Amerikah ski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v	Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
Številka 5.	joliet, illinois,	11. decembra 1917. -1-	letnik xxtii.
Združene Države in Avstrija
so zdaj v vojsknem stanju.
Kongres rešil vojni sklep v nekaj urah. Resolucija po kratki razpravi v obeh zbornicah sprejeta in po predsedniku podpisana. Samo newyorski sociališki poslanec proti. La Follette ni glasoval.
Halifax v razvalinah. Nad 4,000 mrtvih. Vsled eksplozije na ladji.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Z. D. in Avstrija zdaj v vojni.
Washington, D. C., 7. dec. — Kongres je z dejansko enodušnim glasovanjem napovedal vojno Avstro-Ogr-ski danes in predsednik Wilson je pod pisal vojno napoved kmalu po 5. uri nocoj.
Napoved sovražnosti je bila povod za genljivo demonstracijo edinosti namena in. domoljubne vdanosti do skupne stvari po vsej deželi.
Samo en glas je bil oddan, en glas dvignjen proti resoluciji, glas Meyer Londona, newyorskega socialista.
V	prid resoluciji je bilo odanih v poslanski zbornici 365 glasov in priglašeni so bili v zapisnik dejansko vsi odsotniki za vojno napoved.
La Follette odsoten.
V	senatu je bila resolucija sprejeta z glasi 74 proti 0. Senator La Follette ni bil v senatski zbornici, ko se je vršilo glasovanje, in je izjavil pozneje, da bi bil .glasoval ?a resoJitcijo, če bi bila popravljena, kakor je hotel predlagati, a sicer bi bil glasoval proti isti.
Taka opozicija, kakor je bila v obeh zbornicah zoper napoved vojne proti Nemčiji v aprilu t. 1., je izginila med vmesnici meseci. Od peterih preživelih senatorjev, ki so glasovali proti nemški vojni napovedi, so Gronna, Norris, Vardaman in Hardwick podpirali avstrijsko resolucijo. La Follette je bil peti senator. Lane iz Ore-S°na, ki je glasoval proti nemški vojni napovedi, je mrtev.
Britten za resolucijo.
Od petdesetih nasprotnikov nemške vojne napovedi poslanski zbornici je ostal samo London, Reprezentant Britten iz Chicaga, ki je glasoval proti vojni z Nemčijo, je glasoval za vojno danes. Illinoiški reprezentant Mason, ki je zbolel pred glasovanjem, je za napoved vojne proti Avstriji, kakor je naznanil reprezentant Madden.
Miss Rankin iz Montane, ki jc glasovala proti vojni z Nemčijo pod pritiskom. ginjenosti, ki je napravila pri-godek dramatičen, je oddala svoj glas za avstrijsko resolucijo. Bas pred klicanjem imen je bila spoznana in sto-
pivši v ospredje, je pojasnila svojo iz-premembo zadržanja.
Miss Rankin pojasnjuje.
"Jaz še mislim, da je vojna neumen in ničeven poskusni način za poravnavo mednarodnih težav," je rekla. "Jaz mislim, da se vojni lahko izogne in se bo izognilo, če bode ljudstvo, moški in ženske v Ameriki in v Nemčiji, imelo nadzirajoč glas v svoji vladi. Danes nadzirajo svet posebni privilegirani interesi.
"Ko so Združene Države napovedale vojno Nemčiji, so dejansko napovedale vojno zaveznicam Nemčije. Glasovanje, ki je zdaj pred nami, ni o vojni napovedi. Če bi bilo, bi jaz glasovala proti. To je samo glasovanje o načinu v zasledovanju vojne že napovedane. Glasovala bom za to, kakor sem glasovala za denar in vojake."
Niti v poslanski zbornici, hiti v senatu ni bilo predlagano, všteti Bolgarijo in Turčijo v resolucijo.
Resolucija.
Vojna resolucija se glasi takole:
"Z ozirom na dejstvo, da je cesarska in kraljevska avstro-ogrska vlada izvršila ponovna vojna dejanja proti vladi in ljudstvu Združenih Držav ameriških, zato bodi
"Sklenjeno po senatu in zbornici re-prezentantov Združenih Držav ameriških v kongresu zbranih, da je s tem proglašeno vojno stanje obstoječe med Združenimi Državami ameriškimi ter cesarsko in kraljevsko avstro-ogrsko vlado, in da predsednik bodi in je s tem pooblaščen in napoten, rabiti vso pomorsko in vojaško bojno moč Združenih Držav in vladne pripomočke za vojskovanje proti cesarski in kraljevski avstro-ogrski vladi; in da se borba uspešno dokonča, so vsi deželni pripomočki s tem zajamčeni po kongresu Združenih Držav."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Halifax v razvalinah.
Halifax, N. S„ 6. dec. — Od 800 do 1,000 oseb je bilo usmrčenih, po skrbnih nocojšnjih cenitvah, ko se je francoska municijska ladja "Mont Blanc" razletela v luki Halifax, ko je trčila skup z belgijskim pomožnim parnikom "loma" ob 9. uri danes dopoldne. Na
tisoče oseb je bilo ranjenih in pričakovati je, da bodo mnoge izmed njih umrle.
Dejansko ves severni konec mesta je bil razdejan in škoda na lastnini bo znašala na milijone. Del mesta Dartmouth, onostran luke od Halifaxa, je bil tudi razdejan. Skoro vsa poslopja v tamošnji ladjedelnici so v razvalinah.
Pas razrušenja v Halifaxu samem se razteza od železniške postaje ob North streetu blizu Africvilla do Bedfordske-ga zaliva in pokriva ozemlje kakih dveh štirijaških milj v delu znanem kot Richmond. Poslopja, ki niso bila razdejana po sili strašnega razpoka, so bila razrušena po ognju, ki je sledil.
Velika poslopja razpadla.
Na tucate oseb je bilo ranjenih vsled zrušenja železniške postaje, Arena-drsališča, vojaškega telovadišča, cu-kročistnice in nekega elevatorja.
Vsa opravila so bila ustavljena. O-borožene straže vojakov in mornarjev patrolirajo mesto. Nobena pocestna kara se ne premika in del Halifaxa je nocoj v temi. Vse bolnišnice in mnoge zasebne hiše so napolnjene z ranjenci.
Začasne mrtvašnice so odprli v šolskih poslopjih v zapadnem delu mesta.
Škode ob vodnem ospredju še ni mogoče preceniti.
Mnogi moški, tvoreči posadke ladij v luki, so bili usmrčeni in ranjeni. Na parniku "Pictou" je bilo baje triintrideset od posadke dvainštiridesetih mož usmrčenih.' Trupla mnogih pomorščakov so bila pobrana v luki. Rešilni oddelki, delajoči med razvalinami poslopij, odstranjujejo trupla mrtvecev,
Fosadki zapustili ladji.
Trčenje, ki je povzročilo prejkone najhujšo nesrečo v zgodovini Kanade, se je pripetilo blizu pristanskega nasipa 8 v morski ožini, držeči iz luke v Bedfordski zatok. Municijska ladja je bila na vožnji iz New Yorka v Bedfordski zatok, ko je pomožna ladja "loma", vozeča na široko morje, trčila ob njo.
Ladja "Mont Blanc" je bila predrta v bok skoro do podpalubja. Druga ladja, ki je bila le malo poškodovana, se je umeknila v stran, ko so buhnili plameni iz municijske ladje in jo je posadka zapustila.
Kapitan ladje "Mont Blanc" je tudi velel svoji posadki v čolne, ko je videl, da je eksplozija neizogibna. Mornarji so varno dospeli na brežino pred strašnim razpokom, sedemnajst minut pozneje, ki je njih ladjo raznesel v kose in razrušil velik del mesta.
fast (ga meščanskega odbora so nocoj, po pregledu površine, opustošene vsled včerajšnje municijske eksplozije, zmanjšali svoje cenitve izgub na prej-kon^ 1,500 mrtvecev in približno 2,000 resn'j ranjenih. Po prejšnjih cenitvah je bilo število mrtvih 2,000 in ranjenih 3,000.
