nedelj in .-k + prtfnikor. , ¡M except Sunday. * Hold»/1- PROSVETA ¡MEÄb XXVTL BaWrad m----j tla— ma at Chicago. lUiaota. uatWr CL^LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE^ M^rruTr Chicago, III., torek, 31. julija (July 31), 1934. llrvdniiki in upr.vniikl prostori: J667 S. Lawndal« Ave. A~*aa» foe »alllgMa,^^^ postaj Ph>twU» »i to Hit. Al ti O*, i, UIT, ..thorfaj e. Hm 14, mg —^— i Office of Publication: 2S67 South lawndal« Ave. Telephone, Hockwell 4004 loo ^tkv.—NUMBER 148 Komentaiji i Matura ni diktatura la 'kdaj je! »¿Srn fTE? £ob ¿asu generalne sUv- cjn Franciscu po8lal7000 Z» ulice, je burbonski pozdravil ta korak. Klonili red! To J^rvo. Vojaštvo čuva ta, tfietevSan Franeiscu r^obiliiirane v interesu Lfcev in z odločnim na, ¿¿g zdrobe generalni r. jato je bil nastop vo-iv redu. Vojaki a polici-privatnimi četami vigilan-¿d »o imeli prisiliti delav-kipitulaciji — in to je bilo pcaotski governer Olson ¿nje dni tudi mobiliziral rojakov in postavil Min-^ pod obsedno stanje, Ali »to prav? Nak — burbon-ik se silno jezi nad Olso-io pravi, da je to "dikta- perner Olson namreč pra- k je razglasil obsedno sta-i poslal milico na ulice v m - stavkujočih delav-fopa ni pravi To je škan-ro je diktatura! 00 je proklamiral obsedno i, ko so delodajalci zavrgli «e pogoje dveh federalnih lovalcev — eden teh je ka- 1 duhoven — dočim so stav-1 vozniki tovornih avtov nprejeli. Delodajalci ho-k so delavci za vsako ceno eni, zato bi radi štrli atav-Imajo na svoji strani žu-in policijskega šefa, ki bi pomagala bossom, toda go-r je nad njima in je vsem j zmešal štremo. Zdaj vo-i kontrolira ulice in noben i blagom se ne sme ganitL od strašna jeza in krik, da innesotski governer "ko-it", ki uvaja "delavsko dik- r. r dokaz, kako globoko je ina črta razrednega boja v iki in kako ta črta deli mje in naziranja. Kar je i strani črte dobro in prav, drugi strani krivično in l Vojaštvo je vojaštvo, toli in kjerkoli koraka in »- ampak če koraka in » na delavce, je to kapita-> prav in potrebno, ako se *>* proti interesom kapi-»v. je to "diktatura" in unalna revolucija". lic|J. vojak ali najeti poli ubije stavkarja. Za ka-to pomeni toliko, kakor •ubije muho. Nič! Čepa ubije policaja, stavko-« pobojnika, je tak krik, J18« »vet [»odira. ■ ■ji teden so ubili Dollfus-sluaaolini, papež, angle-m v«i ostali vladarji so Ko pa je Mussolinl Matteottija in ko je y dal obesiti deset soci *,n POKtreliti dvesto z že ■ otroci vred, ni se nihče " Hocialistov. *m, izvršen na dveh *hkr*Jih. ni enak! ^ * jasno, če veš, da Je "a dva svetova. Kar £,VKu P™, je druge- *ln narobe. razklanosti sve-dol z razred purami! Enake pra- ™ doltrioHti yu .. . "udi" "" l"r'V€ »tnlh izv„*kov . C" Y"rku u ' Ameriška * Jfrsw'Ja prične z lif prune z »«Z '""^"iziranje i, /n N t«-m mestu. de-novo avt-Od akrat ( bili že dv.„.4 Hai',u!tpr!iv "u bili <** K «trd '1 r"' ** or*anizaci- -r,',' u k*r jo ve-* t ,j!"r uni«ti Razmere družbe ■lil k. Z IELAVSKE FRONTE PO ZMN2.N2AMH Stavka pristaniščnih delavcev ns zapadu končaaa. — Pogreb Kohlerjftvlh žrtev San Francisco, 29. julija. — Vladni pristaniščni delavski odbor naznanja konec stavke v pristaniščih na pacifični obali. V vseh lukah se stavkarji vrnejo na delo v torek zjutraj. S tem bo končana največja stavka pristaniščnih delavcev na zapadu. Pogoji, pod katerimi se delavci vrnejo na delo, so: Vse sporne zadeve, retype arbitraža in njane zaključke «prejmeta obe strankii V slučaju zvišanja plač, bodo spremembe veljavne z dneva, ko se delavci vrnejo na delo. V vse pristaniške posredovalnice, o katerem vprašanju se je bil največji boj, nastavi vladni delavski odbor svoje zastopnike; do "opazovalcev" imajo pravico tudi delavci. Ta aranžma je začasna. Družbe so pristale na odslovi-tev vseh skebov kot pogoj stavkarjev za vrnitev na delo. Vladni delavski pristaniščni odbor je odredil glasovanje za zastopnike tudi med mornarskimi delavci. Sheboygan, Wis., 29. julija.— Za v pondeljek in torek so tukaj napovedane velike delavske demonstracije, ko se bosta vršila pogrdba dveh mladeničev, Hen-ryja Engelmanna in Leeja Wa-kefielda, ki sta padla pri masa-kru delavcev zadnji petek večer pred Kohler j evo tovarno. Na izredni seji so zastopniki 29 unij proglasili prihodnji torek za žalni praznik. Ta dan se bo vršil pogreb Leeja Wakefiel-da, katerega se korporativno u-deleži vse organizirano delavstvo. Delo bo počivalo ves dan vseh organiziranih tovarnah. Po centralni uniji sprejeta resolucija urgira tudi mestne oblasti, naj proglasijo praznik za vse mesto na dan Wakefieldove-ga pogreba. Centralna unija zahteva tudi aretacijo Antona Brotza, župana Kohlerjeve vasi, Ernesta Schuelkeja, Kohlerjevega policijskega načelnika, ter njegovega pomočnika Johna Caseja, češ, da ao odgovorni za masaker, v katerem sta bila uibita Wakefield in Engelmann, blizu 40 delavcev je bilo pa ranjenih, več od teh resna Petkove izgrede je izzvala KohlerjevS policija, pravijo u-nijski voditelji, ker je napadla stavkarje, ko so skušali preprečiti dovoz enega vagona premoga. Olede premoga so bili stavkarji pristali, da ga sme družba dobaviti toliko za svojo ektotrar no, da bo zadostoval za razsvetljavo Kohlerjeve vasi in dobavo vode. Družba ga je pa obenem skušala nabaviti tudi za obratovanje tovarne, kar je povzročilo, da so stavkarji preprečili petkov dovoz premoga. Kohlerjeva vas je pod obsednim stanjem in je vojaštvo nasledilo 400 deputišerifov, katere je Kohler rekrutiral v tej stavki —000 mož je dobil v petek. Pi-ketne straže so dovoljene pri vseh vhodih. Unijski voditelji pravijo, če bi Kohlerjeve oblasti o>>drtsle hlsd-no kri in ne skušsle provocirsti stavkarjev, bi ne moglo priti do nikakih izgredov, v ksterih so trpele tudi žene in otroci, katerih je bilo omamljenih od j>lin-; skih bomb večje število. Nova zahteva delavcev je. ds mora Kohler odsloviti vse sk«-be, bodisi .Ure ali nove delavce, katere je nastanil v tovarni, pred no se vrnejo na delo. Vladno meso za brezposelne delavce v Illinoisu v avgustu bo državna relifaa administracija prejela nad dva milijona funtov meaa od vlade Chicago.—Brezposfini in drugi, ki so na reiitni Usti v Illinoisu, bodo v avgustu prejeli 2,-251,000 funtov prezerviranega govejega m^sa od zvezne Sur-plus Relief R>rporacije, poroča urad državne pomožne akcije. To meso bo nekakšen pribolj-šek brezposelnim, ki dobe to meso poleg druge običajne podpore, od katere je v Illinoisu odvisnih nad en milijon ljudi. Predstavlja največjo množino mesa, ki ga je država že prejela od zvezne Surplus Relief korpo-racije, t Ta korporacija bo poklala več stotisoč glav živine, katero vlada kupuje od po suši prizadetih farmarjev in deli meso driav-nim relifr>m komisijam. Okrog ena petina tega tega mesa ali nad 400,000 funtov bo razdeljena v okraju Cook (Chicago), ostalo pa po drugih o-krajih. Dobile ga bodo tudi državne institucije — bolnišnice, sirotišnice in druge. Soeialisti proltstirajo P» H obetaniu v Antrff J izbolj f ti»oče 'OV z reiutta-vnik dolg, delo ?>k majhen. Hind en but «prt umira Berlin. 