. Zato dajem vskrajšani obliki naslednje informacije; zametki mojegradnjeseg-ajovleto 1982(dokazzapisnikkomis-ije za ugotovitev ustreznosti lokacije, lokacijska dokumentacija, nekatera soglasja, vse iz leta 1982). Postopek sem ustavil zaradi preobilice dela v službi. Leta 1993 sem zaprosil za obnovitev postopka za pridobitev dovoljenj za gradnjo hiše na isti parceli. Dobil sem pozitivno rešenje (dokazila: zapisnik komisije za lokacijo, lokacijska dokumentacija in odločba, razna soglasja in drugo) Po pridobitvi vseh predhodnih dokumentov, pozitivno rešenih sem dobil gradbeno dovoljenje leta 1996 (20.5.1996, pod št.351-292/93-96-12). Sama gradnja hiše se je pričela nekaj mesecev kasneje in sicer z zidavo temeljev. Kar dokazujem z zidavo temeljev GP Vegrad Velenje (račun št.52800-600-21532, dne 14.8.1996) Menim, da so navedena dokazila dovoljšna za spodbijanje trditev, ki jih je navedel Mavrič v svojih člankih in tudi dovolj prepričljiva za bralce novic. Mavrič je naredil veliko napako. Imel je vse možnosti preverbe o moji gradnji- kako sem pridobil listine za gradnjo in v kakšnem presledku seje pričelo graditi. Tega ni naredil, zato je prišlo do teh nevšečnih razprtij med nama. Fašun Alojz Bognarjeva pot 70, Ljubljana Šentvid Dve možnosti imamo: Balkan, kjer smo že bili in EU ter NATO. Kot rečeno, se tu izbira neha, zato je tudi odločitev prav lahka. Pravzaprav seje večina od nas že odločila. Vsaj tisti, ki smo leta 1990 na referendumu glasovali proti nadaljnji povezaviz Balkanom. Obtem iskreno upam, da se dandanes kljub tudi po osamosvojitvi vztrajnemu pranju možganovvečinaSlovencevzaveda, kaj vse smo zamudili od leta 1945, ko smo se kot nespameten otrok vozili v Balkan ekspresu, delali vse po svoje (beri: neumno) in zato strašno zaostali za Evropo, ki smo ji bili do leta 1941 skoraj za petami. Kottak nespameten otrok bi se po vseh teh,tudi najboljtrag-ičnih izkušnjah za naš narod, morali zavedati, da bomo lahko prišli na zeleno vejo ie, če se bomo povezali z Evropo. Cilj vseh siromakov, ki so se kdaj poročali, je bil vedno, da si najdejo premožnega partnerja. Je mar pri nas ljubezen do balkanskih navad večja kot želja, da bi se izkopali iz živega peska in živeli človeku dostojno življenje? Očloveku dosfojnemžMjenju bo namreč, če se ne bomo povezali z Evropo, lahko izključno sanjalo vse več Slovencev. Sužnjev, ki bodo cele dneve garali za nizke plače. Kerto ne bi bila le pri- hodnost, ampak je dejslvo že danes, je glede na to, da naj bi bil referendum o NATU že letos, skrajni čas, da se uboga rajazačnezavedati, da Evropa ni nikakršna ječa za njene prebivalce, še manj bi bila za nas. Bi pa bil za večino Evropejcev pravi šok, življenjska katastrofa, če bi jih postavili na naša mesta. Že zaradi miloščine (plače), ki bi jim pripadla, še bolj pazaradipogoslosuženjskih odnosov delodajalcev do njih. Taka mizerija, kotje pri nas, je Zahodu tuja. Zato bi morali razumeli,zakaj nas ne marajo. Samo Romuni in Turki so jim še manj pri srcu oziroma boijvželodcu.Zelo "vzpodbudno",zato bi nas moraiotodejstvo vzpodbuditi, da se zberemo in končno enkrat začnemo razmišljati. Streznisetorej,narodslovenski!Večkot dovoljje razlogov, da bi se moral. Za tvojo usodo gre vendar. Pamefrii jjudje že raz-mišjjajozlastnoglavoinnepljuvajovlast-no skledo, neumni pa za tistimi, kijih