Hiid snežni vihar, ki se je začel davi s svitom, se je razvil v besneč blizzard nocoj in je prisilil reševalce, da so prestali s preiskovanjem poltretje milje opustošenega površja. Sneg je davi pogasil požare, ki so še divjali v tem delu, in je odstranil vso nevarnost, da se razširijo v preostalo mesto.
Trne translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 19 7.
4,000 mrtvih.
Halifax, N. S., 8. dec. — Štiritisoč oseb' je bilo usmrčenih v požaru in razrušenju poslopij vsled eksplozije na nmnicijski ladji v luki v četrtek, kakor so nocoj precenili uradniki.
Lastninska izguba, razno precenjena, je od $20,000,000 do $50,000,000, prejkone bliže manjši številki.
Uradna poročila o
vojnih dogodkih.
V bitki pri Asiagu, ki je trajala več dni, so Italijani izgubili nad 16,000 na ujetnikih.
NA ZAPADU LE TOPNIŠKI BOJI.
Kazaški poveljnik Kaledin in gen. Kor-nilov začela nov upor.
. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Ameriški rušivec torpediran.
Washington, D. C., 8. dec. — Poročnik poveljnik David Worth Bagley in poročnik Norman Scott sta bila med preživelci, rešenimi po potopu a-meriškega rušivca "Jacob Jones" po nemškem podmorskem čolnu v vojnem pasu v četrtek zvečer.
Pomorski department je bil tako obveščen pozno nocoj po podadmiralu Simstt, poveljniku.
Ta dva častnika, dva druga častnika in dva mornarja so bili imenovani v
admiralovi brzojavki kot preživelci poleg 3/ »rej naznanjenih rešencev. To- vanje in junaško obrambo do bridkega
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Laška fronta.
Rim, 6. dec. — Na Asiaški visoki planoti je bi.a, začenši včeraj s svitom, bitka obnovljena s silovitostjo. Sovražnik se je okoristil s pridobitvami prejšnjega dne med Monte Tondare-car in Monte Badenecche ter je razvil bojevanje do najpolnejšega raztega v svrho, da zavzame iz ozadja mogočno branišče Monte Castelgomberto - Me-letta di Gallio, katero prizadevo pa je moral opustiti.
Bojevanje se je nadaljevalo ljuto ves dan od slemen južno od Monte Castelgomberta do štrline Foze. Krepki napor sovražnikov, izvajan s prvovrstno, večjo močjo, je zadeval ob trdovraten odpor in številne protinapade po naših četah, ki so. branile močno Melettsko točko, umikajoč se ped za pedjo. Šele ko je bila zadnja, o-brambna linija zasedena po naših vojakih, je bilo dano povelje za umekni-tev do te linije.
Na Monte Fioru in Monte Castel-gombertu je nekaj alpinskih čet, ki so ostale osamljene, stavilo nad slučajnost negotove umeknitve slavno žrtvo-
nasproti pri Monte Sisemolu in se je zapletala ž njim v ljuto borbo celih dvanajst ur, tako da se je naša linija utegnila urediti na tej točki v soglasju z načrtom.
Ko je bilo šest poskusov odbitih po naših protinapadih, je bil sovražnik, u-trpevši težkih izgub, prisiljen, ustaviti svoje prodiranje pri Monte Sisemolu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Še 4,000 Lahov ujetih.
Berlin, 7. dec. — Dnevno poročilo: Štiritisoč nadaljnjih Italijanov je bilo ujetih v novi avstro-nemški ofenzivi na severni fronti, tako da je skupno število 15,000.
Monte Sisemol je bil vzet z naskokom.
rej ostane en redovni častnik in 63 mornarjev med pogrešanci.
konca.
Močan^ poskus sovražnikov, zavzeti
--našo obrambno linijo v dolini gornje
True translation filed with the post- "l«"^! * IRPO IR »f 'wuwg master at Joliet, 111., on December 11,	-
True translation filed with the postmaster at Joliet, II!./on December 11, j 1917, as required by the act of October '6, 1917.
j'	Blizzard ovira reševanje.
Halifax, N. S., 7. dec. — Clani hali-
1917, as required by the act of October 6, 1917.
Nov upor na Ruskem.
London, 9. dec. — Proglas na ruski narod je izdala ruska vlada, naznanjajoč, da "sta Kaledin in Kornilov, podpirana po imperialistih in ustavnih demokratih, začela upor in napovedala vojno v Donskem okrožja proti ljudstvu in revoluciji".
"Ustavni demokratje in buržoazija", je rečeno nadalje v proglasu, "zalagajo uporna generala z mnogimi milijoni.
"Delavski in vojaški delegatje so ukazali potrebna kretanja vojakov proti protirevoluciji in izdali ukrepe, pooblaščujoče krajevne revolucionarne posadke, napasti sovražnike ljudstva, ne da bi čakale na povelja od najvišjih oblastev. Vsak poskus posredovanja je bil prepovedan."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Francoska fronta.
London, 6. dec. — V sredo zvečer so bile naše čete, obdržavajoče krmol (ali rilec),1 ki ga tvorijo naše postojanke v soseščini Noyelles-sur-L'Escaulta in Bourlonskega gozda, umaknjene kratko razdaljo v postojanko jugoza-padno od teh krajev. Umik je bil izvršen uspešno, ne da bi ga motil sovražnik, ki do pozne ure včeraj, kakor je bilo viedti, ni vedel o tem kretanju.
Pred umeknitvijo so bile sovražne utrdbe v opuščenem ozemlju sistematično razedjane.
Nadaljnji sovražni napadi snoči v soseščini La Varquerie so bili odbiti. Krajevno bojevanje se jc nadaljevalo v tem kraju ponoči. Jugozapadno od vasi je bila naša linija porinjena naprej nekoliko.
True translation filed with the poet-master at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
11,000 Lahov ujetih.
Berlin, prek Londona, 6. dec.—Vojni urad je naznanil danes popoldne, da je bilo 11,000 Italijanov ujetih in 60 topov uplenjenih v obnovljenem avstro-ogrskem pogonu v Italiji.
"Postojanke v Melettskih gorah so bile naskočene in močne postojanke tamkaj obdržane," pravi naznanilo.
T*
»J'	' " ......
UC ~ filed with thc postmas ter at Joliet, 111., on December 11, 1917, as refluired by the act of October 6,1917
zav. 2_■Fran'-""if"601 bolnienfm vozu- k' K* i« očrtala in zgradila neka železnica ter ponudila vladi Združenih Dr-
zrti. 3_P0rI]<!<|S '	Preiskujoč cerkven zvon v razvalinah neke vasi blizu Lcnsa, ki so ga pleneči Nemci pre-
niilimetrskiin t , " (,aZ°' ncdavno zav*eto po britanskih četah v Palestini. 4—-Vežbanje z novim francoskim 37-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Topniško bojevanje.
Pariz, 7. dec. — Dnevno poročilo: Krepko topniško bojevanje je bilo v okraju severozapadno od Rheiinsa.
Na desnem bregu reke Meuse je sovražnik op silnem bombardiranju pod-jel dva poskusa, približati se našim linijam blizu krajev Bezonvaux in Beaumont. Naše streljanje je zlomilo te napade in prisililo napadnike k umiku v svoje zakope.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Pošiljajo svežih čet.
Washington, D. C., 6. dec. — Sveže avstro-nemške divizije s francoske in ruske fronte neprestano prihajajo na italijansko linijo, po današnjih uradnih brzojavkah iz Rima. Izredna de lavnost vpadnikov ob vsej fronti in zlasti v pogrski krajini kaže preosnov njih armad s svežimi četami, ki izpopolnjujejo vrzeli vsled izgub v nedavnih poskusih, predreti bojno linijo.
Strašno topniško streljanje od Val-Iarse do morja kaže, da je preuredba skoro dovršena. Izredno milo 'vreme in izvrstne ceste olajšavajo vpadnikom izvedbo njih načrtov,
Italijansko vrhovno poveljstvo, pra vijo brzojavke, se zanaša na svoj položaj. Zrakoplovi se razdevajo in italijanske patrole so v neprestanem stiku s sovražnikom.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Bitka se nadaljuje.
