Poštnina plačana v gotovini Ccna 1.50 čtin Izhaja vsjik petck ob 14. — Naročnina zuaša mesečno po pošti 5 din, v Cclju z dostavo ua dom po raznašukih 5.50 din, za inozerasfero 10 din — Uredništvo: Celje, Strossmayerjcra ulica štev. 1, pritličje, tlcsno; uprava: Ievo — Telefon štcv. 65 — Iiiičun pri poštnem čekuv- nem zavodu v Ljubljaui š+ev. 10.686 Leto XXII. Ceffe. petek 11. oktobra 1940 Štev. 42. Rutiia in Japontka Pod tern naslovom je objavil znani švicarski list »Neue Züricher Zeitung« zanimiv članek, iz katerega posnemamo: Ob razmestitvi diplomatov, ki jo je izvedla japonska vlada, je vzbudilo po- zornost zlasti dejstvo, da so poslali v Moskvo dva diplomata namesto enega. Poleg generala Tatakave, ki bo zavzel poslaniški položaj, je imenovan za izred- nega poslanika Niši, dosedanji ravnatelj evropsko-azijskega oddelka japonskega zunanjega ministrstva. Po vesteh nem- škega tiska uživa general Tatakava slo- ves posebno nadarjenega posredovalca. Ne pozna pa dovolj ruske miselnosti in ni zadostno obveščen o specificiranem nasprotju interesov in različnih nazira- njih, ki že dolgo vrsto leL ovirajo stva- ren sporazum med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Zato je za njegovega sode- lavca imenovan Niši, ki se je uveljavil kot specialist za ruska vprašanja. Splošno naziranje je, da prevzema Ja- ponska s tem dvojnim imenovanjem ini- ciativo za pomirjenje z Rusijo in da ne mara tničesar opustiti, da reši sporna vprašanja: pravico ribolova v vodah Daljnega vzhoda, reguliranje mandžur- sko - mongolske meje, pogoje zakupa na Sahalinu itd. Ne da se trditi, da sprejema Mo- skva ta poskus zbližanja z zadovolj- stvom. Sovjetski tisk že več tednov od- krito piše, da mora avtoritativni kurz na Japonskem izzvati v Rusiji povečano nezaupanje. »Novo strukturo« azijskega otoškega cesarstva komcntira z ironijo. Moskovski listi zelo črno opisujejo ja- ponske gospodarske razmere. Tudi izja- va agencije Tass, da se Stalin že več kot šest mesecev ni sestal z nemškim poslanikom grofom Schulenburgom, je bila izrazito neljubezniva napram Ja- ponski. Kajti uradni ruski demanti se nanaša v bistvu na vest iz japonskega vira, češ da sta konferirala Stalin in grof Schulenburg o sklenitvi pogodbe med Rusijo, Nemčijo, Italijo in Japon- sko ter o razveljavljenju pakta proti kominterni. Formula, »da je vsa ta vest od začetka do konca izmišljena«, zveni tako, kakor da je hotela Moskva pove- dati, da ji niti ne pride na um, da bi vstopila v tafc četvorni sporazum, in da ravno do Japonske nima nikakega za- upanja glede opustitve antikominternske politike. Zaradi tega bo sovjetska vlada prav malo voljna, da bi novima diplo- matskimi predstavnikoma Japonske ver- jela na besedo, da bodo rusko-japonski odnošaji postavljeni na docela novo pod- lago. Danes v Moskvi ne dvomijo, da se Tokio trudi obvezati Rusijo k politiki mirovanja, da bi na drugi strani izvršil mnogo večje osvojitve. Sovjetski tisk vsak dan obsoja komaj prikrivane na- mere Japonske, da se polasti evropskih kolonij na Daljnem vzhodu, zlasti nizo- zemske posesti. Zato je malo verjetno, da bi Kreml s sporazumom s Tokiom osvobodil Japonsko ogražanja z boka in s tem podprl japonsko akcijo. Nalo- ga japonskih predstavnikov je tudi, da dosežeta, da Rusija zaradi japonskega prijateljstva prepusti svoji usodi Kitaj- sko, ki se je skoraj izključno zalagala z vojnim materialom iz Rusije, odkar je bila pot skozi Birmo zaprta. Moakovski tisk slej ko prej s simpa- tijami spremlja kitajsko borbo za svo- bodo. Zato je malo verjetno, da bodo napori japonske diplomacije kronani z uspehom. Nemščina v ieškem teletonu Praski listi so pod naslovom »Jav- ljanje uradov pri telefoniranju« objavili opozorilo, da se morajo uradi pri tele- fonskem stiku javljati po veljavnih predpisih. najprej v nemščini in šele po- tem v češčini. Ta naredba velja za kra- jevni in za medkrajevni promet. Dvo- jezično se je treba javiti le tedaj, če se oni, ki kliče, takoj javi in je iz tega rar- vidno, v katerem jeziku želi govoriti. Velike akcüe se napoveduieio iestanek na Brennerju — Letalska vojna med Anglijo in Mem- čijo — Russia te pripravlja na vie — Nemška vojska v Rumuni ji — Mapeiost med Angle jo in Japonsko — Vojne prlprave Zdru- ženih držav — Pred novimi akcijami Nemiije in Italije Pretekli petek sta se na Brennerju, na mojnem prelazu med Nemčijo in Italijo, spet sestala Hitler in Mussolini. Njun razgovor, ki sta mu prisostvovala tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop in italijanski >.unanji minister grof Cia- no in delno tudi nemški vodilni general von Keitel, je trajal tri ure. V Ameriki in Angliji so mnenja, da se bo po tem sestanku vojna Nemčije in Italije proti Angliji močno poostrila. V angleških po- Iiticnih krogih pravijo, da je Nemčija po svojih dosedanjih uspehih v Evropi naletela ob Angliji na resen odpor, zara- di katerega mora sedaj spremeniti svoje vojne načrte in skupaj z Italijo uvesti nov način vojskovanja. Orjaška letalska borba med Nemčijo in Angiijo se kljub neugodnemu vreme- nu nadaljuje z vso silovitostjo. Nemči porocajo o stalnih poletih svojih letalcev nad Angiijo, zlasti nad London, in o bombard iranju angleških vojaških na- prav, industrijskih podjetij in pristanišč, Angleži pa vračajo milo za drago in ve- nomer obnavljajo svoje napadalne pole- te nad Nemčijo in nad onim ozemljem, ki ga ima Nemčija v svoji oblasti. Zadržanje Kusije je slej ko prej zago- netno. Številna poročila pravijo, da je Rusija izvrstno oborožena in notranje dobro organizirana. Rusija stabio pou- darja svojo nevtralnost. Kakor Nemčija, Italija in Japonska, se sedaj tudi Anglija in Združene države zelo brigajo za Ru- sijo. Angleški veleposJanik v Moskvi Cripps je te dni podrobno obvestil rus- kega zunanjega ministra Molotova o na- merah Velike Britanije na Daljnem vzhodu. Tudi ameriški poslanik Stein- hardt je te dni obvestil Molotova, da bo- do Združene države v bodoče na vso moč podpirale Veliko Britanijo. Molotov pa mu je zagotovil, da bo Rusija ostala strogo nevtralna. V tej zvezi je posebno važno naslednje sporočilo, ki ga je po- slal ruski vojni minister Timošenko v nedeljo mladim oficirjem: »Sovjetska Rusija je po svoji moešco v Vro rilo hladilnico v klavnici za 125.716 din. Banovinska akcija za prehrano prebi- valstva dravske banovine je razširjena tudinaCelje. V smislu uredbe o rezerv- ni hrani bo tudi celjska občina nabavila velike količine rezervne hrane in jo shranila v bivšem Mestnem mlinu, ki ga je dala tv. Rakusch na razpolago. I Prve poyiljke žita so že prispele. Mestni svet je naknadno odobril povišanje no- vih minimalnih mezd pri rednih gradbe- nih delih zaposlenega mestnega delav- stva na višino novih minimalnih mezd in povišanje mezd pri izrednih gradbe- nih delih mestne občine zaposlenega de- lavstva za 0.50 din na uro. To povišanje velja od 2. septembra dalje. NaJ5mninsko pogodbo s sreskim so- diščem je mestni svet podaljšal do kon- ca 1. 1941., najemninsko pogodbo z drž. dvorazredno trgovsko solo pa do 31. marca 1941. Stanovanjske najemnine v starem poslopju okrožnega sodišča v Prešernovi ulici, ki je po zamenjavi za Glazijo prešlo v last mestne občine, ostanejo neizpremenjene. