IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO JAVNOVELJAVNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA ODRASLE 1 VSEBINA PREDGOVOR .............................................................................................................................................. 5 1 OPREDELITEV UPORABLJENIH IZRAZOV IN KRATIC ..............................................................7 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO JAVNOVELJAVNIH 2 UVOD ........................................................................................................................................................ 13 IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA ODRASLE 3 VRSTE JAVNOVELJAVNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA ODRASLE .....................16 3.1 Programi za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti Izdal: Andragoški center Slovenije in temeljnih zmožnosti ........................................................................................................... 16 Zanj: mag. Andrej Sotošek 3.2 Programi za izboljšanje splošne izobraženosti .............................................................. 18 Uredile: mag. Estera Možina, dr. Tanja Možina, Natalija Žalec, MAEd (VB) 3.3 Javna veljavnost programov .................................................................................................. 19 Pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval minister za izobraževanje znanost in šport: mag. 4 POGOJI ZA PRIPRAVO PROGRAMOV IN OBRAVNAVO NA STROKOVNEM SVETU ....... 20 Katja Dovžak (predsednica), Elido Bandelj, Teja Dolgan, Alenka Grželj, dr. Sonja Kump, mag. Estera Možina, dr. Tanja Možina, dr. Janko Muršak, Ema Perme, mag. Maja Radinovič Hajdič, Boštjan 5 NAČELA ZA NAČRTOVANJE PROGRAMOV ZA ODRASLE ..................................................... 22 Rozman Zgonc, Natalija Žalec, MAEd (VB) 5.1 Andragoški ciklus kot podlaga za načrtovanje programa .......................................... 22 Pri pripravi sta sodelovala: mag. Andrej Sotošek, Olga Drofenik 5.2 Ugotavljanje potreb posameznikov in družbe po izobraževanju ............................ 22 Jezikovni pregled: Generalni skretariat Vlade Republike Slovenije, Sektor za prevajanje, in Ana 5.3 Izbor strategij načrtovanja .................................................................................................... 23 Peklenik 5.4 Modularna zasnovanost programa .................................................................................... 24 Korekture: dr. Laura Fink 5.5 Odprtost programa................................................................................................................... 24 Oblikovanje: Urška Stariha s.p. 5.6 Prožnost pri načrtovanju programa .................................................................................. 25 Leto izdaje: 2020 5.7 Spremljanje in evalvacija programa .................................................................................. 25 Elektronska izdaja: spletna stran https://arhiv.acs.si/dokumenti/Izhodisca_za_ 6 SESTAVINE PROGRAMOV ............................................................................................................... 26 pripravo_javnoveljavnih_izobrazevalnih_programov_za_odrasle.pdf 6.1 Ime programa ............................................................................................................................. 26 6.2 Namen programa ..................................................................................................................... 26 Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih je Izhodišča za pripravo javnoveljavnih 6.3 Ciljna skupina ............................................................................................................................ 27 izobraževalnih programov za odrasle sprejel na 103. dopisni seji, ki je potekala od 14.5.2020 do 21.5.2020, po predhodnem soglasju ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala 6.4 Cilji programa ............................................................................................................................ 28 (št. 6036-256/2019/1 z dne 29.7.2019). 6.5 Katalog znanja oziroma vsebina programa .................................................................... 29 6.5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa ............................................................. 29 6.5.2 Katalog znanja .................................................................................................................. 32 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=37251331 6.6 Trajanje izobraževanja ........................................................................................................... 39 ISBN 978-961-7116-03-8 (pdf) 6.7 Izpitni katalog oziroma drugi načini preverjanja znanja .......................................... 39 6.8 Pogoji za vključitev .................................................................................................................. 44 6.9 Pogoji za napredovanje in dokončanje programa ........................................................ 44 6.10 Organizacija izobraževanja ................................................................................................. 45 6.11 Znanje in usposobljenost strokovnih delavcev ............................................................ 46 6.12 Potrdilo o usposabljanju ...................................................................................................... 48 7 VIRI ......................................................................................................................................................... 49 2 3 PREDGOVOR Besedilo z naslovom Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle (v nadaljevanju Izhodišča) postavlja teoretsko utemeljene podlage in strokovne smernice za t. i. programiranje oziroma kurikularno načrtovanje v izobraževanju odraslih za segment javnoveljavnih programov za odrasle. Zakon o izobraževanju odraslih iz 2018 (ZIO-1) je opredelil vrste javnoveljavnih programov za odrasle, in sicer gre za programe za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti ter za programe za izboljšanje splošne izobraženosti. Opredelil je tudi obvezne sestavine javnoveljavnih programov ter določil, da so to programi, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Omogočajo pa pridobitev javne listine, ki jo odrasli lahko uveljavlja kot dokazilo v postopkih vrednotenja že pridobljenega znanja pri vključevanju v nadaljnje izobraževanje oziroma na trgu dela. Delovna skupina (poimensko navedena v nadaljevanju), ki jo je imenoval minister za izobraževanje, znanost in šport maja 2018, je imela nalogo, da na podlagi zakonskih določil pripravi Izhodišča. Izhodišča prinašajo, v primerjavi s predhodnimi, nekaj novosti. Podajajo na primer načela in pristope h kurikularnemu načrtovanju v izobraževanju odraslih, prožnost pri načrtovanju in izvajanju izobraževalnih programov, poudarjajo temeljne spretnosti ter možnost modularne in enovite zasnovanosti te vrste programov. Delovna skupina je razpravljala o pomenu in pričakovanih učinkih javnoveljavnih programov in prepoznala potencial gibkih javnoveljavnih programov za odrasle. Ti se z vsebino in obliko izvedbe ter odprtim kurikulom lahko hitro odzivajo na potrebe odraslih in družbe, ki se spopada z okoljsko, gospodarsko, migrantsko, vrednostno in nenazadnje tudi svetovno zdravstveno krizo. Javnoveljavni programi odrasle opremljajo z znanji in spretnostmi, da se lahko dejavno odzivajo na te izzive in nudijo oporo svojim bližnjim. Besedilo Izhodišč vsebuje strokovna vodila in korake za pripravo kakovostnih in po meri odraslih ukrojenih izobraževalnih programov na različnih področjih, kot so izobraževanje, delo, kmetijstvo, zdravstvo, kultura, okolje, notranje zadeve idr. Izhodišča so pripravljena tudi zato, da bi bila uporabna kot pripomoček za presojanje 4 5 predlogov javnoveljavnih programov na Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih. OPREDELITEV UPORABLJENIH Načrtovalcem in presojevalcem bodo pri tem v pomoč pogoji za pripravo in merila za 1 presojanje programov. Tiskano in spletno različico ter prevod v angleščino je omogočilo IZRAZOV IN KRATIC pristojno ministrstvo z namenom, da so Izhodišča vselej pri roki, vsem dostopna in sprožajo razvoj številnih novih javnoveljavnih programov za odrasle. Ciljna skupina Ciljna skupina so možni udeleženci javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle. Programi so praviloma sestavljeni tako, da upoštevajo izobraževalne potrebe Estera Možina odraslih in so namenjeni skupini odraslih z določenimi značilnostmi. Andragoški center Slovenije Izpitni katalog Izpitni katalog je dokument, ki je sestavni del javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle ter določa standarde znanja in spretnosti, ki so določeni s cilji javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle in v katalogih znanja. Je podlaga za merjenje učnih izidov udeležencev. V izpitnem katalogu so opredeljeni znanje in veščine (sopomenka za veščine so spretnosti; v nadaljnjem besedilu: spretnosti) za celotni program ali njegov del. Omogoča enotna merila ocenjevanja ne glede na izvajalca, lahko pa vsebuje tudi načine preverjanja znanja. Izvajalec Izvajalec je pravna oseba, ki izvaja izobraževalne programe za odrasle in dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. Če izvajalec izvaja javnoveljavni izobraževalni program za odrasle, je v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, vpisan v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. S tem dobi tudi pravico do izdajanja potrdila o usposabljanju, ki je javna listina, s prilogo, ki vsebuje popis znanja in spretnosti, pridobljenih v programu. Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle so programi za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter izboljšanje splošne izobraženosti. Opredeljuje jih ZIO-1. Na predlog strokovnega sveta jih sprejme minister, pristojen za izobraževanje. S potrdilom o usposabljanju, ki ga dobi udeleženec po uspešno opravljenem programu, posameznik dokazuje, da je usvojil in obvlada znanje in spretnosti, ki jih določata katalog znanja in izpitni katalog. 