cd Ravnateljeva spremljava izvedbe medpredmetne povezave ^ Silva JanCCan C oš Belokranjskega odreda Semic IS Majda Vehovec oš Šencur Sodoben pouk zahteva od vseh izvajalcev uporabo metod, ki zagotavljajo razvoj kompetenc in trajnejše znanje pri uCencih. Medpredmetno povezovanje pomeni celostno obravnavo uCnih vsebin z različnih predmetnih področij. Izvedba pouka na na^in medpredmetnega povezovanja zahteva od vseh udeležencev veliko nacrtovanja, usklajevanja, timskega dela in dogovorov, predvsem kadar je v izvedbo vključenih vec izvajalcev. Ravnateljeva vloga pri spodbujanju izvedbe medpredmetnih povezav na šoli je zelo pomembna, tako s področja motivacije kot tudi organizacijsko. V prispevku je zapisanih nekaj konkretnih napotkov za uspešno spodbujanje in izvajanje medpredmetnih povezav, poudarjen je pomen načrtovanja in vključitve take oblike dela v letni delovni nacrt šole, predvsem pa pomen samoevalvacije kot procesa, ki nam pomaga izboljšati šolsko prakso. Ključne besede: medpredmetne povezave, načrtovanje, samoevalvacija Uvod Nagel tehnološki napredek in hitre družbene spremembe vplivajo na proces dela v šoli in na ucne vsebine v ucnih nacrtih. Ucitelji smo vpeti v spreminjajoce se okolje, se zato na spremembe odzivamo, pri tem smo zavezani k izpolnjevanju usmeritev evropskega referencnega okvira kljucnih kompetenc in k izpolnjevanju ucnih nacrtov. Kljucne kompetence nas vodijo k usposabljanju mladih, da se bodo znali prilagajati v spreminjajocih se situacijah, da bodo razumeli vseživljenjsko ucenje kot vrednoto, da bodo fleksibilni na trgu dela, pripravljeni na dejavno državljanstvo in da se bodo zavedali izgrajevanja dobrih medosebnih odnosov. Kompetence, ki naj bi jih ucenci/dijaki pridobili v šoli, bi jim morale dajati osnovo za njihovo kasnejšo zaposljivost in osebno izpolnitev. Zato smo odgovorni za izvajanje ucnih dejavnosti, s katerimi bomo spodbujali razvijanje spretnosti, znanj in odnosov. Na šolah moramo omogo-cati fleksibilnejšo organizacijo dela, bogato ucno okolje in zagoto- voDENJE 112014:77-88 viti uCiteljem prostor in Cas za timsko naCrtovanje in povezovanje, da ne bodo imeli ovir pri snovanju inovativnih poti do kakovostnejšega pouka. Spoznanja uglednih pedagogov (MarentiC Požarnik, Peklaj in Magajna 1995) o izgrajevanju uporabnega znanja narekujejo, da je potrebno napraviti kakovostnejši premik tudi na podroCju med-predmetnega povezovanja, s katerim pomagamo uCenCem zgraditi trdno, uporabno in trajnejše znanje. V zadnjem desetletju vkljuCujejo posodobljeni uCni naCrti metode za razvijanje kljuCnih kompetenC 21. stoletja, opozarjajo na pomembnost razvijanja kritiCnega mišljenja, laterarnega mišljenja, intuiCije, ustvarjalnosti, vrednot in stališC do družbe in napredka. Vse prej omenjene vešCine in spretnosti pripomorejo k izgradnji uporabnega in trajnejšega znanja. Prihodnost je za mlade nepredvidljiva, zato se od šole priCakuje, da bodo znali uCenCi iz mnogega števila informaCij izlušCiti pomembne in jih smiselno povezati v novo znanje ter iz razdrobljenega znanja med predmeti izgraditi Celovito znanje o neki stvari. Pridobljena znanja naj bi uCenCi znali uporabiti v novih uCnih situaCijah pri razreševanju kompleksnejših problemov. UCenCi naj bi obvladali spretnosti in vešCine sodelovalnega uCenja, dajali pobude in sprejemali odloCitve, nauCili