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, ki je imela doslej prostore v tern poslopju brez- plačno v najemu, pa bo morala od 1. t. m. dalje plačevati občini 4.000 din me- sečne najemnine. Zavarovalnino za novi dvoriščni trakt mestnega poglavarstva so povišali na 800.000 din in poverili zavarovanje spet Vzajemni zavaroval- nici. Občina bo razširila cesto na hrib sv. Jožefa pri Vidičevi hiši; proračun znaša 9,942.50 din. Po toči prizadetim posestnikom je občina nabavila 5430 kg pšenice, 3.675 kg ovsa in 380 kg rži za seme. K stroškom v znesku 36.091 din je prispevala občina 23.223 din, priza- deti posestniki pa so plačali 12.868 din. Stavbišče za gledališčem na Vrazovem trgu je občina pripravljena prodati odvetniški in notarski zbornici v Ljub- j ljani po 350 din m-'. Občina bo prodala Justini Jarhovi stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu po 40 din m-, Francu Zdovcu iz Trnovelj in Ivanu Štruklju iz Ljub- Ijane pa po eno stavbno parcelo pri Mestnem zavetiaču v Medlogu po 27 din m'-\ Več mestnih delavcev je prosilo mestno občino, da bi jim nabavila pre- mog, ki bi ga potem odplačevali v obro- kih, ker si sami pač ne morejo naenkrat nabaviti večjih količin premoga. Mestni svet pa je njihovo prošnjo gladko od- klonil, češ da bi šlo v tem primeru za predujem, ki po nekem prejšnjem skle- pu mestnega sveta ni dopusten. 2upan je sicer izrazil mnenje, da bi zadevo vrnili pristojnemu odboru, kljub temu pa so vsi ostali člani mestnega sveta glasovali za predlog finančnega refe- renta in odklonili prošnjo revnih mest- nih delavcev. Na cestnem križišču pri Krulčevi hiši v Čretu bodo namestili javno električno svetilko. Mestna elektrarna bo podaljša- la električni vod na Ostrožnem od Ant- logovega do Vengustovega posestva, v Zavodni pa do hiš posestnikov Sorčana, Sotlerja, Grobina in Petelinška. K stroš- kom, ki bodo znašali 6.120 din, mora vsak posestnik prispevati 400 din. Ob- čina bo v prihodnjem proračunskem le- tu podaljšala mestni vodovod do hiše Silve Grahove na Dečkovi cesti; prora- čun znaša 12.930 din. Občina odslej ne bo več dovoljevala priključkov na mest- ni vodovod izven mestnega teritorija. Mestni svet je odobril Savinjski podruž- nici TK Skale v Celju podporo v znesku 300 din. Hodnika ob Mariborski cesti od rudar- ske sole do Kovinarske ulicc ne bo ob- čina betonirala ali izvedla z asfaltnim mešanim makadamom, temveč z litim asfaltom. Asfaltiranje je poverjeno za- grebški tvrdki A. Res za ceno 700.942 din. Cestišče Vodnikove ulice, ki jo se- daj tlakujejo, bo široko 6 m. Na obeh straneh bodo uredili hodnik za pešce. Sedanji hodnik pred poslopjem Ljudske posojilnice in meščanske sole pa bodo razširili na 4 m do cestišča. Ti stroški bodo znašali 13.860 din, krila pa jih bo mestna občina saraa. Občina > bo nada- ljevala regulacijo Koprivnice v tretjem delu na Dobrovi. Ker bo tvrdka Westen v Gaberju povečala svoje ključavničar- ske delavnice, bodo opustili ulico Last- ni dom med Kovinarsko ulico in cesto proti Bukovem žlaku, zato pa bo morala tv. Westen zgraditi novo cesto od Ko- vinarske ulice do ceste proti Bukovem žlaku vzporedno z državno cesto. Proš- nja g. J. Kirbiša glede namestitve av- tomata za čokolado in kekse pri vhodu v njegovo pekarno na Krekovi cesti je bila odklonjena. Pričakovali smo, da bo mestni svet na javni seji razpravljal tudi o nujnö potrebnem povišanju plač mestnim uslužbencem. To se pa kljub stalno naraščajoči draginji ni zgodilo. Name- sto tega so bill mestni uslužbenci pred kratkim deležni povišanja delov- nega časa za eno uro na dan ... Politika DeiGtlzem Beograjski »Napred« pise: Noben na- rod, ki da kaj na svojo neodvisnost, ne bo v teh časih dovolil širjenja defetizma y svoji državi. Profižfdovsfci zafcon Beograjsko »Vreme« zahteva uvedbo protižidovskega zakona v Jugoslaviji in pravi, da imajo v Vojvodini Zidje vso žitno trgovino, vse mline, vso mesno in- dustrijo, banke, tvornice testenin, slad- korja, špirita in kvasa, tvornico čokola- de in trgovino na debelo v svojih rokah. K temu pripominja »Delavska politi- ka«: Ker bodo sedaj Zidje iz industrije in veletrgovine z živili izginili, upamo, da se teh podjetij ne bodo polastili kakš- ni drugi ljudje z enakimi lastnostmi, ka- kor jih »Vreme« očita Zidom. To se bo takoj videlo pri cenah živeža, ki bi sedaj morale takoj navzdol. Sicer pa naj »Vre- me« pojasni svojim čitateljem tudi to, zakaj bo morala vlada uvcljaviti uredbo o prisilnem odkupu pšenice in kdo so tisti veleposestniki v Vojvodini, ki ao glavni pridelovalci pšenice, pa jo kljub svoji rasni čistosti nocejo prodajati? Ako tega ne ve, naj povpraša stotisoč vojvodinskih poljedelskih delavcev, ki mu bodo povedali, kje bi bilo treba zastaviti železno metlo. Svojevrsffni netnški napisi v Pragi Praški »Der neue Tag« piše, da je bilo zadnje dni v Pragi razobešenih na tisoče in tisoče napisov tvrdk v nem- škem jeziku. Vse praške firme so mo- rale svoje napise na ulicah razobesiti v nemščini. Uspeh ponemčenja pouličnih napisov, ki jih je sedaj dobila vsaka hi- ša v Pragi, pa ni bil v vsakem pogledu zadovoljiv. »Der neue Tag« pravi, da so napisi, ki bi bili lepi in slovnično pra- vilni, izredno redki. Izkazalo se je, da praški trgovci, ki so razobesili napise svojih tvrdk nemščine ne obvladajo v polni meri, ali pa obrtniki, ki so naalove slikali, niso vešči nemškega jezika, po- leg tega pa se ne razumejo na gotske pi- smenke. Nekateri naslovi so tako napi- sani, da sploh niso čitljivi. »Der neue Tag« objavlja celo vrsto takšnih napi- sov, ki dokazujejo, da praški trgovci nemščine ne obvladajo, črkoslikarji pa nimajo razumevanja za lomljene črke. Neka modna trgovina priporoča na pri- mer »Damen — Hütte«, neki brivec, ki je postal »Harkräussler«, se priporoča za »Bart und Perike«, medtem ko se neki tapetnik predstavlja kot »Tapezier« Nerazumljiv se praškemu listu zdi na- pis »Genossenschaft der konzessionier- ten Bedienungss Geverben für die Um- gebung Gross Prag«. Nezadovoljivo po- znanje nemščine, ki se zrcali v ti3očih in tisočih novih pouličnih napisov, nava- ja nemški list k opombi, naj Pražani nemščini v bodočnosti posvetijo nekoliko več pozornosti, ako razvoja zgodovinc zares niso popolnoma prespali. Hemiijajn nase iito Nemčija ne zahteva, da ji dobavimo 10.000 vagonov pšenice, temveč se bo zadovoljila tudi s koruzo, če ji jo pošlje- mo namesto päenice. Domale vesti 1— Ukrepi proti Žklom v naši državi vzbujajo veliko pozornost. Te dni je stopila v veljavo posebna vladna uredba, s katero se Židje izločajo iz veletrgovi- ne z živili. Uredba odreja pregled vseh trgovskih obratov, ki se bavijo z naku- pom in prodajo ljudske hrane na de- belo, ako so v židovski lasti. Za židovske obrate je treba smatrati tiste, katerih lastniki ali solastniki so bili Židje na dan, ko je stopila ta uredba v veljavo. Če bodo Zidje kljub prepovedi trgovali , na debelo s predmeti ljudske prehrane | ali če jim bo kdo dajal potuho, bodo kršilci kaznovani z zaporom do dveh let in z globo do pol milijona dinarjev. Vla- da je tudi izdala uredbo, s katero se omejuje vpisovanje Zidov na visoke. srednje in strokovne sole v Jugoslaviji. Dovoljeno je samo omejeno število ži- dovskih študentov, ki ga bodo določili s številom ostalih učencev na šolah v istem razmerju, v katerem je število državljanov židovskega rodu v primeri s številom ostalih državljanov. Inozemci židovskega rodu pa sploh ne morejo obiskovati vseučilišč, srednjih šol, učite- ljišč in strokovnih šol v Jugoslaviji. 