6 7 Katalog znanja Ocenjevanje znanja Katalog znanja je dokument, ki je podlaga za izvajanje posameznih delov, predmetov ali Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri udeleženec dosega modulov programov za odrasle. Vsebuje ime predmeta, modula ali drugega sestavnega v katalogu znanja ali izpitnem katalogu določene cilje oziroma standarde. Praviloma dela programa, časovni obseg, glavne cilje, priporočene vsebine, znanje in spretnosti, ki sledi končnemu preverjanju znanja oziroma je z njim povezano. Moramo pa ocenjevanje so predmet posameznega dela, predmeta ali modula. Opredeljuje tudi obseg izbirnega ločiti od preverjanja, ki ni povezano z oceno, ampak strokovnemu delavcu omogoča in odprtega dela programa (odprtega kurikula), če ju programska enota predvideva. sprotno prilagajanje izvajanja programa. Če je program enovit, brez predmetov ali modulov, se za celotni program pripravi en katalog znanja. Potrdilo o usposabljanju Je javna listina, ki jo dobi udeleženec, ko je opravil vse s programom predvidene Kompetenca obveznosti. Potrdilu je priložena priloga, ki vsebuje popis znanj in spretnosti, Glej: zmožnost. pridobljenih v programu. Z njim posameznik dokazuje, da je usvojil vse s programom oziroma katalogi znanj in izpitnimi katalogi določena znanja in spretnosti. Modul Preverjanje znanja Programi so lahko sestavljeni tako, da vključujejo module kot svoje programske enote. Modul v takih primerih ustreza delu programa in je zaokrožena celota ciljev in vsebin. S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako oziroma v kolikšni meri Ima različne naloge. Omogoča delitev programa na dele, ki jih udeleženec lahko opravi udeleženec dosega cilje oziroma standarde, določene v izpitnih katalogih oziroma postopoma. To omogoča gospodarno organizacijo izobraževanja, kar je pomembno katalogih znanja. Ločimo več vrst preverjanja. Vsako ima svoj namen, in sicer: začetno zlasti za izobraževanje odraslih. Moduli so lahko obvezni ali izbirni, s čimer je mogoče ali diagnostično preverjanje, s katerim ugotavljamo stopnjo že predhodno pridobljenega programe vsebinsko prilagajati značilnostim različnih ciljnih skupin. znanja in spretnosti, ki so določene v katalogih znanja in izpitnih katalogih; sprotno ali formativno preverjanje, s katerimi ugotavljamo, v kolikšni meri so udeleženci dosegli delne cilje posameznih sestavin programa, kje imajo težave in katera so Odrasli njihova močna področja, ter na podlagi tega izboljšujemo in nadgrajujemo učni proces; So osebe, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in želijo pridobiti, posodobiti, razširiti končno ali sumativno preverjanje, ki se opravi ob koncu obravnave določenega modula, in poglobiti svoje znanje, ali osebe, ki so stare vsaj 15 let in zanje ni mogoče ugotoviti, vsebinskega sklopa ali celotnega programa, da bi ugotovili, ali so udeleženci dosegli ali so opravile osnovnošolsko obveznost, ali je zaradi izjemnih okoliščin, zaradi katerih cilje programa ali njegovega sestavnega dela. Osnovni namen preverjanja je pridobiti sta bila ogrožena njihovo življenje in zdravje (npr. vojna, naravne nesreče), niso opravile. povratne informacije o napredku udeležencev. Pri teh programih končno preverjanje znanja lahko opravljajo tudi zunanje institucije in je del izpitnega postopka. Odprti del programa (odprti kurikul) Strokovne delavke oziroma strokovni delavci Je značilnost programov ali delov programov, kjer so cilji, vsebine in/ali oblike izobraževanja v celoti ali delno določeni zgolj okvirno ali pa sploh ne. Izvajalci skupaj Strokovne delavke oziroma strokovni delavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) z udeleženci določajo vsebine programa, oblike in načine dela. Programi so lahko glede v programih so učitelji, organizatorji izobraževanja odraslih in drugi strokovni delavci. na odprtost razvrščeni od popolnoma odprtih do takih, pri katerih je odprt samo del Za vse velja, da morajo izpolnjevati zakonske pogoje, ki so: znanje slovenskega knjižnega ali samo določena sestavina programa (npr. metode, oblike dela). Programi lahko jezika, ustrezna izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev izobrazbe vključujejo odprti del programa le do stopnje, ki še zagotavlja, da bodo udeleženci dosegli druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v s katalogi znanj in izpitnimi katalogi določeni standard znanja in usvojili spretnosti. skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, pedagoško-andragoška izobrazba v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ter opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja. 8 9 Vsebinski sklop kot nadpomenka, ki se nanaša na celotno vsebino in pričakovane učne dosežke posameznega programa ali njegovega sestavnega dela. Vsebinski sklop v teh Izhodiščih razumemo kot vsebinsko zaokroženo enoto obveznega ali izbirnega dela sicer enovito zasnovanega programa, ki ni oblikovan modularno. Sestavlja ga sklop znanja in spretnosti, ki so del večje celote, in je zaokrožena didaktična Zmožnost (kompetenca) enota, ki omogoča sprotno spremljaje in preverjanje učnih dosežkov ter ocenjevanje Zmožnost se je uveljavila kot slovenska ustreznica izraza kompetenca (v nadaljnjem učnih izidov. Vsebinski sklopi se lahko nadgrajujejo ali pa le navezujejo drug na drugega. besedilu: zmožnost). Označuje lastnost posameznika, da ustrezno uporabi učne dosežke v različnih okoliščinah (izobraževanje, delo, osebni ali poklicni razvoj). Ni je Učni izidi mogoče omejiti zgolj na kognitivno dimenzijo (uporabo teorije, konceptov in tacitnega ali skritega znanja); vsebuje tudi uporabni vidik (vključno z različnimi spretnostmi), Učni izidi pomenijo nabor znanja in spretnosti, ki jih je posameznik pridobil v procesu motivacijske in vrednotne orientacije, stališča, čustva ter druge socialne in vedenjske izobraževanja. Učni izidi so opredeljeni s programi in izražajo pričakovano raven znanja sestavine. Zmožnosti sestavljajo notranje mentalne strukture – v smislu sposobnosti, in spretnosti, ki naj jo dokaže udeleženec, ter se preverja v postopkih ocenjevanja. kapacitete in dispozicij, ki so lastnost posameznika. Delijo se na splošne ali generične, ki se razvijajo predvsem v splošnoizobraževalnih programih, in poklicnospecifične, ki Učni dosežki so značilne za posamezne poklice oziroma delovna področja. Javnoveljavni programi so namenjeni predvsem razvoju splošnih ali generičnih zmožnosti. Učni dosežki imajo širši pomen kot učni izidi in vključujejo tudi tiste učinke izobraževanja, ki jih v postopku preverjanja in ocenjevanja neposredno ne merimo ter so pomembni za spremljanje razvoja zmožnosti udeležencev. Udeleženke oziroma udeleženci Udeleženke oziroma udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) so odrasli, ki se vpišejo oziroma vključijo v program. Spretnost (veščina) Ob znanju so spretnosti, za katere se pogosto uporablja tudi izraz veščine, tista sestavina zmožnosti, ki jo je mogoče neposredno meriti. Spretnosti skupaj s pridobljenim znanjem, izkušnjami in razvitimi sposobnostmi omogočajo posamezniku reševanje težav, opravljanje določene naloge ali dela. Znanje Znanje je kognitivni oziroma spoznavni vidik zmožnosti (kompetence) in ga je mogoče neposredno meriti. Je skupek dejstev, načel in teorij, ki se nanašajo na določeno področje izobraževanja, in se pridobi z učenjem. Razlikujemo deklarativno (teoretično, propozicijsko) in proceduralno (procesno, praktično, dispozicijsko) znanje. K deklarativnemu znanju sodijo trditve o določenih dogodkih, dejstvih in empirično utemeljene posplošitve, pa tudi poglobljena načela o naravi stvari. Proceduralno znanje zajema hevristično vednost, metodologijo, načrtovanje prakse, ustrezne postopke in strategije, povezane s spretnostmi. V zvezi s katalogom znanja je znanje razumljeno 10 11 UPORABLJENE KRATICE UVOD 2 ACS – Andragoški center Slovenije Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18; v nadaljnjem besedilu: ZIO-1) EOK – evropsko ogrodje kvalifikacij v drugi točki 17. člena določa, da Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle pripravi Andragoški center Republike Slovenije (v nadaljnjem ESS – Evropski socialni sklad besedilu: ACS), sprejme pa jih Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje MIZŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport odraslih (v nadaljnjem besedilu: Strokovni svet). Za pripravo predloga gradiva je minister OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for za izobraževanje, znanost in šport s sklepom št. 024-24/2018 z dne 8. 5. 2018 imenoval Economic Cooperation and Development) delovno skupino1 za pripravo Izhodišč za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle (v nadaljnjem besedilu: Izhodišča), ki je k sodelovanju povabila ReNPIO13-20 – Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki še druge sodelavce.2 Sloveniji za obdobje 2013–2020 RIC – Državni izpitni center Javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle (v nadaljnjem besedilu: programi), po SOK – slovensko ogrodje kvalifikacij katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, prispevajo k zviševanju ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter izboljšanju splošne izobraženosti odraslih. ZIO-1 – Zakon o izobraževanju odraslih, 2018 Pomen programov z vidika uresničevanja načel in ciljev javnega interesa je predvsem v tem, da: • uresničujejo načelo vseživljenjskega izobraževanja in učenja, • prispevajo k sistemski povezanosti formalnega in neformalnega izobraževanja, • spodbujajo nižje izobražene in druge ranljive skupine odraslih k izobraževanju in učenju, • omogočajo izpopolnjevanje znanja po pridobljeni izobrazbi ali lažjo vključitev v formalno izobraževanje za pridobitev izobrazbe ali poklicne kvalifikacije, • omogočajo pridobitev znanja, spretnosti in osebnostnih lastnosti, ki jih odrasli potrebujejo, da bi lahko uspešno in kakovostno živeli, delali ter se vključevali in tvorno sodelovali v družbenih procesih, • krepijo zmožnosti za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, • zagotavljajo učne izide, ki so skladni z opisniki ravni SOK in EOK. Vključujejo aktualne vsebine, sodobne metodične načine izobraževanja in razvijajo kritično mišljenje idr., • vključujejo vidike trajnostnega razvoja, zelenega gospodarstva, kulture in zdravja. 1 Sestava delovne skupine: mag. Katja Dovžak, MIZŠ, predsednica. Člani: Elido Bandelj, Teja Dolgan, Alenka Grželj, dr. Sonja Kump, mag. Estera Možina, dr. Tanja Možina, dr. Janko Muršak, Ema Perme, mag. Maja Radinovič Hajdič, Boštjan Rozman Zgonc, Natalija Žalec, MAEd (VB). Delovna skupina je končala svoje delo na pripravi predloga Izhodišč marca 2019. 2 Drugi sodelujoči: mag. Andrej Sotošek, Olga Drofenik. 12 13 S temi programi uresničujemo zaveze državnih in evropskih strateških razvojnih vseživljenjsko učenje, so prenosljive v različne družbene kontekste in delovne položaje dokumentov za področje izobraževanja odraslih. Z njimi udejanjamo Resolucijo o ter jih lahko razvijamo in izboljšujemo vse življenje. Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013– 2020 (Uradni list RS, št. 90/13; v nadaljnjem besedilu: ReNPIO13-20), in sicer prvi cilj, Tako z vidika ocenjenih potreb odraslih po izboljšanju pismenosti, temeljnih zmožnosti ki se nanaša na »dvig izobrazbene ravni prebivalstva in ravni temeljnih zmožnosti«, in splošne izobraženosti kot z vidika državnih in evropskih strateških usmeritev se in četrti cilj, ki se nanaša na »izboljšanje splošne izobraženosti«. S pripravo Izhodišč pričakuje, da bo imel razvoj programov dolgoročne pozitivne učinke na ta področja, in želimo zagotoviti razvoj kakovostne in uravnotežene ponudbe teh programov za sicer: različne ciljne skupine odraslih. • Krepitev temeljnih zmožnosti pri ranljivih skupinah odraslih prispeva h gospodarski učinkovitosti in socialni pravičnosti, saj pomembno vpliva na S programi poleg ciljev izobraževanja odraslih iz ReNPIO13-20 udejanjamo tudi porazdelitev gospodarskih in socialnih pridobitev v družbi. Če velik del odraslih smernice za področje razvoja pismenosti, temeljnih zmožnosti in splošne izobraženosti nima dovolj razvitih bralnih in matematičnih spretnosti, je teže uvesti in razširjati manj vključenih odraslih v vseživljenjsko učenje, ki so zajete v več ključnih evropskih tehnologije za izboljšanje produktivnosti in tako je lahko motena organizacija dela. dokumentih, naštetih v nadaljevanju. Vendar učinki razvitih spretnosti ne vplivajo le na zaslužek in zaposlitev, temveč tudi na številna druga področja, imajo dokazano pomembne socialne učinke: boljše Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zdravje, višjo socialno vključenost, poleg tega podpirajo višjo produktivnost in zaposljivost in konkurenčnost (2016) med drugim poudarja prednostne naloge za gospodarsko rast, s čimer se spodbuja zaposlovanje in izboljšuje kakovost delovnih ukrepanje pri izboljšanju kakovosti in pomembnosti pridobivanja znanja in spretnosti. mest (Javrh, 2018). Poudarja krepitev temeljev za pridobivanje osnovnih znanj in spretnosti za prožnost pri • »Načrtna vlaganja v področje splošnega izobraževanja odraslih lahko posredno prilagajanju na spremembe. Pomemben je tudi nadaljnji razvoj temeljnih zmožnosti, še in z ustrezno razvitimi podpornimi dejavnostmi največ prispevajo k premoščanju posebno z vidika zahtevnejših ter vsestranskih znanj in spretnosti. družbenih, medgeneracijskih in prostorskih razlik, socialni vključenosti, aktivnemu državljanstvu, kulturni pismenosti in strpnosti do drugačnosti, Priporočilo Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja, nove priložnosti za odrasle dolgoročno pa prispevajo tudi k dvigovanju izobrazbene ravni prebivalstva, (2016), v katerem je posebej poudarjeno načelo, po katerem ima vsakdo, vključno z trajnostni potrošnji in proizvodnji ter večji pravičnosti v izobraževalnem sistemu.