Rim, 7. dec. — Na Asiaški visoki planoti se bitka nadaljuje brez pre Stanka.
Umeknitev naših čet od Melettskc štrline v zadnjo obrambno linijo je bi la izvršena pod zaščito topništva, ki je zadrževalo prodiranje sovražnih mnoštev.
Sovražen oddelek, ki je poskušal priti doli v Franzellsko dolino, je bil pognan nazaj v neredu po streljanju s strojnimi puškami.
Popoldne je sovražnik po najsilnej ši topniški pripravi, izvedeni od Ron chiške doline na severu do Monte Ka berlabe, poskušal z velikimi oddelk predreti našo linijo južno od Gallia Poskus se je izjalovil, vsled hrabrosti četrte brigade, ki je stala sovražniku
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, 6. dec., prek Londona, 7. dec.—(Britansko adrrjiralstvo po Wireless Press.) — Sovražnik je utrpel hud poraz. V torek zarana, po močni topniški pripravi, v kateri so nemške baterije sodelovale s četami pod feld-maršalom Conradom, smo podjeli napad proti pogorskim postojankam v Melettski krajini, in ko smo dosegli neko višino, močno utrjeno z braniki, e bila trdovratna obramba zlomljena.
Globoki sneg in hud mraz sta obte-ževala prodiranje, ali skrbna priprava za napad in hrabrost napadalcev — vojakov iz vseh delov Avstro-Ogrske sta usposobili premago vsakega protinapada.
V sredo zarana smo zavzeli Monte Badenecche in Monte Tondarecar, in opoldne je cesarskih lovcev polk št. 3 stal na Monte Gifli. Proti večeru se je italijanski odpor na Melettskem grebenu zlomil pred našim izajemajo-čimi in naskakujočimi napadi. Sovražne pomožne čete, prihajajoče iz Vais-tagne, so bile zajete ob strani po streljanju naših baterij, ležečih vzhodno od Brente.
Med jutrnjimi urami včeraj je sovražnik po bridki borbi izgubi) Monte Bello in zadnje postojanke blizu Foze. Ob 2. uri popoldne so hrabri italijanski branitelji, ki so bili popolnoma odrezani štiriindvajset ur na Monte Castelgombertu, položili svoje orožje. Vse ozemlje severno od Frenzele Ravine je v naših rokah.
Poleg svojih važnih krvavih izgub so Italijani v teh dveh dneh izgubili več nego 11,000 na ujetnikih in nad 60 topov. Naše izgube so bile vsled bistroumnega bojevanja majhne.
Blizu Zensona, kjer smo zasedli zasedli zapadni breg reke Piave pred tedni, so hebski (egerlandski) pešpol-ki uspešno odbili naskočile napade, trajajoče več ur, po močnejših četah.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Dunaj poroča nove uspehe.
Dunaj, 7. dec. (Zakesnelo.) — Čete feldmaršala Conrad von Hoetzendorfa so pridobile nadaljnjih uspehov v svojih napadih. Po spopadih od moža do moža, ki so trajali več ur, so avstrijski polki s puškami zlomili sovražnikov odpor na Monte Sisemolu.
S padcem tega branika, ki je bil trdovratno branjen več tednov, so Italijani izgubili nad 1,000 mož in velike množine vsakovrstnega vojnega mate-rijala. Skupno število ujetnikov izza torka vzhodno od Asiaga je naraslo na 15,000, množina vojnega plena in topov je tudi narasla.
Lahi se držijo pri Asiagu.
Italijanski vojni glavni stan v severni Italiji, 9. dec. — Bitka pri Asiagu je dejansko ustavljena. Sovražnik je zadržan, če ne poražen, v svojem glavnem naporu, prodreti v Brentsko dolino in na planjavo nekaj milj navzdol, akoravno se mu je posrečilo pomekniti svoje linije kratko daljavo naprej, ko so se Italijani umeknili v nove postojanke.
Dunaj, 9. dec. — Na laškem bojnem torišču so naše hrabre čete vzhodno od Asiaga včeraj naskočile močna opirališča na Stenflu in jih obdržale proti silnim napadom,

2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 11. DECEMBRA 1917.
/
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.'
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Blovcnsko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. -< lastnem domuw1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Jolift, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 10. dec. — Amerika je napovedala Avstriji vojno. Po tej vojni napovedi so postali avstro-ogrski podaniki v Združenih Državah tujci sovražniki. To pomeni, da veljajo zanje vse določbe in omejitve, ki so bile v veljavi že nekaj mesecev glede podanikov Nemčije. Ne bodo se smeli gibati v prepovedanih pasih in ne bodo smeli stanovati v prepovedanem ozemlju. Vsi osumljenci kake zarote ali ščuvanja proti Združenim Državam bodo prijeti in internirani, ali celo zaprti v državnih in zaveznih kaznilnicah. Zavezna vlada pa je po pravosodnem departmentu že naznanila, da hoee delati gotove razlike med slovanskimi in drugimi podaniki Avstro-Ogrske, med tistimi, ki sočuvstvujejo s Habsburžani in Hohenzollernci ter tistimi, ki so za osvoboditev svojih so-rojakov v stari domovini izpod nemškega jarma. Pazite, rojaki, kaj govorite in s kom simpatizirate v teh resnih časih. Stric Sam je mogočen mož, ki hoče dobro vsem avstrijskim podanikom slovanskega rodu. Zato bodite Stricu Samu hvaležni in pomagajte mu vsak po svoje, da izvrši svojo vzvišeno nalogo in osvobodi avstrijske Slovane nemške sužnosti. Bodite mirni, previdni in premišljeni, in vse bo dobro. Pamet!
—	Sv. Miklavž nam je prinesel zimo, Na predvečer sv. Miklavža je začelo snežiti, v petek je pritisnil mraz, in še danes imamo sneg in mraz. Živo srebro je padlo pod ničlo že v soboto in ni poskočilo do danes. Pravijo, da je kdzal toplomer včeraj do 10 stopinj pod ničlo. — Lepo vreme smo imeli ves mesec november. Ali sedaj je padel prvi sneg in nastopil prvi zimski mraz, in prirodo je prevzelo zimsko spanje. Pravijo, da bo letošnja zima prav ostra in mrzla. Ta vest ni razveseliva za nikogar, zlasti ne za uboge delavske sloje. Saj jih že itak stiska draginja. Živila so komaj dosežna. Odkod naj se vzame še denar za premog? Ali vse javkanje ne pomaga prav nič. Je pač treba potrpeti in se vkljub stiski držati na smeh, to je še vedno najboljše zdravilo.
—	Iz bolnišnice sv. Jožefa. Dr. Ivec nam poroča: Frank Planinšek, 704 N. Ottawa street, ki je bil operiran na vnetem slepiču, se počuti prav dobro. — Mrs. Plut, 500 N. Bluff street, je bila operirana na bezgavkah. — Steve Klobučar, 203 Ruby street, je srečno prestal vročinsko bolezen,
—	Jugoslovanski shod. Včeraj popoldne je bila v Sternovi dvorani lepa
demonstracija jugoslovanske misli. Zbrani so bili Slovenci, Hrvati in Srbi v natlačeno napolnjeni dvorani, da pokažejo svojo jugoslovansko edinost. Govoril je dr. Ljubo Leontič, jugoslovanski organizator, ki deluje po Ameriki, o svetovni vojni in našem položaju, o vprašanju, kdo bodi gospodar jugoslovanskega ozemlja in Jadranskega morja. Govoril je logično in prepričevalno, da je žel burno ploskanje. Pred' njim je imel lep nagovor znani odvetnik Lennon, in za njim je govoril srbski častnik Perunovič, ki je tudi sviral na javor-gusle in zapel nekaj tužnih srbskih narodnih pesmi. Nastopalo je tudi Hrv. pjevačko društvo "Velebit". Prisoten je bil tudi dr. Biankini iz Chicaga z drugimi odličnimi zastopniki divne ideje za jugoslovansko ujedinjenje. Radi bi poročali več o vsem tem, pa ne utegnemo. Samo to še pristavljamo, da je bilo navdušenje velikansko.