30. jul. — Uradno ** priznava, da je predsednik Hin denburg zelo slab. Upanja ni vfč, da bi še kdaj ozdravel. Star je 86 let. Avstrijaki konzul v Chic govarja nasilni režim kltrofb- šistov Chicago. — Po eksekuciji mladega češkega socialista Josefs Gerla v Avstriji in obsodbi njegovega tovariša v dosmrtno ječo, je šla delegacija 30 zastopnikov okrajne socialistične stranke in mladinske socialistične Hge do avstrijskega konzula, bivšega municipalnega Hodnika Girtena, da protestira proti bar barskemu postopanju klerofaši-stične vlade proti socialistom. Konzulu so izročili protestno resolucijo, v kateri je ožigosan klerofašistični režim. "Štejemo si v dolžnost protestirati proti izključni rabi terorističnih zakonov in sodišč proti članom socialistične stranke v Avstriji,.. Predvsem pa protestiramo proti eksekuciji mladega Josefa Gerla, ki je bil aretiran radi zakona, navidezno naperjenega proti pretepačem in gangežem na-cijskega terorizma. Bil je obsojen v nezaslišani naglici in takoj tiran pod vešala, medtem ko ni vojaštvo in policija položila niti prsta na tisoče profesionalnih nacijskih teroristov," pravi med drugim protest čikaških socialistov. Bivši čikaški sodnik Girten, katerega je po nacijih umorjeni klerofašist Dollfuss nastavil za svojega konzula v Chicagu, je v argumentiranju z delegacijo rekel, da je "ustavna monarhija najbolj stabilna in naj-idealnejša vlada." Za to "idealno" formo pride na drugo mesto klerofašistična vlada v Avstriji. "Leta 1928 so takozvani inteligentni državljani izvolili Hoo-verja za predaednika z veliko večino, štiri leta pozneje pa so ga porazili* s prav tako impresivno večino. Nemogoče je, da bi bili obakrat v pravom, vsaj enkrat no morali biti v zmoti." V ameriškem življenju j« sodnik Gerten kot vpliven politik in "odličen državljan" dozdevno še vedno pristaš — ameriških demokratičnih institucij. In ker je takih "pristašev" mnogo rrwd vplivnimi državljani, jr nanje treba dobro paziti. ZNI2EIE DRŽAVE NISO VARNE PRED FAŠIZMOM Fašistične tolpe v Ssn Francincu se pojavile na sličen način kot je pričel «atatatl fašizem v Italiji in Nemčiji Waahington. — (FP) — Odkar so v San Franciscu pričeli ^vjati fašistični "vigilanti", ganizirani po podjetnikih kot posledica generalne stavke, so v Washingtonu utihnili glasovi, da v Ameriki ni nevarnosti pred razvojem fašizma. Dogodki v San Franciscu po-kasujejo, da je svoje vrste fašizem prav tako mogoč v Ameriki kakor se je razvil v Nei*fiiji, Italiji in v Avstriji. Z izbruhom generalne stavke v San Franciscu so se čez noč pojavili vsi elementi, kakršne je videti v Italiji in Nemčiji v prvi ifazi fašističnega rasvoja. Le ameriškega Hitlerja ali Mussolinija je potrebno 1n dežela, delavstvo, ne bo več varna pred fašizmom. Dokler je delavstvo pohlevno |n potrpežljivo prenaša šikane in pomanjkanje, naravno ni no-bene fašistične nevarosti, ker kapitalizem pač nima potrebe za organiziranje privatnih tolp pfoti delavstvu. Kakor hitro se pa delavstvo prične zavedati svoje moči ter si skuša z organizirano silo izboljšati svoj položaj, njegovi izkoriščevalci in tirani hitro vržejo na stran vse hlinje-nje o demokraciji. To je buržvazija storila ne le v fašističnih državah Evrope, nego je pokazala slična stremljenja tudi v San Franciscu. In kakor v Italiji, Nemčiji in Av-a«rijl, so kapitalisti in njih faši stični "vigilanti" tudi v San Franciscu zagnali krik proti ra-dikalizmu. Radikalci .so res prvi, ki občutijo fašistična nasilja, toda jedro fašizma je naperjeno proti organiziranemu delavstvu. Gonja proti radika lizmu mu služi le kot maska za uničenje vseh delavskih organizacij. Prečitati je treba samo Hugh Johnsonove govore na pacifični obali In v njih bo vsak lahko videl klice ameriškega fašizma. Johnson je proglaMil generalno stavko v San Franciscu za "civilno vojno" in pozval "dobre državljane", naj poteptajo ta — radikalizem. In kakor Hitler in Mussolinl, je tudi Johnson izMtrelil svoje pšice v radikalni element med delavstvom in naglasil potrebo uničenja tega Hubverftivnega e- lementa". Hipokritično ju tudi komunUtičnim vodatvom), lili jadlkoval nad "prelivanjem kr-l^ols Work«rs Allianc« (pod so- Civilna vojna med avstrijskimi fašisti se nadaljuje Mussolinija silno srbi, da bi planil v Avstrijo in pomagal faflistom svoje sort«. Demarša velesil ae pripravlja v Berlinu. Brvi malega tisoč hitlerjevcev pobegnilo v Jugoslavijo; večinoma so dijaki. Klerofa&istitno vojno sodi&fe na Duaaju na delu VodiMJ krojaške kritizira Brteaa Obaoja njegovo «tališče napram generalni .tsvkl v San Fran- cimcu New Yorlt. — (FP) — William Greeit, predsednik Ameriške delavske federacije, je "veliko pripomogel do razrušen J a morale in do razsula generalne stavke v San Franciscu". Ttga mnenja je Charles S. Zimmerman, podpredsednik International Ladies Garment Workers unije in ravnatelj največje krajevne organizacije št. 22, ki ima okrog 30,000 članov. Na potu na konvencijo državne federacije v Wlsconsinu je Green v Chicagu novinarjsm rekel, da federacija ni avtoriilra la stavke in da je tudi ne podpi ra. V tej Izjavi si je Green u mil roke. Zimmerman pravi, da Green v tej izjavi "ni izrazil sentiments organiziranega delavstva, ampak insultlral ameriško delavsko gibanje." Greenova isjava "•mora izzvati protest pri vseh resnično progresivnih elementih med delavstvom. V Času, ko je velekapital združil vse sile v zločesti kampanji, da pomote vse sledove unionisms in napravi It docdovnih garancij točk. 7s krpo psplrja, je dolžnost sl.Her-nega, ki ima pri srcu interese delavstva, da brezpogojno podpira vsak boj delavstva za tvoje elementarne pravice." Greeti je na konvenciji Wlt-consinske delavske federacije zavzel nekoliko drugačno stališče kakor v izjavi prejšnji dan. Odgovornost za generalno stsvko Je položil pred vrata podjetniške zveze in naglašal princip, da se delavstvo ne sme nikdar odreči pravici do atavke. lireapoaelni v Illinoisu s. pripravljajo na pohod Sprlngfield, III. — Glavno mesto Illinoisa bo v oktobru vi-delo največji pohod brezposelnih, kar Jih Je še bilo v državi. Načrt za pohod Je bil sprejet ns skupni konferenci zaupnikov Unemployed. Councils (pod New Brezpoaelnoiit ae zvišal, v York. New York. — V državi New York ae je brezposelnost zvišala v juniju nad majem z. 11'/, poroča N.t'l Induatrial Conference Bo.rd — podjetniške or-g.nizscijs. Od Janu.rj. teg. Ista je to prvi padec upoalenoati, ki ga zaznamuje ta organizacija. vi", ni pa omenil, kdo Jo pmdiva in čigava kri je prelita. Sel je še dalj pri vzpiamteva-nju fašističnih stranti mod "dobrimi državljani", katerim je namignil, naj pričnejo n kampanjo za deportlranje vaeh tuje-zemcev, ki nixo državljani. Poudarjal je, da bi ae s tako akcijo "rešilo" problem brezposelno.!! in pomanjkanja vnaj za eno tretjino. Dodajte gonji proti unijam še gonjo proti tujezemcem, in imate vae elemente za izbruh fašističnega gibanja v Ameriki. Za tako gibanje je dovolj materiala v deželi in tudi denarja ne bo manjkalo %a financiranje fašizma, In med tem ko Je Johnaon grmel proti "civilni vojni" in proti ".ubveralvnim elementom", ko ho divjali aamojMartavljeni ču-jffčniki in razbijali urade komunističnih in drugih delavskih or-g.nzacij, je bila pripravljena za naskok na utavkarje tudi zvezna armada in vojna mornarica. Pri lovu n. "rdočk.rje" je tudi "liber.ln." del.vsk. tajnica obljubil, sodelov.nje del.v- cialističnim vodstvom) in tili* nIH unij. • t Konferenc «e je izrekla z. zvišanje pod (Hire po vaeh krajih države na stopnjo, ki Je v veljavi v okraju Cook (Chicago), kjer je podpora izdatno večja. PlenkarJI zavrgli ponudbo kon-traktorjev Now York. — Dvanajst tiaoč organiziranih pleskarjev v tem meNtu Je zsvrglo zahtevo kon- traktorske asociacije za podaljšanje deloviiika s 7 na M ur in aiavijo «lomala tisoč Mtlerjov Dunaj, 30. jul. — Krvavi spopadi med avstrijskimi klerofašl-stl in Hitlerjevimi fašisti na Štajerskem in Koroškem še vedno trajajo. Tudi na Dunaju in v drugih krajih Avstrije še ni miru. Včeraj Je bil ns Dunaju velik alarm, ko ss je rssnesls vest, ds nameravajo hltlerjevcl osvoboditi svoje tovsriši, ki so ubili Dollfusaa in ki so ssprti v stsri vojsšnici v Marokaner ulici. Več tisoč policajev, vojskov in hsjm-verovoev je pridrlo tjs a strojnicami, toda pučs ni bilo. Avstrijska klerofsšističns vlada se je vtsraj reorgsnlzlrala. Dr. Kurt Sehuschnlgg, prejšnji prosvetni minlstsr, je prevzel Dollfussovo mesto in poleg tegs ima še tri drugs mlnl.tr-stvs. Knez Stsrhemberg je spet podkancelsr. Schuschnlgg je stsr monsrhlst in fsnstlčen klerikalec ter zagrisen sovrstnik socialistov ; on je tudi vodja katoliške milice (Sturmschsrren) sli klerogsrdistov. Cuje se, da bo avstrijska vlada takoj apelirala na Ligo narodov, naj imenuje komisijo, ki «tožene, koliko je Hitlerjeva vls-ds v Nemčiji odgovorna za na-cijskl puč in umor Dollfussa. Berlin, JU). Jul. — I« Prage Je prišla vest, da Francija in Italija in morda tudi Anglljs pošljeta skupno noto Nemčiji glede ksoss v Avstriji. It Rima pa poročajo, da bo Mussolinl š. po> aebej zahtevki od Hltlerjs tskoj. šen rszpuit rjave .rmsde In Hitlerjevo telesne straže (Schuti-staffel). Mussolinl smatra, da sta ti dve militarističnl organizaciji v Nemčiji največja nevarnost za neodvsmist Avstrije. Avstrija še nI odgovorila, če sprejme barona Papsns kot nemškega p«i.lanika, kar Je povzročilo poparjerwiHt v krogih Hitlerjevega režima. Celovec, AvatrlJa, HO. Jul. — Včeraj je trikrat za|>oredoma prišla vest, da je tukajšnji Italijanski konzul ponudil poveljnikom avstrijskih vladnih čet vojaško |)omoč Italije. Konzul Je baje dejal, da je na meji Koro-ške Italijanska armada t vso o-premo, ki lahko takoj očisti Koroško vseh hitlerjevcev, Ušla sv-strijskJ oblarttniki so «»dkloniN pogodbo. Italijani tslmrijo pri Terbliu. Maribor. Jugoalsvljs. 