« odraslimi, pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in (ReNPIO13-20, str. 42) vseživljenjskega učenja. To je eno od 20 ključnih načel evropskega stebra socialnih pravic. V priporočilu je poudarjeno, da v današnji družbi vsakdo potrebuje širok nabor S sprejemom Izhodišč ne preneha veljavnost veljavnih programov. znanj, spretnosti in zmožnosti, kar vključuje zadostno raven bralne in matematične pismenosti ter digitalne zmožnosti, da v celoti uresniči svoje zmožnosti, je dejavno Ta Izhodišča se uporabljajo za pripravo novih in morebitne spremembe obstoječih udeležen v družbi ter izpolnjuje svoje družbene in državljanske odgovornosti. Takšno veljavnih programov za odrasle. znanje, spretnosti in zmožnosti so tudi ključnega pomena za dostop do trga dela in Ta Izhodišča lahko smiselno uporabljajo tudi pripravljavci neformalnih izobraževalnih napredovanje na njem ter za udeležbo v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju. programov za odrasle. Raziskava o spretnostih odraslih v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: PIAAC 2016) je S sprejetjem Izhodišč za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle pokazala vrzeli v temeljnih spretnostih odraslih (besedilne in matematične spretnosti na Strokovnem svetu Republike Slovenije za izobraževanje odraslih prenehajo veljati ter reševanje problemov v tehnološko bogatem okolju) pri precejšnjem delu odraslega tista določila v Izhodiščih za kurikularno prenovo izobraževanja odraslih in oblikovanje prebivalstva. Gre za spretnosti za obdelavo informacij, ki so bistvene za polno programov za izobraževanje odraslih iz leta 1998, ki se nanašajo na javnoveljavne sodelovanje v gospodarstvih in družbah 21. stoletja, ki temeljijo na znanju. Na vseh izobraževalne programe za odrasle. merjenih področjih spretnosti je v Sloveniji eden od štirih odraslih med 16. in 65. letom starosti pokazal nižje spretnosti od povprečja razvitih držav OECD. Po rezultatih raziskave gre za spretnosti, ki so nujne za vključitev in udeležbo na trgu delovne sile in 14 15 osebno izpolnitev, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in zaposljivost v družbi VRSTE JAVNOVELJAVNIH znanja. 3 IZOBRAŽEVALNIH Te temeljne zmožnosti so: PROGRAMOV ZA ODRASLE 1. pismenost, 2. jezikovne zmožnosti, ZIO-1 v 16. členu opredeli dve vrsti programov, in sicer programe za pridobivanje in 3. zmožnosti v znanosti, tehnologiji, inženiringu in matematiki, zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter programe za dvig splošne izobraženosti. 4. digitalne zmožnosti, 5. osebnostne in socialne zmožnosti ter zmožnosti učenja, 6. državljanske zmožnosti, 3.1 Programi za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti 7. podjetniške zmožnosti ter in temeljnih zmožnosti 8. zmožnosti kulturne zavesti in izražanja. Za razvoj celovite podpore ranljivim skupinam odraslih je razvoj programov za doseganje višjih ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ključen. Programi so del Temeljne zmožnosti so enakovredne. Vendar pa izsledki raziskave PIAAC 2016 kažejo, prizadevanj, da bi sistematično in dolgoročno izboljšali te spretnosti tistih odraslih, da je za razvoj pismenosti in drugih zmožnosti treba krepiti osnovne oziroma temeljne ki med rednim izobraževanjem oziroma pozneje v življenju niso imeli priložnosti za spretnosti: razvoj ali ohranjanje teh spretnosti v zadostnem obsegu. Predstave o tem, kakšno raven pismenosti3 in temeljnih zmožnosti ter katere temeljne zmožnosti potrebujejo 1. branja in pisanja, odrasli, da so lahko življenjsko uspešni v sodobni družbi, se spreminjajo z družbenim 2. računanja in razvojem. K razumevanju problematike in oceni stanja in potreb je ključno prispevala 3. digitalne spretnosti. nacionalna raziskava Spretnosti odraslih v Sloveniji (PIAAC 2016), ki je pokazala, da tretjina oziroma več kot 400.000 odraslih v Sloveniji dosega nižje ravni spretnosti V skladu z Izhodišči morajo biti navedene osnovne spretnosti smiselno vključene v vse kot odrasli v razvitih državah OECD.4 Izsledki raziskave PIAAC 2016, dosedanji razvoj programe. izobraževalne ponudbe za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti ter izobraževalna praksa kažejo, da je pomembno razvijati različne programe in jih prilagajati aktualnim Dosedanja praksa pri razvoju pismenosti in temeljnih zmožnosti v Sloveniji je potrebam ciljnih skupin, če želimo dosegati dolgoročne učinke izobraževanja. pokazala, da je za načrtovanje programov, pripravo izvedbenih načrtov in izpeljevanje procesa izobraževanja opredelitev temeljnih zmožnosti v evropskem dokumentu Pri odločitvi, katere zmožnosti bomo v okviru Izhodišč upoštevali kot temeljne, smo se presplošna. Osnova razvoja in izpeljave programov za odrasle so izobraževalne potrebe oprli na priporočilo Evropskega sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje in zanimanja ciljnih skupin. Zato smo v Sloveniji razvili opisnike za vse temeljne (2018). To zajema osem temeljnih zmožnosti, ki jih državljani potrebujejo za svojo zmožnosti na najnižji in optimalni ravni.5 Opisujejo temeljno zmožnost in prikazujejo, kar jo sestavlja. Opisniki se lahko uporabijo tako pri načrtovanju programa kot pripravi 3 Pojmovanje pismenosti se z razvojem družbe nenehno spreminja. Pismenost v ožjem pomenu enačimo izvedbenega načrta ter spremljanju napredovanja. s sporazumevalno zmožnostjo, ki vključuje branje, poslušanje, govorjenje in pisanje. V širšem pomenu je pismenost zmožnost in družbena praksa, ki se razvija vse življenje v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove dejavnosti. Danes je pismenost vse bolj razumljena kot orodje za raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in sporazumevanje v sodobnem svetu, ki je bogat z besedili in informacijami v tiskani obliki ali na zaslonu, se vse bolj digitalizira in nenehno spreminja. 5 Andragoški center Slovenije pripravlja opisnike temeljnih zmožnosti v okviru večletnega projekta Strokovna 4 Po rezultatih PIAAC 2016 so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila ter uspešno uporabljati podpora razvoju področja temeljnih kompetenc 2016–2022, povezava: https://pismenost.acs.si/gradiva/ le preproste matematične operacije (Javrh, 2016). knjizice-z-opisniki/, pridobljeno 22. 2. 2019. 16 17 3.2 Programi za izboljšanje splošne izobraženosti 3.3 Javna veljavnost programov Razvoj programov za izboljševanje splošne izobraženosti zagotavlja ravnotežje med V obeh vrstah programov je mogoče pridobiti potrdilo o usposabljanju, ki je javna tistimi, ki izhajajo iz potreb posameznika oziroma različnih ciljnih skupin odraslih, listina. Potrdilo o usposabljanju izda izvajalec programa. in tistimi, ki so namenjeni razreševanju izzivov v skupnosti. Za namen odločanja glede vsebinskih področij in spodbujanja priprave programov za izboljšanje splošne Programi so lahko pripravljeni tako, da predvidevajo tudi zunanje preverjanje znanja. izobraženosti je pomembno, kako so razumljeni cilji in namen splošne izobraženosti. V tem primeru program vključuje izpitne kataloge za zunanje preverjanje znanja, ki Cilj splošne izobrazbe je »razumevanje samega sebe in sveta, v katerem živimo, za se predložijo strokovnemu svetu v potrditev skupaj s programom. Če je bil program razliko od specialistične in poklicne izobrazbe, katere namen je poglobljeno poznavanje brez predvidenega zunanjega preverjanja znanja že sprejet in se izvaja, pa se pokaže in obvladovanje nekega specifičnega korpusa znanja in z njim povezanih veščin ter tehtna potreba po takem preverjanju znanja, se strokovnemu svetu lahko naknadno njihova aplikacija na nekem teoretičnem in praktičnem področju« (Kodelja, 2004, str. predložita utemeljitev, zakaj bi uvedli zunanje preverjanje znanja, in katalog za zunanje 38).6 Pri razvoju programov za dvig splošne izobraženosti se upošteva uravnoteženo preverjanje znanja. pokritost teh vsebinskih področij: V skladu s 15. členom ZIO-1 je za vse programe mogoče tudi izpeljati postopke • osebnostni razvoj, zdravje in zdrav življenjski slog, ugotavljanja enakovrednosti izobrazbenega standarda. Znanje iz splošnoizobraževalnih • narava, okolje in trajnostni razvoj, vsebin, za katere je Strokovni svet ugotovil enakovredni izobrazbeni standard, se • narodna pripadnost (narodna identiteta, kulturna in zgodovinska dediščina ipd.), upošteva pri nadaljnjem izobraževanju. V potrdilu o uspešno opravljenem usposabljanju, • evropska in svetovna kulturna dediščina (poznavanje in strpnost do drugih kultur, ki je javna listina, izvajalec navede, kateremu izobrazbenemu standardu je pridobljeno globalizacija ipd.), znanje enakovredno. • sodelovanje v skupnosti (aktivno državljanstvo, razvoj in posebnosti skupnosti, poznavanje pravnega sistema, državnih institucij, vloga civilne družbe ipd.), • medgeneracijsko sodelovanje ipd. 6 Pojmovanje splošne izobraženosti lahko povzamemo v izjavi: »Izobražen človek mora biti sposoben misliti in pisati jasno in učinkovito; izobražen človek mora doseči poglobljeno znanje na nekaterih področjih vednosti in razviti sposobnost logičnega sklepanja in analiziranja; znati mora kritično presojati poti, po katerih pridobivamo in uporabljamo znanje /…/ še posebej mora biti poučen o estetskih in intelektualnih izkušnjah v zvezi z literaturo in umetnostmi, zgodovini, /…/ družbenih vedah, /…/ fizikalnih in bioloških znanostih; kazati mora določeno stopnjo razumevanja moralnih in etičnih problemov; seznanjen mora biti z drugimi kulturami, in kar ga razlikuje od neizobraženega človeka, je prav to, v kakšni meri je sposoben videti lastne življenjske izkušnje v širšem kontekstu.« (Kodelja, 2004, str. 38–39) 18 19 usmeritve v državnih strateških dokumentih, kot so strategije, nacionalni programi s POGOJI ZA PRIPRAVO PROGRAMOV IN področja, za katero program pripravlja. Utemeljitev je priloga k programu. 4 OBRAVNAVO NA STROKOVNEM SVETU Pogoj 2: Načrtovalec programa ob predložitvi programa v postopek obravnave utemelji, kako bo program prispeval k uresničevanju mednarodnih usmeritev in V nadaljevanju so navedeni pogoji, ki jih upoštevata načrtovalec programa in Strokovni ciljev, k doseganju katerih se je zavezala Slovenija. Utemeljitev zajema tudi navedbo svet pri obravnavi programa. mednarodnih dokumentov z navezavo na cilje oziroma usmeritve, ki so pomembne za program. Utemeljitev je priloga k programu. Preglednica 1: Pogoji za načrtovanje in obravnavo programov Pogoj 3: Načrtovalec programa ob predložitvi programa v postopek obravnave utemelji, na katere ugotovljene izobraževalne potrebe odraslih se odziva. V utemeljitvi lahko Pogoj zajame podatke in ugotovitve, ki jih je zbral z lastnimi raziskavami ugotavljanja potreb odraslih ali so nanje opozorili socialni partnerji, lokalne skupnosti in drugi deležniki. 1. pogoj Program prispeva k uresničevanju nacionalnih ciljev V analizi potreb navede tudi povezavo z nacionalnimi oziroma mednarodnimi izobraževanja odraslih na različnih področjih.7 raziskavami oziroma študijami. Analiza potreb je priloga k programu. Pogoj 4: Načrtovalec v obe vrsti programov smiselno vključi pridobivanje osnovnih 2. pogoj Program prispeva k uresničevanju mednarodnih ciljev spretnosti branja in pisanja, računanja in digitalne spretnosti. S tem opredeli krepitev izobraževanja odraslih na različnih področjih. temeljnih spretnosti odraslih, ki jih opredeljujejo državni strateški cilji. 