zavajajo, ponavljajo kot papige, ne razumejo pa seveda ničesar. Da bi rešili prst, ne žrlvujmoglave. Na referendumujo bomo še kako potrebovali, če se bomo seveda odločili glasovati sebi v prid. Če le nismo mazohisti, ki uživamo vtipljenju. Janez Mavrič, Attemsov trg 8 Gornji Grad GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37, NAZARJE Tel.: 03 83942 IO fax: 839 42 11 VPISUJE UČENCE za šol. leto 2002-2003 - V MALO GLASBENO ŠOLO starost 5 let (pouk 1 krat tedensko po 45 minut) - V PRIPRAVNICO 1- starost 6 let (pouk 1 krat tedensko po 60 minut) - V PRIPRAVNICO 2 starost 7 let (pouk 1 krat tedensko po 60 minut) Vpis je brez sprejemnega preizkusa od 20.-24. junija 2002 in 26.-30. avgusta 2002. - V 1. RAZRED brez pripravnice za naslednje oddelke: KLAVIR, HARMONIKA, KITARA PIHALA (blok flavta, klarinet, saksofon), TROBILA (trobenta, rog, tuba, pozavna), TOLKALA GODALA (violina, violončelo), PETJE, NADSTANDARDNI PROGRAM (citre, električne klaviature). Sprejemni preizkus bo 20.-30. maja 2002 in 20.-23. avgust 2002 v primeru prostih mest. Prednost pri vpisu imajo nadarjeni učenci, učenci orkestrskih instrumentov in petja. Starost učenca določajo izobraževalni programi posameznih instrumentov. VPIS ZA UČENCE, KI ŽE OBISKUJEJO GLASBENO ŠOLO bo od: 20.-24. junija 2002 od 8.-16. ure. Informacije lahko dobite po telefonu. ČRNA KRONIKA • VLOM V AVTOMOBIL Mozirje: 16. maja dopoldan je na Savinjski cesti v Mozirju neznanec iz osebnega avtomobila znamke citroen berlingo odtujil 150.000tolarjev. Vozilo, last B.P. je bilo odklenjeno. • POSEKALI SMREKE Luče: V prvi polovici meseca maja letos so neznanci posekali trinajst smrek na območju Podvolovljeka. Posekan les, vreden okoli 400.000 tolarjev, so na kraju oklestili in odpeljali. « REŠEVANJE ČEŠKEGA PLANINCA Logarska dolina: Na poti z Okrešlja proti Češki koči na območju Mrzle gore se je v ponedeljek, 20. maja, zaplezal planinec. Zdrsnil je na skalno polico. Reševalci celjske postaje so se takoj odzvali. Iskanju se je pridružila tudi avstrijska reševalna ekipa s helikopterjem. Zaradi goste megle in prihajajoče noči so morali iskanje prekiniti. Ob 5.00 uri zjutraj so z iskanjem nadaljevali, na pomoč je priletel tudi helikopter Slovenske vojske, saj je obstajala nevarnost, da bi se planinec podhladil. Gorski reševalci so dopoldne našli močno prestrašenega in premraženega Čeha, ki pa na srečo ni bil poškodovan. • PONESREČENA MOTORISTA Rečica ob Savinji: 17. maja ob 22.40 uri seje na regionalni cesti izven naselja Šentjanž zgodila prometna nesreča, v kateri sta biti dve osebi hudo telesno poškodovani. 27- letni F.K., voznik osebnega avtomobila, je vozil po dovozni cesti terse vključeval v promet na regionalno cesto. V tem trenutku je po regionalni cestì iz smeri Grušovelj proti Nizki pripeljal 28-tetni M.T., voznik motornega kolesa, s 25-letno sopotnico H.T, Voznik motornega vozila kljub umikanju v levo ni uspel preprečiti trčenja, pri katerem sta se voznik motornega kolesa in njegova sopotnica huje ranila. • VLOM NA MENINI Gornji Grad: Med 13. in 19. majem je bilo vlomljeno v kočo na Menini planini, lastradio kluba Domžale, Neznanec je iz notranjosti odtujil več različnega orodja. Dežurne službe —-—-.... ■ i __________ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. EZURNA SLUZ8Ä ELEKTRO