80. Jul. — V., vesti, ki prih.j.Jo čez mejo, .e strinjajo v tem, d* sv-strijakl hiUarJevci še vedno kon-trollrajo mnogo poatojank na iMtajorskem in Koroškem In Jih trdovratno branijo. Hltlerjevcl ao laalminirali v*e glavne ceste, da preprečijo dovoz topov. Na ti««»če hitlerjevcev Je v boju tik «ili meji Jugoal.vljo; v mm.glh «lučajih ao av.trij.k« vladne čete ne upajo streljati na hltlerjevce, ker *e boje, ds bi krogle zadele koga v Jugoslaviji In t«) bi izzval i ruive komplikacije. Do «lane« je pribežalo v Jugo- znižanj«* plač od $1.27 do 91 na uro. Zahteva kontraktorj.v Je cev. Največ Jih Je prekoračilo mejo pri Radgoni. Dr.v«igrsdu bila zavržena s 15 proti enemu lin Prevaljah; zadri J« mesto J« ob koniškl meji, kjer a«! bili zadnje dni besni boji med hltlerjevcl in kler<»fašl.ti. V Radgon« je n.vnkr.t prišlo mo mik-i Je v Nekateri mt preplavali I Pravo In drugi so pri veslali v čolnih. Večinoma so to mladi f.ntje, »rednjeAolukl dijaki, mod njimi je p. tudi nek.J kmeUkih mladoničev. Nekateri s«i prinesli . seboj orožje. Jugoaiov.n.kl žandarji so v enem dnevu nabrali okrog 200 pušk. eno strojnico in čoz 50 r»v«kverjev; vmi orošj. je »tarega .vstrljskeg. predvojnega modela, ki je bilo poprav* |aretir.nri kakšneg» tujesemr., ja, nI d*4.v«ka t.Jnie. imel. niti Ijono ali predel*no v It.llj.nskih ¡¡>roti kaleremu bi biio mogoč. be.ede 1 tovarnah. gl.au, kar (lomenl, ds ho prišlojtik Pliberka < do stavke, če t. zahteva ne bo umaknjena. K.mp.nj. krojaške unije Boston, Mas«, — Kroj.šk. u-ni ja International G . r m • n t Workers prične kampanjo v tem mestu z. organiziranje 2000 Izdelovalcev dežnih plaši"ev. (hI teb Je v uniji že okrog en. č#- wwtnis.-----—-----------— • *keg. dep«rtmenU. Z.st«/pni- ——....... ..............m ke (migracijskih oblasti n. pa-' nastopiti t deportacljsko akcijo. cifični oblasti Je UkoJ instru- Pr«rti največji "antir«Wkarskl irala, n.j prei*čej«i, če ni med g«#njl *»d časa MiUhell 1'almer- PROSVETA TIIR ËN LIH If TEN M ENT SLAMII O i* NAKADNK I ASTNINA PODPOBKB SM>VBH*BS JBDNOTt Gfaggvi fe naselbin Organ W I»4 |MiMi»».*d ft.tWaal ttrnmrtn lr tk* hmtUir Naroinlaa: * MruU- -IT- Ch^ Mill In K.na*. f-M ^ " M*. »I &• «• *** |7.t« M tain Wtü »rm«t«u MW» ,, noWrifti«'! raUai ,h* ,Jni»w irvcapl CKk««"l and &«»da **— OicM» and Clraro H '-O I*' iiMiitrwi •• <* e»r »ear «ru BokapU» aa NA moje veliko veselje sem v Johnstownu ie precej dobro na-letef, ker sem se obrnil na bra-Ite, ki imajo še nekaj pod pal-Dne fti avgusta tximo ¡ inzuo-'eem. 8 tem sem si zavaroval ^^^^^^^^^^^^^^^Hvczne strelke in nekateri so si Zaalmfrt beleflke It raznlk krajev Važnost delavske polili*"® «rj» \ nizacije * ' " j vaiT «f fcthlCd obstanka gospo-Mitaaukce, Wi«. — Večkrat dinjskega kluba. Priredile bomo j pritrgali od ust in ponovili na-opazuiem brezpose'ne delavce * zabavni večer. Godba bo izvršb ročnino na Prosveto. Dobil sem njihovimi ženami in otroci, kojna. Za prigrizek bo skrbel pri- tudi nekaj nov'L - « » - verandah in se pogovar- pravljalni odbor. Vabljeni ste kajti tamkajšnji C' M a»1awv • racajo. / Advr.U.ln« rataa "H mtrmt—nl. •cripta will returned. Manu- Na.I«» ta »ar. ** • : 1'KOHVKTA 11 IT-M Um. U«a>l* A»*' Chteese, ■!■■!■ MKMURK OF TIIB PBOBBAT1P fMBSS Ost j m » oVUpai-. »• V*""* l**— ,0> V.IU>. »o\- "* «J» »«nI. da vam i« • um dafc.m«» poUkla narotnlaa. Pa»»»«* j« »-ra»o*M»o. da M tam Mat nm ualart. ____ Domač drobiž Izletniki iz Clevelanda Chicago. —■ Zadnjo soboto je prišlo iz Clevelanda v Chicago okrog 120 slovenskih izletnikov. Od teh je bilo okrog 80 članov SNPJ, ki so prišli na piknik naših Pionirjev, ostali so pa prišli z namenom, da se udeleže ceremonij jugoslovanskega dneva na razstavi. Na pikniku Pionirjev na katerem so sodeloval* »depu-tacije angleško poslujoČih društev SNPJ iz Clevelanda, Penn sylvanije, Detroita, Mllwaukee-ja itd. je bilo okrog 2000 udeležencev. Clevelandski Izletniki, ki so se nadalje oglasili v uredništvu iProsvete, so: Mary Volk, Neža Kalsn, Jack Svigelj in Ana Svi-gelj. Med izletniki je tudi Frank Somrak, prvi podpredsednik SN-PJ. Med obiskovalci zadnjih dni sta bila tudi Albert Hrast iz Nevade in njegov brat Louis Hrast iz Strabana, Pa., ki sta prišla h pogrebu svojega brata Antona Hrasta. Mamek umrl po nesreči Chicago. — George Mamek, član društva št. 89 SN P J, čigar pogreb se vrši danes, je bil žrtev ognja v svoji prodajalnici, So. Kacine a ve., nekaj korakov od 1*. ulice, kjer je ilvel ki delal zadnjih 36 let. Ogenj se je pojsvil zadnji četrtek zvečer in Mamek, ki Je imel stanovanje v ozadju, je planil v gorečo proda-jalnico, da reši vsaj nekaj, toda dim In plamen sta ga premagala in ko so ga prinesli iz hiie, je bil zelo ožgan In v nezavesti. Drugi dan je umrl v bolnišnici. fte ena Žrtev vročine Ely, Minn. — Tu je naglo u-mrl Krank Podjed, po domače filosarjev, doma iz Dvorjan na Gorenjskem. NI bil član nobe-nega društva. — Nadalje je naglo umrl John Puželj, doma iz Sodrallce. Pri delu se je zgrudil na tla vsled vročine. Bil je član .iSK.J in zapušča ženo ter šest, otrok. Smrt rojakinje Pittnburg, Kana. — Po kratki bolezni je umrla Lcopoldina Her«ant, stara 55 let. Kila je članica društva št. 0, Yale, Kans. Tu zapušča mola, sina, tri hčere in sestro, v starem kraju pa brata in sestro. Ko Jak izvoljen Kly. Minn. — Dr. J. H. Skala ji« bil z veliko večino izvoljen za člana šolskega odbora. Škof Baraga govoril na razstavi!!! Chicago.—Dnevnik "The Chicago Daily News" Je v soboto l»oročal. da bo v nedeljo — ko ho imeli jugo*lovan*ki dan — govoril v lagunskem teatru na razstavi škof F. Baraga, "dobro znan literarni nioA v Jugoslovanskih krogih v Združenih državah " ... V Istem poročilu je bilo tudi rečeno, da bo dramatski klub Ilirija pritedil "g'asbeno skladbo, katero je spisal škof Baraga in ki predstavlja sloven» «ko svatbo" , . . Gornje kn>e, kako dobro so voditelji jutfoslmatfki ya dneva informirali ameriške liste o svojih akijah. * stm***M letak m kalin« Waiihogan. 