naj bi se delovati v timu. Prizadevanja za spremembe v šoli težijo k izvedbi pouka v bogatem uCnem okolju, h kakovostnemu, poglobljenemu uCenju. Kako pa naj poteka pouk, da bodo pridobljena znanja kakovostna in uporabna za razreševanje vsakodnevnih problemov sodobnega Casa? Eden od možnih odgovorov je, naj uCitelji uCimo uCenCe samostojnega in skupinskega aktivnega pridobivanja uCnih izkušenj znotraj doloCenega predmeta ali znotraj medpredmetno povezanih vsebin. (Časovni okvir ene šolske ure postaja preozek za aktivne oblike dela, kjer so uCenCi dejavni bodisi v razredu, laboratoriju ali na terenu. Strinjamo se z dr. SrmCnikom, ki je zapisal: »Vsak uCni predmet ima sistemski znaCaj in je kot tak le del Celostnega sistema uCnih predmetov. Temeljiti mora na naCelni predpostavki, da je šola veliko veC kot le vsota uCnih predmetov, da morajo tudi ti biti v funkCiji med- in nadpredmetnih skupnih namenov, ki jih ni mo-goCe utemeljevati, a tudi ne uresniCevati le na ravni posameznih uCnih predmetov.« (StrmCnik 2001, 217). S timskim naCrtovanjem pri medpredmetnem povezovanju uCitelji poenotijo razumevanje zapisanega v uCnih naCrtih in so bolj pozorni na kljuCne poudarke iz uCnih naCrtov. Izpostavljamo povezovanje uCnih vsebin s svetom, ki nas obdaja in s katerim imajo ucenci izkušnje, kar je možno doseci na primer pri povezovanju v medpredmetno nacrtovanih projektih. Za uvajanje sprememb in novosti je potreben pogum in podpora uCitelju, k Cemur lahko pomembno prispevajo s spodbudami sodelavci in ravnatelj. Medpredmetno povezovanje in posodobljeni uccni naCCrti Didakticna priporocila iz posodobljenih ucnih nacrtov za osnovno šolo1 usmerjajo ucitelje k medpredmetnim povezavam, navajajo celo, zakaj so povezave potrebne in s katerimi predmeti ali predmetnimi podrocji so možne. V nadaljevanju navajamo usmeritve le iz nekaterih ucnih nacrtov za osnovno šolo. V posodobljenem ucnem nacrtu za družbo preberemo, da je z medpredmetnim povezovanjem možen prenos razlicnih znanj in spretnosti, strategij in ravnanj ter pojmov, zakonitosti, spoznavnih postopkov, miselnih spretnosti, komunikacije idr. Ucni nacrt za fiziko poudarja potrebo po medpredmetnem povezovanju zaradi vecje prenosljivosti znanja, boljšega razumevanja, zaradi vecje uporabnosti znanja. V ucnem nacrtu za biologijo je zapisano, da so medpredmetne povezave potrebne zaradi tega, ker je biologija integrativna veda, ki razlaga celostno zgradbo in delovanje živih sistemov. Ucni nacrt za kemijo med drugim poudarja, da z medpredmetnim povezovanjem spodbujamo ucenje ucenja, socialne in državljanske kompetence, matematicne in digitalne kompetence in ucencem razvijamo procesna znanja. Ucni nacrti nalagajo ne le uciteljem, ampak tudi ravnateljem zagotavljanje pogojev za izvedbo medpredmetnih povezav in dolžnost, da spremljamo delo uciteljev na podrocju tovrstnega povezovanja. CCe slednjega ne izvajamo, ne izpolnjuje šola osnovne naloge, to je, da izvaja pouk v skladu z Zakonom o osnovni šoli (2006-2013). Pomembno je, da vsi, ki sodelujemo v vzgojno-izobraževalnem procesu, ozavestimo pomen medpredmetnega povezovanja in na razlicne nadne išcemo možnosti za izvedbo pouka s celostno obravnavo vsebin z razlicnih predmetnih podrocij. Namen medpredmetnega povezovanja Namen medpredmetnega povezovanja je povezovanje znanj in