1— Samo dva brezmesna dneva. Da se izenačijo brezmesni dnevi na ozemlju vse države, je ministrski svet izdal ured- bo o izpremembi uredbe o varčevanju z živežem. Uredba, ki je že stopila v ve- ljavo, m glasi: Cetrtek in petek se do- ločita po vscj državi kot brezmesna dne- va. Ta dneva je prepovedana vsaka pro- daja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno. Gostilne, javne kuhinje itd. ne smejo ta dneva postreči z jedmi s teletino, govedino ali svinjetino. Ta prepoved ne velja za mo- žgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe, vranico in podobno od telet, go- vedi in svinj. — Nova uredba o omejitvi avtomo- bilskega prometa, ki je stopila te dni v veljavo, določa, da je ob nedeljah in praznikih vsak promet z luksuznimi av- tomobili prepovedan. Prav tako je prepovedano voziti se ob delavnikih po- nocd od 22. do 6. zjutraj. Uredba določa nekatere izjeme za tovorne avtomobile trgovskih tvrdk in za avtomobile držav- nih oblastev. Glavni razlog ponovne omejitve avtomobilskega prometa je varčevanje z bencinom. — Place tr&ovskih pomočnikov. Na številna vprašanja v zvezi z bansko uredbo o povišanju minimalnih mezd sporočamo, da znaša od 1. t. m. mini- malna plača trgovskih pomočnikov ob 10-urnem delovnem času v krajih z več kot 5.000 prebivalci 1.375 din na mesec ali 5.50 din na uro, v krajih z manj kot 5.000 prebivalci pa 1.250 din na mesec ali 5 din na uro. Za hrano sme računati delodajalec samo 12 din, za stanovanje pa 2 din na dan. — 20.000 ton riža dobimo iz Italije. Uvozil ga bo Prizad. CeUemokolica c Komemoracija. Sokolsko društvo Celje-matica je priredilo v sredo zve- čer v telovadnici mestne osnovne sole komemoracijo za blagopokojnim Viteš- kim kraljem Aleksandrom I. Zedinite- ljem. Pripadniki sokolskih društev Ce- lja-matice in Celja I so docela napolnili sokolsko telovadnico. Najprej je društ- veni orkester zaigral Chopinovo žalno koračnico. Nato je br. prof. Ivan Mli- nar v globoko zasnovanem govoru pri- kazal veliki lik in zgodovinsko delo po- kojnega nesmrtnega vladarja, čigar spo- min so vsi udeleženci počastili s klici »Slava!« Godba je zaigrala državno himno. Ob zaključku lepe spominske svečanosti so vsi udeleženci ob sprem- ljevanju društvenega orkestra zapeli »Pesem sokolskih lcgij«. c Maksimalne cene kruha v celjskem srezu. Sresko načelstvo v Celju je od- redilo na podlagi zakonitih predpisov, da smejo pekovski mojstri v celjskem srezu od ponedeljka 7. t. m. dalje peči kruh po naslednjih maksimalnih cenah: 1 kg kruha iz enotne krušne moke (ljudski kruh) po 5 din, žemlje v teži 4 dkg iz enotne bele moke po 0.50 din in žemlje v teži po 8 dkg iz enotne bele moke po 1 din. Kruh iz enotne krušne moke morajo pekovski mojstri peči v komadih po 1 kg in y, kg. Maksimalna cena kruha pri peku je obvezna tudi za trgovine. Popust, ki ga morda dovoli pe- kovski mojster večjim odjemalcem, gre v njegovo breme. Ljudski kruh se sme dajati naprodaj šele dan po peki. Nočno delo v kavarnah je prepovedano. Za pre- stopke je predvidena kazen po zakonitih določilih. c Pocenitev kruha v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo nasled- nje najvišje cene kruha za območje mestne občine celjske: 96 dkg enotnega ljudskega kruha 5 din, 48 dkg 2.50 din, 24 dkg 1.25 din, 144 dkg 7.50 din, žem- lja 8 dkg 1 din, žemlja 4 dkg 0.50 din, drobtine 14 din kg. Za pečenje prineše- ™..!!!PI?.9M..CM predvaja na željo občinstva še ob 16. in 1830 film Zivljenje... Je to globoka drama in prikazuje divjaštvo, ki se krije pod krinko civiliziranosti. — V glavni vlogi slavna francoska igralka EDWfGE FEUILLERE Od 11. (ob 20 30) do 14. oktobra film smeha in fine komike Renata v kvartetu V tern filmu nastopa dobro zna- na »filmska garda«: Käthe von Nagy. Guslav Fröhlich, Attila Hörbigmr, Johannes Riemann V nedeljo, 13. matineja ob 10. in 14.: detektivski film Mr. Motto: ..RUN EM A MA SKA" nega kruha v teži do 3 kg se sme raču- nati 2 din, v teži nad 3 kg pa 3 din. Maksimalna cena velja tudi za prepro- dajalce. Ljudski kruh se sme prodajati šele dan po peki. Nočno delo v pekar- nah je prepovedano. Kruh in pecivo mora biti dobro izpečeno. Za peko ljud- skega kruha se sme uporabljati le po uredbi predpisana pšenična moka. Za peko drugih vrst kruha (rženega in belega za bolnike) je potrebno posebno dovoljenje mestnega poglavarstva, ki določi tudi ceno in težo takemu kruhu. Omenjene cene so stopile v torek 8. t. m. v veljavo. Za prekrške je predvidena kazen po zakonitih določilih. c Maksimalne cene svinjskega mesa, slaiiine, niasti in stranskih proizvodov. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo naslednje najvišje cene svinjskega me- sa, slanine, masti in stranskih proizvo- dov debelih banatskih prašičev za po- dročje mestne občine celjske: slanina s kožo 24 din kg, slanina brez kože 25 din, salo 25 din, mast 26 din, hrbet, stegno in pleča 22 din, rebra 18 din, glava 10 din, ledvice in jetra 16 din, pljuča in srce 10 din, črevesna mast 16 din kg. Ccna mesa, slanine, sala in ma- sti domačih prašičev sme biti za 0.50 din pri kg višja od navedenih cen. Raz- lika med nabavno in prodajno ceno sla- nine in masti, ki je uvožena v dravsko banovino, ne sme pri prodaji na drobno presegati 2 din. Glede govejega mesa ve- lja še dalje odločba banske uprave z dne 7. septembra 1940. Cene morajo biti v prodajnem lokalu na vidnem me- stu razločno označene. Nove cene ve- ljajo od 8. t. m. dalje. c Žagana in sokana drva so se podna- žila. Mestno poglavarstvo v Celju je do- ločilo za območje mestne občine celjske naslednje najvišje cene drv za kurjavo iz skladišča trgovca: 100 kg žaganih bukovih cepanic I. vrste 34 din, II. vrste 32 din, 100 kg žaganih in sekanih bu- kovih cepanic I. vrste 36 din, II. vrste 34 din. V vsem ostalem velja še razglas mestnega poglavarstva z dne 10. sep- tembra. Nove cene, ki so za 4 din pri 100 kg višje od dosedanjih, so stopile 8. t. m. v veljavo. Cene morajo biti v prodajnem lokalu označene na vidnem mestu. c Obfclna prodaja cencn krompir in zelje. Mestna občina je nabavila večjo koiičino krompirja in ga prodaja ob sredah in sobotah dopoldne na Glavnem trgu po 1.75 din kg na drobno. Krom- pir stane pri odjemu od 100 kg dalje 1.60 din kg, v tem primeru pa si je treba preskrbeti nakaznico pri mestnem tržnem; nadzorstvu. Prihodnje dni bo dobila občina prvovrsten koroški krom- pir za vkletenje in ga bo prodajala pri odjemu od 100 kg dalje po 1.75 do 1.80 din kg. Jutri dopoldne bo občina pred- vidoma prodajala na Glavnem trgu ze- lje po 1-35 din kg na drobno. c Prcskrba prebivalstva s premogom. Zaradi visokih cen in pomanjkanja drv za kurjavo priporoča mestno poglavar- stvo v Celju prebivalstvu, da se pre- skrbi z velenjskim premogom, ki je po svoji kurilni vrednosti boljši in cenejši od drv. Mestna občina obenem prosi di- rekcijo državnega rudnika v Velenju, da bi v največji meri ugodila naročilom. c Sokolsko društvo Celje-matica po- ziva svoje članstvo, da se v soboto po- poldne udeleži pogreba br. dr. Gvidona Serneca. Krojaši v krojih, ostali v civilu z znakom. Zbor članstva v kroju v so- boto ob 15.30 na telovadišču pri mestni narodni soli. Štev. 42. »NOVA DOBA« 11. X. 1940 Stran 3. Dr. Gvidon Sernec Iz Ljubljane je v četrtek zjutraj ne- 'pričakovano prispela vest, da je v ljub- ljanskem Leonišču po hudem trpljenju umrl znani celjski odvetnik ter sokolski in külturni delavec dr. Gvidon Sernec. Dr. Gvidon Sernec se je rodil 7. ja~ nuarja 1879 v Celju kot sin zaslužnega narodnega borca dr. Josipa Scrneca. Ze kot dijak in visokošolec je povsod krep- ko uveljavljal svojo nacionalno zavest. Ob koacu 1. 1909. je otvoril lastno od- vetniško pisarno v Ormožu. Med sve- *vovno vojno je moral obleči vojaško suknjo in oditi na fronto. Po prevratu pe je naselil spet v Celju in je izvrševal odvetniški poklic skupaj s svojim oee- tom, po očetovi smrti pa je 1. 1925. sam prevzel vodstvo odvetniškc pisarne. Pokojni se je kot odločno nacionalen j mož mnogo let z vso vnemo udejstvoval v sokolskem življcnju. Leta lt)09. je bil starosta Celjskega Sokola in je vodil to ! organizacijo v dobi, ko so gradili Sokol- ski dom v Gaberju. Bil je tudi odbor- nik društva »Sokolski dom«. Pred voj- no je bil iudi nekaj časa podstarosta Slovenske sokolske zvc'ze. Od 1. 