111. — I »rotim Grel «s-Pfleger Tanning Co. je Izdala in rartirila mrd rojaki letak v »t girtčlnl in ab* etil H- v katere^n »vari pre.l stavko In ' tuna njimi agitat«»rjiM, to se pra\ i prej delavsko urujo. Kdor Je pameten, ne bo nasedel! v velikem številu, tako da se bomo spet enkrat zabavali prav po domače. Na svidenje 5, avgusta! Mary Bombach. O «tavki v Kohlerju Sheboygan, Wis. — Po dveh tednih stavke v Kohlerjevi tovarni je kompanija pokazala višek brutalnosti. Zadnji petek je organizirala okrog dvesto de-' vseeno poginil. I se d 2 na verandah ^^ ^^^ jajo c svojim mizerr<»m položa-f vsi delničarji S. N. D. in člani ju. Na uHcah sreču;em cčite in j društev Rožna Dolina in 9k>-matere v raztrganih oblekah, ki venski Kmetovalec ter vsi povozijo na malih vozičkih žlvga. samezni rojaki, da se udeležite katera so dcbili na okrajni pomožni poAta j i. Parki so tudi natrpani z brezposelnimi reveži, ki posedajo po klopeh in debatirajo. Nekateri čitajo časopise in' se zabavajo na različne načine. Debt nI mogode dobiti. Ako se oglasijo v tovarni in vprašajo za delo," jim povedo, da ne bo nič do oktobra. Tako se norčujejo h brezposelnih, da se jih iz-nebijo, kajti dela tudi v oktobru ne bodo dobili. Tako se delavci vračajo domov s kletvicami na jeziku in zabavljanjem nad sistemom, ki jim odreka zaslužek. Podpora, ki jo brezposelni prejemajo, ne zadostuje. Mnogi nočejo beračiti, ker jili je sram, toda morajo, ako nofojo, da družina podleže stradanju. Na p^ motni P9staji dobe fe to, kar drugim oiftane. Slišal šem delavca, ki je pripovedoval, da je trdo delal vse svoje življenje. Prihranil si je nekaj denarja irv ga vloži) v banki, ki :'e propadla. (Tako je ostal brez vsega na eq-sti in danes nima prostora, kamor bi položil svojo glavo. Na pomožni postaji se dobi živež, toda to ni dovolj. Človek potrebuje stanovanje in obleko. Na postaji dobi človek obleko le tedaj, ko vidijo, da je že napol nag. Oglasil se je drugi delavec, ki je prišel do spoznanja, da delavci ne morejo ničesar pričakovati od obstoječega sisema. Delavci smo producirali dobrin na kupe, toda od tega nimamo nič, pravi on. Izumili in izdelali smo stroje In ti delajo sedaj namesto nas. Temu smo tudi sami krivi, ker nismo organizirani strokovno in politično. Ako bi bili, bi imeli svoje tovarne in prodajalne In svobodo. Tega sedaj nI, kajti takoj se dobi kdo, ki bo ovadil človeka družbi, ako spregovori kakšno besedo v korist delavstvu. Ce bi bila vlada v naših rokah, bi bilo vse dru- Prihodnjo jesen se bodo vršile volitve In delavci se morajo na to pripraviti. Iti morajo na volišča In oddati svoje glasove delavskim kandidatom. Ni res, da se s politiko ničesar ne napravi, kakor trdijo nekateri. Politična moč v delavskih rokah je garancija za izboljšanje položaja. Pojdimo torej na volišča in oddajmo svoje glasove kandidatom, o katerih vemo, da bodo vselej zagovarjali interese delavcev.— Joseph Ule. novih naročnikov, rojaki se zavedajo, da sta jim lista Prosveta in Proletarec, ki zagovarjata delavske interese, potrebna. Iz dopisov, ki jih priobča Prosveta, je razvidno, da kapitalizem neusmiljeno udriha po delavcih, ki so šli v boj za izboljšanje svojega položaja. Ta boj zahteva žrtev in ne prizanaša niti ženskam in otrokom. V E-vropi razgrajata Hitler in Mus-solini; rogovilil je tudi Dollfuss, ki je te dni žalostno končal. Kapitalizem se upira na vse krip-je, toda znamenja kažejo, da bo Delavci, ako so Jesenske volitve in obletnica Willard, Wi*. — Jesenske volitve se bližajo, zato pa ob vsaki priložnosti podebatiramo, koga bomo letos izvolili na odgovorno mesto. l*tos imamo kandidata, ki je farmar po poklicu, Ever-sona, ki kandidira za governer-jn na no«. Hflti. Ako ne bo izr voljen, bo vzrok edino ime socialist. Dne 22. julija smo imeli spet priliko slišati namestnika umrlega J. Tlmpsona, predsednika farmarske unije. Ljudstvo mu je navdušeno pritrjevalo. Prepričana pa sem, če bi on rekel, da je socialist ali da slmpatizi-ra z njimi, da bi več ko polovica navmčlh odšla. Naši voditelji imajo pač težak posel, da ljudi l>olagoma pridobijo in prepričajo. Treba jim je povedati kdo je njihov resnični sovrainik in kdo resnični prijatelj. Ime so-cialiat je bilo tudi zame nekdaj nekaj strašnega. Naša dolžnoMt je, da pomagamo dobri stvari in ji pridobivamo novih moM. Na* govornik nam je povedal, da mi moramo rabiti na#e možgane, ker krogle so le za iveri ne. Vesti so nam povedale v ča*o-pisih. da so bsndlta Dillingerja ustrelili na ceftti kot psa. Bogatini so ee ga fttrašno bali in ubili so ga Vprašanje pa je, kdaj bomo m'i siromaki naš«- Dil-Ungerje polovili, ker so še stokrat groznejši. Ali nI sramot-no, da moram«> farmarji t v «o druftino delali po 10 in 16 ur na dan. ne zapravljamo pa moramo prosjačiti. putijev, nekaj doma, druge pa je importirala iz drugih krajev. To so razni človeški izmečki In potepuhi. Vrste piketov so bile trdne okrog ogromne tovarne. V tovarni je kompanija držala kakih 150 stavkoka^ov, katerim so dovajali hrano. Na omenjeni dan so pa pričeli deputiji izzivati in šikanirati pikete na vse mogoče načini. Imeli so strojnice, puške in bombe za solzenje na koše. Proti večeru se je piketna vrsta pomnožila in prišlo je tudi veliko gledalcev. Razume se, da množica ni mogla mirno gledati vseh krivic in zato je začela s kamenjem bombardirati tovarno. Pri tem je bilo več šip pobitih, kajti kamenje in opeka je frčala z vseh strani. Nato so deputiji stopili v akcijo in pričeli streljati v grupe ljudi, ker sploh niso bili zmožni, da bi pogodili posameznike. Rezultat te bitke sta bila dva mrtva in nad štirideset ranjenih, nekateri teh tako težko, da bodo najbrž podlegli ali pa ostali pohabljeni za vse življenje. Društvo *t. 344 SNiPJ je poklonilo žrtvam kompanijske brutalnosti lep venec v zadnji pozdrav. Poročevalec. dobro organizirani strokovno in politično, lahko dosežejo marsikaj. Ako bi bili vsi združeni v močni stranki, bi lahko premagali ves svet, kajti oni tvorijo večino. Zal, da je danes še mnogo izdajalcev v delavskih vrstah, ,k| pomagajo kapitalistom pri razbijanju delavskega gibanja. Meci delavci je tudi dosti takih, ki verjamejo v pekel in. podobne strahove, katerih nikjer ni. Povrniti se moram spet k proslavi v Johnstownu, ker se mi zdi, da bi se kaj sličnega lahko napravilo tudi v drugih večjih naselbinah, ako bi se društva SNPJ zavzela za to. Možnost za podobno proslavo je v Moon Runu, kjer imajo park, v katerem je prostora za več tisoč ljudi. V to naselbino vodijo tlakovane ceste z vseh strani. Ako bi se tam zbrala društva, ki še niso proslavile 30-letnice SNPJ, bi po mojem mnenju lahko prekosila Johnstown. V bližnjih naselbinah Presto, Cuddy, Bridgeville, Coverdale, Library, Finleyville, Broughton, Willock, Sygan, Imperial, Midway, Primrose, Burgettstown, Alliquippa, Ambridge, Pittsburgh, Verona, Homersville Cheswick, Harwick, Meadow Lands, Braddock in Strabkne so društva SNPJ, ki bi lahko dobila govornike iz gl. u-rada. Govorniki iz gl. urada naredijo vselej dober vtis, posebno med mladino, kar je velikega pomena za napredek jed-note. Naša mladina se ne sramuje starejših bratov ter jih celo pozdravlja, kar se opazi na prireditvah. Sedaj se nahajam na počitnicah in ne vem, kam me bo najprej zanesla pot. Proslave nam nudijo dobro polje za agitacijo. Želel bi, da bi se sharonska in farrellska društva združila za proslavo in dobila za govornika upravitelja Prosvete. Omenim naj, da sem na zadnjem potovanju toliko zaslužil, da sem pokril stroške in da je moja žena mogla kupiti nekaj življenskih potrebščin. Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete. Prijatelju v spomin Sharon, Pa. — I)ne 28. julija «i j* končal življenje >1rank Vo- Poročilo zastopnika Wheatland, Pa. — V zadnjem dopisu sem poročal o proslavah 30-letnice SNPJ, ki so se vršile v raznih krajih in katerih sem se udeležil. Proslava v Johnstown u, katero je priredilo deset društev, je bila izmed vseh naj-impozantnejša in take najbrž ne bom več videl v svojem življenju. Dolga potovanja so zvezana z velikimi stroški in jaz sem par-krat obrnil denarnico predno sem se podal v Johnstown. Denarja ni bilo mnogo v denarnici, vendar nisem izgubil poguma kljub moji visoki starosti. V Olarku so mi namreč povedali, da bosta šla na proslavo Joseph Smcrkol in Mike Cebašek s svojima družinama. Ko sem Še enkrat preštel denar, sem ugotovil, da bom zmagal vozne stroške v eno štran, in če ne bom v Johnstownij, kjer vladajo še vedno slabel delavske razmere, nič ^zaslužil, bom skušal dobiti sedežna Cebaškovem avtu do(denlčar. Pokojni jj bil" rojen v CUIr^>na od tam do Pittsbur-1 vasi Vodenice, oblina Kostanji gha me bo pa potegnil tajnik vica, okraj Krško. Star je bil Fr. Razoršek. I okrog w ,ct v Artu?rJko j(, priM 1. 