izobraževalnih ciljev znotraj posameznega predmeta in med raz- 1 http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo _in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/posodobljeni_ucni_nacrti _za_obvezne_predmete/ licnimi predmeti. Medpredmetno povezovanje je uspešno, Ce je prilagojeno nadnu mišljenja ucencev, saj ucne vsebine ucenci pri takem nadnu dela dojemajo bolj celostno, imajo možnost spoznati razlicna vsebinska podrocja predmeta, omogoceno jim je kompleksno razumevanje snovi in bolj poglobljeno znanje. Medpredmetno povezovanje stremi k povezovanju znanj razlic-nih predmetov z vsebinami iz ucencevega izkustvenega sveta, je sodoben nadn poucevanja in omogoca ucencem, da predznanje povežejo z novim znanjem na nadn, ki najbolj ustreza njihovemu ucnemu stilu. Medpredmetne povezave so lahko zelo raznolike: • enopredmetne povezave (interdisciplinarna, monodiscipli-narna povezava) obstajajo znotraj predmeta, pomeni pa integracijo vsebinskih in procesnih znanj, spretnosti, vešdn, stališc in vrednot. Tak nadn dela temelji na sistematicnem uveljavljanju didakticnih pristopov in poenotenih nadnov dela na ravni šole kot celote. Terja veliko skupnega nacrto-vanja, dobro vertikalno in horizontalno povezavo strokovnih aktivov, poenotene kriterije ocenjevanja, timsko poucevanje, doslednost strokovnih delavcev, nacrtovano refleksijo in sa-moevalvacijo na ravni posameznika in celotne organizacije; • vecpredmetna povezava (multidisciplinarna ali interdisciplinarna vecpredmetna povezava) je integrativen ucni proces, ki je usmerjen v ucenca in spodbuja njegovo aktivnost. Omogoca pridobivanje znanja na taksonomsko višjih ucnih ciljih, razvija kriticno mišljenje in problemsko obravnavo snovi. Vse to zahteva od ucitelja poleg akademskega znanja »svojega predmeta« še znanja o didakticnih postopkih, sposobnost sodelovanja v timih, prilagodljivost, pronicljivost, inovativnost, poznavanje ucnih nacrtov drugih predmetov, veliko mero kreativnosti, prilagajanja ... Vloga ravnatelja pri medpredmetnem povezovanju Ravnatelji smo odgovorni, da zavodi v skladu z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja (2007-2012) vsako leto izvedejo sa-moevalvacijo. Namen samoevalvacije je v pridobivanju informacij o delovanju šole na razlicnih podrocjih. Na podlagi samoevalvacije šole pridobijo s pomocjo analize zastavljenih ciljev povratne informacije na podrocjih, ki bi jih bilo treba spremeniti. Najpomembnejše pa je, da na osnovi ugotovitev nacrtujejo ukrepe, jih opredelijo v letnem delovnem nacrtu in tudi udejanjijo. Navajamo primer, kako izboljšujemo prakso medpredmetnega povezovanja kot posledico ugotovitev samoevalvacije. Evalvacija Npz-jev v 6. in 9. razredu in bralnih testov v 3., 5. in 7. razredu je pokazala, da imajo uCenci težave z razumevanjem prebranega in težave s pristopi k uCenju. Poleg tega se je izkazalo, da uCenci ne dojemajo določenih uCnih vsebin celostno, paC pa popredmeteno. Tako se na primer dogaja, da se ucenci pri slovenšcini ucijo pisati porocilo, pri drugih predmetih pa pravil za pisanje porocila ne uporabijo. Zaznali smo tudi težave pri razumevanju navodil pri eksperimentalnem delu pri fiziki in kemiji, pri matematiki, športu ... Zato smo na strokovnih aktivih izbrali dve prioritetni dejavnosti, ki ju razvijamo že drugo šolsko leto: izboljšanje