1920. do 1927. je starostoval celjski sokolski žu- pi in si pridobil nevenljivih zaslug za sokolsko stvar. Kot odličen pevec in glasbeno naobražen mož je sodeloval tudi pri Celjskem pevskem društvu in je bil po prevratu nekaj let drušLveni predsednik. I'okojni sc je uveljavljal tudi na goypuuurskern področju in je do svoje smrti opravljal funkcijo podpred- sednika Celjske posojilnice d. d. v Celju. Med prebivalstvom jc bil splošno spo- štovan. Dr. Gvidon Sernec zapušča vdovo go. Marico, .ki isc požrtvovalno udejstvuje na humanitarnem in nacionalnem po- dročju ter se je uveljavila tudi kot pi- sateljica, sinova Zvonka, ki vodi v Celju vrtnarsko podjetje, in Gvidon.i, ki je absolviran pravnik, in heerki Eso, ing. com., soprogo veletrgovca g. Mail a v Ljubljani, in Vlasto. Pokojnikovo truplo so prepeljali iz Ljubljane v Celje. Pogreb bo v soboLo ob 16. iz hišc žalosti, Gregorčičeva ul. 1, na okoliško pokopališče. Dr. Gvidonu Sernecu bodi ohranjcn časten spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! \ c Otllikovanje. Red sv. Save 5. stopnje je prejel včeraj nastavnik deške ine- ščanske sole v Celju g. Josip Grašer, predsednik Coljskega šahovskega kluba in starešinn. celjskih skavtov. Cestitamo! c Učitoljsko zborovanje. V soboto 12. t. m. ob 9. dopoldne se prične na I. dekliški narodni soli v Celju reden občni zbor sreskega društva JUU v Celju. c Celjski vodovod se je za dva dui po- sušil. Zaradi plazu nad Fužinami pri Vitanju se je v četrtek 3. t. m. pokvurila glavna cev mestnega vodovoda. Škodo so kmalu popravili. V petek 4. t. m. zjutraj pa je nastal težek defekt na glavni cevi ob cesti na Fužinah. Voda, ki je drla iz cevi, je raztrgala cesto in povzročila pravcato poplavo. Zaradi tega defekta je v Celju okrog poldneva zmanjkalo vode. Tehnični oddelek mest- nega poglavarstva je hitro uvedel do- važanje vode strankam v mestu z obema škropilnima avtomobilima. V soboto so defekt na Fužinah odstranili in Celje je spet imelo vodo na razpolago. Da se v bodoče preprečijo slični defekti, bo mo- rala mestna občina položiti na plazo- vitem terenu nad Fužinami poleg seda- njega še rezerven vod. c Otvoritev nove sezone celjskega H'lttdaliSca bo v torek 15. t. m. ob 20. Gostovala bo ljubljanska opera, kiibo uprizorila slovito Janačkovo opero »Je- »ui'o«. Predstava je za abonma. c Celjska številka »Planinskega vest- nlka« je izšla te dni. Ta številka jo v celoti posvečena, Savinjski jpodružnici SPD v Celju, ter ima pestro, zanimivo in tehtno vsebiao in je bogato ilustri- rana. Uvod je napisal predsednik po- družnice dr. Milko Hrašovec, zgodovino Savinjske podružnice pa je nakratko orisal prof. Janko Orožen. Dr. Fr. To- minšek je napisal članek »Probud«, v ¦katei'em obravnava razvoj planinstva v Savinjskih planinah. Branko Zemljie razpravlja o »prirodnem bogastvu sa- vin jskega gorskega sveta«, Fr. Tiller je opisal Kocbekovo dobo. prof. Valentin Stante »Narodni park Okrcšelj«, Slavko Persic »Praznik pod Ojstricp ne-kdaj«, Andrino Kopinšek »Novo pot na Ojstri- co«, inspektor J. Wester opisuje lure po novi Kopinškovi poti na Ojstrico, dr. J. Tominšek je napisal spomine pod na- slovom »Iz kronikc zadnjega polstolet- ja«. objavljenega pa je še mnogo dru- gega tehtnega gradiva. c Kontrolne knjige v trgovinah. Zdru- ženje trgovcev za mesto Celje obvošča vse trgovce, da je treba voditi kontrolne kujige le za blago, ki je prispelo v t.v- govino po 1. t. m. Na stare zaloge se vodstvo kontrolnih knjig za trgovine na drobno ne razteza. c Nagradjio streljanje za celjsko strel- sko okrožje bo v nedeljo 13. t. m. na strelišču v Pečovniku. c Tečaj za ruski jezik. Kolo jugoslo- venskih sester priredi tudi letos tečaj za učenje ruskega jezika. Teeaj bo v večernih urah v Narodnem domu po dvakrat na teden proti primerni pristoj- bini. Samo oni, ki hočejo pouk redno obiskovati, naj se javijo z dopisnico Kolu jugoslov. sester. Vse ostalo, kakor n. pr. čas i. dr. se bo izvedelo pozneje. c Umrla je 4. t. m. zvečer na Lavi 28 pri Celju v starosti 69 let gostilničarka ga. Marija Siršetova, mati pose3tnika g. Franja Siršeta. Pokojni bodi ohra- njen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c V Oretu je gorelo. V sredo okrog pol 4. zjutraj se je vnela baraka poieg hiše krojaškega rnojstra in poses tnika Valentina Baumgartnerja v Cretu pri Celju. V baraki so bila spravljena drva in drugi predmeti. Vnela se je tudi že streha na stanovanjski hiši. Sosedje so k sreči kmalu opazili ogenj in zbudi.li stanovalce v hiši, ki se je bila že vne- la. Ljudje so sami pogasili ogenj na strehi in rešili hišo. Baraka pa je sko- raj popolnoma zgorela. Škoda znaša okrog 5.000 din. Ogenj je nastal vsled isker, ki jih je vetcr zanesel s kupa zgo- rele žagovine, ki so jo bili zveecr odneoli iz peči na prostor blizu barake. c Požar v Trnovljah. Včeraj okrog 9. dopoldne se je v Trnovljah 92 pri Celju vnelo gospodarsko poslopje železniearja Cirila iiožuna. Božun jc stanoval s svojo rodbino v prvem nadstropju gospodar- skega poslopja, kjer si je bil uredil sta- novanje. Ogenj je nastal v kuhinji, naj- brž zaradi slabega dimnika. Plameni so kmalu zajeli vse ostrešje. Domači so rešili iz stanovanja Božunove tri otroke, ki so klicali na pomoč. Na kraj poža- ra so hitro prispeli gasilci iz Celja in Trnovelj. Gasilcem se je posrečilo rešiti iz goreoega stanovanja pohištvo in oble- ko ter gotovino v znesku 30.000 din, ki je bila shranjena v miznici. Domačini so zc prej spravili živino iz hlcva na varno, gasilci pa so še rešili zalogo žita in nekaj gospodarskega orodja. Požrt- vovalnim gasilcem je uspelo ogenj poga- siti in rešiti spodnji del poslopja, ostreš- je s stanovanjem vred pa je postalo žr- tcv požara. Zgorela je tudi zaloga sena in slamoroznica. Do 13. je bil ogenj po- gašen, Škoda znaša okrog 100.000 din in je delno krita z zavarovalnino. c Tutli pri Kalobju je gorelo. V cni prcteklih noči se je v Trški gorci pri aKlobju vnel hiev posestnice Leopoldine Vrečkove. Hiev je zgorel z zalogo dete- lje in slame vred do tal. Škoda znaša nad 50.000 din. Ogenj je najbrž zanetil po neprevidnosti kak popotnik, ki je prenočeval v hlevu. c Romanov tovariš obsojen na 18 let rofoije. Pred petčlanskim senatom okrož- nega sodišča v Celju se je zagovarjal v petek 28-letni, že štirikrat predkaz- novani razbojnik Franc Knez, pristojen v Mežico in brez stalnega bivališča. Knez je bil tovariš ustreljenega zloglas- nega razbojnika Alojza Rogana. Knez je lani v noči od 21. na 22. julij skupno z Alojzom Roganom, Milanom Peso in Karlom Kupnikom izvršil roparski na- pad na Franca Žigerta v Plešivcu blizu Škal pri Velenju. Razbojniki, ki so bili Čistočs ust obvaruje zabe prec! boleznimi. Vsskodr.evna nega zeb je forej zapoved zc'ravja. i^j^.iifeiiiil^ K, oboroženi z noži, so Zigertu zvezali roke in mu zamašili usta, nato so ga pa oro- pali. Vzeii so mu 700 din vredno lov- sko puško s 5 naboji, 240 din vreden zlat prstan, 50 din vreden dežnik, 60 din vredne rokavice, denarnico s 140 din gotovine, 30 din vreden kuhinjski nož in lonec sladkorja. V prihodnji noči je Knez v isti zločinski družbi izvršil ro- parski napad na Antonijo Peeolerjevo v Legnu pri Slovenjem Gradcu ter ji vzel okrog 1.150 din gotovine, 50 din vreden dežnik, 40 din vredno uro budil- ko in nekaj sira. Ko je Pečolerjeva po- begnila, so razbojniki streljali na njo in na Antona Blodnika z lovsko puško. Dalje je izvršil Knez lani v Roganovi, Peševi in Kupnikovi družbi še naslednje zločine: V noči na 19. julija so ukradli posestniku Francu Kranjeu pri Sv. Pri- rnožu na Pohorju okrog 500 din vredno svinjo. V isti noči so v isti vasi vlomili v klet posestnika Ferdinahda Urana ter mu odnesli 30 1 jabolčnika in lonec. V noči na 25. julij so ukradli Juriju Le- dinku pri Sv. Lovrencu na Pohorju oblek, perila