3. pogoj Program se odziva na ugotovljene potrebe, ki izhajajo Pogoj 5: Načrtovalec pri pripravi programa upošteva, da ta traja najmanj 100 ur iz analize potreb, raziskav, študij ipd., opravljenih na organiziranega izobraževanja. Program odraslemu omogoča širjenje in poglabljanje nacionalni ravni. znanja ter pridobivanje spretnosti. Udeleženec v programu razvija tudi svoja stališča in naravnanost, npr. odnos do učenja in okolja, stališče do beguncev, odnos do 4. pogoj V program so vključene bralne, pisne, računske in kulturne dediščine in izročila ipd. Za razvoj vseh treh opisanih vidikov zmožnosti – digitalne spretnosti. znanja, spretnosti, naravnanosti/odnosa – program zagotavlja ustrezno število ur organiziranega izobraževanja. Določitev trajanja programa je premišljena, saj prispeva k udejanjanju pravice odraslega do kakovostnega izobraževanja – upoštevajoč, da so 5. pogoj Program traja najmanj 100 ur. ciljna skupina lahko tudi ranljive skupine odraslih z nizko izobrazbo ali brez nje. Z vidika doseganja želenih učinkov pomeni tudi zaščito javnega interesa oziroma zaščito 6. pogoj V programu je navedena ocena ravni znanja in vlaganj države v te vrste programov. spretnosti glede na opisnike SOK. Pogoj 6: Načrtovalec programa ob predložitvi programa v postopek obravnave navede oceno ravni znanja in spretnosti glede na opisnike SOK. Pogoj 1: Načrtovalec programa ob predložitvi programa v postopek obravnave utemelji, kako bo program prispeval k uresničevanju nacionalnih ciljev izobraževanja odraslih na področju, za katero se pripravlja. To so poleg področja izobraževanja odraslih lahko še druga področja, npr.: delo in sociala, zdravstvo, kmetijstvo, kultura, okolje, notranje zadeve idr. Utemeljitev zajema tudi opis zakonskih podlag in navezavo na cilje in 7 Različna področja so npr.: izobraževanje, delo, kmetijstvo, zdravstvo, kultura, okolje, notranje zadeve idr. 20 21 faze načrtovanja programov. Čeprav v polju teče razprava predvsem o izobraževalnih NAČELA ZA NAČRTOVANJE potrebah ranljivih skupin,9 je pomembno, da pri načrtovanju upoštevamo vse odrasle. 5 PROGRAMOV ZA ODRASLE Z vidika razvoja Slovenije v svetovnem merilu je, kadar gre za potrebe posameznikov in širše družbe po izobraževanju, pomembno poudariti temeljne zmožnosti, ki so povezane z razvojem industrije 4.0 in industrije 5.0. Pri prvi in drugi gre za različne V nadaljevanju je navedenih sedem osnovnih načel za načrtovanje programov. ravni digitalnih zmožnosti, pa tudi za splošno izobraženost in temeljne zmožnosti, povezane s komuniciranjem, delom v timih in razvijanjem prečnih zmožnosti, ki spodbujajo in omogočajo ustvarjalnost odraslih. Gre tudi za spremembe v življenjskih 5.1 Andragoški ciklus kot podlaga za načrtovanje programa potekih in spremenjene družbene vzorce (npr. večkulturnost oziroma demografske spremembe, globalna vprašanja, povezana s trajnostnim upravljanjem naravnih virov, Program za odrasle načrtovalec oblikuje v skladu s fazami andragoškega ciklusa. sodelovanje posameznika pri reševanju skupnostnih vprašanj ipd.), ki od ljudi vedno Gre za temeljno načelo, ki ga opredeljuje ponavljajoči se krog, v katerem se dogajajo znova zahtevajo, da se naučijo živeti drugače. posamezne učne spremembe. V postopku načrtovanja programa ga v grobem8 določajo štiri faze: ugotavljanje izobraževalnih potreb, načrtovanje, izpeljava in evalvacija učnega procesa. Zgodi se na ravni programa kot celote – od ugotovljenih potreb prek 5.3 Izbor strategij načrtovanja njegove zasnove in skozi izvedbo do njegovega vrednotenja (med izvedbo/-ami in po njej/-ih). Zgodi pa se tudi znotraj učnih sekvenc, ki potekajo med vsakokratnim Strategijo načrtovanja programa načrtovalec izbira glede na ugotovljene potrebe izvajanjem programa. To pomeni na različnih ravneh: z vidika načrtovalca programa, ciljne skupine, možnih udeležencev in namena programa. Priporočljiva je kombinacija z vidika izvajalca ali udeleženca programa. Povedano drugače, krog, ki ga z zapisom učnociljne ter procesno-razvojne strategije načrtovanja programa. Prva temelji na programa zariše načrtovalec programa, se zgodi tudi pri izvajanju programa, a vedno učnih ciljih, pri procesno-razvojnih modelih pa so v ospredje postavljeni proces učenja nekoliko drugače – odvisno od okoliščin, v katerih poteka program. Načrtovalcu te faze in procesno-razvojni cilji. pomenijo metanačrt programa. Znotraj tega premisli tudi vsako od sestavin, s katerimi program opredeljuje. To izvajalcu omogoči izbiro in prilagajanje ciljev, vsebin, metod Procesno-razvojno programiranje omogoča prožnost pri izvajanju programa, saj preverjanja in ocenjevanja ter učnih oblik in metod učni skupini in posamezniku. program prilagodimo konkretnim potrebam in značilnostim odraslih v učni skupini. Posamezne sestavine programa so primerno razčlenjene, program pa koherenten. Tudi v okviru te strategije so oblikovani cilji, vendar manj natančno in zavezujoče kot pri učnociljni strategiji; bolj na ravni načel in vrednot, ki so merilo za izbiro učnih vsebin in metod. Tu je pomemben proces pridobivanja znanja, razvijanja spretnosti in 5.2 Ugotavljanje potreb posameznikov in družbe po kreposti (vrlin) – skratka celovit razvoj osebnosti odraslega – ne le na kognitivnem, temveč tudi na afektivnem (čustvenem, socialno-moralnem) in psihomotoričnem izobraževanju področju. Pri načrtovanju programov načrtovalec sledi ugotovljenim zanimanjem in potrebam posameznikov in družbe po izobraževanju, ki izhajajo iz vsebinsko in metodološko 9 V strokovni literaturi in raziskavah se navaja veliko število ranljivih ali marginalnih skupin, tako tistih, ustrezno pripravljene in predstavljene analize potreb. Ta vključuje tudi analizo ki so že v izrazito marginalnem položaju ali celo socialno izključene, kot tistih, pri katerih obstaja tveganje značilnosti ciljnih skupin, ki jim bo program namenjen. To je temelj za vse naslednje za marginalizacijo in za socialno izključenost. Trbanc idr. (2003) s pojmom ranljive skupine označujejo skupine, pri katerih se prepletajo različne prikrajšanosti (npr. materialna oziroma finančna, izobrazbena, zaposlitvena, stanovanjska ipd.) in ki so pri dostopu do pomembnih virov (kot sta na primer zaposlitev ali 8 Nekateri ga opredeljujejo še natančneje: 1. ugotavljanje potreb, 2. načrtovanje programa, 3. programiranje izobraževanje) pogosto v izrazito neugodnem položaju. V strokovnih razpravah se je ob naraščanju socialno vsebin, 4. priprava in organiziranje izobraževalnega procesa, 5. izpeljava izobraževanja, 6. vrednotenje izidov. izključenih skupin (npr. dolgotrajno brezposelni, starejši upokojenci, mlajši odrasli – osipniki, še posebno iz Vendar pa na programiranje lahko gledamo kot na del načrtovanja, prav tako na pripravo in organiziranje socialno šibkih okolij, invalidi idr.) čedalje pogosteje opozarjalo, da bi družba morala ukrepati prej, preden izobraževalnega procesa kot na del izpeljave. Pri vrednotenju ne gre le za vrednotenje učnih izidov v ožjem določene skupine postanejo socialno izključene. Zato se je začelo govoriti o t. i. ranljivih skupinah, skupinah, pomenu (teh, ki so navedeni v katalogu znanja), ampak za vrednotenje učnega procesa v celoti z različnih ki jih z vidika določenih značilnosti pravočasno prepoznamo kot skupine (ali posameznike), ki potrebujejo vidikov. pomoč, preden postanejo socialno izključene (Vilič Klenovšek in Rupert, 2010). 22 23 Prednost imajo v proces vgrajena načela, učne vsebine in metode, ki prispevajo k razvoju dela programa, na drugi pa posebnosti, ki so povezane s konkretnim/-i učnim/-i osebnostnih potencialov odraslih. Poleg razvoja kognicije, ki je prvi pogoj kritičnega kontekstom/-ti (npr. lastnosti ciljne skupine odraslih, potrebe odraslih udeležencev, mišljenja, gre tudi za razvoj tistih kognitivnih in afektivnih lastnosti, ki omogočajo razvitost in potrebe okolja), in oboje med seboj uskladi. postopno izgrajevanje vrednotne orientacije odraslega ter avtonomne morale. Poleg tega gre tudi za usvajanje tistega znanja, spretnosti in navad, ki omogočajo kakovostno interakcijo odraslega v različnih družbenih položajih (zasebno, poklicno, skupnostno 5.6 Prožnost pri načrtovanju programa delovanje). Prožnost pri načrtovanju programa pomeni, da program: Uporaba ustreznih strategij in metod omogoča razvijanje različnih zmožnosti, med njimi predvsem učenja, ki ga v procesno-razvojnem načrtovanju razumemo kot • temelji na lastni dejavnosti in ustvarjalnem sodelovanju udeležencev izobraževanja, metazmožnost. Ta omogoča razvoj drugih zmožnosti in trajnostni razvoj posameznika. • upošteva ustrezna razmerja med individualnim in skupinskim izobraževanjem, V tovrstnih programih se pričakuje večjo izbirnost vsebin, hkrati pa tudi rabo različnih • uveljavlja sodobne oblike izobraževanja, ki temeljijo na e-učenju ter uporabi novih oblik in metod ter načinov preverjanja in ocenjevanja znanja, ki spodbujajo celovit in multimedijskih tehnologij, ter razvoj odraslih. • omogoča raznovrstnost načinov vrednotenja pridobljenega znanja in spretnosti ter napredovanja v programu. 5.4 Modularna zasnovanost programa Kjer je smiselno (npr. pri daljših programih, raznolikih vsebinah), načrtovalec program 5.7 Spremljanje in evalvacija programa oblikuje modularno in tako poveča njegovo prožnost. Moduli so zaokrožene programske enote, ki se lahko med seboj razlikujejo po vsebini, zahtevnosti ali izbirnosti. Izvajalec Načrtovalec programa že pri načrtovanju upošteva vprašanja, ki so povezana z jih izvaja v določenem ali izbirnem vrstnem redu, v različnem časovnem obdobju, lahko izvajanjem oziroma uresničevanjem ciljev, kar pomeni, da načrtuje tudi spremljanje so obvezni ali izbirni. Tako jih laže uskladi z izobraževalnimi potrebami udeleženca ali in evalvacijo. To pomembno vpliva na kakovost programa. Evalvacija je zadnja faza skupin. Udeležencu omogočajo, da program opravi v celoti ali po delih. Program, ki andragoškega ciklusa, vendar se ta ne zgodi le ob koncu, ko se program časovno izteče, vključuje tako obvezne kot izbirne module, udeležencu omogoča, da med ponujenimi ampak gre za proces, ki traja ves čas izvajanja programa, z opredeljenimi vmesnimi izbirnimi moduli izberejo tiste, ki so v skladu z njegovimi potrebami in zanimanjem. koraki. Na primer ob koncu poljubne učne sekvence, ko hočemo ugotoviti, kaj se v programu dogaja, izvajalec lahko program ustrezno prilagodi, če izbrane učne metode ne delujejo ipd. 5.5 Odprtost programa Upoštevanje sodobnih strokovnih spoznanj narekuje, da spremljanje in evalvacijo programa natančno načrtujemo, opredelimo njune cilje, merila in instrumentarij. S Načelo odprtosti programa pomeni, da se del programa dopolni v njegovi izpeljavi. predvidenim instrumentarijem zbiramo podatke o kakovosti in stopnji uresničevanja To pomeni, da se pripravi in na Strokovnem svetu potrdi 80 % programa, 20 % pa vseh sestavin programa, da bi izobraževalni program spreminjali in izboljševali. sestavlja odprti del programa, ki ga določi izvajalec v sodelovanju z različnimi deležniki V naboru sestavin spremljanje in evalvacija nista posebej opredeljena, vendar je nujno, (lokalno skupnostjo, delodajalci, zavodom za zaposlovanje, centri za socialno delo idr.). da načrtovalec ta vprašanja upošteva pri načrtovanju programa. To lahko stori pri Odprtost programa je poleg zgoraj navedenega povezana tudi z izbiro učnih virov, izbiro opredeljevanju organizacije izvajanja programa oziroma pri opredeljevanju izpitnega učnih oblik in metod dela, pa tudi z načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Načelo kataloga oziroma preverjanja in ocenjevanja znanja. Premislek o vprašanjih, ki so odprtosti programa se izraža tudi v njegovi prožnosti. Mogoče ga je izpeljati v različnem povezana s spremljanjem in evalvacijo, izvajalcu omogoči, da program ovrednoti z zaporedju ali tako, da skladno z izobraževalnimi potrebami učne skupine in posameznika različnih vidikov: z vidika njegovih sestavin, z vidika udeležencev, z vidika učiteljev, poudarimo tiste vsebine in cilje, ki so v danem obdobju zanje najpomembnejši. ovrednoti pa se lahko tudi vplivnost dejavnikov, ki so (še) vplivali na njegovo izvedbo Načelo odprtosti programa daje izvajalcem avtonomijo in odgovornost za kakovostno in njihovo medsebojno delovanje v konkretnih okoliščinah (npr. delo učiteljev, časovna pripravo odprtega dela programa. V izvedbenem načrtovanju izvajalec tako dobro razporeditev modulov, situacijske ovire udeležencev ipd.). premisli različne vidike programa – na eni strani v obveznih sestavinah že določenega 24 25 bolj poudarjene aktualne potrebe odraslega, ki izhajajo iz zahtev njegovega delovnega SESTAVINE PROGRAMOV 6 in življenjskega okolja. Ustrezno opredeljen namen programa zagotavlja sistematično nadaljnje načrtovanje. V tem delu so opredeljene obvezne sestavine programa, ki so podlaga za kakovostno Načrtovalec opiše, katerim izobraževalnim potrebam program sledi oziroma kako bo načrtovanje in vodilo za obravnavo programa na Strokovnem svetu. to vplivalo na življenje udeleženca. Pri tem enakovredno upošteva družbene potrebe, potrebe dela in potrebe posameznika. 