reševanja besedilnih in problemskih nalog in ucenje z uporabo bralnih ucnih strategij. Glede na pozitivne izkušnje o kakovosti znanja zaradi medpre-demtnega povezovanja v preteklih letih smo v letni delovni nacrt zapisali nacrt medpredmetnih povezav, s katerimi želimo izboljšati razumevanje prebranega. Ucitelji v 2. triletju skupno nacrtujejo uporabo bralnih razlicnih ucnih strategij, da se ista ucna strategija ne ponovi v istem obdobju pri vec predmetih. V drugem primeru ucitelji nacrtujejo medpredmetne povezave glede na teme, ki jih je možno v dolocenem razredu glede na ucni nacrt obravnavati. Primer take povezave je izpis kljucnih besed za opis instrumenta pri glasbeni umetnosti in opis predmeta pri slovenšcini. Z uporabo dolocene ucne strategije iz teksta o dolocenem predmetu ucenci izpišejo kljucne besede, s kljucnimi besedami pri glasbeni umetnosti opišejo instrument. ucitelji v 3. triletju nacrtujejo povezave med predmeti in izbirajo besedilne naloge za dolocen predmet v povezavi z vsebino drugega predmeta (na primer pri matematiki s podrocja kemije ali pri kemiji s podrocja fizike, športa ...). Pri medpredmetnem povezovanju se ne moremo zadovoljiti zgolj s povezovanjem v okviru dveh predmetov, ki ju poucuje en ucitelj, ceprav gre morda za mocne vsebinske povezave ucne snovi. Z vidika izgrajevanja kljucnih kompetenc se moramo zavzemati za horizontalno in vertikalno povezovanje ciljev znotraj dolocenega tematskega sklopa ali projekta, ki se obravnava pri vec predmetih. Ravnatelji lahko vplivamo na ucenje ucencev posredno z moti-viranjem sodelavcev in zagotavljanjem spodbudnega ucnega okolja. Moc našega vpliva se še poveca, ce smo optimisticno naravnani, fleksibilni, vztrajni, odprti za pobude, ideje, spremembe, ce smo empatiCni do sodelavcev in Ce gojimo visoka priCakovanja do sodelavcev. Izkazalo se je, da se zaradi nacrtovanja medpredme-tnih povezav na zacetku šolskega leta, spremljavo med letom in z vpletenostjo ravnatelja v medpredmetno povezovanje poveca verjetnost, da se bodo povezave izpeljale. Spremljava medpredmetne povezave Ravnatelji se zavedamo pomena kvalitetnega pouka, predvsem pouka, ki je usmerjen v ucence, spodbuja njihovo aktivnost in jim nudi kompleksen pristop k razumevanju in trajnemu znanju. V okviru programa Vodenje za kakovost, ki ga v okviru projekta Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (kviz) izvaja v letih 2008-2014 Šola za ravnatelje (kot nosilka projekta), smo si v manjši skupini izbrali kot podrocje delovanja medpredmetno povezovanje v osnovni in srednji šoli. V program Vodenje za kakovost smo bili vkljuceni ravnatelji šol in vrtcev 1. in 2. cikla Usposabljanja za samoevalvacijo v okviru projekta Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (kviz) z namenom, da se seznanimo z vlogo ravnatelja za uspešno samoevalvacijo in uvajanje izboljšav. V manjši skupini smo kot podrocje delovanja izbrali medpredmetno povezovanje v osnovni in srednji šoli. Na zacetku smo si zastavili naslednje cilje: • spodbuditi smo želeli izvajanje medpredmetnih povezav, • prikazati primere dobre prakse in tako spodbuditi izmenjavo izkušenj med sodelavci in ucitelji nasploh, • spremljati izvedbo medpredmetne povezave na šoli (kolicin-sko in vsebinsko). Želimo spodbujati trajnejše in bolj poglobljeno znanje, razvijati spretnosti in