— Joseph Šuklje, pred več tedni prijet kot "slacker", je napravil — kakor poroča "Joliet Sunday Herald-News" z dne 9. t. m. — jako slab vtis pred vojnim sodiščem v Campu Dodge, Ia., ko se je zagovarjal pred njim, kakor naznanjata Homer B. Grommon, načelnik nabornega odbora za drugi dis-trikt okraja Will, in patrolman John Maxwell, ki sta se pravkar vrnila iz Des Moinesa, Iowa. Ta dva sta bila kot priči pred vojaškim sodiščem in pravita, da še ni bilo končno odločeno v slučaju, a da smatrata za gotovo, da bo Jos. Šuklje obsojen v dolgoleten zapor v Fort Leavenworthu. Šuklje baje še bolj kljubuje vojaškemu obla stvu, nego je kljuboval od začetka in pravi, da noče nositi orožja za Združene Države v sedanji vojni, češ, ker bi se potem moral bojevati proti svojim sorodnikom.
Referendum-glasovanje se je vršilo v Jolietu v soboto o četverih vprašanjih javne važnosti zlasti za davkoplačevalce. Četvere predloge so imeli volivci odločiti z "da" ali "ne", in sicer: Prvič, o povečanju splošnega davka od 1.2 odstotka na 2 odstotka v svrho, da se povišajo plače mestnim uslužbencem in pokrijejo drugi potrebni stroški; drugič, ali naj se tako-zvani "city hall lot" proda ali ne; tretjič, ali naj se razpiše takozvani "three mill tax" za podporo parkov, in četrtič, ali naj se odobri Odredba o kolesnem davku (wheel tax ordinance). Vsi referendumi o teh četverih javnih vpra-anjih so bili pri sobotni volitvi poraženi z večino glasov v razmerju 4:1. Glasov je bilo oddanih samo 1,983, in to baje vsled mraza, ki je v soboto držal volivce doma za pečjo.
Plesna veselica. Društvo sv. Ge-novefe št. 108 K. S. K. J. priredi na Silvestrov večer, tQ je, v ponedeljek 31. decembra v stari šoli sv. Jožefa sijajno plesno veselico. Vstopnice po 25c so že na prodaj.
Koncert. Hrvatsko pjevačko društvo "Velebit" priredi dne 30. dec. t. 1. v Sternovi dvorani velik koncert, in sicer ob 2. uri pop. in 7. uri 30 minut zvečer. Vstopnina 25c.
— Vseh 13 kaznjencev, ki so utekli iz jolietske državne kaznilnice opolnoči od predzadnje nedelje na ponedeljek, so ujeli do zadnje srede, iz-vzemši enega, črnca Reuben de Floor, ki je bil obsojen v dosmrten, zapor v kaznilnici zaradi nekega umora, ki ga je izvršil v okraju Cook. Nahaja se baje v nekem opuščenenj rudniku blizu Carbon Hilla, kjer ga zasledujejo. Štiri ubežnike so ulovili v torek zvečer in v sredo zjutraj. Dva, Frank Miller in Mile Mandich, eden razbojnik in drugi morilec, sta bila ulovljena kraju Seneca, ko sta prišla iz svojega skrivališča na nekem koruznem polju v vas po živež. Okoli 2. ure v src do zarana sta bila ujeta ropar William Gills in morilec Michael Geary po krdelu petdesetih zasledovalcev v skednju neke farme tri milje vzhodno od asi Seneca. Upirala se nista, ker sta bila lačna in trudna. Več poročati o teh rokovnjačih ni vredno.
- Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, i imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Jolif-t.	Adv.
Ironwood, Mich., 3. dec.—Veselega Vam ne morem nič napisati, g. ured-ik. To pa le zato, ker sem za ta teden bolniška postrežnica, in to svojim o-trokom. Kar črez noč se tako lepo odebelijo, da imajo lepo debel podbra-dek. Pa to boli. Pravijo: "O mama, face me boli, pa fine." No, tako je. In to so gute, ali ne?
Na Zahvalni dan se je spet zgodila nesreča na Ch. N. Western Railroad križišču. Mr. in Mrs. John Williamson z družino sta se vozila okoli 6. ure domov iz North Pabst Location in radi teme in nekoliko megle ni videl prihajajočega vlaka. Vlak je butil v sani in tako je strlo možu in ženi noge, en otrok je zbolel od straha, trije so bili vrženi iz sani v jarek, konja je vleklo kakih 150—200 črevljev daleč, seveda je poginil. Ranjence so odpeljali z vlakom na Wakefield v bolnico.
Usmrčen ni bil nihče, to je sreča v nesreči.
Tukaj nam vedno trobijo, da moramo "šparati" belo moko in jesti koruz no, toda koruzna moka ni dobra, mi slim, da je z milom pomešana. Pravi naša deca: "Ti žganci niso dobri, ker skubejo po grlu, prej so bili pa dobri." 10 funtov stane 70 centov, skoro dražja od bele moke. Tak pesek si naj je gospoda sama, hudir, saj nismo kokoši, da bi nas s peskom krmili. (JJp. ur. Kdo je kriv takih neprilik? Naša vlada gotovo ne, nego gotovi veliki ali mali trgovci, ki ciganijo ljudstvo. Le potr-pite! Zavezna vlada bo gotovo poskrbela, da se takim pijavkam stopi na prste.) Ženske pa opominjam, naj ne rabijo za pod ribati mila, nego naj vsaka dene par žlic pepela v vročo vodo in spari pepel. To je veliko boljše za pod ribati in ne stane nič. Vaš trud je poplačan s tem, da ne rabite plačati mila, ki stane kos 7 centov. Katera ni preveč gosposka, bo to storila in bo še vesela, da ji so deske lepe in bele.
V nedeljo sem bila pri Mr. M. Mav-rinu, zast. Am. SI. Šla sem pogledat, kako se kaj imajo stara mati Mavri-nova. Ženska je stara 64 let in še do^ bro čvrsta pred par leti, jo je bolezen hudo stisnila to leto. Ali vseeno komaj čakajo Am. SI. in so mu zvesta prijateljica, čitateljka. Tam so mi povedali, koliko potov so imeli za umrlim Geo. Stajdoharjem. Oliver Comp. je kupila krsto in cvetlice. Ali ne sama ob sebi. Mr. in Mrs. Mavrin sta imela veliko potov, predno so to izprosili iz te bogate družbe. Tudi svojega denarja so trošili pri vsakojakih gg. Taki si dajo plačati, bogda je prilika. Krsta je stala $125.00, cvetlice pa $10 ali nekaj črez. Naše društvo bi ga bilo pokopalo in je bilo že vse gotovo, samo jamo še izkopati, pa bi bil tukaj pokopan. Ali ko je prišla brzojavka od bratov umrlega, so truplo poslali v Kansas City. Umrli je imel pri Mav-rinovih $60 ali $65 gotovine, in so dobili od brata grdo in nesramno terjatev. Mavrini so pošteni ljudje, oni ne bodo zatajili ni enega centa od Vašega brata, se ni treba nič bati, nego jim trud poplačajte za njihovo delo. Mr. Mavrin je tudi umrlega tutor ali varih in je vložil tožbo v prid sorodnikom umrlega. Umrlega nevesta iz Kan-sasa je pisala zelo ganljivo pismo in je pohvalila krsto in cvetlice; pismo je pisano v angleškem jeziku, toda jaz tudi vem angleški, saj sem vendar v Ironwoodu, kjer govorimo angleščino kakor Kočevar slovenščino, in če imamo pa kaj milwauške yode v glavi, tedaj smo pa pravi Angleži. Le koraj-žo! Mrs. Mavrin je Slovakinja, tukaj v Ironwoodu rojena, ali noče z našimi ljudmi govoriti ko svoj materin jezik in pa po naše — he, to tako fajn govori, kakor bi prišla kje od Poljan. Ona se "špota" nam "Angležem", pa kaj -si čemo!