6.1 Ime programa Merila za presojo: Ime programa je kratko. Vsebuje navedbo, da je program namenjen izobraževanju • Namen programa opredeljuje vizijo splošnih sprememb, h katerim teži odraslih (Primer: Program za odrasle ipd.). Navedeno je tudi krajše ime programa, določeno izobraževanje. oziroma če je to smotrno, kratica. • Namen programa je uresničljiv in skladen z drugimi sestavinami programa. Izbira imena zahteva premislek, saj naj ta odraža namen programa. Ime deluje motivacijsko, tako da nagovarja kreposti (pozitivne lastnosti), ne izpostavlja pa slabosti/šibkosti udeleženca. Premišljena izbira imena pomaga udeležencu razumeti, kaj lahko od programa pričakuje, kaj mu bo prineslo sodelovanje v programu, za kaj 6.3 Ciljna skupina ga bo program usposobil itd. Za odraslega, ki se manj pogosto udeležuje organiziranih Ciljno skupino sestavljajo odrasli, ki jim je program namenjen. Te odrasle povezuje oblik izobraževanja oziroma je pripadnik ranljive skupine, primerno izbrano ime nekaj podobnih lastnosti, ki pomembno oblikujejo tudi profil njihovih izobraževalnih vzbuja dobre in spodbudne asociacije, povezane z izobraževanjem. Pomembno je, da potreb. Te lahko zadovoljijo v konkretnem programu. ime izhaja iz morebitnih zanimanj in okoliščin odraslih z vidika življenjskosti. Podatki o ciljni skupini načrtovalcu pomagajo pri opredeljevanju drugih sestavin programa. Ti podatki so pomembni za načrtovalca programa, izvajalca in svetovalca, ki Merila za presojo: odrasle usmerjajo v izobraževanje. Izvajalec bo tako laže prilagodil izvedbo programa učni skupini, saj bo ob primerjavi značilnosti ciljne skupine in značilnosti udeležencev • Ime programa odraslemu omogoča prepoznavanje namena programa in v učni skupini vedel, kaj je treba spremeniti in kako. Svetovalci in drugi, ki usmerjajo spodbuja k udeležbi. odraslega v izobraževanje, bodo iz zapisa laže presodili, ali je program primeren za • Ime programa vzbuja dobre in spodbudne asociacije, povezane z odraslega, ki mu svetujejo. izobraževanjem. Načrtovalec opredeli ciljno skupino na podlagi podatkov, ki izhajajo iz kvantitativnih in kvalitativnih analiz, evalvacij ali raziskav. S podatki sta izražena obseg in družbeni položaj ciljne skupine glede na izobraževalne in družbeno-kulturne potrebe. Iz 6.2 Namen programa podatkov izhajajo tudi morebitne posebnosti in odstopanja, povezani s posameznimi Namen programa opredeljuje splošne spremembe, ki jih načrtovalec z izobraževalnim ciljnimi skupinami. programom želi doseči pri udeležencu. Ciljno skupino načrtovalec opredeli po vseh ali samo nekaterih navedenih značilnostih, V tem delu je navedeno, za katero vrsto programa gre – za program za pridobivanje npr.: in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ali za program za izboljšanje splošne izobraženosti. Namen programa za izboljšanje splošne izobraženosti izhaja • spolu, iz splošnih razvojnih družbenih potreb in potreb odraslega. Enako je pri programih • starosti, za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, kjer pa so še • izobrazbi, 26 27 • statusu udeležencev (npr. zaposleni, brezposelni, upokojeni), Pomembno je, da načrtovalec to sestavino opredeli na splošni ravni in ne zaide v prepodrobno opredeljevanje ciljev programa. Prvo in drugo vrsto ciljev (znanje in • psihofizičnih lastnostih, sposobnostih, spretnostih, že pridobljenem znanju, spretnosti) bo natančneje razčlenil v katalogih znanj, tretjo vrsto ciljev (naravnanost, zanimanjih ipd., odnos) pa bo izvajalec pri izpeljavi izobraževanja upošteval kot procesna načela, ki jih • drugih družbenih značilnostih (npr. priseljenci, podeželsko prebivalstvo ipd.). smiselno razvija v izobraževalnem procesu. V tej sestavini načrtovalec programa navede tudi oceno ravni znanja in spretnosti glede Poleg izobraževalnih potreb ciljne skupine je smiselno osvetliti tudi dejavnike, ki na opisnike SOK. odrasle spodbujajo k izobraževanju ali jih pri tem ovirajo. Notranje ovire (slabe izkušnje v preteklem izobraževanju) in kreposti (npr. zavzetost, delavnost, pripadnost nečemu) Merila za presojo: so tisti dejavniki, ki delujejo zaviralno ali spodbudno na vključitev in dokončanje programa. • Splošni cilji programa so skladni z namenom programa. • Iz splošnih ciljev programa je razvidno, kaj bo udeleženec v programu dosegel oziroma razvijal. Merila za presojo: • Navedena je ocena ravni znanja in spretnosti glede na opisnike SOK. • Iz opisa ciljne skupine so razvidne izobraževalne potrebe, ki jih program zadovoljuje. • Iz opisa je razviden družbeni položaj ciljne skupine. 6.5 Katalog znanja oziroma vsebina programa 6.4 Cilji programa 6.5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa V tej sestavini načrtovalec opredeli temeljne zmožnosti in splošne cilje programa, ki jih V primerjavi s programi formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe, kjer se za bo udeleženec dosegel oziroma razvijal v programu. prikaz strukture in vsebin programa, členjenih na zaokrožene enote, najpogosteje še vedno uporablja izraz »predmetnik«, je za te programe značilno, da se vsebine ne Temeljne zmožnosti členijo na predmete, ampak na druge vsebinske enote, kot je modul ali vsebinski sklop. Zato smo izraz »predmetnik« nadomestili z izrazom »struktura in vsebinska zasnova Če gre za program, zlasti namenjen razvoju temeljnih zmožnosti, če je to smiselno, programa«. pa tudi za program, namenjen izboljševanju splošne izobraženosti, načrtovalec pri tej sestavini navede temeljne zmožnosti, ki jih bo udeleženec programa razvijal. Lahko Ta Izhodišča predvidevajo dve različici strukture programa: gre za eno ali več temeljnih zmožnosti (npr. pismenost, jezikovna zmožnost, digitalna zmožnost, državljanska zmožnost idr.). V tem primeru zmožnost razumemo celovito, z • program, ki je zasnovan modularno (preglednica 2), in vidika znanja, spretnosti in razvojnega oziroma odnosnega vidika. • program, ki je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih (preglednica 3). Cilji programa Strokovni svet potrdi 80 % programa, in sicer za obvezni in izbirni del. Pri opredeljevanju splošnih ciljev programa opredelimo pričakovane spremembe v: Izvajalec določi 20 % programa, in sicer za odprti del. • znanju (npr. pozna, zna, razume idr.), • spretnostih (npr. uporabi, naredi, izpelje, prebere, izračuna, napiše idr.) in • naravnanosti, odnosu do nečesa, dojemanju sebe in drugih (npr. razvija odnos do. ., razvija zavedanje, krepi motivacijo idr.). 28 29 Preglednica 2: Modularno zasnovani program A: Obvezni del programa zajema: Programska enota Število ur • najmanj 60 % trajanja programa, ko ima program tudi izbirni del, ali • 80 % trajanja programa, ko program nima izbirnega dela. A – obvezni del programa Ime modula 1 Obvezni del je osnovno vsebinsko jedro programa. V ta del sodijo tiste vsebine, ki Ime modula 2 so namenjene vsem udeležencem programa glede na značilnosti ciljne skupine in … opredeljene potrebe. Prav tako se pri oblikovanju tovrstnih vsebinskih zaokroženih Skupaj A enot upošteva namen in cilje programa. B – izbirni del programa Najkrajše trajanje programa je 100 ur, zato obvezni del traja najmanj 60 ur, če ima Ime modula 1 program izbirni del, oziroma 80 ur, če program nima izbirnega dela. Ime modula 2 … B: Izbirni del programa – zajema največ 20 % trajanja programa Skupaj B Izbirni del programa ni obvezen. Odločitev, ali bo program vključeval tudi izbirni C – odprti del programa del, je prepuščena načrtovalcu. Pri tem delu je še posebno pomembno, da načrtovalec Odprti del programa upošteva eno od temeljnih načel za pripravo programov za odrasle, namreč omogočiti Skupaj C udeležencem, da v programu najdejo vsebine, ki so v skladu z njihovimi zanimanji, in Skupaj A + B + C udejanjijo pravico do soustvarjanja lastnega izobraževanja. Načrtovalec oblikuje več modulov oziroma vsebinskih sklopov, med katerimi izbira udeleženec. Ali bo udeleženec izbral en modul oziroma vsebinski sklop ali več, je odvisno od števila modulov, ki so Preglednica 3: Program, ki je zasnovan po vsebinskih sklopih na voljo. Programska enota Število ur Ta del programa načrtovalec oblikuje v obsegu do 20 % trajanja celotnega programa. Če A – obvezni del programa program traja 100 ur, izbirni del programa lahko traja do 20 ur. Ime vsebinskega sklopa Ime vsebinskega sklopa C: Odprti del programa – zajema 20 % trajanja programa … Izvajalec v sodelovanju z lokalnim okoljem pripravi in sprejme kataloge znanja za 20 % Skupaj A trajanja programa. Ker je najkrajše trajanje programa 100 ur, traja v tem primeru odprti B – izbirni del programa del 20 ur. Ime vsebinskega sklopa Ime vsebinskega sklopa Izvajalec samostojno oblikuje odprti del programa v skladu z regionalnimi in … lokalnimi potrebami. Avtonomija izvajalca pri tem pomeni, da je za sprejemanje tega dela programa odgovoren sam, ne obravnava ga Strokovni svet. Načelu prožnosti pri Skupaj B pripravi programov je v tem delu zadoščeno s tem, da ga izvajalec lahko v skladu z C – odprti del programa ugotovljenimi potrebami zamenja, prilagodi, na novo razvije, ne da bi bili za to potrebni Odprti del programa postopki ponovnega zunanjega potrjevanja spremenjenega programa. Skupaj C Skupaj A + B + C V obeh primerih načrtovalec pri načrtovanju programa upošteva obvezni, izbirni in odprti del programa. 30 31 Merila za presojo: • spretnosti, ki jih bodo udeleženci pridobili v modulu, vključno s temeljnimi spretnostmi branja, pisanja, računanja in digitalno spretnostjo. • Struktura in vsebinska zasnova programa zajemata obvezni in odprti, lahko pa tudi izbirni del programa. • Obvezni del programa zajema najmanj 60 % trajanja programa. Ime modula • Izbirni del programa zajema največ 20 % trajanja programa. Ime modula naj bo sporočilno in naj jasno izrazi vsebino modula. Pri oblikovanju imena • Odprti del programa zajema 20 % trajanja programa. naj se ohranja vsebinska povezava z opredeljenim namenom programa. • Skupno trajanje programa je najmanj 100 ur. V primeru enovitega programa načrtovalec te sestavine ne opredeli. Trajanje modula (število ur) 6.5.2 Katalog znanja Trajanje zajema število ur organiziranega izobraževalnega dela,10 ki jih načrtujemo za Katalogi znanja se pripravljajo po načelih učnociljnega načrtovanja. To pomeni, da so modul. Gre za delo, ki ga pripravi in izpelje izvajalec programa.11 cilji programa v katalogu znanja operacionalizirani in opredeljeni kot učni izidi, ki so merljivi. S postopki preverjanja in ocenjevanja je mogoče ugotoviti, kaj se je udeleženec Upoštevajoč načelo avtonomije izvajalca in njegove odgovornosti, ni potrebno, da v programu naučil. Hkrati s tem na podlagi opredeljenih različnih vrst ciljev, ki jih načrtovalec programa že ob predložitvi programa v postopek obravnave iz skupnega ti določajo, izvajalec programa avtonomno in odgovorno po lastni strokovni presoji obsega ur za modul natančno opredeli npr. število ur za predavanja, vaje idr. To bo izbere vsebino, metode dela ter učne vire za doseganje ciljev programov. izvajalec opredelil ob pripravi izvedbenega načrta za izpeljavo programa. Pomembno pa je, da ob pripravi