CEU Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. EZURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA i Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Najlepšo pesem v svojem srcu si imel, a le eno kitico zapeti si uspel, nikoli do konca izpeta ne bo, ker si prekmalu od nas vzel slovo. (Ati) ZAHVALA ob trenutku, ko je ugasnilo življenje našega ljubega sina in brata Kristi) a GERMELJA (3.3.1978-4.5.2002) iz Luč Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sošolcem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in prekrili njegov grob s svečami in cvetjem. Hvala gospodu župniku, vsem govornikom, godbenikom, pevcem. Hvala za vse izraze sožalja. Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Trda školjka v biser se stisne, široko srce se v dalji odpre, šilo in dreta sta preživljala te, ati naš dragi, spomin ne zamre! V SPOMIN 27. maja bo minilo žalostno leto, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož, ati, dedi, brat in stric Ivan GROBELNIK Dom brez tebe je prazen, a v naših srcih boš večno živel. Hvala ti za vse, kar si storil za nas! Hvala vsem, ki ga še nosite v svojih srcih, mislih, besedah in lepem spominu. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Dober dan, ste vi meteorolog Vremenko? Rad bi vas nekaj vprašal... Neuslišana želja Z željo, da dokažejo, da lovci vendarle ne lažejo, toliko kot se govori, so 'jagri' nabavili detektor laži. Ob prvi uporabi so ugotovili, da je aparat pokvarjen. Dobili so ga namreč od ribičev. Prva pomoč iz druge roke Kako najhitreje preidem od reveža do bogataša? Denar, ki naj bi šel za revne, si namenite za plačo, kot vodilni Rdečega križa. Vii lahko priskrbite delo pri Rdečem križu? Za to so potrebne zveze. Povezali vas bomo z Jožkom Praznžepkom. ki je že dolgo pri Rdečem križu. Verjetno mu bo uspelo, da vas prerine v organizacijo in mu boste lahko že prihodnji teden delili hrano. Ali potrebujem za mesto direktorja Rdečega križa znanje prve pomoči? Za ta položaj pride v poštev predvsem znanje samopomoči. Ali gre denar, če plačam znamko Rdečega križa, v prave roke? Brez dvoma! Ta denar gre v roke, ki pomoč potrebujejo, za plače vodilnih "dobrodelnežev" ga je namreč premalo. Nato odpis Ali bo članstvo v NATU res tako smešno poceni, kot je naprimer polovična cena kino karte? Seveda! Vendar vam bodo ta film predvajali in zaračunavali veliko bolj pogosto, kot ste ga pripravljeni gledati. Ali nam bo NATO zagotavljal mir? Vsekakor nas lahko ameriški zavezniki obranijo pred napadom naših manj bližnji južnih sosedov: Južne Koreje. Južnoafriške republike... Kaj nam bo članstvo v NATO paktu prineslo? Lahko se bomo kitili s sloganom: Kdor ni z nami. je proti nam. In tako bomo kmalu zvedeli, kdo vse je proti nam. Ali bo slovenska profesionalna vojska posredovala tudi v tujini? Ali bodo naši fantje lahko govorili domač jezik? Naši fantje bodo kmalu v tujini, če bo razprodaja Slovenije potekala kakor dosedaj. Posredovali pa bodo v domačem angleškem jeziku. Ali lahko novo zavezništvo vpliva na turizem? Naval turistov lahko pričakujemo. če bomo tako imenovali udeležence vojaških premikov. Se da z orožjem zagotoviti mir? Povsem šele na pokopališču. Živa in Jaka Žiehnoba Dobro jutro, dragi gledalci! Neuslišane želje V uredništvo RTV Slovenije so dobili nadvse ganljivo prošnjo, da naj spodaj