Tukaj je bil pred par tedni neki hrv. mladenič pobit v jami in je ležal 4 tedne v bolnici, kjer so mu malo dali jesti, je njegova nevesta večkrat mu nesla kako piško v bolnico. Res noga bolna, a srce zdravo in hoče imeti želodec svoje, in tako je Julius prišel domov piške jest in pivo pit. Tako se je nekaj časa redil, dokler ga ni prijela strast in je hotel svojo nevesto napasti, za hvalo radi truda ii^ postrežbe. Nevesta je kričala in na pomoč klicala, tako da je sosed slišal in jo rešil nasilneža. Ker stanujejo v njegovi hiši, je ukazal, da se mora stran spraviti nesramnež, če ne se morajo pa ven mufati vsi! Taki so moški! (Ali vsi? Op. st.) My. Rch.
lepo napredovali, bolj bomo tudi imeli uspeh za napredek.
H koncu vabila pa voščim vsem članom in članicam goriomenjenega društva zdrave in vesele božične praznike. Tebi, A. Slovenec, pa želim mnogo naročnikov. Vsem skupaj vdani
John Jamnik, tajnik.
IZ STARE DOMOVINE.
Waukegan, 111., 4. dec.«— (Iz urada društva sv. Družine št. 6 D. S. D.) Vsem članom in članicam omenjenega društva sg naznanja, da bomo imeli glavno letno sejo v nedeljo, dne 16. decembra t. 1. Pri tej seji se bo volil novi odbor za leto 1918. Zatorej se prosi, da se vsi iste seje udeležite v polnem številu; izvzeti so le, če bi bil kateri v istem 'času bolan. Kateri svojo dolžnost zanemari, se bo postopalo ž njim po društvenih pravilih.
Nadalje prosim vse one člane, kateri dolgujejo, da v tem letu svoj dolg poravnajo, da bo laglje dati nadzornemu odboru čisti račun v pregled.
Nadalje se opozarja vse članstvo, da pridete na sejo ob eni uri popoldan, ni sila čakati druge ali tretje ure. Vsak, kateri bo prej prišel, bo prej svojo mesečnino plačal, da se potem v lepšem redu volitev nadaljuje.
Toliko v pojasnilo in na znanje.
Pri tej priliki tudi naznanjam, da bo imelo naše društvo zadnjo nedeljo v tem letu, to bo 30. decembra, krasno igro po imenu "Trije tički", igra v dveh dejanjih, in zraven tudi veselico. Ker bo to zadnja veselica tega leta, že vnaprej opozarjam in prosim članstvo, da se vsak udeleži te veselice. Upati je pa tudi, da nas na tako veselo-krasno igro in veselico posetijo rojaki in rojakinje iz Waukegana in N. Clii-cage. Za mnogobrojni obisk se že naprej zahvaljujemo.
Vas člane in članice pa prosim, da delujete za društveni blagor, kolikor je vsakemu mogoče po svoji moči, ker v združenju je moč. Tako tudi društvo sv. Družine, če bomo složni in delali za društveni blagor, bomo tudi
Nemški nacijonalci na delu.
(Slovenski Narod, 12. septembra.) "V Gradcu so imeli nemški nacijonalci shod, na katerem so ostrili meče za borbo proti Slovencem. Zbrali so se dosti neznatni ljudje, ki so drli Slovencem kožo. Vse to je samo dokaz nemškega nasilja, nemškega Drang-a — zasužnjiti naše dežele, kar je za nas opomin in vzpodbuda za obrambo. Da pa je prišel k tej manifestaciji proti slovenskemu narodu tudi en Prus, to-raj tujec, Walter Bachmeister, član pruske gospodske zbornice in izdajatelj nemškega časopisa "Das groesse re Detitschland", to je vsekakor im-pertinenca prve vrste. Ta človek si v resnici morda že domišlja, da pripadajo slov. dežele "groesseres Deutsch-land-u". Prišel je kakor kak aneksij-ski inšpektor in prorokoval avstrijskim slovanskim narodom, da bodo propadli. Sicer ne pripisujemo takim izjavam nikake posebne važnosti, vendar pa so značilne in kažejo Slovencem, kako besno deluje nemški nacionalizem, da jih potlači in uniči. Ali "Der Gott, der Eisen wachsen liess", bo že pomagal, da se to izjalovi.
Nemci proti Jugoslovanom.
(Slovenec, 30. avgusta.) "V zadnjem času je začelo nemško nacijonalno časopisje ostro borbo proti življenjskim zahtevam avstrijskih Slovanov. Vrgli so se predvsem na Jugoslovane, na Jugoslovanski klub in na našo Jugoslovansko drž. deklaracijo. Vsak najmanjši nemški zavrženi listič se smatra že pozvanim, služeč pangerman-stvu pljuvati na nas. Javno nam očitajo, da stojimo s svojo deklaracijo od 30. maja v službi zaveznikov. Govoriti danes o nas, da smo pristaši zaveznikov, ker hočemo ono, kar je narodno, da živimo in da se razvijamo, je naravnost ludost.
Par cvetk pangermanstva v slovenščini: Štajerc od 26. avgusta piše: ..."Ono, kar zahtevajo Jugoslovani doma, taisto je zahteval ravno v zadnjem času popolnoma odkrito srbski minister Pašič. Taisto je zahteval Francoz Ribot, taisto je zahteval angleški minister Lloyd George, taisto ahtevata veleizdajalca Masaryk in Gregorin, kakor tudi vsi ostali agenti naših sovražnikov.
Smrt v ujetništvu.
Umrl je na bolezni tifus kot vojni ujetnik v Taškentu v Aziji Vincenc Kosovel iz Oseka. Pred vojno je bil cerkvenik pri cerkvi sv. Martina v O-seku. Ob splošni mobilizaciji je moral tudi on obleči vojaško suknjo ter je bil poslan k topničarjem v trdnjavo Przemysl. Po padcu te trdnjave je bil tudi on zajet in odposlan v ujetništvo v Rusijo. Domačim je pošiljal večkrat pozdrave iz ujetništva, a zadnje čase so pa popolnoma prenehali. Sedaj pa piše tovariš njegovi soprogi, ki biva kot begunka v Stari Cerkvi pri Kočevju, da je umrl meseca marca na bolezni tifus. Bil je blag mož, skrben in varčen gospodar. Pač hud udarec osiroteli družini!
Oglasil se je.
Po 26 mesecih se je zopet oglasil iz ruskega ujetništva Boštjan Kenda iz Krnic št. 3 pri Spodnji Idriji. Piše, da je zdrav in da težko pričakuje dne, ko se bodo zopet videli doma. Nahaja se v Jekaterinoslavu 89, Britanskij zavod. Imeli so ga vsi že za mrtvega, ker toliko časa ni bilo glasu od njega. Odšel je v vojno takoj začetkom vojne. Imel je še pet bratov pri vojakih, ki so se deloma vrnili domov, deloma se še nahajajo na bojnih poljanah, a so še vsi zdravi.
Iz ruskega ujetništva naznanjata Mirko Vuk in Zavadlav, da sta zdrava in pošiljata pozdrave. Žena zadnje-imenovanega se zdaj nahaja kot begunka v 1-lauskirchenu 79, pošta Pot-tendorf na Nižjem Avstrijskem.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 11, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Rusko-rumunska fronta.
London, 6. dec. — Sovražni poskusi, bratiti se v okraju Mihaleasiret, so bili preprečeni po topništvu, in sličnim prizadevam v raznih odsekih v Bukovini je sledilo streljanje.
Dvoumno.
"Pomislite, nek sorodnik, ki me še poznal ni, mi je zapustil 50,000 K."
"Še poznal vas ni? No, potem ste pa zares srečni!"
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinois.
Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim.
W!
MALI OGLASI.
im
is
Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času.
Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi.
Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in drugih malih oglasov po lc od vsake besede.
Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc.