programa pri določanju števila ur za posamezno vsebinsko zaokroženo Katalogi znanja so strukturirani tako, da pri njihovem načrtovanju ohranjamo povezavo celoto (modul ali vsebinski sklop) upošteva cilje programa, predvsem pa znanje in s temeljnim namenom in cilji, ki jih želimo s programom razvijati oziroma jih bo spretnosti, opredeljene v katalogu znanja. Če npr. cilji v katalogih znanj predvidevajo, udeleženec v programu dosegel. da se bo odrasli za neko stvar praktično usposobil, načrtovalec to upošteva že pri načrtovanju števila ur programa, tako da predvidi in v programu zagotovi ustrezno Če je program sestavljen modularno, načrtovalec katalog znanja pripravi za vsak modul število ur za praktično usposabljanje oziroma praktično pridobivanje spretnosti. posebej. Če načrtovalec programa presodi, da gre za takšno naravo programa, da bi bilo smiselno V primeru enovitega programa načrtovalec pripravi en katalog znanja za celotni že na ravni programa natančno opredeliti npr. število ur za predavanja, vaje idr., pa je program in strukturo ustrezno prilagodi. priporočljivo, da to stori, čeprav ni obvezno. V primeru enovitega programa načrtovalec opredeli število ur za vsak vsebinski sklop. Usmeritve za pripravo katalogov znanja v modularno sestavljenih programih Katalog znanja v modularno zasnovanih programih Če je program sestavljen modularno, je katalog znanja pripravljen za vsak modul posebej in ima te sestavine: • ime modula, 10 V nekaterih delih sistema vzgoje in izobraževanja se za organizirano izobraževalno delo uporablja tudi • trajanje modula (število ur), termin »kontaktne ure«. • temeljne zmožnosti, ki jih bodo udeleženci razvijali v modulu, 11 Sem spadajo: predavanja, praktično delo (vaje idr.), ekskurzije, terensko delo, skupinske in individualne konzultacije, organizirane priprave na preverjanje in ocenjevanje znanja, učna pomoč, zagovor seminarskih • priporočene vsebinske sklope in vsebine oziroma teme, nalog, srečanje v skupinah ali individualno delo z mentorjem pri e-izobraževanju, preverjanje in ocenjevanje • znanje, ki ga bodo udeleženci pridobili v modulu, znanja ter druge oblike, določene z izobraževalnim programom. 32 33 Temeljne zmožnosti, ki jih udeleženec razvija v modulu Preglednica 4: Vodilo za opredelitev znanja in spretnosti za posamezni modul Pri ciljih programa načrtovalec opredeli temeljne zmožnosti, ki jih bo udeleženec Modul Znanje Spretnosti razvijal v programu. Ni pa nujno, da bo udeleženec vse zahtevane temeljne zmožnosti razvijal pri vseh modulih. Zato pri posameznem modulu načrtovalec napiše samo tiste, ki jih bo udeleženec razvijal prav v tem modulu. V primeru enovite zasnove programa napišemo temeljne zmožnosti, ki jih razvijamo v programu. Preglednica 5: Vodilo za opredelitev znanja in spretnosti za enoviti program Vsebinski sklop Znanje Spretnosti Priporočeni vsebinski sklopi in vsebine oziroma teme Upoštevajoč načela učnociljne strategije, so v katalogih znanja za posamezni modul lahko opredeljeni tudi vsebinski sklopi in vsebine oziroma teme, vendar le v obliki priporočljivih vsebin oziroma tem, med katerimi izvajalec programa (učitelj, organizator izobraževanja odraslih idr.) lahko izbira, lahko pa uporabi tudi druge vsebine oziroma Pri opredeljevanju znanja in spretnosti upoštevamo različne taksonomske ravni. Pri teme, če presodi, da bo udeleženec z njimi laže dosegel cilje. Zato je izbor vsebin oziroma tem je za podlago smiselno uporabiti taksonomije ciljev, kot so Bloomova, Marzanova, tem prepuščen izvajalcu, ki za vsako temo pripravi izvedbeni načrt. V tem pogledu se še Gagnejeva13 ali druge taksonomije, ki omogočajo razvrščanje opisnikov na različne posebej izrazi pomen strokovne presoje učitelja, saj lahko z ustreznim izborom vsebin ravni znanja in spretnosti. oziroma tem, ki so blizu resničnim življenjskim ali delovnim okoliščinam udeleženca, spodbuja motivacijo za učenje ter tako poveča možnosti za udejanjanje njegovih ciljev Znanje in dosežkov. Pri opredeljevanju »znanja« naj načrtovalec upošteva, da gre pri kognitivnem oziroma spoznavnem vidiku zmožnosti za deklarativno in proceduralno znanje, za obvladovanje Znanje in spretnosti načel, teorij, konceptov, tudi razvoj višjih spoznavnih ravni – sistematično povezavo Pri opredeljevanju znanja in spretnosti naj načrtovalec upošteva, da je v Izhodiščih znanja, obvladovanje raznih miselnih operacij, razvoj kritičnega, ustvarjalnega temeljna zmožnost oziroma zmožnost na splošno opredeljena kot skupek treh vidikov, mišljenja itd. Načrtovalec opredeli, kaj naj odrasli spozna, zna, razume ipd. in sicer: znanja (kognitivna dimenzija), spretnosti (uporabni oziroma akcijski vidik) ter razvojnega oziroma odnosnega vidika (motivacije, stališč, vrednot, socialne oziroma odnosne dimenzije itn.). 12 Opredelitev znanja in spretnosti v programih, namenjenih razvoju temeljnih zmožnosti, pomeni operacionalizacijo doseganja temeljnih zmožnosti. V programih, namenjenim izboljševanju splošne izobraženosti, pa pomeni operacionalizacijo splošnih ciljev, ki jih je načrtovalec opredelil v sestavini, imenovani cilji programa. 13 Bloom: poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje oziroma ustvarjanje (kognitivna V katalogih znanja opredelimo, kako bomo dosegali kognitivni oziroma spoznavni vidik domena), sprejemanje, odzivanje, vrednotenje, (samo)organiziranje, (samo)opredeljevanje – karakterizacija zmožnosti, ki ga zajamemo z izrazom »znanje«, ter funkcionalni oziroma akcijski (afektivna domena – stališča, vrednote); Marzano: vsebinsko in procesno, vključuje npr. kompleksno vidik zmožnosti, za katerega uporabljamo izraz »spretnost«. razmišljanje (primerjanje, razvrščanje, sklepanje, raziskovanje, reševanje problemov), delo z viri, sodelovanje, predstavljanje idej, miselne navade. Gagne: osnovna in konceptualna znanja (poznavanje), proceduralna znanja (poznavanje in učinkovito obvladovanje algoritmov in procedur; lahko je rutinsko ali kompleksno) in problemska znanja (uporaba znanja v novih položajih, uporaba kombinacij več pravil in izrazov pri soočenju 12 Glej tudi poglavje Opredelitev uporabljenih izrazov in kratic. z novim položajem, sposobnost uporabe konceptualnega in proceduralnega znanja). 34 35 Primeri ciljev, pojmovanih kot »znanje«, ki ga bo udeleženec pridobil Temeljne spretnosti v programu: V obe vrsti programov načrtovalec pri opredelitvi spretnosti smiselno vključi tudi te temeljne spretnosti: • Pozna razliko med brezplačnimi in plačljivimi spletnimi aplikacijami. • osnovne spretnosti branja in pisanja, • Razlikuje kulturno in naravno dediščino. • osnovne spretnosti računanja in • Opredeli razliko med organskimi in drugimi odpadki. • digitalne spretnosti. • Razume načela delovanja različnih operacijskih sistemov za mobilne naprave, npr. Android, iOS, Windows mobile. Temeljna spretnost pomeni uporabni oziroma akcijski vidik temeljne zmožnosti. • Ovrednoti pojav navidezne resničnosti. • Razloži prednosti skupne rabe podatkov v oblaku. • Razloži grafično prikazane podatke. Primeri opredelitve temeljne zmožnosti in temeljnih spretnosti v programu Digitalna pismenost • Pojasni, kako poskrbi za odpadke glede na strukturo snovi na etiketi. • Razčleni nevarnosti bionične tehnologije. V programu Digitalna Primeri opredelitve temeljnih spretnosti14 pismenost udeleženec razvija temeljno zmožnost: Spretnosti Digitalna zmožnost Branje različnih besedil o umetni inteligenci in robotizaciji ipd. Pri opredeljevanju spretnosti, ki jih bo udeleženec razvijal in dosegal pri posameznem modulu ali vsebinskem sklopu, naj načrtovalec upošteva, da gre pri spretnostih za Pisanje različnih besedil in uporaba naprednih funkcij pri izbranem udejanjanje funkcionalne oziroma akcijske dimenzije zmožnosti. Gre za pripravljenost programu za sklice, kazalo, preverjanje slovnice, sledi spremembam zavzeti se, vključiti se, znanje smiselno uporabiti v življenju in pri delu. Pri opredeljevanju itd. spretnosti načrtovalec upošteva, da te odraslemu omogočajo reševanje problemov v Digitalne spretnosti: npr. priprava prenosnega računalnika za vsakodnevnih položajih, za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. uporabo, ustvarjanje map, izbira aplikacij na mobilni napravi, uporaba brskalnikov, fotografiranje z mobilno napravo ter nalaganje in urejanje posnetkov z ustreznimi orodji. Primeri ciljev, pojmovanih kot »spretnosti«, ki jih bo udeleženec Računanje z uporabo programov in aplikacij, npr. izdelava pridobil v programu: preglednice v Excelu za spremljanje prihodkov in odhodkov, priprava preprostih grafičnih prikazov, uporaba spletnih aplikacij za preračun • Izvede plačilo blaga ali storitve z različnimi načini spletnega plačevanja (UPN, valut, davkov ipd. PayPal, po povzetju). • Ustvari svoj uporabniški profil na Facebooku. • Uporabi funkcijo za omejitev dostopa do deljenih dokumentov. • Uveljavi pravico do elektronske pozabe. • Napiše jezikovno korektno in kontekstualno ustrezno vlogo za zaposlitev. • Izdela letni načrt porabe družinskega proračuna. • Razvija pogovor o prebranem članku, besedilu. • Iz besedila (v tujem jeziku) izpiše neznane besede in jih poskuša glede na sobesedilo smiselno razložiti, nato interpretacijo preveri v ustreznem slovarju. 14 V pomoč so lahko tudi opisniki posameznih temeljnih zmožnosti, ki jih je pripravil ACS. 36 37 Primeri opredelitve temeljne zmožnosti in temeljnih spretnosti v programu 6.6 Trajanje izobraževanja Španščina za odrasle Trajanje izobraževanja načrtovalec opredeli v številu ur15 organiziranega izobraževalnega V programu Španščina Primeri opredelitve temeljnih spretnosti dela z udeleženci. Pri opredeljevanju trajanja upošteva namen in cilje programa, za odrasle udeleženec opredeljeno znanje in spretnosti v katalogih znanja ter druge sestavine programa. razvija temeljno zmožnost: Programi trajajo najmanj 100 ur. Sporazumevanje Branje različnih besedil na temo vsakdanjega življenja, zgodovine, v tujem jeziku kulture, jezika, naravne dediščine v španščini ipd. Merila za presojo: Pisanje različnih besedil v španskem jeziku. • Program traja najmanj 100 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci. Digitalne spretnosti: npr. uporaba brskalnikov za iskanje informacij o Španiji in špansko govorečih deželah, uporaba spletnih prevajalnikov • Trajanje programa je stvarno glede na druge sestavine programa. in slovarjev. Računanje npr. z uporabo španskega jezika, uporaba španščine pri plačevanju. 6.7 Izpitni katalog oziroma drugi načini preverjanja znanja Temeljni namen izpitnega kataloga je opredeljevati znanje, ki se preverja, ter predvideti načine, postopke in časovne mejnike preverjanja oziroma ocenjevanja znanja. Merila za presojo: Če program predvideva zunanje preverjanje znanja, načrtovalec opredeli tudi izpitni • Če je program modularno zasnovan, so opredeljeni katalogi znanja za vsak katalog za to. Če se bo za zunanje preverjanje znanja uporabljal isti izpitni katalog, modul. kot je že predviden za pridobitev potrdila o usposobljenosti na podlagi opravljenega • Katalog znanja za posamezni modul ima opredeljene te sestavne dele: ime programa, ki ga izda izvajalec programa, načrtovalec v programu to zapiše. modula, trajanje modula, temeljne zmožnosti, priporočene vsebine oziroma V izpitnem katalogu načrtovalec opredeli načrt preverjanja in ocenjevanja znanja. Glede teme, znanje in spretnosti, ki si jih bo udeleženec pridobil v modulu. na namen in naravo programa načrtovalec premisli, kako podrobno ga opredeliti. • Katalog znanja pri enovito zasnovanem programu ima opredeljene te sestavne dele: obseg posameznega vsebinskega sklopa, temeljne zmožnosti, Izpitni katalog znanja ima vsaj te sestavne dele: priporočene vsebine oziroma teme, znanje in spretnosti, ki jih bo udeleženec pridobil v programu. • opredeljeno znanje in spretnosti, ki se preverjajo oziroma ocenjujejo, • V katalogih znanja so smiselno umeščene temeljne spretnosti branja, pisanja, • opredeljene oblike in načine preverjanja oziroma ocenjevanja, računanja in digitalna spretnost. • načine izražanja učnih izidov, • opredeljena časovna obdobja, ko preverjanje oziroma ocenjevanje poteka. Kadar je z vidika vrste programa smiselno, v izpitni katalog vključimo tudi: • merila za preverjanje doseganja znanja in spretnosti, • orodja za merjenje napredka ter doseganje znanja in spretnosti. 