podpisanemu Jožu Spodrku znižajo ceno RTV naročnine. Kot obrazložitev svoje vloge je navedel ženine besede, ki jih izreče, ko sije on nahitro zaželi v posteljo: ''Dragi, brez dobrega programa ne bo nič, saj nisi RTV naročnina! " Rosvita Presek Verjetno je to prvič, da greste v zapor... Pri nekaterih podjetjih se tako na veliko in javno krade, da so bili primorani dati vratarju blagajno. ABRAHAM Zgornjesavinjska osebnost leta 2001 je pred nedavnim praznovala 50. rojstni dan. Lojze Ternar, župnik v Novi Štifti, še vedno dela in živi v skladu s svojim načelom »nočem biti gospod pač pa človek med ljudmi in za ljudi«, temu primerno radi pa ga imajo njegovi farani, ki so mu ob srečanju z Abrahamom pripravili veliko slavje. Kakšno je bilo njihovo darilo, je razvidno s fotografije, o pomenu in žlahtnosti dogodka pa govori tudi podatek, da je bil med gosti celo poslanec Ciril Pucko. (FEŠTA PRESS) SLEPO ČREVO Menda ni niti občinska, niti krajevna, vsekakor pa naj bi bila v službi ljudstva. Govorimo o cesti na levem bregu Savinje v Mozirju tik pred ločkim mostom. Revica je še vedno v ubogem makadamskem stanju in če ima pri tem celjsko podjetje za urejanje voda kakršno koli vlogo, ga pozivamo, da v dobro Mozirjanov stori kaj konkretnega. (NEKOČ JE BIL NIVO PRESS) SESTAVIL PEPINO RUSKA BABICA DOPUST NA ENEM MESTU ■À0 ITALIJAN- SKI POPEVKAR ODKLON NIHAJOČE TOČKE OD LEGE MIROVANJA PRETEPAČ SRBSKI LEGEND. GLASBENIK (MOMČILO) PLAČEVANJE PREŽIV- NINE FIGURA GEPARDA SPANSKI ARHITEKT (ENRIQUE) ZAPOREDNI ČRKI KRAJ PRI OPATIJI HINDUIST. BOGINJA NESREČE LUIGI NERVI NIZEK ZIMZELEN GRM KOKOŠ V ČASU, KO VALI JAJCA TROPSKI SADEŽ ŽIVEC (LAT.) MERSKA ENOTA ZA TEŽO DOGODEK KI VZBUJA ZAČUDENJE KRAU EV SIN SLOVENSKA IGRALKA (KRAU) RUSKO MESTO IVAN CANKAR NOSATI MEDVED IZ JUŽNE AMERIKE MESTO V EGIPTU NIKOLAJ ČERNIŠEVSKI JV SICILJANSKI PASTIRSKI PLES MESTO NA FINSKEM GORA V ŠVICI KRAJ PRI UUBLJANI ESTONSKI PEVEC (GEORGU) HALOGEN KEMIČNI ELEMENT 24. IN 13. ČRKA ORAČ ŽENSKO SPODNJE „iSBLAčILfl NEMŠKA IGRALKA (DAGOVER) KRIZANTEMA (STAR.) SLOVENSKI PESNIK (JOŽE) KANADSKI PEVEC (PAUL) SRBSKO MOŠKO IME, ALEKSANDAR MIK, DRAŽ GLASBENIK (COOPER) STARO- RIMSKI POZDRAV KRATICA AMERIŠKE LETALSKE ■„družbe... SREBRNO BELA KOVINA (Tl) AMERIŠLI IGRALEC (ZIERING) UTINA, ULIV MATIJA GALLO AVGUST ŽIGON TRIGLAVSKO JEZERO LJUDSTVO V JUGOZAHODNI KITAJSKI PRITOK RENA V ŠVICI JED IZ KOŠČKOV MESA, OMAKE IN ČEBULE AVGUST ČERNIGOJ IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kr^): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Akolada, terarij, legnar, Apa, KR vse za vaš, dno, rebula, memoari, meket, Agapenor, caca, bakunist, EŠ, AN, sek, avdion, ktm, antanta, Kra, melj, rt, laz, Eva, rabat, Atassi, Babuni, paleta, ecarte, aromun, Kastor MINI SLOVARČEK: ALEVRON-trdna beljakovina v rastlinskih celicah IG AL KA-nizek zimzelen grm KOATI- nosati medved iz južne Amerike IMATRA- mesto na Finskem ISNA- mesto v Egiptu OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 19 št. SN smo izžrebali šest majic, ki jih prispeva Turistična agencija SVIT iz Nazarij. Prejmejo pa jih: Vinko Centrih, Radmirje 3, Ljubno ob Savinji, Irena Fricelj, Okonina 41, Ljubno ob Savinji, Jožica Marovt, Podter 20, Ljubno ob Savinji, Tadej Urlep, Tlaka 26, G. Grad, Katarina Ugovšek, Tičjek 12, G. Grad in Zdravko Vider, Solčava 30. Nagrade prevzamete osebno v Turistični agenciji SVIT na Savinjski cesti 4 v Nazarjah (grad Vrbovec). Čestitamo! 