vešcine pri ucencih, jih motivirati na drugacen nadn, spodbujati njihovo aktivnost in kompetentnost na vseh podrocjih. NaCCrtovanje spremljave Spremljavo medpredmetnih povezav smo nacrtovali ob izboru vsebin in dejavnosti pred zacetkom šolskega leta. Nacrtovali smo naslednje nacine spremljave: • sprotne spremljave s strani uciteljev, ki so pri nacrtovanju in izvedbi povezave sodelovali, Ravnateljeva spremljava izvedbe medpredmetne povezave PREGLEDNICA 1 Primer obrazca za nacrtovanje medpredmetnega povezovanja: dogovor na timskem sestanku uciteljev Postavka Predmet 1 Predmet 2 Predmet 3 Predmet 4 Pricakovani rezultati Dokazila Cilji Dejavnosti pri pouku (za pouk) Zaporedje dejavnosti Povzeto po Kendrl, Lesnicar in Lilek (2011). PREGLEDNICA 2 Primer obrazca za nacrtovanje medpredmetnega povezovanja: priprava za medpredmetno povezovanje Postavka Predmet 1 Predmet 2 Predmet 3 Predmet 4 Razred Tema Ucitelji Trajanje povezave Cilji/standardi (ni nujno) Skupni pric. rez./ cilji povezave Skupne dejavnosti Zaporedje dejav- nosti (ni nujno) Povzeto po Kendrl, Lesnicar in Lilek (2011). evalvacija medpredmetnih povezav s strokovnimi razpravami ob polletju in na koncu leta na strokovnih aktivih, z nacrtnim spremljanjem na medsebojnih hospitacijah, pri katerih bo prisoten tudi ravnatelj z nalogo vodenja strokovne razprave po opravljeni hospitaciji, ob koncu leta iz porocil strokovnih aktivov izdelati skupno porocilo o medpredmetnih povezavah. PREGLEDNICA 3 Obrazec za spremljanje medpredmetnih povezav Nosilni predmet Predmet v povezavi Vrsta povezave glede na vrsto znanj* Cilji med- predmetne povezave (Cas izvedbe Evalvacija spremljave Predlogi za naslednje leto Kovine Avtenticna naloga December Izvedeno/ni izvedeno (kaj je bilo dobro, kje so bile pomanjkljivo-sti, razlogi) * Vsebinska ali/in procesna znanja. Dogovorili smo se, da bomo spremljali: • katere medpredmetne povezave so bile dogovorjene (vsebinske ali povezave na podrocju dejavnosti ucencev) in ali so izvedene, • kaj so ucenci konkretno s povezavo pridobili (npr. ponovili, utrdili, nadgradili, smiselno povezali, poglobili...), • pri katerih predmetih oziroma podrocjih so ucenci sistema-ticno in nacrtno uporabljali bralne ucne strategije. Za spremljanje bomo uporabili obrazec (Bevc b.l.), ki je v preglednici 3. Izvedbeni del je temeljil na letnem delovnem nacrtu, v katerem smo na razlicne nadne predvideli izvedbo medpredmetnih povezav. Vsebina in dejavnosti so bile pri vseh udeležencih podobne: • nacrtovali smo krovno temo in jo v obliki razlicnih dejavnosti izvedli v vseh razredih (zdrav zajtrk, cebele, ekološki dan, zrak, svetloba ...), • nacrtovali smo naravoslovne, tehnicne, kulturne dneve z opredeljenimi madpredmetnimi povezavami, • nacrtovali smo dneve medpredmetnih povezav - za razlicne razrede s prilagoditvami urnika, kroženjem in timskim delom uciteljev, ki jih izvajajo preko celega leta. Nekaj primerov medpredmetnih povezav: 1. povezava glasbena umetnost in slovenšcina - pesem in skladba, 2. povezava likovna umetnost, zgodovina, tehnika in tehnologija, naravoslovje - papir, 3. povezava slovenšCina in zgodovina - srednjeveški rokopis in ljudsko slovstvo, 4. povezava predmetov multimedija, naravoslovje in slovenšCina - izdelava predstavitve s pomoCjo ikt, 5. povezava biologije in športa - skeletne mišiCe, delovanje