15 Ena ura organiziranega izobraževalnega dela = 45 minut. 38 39 Posamezni sestavni deli izpitnega kataloga so podrobneje pojasnjeni in obrazloženi v Načini preverjanja in ocenjevanja znanja nadaljevanju. V izpitnem katalogu načrtovalec opredeli načine oziroma metode preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem upošteva vrsto programskih ciljev, ki jih z izbrano ali drugo metodo preverja oziroma ocenjuje. Čeprav v izpitnem katalogu opredelimo predvsem Opredeljeno znanje in spretnosti, ki se preverjajo oziroma ocenjujejo znanja in spretnosti, ki jih bomo preverjali in ocenjevali, pri opredeljevanju načinov Izpitni katalog je tesno povezan s katalogom znanja in cilji programa. Glavni namen oziroma metod preverjanja in ocenjevanja vključimo tudi takšne, ki nam pomagajo preverjanja oziroma ocenjevanja znanja in spretnosti je namreč ugotoviti, katere učne spremljati krepitev tistih vidikov zmožnosti, ki smo jih pri opredeljevanju ciljev na izide (znanje, spretnosti) je udeleženec uresničil po programu. Glede na to, da so znanje ravni programa opredelili kot »spremembe v naravnanosti, odnosu ipd.«.16 in spretnosti opredeljeni že v katalogu znanja, so nam izhodišče za opredelitev tistega znanja in spretnosti, ki se preverjajo oziroma ocenjujejo. Pogosto pa izpitni katalog ne Poleg končnega preverjanja in ocenjevanja znanja je v izobraževanju odraslih zajema vseh znanj in spretnosti, ki jih opredeljuje katalog znanja, ampak npr. opredeljuje pomembno tudi spremljanje napredka udeleženca med potekom izobraževanja. Zato najmanjši dovoljeni obseg znanja in spretnosti, ki jih udeleženec doseže za pridobitev je načrt preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga opredeljuje izpitni katalog, v pomoč javne listine o uspešno zaključenem usposabljanju. Kadar so znanje in spretnosti pri sprotnem spremljanju in dokazuje, kako udeleženec v programu napreduje v opredeljeni na več ravneh zahtevnosti (npr. osnovna in višja raven), načrtovalec to smislu uresničevanja programskih ciljev. To omogoča prepoznavanje spodbudnih in upošteva tudi v izpitnem katalogu. morebitnih zaviralnih dejavnikov učenja, ki vplivajo na izkazani učni izid. Pri preverjanju znanja in ocenjevanju napredka je pomembno, da ima udeleženec Pri opredeljevanju znanja in spretnosti, za katere program predvideva preverjanje in možnost samopreverjanja. S tem si krepi zmožnosti, povezane z učenjem, in razvija ocenjevanje, si načrtovalec lahko pomaga s podobno shemo, kot je priporočena za dobre učne navade. Dobro je tudi, da pri preverjanju in ocenjevanju sodeluje več različnih pripravo katalogov znanja. Lahko pa izbere tudi druge načine, pomembno je, da na ocenjevalcev in da ocenjevanje, predvsem pa preverjanje znanja, ni enkratni dogodek, pregleden način prikazujejo, katero znanje oziroma katere spretnosti se preverjajo. ampak je sredstvo za ugotavljanje napredka in podlaga za nadaljnje načrtovanje učenja. Pomembno je tudi, da se uporabljajo različne oblike in ustvarjajo različne okoliščine, v Preglednica 6: Vodilo za opredelitev znanja in spretnosti, ki se preverjajo oziroma katerih poteka preverjanje in/ali ocenjevanje znanja. To odraslim omogoča, da znanje ocenjujejo in spretnosti uporabijo večkrat in v različnih problemskih položajih, kar sproži različne metakognitivne procese pri udeležencu in tako poglablja njegovo znanje; doseganje Modul Znanje Spretnosti višjih ravni znanja. Kompleksno zasnovane naloge omogočajo tudi razvoj spretnosti in tako temeljnih zmožnosti. Z vidika merjenja učnega napredka je pomembno poudariti, da izpit ni edini način za ugotavljanje znanja in spretnosti. Preverjanje znanja poteka kontekstualno (npr. v okviru učnega projekta ali realnih okoliščin, ko udeleženec izkazuje svoje znanje in Preglednica 7: Vodilo za opredelitev znanja in spretnosti, ki se preverjajo, ko gre za spretnosti) in v razmerah, ki udeležencu omogočijo optimalno izkazovanje učnega enoviti program napredka (spodbudne, neobremenjujoče razmere in izločanje dejavnikov, ki bi lahko Vsebinski sklop Znanje Spretnosti 16 Pri izbiri oblik, predvsem pa učnih metod in načinov preverjanja znanja se je treba zavedati, da imajo ti pomembno vlogo ne le pri posredovanju in utrjevanju znanja, temveč predvsem pri transformaciji znanja, kakor se zgodi v udeležencu, ter pri prenosu pridobljenega v konkretne življenjske in delovne okoliščine (t. i. učni transfer). Zato je pomembno, da so interaktivne, da spodbujajo razmišljanje, motivacijo za učenje in ustvarjalnost udeležencev ter razvoj različnih temeljnih spretnosti (npr. branje, pisanje, računanje, digitalne spretnosti) in prečnih zmožnosti (razvoj kritičnega mišljenja, abstrahiranje, konkretiziranje ipd.). Pri tem omogočajo tudi razkrivanje in upoštevanje različnih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na udeleženčevo učenje. 40 41 kvarno vplivali na izkazovanje znanja). Prav tako je pomembno, da se pri načrtovanju Orodja za merjenje napredka in doseganje znanja in spretnosti preverjanja in ocenjevanja upoštevajo različni učni tipi, slogi ipd. Orodja za merjenje napredka in doseganje znanja in spretnosti so namenjena zaznavanju znanja in spretnosti udeleženca na različnih ravneh, kakor so opredeljene v katalogu znanja, oziroma skladno z opredeljenimi učnimi izidi. Izpitni katalog lahko, kadar je Načini izražanja učnih izidov to smiselno, vsebuje tudi vzorce orodij za merjenje napredka v znanju in spretnostih. Učne izide lahko načrtovalec izrazi na različne načine. Doseganje znanja in spretnosti je To so lahko navodila za pripravo ocenjevalnih nalog, ki jih izpolni udeleženec, ali pa mogoče ocenjevati dihotomno (npr. opravil/ni opravil; dosega/ne dosega). Načrtovalec različna samoevalvacijska orodja ali viri teh orodij (npr. spletne strani), za katere ni lahko izbere tudi opisno ocenjevanje, npr. z opisniki, ki opredeljujejo znanje in nujno, da jih je pripravil načrtovalec programa, vendar pa je presodil, da bi se lahko spretnosti na različnih ravneh zahtevnosti. Pri tem je pozoren na to, da takšna izbira tako uporabila. Vendar pa je z vidika prožnosti in prilagajanja programa smiselno, da načina izražanja učnih izidov odraslih ne ovira pri vrednotenju in priznavanju znanja za jih dokončno izbere ali pripravi izvajalec programa sam – prilagojeno vsakokratnim potrebe vključevanja v formalno izobraževanje. Doseganje znanja in spretnosti je lahko okoliščinam izvedbe. izraženo tudi številčno ali v odstotkih ali pa z različnimi pridevniki (npr. zadovoljivo, dobro, zelo dobro, odlično). Pri samoocenjevanju in pri sprotnem ocenjevanju učnega Merila za presojo: napredka je mogoče uporabiti tudi druga pomagala, npr. grafična (npr. označevanje napredka na liniji), ali simbole, ki se lahko uporabijo kot motivacijsko sredstvo ali • Načini preverjanja in ocenjevanja znanja ter spretnosti omogočajo izkazovanje izražajo zadovoljstvo z napredkom, hkrati pa omogočajo udeležencu premislek o in zapisovanje učnega napredka posameznika. dejavnikih, ki so vplivali na učni napredek. • Uporabljeni so načini preverjanja in ocenjevanja, ki omogočajo optimalno izkazovanje znanja in spretnosti glede na značilnosti ciljne skupine. Z vidika tistih skupin odraslih, ki imajo velike primanjkljaje v znanju in spretnostih, • Izpitni katalog je sestavljen primerno glede na vrsto programa in pogoje je primerno opisno ocenjevanje. To daje udeležencu globlji in jasnejši vpogled v njegov za pridobitev javne listine (npr. gre za program, kjer je predvideno zunanje učni napredek ter ga opozarja na šibke točke in tiste dele, kjer naj vloži dodatno delo, preverjanje znanja). obenem pa ne spregleda njegovih močnih točk. S tega vidika lahko deluje ugodno na nadaljnjo motivacijo za učenje. Opisno ocenjevanje je usmerjeno na kakovost, ne le na količino usvojenega znanja in spretnosti. 6.8 Pogoji za vključitev Opredelitev časovnih mejnikov Sestavina opredeljuje pogoje, ki jih izpolni odrasli, da se lahko vključi v program. V izpitnem katalogu načrtovalec navede ali predlaga čas, trajanje in pogostnost preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri posameznih vrstah programov so lahko pogoji za vključitev različni. Kadar so v programu opredeljeni pogoji za vključitev, načrtovalec opredeli vse nujne pogoje, npr. znanje, spretnosti, izkušnje, psihofizične sposobnosti in druge. Če program ne Merila za merjenje doseganja znanja in spretnosti predvideva pogojev za vključitev, načrtovalec to zapiše, saj je to pomembna informacija Kadar je to z vidika narave javnoveljavnega programa smiselno in potrebno, so v za vse tiste, ki bi se želeli vključiti v program, za tiste, ki svetujejo in usmerjajo odrasle izpitnem katalogu opredeljena tudi merila za merjenje doseganja znanja in spretnosti. v izobraževanje, in za izvajalce programa. Ta ocenjevalcem omogočajo presojanje ravni znanja in spretnosti, ki jo je dosegel posameznik. Če načrtovalec v katalogu znanja opredeli najnižje učne izide, ki naj bi jih Pogoje za vključitev načrtovalec opredeli na podlagi presoje, katero predhodno znanje dosegli udeleženci za uspešno dokončanje programa, bodo merila oblikovana skladno in spretnosti potrebuje odrasli, da bo lahko uspešen v programu. Za preverjanje s to referenčno točko. Če so učni izidi v katalogu opredeljeni na različnih ravneh izpolnjevanja pogojev za vključitev v program se lahko predvidi in opiše postopek. zahtevnosti, so merila oblikovana tako, da omogočajo tako presojo. Navedejo se na primer dokazovanje z javno listino, vrednotenje znanja, ki ga posameznik opravi pri za to pooblaščeni organizaciji, priznavanje delovnih in drugih izkušenj, ki ustrezajo pogojem za vključitev, ipd. 42 43 Pri opredelitvi vstopnih pogojev in pogojev za napredovanje načrtovalec predvidi 6.10 Organizacija izobraževanja različne možnosti za vključevanje in napredovanje, prilagojene različnim potrebam, zmožnostim, učnim slogom in drugim značilnostim posameznikov. Še posebej pri Organizacija izobraževanja omogoča kakovostno pripravo in izvedbo programa, saj odraslih, ki so pripadniki ranljivih skupin in se ne vključujejo v organizirane oblike operacionalizira razmerja med sestavinami, ki ga tvorijo. Določa trajanje učne enote izobraževanja, imajo omejen dostop do izobraževanja oziroma imajo šibke temeljne in zaporedje učnih enot. V organizaciji je določeno tudi, kakšno naj bo priporočeno zmožnosti, se načrtovalec izogiba togim vstopnim zahtevam. Upošteva priložnosti in število udeležencev v skupini in kako se bo ta po potrebi razdelila; skratka, kako bo spodbude, da bi se čim več odraslih odločalo za izobraževanje. organizirano delo udeležencev v programu. Priporočljivo je, da se navede razmerje med skupinskim in individualnim učnim delom.17 Pri individualnem učnem delu je smiselno Merila za presojo: poleg najmanjšega dovoljenega obsega opredeliti tudi namen, vsebino, oblike, časovno umestitev in strokovno osebje, ki bo pri tem sodelovalo. Poleg tega organizacija lahko • Pogoji za vključitev so opredeljeni tako, da spodbujajo in omogočajo vključitev določa tudi temeljne: ciljne skupine, ki ji je program namenjen. • andragoške oblike dela, ki so lahko skupinske ali individualne (npr. tečajna, dopisna, posvetovalna, on-line, študij na daljavo, inštrukcija, študijski krožki ipd.), • učne metode (predavanje, pogovor, diskusija, igra vlog, študij primera, delo s pisnimi viri ipd.), 6.9 Pogoji za napredovanje in dokončanje programa • notranja razmerja med učnimi oblikami in metodami, • načine in oblike povezovanja z okoljem in promoviranje programa v okolju, Načrtovalec opredeli pogoje za napredovanje odraslih v programu, kadar je to smiselno. • evidence in dokumentacijo, ki jo je izvajalec vodi o programu, Prav tako, kadar je smiselno, opredeli pogoje za dokončanje programa kot celote. Pri • načine in potek evalvacije programa, ki omogočajo spremljanje kakovosti programa. tem je mogoče določiti tudi pogoje za dokončanje posameznih delov programa in pogoje za dokončanje programa v tem primeru. Pri organizaciji izobraževanja gre tudi za opredelitev odnosov, vlog in delovnih Kadar se načrtovalec programa odloči, da opredeli pogoje za napredovanje, na primer nalog med vsemi deležniki programa (npr. udeleženci, učitelji, svetovalnimi delavci, usvojitev določenega znanja, te pogoje natančno opredeli. zunanjimi sodelavci). Kadar pogoji za napredovanje niso določeni, načrtovalec to jasno navede in utemelji. Izvajalec lahko organizacijo smiselno prilagodi posebnostim učne skupine. Kadar se načrtovalec programa odloči, da opredeli pogoje za dokončanje programa, opredeli pogoje za dokončanje programa kot celote ali za dokončanje posameznih delov programa. Merila za presojo: Kadar pogoji za dokončanje programa niso določeni, načrtovalec to jasno navede in • Organizacija upošteva značilnosti ciljne skupine in je skladna z drugimi utemelji. sestavinami programa. • Organizacija opredeljuje razmerje med skupinskim in individualnim učnim Za programe, ki predvidevajo zunanje preverjanje znanja, navede tudi, kdo ga izvaja. delom. • Iz organizacije so razvidne vloge in razmerja med deležniki v programu. Merila za presojo: • Pogoji za napredovanje udeleženca v programu so opredeljeni ustrezno glede na vrsto programa. 