1 « ^ . ®fr/de;a Vrtirr hram najboljša trgovina za vrt in male živali Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p„ Praprotnikova 36,3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Prodam R19,16V, 1.92, reg. do maj 2003, ugodno z veliko dodatne opreme. Tel. 041 223 151 Prodam traktor dojc 15 km, primeren samo za vožnjo, vreden ogleda, tel. 5 832 867. Dobrim ljudem podarimo dva sedem mesecev stara nemška ovčarja, tel. 838 60 30 po 20 uri. Novofundlandce, mladiče z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Informacije 041 727 029. Pujske 30 - 35 kg prodam, tel. 58 45 125. Prodam pujske 25 kg težke, tel. 041 573 082. Prodam meso mladega goveda - eno polovico, tel. 5 844 211. Prodam kravo sivko tik pred četrto telitvijo, tel. 58 Prodam brejo telico, tel. 58 34 150,041 354 650. Prodam dva teleta za nadaljnjo rejo in lepo urejeno kmetijo (cena 48 mio), tel. 031 836 378. Prodam teličko limuzin težko 115 kg, tel. 58 45 131. Prodam telico sivorjavo brejo 9 mesecev A kontrola, tel. 041 324414. Telice sivke visoko breje po izbiri A kontrola prodam, tel. 041 868633. Prodam telico simentalko 9 mesecev brejo, tel. 5845 211. Kupim Sipov tračni zgrabljalnik, prodam puhal-nik in viličar 2t, tel. 839 18 00. Ugodno prodam viličarja Litostroj 2,51, tel. 041 437 712. Najditelje izgubljene registrske tablice CE 49-31J mammtmmmaammamimmammmBamm prosim, da pokliče 041 955 340 ali 58 35 071, nagrada. Kupim rabljeno entlarico,tel. 031 404 685. Kupim malo rabljeno traktorsko gumo Barum 12,4-11-28, tel. 58 46 019,031 776 821. Prodam iidrasto jakno primerno za motor št. L, glel.031 371 143. Mirnik Nada Prodam skoraj nov skiro, tel. 58 41 646. Ugodno prodam ženske športne copate Adidas št. 401/2, malo rabljene, tel. 031 861 100. Prodam nivelravnik v Rečici ob Savinji (Poljane), tel. 041 942 170. Hišo z vrtom na Ljubnem prodam za 7 mio sit, tel. 58 44 094. V Lučah oddam delno opremljeno dvosobno stanovanje, tel. 041 941 892. Škarpnike in rabljene salonitke prodam, tel. 031 314820. 44 108. • Petek (24. maj), ob 12.00. Titov trg v Velenju Maturantska parada 2002, največja četvorka na svetu za rekord v Guinnessovi knjigi rekordov • Petek (24. maj), ob 20.00. Bela dvorana Velenje Dobrodelni koncert generacij (Siddharta, Zaklonišče prepeva, Senza, Zeus) • Sobota (25. maj), ob 20.00. Župnijska cerkev sv. Jurija Mozirje Študentsko KONCERTiranje: Tina Žerdin - harfa, Jerneja Pačnik - violina, Jerica Bukovec - klavir in orgle • Sobota (25. maj), ob 15.00. Glasbena šola Velenje Revija pevskih zborov upokojencev koroško-šaleške regije • Sobota (25. maj), ob 10.30. Krekov trg Celje Območno srečanje odraslih folklornih skupin • Nedelja (26. maj), ob 10.00. Kavčnikova domačija v Zavodnjah Muzejska delavnica: pastirski dan na Kavčnikovi domačiji • Nedelja (26. maj), ob 19.00. Slovensko ljudsko gledališče Celje 10. republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev in razstava umetniških fotografij • Ponedeljek (27. maj), ob 19.30. Narodni dom Celje Koncert mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje • Petek (31. maj), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncer pevskih zborov: Šaleški akademski zbor, Pomlad in Freja «9,1 Mffj