V NAJEM SE ODDAJO 4 LEPE sobe v drugem nadstropju. Imajo gas in vodo. Več se poizve, če vprašate na 1506 North Broadway, Joliet, 111.	2—4t
V NAJEM 2 SOBI. VPRAŠAJTE pri: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet.	unf
KOLEDAR ZASTONJ! AKO HO-čete imeti zanesljiv koledar za leto 1918, pojdite k sosednemu lekarju in vprašajte za Severov Almanah za Slovence za leto 1918. Zdaj je pripravljen za brezplačno razdajo. Vsebuje vse kakor ponavadi, kar mora koledar vsebovati, navodila, imena svetnikov, prerokovanje vremena, in mnogo koristnih izrekov in nedolžnih šaljivk, ter kratkih člankov vseh vrst. Dobite ga takoj. Ako ga ne morete dobiti od sosednega lekarnarja, pišite ponj takoj naravnost nam. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Dec.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496.
519 Marble St. :: Joliet, Illinoi«.
SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada t barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
sbbhssbbbbsbssbbbeebeessbbsbbbbeesbbbbbs
s
Robeson's
Shure-Edge Rezila
bi bila krasno darilce za Božič
Vsak mož, fant, deček, otrok in celo ženske radi vzamejo lep žepni nožič za darilo. Shure-Edge rizila so narejena iz prave tvarine in držijo ojstrino. Pridite si ogledat našo veliko zalogo predno kupite kje drugje.
si
IS 11 iS
H
®
IS IS IS
IS
m

®
Poehner & Dillman
417-423 Cass St., Joliet, 111. ## Phone 119
is
m
laaaaaasaBaaBBaaaaaaBaaaaaaasaaBBaaaaaaa
PAIN -EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-SO Washington Street, New York
Union Coal & Transfer Co,
516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.	Northwestern telafoa 41*
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu ivoj zavod, ki je eden najveijih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in mr-tvaške vozove in kočije.
Na pozive le posluži vsak čas panoči in podnevti.
Kadar rabite kaj t naii stroki se oglasite ali telefonajte. Chicaga tel. 2575 in N. W. 344.
Naii k«čijaži ia th delavci »o SIoveaoL
Oglejte si našo zalogo in si izberite kar hočete. Držali bomo kar kupite, da se pripelje na vaš dom o Božiču, ako nekaj plačate takoj. Vzamemo liberty bonde kot denar.
Simplex Safety Razor Stropper $3.50
TOOL SETS V SKRINJICI Vseh vrst in vseh cen.
Work Benches za stare in mlado
Lepa Work Bench s potrebnim orodjem je posebno lepa stvar za dečka za razvedrilo in poduk, pa tudi za dobiček.
MECCANO
drsalke za led
Vacuum Bottles
s več kupicami v krovu
VACUUM FOOD JARS VACUUM LUNCH KIT
s Vacuum Pint steklenice. KESI ZA NOSITI $1.75 DO $9.00.
WINSLOW'S So najboljše glede kakovosti in dela.
POSEBNA CENA TO SEZONO
Brusi obe strani Gillette klinjo obenem. Jamčen za 10 let, da bo v za dovolj nost.
Roller Skates
najboljše na trgu za znotraj ali zunaj,
DISTRIBUTERS OF GLOBE AUTO TIRES
———
flexyble flyer
SANI, KI VSE PRETEČEJO.
Zgodnja zima razveseli mladino in pr-^ sneg je za njih najvejje veselje, aJ se veselijo v polni meri s novimi
sankami.
Beli Vozički
RAVNO ZA PAGLAVCE
so iz boljiega blaga, so boljše izdelani in zgotovljeni. Roller bearing,.. <o-!esa in ekse so močneje, kot na katerem drugem vozičku.
NE PLAČAJTE NAM NIČ, LE PRIDITE IN VZEMITE
Auto Strop Britev
in jo rabite 30 dni. Ko ste jo poskušali 30 dni na brezplačni poskušnji, jo lahko ali kupite ali vrnete, kakor boste sami hoteli.
CASSEROLES
V NIKELPLATE OKVIRJU. Gurnsey Fire-proof China ali Pyrex
Glass Insets. Sklede, krožniki, razno namizno po-sodje, Ramekins sets in drugo. Vse najnovejše blago.
sv. Družine
ZA FANTE V KHAKI
Gillette end Auto Strop
SERVICE SETS za vse potrebe Stric Samovih fantov. Močni za trpežno rabo. Cena $5.00
MOTOR WEAVE
AUTO ROBES, $6.75.
Drugo po ............$4.50 do $25.00
Auto Robe ključavnice..........$1.00
Carriage Heaters......$2.00 do $10.00
Corning Conaphore Lens, $3.50 do $5.50 Spotlights svetilke......$4.50 do $9.00
Družba
praznivši čašo, "glejte, tu je samo moja žena in moj pobratim podban."
"Da, da, govorite!" zamrmfa Forčič.
"Oprostite, da vas motim, magnifice, a že štirikrat sem hotel priti pred vas. Vsakikrat ste se izognili snidenju, a jaz prihajam v kraljevi službi."
"Da, čujemo," zamrmra Tahi in pomeri zopet upravitelja, ki je stal pred nj^m.
"Znano vam je," prične Grdak mirno, "čemu sem poslan semkaj, ker ste prejeli pismo od kraljeve milosti še o-koli Božiča. Da upravljam namreč v imenu državne blagajne polovico vsega imetja, dokler se ne konča pravda, z gospo Uršulo Heningovo. No, o-prostite, vi ali morebiti vaše sluge so pozabili na to kraljevo pismo, in da vi tukaj niste edini gospodar."
"Dalje, dalje!" se zarezi Tahi, dočim se je Forčič stisnil v kot in izpod oči gledal drznega upravitelja.
"Zemlja ni samo vaša, ampak za sedaj tudi kraljeva, kmetje niso samo vaši sužnji, ampak tudi kraljevi podaniki. Prišel sem pred nekoliko meseci, a vi nočete še vedrjo izročiti polovice, niti sestaviti popisa imetja. Zatekel sem se k vašemu oskrbniku Juriju, da poizvem, kako stoje dohodki, a plemenita gospa Helena mu je zabranila, da bi mi črhnil le besedico."
"Da," zavpije Helena.
"In prav ste storili, gospa," pokima Tahi, "a naprej!"
"Mesto, da mi izročite polovico gradu, ste stisnili mene in moje ljudi v dve mali sobici pred gradom."
"Jaz imam,- amice, veliko družino, grad je pa majhen," se nasmeje Tahi.
"Jaz za svojo osebo bi vse to prenesel," povzame zopet Grdak, "a ne morem zamolčati, kar se tu godi. Za časa svojega bivanja tukaj sem slišal in videl dosti strahote. Ne vprašujem po preteklosti, po Štefanu, po Ivanu Sabovem, radi tega se boste zagovarjali pred Bogom, ali zgražam se na tem,, kar sem videl na svoje oči. Vi ste; magnifice, vpeljali tukaj proti postavi sedem novih davkov."
"Da!"
"Vi ste od kmetov pobrali desetino za kanonike, a jo potrošili, in reveži jo morajo sedaj plačati drugim potom."
"Da, ker so moji sužnji."
"Vi ste si z mogočno roko prisvojili od kmetov vse mline na Krapini kot svojo lastnino in jemljete kralju jsak dohodek."
"Da."
"Vi trumoma izganjate kmete iz hiš in z zemlje, jemljete, jim vinograde, polje, živino, kakor da bi bilo vse vaše. Kar je boljšega, obdržite zase, slabejše pa dajete svojim zlobnim slugam, zla-
11. DECEMBRA 1917.
sti oskrbniku Ivanu Loliču. Niste-li do kože oropali Mateja Beliniča izpod Susjeda, da hodi siromak z beraško palico od vasi do vasi? Niste-li ugrabili vsega imetja do zadnje mrvice kmetom Vojvodi, Mateju Majdiču, Ivanu Čačkoviču iz Brdovca, Petru Bederliču iz Otoka in Martinu Filipiču, tako, da lazijo po svetu brez strehe in zavetja, gladni, bosi in revni?"