in obutve v vrednosti okrog 2.000 din. V noči na 19, julij so posku- sili vlomiti v shrambo župnika Ivana Dolinarja pri Sv. Primožu na Pohorju, v noči na 22. julij pa na podstre^je Ivana Lambizarja v Plešivcu pri Ška- lah, a so bili obakrat pravočasno pre- podeni. Knez js lani 13. julija izvršil vlom na Dobrovi pri Ljubljani ter , nesel Ivanu Arnücu okrog 350 din go- tovine in 300 din vreden suknjič, Heleni Arničevi 350 din, Ivani Arničevi pa 390 din gotovine. Do dneva aretacije, to je do 4. junija letoa, se je iz delomrzno- sti potepal okrog in je beračil. Vse Kne- zovo dosedanje življenje kaže, da je Knez nevaren za javno varnost. Franc Knez je bil obsojen na 18 let robije in trajno izgubo častnih pravic, po presta- ni kazni pa na oddajo v prisilno delav- nico za dobo 5 let. c Angela Deželakova je podlegla po- škodbam. Kakor smo poročali v zadnji številki, sta se 2. t. m. na železniški progi pod cerkvico v Marijagradcu pri Laškem težko ponesrečila 21-letni pro- govni delavec Mihael Deželak in njego- va 17-letna sestra Angela iz Radobelj. Ko sta šla zjutraj od doma v La- ško in stopala po železniški progi, je privozil za njima tovorni vlak in jo od- bil s proge. Mihael Deželak je dobil po- škodbe na glavi, Angela pa si je prebila lobanjo in zlomila levo nogo. Oba pone- srečenca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je Angela v soboto popoldne pod- legla težkim poškodbam. Pokojno so Vinko Gaberski: Čestitka cesariu To se je godilo decembra 1909 v Spli- tu. Takrat je bil Josef Kusäk, sin bo- gate moravske Hane in pravcat Žižkin bojeviiiik, poslovodja »Hrvatske stam- pare«, katere glavni solastnik je bil rajni politik Ante Trumbič. Pan Kusak, takrat še mlad in jako gibčen, se je zgodaj zvečer napotil do- mov, da bi se ulegel. Ali zahotelo se mu je kavarne, da bi še kaj prečital. Ravno 1. decembra! To je bila njegova nesre- ča. V kavarni je namreč našel prijate- lja, ki ga je od čitanja potegnil k igri. Začela sta »šnopalati« za steklenico tra- varice. To menda vsakdo ve, kaj je pra- va dalmatinska travarica. Kusak pri igri ni imel sreče. Držala se ga je smola tako močno, da je kakih petkrat zapored pokril z 61 in seveda vsakokrat izgubil. Ljubi tovariš se je zadovoljno iz želodca smejal tern pora- zom in se jc še bridko norčeval s svo- jim nesrečnim drugom. Jasno je, da ima vsak dogodck svoj vzrok; le tega niso vedeli, kaj je nocoj s Kusäkom, da je tak. Ampak iztuhtali so jo s pomočjo kavarnarjevo. Jut.ri, 2. decembra, bo 61 let, kar vlada modri cesar Franc Jožes, in ker je Kusak pokazal očito zvezo z njim, bi se mu prav podalo, ee bi mu spodobno čestital. Pristen Ceh ne bi avstrijskemu vladarju čestital? Kaj ne bi, ko pa se je že v drugi steklenici sve- tlikalo še samo malo žolte travaricct Pan Kusak je slovesno obljubil. Po polnoči so šli vsi trije h kavarnar- ju na dom vcčerjat in so zadevo zalili s štirimi litri vina. Tako je mali kaza- lec na uri trudno pririnil na štiri in te- daj je bilo že res treba iti. Kavarnar je postavil svoja mila gosta pred vrata, a dočim je Kusak sam še dokaj spretno lovil ravnovesje, je njegov zapeljivec pokazal močno slabost. Kaj bi z njim? Da bi se mu oddolžil za ta večer, ga je zavlekel na obalo pod palmc, ki so pa bile takrat še murve, in so ga dobri ljudje še pred svitom prebudili. Sam pa je, zavedajoe sc svetosti dane besede, po diagonali zakolovratil na pošto. Junak te zgodbe se ne spominja prav točno, kako se je vse godilo, ve pa, da se je uradnik nekoliko branil čcstitke. Saj take reči pri omikanih narodih res niso v navadi. Reč je namreč imela ne- kako tako obliko in vsebino: ».. .Wien. — Vivat, crescat, floreat!« Potem je sledilo nekaj strokovnjaš- kih navodil, naj se cesar nc zanaša preveč na Madžare, a glavno je bilo: »Care, care, nemoj kao lane, da te Sla- vija ne zove na megdane! — Josip Ku- • säk, Split.« i »Lani« — leta 1908. — je bila Av- ! strija anektirala Bosno in Hercegovino, j kar je Srbijo močno razburilo. In vdani državljan se je sedaj bal, da se ne bi še kaj podobnega zgodilo, ker bi potem morda slovanski svet zarogovilil. Zadovoljen, da je opravil svojo domo- vinsko dolžnost, zlasti pa da ni požrl dane besede, je mož zaplaval domov. In čudno! Bil je skoraj čisto trezen, utru- jen pa neznansko. Zadeva mu je zaro- jila po glavi. Razmišljal je in ugibal o tej prekleti noči ter vstal in naročil, naj ga ob osmih zbudijo. Hotel je namreč brzojavko preklicati, ker.je mislil, da je poštni uradnik pametnejši negc on in da čestitke itak ni poslal. Ampak ko je prišlo do tega, je onemogel in resigni- ran obležal. Saj kot poslovodja ni bil ravno točno vezan na ure v tiskarni. Ko se je vzdignil iz postclje je bilo že četrtck opoldne. Bilo mu je strašno ncrodno v glavi. Kar je bilo, je bilo. Pozabimo! V petek proti večeru pride pismonoša in ga vpraša, ali ni on oddal kake brzo- javke. Ni namreo verjetno, da bi kdo podpisal pod tako reč svoje pravo imc. A on je možato potrdil, da se je on spomnil cesarja pravi čas. V soboto ob dveh je gratulant v ti- skarni pripravljal obračune in denar za izplačilo mezd. In glej, na pragu se ti pojavi policijski komisar Persic s tremi žandarji: »Vi ste Kusak?« » Jesam!« »U ime zakona.« »Ne mogu iči...« »Neka drug isplatu preuzme«. Tako se je tudi zgodilo. In šli so v — »hotel Sveti Rok«: komisar, za njim Kusäk, na levi žandar, na desni žandar in zadaj žandar. V nedeljo je bilo zasliševanje. Prišel jc preiskovalni sodnik z zapisnikarjem. Sodnik, >>naš čovjek«, je izvlekel ciga- reto, si jo zažgal, in stopil na hodnik, da ne bi kvaril zraka. Zapisnikar, »do- bar Sokol«, je pa ostal s sumljivim ele- mentom in mu je svetoval, naj »lojalno« odgovarja. Ampak videli bomo, da ni šlo vse gladko kakor po loju. Sedaj se je sodnik vrnil in je začel izprašcvati, okuženi patrijot pa je ske- sano priznal, da so krokali, pili kakor mavre in da je bil sploh tako pijan, da bi mu sam kraljevič Marko, ki baje tudi ni bil pri »Sveti vojski«, bratovščino po- nudil. V preiskovalni zapor. Protest. Moral Stran 4. »NOVA DOB A« 11. X. 1940 Stev. 42. prepeljali iz Celja domov in jo položili v ponedeljek na domačem pokopaliJ šču k zadnjemu počitku. c Bela zastava na policijskih zaporih. Celjski policijski zapori so danes po dol- gem času prazni. Torej tudi tukaj kri- za, ki pa je razveseljiva. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitrejc in najbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Celjc, Narodni dom € Plesne vaje Društva absolvcntov drž. trgovskih šol se pričnejo v soboto 12. t. m. v dvorani Narodnega doma. Začetek točno ob, 20., na kar posebno opozarjamo začetnike. Odbor bo poskr- bel za prvovrstno zabavo in godbo. c Slogaši-pravniki! Prošnje za izpo- sojanje knjig in skript iz pravnega dela študijske knjižnice pošljite do nedelje 13. t. m. na naslov: Branivoj Majcen, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 15 - II. V prošnji naj vsak prosilec navcde, ka- tero knjige in skripta želi, kakor tudi termin, do katerega bo knjige potrebo- val. Izdajanje knjig bo v soboto 19. t. m. pri knjižničarju. c Pri delu na cesti na hribu sv. Jožefa je v sredo ob pol 11. zadela 56-letnega mestnega delavca Viktorja Fuko z Lave kap. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v četrtek izdihnil. c Uršulin sejem. V Celju bo, kakor običajno vsako leto, živinski in kramar- ski sejem v ponedeljek 21. t. m. Vse šolske potrcbščine kupite ugodno pri tvrdki KARL GORIČAR vdv., Celje. e Dijaški kuhinji v Celju je daroval tehnični razdelek sreskega načelstva 220 din namesto venca na grob ge. Darinke Stefanijeve, soproge g. inž. Vsevoloda Stefanija v Ljubljani. c Namesto venca na grob odvetnika g. dr. Gvidona Serneca v Celju je da- rovala trgovka ga. Terezija Plavčeva v Celju 100 din skladu Marice Sernečeve pri Kolu jugosl. sester v Celju. c Zdravniško dežurno službo za članc OUZD bo imel v nedeljo 13. t. m. zdrav- nik dr. Josip Čerin v Prešcrnovi ulici. Trä prvensivene nogometne tekme Y Cefjw V nedeljo 13. t. m. ob 9.30 se prične na igrišču pri »Skalni klcti« prvenstvena tekma mladin Atletikov in SK Jugosla- vije. Ob 14. se bosta srečala na OHmpo- vem igrišču v drugorazredni prvenstveni tekmi SK Borut in SK Store. Ob 15.15 pa se prične na Olimpovem igrišču zanimiva ligina prvenstvena tek- ma med SK Olimpom in ISSK Maribo- rom. To tekmo, ki bo gotovo privabila mnogo občinstva, bo sodil g. Čamernik. * Lahkoatletski miting po dolžnosti priredi SK Celje v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne na Glaziji. Na sporedu so naslednje discipline: teki 60 m, 100 m, 200, 400, 800, 1000, 5000 in 110 m z zaprekami, skok v daljino in višino ter meti kroglc, diska, kopja in kladiva. To bo poslednji letošnji atletski miting v Celju in obenem poslednji na Glaziji. x V tekmovanju za prvcnstvo hrvat- ske lige so bili v nedeljo doseženi na- slednji rczultati: v Zagrebu Coneordia : Gradjanski 2:2 (1:0) in v Varaždinu Hajduk:Slavija 1:0. V tekmovanju za prvenstvo srbske lige so bili zabeleženi naslednji rezultati: v soboto v Beogra- du Bask:.7cdinstvo 1:1, v nedeljo pa v Beogradu BSK:Jugoslavia 3:0 (1:0), v Novem Sadu Vojvodina:Gradjanski (S) 0:0, v Sarajevu Slavija: Jugoslav* j-T. (Ja- buka) 3:3 in v Subotici 2AK:Bata 3:1. :: Šesto kolo za prvenstvo slovenske Iigc je dalo v nedeljo naslednje rezul- tate: v Ljubljani Ljubljana :01imp 10:0 (3:0), v Trbovljah Amater:2elezniear 2:2 (2:0), v Mariboru Mars:Maribor 3:1 (2:1) in v Kranju Kranj:Bratstvo 4:1 (0:1). Na tabeli še slcj ko prej vodi trboveljski Amater z 11 točkami pred Ljubljano, Železničarjcm in Kranjem. * Celjski nogomet. V nedeljo jo moš- tvo SK Celja na Glaziji v prvorazredni prvenstveni tekmi premagalo enajsto- rico SK Jugoslavije s 4:1 (3:0). V dru- gorazredni prvonstveni tekmi jc mostvo SK Radeč na Olimpovem igrišeu prema- galo enajstorico SK Štor s 4:0 (3:0),„ mladina SK Celja pa je v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Olimpa s 4:3 (3:1). Spominski turnir dr. Antona Schwaba V 11. kolu spominskega turnirja dr. A. Schwaba, ki ga prireja Sahovski klub Gaberje, so bili v torek doseženi naslednji rezultati: Slimšek:Ahtik 1:0, Esih:Hajsinger 1:0, Mirnik:Golja 0:1, Habenšus : Rajšek 1:0, E. Csörgö : F. Schneider 1:0, Verčkovnik:J. Schneider 0:1, F. Csörgy:Domajnko 1:0. Partiji Regner:Medved in Pukmajster:Fajs sta bili prekinjeni. Prekinjena partija F. Csörgö :Slimšek 1:0. Rezultati 12. kola: Fajs:Domajnko remis, F. Schneider :Verčkovnik 0:1, J. .Schneider :F. Csörgö 1:0, Hajsinger: Slimšek 0:1, Golja:Esih 1:0, Mcdved: Mirnik 0:1, Rajšek :Regner 0:1, Puk- majster:Habenšus 0:1. Partija Ahtik:E. Ccörgö prekinjena. Rezultati prekinjenih partij: E. Csörgö -.Slimšek 1:0, Slimšek: Domajnko 1:0, Fajs:Pukrnajster 1:0. Stan je po 12. kolu: F. Csörgö in J. | Schneider 11, Fajs 10 M, Golja 10, Mir- nik 8, Habenšus in Verčkovnik 7'A, E. Csörgö 6 (1), Domajnko in Regner 5 (1), Slimšek 5, F. Schneider 4K, Esih 4 (1), Haisinger 4, Medved 3 (1), Raj- šek 2, Antik 1 (1), Pukmajster 0 točk. Okroglo bukovino od 30 cm I. in II. kupim k trdi cesti postavljeno. Po- nudbe na upravo »Nove dobe« pod »Bukovina«. je iti, dokler ne pride od višje instance iz Zadra kaj boljšega. Na dan Brezmadežnega spočetja je že bil zunaj in pri svojem šefu Trumbiču na »referatu«. Od dveh do šestih po- poldne sta se »razgovarjala«. Trumbi« mu je razodel, da vsi mislijo, da je to njegovo maslo, a da je poslovodja samo videznik. Konec je bil, da Trumbic takih ijudi ne more braniti, ker njemu same- mu tudi ne zaupajo. Zato je prevzel obrambo starešina Sokola dr. Majstrovic. Nekaj tednov pozneje je bila razpra- va: Žižkovec je dobil štirinajst dni za- voljo svoje pijane politike. Državni to- žilec je rekuriral in zadeva je šla h ka- saeiji na Dunaj. Splitski zagovornik je rekel, da more po tožilčevem priporočilu priti zavoljo nekaj sočnih paragrafov o žalitvi veličanstva in veleizdaji do pet suhih let, izpod enega leta ga pa ni. Zagovornik je pa mislil, da pojde vsaj nad tri mesece in da torej nc ostane pri tistih štirinajstih dneh. Obsojenec je rekel, da bi štirinajst dni še tvegal, ali če bi bilo več, bi rajši šel v San Francisco v Kalifornijo v službo in za vaditelja eeškega Sokola, kakor se je že prej pogajal. Naprosil je zagovor- nika, da bi na Dunaju poizvedel, kaj oni tarn mislijo in na koliko ga cenijo, sam pa je šel na dopust prek meje v laški Videm, da bi bil bliže Amerike. Tarn je hodil na poštc spraševat in nekega jako lepega dne je dobil po dogovoru brzo- jav: »Slive so ostale po 14«. Po tern, po borzi prikrojenem poročilu se je vrnil v Split in se oglasil na sodl- šču s prošnjo, da bi mu zasedanje od- ložili, ker se bliža prvi župni zlet, a na njegovem hrbtu je teža dela. »Nikako, odmah!«. In tako je odsedel svojo ka- zen ravno tri dni pred zletom. Nezanesljivi državljan Kusäk je imel na Dunaju pri kasaciji srečo. Predsed- nik tistega senata je bil Slovencem zna- ni Dukic, za tolmača pa stric dr. Ku- säk. Temu stricu obsojenec še danes dolguje za stroške insormacije v Split štiri zlate krone. Kdaj so pa še nečaki stricem kaj plačevali? Jošip Kusak, ki se počasi spravlja v zasluženi pokoj, jc star gardist svoje stroke ter inteligenten in izobražen mož. Zna tudi preccj dobro slovenski. Saj jc služboval nekaj let v Sloveniji. V Celju je bil v Hribarjevi tiskarni leta 1901. Takrat so tarn delali stari Libensky, še mladi Černe, strojnik Košak, neki gra- fik Spindler, poslovodja knjigarne pa je bil Ferenc Leskovšek, ki takrat baje so ni imel viržinke, pač pa še dobro frizu- ro. Z upokojenim grafikom Podržajem sta pa v Ljubljani skupaj stanovala. Iz nasih kraiev Zalee Prif© fefo zvoinega k'sna v Žalcu Ko so v letih 1938. in 1939. gradili Sokolski dom v Žalcu, so se ozirali tudi na montažo kinoaparature, ki si jo je nabavilo Sokolsko društvo. Ko je bila izdana koncesija, je bila odstranjenu zadnja ovira za redni obrat kina. Otvoritvena predstava jc bila 7. ok- tobra 1939 z velefilmom »Mali admiral« s krasnimi posnetki z našega Jadrana. Ob otvoritvi smo se prepričali, da je zvočna aparatura prav dobra in da je tudi sokolska dvorana za kino akuatično zelo posrečena, za kar gre vsa pohvala projektantu sokolske dvorane in doma, celjskemu arhitektu inž. Umcku. V prvem letu obratovanja so predva- jali filme raznovrstne vaebine, zabavne, kulturne in nabožne. Scveda je z na- bavo filmov mnogo posla in težav. Do- bavile so jih jugoslovenske filmskc dru- žbe v Beogradu, kjer je 9 družb, in v Zagrebu, kjer je 8 družb. Prilično pol leta pa deluje filmska družba »Emona« v Ljubljani, ki je dobavila Žalcu že tri filme. V 2alcu so predstave le ob sobo- tah in nedeljah, tako da pride v 2aloc mesečno 4 do 6 filmov, kar zadostuje za žalske razmere. V novembru in decembru 1939 je bilo predvajanih 5 filmov, letos v januarju 6 filmov, v februarju 7 filmov, v marcu 4 filmi, v aprilu in maju po 6 filmov, v juliju 4 filmi, avgusta in septembra po 5 filmov, do 7. oktobra pa 1 film, skup- no 65 filmov v srbohrvatskem, češkem, ruskem, nemškem, francoskem in an- gleškem jeziku. Obenem so bili predva- jani tudi zvočni tedniki. Največ obisko- valcev je bilo pri filmu »Tarzan«, ko so prihajale posebno iz Griž kar cele pro- cesije. Kino ima že veliko število poset- nikov iz raznih krajev Savinjske doline; celo iz Šoštanja prihajajo gostje. Vmes sta bila predvajana še dva kulturna fil- ma, namenjena izključno šolski mladini, in sicer letos 7. in 8. maja »Proslava osvobojenja Južne Srbije« ter 4. in 5. junija »Cikorija od polja do kuhinje«. Odziv žalskih šol je bil prav dober, od- ziv okoliških šol pa minimalen. Zato so predvajali kulturne filme le dvakrat, ker dohodki ob dvodinarski vstopnini ne more jo kriti izdatkov za film, razsvet- ljavo, kurjavo in davek. Kulturne filme bodo predvajali v novem letu večkrat le tedaj, če bodo okoliške sole pokazale več zanimanja za filmsko umetnest. Za letošnji 1. december se nam obeta so- kolski film »Junaški zlet v Sofiji leta 1939.