1903 in .'e skoro ves čas bival v Shnronu. Bil je eden prvih naseljencev in ustanovitelj društva St. 31 SNPJ in njčgov član do smrti. Bil je vedno v dru5tver.3m odboru in v tem letu je bil soglasno izvoljen v nadzorni odbor. Pckcjni brat ;e bil vedele narave in vedno na razpolago rojakom v tej na-elbini. Zaradi t3-ga je bil splošno priljubljen. Bil je naprednega mišljenja in naročnik Prosvete cd začetka in pred svojo smrtjo je še ponovil celoletno naročnino. Bil j2 dober gerpodar in cče svojim otro-kem in zgradil si je lep dem s krasnim vrtom. Društvo št. 31, Čigar ustanovitelj je bil, mu je priredilo dostojen pogreb Iti tudi društva št 642 in 262 SNPJ tet št. 210 £S-PZ so mu poklonila vence v za nji pozdrav in sodelovala pri pogrebu, katerega se je udeležilo veliko ljudi iz raznih naselbin Pokojni Frank je v aprilu t. hudo zbolel na revmatizmu in najbrž ga je bolezen dovedla do žalostnega čina. V slovo svoj soprogi je zapisal, "da nikdo te ni tako ljubil ko jaz in nikdo drugi t4jn$,bo. pruštveni bratjfl Odpustite." Pokojpi zapušča tukaj soprogo in šest odraslih otrok, pet si nov in eno hčer, ki so razen ene ga vsi že poročeni in se dobro razumejo med seboj. Dragi Frank, lahka naj ti bo ameriška zemlja in mjrno poči vaj. Družini Vodenicar izrekam moje globoko sožalje. Michael Lenarčič, 31. J0REK. Si. ,lxu Veselica soc. kluba in drugo Sygan, Pa. — Redkokdaj se vidi dopis iz naše naselbine Prosveti in morda kdo misli, da nič ne čitamo, ker nič ne piše mo. Temu pa ni tako, kajti Prosveta ima v Sygnu veliko naroč nikov in čitateljev, toda vzroka zakaj se ne oglašamo v javnost ne vem. Tu-kaj je več takih, ki bi lahko kaj napisali, a se menda boje kritike. Resnica je, da se tukaj gibljemo tako kakor v drugih na selbinah, čeprav izgUda, da na grade za pridobivanje novih čla nov jednoti ne bomo deležni. Temu ni vzrok lenoba, temveč dej stvo, ker smo z malimi izjema mi že vsi v raznih društvih In jed notah. ¡Delavske razmere so take ko drugod. iKdor ima delo je ve sel, čeprav mu kapitalistični bič lomi kosti in pije kri iz njegovih žil. Stradanje je r.amreč tako nezaželjen gost, da ubogi dela vec vse prenese in potrpi, samo da tega gosta odganja. -Premogovnik, last Friek Co. dela sedaj s polno paro, delajo pa tisti, ki jih kompanija izbere. Veliko jih je tudi med Slovenci, ki so garali za to dmžbo nad 20 let, sedaj pa ni več dela za nje. Tovarne v Bridgevillu so pa začele odpuščati delavce. V nedeljo, 22. julija, je bilo društvo Bratstvo št. 6 SNPJ za stopano na konferenci federacije klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Po konferenci smo i-mell piknik, na katerem je bila velika udeležba in izvrstna zabava. Prihodnja konferenca se bo vršila v Claridgu. Klub št 13 J8Z priredi ples no veselico 11. avgusta zvečer. Ker bo to prva klubova veselica v tem letu, vabimo vse naše slmpatičarje, de nas posetijo, da se bomo skupno zabavali. Igrala bo izvrstna godba, o čemur se boste lahko prepričali. Postrežba bo prvovrstna v vseh ozirih in v nadi, da se odzovete našemu vabilu, vam kličemo na svidenje v dvorani društva Bratoljub dne 11. avgusta. Vesellčni odbor. vawno Pariai#4 M«f« .a , . * ^^»"»liralo In federalni reláfai predeta v nik je %ttl mesto v s« ojo oskrbo. Delavska federaciia za premestitev konvencije ADF Everett, Wash. — Konvencija državne delavske federacije je sprejela resolucijo, v kateri urgira premestitev konvencije AmeriAke delavske federacije iz San Francisca v kako drugo mesto. Konvepcija se vrši v oktobru. Vzrok za to akcijo je postopanje kalifornijskih oblasti in biznismanov v zadnji generalni ttavki v Kan Franciscu. Resolucija praVi, naj se konvencija vrši v določenem mestu le tedaj, »> to zahteva delavstvo v San Franciscu. —Ktdaraud Hk w. C. Douglas iz fr Wash., kjer je bil aretiran di uboja stavkujočeKa p niščnega delavca Shelby I), na. Mož je bil profesionali bojnik. ' " 1 jejte preveč nei r III:. _ Preobilno uživanje beljal škoduje človeškemu zmu in slabi voljo or M ta Monakovski fiziolog Voit 1875 določil obrok jedi u raslo osebo pri 70 kj? tež 118 gr beljakovin, od tega kg'mesa, 56 gr maščob in gr ogljikovih hidratov dni Vse to skupaj do 3065 ka Cas in napredek sta Y01 stališče revidirala in moi fiziologi so prišli v novq času do zaključka, da zadol človeku nekoliko manj belj vin, kakor jih je svojias i ral Voit. Posebno na Al škem je prodrlo prepričanji človek lahko izhaja ob zi manjši količini beljakovin kor je menil Voit. V zadnjih desetletjih i namreč poraba mesa v vsi nji prehrani početvorila danski specialist za prehr na vprašanja dr. Hindhed v ocenjevanju tega dejstva daleč, da s prstom kaže gubne vplive preobilnega nja beljakovin. Voitova pravi doktor Hindhede, se ščevala nad samimi Nemi so podlegli v svetovni vojn mo zaradi preobilnega zau nja, mesnatih j"di. Na Dunaju je posveča go pozornosti vprašanjem ha ne posebno zaslužni pro Pirquet, ki je večkrat za temdljitih reform v prehr vanju. Naglašal je, da preo mesa škoduje človeškemu ntemu. Seveda pa njegov sfiolska misija ni povsem ui Kajti drugi vešča k v prehn nih vprašanjih pro. Noord di, da se ni mogoče popo odpovedati mesn, zaradi č je treba boriti proti izključ vegetarijstvu. Tudi v Angliji imajo »1 lik konflikt »radi p^ Higieniki so se razdelili« tabora. Eni zagovarjajo d< njo povprečno količino drugi zahtevajo več »<*n sadja. Zdi se pa. da * w ba tabora končno sporax na tej podlagi, da ne more z manjšo količino m»*a. je bila doslej v navadi, r zhajati. Srednja H )< I najbolj-a -/i * prehrane najuapeinej* «Ubil" Kampani« pr«ti New York. - XjM,DJ je bilo na meji sey zavrnjenih i" * newyorAkimi Mtnihl iih zavor in n< zao-OJ u u J« r NV «t rte vari Me*to ke> Went. Ha. All ate naročeni na Proaveto'? Podpirajte svoj Ust! ne opreme, so obla«ti N« razloga l*1* busov iz Ni* To I newjer* n^zgo ii smrtno New Yu sa. Vu i dru/-»« I vore« ' imeni 1* Y JULIJA ptflOTE NEVIHTE . 'kforB««an!,kl L.S ie drh P«"** me- reft" gjov. Konjice. 17. julija iviflj8ki dolini je zadnji krit razsajalo neurje. MM je bilo v nedeljo, ko cblnk nad vasjo i eora Silno je treskalo drugf" udarilo v hišo Josipa Guzeja, po doma-JUjBka, in gospodarja na l^lo. HiSa je zgorela do ^tli potok Žiinica je va-^ hribov kamenje proti ta samostanu, podiral moja brvi, rušil jezove pri in žagah ter zasipal plod-[ji Sliena nevihta je bila d kakimi 20 leti, ko je uto-pgtstnica Kožuhova iz dj, vozeč se z voli iz mli-pnila je v valovih z vozom RgO. 'i'» ir to pot ni uničil naliv i poplavo, je pobila toča, |a so nekateri vinogradi a zbiti, na polj ifi pa so 3osanskem Novem se je takoj to katastrofalni nevihti ustanovil pomožni odbor, ki zbira sredstva za prvo pomoč oškodova-lim posestnikom. ^ODROPNOSTI O ZVERINSKEM UMORU V GRUS- " KOV JU 1 Lovski čuvaj Pernek je bil ves razmesarjen od udarcev s pu-čko In motiko. — Napadalec aretirsn lODlH SUHI, "a p« »» Ull J OIUCA VUStCIl III JC UVMJMI fuie ostali le še gdli štrč-^ -divje lovce. Med Obema je tekla rodni -poslanec dr. Karel ii je takoj po strašnem, ogledal vso škodo in je laovini zaprosil za hitro najbolj prizadetim. Bjia 17. julija. — Nad l Vlahom in dolino Moralo «e ie nekaj dni zbirali kli temni oblaki in že pred oje nekajkrat močno de-lin vmes je padala tudi to-ledeljo popoldne ipa je za-iitrašna nevihta, kakršne Ibtvo že dolga leta ne Nevihta je imela tudi ne- Ptuj, 17. julija. — O zagonetnem umoru v Gruškovju, ki se je izvršil v noči na 16. julija do-znavamo še naslednje podrobno-sti: 37 letni lovski čuvaj Jakob Pernek iz Gruškovja je bil u-služben pri veleposestniku g. Wrizlu v Kozmincih. Odpravil se je v nedeljo 14. t. m. okoli 7. ure zvečer na službeni obhod po lovdkem revirju v Gimškovju. Pot ga je vodila mimo hiše posestnika Jožefa Kozla, kjer je Pernek