"Da," zavpije Ferenc, poskoči na noge ter udari s pestjo ob mizo, "tudi sto drugim kmetom sem ugrabil vse, ker so bili uporniki, ker so pomagali Heningovici."
"Ali je bila vdova Marušičeva, ki u-mira s svojimi otroki lakote, tudi u-pornica? Niso-li, recite emi, vaši sluge razbili in izpraznili do zadnje kapljice vse kmečke kleti? A čemu vam to pripovedujem? Vi ste tudi milostljiv, in kadar potrebujete denarja, love vaši ljudje po cesti bedne kmete ter jih puščate samo v Zagreb, da si v imenu božjem vzamejo od meščanov novcev, da se od vas odkupijo. Pojdite med zagrebške meščane, omenite jim Sus-jedgrad, in vsaka krščena duša bo zatrepetala. Ne morem, ne smem molčati. Kadar bi morali delati ljudje na kraljevem polju, zahtevate,e da vam stavijo na pogorišču pogorelih kmečkih hiš nov gosposki dvorec, ostane neobdelana, vasi so prazne, narod oropan in nima, kar bi moral dati kralju. Idite v vas med narod, poslušajte, kaj govore na vsa usta. To vre, to se kuha, da me je strah, kaj bo iz tega. Zato prf.iajam sem, ker jaz, kraljevski upravitelj, ne smem trpeti, (Ja se kratijo kralju dohodki, da se ~ do smrti mučijo kraljevi ljudje. In ako nastane iz tega zlo, pade odgovornost na vašo glavo."
"Ferenc! Ferenc! Ti to poslušaš? Ti molčiš?" zakriči Helena, bleda ko smrt.
Med tem govorom se je tresel Tahi kakor šiba. Ko je končal Grdak, se je vgriznil trinog v spodnjo ustnico, vtaknil roke v žepe, postavil se tik pred upravitelja in izpregovoril mirno:
"Ste-li končali? Da. Vrag vam je dal jezičnost, da nijti kača ne sika bolje. Da niste kraljevi častnik, bi vas dal obesiti, kakor bom vsakega kmeta, ki mi le kaj zine. A sedaj vam velim, da se zovem jaz Franjo plemeniti Tahi, vrhovni konjar, cesarski komornik, gospodar na Susjedu in Stubici, baron Stettenberški, glavar kanižki in velikaš — a kako se zovete vi, revček?"
"Ne zovem se, hvala Bogu, Tahi."
"Vi iščete prepira, amice Grdak?"
"Pravice."
"Pazite, da vam ne polomi pravica reber, ako boste togotili možake."
"Jaz vam govorim v imenu kraljevske kancelije."
"A jaz vam velim: Poberi se, slivar!"
"Dobro," reče Grdak odhajajoč, "pomnite, da ste razžalili plemiča. Baron Stettenberški bo odgovoril bolj pokorno kraljevemu komisarju."
"Ta je skočil vragu iz torbe," reče Forčič, ko je odšel Grdak iz sobee.
"Ne boj se, Ivan," se nasmeje s krohotom Tahi, bled od togote, "ta zajec se bo nabodel še na moj raženj."
Gospo Heleno je kuhala vročina, komaj se je priplazila do svoje spalnice. Ko je pomagal Tahi na dvorišču svojemu pijanemu gostu na konja, je rekel:
"Moja gospa Helena, amice, se suši kakor stara vrba, in svetniki ji roje po glavi kakor muhe. Počasi gine, in Bog ve —' a ne dokonča stavka, kar prileti v tem trenutku na konju debelo, napihnjeno človeče kratkih nog in koničastega nosu — oskrbnik Ivan Lolič.
"Vaša milost, prinašam važno pismo za vas. Dobil sem ga v Zagrebu od vdove banice, kamor je došlo."
Tahi razpečati pismo, Forčič se skloni radovedno z glavo.
"Od Batorja," zamrmra Tahi čitajoč.
"Kdo je ban?" vpraša Forčič.
"Vraga!" zadrhti Tahi, "mesto enega bana imamo dva."
"Kdo pa sta ta dva?" vpraša podban.
"Duhovnik Jurij Draškovič in vojak Franjo Frankopan Slunjski sta naša bana. Tristo vragov! Naši kandidatje so propadli."
"A tudi njihovi," konča podban.
"Hvala Bogu," reče Tahi, "tretji se smeje."
"Za katero stranko se bo zavzel?"
"Za tisto, ki ga prej pridobi. Draškovič je moder, gladek in sladek. A pogodil ga bom. Slavohlepen, častila-komen je. Tu ga primem, pa je naš Franjo Slunjski bije samo Turke in se presneto malo briga za politiko. Jutri grem v Zagreb, da se poklonim Dra-škoviču. Z Bogom!"
Težko oddirja podban navzdol po bregu, a Tahi zakliče za njim:
"Stoj, brat! Lolič naj te spremi v Zagreb, da se ne izgubiš med potom. Si me li čul, Lolič? Jutri lahko vzameš Zukaličev mlin na Krapini. Si me razumel?"
"Da. Lahko noč vaša milost," reče debeluhar in jo ubere za majajočim se podbanom, ki je zrl opotekajoč se v zahajajoče solnce.
Gospod Tahi se vrne v grad in potrka na vrata oskrbnikovega stanovanja, nedaleč od vhoda. Vstopi. Sredi sobe je stala mlada, črnooka žena, majhnega nosu, debelih usten in polnih
prs. Podprla se je z rokama ob bok, naježila goste obrvi, pometikala z enim očesom in se pričela smejati.
"Kaj lepo ste odpravili mojega bedastega Loliča. Videla sem vse skozi okno."
"Pa on vendar ničesar ne sluti, dušica?" vpraša Tahi.
"Bedak bo kaj slutil!" se zakrohota žena in si pokrije na videz sramežljivo z rokama obraz. "Mislim, da ve vse. Toda, dajajte mu cekine in mline, pa ne bo vpraševal, če mu žena moli rožni venec. Ampak vaša gospa Helena?" vpraša Loličevka in pogleda izpod oči norega starca.
"Ta spi ali pa moli," odvrne Tahi.
"No, dobro!" se nasmeje Loličevka, "naj pa moli."
In pri teh besedah se Loličevka hudobno nasmeje. —
XVII.
Gospod Ambrož Gregorijanec je sedel za mizo v stolpu mokriškega gradu, kamor je bil prišel zgodaj spomladi leta 1567. za dolgo časa na obisk. Ne zavoljo zabave in veselic, ampak ravno zaradi svoje in susjedske pravde. Ko je čul o zločinih Tahovih, si je hotel yse od blizu ogledati in slišati vse od očividca. Nagnil se je bil nad debelo knjigo, na katero mu je padala dolga brada, a oči so se mu br-zo podile po črno tiskanih besedah. Belil si je glavo ter študiral slavonsko in ogrsko dedinsko pravo, ker je po tem nalašč povpraševala kraljeva sod-nija. Ravno je prijel za papir, da bi si zkbeležil nekoliko besed, kar stopi v sobo Mihajlo Konjski, oblečen v potno obleko. Starec vzdigne glavo, poda prišlecu obe roki in vzklikne:
"Da ste mi zdrav, dragi moj prijatelj ! S kako srečno novico prihajate na Mokrice?"
"Bog vas živi, domine Ambrož," reče Konjski. "Ne vem, je li moja novica srečna ali nesrečna, toda vsekakor važna."
"Da jo slišim," odvrne Ambrož in sede zopet na stol.
"Dobili smo bana, ali bolje rečeno, imamo dva bana."
"Dva? Katera dva?" vpraša Ambrož živahno.
"Škofa Draškoviča in kneza Franja Frankopana Slunjskega."
"Je to istina?" vpraša Ambrož, "moj Stepko prihaja iz Zagreba vsak dan z drugim banom. Veliko se je govorilo o Matiju Kegleviču."
"Živa resnica," odvrne Konjski, "povedal mi je to gospod škof, moj znanec in sicer včeraj, a jaz sem pohitel s svojo ženo semkaj, da vam povem to novico."