srCa, 6. povezava naravoslovja in fizike - odboj in lom svetlobe, 7. povezava biologije in fizike - nastanek slike v oCesu, 8. povezava fizike, kemije in matematike - topnost, 9. povezava zgodovine, športa, likovne umetnosti in sloven-šCine - olimpijske igre, • izpeljava projektnega tedna medpredmetnih povezav, • naCrtovanje in organizaCija medsebojnih hospitaCij, • predstavitev uspešnih izvedb na pedagoški konferenCi, • evalvaCija izvedenih vsebin s predlogi za izboljšanje (na podlagi samoevalvaCije uCitelja), • vkljuCitev izboljšav v naCrtovanje za novo šolsko leto. Vsi strokovni delavCi so bili seznanjeni s pomenom in izvedbo medpredmetnih povezav, saj smo naCrtovali tudi medsebojne ho-spitaCije pri takih oblikah dela in tako širili primere dobre prakse (v okviru aktiva, med razredno in predmetno stopnjo, med šolami ...). Ugotovitve: • Na razredni stopnji medpredmetne povezave že zelo dobro potekajo, so naCrtovane v okviru aktivov in v letnem delovnem naCrtu uCiteljev. Prav tako so naCrtovane medsebojne hospitaCije med uCitelji v aktivu. Pri naCrtovanju in izvedbi medpredmetne povezave na razredni stopnji ne zaznavamo težav, saj si uCitelji sami razporejajo Casovni okvir posameznih predmetov in niso odvisni od dolžine uCne ure. • Na predmetni stopnji in na srednji šoli pa je za izvedbo medpredmetne povezave potrebno veliko skupnega naCrtovanja in evalvaCije. Veliko težav je pri usklajevanju organizaCije pouka in urnika, potrebna je fleksibilna organizaCija dela ali vsaj usklajevanje urnikov, zamenjava uCiteljev, uCilniC ... Težave nastajajo tudi pri doloCanju vodilnih tem medpredmetne povezave, na predmetni stopnji uCitelji ne poznajo dovolj podrobno uCnih naCrtov pri drugih predmetih, zato je težko izbrati vsebine (prav tu vidimo velik pomen izmenjave dobre prakse, ki jo lahko izboljšamo z medsebojnimi hospitacijami). Pojavljajo se tudi strokovni konflikti med ucitelji, potrebno pa je izpostaviti odgovornost uCiteljev za realizacijo vseh nacrtovanih ur in vsebin. Vloga ravnatelja pri spodbujanju in uvajanju medpredmetnih povezav je zelo raznolika in pomembna. Vkljucevanje medpredmetnih povezav v letni delovni nacrt je ena najpomembnejših nalog ravnatelja. Pomembno je, da strokovni delavci v okviru aktiva nacrtujejo izvedbo, ki jo opredelijo v letnem delovnem nacrtu ucitelja, aktiva in v letnem delovnem na-crtu šole. V nacrtovanje morajo biti vkljuceni vsi strokovni delavci, predvsem v primeru, ko se šola odloci za izvedbo projektnega tedna ali tematskega sklopa, ki ga obdelajo v vec razredih. Odgovornost ravnatelja je tudi zagotavljanje pogojev za izvedbo medpredmetnih povezav - od koordinacije nacrtovanja, zagotavljanje prostora za nacrtovanje, casovnega okvira, do konkretizacije izvedbe z ucenci - sprememba urnika, urejanje nadomešca-nja, zagotavljanje materialnih pogojev za izvedbo. Izjemno pomembno je tudi nacrtovanje evalvacije izvedenih aktivnosti in sprotna spremljava izvedbe, saj na ta nacin lahko zagotovimo, da bodo ucitelji pri nacrtovanju za naslednje šolsko leto odpravili pomanjkljivosti in v nacrtovanje vkljucili nove ideje. Ob uvajanju medpredmetnih povezav priporocamo sprotno eval-vacijo, udeleženci imajo tako priložnost izraziti svoje mnenje in slišati tudi mnenja drugih udeležencev. Evalvacija naj bo v pisni obliki, vsebuje naj vse