obstal In poprosit Kbzla za nekoliko žganja. , Med obema pa je vladalo staro sovraštvo/ zlasti še, ker je bil Pernek vesten in je ovajal PROSVETA ) tudi neka tožba, zaradi katere je nastal med njima prepir. In prepiru je sledil dejanski spopad. Med ruvanjem se je Pernek spodtaknil in padel po tleh. Padec je bil zanj usoden. Kozel je dobil tako nad njim popolno oblast. Iztrgal mu je iz rok dvocevno lovsko puško, s katero ga je začel na tleh ležečega neusmiljeno pretepati tako dolgo, da je Pernek obležal ves s krvjo ofolit in nezavesten, dokler se ni Kozlu puška zlomila od udrihanja. Videč, da Pernek še kaže znake bo veliko področje na dol- življenja, je Kozel nato pograbil še v bližini stoječo motiko ter ga začel z ostrino in topo stra-no udrihati zahtevala tudi Ljubljana, 17. julija. — Sv. Jakob ote Savi in okolico je davi presenetila žalostna novica, da so našli v bližnji vasi Podgorici mrtvega 46 letnega Vincenca Majdiča, doma iz Ježe pri Črnučah. Okolščine, v kakršnih so našli truplo, in pa način njegove smrti ter drugi znaki zelo govore za to, da je bil nad Majdičpm izvršen zločin. Vincenc Majdič, ki je živel s svojo družino na Ježi 4, je bil odšel z doma včeraj Ipopoldne Imel je opravke, kakor pripovedujejo, zaradi nastopa neke ded ščine, ker mu je nedavno umr imovit sorodnik. O tem se je Pn d odhodom z doma pomenkoval tudi z domačimi, z ženo in itlnmi otroci. S seboj je vz*l 200 Din gotovine. Zvečer se Je ustavil v nekaterih gostilnah v Sv. Jakobu in oko!ic|. Kje je NI nazadnje in v iru'bi kakih 'Judi, še ni povsem ugotovljeno Davi okrog 5. ure je Vincen-ta Majdiča na*el njegov nečak, posestnik Ivan Majdič, utopljenega v vodnjaku poleg svoje hiše v Podgorici, ki j- bila rojst-na hiša pokojnega. Vincenc Majdič je stal v »o*yaku, v katerem je okro^dvH tnilia vode, na glavi. ^rvA n vedel, kdo je ut,rp>nc;-, jo po vlekel človeka ven in takoj nate 2 rrrozo ugotovil, da ifra pret se' oj mrtvega strici? Pttllical jc numudno druge doma?*», ki st obvestili orožniško stanlco v Do lu, istočasno pa tudi Majdičevc družino na Ježi. Žena Vincenca Majdiča se ji ba.i pripravljala, da odide \ Ljubljano in proda nekaj košai borovnic, ki jih je nabrala zadnje dni. Obveščena o smrti moža je pot seveda opustila ln ne-mudno hitela v Podgorico, kjer je ležalo truplo še vedno poleg odprtega Vodnjaka. Medtem so dospeli tja tudi že orožniki iz Dola, ki so preiskali truplo in podvomili, da gre samo za nesrečo. Nad tilnikom utopljenega so namreč našli dve veliki rani, ki sta bili menda prizadejani s topim orodjem. Orožniki so u-vedli poizvedbe, ki ipa doslej še niso kaj prida doprinesle k po-jasnitvi zagonetnega dogodka. Ker je Vincenc Majdič pripovedoval o svoji dedščini, ni Izključeno, da ga je ponoči, vračajoče-ga se domov kdo zasledoval ln napadel. V njegovih žepih so našli le 67 Din kovanega denarja. Zdi se malce preveč, da bi bil mož v nekaj popoldanskih u-rah in pa zvečer potrošil kar 183 Din. Tudi je njegova žena ipoda-la neke izpovedbe in bodo orožniki na podlagi teh nadaljevali preiskavo. O zagonetnem dogodku je bilo v teku dneva obveščeno tudi državno tožilstvo, ki je odposlalo v Podgorico sodno komisijo, katere naloga je ugotoviti vzrok MajdiČev« rtnrti. Sodna preiska va je poverjena g. sodniku Pro-hinarju. IJ Kwlerttol l'Mum Stavka v San Franciscu i Naval aa proda Jalnlce, ko j« zmanjkalo Mvll. "Marksizem se širi med dijaš-tvom."—Tako v strahu kriče meščanski publicisti in klerikalci. Nedavno smo zapisali, da je apelacljski sodnik in komponist Lajovic napisal v "Jutru" članek "Zakaj podlega naš dijak komunistični propagandi," zdaj pa so veroučitelji-kateheti na svojem kongresu v Mariboru tudi jadikovali, kako se marksizem širi med dijaštvom. Kate-heti so zahtevali od oblasti, da vso vzgojo usmeri tako, da verski nauk ne bo trpel da se z znanstvenimi članki v učnih knjigah ne bodo preklicevale verske resnice in da se prepove Širjenje tendenčnega leposlovja in očitno političnih brošur In Lajnih letakov marksistične vse-)ine. Dijaštvo se revolucionira, ca dober, državi zvesti naraščaj pa lahko akrbe le oni, ki se ravnajo po papeški okrožnici De luadragesimo anno ... Na vseh koncih in krajih torej se oboro-iujejo za borbo proti dijaštvu, (i preko disciplinarnih šolskih iredpisov in lažnivih člankov v itankah išče odgovora na social-ta vprašanja v marksističnih ¡njigah in brošurah, ki jih uče ravllno gledati na razvoj časa - i,, i i , f, j Rudarski minister o gospodarski krizi. — Minister za rudnike in gozdove dr. Ulmanski, ki' je prišel v Ljubljano ob zadnjem hudem odporu rudarjev trboveljskih revirjev, je dal ljubljanskemu "Jutru" izjavo, v kateri se dotika vprašanja gospodarske krize. Izjavil je med drugim, da je treba trboveljski spor rešiti nepristransko, to se pravi, ne samo s stališča delodajalca, niti samo s stališča delojemalca, ampak z višjega stališča skupnih interesov, da bo rešitev ugodna zacelokupnost in za vsako zainteresirano stranko I Dalje je rekel: "V tem težkem gospodarskem času moramo gledati predvsem na to, da v industriji ne pride do zastoja. Po vsem svetu opažamo v gospodarstvu velik zastoj, katerega glavna posledica je brezposelnost. A brezposelnost je oni fer-ment, ki rodi in ohranjuje gospodarsko krizo." G. minister pa ni povedal, kakšne skupne interese ima trboveljski stradajoči rudar in delničarji trboveljske družbe niti ni povedal natanko, kaj je prej, kriza ali brezposelnost. Povedal Je, da je brezposelnost posledica gospodarskega zastoja, takoj v naslednjem stavku pa pravi, da prav brezposelnost rodi in ohranjuje (krizo. Kaj je zdaj res po njegovem mnenju? Míiwm ftlitiki It «a-gleiko delavstvo IHIMOR liranitelj: "Obtoženec priznava svoj greh. Pravi, da je izvršil tatvino. Ampak, gospodje sodniki, denlte roko na srce In povejte: Ali je mogoče takšni propalici verjeti takšno priznanje?" • "Prijatelj, zakaj pa se vedno ustrašite, kadar zaslišite avtomobilsko hupo?" "Veste, žena mi je pobegnila s šoferjem in kadar slišim hupo, m<' vedno prevzame strah, da ml jo je že pripeljal nazaj." "Vidiš, kar človek stori dobrega na tem svetu, »<< mu dvojno povrne." "Vidim, vidim. Lani sem o-moži! svojo hčer in let dri v delavnici ne-roojstra ostal frj" '"'a ponekod viso-CT*1 in raz- ^rr w,i po- fc , ' h rokodelskih kil 7H "*'nah odnesla La 1 "vošček pa je jutro natel ! inji-m delu I! »tavbe. M)ln*h J« napravila », V silnih ponest-k«'r so ,f|utah zaliti I "vin«' *iino h- tudi u- i »C S«' fr |t. " l«r porušil lli Pa močno u i ne h* Dne 29. junija je bila skupna seja glavnega sveta angleških strokovnih organizacij, izvršnega odbora delavske stranke ln predsedništva parlamentarne frakcije. Na seji se je razpravljalo o problemu "vojna in mir" ter o staliAču angleškega delavstva k temu vprašanju. Resolucija, ki je bila sprejeta na seji, se predloži letošnjemu kongresu strokovnih organizacij in kongresu delavske stranke. V resoluciji se povdarja, da sloni zunanja politika angleškega delavskega gibanja na kolektivnem »Istemu, to je na Društvu narodov, kakor tudi na sodelovanju tega z državami ne-Članicami. To sodelovanje naj se vrši v zmislu pariškega oziroma drugih dogovorov ali kakorkoli drugače. Kolektivni tem miru se mora zgraditi tako, da bo nudil popolno jamstvo za mir. Osnovna misel, ki jo zastopa socializem (nadaljnja resolucija), je "da se mir smatra kot pozitivni in konstruktivni početek v okviru izgradbe edlfl-stva vseh narodov sveta." Dalje se razlikuje vojna, ki ji je namen obrambe kolektivnega mirovnega sistema ali pa napadalna vojna. Namen te politike delavskega gibanja so: sprejem pakta o ne-napadanju, pojasnite v Izraza "napadalec" In revizija pakta o Društvu narodov; ustanovitev institucij In obvez za mirno reševanje vseh spornih vprašanj med državami in priznanje ob-stoječega stanja, ukinitev oboroženih sil in uvedba mednarodne policije v področju !