17 Z organiziranim skupinskim delom mislimo na učenje, ki poteka v različnih skupinskih učnih oblikah. Z • Iz opredeljenih pogojev je mogoče sklepati, da so pogoji za dokončanje organiziranim individualnim učnim delom mislimo na tisto delo, ki je v programu namenjeno posamezniku, programa povezani predvsem z doseganjem opredeljenih učnih izidov oziroma to so lahko osebne konzultacije pri koncipiranju in izvajanju samostojnih učnih nalog ali pa dejavnosti, ki ciljev programa. udeležencu pomagajo pri opredelitvi njegovega položaja, konkretnih učnih potreb in osebnih prilagoditev (npr. ugotavljanje in potrjevanje že pridobljenega znanja, preverjanje znanja, priprava portfolija, priprava osebnega izobraževalnega načrta, opredelitev učne pomoči ipd.). 44 45 Primera opredelitve znanja in usposobljenosti strokovnih delavcev v programu sta 6.11 Znanje in usposobljenost strokovnih delavcev razvidna iz spodnjih preglednic. Strokovni delavci v programih so lahko učitelj, organizator izobraževanja odraslih in drugi strokovni delavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci). Preglednica 8: Primer opredelitve znanja in usposobljenosti strokovnih delavcev v primeru programa, ki je strukturiran po modulih Načrtovalec programa v programu opredeli: Struktura Strokovni Znanje s področja Usposobljenost s področja 1. znanje, ki ga imajo strokovni delavci v programu. Izobrazbo strokovnih delavcev programa delavec določi minister, pri čemer upošteva znanje, ki je opredeljeno v programu, in pogoje iz 19. člena ZIO-1; modul I učitelj visokošolskega vzgojno-izobraževalnega 2. usposobljenost strokovnih delavcev. Usposobljenost pridobijo strokovni delavci s izobraževanja … dela s priseljenci programi strokovnega in poklicnega usposabljanja. modul II učitelj visokošolskega - Načrtovalec programa je posebej pozoren na opredelitev znanja in usposobljenosti, ko izobraževanja … gre za program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti. Pri tem načrtovalec programa upošteva nekatere novosti teh Izhodišč, kot sta opredelitev modul III učitelj visokošolskega - spretnosti, ki naj jih odrasli razvije v programu, ter vključitev bralne, pisne, računske izobraževanja … in digitalne spretnosti. Usposobljenost učitelja za delo z ranljivimi skupinami odraslih je odločilna za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in doseganje predvidenih pogoj ni pogoj, ampak priporočilo učinkov, pri čemer pa je ključen sistematičen pristop k profesionalnemu razvoju, na podlagi katerega lahko učitelji razvijejo ustrezno profesionalno identiteto za delo s temi skupinami. Preglednica 9: Primer opredelitve znanja in usposobljenosti strokovnih delavcev v primeru enovite strukture programa S temi Izhodišči so podana splošna priporočila, na katerih področjih se strokovni delavec izpopolnjuje. Priporočljivo je, da se strokovni delavec, ki dela z ranljivimi Struktura Strokovni Znanje s področja Usposobljenost s področja skupinami v programih za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih programa delavec zmožnosti, izpopolnjuje na teh področjih: • značilnosti ciljnih skupin odraslih s poudarkom na ranljivih skupinah in vpliv teh vsebinski učitelj visokošolskega vzgojno-izobraževalnega značilnosti na izobraževanje, sklop izobraževanja … dela z ranljivimi skupinami • prepoznavanje izobraževalnih in drugih potreb ranljivih skupin, • izvedbeno načrtovanje na ravni skupine in posameznika, ki upošteva značilnosti ranljivih ciljnih skupin in odpravlja njihove ovire v izobraževanju, vsebinski učitelj visokošolskega vzgojno-izobraževalnega • izbira in uporaba andragoških metod in posebnih didaktičnih pristopov za razvoj sklop izobraževanja … dela z ranljivimi skupinami pismenosti in temeljnih zmožnosti, • povezovanje razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti z različnimi življenjskimi pogoj ni pogoj, ampak priporočilo področji za doseganje uspešnosti na področju osebne izpolnitve, sodelovanja v družbi ter konkurenčnosti in prožnosti v svetu dela (zagotavljanje učnega transferja – znanje je prenosljivo in uporabno v vsakdanjem življenju). Merila za presojo: • V programu so opredeljeni znanja in usposobljenost strokovnih delavcev. 46 47 6.12 Potrdilo o usposabljanju VIRI 7 Potrdilo o usposabljanju je javna listina, ki jo dobi udeleženec programa, ko opravi vse s programom predvidene obveznosti. Potrdilo o usposabljanju ima prilogo, ki vsebuje Andragoški center Slovenije (2014). Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja popis znanja in spretnosti, pridobljenih v programu. Z njim odrasli dokazuje, da je odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. usvojil vse s programom oziroma s katalogi znanj in izpitnimi katalogi določeno znanje in spretnosti/veščine. Potrdilo o usposabljanju izda izvajalec programa. Bukovec, B., Preskar, S., in Zupanc Grom, R. (2013). Ugotavljanje potreb, organizacija V potrdilu o usposabljanju je navedena tudi ocena ravni znanja in spretnosti glede na in vodenje programov neformalnega izobraževanja odraslih. Učbenik programa za opisnike SOK. usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Zveza ljudskih V skladu s 15. členom ZIO-1 strokovni svet ugotovi enakovredni izobrazbeni standard, univerz Slovenije. v potrdilu o usposabljanju izvajalec navede, katerim izobrazbenim standardom ustreza pridobljeno znanje. Evropska Komisija (2016). Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki To potrdilo lahko odrasli uveljavlja kot dokazilo v postopkih vrednotenja že za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost COM/2016/0381 (A New Skills pridobljenega znanja pri vključevanju v nadaljnje izobraževanje oziroma na trgu dela. Agenda for Europe – Working together to strengthen human capital, employability and Tako pridobljena javna listina je veljavna na trgu dela in v izobraževalnem sistemu. competitivenes). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ PDF/?uri=CELEX:52016DC0381&from=SL Ferrari, A. (2013). DIGCOMP: A Framework for Developing and Understanding Digital Competence in Europe. European Commission. (Okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence v EU. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno na: https://www.zrss.si/iekosistem/wp-content/uploads/digcomp2013.pdf. Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti odraslih: metodologija in rezultati – na kratko. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna- bralnica/raziskava-spretnosti-odraslih-metodologija-in-rezultati-na-kratko/. Javrh, P. (ur.) (2011). Obrazi pismenosti: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://arhiv.acs.si/publikacije/Obrazi_ pismenosti.pdf. Javrh, P. (ur.) (2018). Spretnosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2018/06/Monografija-Spretnosti- odraslih_splet_april2018.pdf. Javrh, P. in Kuran, M. (2012). Temeljne zmožnosti odraslih: priročnik za učitelje. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://arhiv.acs.si/publikacije/Temeljne_ zmoznosti_odraslih.pdf. 48 49 Svet Evropske Unije. (2016). Priporočilo Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove Kennedy, D. (2007). Writing and Using Learning Outcomes. Cork: University of Cork, Irska. priložnosti za odrasle 2016/C 484/01 (Council Recommendation on Upskilling Pathways: New Opportunities for Adults). Kodelja, K. (2004). O pojmu splošne izobrazbe. V: Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni izobrazbi. Portorož, 16. in 17. April 2004. Svet Evropske Unije. (2018). Key Competences for Lifelong Learning. Dostopno na: https:// eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018SC0014&from=EN. Kroflič, R. (1992). Teoretski pristopi k načrtovanju in prenovi kurikuluma. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za razvoj univerze. Svetina, M. (1998). Izobraževalni program za odrasle: od načrta do izpeljave. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. Kroflič, R. (1993). Procesno razvojna strategija načrtovanja kurikuluma. V: Sodobna pedagogika, letnik 44, št. 9/10, str. 473–487. Trbanc, M., Boškić, R., Kobal, B. in Rihter, L. (2003): Socialna in ekonomska vključenost ranljivih skupin v Sloveniji – možni ukrepi za dvig zaposljivosti najbolj ranljivih kategorij Kroflič, R. (1997). Kurikulum: Raznovrstnost kurikularnega načrtovanja. V: Andragoška težje zaposljivih in neaktivnih oseb. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: spoznanja, št. 1, str. 3–12. https://www.worldcat.org/title/socialna-in-ekonomska-vkljucenost-ranljivih-skupin- v-sloveniji-mozni-ukrepi-za-dvig-zaposljivosti-najbolj-ranljivih-kategorij-tezje- Ministrstvo za šolstvo in šport (2007). Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji. zaposljivih-in-neaktivnih-oseb-raziskovalno-porocilo/oclc/441826607. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Vilič Klenovšek, T. in Rupert, J. (2010). Značilnosti izbranih ranljivih skupin odraslih in Ministrstvo za šolstvo in šport (2007). Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji. svetovalno delo za izobraževanje odraslih. Nadaljnje usposabljanje delujočih svetovalcev Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. v središčih ISIO, učno gradivo za 2. delavnico. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Možina, E., Javrh, P., Kuran, M., Vrbanjščak, K., Šmalcelj, P., Radovan, M., Jamšek, D. (2010). Evalvacija javno veljavnega programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) in Temeljno usposabljanje za učitelje v programih UŽU. El. Knjiga: povzetek zaključnega poročila. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2010. Dostopno na: https://pismenost. acs.si/wp-content/uploads/2017/09/Evalvacija_JVP-UZU_in_TU_UZU.pdf. OECD (2017). Strategija razvoja in uporabe spretnosti. Povzetek zaključnega poročila o oceni stanja – Slovenija. Dostopno na: https://www.oecd.org/skills/nationalskillsstrategies/ Skills-Strategy-Diagnostic-Report-Executive-Summary-Slovenia-Slovenian.pdf. Republiški izpitni center (2007). Pravila o izpitih tujih jezikov za kandidate. Ljubljana: Republiški izpitni center. Dostopno na: https://www.ric.si/mma/pravila%20za%20%20 kandidate%20-%20tjo/2006062614110983/. Skubic Ermanc, K. (ur.). (2012). Z evalvacijo do sprememb. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. 50 51