«, ki bo vsekakor zanimal javnost. posebno pa še one slovenske Sokole, ki so se udeležili tega zleta bolgarskih bratov Junakov. Ker so vsak film predvajali štirikrat (v soboto 1, ob nedeljah in praznikih 3 predstave) je bilo do konca prvega leta v žalskem kinu 268 predstav, kar jc vsekakor zadovoljiv kulturen pojav. Ves filmski obrat vodi poseben kino- odsek. Največ posla daje administracija in nabava filmov. Drugi oskrbujejo bla- gajniške posle in rediteljsko službo, kar je vse hvale vredno. želimo, da bi se izbira novih filmov kvalitativno še bolj dvignila, pa bodo filmske predstave privabile in pridobile še več ljubiteljev filmske umetnosti. —st ž Zvočni kino Žalec. V soboto 12. t. m. ob 20. in v nedeljo 13. t. m. ob 14., 16. in 18.45: »Rože z juga«. Vesel glas- ben film iz dobe skladatelja J. Straussa. V glavnih vlogah Pavel H ö r b i g e r, Rozsi Czikos in Grete Theimer. Pred- igra: prvi modni žurnal v naravnih l)ar- vah. Slovens Gradec s Zakaj SK Sloven j Gradee ni nasto- pil na uedeljski prvenstveni tekmi proti guštanjskemu SK Slovanu in jo prepu- stil 3:0 p. f.? Zaprosili smo vodstvo kluba, da nam odgovori na to vpraša- nje, ker so nekateri trdno upali, da bo klub nastopil, in je časopisje objavilo vest, da bo moralo vodstvo kluba povr- niti stroškc. Prejeli smo naslednji od- govor: SK Slovcnj Gradec se je pripra- vil, da nastopi proti Slovanu, hotec s svojim nastopom pokazati gospodom pri Slovanu, ki so prevzeli taktiko prevze- mati SK Slovenjem Gradcu igralce, da klub še dela in obstoji, čeprav so neka- teri igralci zapustili njegove vrste v naj- l-esnejših trenutkih, to je pred prven- stvenimi tekmami. Mariborska nogomet- na podzveza je izrekla suspenz, ki velja menda tudi za prvenstvene tekme. Sus- penz ni bil dvignjen in igralci niso ho- teli igrati, ker so se bali, da bi bil klub spct kaznovan z občutnimi denarnimi globami, ki jih klub ne zrnore, zaradi česar ni bil suspenz dvignjen. Vodstvo kluba je mnenja, da ni s svojim nena- stopom storilo nikakega kaznivega de- janja in da mu zato tudi ne bo treba povračati stioškov, ker suspendiran ni smel nastopiti. Vodstvo kluba je pri- pravljeno odigrati nadaljnje prvenstve- ne tekme in je sedaj uredilo vprašanje moštva. V prihodnjih dneh bo prcdlo- žilo v verifikacijo kopico novih igralcev, ki so pa bodo morali pred vstopom ve- zati za klub, da se ne bodo ponovili spet primeri, da bi jih prevzel guštanj- ski SK Slovan. Petrovce p Dva nova grobova. Pri svojem sinu Franju v Celju je umrla 69-leina po- sestnica ga. Marija Siršetova, ki so jo v ponedeljek dopoldne pokopali na žal- skem pokopališču. Njen že dolgo pokoj- ni mož Jurij je imel v Arji vasi posestvo in kovačijo, ki jo vodi že dolgo let njc- gov sin Vinko. Blagi ženi bodi zemljica lahka! — V Libojah je po kratki bo- \czni umrl 72-letni uglcdni posesLnik g. Anzelm Cencel. Pokojuika so ob vcliki udeležbi sorodnikov, znancev in prija- teljev poiožili v torek dopoldne na griz- kem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojni si je z veliko marljivostjo ure- dil lepo posestvo, na katerem mu je ob- siren, dobro negovan gozd dajal stalnc dohodke. Kako je bilo njegovo življenje povezano z gozdom, se zrcali v njegovi poslednji želji, da bi ga še enkrat videl in vdihaval vonj smrek in hojk. Dobro- dušnega pokojnika bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, v trajnem spominu. Nje- govi duši večni pokoj, ge. vdovi in otro- kom naše iskreno sožalje! St. Jurli ob i. ž. j Nov grob. V Št. Juriju ob juž. žel. je umrla v soboto zjutraj v,29. letu sta- rosti posestnikova hčerka Karolinca Ferleževa. Pokojna je bila zaradi svo- jega blagega srea ter marljivosti in značajnosti splošno priljubljena. V po- nedeljek dopoldne smo jo spremili iz hiše žalosti v velikem številu do njenega poslednjega doma na domačem pokopa- lišču. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! Laško Usfanovifev skupne uprave obrtniikih zdruienj Dne 29. septembra je bil v Laškem ustanovni obeni zbor skupne uprave vseh obrtniških združenj laškega sreza. Prisotnih je bilo izmed 477 članov sa- mo 173, torej nekaj nad tretjino. V uvodnih besedah je predsednik g. Hra- stelj izjavil, da morda ni bilo prav, da so bila mnoga združenja razpuščena in da tudi še niso rešene zadevne pritožbe pri upravnem sodišču. G. Suntajs iz Tr- bovelj je izjavil, da je bila večina član- stva prepozno obveščena o obenem zbo- ru, in je zahteval prečitanje dnevnega reda. V znak protesta so ostali doma kar 304 elani. Nato je porocal g. Šker- bic iz Trbovelj za krojaško združenje, ki donaša v skupno upravo 21.967 din s 173 člani. Za njim je poročal tajnik združenja čevljarjev iz Trbovelj, ki do- naša v skupno upravo 9.649 din. Zaradi burnih nastopov je zahteval g. Hrastelj, da se prijavijo govorniki vnaprej. Za matico je poročal tajnik g. Jenko. Ma- tica je imela doslej 197 članov in G.372 din imovine. Pripojenih je 20 obrtniških panog z 280 člani (137 krojačev, 82 čevljarjev, 20 kovačev, 8 sedlarjev in tapetriikov, 9 kolarjev, 9 kleparjev, 4 vodovodni instalaterji, 5 mehanikov in ključavničarjev, 4 fotografi, 2 klobu- čarja itd.). Poročal je tudi o spremem- bi pravil. Volitve funkcionarjev so bile burne. Izvoljeni so bili naslednji gg.: predsed- nik Hrastelj, prvi podpredsednik Šker- Štev. 42. »NOVA DOBA« 11. X. 1940 Stran 5. toic, drugi Peternel (Malgaj je odklonil). Določitev poverjenikov je prepuščena novi upravi. Burna debata se je vnela med gg. Šuntajsom in Škerbicem. G. Šuntajs je prečital pismeno izjavo to- varišev (15 podpisov: Škoberne, Šun- tajs, Malgaj itd.), ki se izrekajo proti vsem sklepom občnega zbora in odkla- njajo vsako sodelovanje, ker ne daje nova uprava pravega zastopstva trbo- veljslkim članom Društva jugoslovan- skih obrtnikov; ne sprejmejo ponujenih mest, so proti predlogu proračuna, ker znajo tudi sami bolje gospodariti brez doklad, so proti izdatkom za poverjeni- štva itd. Nato je predsednik prečital osnutek proračuna za leto 1941., ki predvideva 31.145 din dohodkov in 30.700 din iz- datkov (tajnik 7.200 din, pomožna taj- nica 2.400 din, poslovni lokal 2.400 din, potnine in pisarniški material 3.400 din, ekskurzije vajencev 3.000 din, po- verjenik na Zidanem mostu 1.800 din, v Hrastniku 3.000 din, v Trbovljah 6.000 din itd.). Šuntajs se je izjavil proti proračunu, ker so tri prejšnja glavna združenja potrošila manj nego sedaj skupno združenje, poudaril je možnost primanjkljaja zaradi resnosti časa in zahteval znižanje. Izjavil se je proti iz- datkom za poverjenike, ki naj delajo brezplačno, ker bo večino poslov oprav- Ijal tajnik. Omenil je, da bo imel tajnik upokojenec 600 din, pomožna tajnica brez imetja pa samo 200 din place. Iz- javil je, da bodo pomočniki na deželi na boljšem zaradi minimalnih mezd kot pa moistri sami. Nastopil je proti dikta- turi neke skupine in označil sklicanje občnega zbora za nepravilno. V debato so posegli tudi gg. Peternel, Tržan, Vovčka, Šteger, Tavzelj, Kvartič, Dro- bež, Škornik, Škerbic, Klepej i. -dr. Gg. Šteger in Tavzelj sta govorila o šuš- marstvu, g. Kvartič o eksistenci obrt- nika, Peternel in Vovčka o iznižanju članarin, Škornik o potrebi poverjeniš- tev, Tržan o tern, da ima nekdo funk- cijo, ki je šele 2 meseca mojster, drugi ki je 21 let mojster, pa je nima. G. Kle- pej je govoril o zgrešeni dostavi vabil na občni zbor, ki jih je večina članstva prejela šele nekaj dni ali celo 24 ur pred občnim zborom, da zaradi obsega koma- sacije ni bilo mogoče sestaviti niti liste. Po pravilih morajo člani dobiti vabila 14 dni pred zborom. Glede tajnika je zahteval, da se mesto razpiše in da možnost zaposlitve kakemu brezposel- nemu dijaku iz Trbovelj ali Hrastnika, čemur se je pridružil tudi g. Šuntajs. G. Hrastelj je izjavil, da bo o tern sklepala uprava, da bo mesto razpisano, da bo moral tajnik obiskovati strokovni te- čaj in da upokojenec najbrž ne bo po- stal tajnik. Tajnica je popisovala nav- zoče šele ob koncu, ko so mnogi že odšli. Občni zbor je potekel v splošnem bur- no. Uspeh komasacij obrtniških zdru- ženj pa bo pokazala najbližja bodočnost. 