>ru-štva narodov. Predvsem j« potrebna v zrni-slu tega programa opustitev vojnega zrakoplovstva posameznih držav In uv««dba mednarodne vojhč avijatikc, ki ima namen ohrantbe in poizvedovanja pod poi¥IJ*tvom Društva narodov, kakor tudi internacionalizacijo civilne avijacije. To j<* del programa delavskega gibanja za organizacijo svetovnega prometa. Zaradi tega morata vstopiti v Društvo narodov ali kot članici ali sodelovati Rusija in Amerika. Angleško delavsko gibanje bo zaradi tega zahtevalo v parlamentu sprejem zakona o miru. Ta zakon obveže angleško vlado, da vsa sporna vprašanja z drugimi državami rešuje mirnim IMitom ter da se nikdar ne zateče k sili kot sredstvu svoje politike, kakor tudi, da »m« v slučaju, če J»i kdo napade, podredi razsodbi Društva narodov* Resolucije povdarja dalje potrebo sklicanja strokovne Inteh nsclonale v slučaju nepo*redhe [vojne nevarnosti, da »i so p*lho-i lolko t zko tzvviUlivi ukrepi,,ki Resolucija navaja končno vr-sto predlogov, kako se naj organizira In širi propaganda miroljubnosti v delavskem gibanju in v javnosti. JUBILEJ LETANJA lilerlotov polet «es Rokavski preliv pred 25 Isti spada med naj. večje dogodke v razvoju Istal- ntva 25. julija Je poteklo petindvajset let, ko je napravila avlatika velik korak naprej. Na ta dan I. 1000 Je namrtč preletel francoski letalski pionir Louis Ble-rlot Rokavski preliv med Calal-som In Do v ram. Proga se nam zdi danes smešno kratka, toda takrat je bil to valik dogodek ln maksimum, ki nI ga Ja smsl dovoliti aeroplsnskl aparat. Aeroplan, s katerim Js pod-vzel Hleriot svoj |>ogumnl polet, je bil majhen enokrovnlk a motorjem, ki je raavljal komaj 25 k. s. V naši dobi prekomorsklh poletov nam izvabi ta ugotovitev pomilovalen nasmeh. V bistvu .pa le pomen začetek praktične rešitve letalskega prometa. Slovenci se pri tem lahko spomnimo tudi našega rajska v letalskem prometu, pilota Rusjana, ki Je padel kot žrtev svojega prizadevanja za zavojeva-nje zračnih plasti. Za izpopolnitev letalske tehnike odnjo obleko priporačsjo poleti bombažno trikotažo, ker Je slab sprevodnik toplote ter naj-Isžje vsrkava i*>t ter ne Izgubi svoje elastičnosti niti tedaj, ko se močno znojimo, »U«ka % Ha« rranciacu: ¿«aajkalo J« redna konferen« I otrokvV' % zdržsn je rs k držav« rleti del*s < mir. t"f Itudarji v Arizoni odjrlaMov*|| sa unij«» HIsIim, Ari/ ~ Pri volitvah o delavskih zftHtopnikih J« Phe|p«-DiMtge korpors'-IJs izgubila bitko. Pri volitvah Je zmagala International I'mon of Mine, Mill and Hmelier Workers. Volitve so »e vršile pod ¡vod«tv<»m pokrajiriftkega delav-, ■»»•ga odbora Družba Je izgubila bitko kljub ' v ca kov ruto I m grožnjam In pritiskom. Ta irtiHfN Je za rudarje v bakren iti rudnikih in zs delavce v topila i rib Arizon« veli-¡kvga pomena. PHOSVETX Sprva je upal, da ae je upor omejil le na Vo-reux, a vaako minuto ao bile vesti resnejše in resnejše: Mirou, Crevecoeur, Madelaine, po-vaod ao prišli le konjarji; v Victoireju in Feu-try-Cantelu, dveh najbolj diacipliniranih rudnikih, jih je šla v jamo le tretjina; edino v Saint-Thomas ju je bilo vae delavstvo zbrano, in zdelo ae je, da ae ni udeležilo gibanja. Tja do devetih je narekoval brzojavke, brzojavljal na vse atrani, lilleskemu prefektu, družbenim upravnikom, obveščal oblaatva, zahtevajoč navodila. Poslal je Negrela, naj obhodi aoaednje rudnike, da bo imel natančna poročila. Zdajci ae je gospod Hennebeau domislil kosila; hotel je poslati kočijaža, da bi aporočil Grego irejevim, da je izlet odgoden, toda Po-stal je nekam neodločan, zadržalo ga je ne-kaklno nedostajanje volje, njega, ki je pravkar z nekaj kratkimi atavki po vojaško pripravil bojišče. Stopil je gor h goape Hennebeauje-vi, ki jo je bila hišna v njeni toaletni sobici pravkar počeaala. — Oh, atavkajo, je dejala mirno, ko jo je bil povprašal za naavet. Naj le I Kaj naa to briga? . . . Zavoljo tega a tiče ogleda rudnika, temu se lahko kaanejs odrečejo, če bi bil iz-prehod reanično nespameten. , — SIcer ipa, je nadaljevala, ko je hišna odšla, veš, zakaj hočem aprejeti te vrle ljudi? Ta poroka bi ti morala biti bolj pri srcu kakor pa neumnosti tvojih delavcev . . . Skratka: jaz hočem to in nikar mi ne ugovarjaj l Pogledal jo je in malce vztrepetal, a na njegovem oaornem in zaprtem obrazu človeka, ki je vajen reda, ae je pokazala skrivna bolečina ranjenega area, de vedno je aedela z razgaljenimi rameni, že predosorela, a bujna in vredna poželjenja, zaatavna kakor Cersra, kl jo je pozlatila jeaen. Za hip ga je bila morala obiti sirova želja, da bi jo zgrahil in zakopal svojo glavo med te njene razgaljene grudi, tu v tej gorki sobi, polni intimnega razkošja čutne ženske, ki jo je prevevala dražeča dišava po moškem ; a se je umaknil. 2e deset let sta spala vaak v avoji aobi. — Prav, je rekel, ko je odhajal od nje. Nič ne bomo odpovedali. Gospod Hennebeau se je rodil v Ardenih. Kot siromašnemu otroku je spočetka trda predla, ko je bil sirota, pahnjen na pariški tlak. S težavo ae je prebil skozi rudarsko Šolo, nato pa je a Štiri in dvajsetimi leti odšel v Grand' Combe za inženirja v rudniku Sainte-Barbe. Tri leta pozneje je poatal v Pas-de-Calaiau okrožni inženir v marleskih rudnikih; in prav tukaj se je oženil, In na srečo, ki jo imajo praviloma vsi od rudarake stroke, je vzel hčerko bogatega predilničarja iz Arras.(a. Petnajat let sta preživela v iatem podeželskem mestecu, ne da bi kakršenkoli dogodek prekinil enoličnost njunega življenja, niti rojstvo kakega otroka ne. Nekakšna raistoča razdraženoat ga je bolj in bolj oddaljevala goape Hennebeaujevl, vzgojeni v spoštovanju do denarja, da je prezirala tega moža, ki je z velikim trudom služil srednje dobro plačo in ni zadostil nobenemu tistih njenih ničemurnih užitkov, o katerih je še sanjala v penzionatu. On je bil človek strogega poštenja, ni špekuliral, stal je nu svojem mestu kakor vojak. Nesložnost je le Še rusla in se poslabšala zaradi enega tistih telesnih nesoglasij, ki ohlaja najbolj vroče: on je oboževal avojo ženo, ona pa. atrasna, sladkosneda plavolaaka, je bila zmerom slabe volje in takoj užaljena. Odtlej je imela ljubimca, čeaar on ni vedel. Naposled je zapustil Pas-de^Calais in se preselil v Pariz, kjer je sprejel alužbo v nekem ursdu, misleč, da mu bo za to hvaležna. A Pariz ju je dokončno ra^dvpifl. ta Pariz, za katerim je hrepenela še izza cisa svoje prve punčke in kjer je v osmih dneh otresla s aebe provincialnost, postala na mah elegantna dama in ae predajala vsakemu blaznemu razkošju avoje dobe. Deset let, ki jih je tu prebHa, je imela veliko ljubezen, javno razmerje z nekim moškim, in bi ae bila akoro usmrtila, ko jo je bil le-oni zapustil. To pot je mož vae vedel in se je po atrahovitih prepirih vdal. Hladna brezvemost te žetiske, ki je segala po areči, kjer ae ji je ponujala, ga je bila popolnoma razorožila. Ko je bila po tem prelomu vsa bolna od žaloati, je aprejel ravnateljstvo montsoujskih rudnikov, še zmerom u-pajoč, da jo bo v tej puščavi črne dežele pridobil zaae. Odkar so prebivali Hennebeau je vi v Mant-aouju, se je apet povrnila razdražena zdolgočasenost prvega časa njune poroke. Najprej ae je zdelo, kakor da ji je v tem velikem miru odleglo in kakor da ae je pomirila v tej enoličnosti neakončne ravnine. Kakor da je konec «itjenja, J& Je ziibrla vase, se delala, kakor bi fi srce umVfo; tkkVje bila odtrgana od sveta, da je ni nlil priaanfclo, ko ae je debelila. Potem pa je izpod te ravnodušnoati vznikla poslednja vročica, noyo,hrepenenje po življenju, skozi katero se je v &estih mesecih skušala prebiti tako, da je urejala in po svojem okuau opremljala ravnateljako palačico. Bila ji je — kakor je dejala — zoprna in jo je napolnima a preprogami, drobnarijami in razkošnimi umetninami tako, da ao govorili o njih tja do Lille-ja. Zdaj ji je pokrajina presedala, ta bedaBta polja, ki ao segala v neskončnost, te