Savinjski val Telefon: 703 20 00 Redakcija: 572 47 24 Faks: 572 44 27 Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tudi v uredništvu Savinjskih novic. MORDA STG ISKAL! PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TGLGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elekfroinstalaoije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SGNČILA SOUS. Šmartno ob Paki Vam ponuja žaluzije, lamelne zavese, tende oz. markize, roloje... za zaščito pred soncem in nezaželenimi pogledi, izključno po meri z 1 letnim jamstvom, veliko paleto barv in modelov. GSM 041/538-960. Aleksander Petan s.p., Veliki Vrh 29,3327 Šmartno ob Paki ZAKLJUČNA DGLA V GRADBGNIŠTVU Izvajamo kompletna adaptacijska dela v kopalnicah, popravilo, oplesk ter kompletna izvedba toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov (baumit, rofix in demit fasade). Tel. 03/897-73-66, mob. 040/72-42-72. Milan Klemenčič, s.p., Zaključna gradbena dela, Partizanska 15, Velenje. ZIDARSKA DGLA Izvajamo zidarska dela kot so novogradnje, adaptacije, fasade in notranji ometi. Tel. 040/718-040,031/792-350. Iliri d.o.o., Radmirje 1,3333 Ljubno ob Savinji. STGKLARSTVO TAMŠG. MOZIRJG PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJGV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. Servis in vzdrževanje, Dobrovo Jure s.p, Žlabor 8,3331 Nazarje. ZAPOSLIMO šoferja tovornega avtomobila. Tel. 041/783-444. Govek Adi, Šmartno ob Dreti 72,3341 Šmartno ob Dreti. ZAPOSLIMO šivilje z izkušnjami krojenja in šivanja. Pokličite tel. 041/644-696. Framas tekstil, Slatlnšek Lidija s.p, Ljubija 115,3330 Mozirje, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 22. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________PT I I I S4VL Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 41 90,839 4191 SAM NAZARjE 839 47 71; fax: 03/839 47 72 [esorsk0 26, Nazarje IZKORISTITE UGODNE CENE: Fasada DEMIT DODATNI 5% POPUST Bobrovec CREATON 1.944 SIT/m2 Cement 898 SIT ^ I:. \ NIVEDURS 1.298 SIT/vreča Baker v Roli 799 SIT/kg Keramične ploščice COTTO 1.399 SIT/m2 Gres desert view B. ki. 1.623 SIT/m2 Laminat hrast, bukev, češnja 1620 SIT/m2 Del. čas vsak dan med 7. in 19, uro ob sob, med 7, in 13, uro. MOfeffiSffl ODPLAČEVANJA! MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM NA DOM! ilBttii oar^iDBd-0-°-montuina gradnja RIHTER d.o.o. Dol 14,3342 Gornji Grad Tel.: 03/ 839 04 30, Fax: 03/ 839 04 31 e-mail: rihter.doo@siol.net Izdelava in montaža vseh vrst ostrešij Obnova streh Krovska in kleparska dela Izdelava in postavitev montažnih hiš Nadgradnja objektov pa sistemu montažnih hiš Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta. f/ aWa&r ànticf ätf&b&o Nika in Nuša Suhoveršnik Naši princeski sreča naj spremlja, naj s cvetjem posuta jima pot bo življenja. To jima za 1. rojstni dan ks ■2 želimo sestrica Nina, ati in mami /5* favlmjslffi novice pri vas ma kavi Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj ' akcij e je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! Prijavnica Savinjske im pril vas m® Ime in priimek:______ Naslov: ______________ Telefon:-------------- VfO p/c « s^r: Sp«™ JJ £ w _ •c S > co co c 2 i 1 & - g ro E © g « I E >3 § § z C 0 < -5 o g 00 co ? t5 o © co > 52 g. co "2 co o ó g o .52 co caco o, H § 2 o C T3 c .52, 3 ’S > E £ > !o g 2 w ro o z