podatke, ki jih lahko uporabimo pri nacrtovanju dejavnosti za naslednje šolsko leto. Ravnatelj mora svoje sodelavce motivirati za izvajanje medpredmetnih povezav, pomembno je, da strokovni delavci zacutijo pomen vkljucevanja medpredmetnih povezav v poucevanje. Sodelavce lahko motiviramo z organizacijo izobraževanja s tako tematiko, na letnem pogovoru, na razgovoru po hospitaciji, v obliki strokovnih pogovorov, z organizacijo medsebojnih hospitacij ... Pri tem ne gre zanemariti, da je potrebno gojiti kulturo medsebojnega sodelovanja - nadomešcanje, zamenjave, dopolnjevanja, skupno nacrtovanje, spodbujanje timskega dela, obcutek pripadnosti skupini. Ravnatelj mora vzpostaviti vzdušje medsebojnega zaupanja in primerne (strokovne) komunikacije, aktivno se mora vkljuciti v reševanje strokovnih konfliktov (medsebojne hospitacije, vertikalni aktivi...). Prav tako je pomembno, da pri oblikovanju vsebine letnega delovnega nacrta ravnatelj predlaga teme, ki so »obvezne« za vse uci- telje, npr. tradicionalni slovenski zajtrk ali tema šolskega projekta. Ravnatelj spodbuja ucitelje, da predlagajo medpredmetne povezave in jih motivira, da predlagano tudi realizirajo. Izkušnje kažejo, da imajo ucitelji veliko idej, zaradi razlicnih razlogov pa ne pride vedno do realizacije medpredmetne povezave. Pogosti izgovor je pomanjkanje casa, s cimer se ne moremo strinjati. CCas za nacrtovanje in izvedbo povezave je potrebno najti, pri tem lahko odigra pomembno vlogo ravnatelj z dobro organizacijo dela. Priporocila ravnateljem: • pravocasno nacrtovanje (že ob evalvaciji oziroma pred koncem šolskega leta za naslednje šolsko leto), • vkljucitev medpredmetnih povezav v ldn, • predstavitev primerov dobre prakse (v obliki porocil o uspešno izvedenih medpredmetnih povezavah na pedagoških konferencah, v obliki medsebojnih hospitacij in razgovora po hospitaciji, v obliki medšolskih hospitacij s poudarkom na medpredmetni povezavi...), • spodbujanje uciteljev za objavo clankov s primeri dobre prakse (tako lahko primeri dobre prakse dosežejo tudi širšo javnost), • omogociti izobraževanje uciteljem na tem podrocju, • aktivna udeležba pri nacrtovanju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji. Literatura Bevc, V. B.l. »Fleksibilni predmetnik in medpredmetne nacrtovanje.« http://www.o-4os.ce.edus.si/dokumenti/2008/medpredmetno _nacrtevanje.ppt? Kendrl, M., B. Lesnicar in D. Lilek. 2011. Naccrtovanje in izvedba medpredmetnega ocenjevanja »Jaz in moj kraj«. Predstavljeno na na posvetu o uvajanju fleksibilnega predmetnika, Podčetrtek, 29.-30. november. Marentic Požarnik, B., C. Peklaj in L. Magajna. 1995. Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, ucenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa. Strmcnik, F. 2001. Didaktika: osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. »Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (zovFi).« 2007-2012. Uradni list RS, št. 16/07 - UPB, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujF in 57/12 - zpcp-2D. »Zakon o osnovni šoli (zosn).« 2006-2013. Uradni list RS, št. 81/06 - uPB, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - zujF in (63/13)). Silva Jancan je ravnateljica na oš Belokranjskega odreda Semic. silva.jancan@guest.arnes.si Majda Vehovec je ravnateljica na oš Šencur. majda.vehovec@guest.arnes.si