večne črne poti, brez slehernega drevesa, .po katerih so gomazili odvratni ljudje, ki so se ji gnualli in ae jih je bala. Jela je tožiti, da je v pregnanstvu, očitala je možu, da jo je žrtvoval za plačo, za štirideset tisoč frankov, ki jo je prejemal, vbogajme, komaj zadostujoče za gospodinjstvo. Ali ne bi mogel delati, kakor delajo drugi, zahtevati svoj delež, postati delničar in vendar že kdaj kaj doseči? Tako je tiščala vanj s krutostjo bogate dedinje, ki je prinesla v hišo premoženje. On pa, ki je bil zmerom, kakor se spodobi, se je .potuhnil z zlagano hladnostjo poslovnega človeka ter zraven umiral po tem «tvoru od hrepenenja, od ene tiatih zakasnelih silnih želja, ki so a starostjo še bolj goreče. Nikdar je e-ja ko jo je lepi mladi gospod, ki ji j I* sedel nasproti, galantno prehitel. Glumila je ptvseneče-noat In se najljubezniveje zahvalila. Zapletla ata se v razgovor, mladi gospod se je predstavil; potem, za Neustadtom je tudi o-na povedala svoje ime. Imenovala se je Adah plemenita Fischer, Ta plemenitost pa ni bila dolgotrajna, to tudi grofic«' llohenrat, katero je nameravala obUkati na Semmeringu, nI bilo najti v Go-thaerjevem almanahu. Ali to je slednjič pri lepih damah (tostranska stvar. Dejala je, da ji j«» alni-»koči no*, kakor pač govore * Ici, nad ftoeeklinovimi bakrorezi pl« menitih krogih. Bila je zelo I na iitenah, ai pred beneškim zr- elegantna. vsa v svili, Imela žive očf in trdila, da je francoskega pokoljenja. mjsm, ne ravno premajhen nos pa nikakor ni i-mel prave romanske obliki-. Slednjič pa je tudi tO postranska stvar pri lepih damah. Kno poleg drugega, skoro v vsem je odgovarjala postavi ie-ne, ki «i jo je ustvaril gospod Ihix, in s katero bi s»e lahko ime-Ip razmerje, predno bi se poročil. Da je bila ločena, je bila si-cer mala neprijetnoat, poročena bi mu iz raznih vzrokov bila vsekakor ljuMa. Ali končno, tudi to je postranska stvar pri lepi dami. Bila je lepa. elegantna, zabavna in ji navidezno ni primanjkovala denarja. To je mlademu Duxu, kateri je bil kot bančni uradnik navezan le na skromno plačo, nikakor ni bila postranska stvar. Ljubil je. da so ga ljubile dame. ki so bile gmotno neodvisne. Ko jo je teden kssneje obiskal na Dunaju, ga je njeno malo. a raskošno opremljeno atanovanje prijetno presenetilo. Pregledoval j* njeno okusno opremljeno tri- torek, Si. ealem popravil samoveznico in mimogrede pobožal barŽunast našlanjač. Tako kakor to malo, domače domovanje, si je vedno predstavljal gnezdo svoje ljubljenke. In počutil se je tem ugodneje v tem mehkem gnezdecu ker mu ga ni bilo potrebno opre miti z vso to mehkobo. Takoj jo je zaprosil za njeno roko, navidezno seveda, in izka zalo se je, da bi prav rada postala njegova. Bila je popolnoma prosta in mlademu I)uxu se je dozdevalo kot da je že od nekdaj čakala samo nanj. To mu je ugajalo In ga veselilo istočasno. Ker hotel je biti vedno edini, in je zahteval od ž*na. katere je ljubil mimogrede, popolno in samoedmo predajo. No, kar se predaje tiče, ae nad Adah ni mogel pritoževati. Seveda, ko so medeni tedni njune ljubezni minili, so se mlademu možu pojavili razni pomisleki, ki so ga zelo vznemirjali. Pred vsem ga je vznemirjalo vprašanje, na kak način se preživlja njegovi prijateljica. Gotovo, to je bila postranska stvar. Ker mladi Ihix, kakor se je go- tovo opazilo, je bil fin p<*pod in se je ukv arjal le z dostojnimi i koli vratu in zaklicala": deti njeno moralno vrednost 8 pomočjo trgovskih informacij, sla ta način je zvedel, da ae ji ne more dosti oporekati, da prejema štirideset goldinarjev mesečne rente, katere ji je njen mož pri ločitvi obljubil nakazovati. To sporočilo je začaano potolažilo mladega Duxa, in vese-il ae je, da je lastnik ljubljenke, ki zna gospodariti s tako malo vsoto. Odprto pa je ostalo vprašanje, 8 čim si je nabavila pohištvo in opremila celotno stanovanje. MajprvoJttJe po tem ni hotel povprj^ratiS^ozneje pa je to napfcro zopet fl^istil. Ker kot vsrzlran trgovec ai je dopovedoval, da ga bo njegova pretirana rado ve (toss t prej ali slej veljala eako vjtc^lpnarja. Kljub temu «ga niit^l pozabiti. Bilo je že kar kurijozno; odkar je vedel, da porabi le štirideset goldinarjev mesečno, se njenega lepega domovanja kar ni mogel veseliti. Jezil ae je nad tem svojim pretiranim tenkočutjem, a mudilo ga je vseeno. Ne da bi sam vedel, kako se je to pričelo, je začel svojo ljubljenko z nezaupanjem opazovati, bolj kot bi bilo potrebno. Tedaj je oi&zil pred vsem, ^a ima bb-sežno itoznonstvo. Pogostokrat jo je srečal na cesti { bila v družbi enega ali več"1tf6spodov. Tudi v njenem staHotonju je včasi naletel na kakega gospoda in bil je ozlovoljen, ko mu ga je predstavila kot starega znanca. Nekoč, ko jo je zopet na Ringi srečal v družbi dveh gospodov, jo je nagovoril proti svojim na čelom, da jo prisili in oba pred stavi. In storila je to brez kakega neugodja. Oba gospoda sta bila kavalirja, plemenitaša, in o enem izmed njih je Dux vedel, da je komaj pred kratkim izgubil na borzi skoro polovico svojega premoženja. , Se isti večer je šel k nji in slabo razpoložen ji je pričel oči tati. Ona se je zasmejala, kot se smejejo žene, ako opazijo ljubosumnost svojega soproga, ki je zaljubljen vanje, in dejala: "Ti otrok, kaj hočeš, imam pač veliko znancev!" "Poznanstva z gospodi!" je o-zlovoljen pristavil. "Nikakor ne!" se je uprla. "Me še nikdar nisi videl v družbi dam? V družbi dam iz najvišjih krogov?" Saj je bilo resnično. Pogostokrat jo je videl v družbi mladih gospodičen in tudi njihovih ma ter. Po večini so bile to dame ki jih je Dux osebno poznal in k so bile brez dvoma neoporečene Seveda si je dopovedoval, te se ne bi družile z njo, ako bi se j lahko kaj očitalo. 2ivi torej le s štiridesetimi goldinarji, je sklepal ter se pričel zopet pomirjevati. Potem je nekega dne, v njen: odsotnosti, našel na pisalni miz odprto pismo in njegova vsebina ga je toliko zanimala, da se nii mogel premagati, da ga ne bi prečital. Glasilo se je: "Velece-njena gospa! Pričakujem Vas jutri ob osmi uri v «vojem stanovanju." Podpisan je bil ba ron . . Bilo je ime onega gospoda, katerega je šele pred nedavnim spoznal, ki je svoje premoženje zaigral na bleg ¡»Otoifcrio je gledal, ko j govorila, tja preko v ben gledalo, nato pa ji je n« presekal besedo: "To je vse prav lepo ii a jaz tega nočem imeti, pim, da se še nadalje u s tem poklicom." (Konec prihodnji*.) Verzi Učitelj reče učencem, povedo kakšno kitico last zov. Oglasi se Vrbanov in jame deklamirati: Ob bregu Stanislav se na trnek ribice lovi. Zatopljen ne opazi nit da voda sega mu do gk "To niso pravi verzi* vrne učitelj. "Saj se dva ne ujemata!" Pa odgovori nadebud nik: "Zato se ne ujema, go čitelj, ker sedi še na br« pojde v globljo vodo, se I ujemalo!" * "Na vaši glavi vidim no, ki da sklepati na zek zen značaj." "Imate prav. Moja žen lo nervozna." SLOVENSKA NARODN PORNA JEDNOTJ izdaja avoje publikacij« posebno list Proareta u ter potrebno agitacij« društev in članstva in n gando svojih idej. Nilu ne za propagando drugI pomih organizacij. V« ganlzacija ima običajno glasilo. Torej agitator«! bi naznanila drugih f* organizacij in njih dni*! ae ne pošiljaj« listu Pn Naročite Mladinski M Uši mesečnik za slona* dino! ! TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ,,•m,lm,• I "Ti moj neumni fante, baron Ker je s surovim vprašanjem 1 je vendar eden izmed mojih poni hotel žaliti, je sklenil poliva- veriteljev." v tiskarsko obrt »padajocaj Tiska vabila za veselice in shode, vilitn,cH knjige, koledarje, letake itd. v glovenskem, H slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jei« ^ VODSTVO TISKARNE APELIRA V* Cl M» o tihlialtmu. air-i-»" S.N.PJ., DA TISKOVINE NAK V SVOJI TISKARN' Vu pojasnila ds> ^ On« imcrM, tt«ij»ko Pn' PiiiU po informs^)* S.N.P.J. PR1NJI 2657-59 SO. LAWNDAU^ Telefos Rock*e» CHICAGO. 11^ Tam M dob« ns UUo U* B,t