1 Dnovne vewti. V celjski bolnici je umrla v cvetu 17 let posestnikova hčer- ka Angela Deželakova iz Radobelj pri Laškem, ki jo je bila 2. t. m. odbila lo- komotiva na marijagraškem ovinku. Po- kojno so prepeljali iz Celja v domačo vas in jo v ponedeljek pokopali na do- mačem pokopališču. Z nesrečno družino sočustvuje vsa okolica. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem nase iskreno sožalje! — V Debru pri Laškem je umrl 74-letni preužitkar Ivan Zupan, p. d. Kovač. Zapušča vdovo Alojzijo in 5 otrok. Bodi mu ohranjen blag spomin! Od laškega sreskega načelstva je pre- meščen k banski upravi v Ljubljani g. dr. Karel Tekavčič, sreski načelnik v Laškem. — Dne 27. septembra je imel SK Laško 12. občni zbor. Vseh članov je 43 (29 rednih in 14 podpornih). Do- hodkov v tej dobi ni bilo. Izdatki za prireditev sportnega dne v znesku 1910 din so šli iz prejšnje imovine, saldo pa znaša 90 din. Sportnih tekem je bilo 8 (2 nogometni v domačem kraju in smuš- ka). Nogometni odsek je razpuščen, ker ni primernega igrišča, Lava je pa za- suta z odkopi in smetmi. Nova uprava je naslednja: predsednik Adolf Kokol, blagajnik Franc Ogrin, tajnik Franc Puipret, go3podar Karel Majcen. Načel- nik zimskosportne sekcije je Drago Za- dravec. Klub vodi sedaj pogajanja za klubsko sobo v poslopju trgovine i»Bata«. Dne 9. novembra priredi klub Martinov večer v Sokolskem domu. 1 Občni zbor Sokolskcga društva v Laskem bo v soboto 12. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Članstvo se naj ude- leži občnega zbora polnoštevilno. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 11. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 13. t. m. ob 16.30 in 20.30 sijajno komedijo po slav- nem delu A. Dumasa, ki bo navdušilo vsakogar: »Trije mušketirji«. V glavnih vlogah Don Ameche, bratje Ritz, Binni Barnes i. dr. Pridite, da se od srca nasmejete. — V sredo 16. t. m. in v četrtek 17. t. m. si oglejte češki vele- f ilm z Jirino Stepničkovo: »Vašlri demon« (Lide pod horami). po Pri ftradnji ceste so odkrili podze- meljsko jamo. Kdor je že pešačil ali se vozil po južnem delu kozjanskega »pra- gozda«, je na eni strani hvalil ceste, ker so gladke, na drugi strani pa jih je gra- jal zaradi strmih vzponov. Najbolj zna- ni sta cestni strmini Železno med Pod- sredo in Koprivnico proti Rajhenburgu ter Skopečno med Podsrcdo in Sv. Pe- trom pod Sv. gorami. V zadnjih treh le- tih se je začela banska uprava brigati za prelaganje omenjenih klancev. Med Sv. Petrom in Podsredo bo izpeljana nova cesta ob Bistrici skozi tako zvani Periščnik, s čimer bo klanec Skopečno popolnoma odpravljen. Tarn so cestna dela šele ob pričetku. Znatno bolj je delo napredovalo pri preložitvi Zeleznega klanca med Podsredo in Koprivnico proti Rajhenburgu. Vzpon na Železno bo od- pravljen s tern, da bo potekala nova ce- sta ob pobočju Venišč in Boršta. Tu je svet skalnat in je treba teren z dinami- tom razstreljevati. Prejšnji teden se je pri nekem takem razstreljevanju prika- zala razpoka, pod njo pa vhod v pod- zemeljsko votlino, o kateri ni nihče slu- til. Prva taka podzemeljska jama je kakih 10 m dolga, 6 m široka in nad 15 m visoka. Posebnost te jame so šte- vilni kapniki — zlasti eden, ki ima obli- ko srca — na dnu pa žubori čista stu- denčnica. Vse kaže, da bodo lahko od- krili vcčji sistem podzemeljskih jam. Savinhka posoiilnica v Žalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudl popolno varnost za vloge na hranllne knjižice In v tekosiem raöunu ter Jih obrestuje najugodnoje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodul RaSun PoStne hranllnloe st. 10.994 Brzojavi: »PosoJIInica" Telefon St. 2 BLAQAJNISKE URE: ob delavnlklh od 8. do 12. in od 15. do 17. Tako sodimo laiki. Čim zopet kaj naj- demo, bomo o tem poročali. Sodarska pomočnika sprejmem ob dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu. Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj. Učenca ali učenko s primerno šolsko izobrazbo sprejme drogerija Filip Vrtovec, Celje. ZflNflTiKfl BflNKfl KRflLJEUIN" JUGOSLAVIIE A. D. podružnica Ljubljana nemoteno doroljuje posojila obrtnikom in obrtnim podjetjem Dva prvovrstna krojaška pomočnika in dve krojačici za fina dela sprejme takoj krojaSki salon Franjfo Pešec, Celje, Krekova cesta (Pokojninski zavod). Psico volčje pasme z mladiči čiste pasme ugodno proda Liška, Zagrad (Stari grad) Dobro ohranien klavir na novo politiran, prodam za 4000 din. — Naslov v upravi lista. t::L solnino moderno stanovanje s kopalnico, pritiklinami in vrtom v mestu se išče za takoj, najkasneje za novo leto. Ponudbe pod >Stalen« na upravo lista. Prvovrstno varaždinsko ^GIšG sg bo delilo v ponedeljek 14. t. m. iz vagona na postaji Celje. Vagon bo postavljen pri tovortiem skladišču na- sproti Hrvatske Stedionice. Prednaro- čila oddajte pri tvrdki »Maxim«, Ko- stanjSck, Celje, Pokojninski zavod, Krekova 10/1. l/ec čevljarskih pomočnikov sprejme takoj Konrad Gorenjak, Celje, 3 Gosposka ulica. 5 DOLŽAN FRANJO^fSSZhxnr- CELJE STRELOVODE______ ZAHTEVAJTE PON.UDBE ^a kresÜ° * Vstm narcdi »oudlio in po konkurcnčni ccnl, IN P^ORAČUNEI Telefon 245 ravno toko izvriuje tudt vsa poprnvll« Celiska posoiilnica d. d. Celie (Narodni dorn) Telefon 22 • Poitni cek. ratun 10.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle n a j kul a n t n e j e Sokolska župa Celje in Sokolsko društvo Celje-matica naznanjata svojemu Članstvu, da je umrl v Ljubljani dr. Gvidon Sernec odvetnik v Celju Kot starosta župe in starosta drustva si je s svojim neumornim delom ohranil v sokolski organizaeiji trajen in časten spomin. Sokolska župa Celje Sokolsko društvo Celje-matica Stran 6. »NOVA DOBA« 11. X. 1940 Štev. 42. S tužnim srcem naznanjamo, da je naš nepozabni, dobri soprog in oče, gospod dr. Gvidon Scrncc odvetnik v Celju nocoj po iežki bolezni v 62. letu starosii zaspal na veke. Pogreb bo vsoboto 12. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 1, na okoliško pokopališče. Celje, 10. oktobra 1940. Marica Sernec, roj. Pogorelec, soproga Zvonimir, Gvidon, abs. iur. ing. com. Eza Sernec - Maire, Vlasta Sernec sinova hčerki Janko Sernec, predsednik okrožnega sodišča v pok., brat jela Murko, Melanija Koderman, Olga Sernec, sestre Ana Sernec, tefa in ostalo sorodsfvo. Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju javlja žalostno vest, da je umrl velezaslužni, mnogoletni clan in podpredsednik, gospod dr. Gvidon Scrncc odvetnik v Celju Pokojniku, ki si je za razvoj zavoda pridobil nepozabnih zaslug, bomo ohranili vedno svetel spomin. Celje, 10. oktobra 1940. Upravni svet !•¦ i, Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Kado Fcčnik — Za Zvezno tiskarao v Celju Joeip Kkukoik — Oba v Celju