(Dalje prih.)
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
5JBDINJENIH DRŽAVAH nDf]D$. TflT TDT1 III	Inkorp. t drž. 111., 14. maja
8EVERNE AMERIKE.	UUlluZ* JULlJjli ILL, Inlcorp. t drž. Pa., 5. apr. 1
Vitanovljena 29. novembra 1914
ORUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tainik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, I1L
Electric Iron, Waage Triple Heat, $5
toplota za vse vrste gladenja Comfort Gasoline Iron $4.75
PYREX
TRANSPARENT OVEN-WARE Najnovejša iznajdba od Oven-Ware.
IMELI GA BOSTE RADI. 11 KOSOV DARILNI SET ZA $5.00
CARVERS
NA PAR ALI SET 5, 7 in 8 col klinje, Pearl, Stag ali
Ivory rogovi. Ta set ima tudi Genuine Lee's jeklo.
AMERIKANSKI SLOVENEC,
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe te naj pošljejo na 1. porotnika.
ELECTRIC
FLASHLIGHTS
750 0» $3.00
ARMY FLASHLIGHTS posebno fine za vojake. Cena $1.75.
HOOVERIZE usnje za čevlje je drago in vozite
BICIKELJ
VOZITE SE NA DELO IN V ŠOLO Naša 1918 zaloga je najbolj popolna na vsem trgu.
Barrett Hardware
NASA OKNA SO POLNA KORISTNIH DARIL	BARRETT BLOCK, JOLIET, ILL.
Company
Žepni nožiči
isal Avgust Šenoa. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
MiaSHSSHfflSSHHasaSSHHfflfflSSBSaasSHiigssiiiiHlS
(Dalje.)
V	tem trenutku javi sluga, da želi Priti pred gospoda Taha kraljevi o-skrbnik Štefan rGdak.
"Grdak?" zavpije Tahi ljuto, "kaj hoče ta stenica zopet od mene? Da ni pokvari obed! Naj le pride, boš vsaj videl, prijatelj podban, s kako vrsto ljudi moram deliti tu gospodstvo."
V	sobo stopi Grdak, pokloni se go-
spodoma in tudi gospej Heleni. Tahi premeri prišleca prezirno od nog do glave in reče porogljivo:
"Kaj je zopet, domine Grdak? Kje vas boli? Nekako kislo gledate. Vem, da bom zopet čul kako uradno pridigo.'
"Govoriti moram z vami o resnih poslih, magnifice domine, in to po naročilu kraljeve kancelije." "Govorite svobodno," reče Tahi, iz-
so darila, ki so jako dobrodošla, ker so za celo leto in še delj.
Noz od Barrett's je dokaz, da ste dali najboljši nožič, ki ga je dobiti na trgu.
kmečka vojska.
POVEST IZ LETA 1573. B
AMEKXKANSKI SLOVENEC. 11. DECEMBRA 1917.

r
IVI A 1^1 YITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman,	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Naposled pride Barbka, toda sama, resna in tožna. Stopi k mizi in se, za-slanjajoč svečo z roko, obrne h gospodu Makoveškemu.
"Stric, Kristini je nekoliko slabo, to rej ne pride. Prosi vas pa, stopite za trenutek k vratom, da vas utegne pozdraviti."
Gospod Makoveški takoj vstane in odide, Barbka pa za njim.
Malega viteza obide otožnost in nejevolja, zato reče:
"Tega res nisem mislil, da bi gospodične Kristine danes ne imel videti. Ali je res bolna?"
"Ej, zdrava je," odgovori gospa Ma-koveška, "toda sedaj ne zahaja med ljudi."
"Zakaj ne?"
"Ali ti ni Zagloba še ničesar povedal o njene^n sklepu?"
"O kakšnem sklepu, za rane božje?"
"V samostan pojde..."
Volodijevski pomežikne kakor človek, ki ni dobro slišal, nato vstane, pa sede novič in znoj mu pokrije čelo z debelimi kapljami. V sobi nastane gluho molčanje.
"Mihael!" se oglasi gospa stolnikova.
On pa, zroč s kalnimi očmi zdaj njo, zdaj zopet Zaglobo, reče naposled s strašnim glasom:
"Kaj, ali res kletev visi nad menoj?"
"Imej Boga v srcu!" zakriči Zagloba.
XVIII.
Iz tega klica sta Zagloba in gospa Makoveška zvedela za tajnost malega viteza. Ko je vstal in hipoma zapustil sobo, sta nekaj časa zrla drug drugega kakor od strele zadeta; naposled pa je rekla gospa Makoveška:
"Za Boga! Pojdite, gospod, za njim, pomirite in potolažite ga; ako pa ne-čete, pojdem sama."
"Ne storite tega, gospa," odgovori Zagloba. "Ondi ni treba vas, nego Kristine. Ker pa to ni mogoče, je bolje, ako ga pustimo samega. Zakaj tolažba, ki ne pride o pravem času, spravi človeka le še v večji obup."
"Sedaj že vidim kakor na dlani, da se je zaljubil v Kristino. Glejte, gospod! Vedela sem, da jo ima r&d, ker je rad zahajal v njeno družbo, toda da bi bil tolikanj zaljubljen, to mi ni hodilo na misel."
"Bržkone je dospel z gotovim namenom, v katerem je videl svojo srečo, in sedaj je kakor od strele zadet."
"Ali zakaj ni nikomur kaj omenil o tem, ni meni, ni vam, ni sami Kristini? Nemara bi deklica ne bila napravila obljube?"
"Čudna stvar je to," odgovori Zagloba. "Vendar je moj prijatelj ter zaupa moji glavi bolj nego svoji, ali vendar mi o tej ljubezni ni povedal niče-Isar, nego mi je nekoč dejal, da je to le prijateljstvo in nič več." "Zmerom je bil skrivnosten." "Torej ga, gospa, dasi ste mu sestra, še ne poznate. Srce ima zmerom na jeziku. Nikdar še nisem srečal bolj odkritosrčnega človeka. Ali ste, gospa, prepričani, da s Kristino ni govoril ničesar?"
"Mogočni Bog! Kristina lahko ravna po svoji volji, zakaj moj mož, kot njen oskrbnik, ji je dejal: 'Samo da bo vrl človek in plemič — na imovino ti ni treba gledati.' Ako bi ji bil Mihael pred odhodom dejal, kaj ima na srcu, bi mu bila odgovorila 'da', ali 'ne', in vedel bi, česa se ima nadejati."
"Resnica je, da ga je to nepričakovano osupnilo." "Sedaj je treba svetovati." "Naj pa vzame Barbko!" "Če ima pa ono rajši! Oh, ko bi mi bilo to kdaj prišlo v glavo!" "Zal, da vam ni!"
"Kako naj bi bilo prišlo, ko ni prišlo niti vam, ki ste vendar Salomon?" "A kako veste to?" "Ker ste ji ponujali Ketlinga." "Jaz? Bog mi je priča, da nisem nikomur koga ponujal. Rekel sem, da je Ketling vrl plemič, kar je tudi res, toda snubitev prepuščam ženskam. Gospa! Sedaj leži na moji glavi polovica ljudovlade. Kako naj utegnem misliti na kaj drugega nego na javne stvari? Pogostoma nimam ni toliko časa, da bi žlico jedi zanesel v usta."
"Svetujte, gospod, sedaj, na usmilje-nost božjo! Saj čujem povsod naokrog, da ni nikogar pametnejšega od vas."
"Ljudje brez prestanka govore o moji glavi. Smeli bi mi že dati mir. Kar se tiče sveta, sta dva: Ali naj Mihael vzame Barbko, ali pa naj Kristina izpremeni svoj namen. Saj namen še ni obljuba!"
V tem se je vrnil Makoveški, ki mu je bila žena takoj povedala vse. Plemič se je močno razžalostil, ker je imel Mihaela neizmerno rad, ter si v tem hipu ni mogel izmisliti ničesar.
"Ako ostane Kristina trdna," reče
"pa je v tej stvari ni
in si drgne čelo, moči ovirati."
"Kristina ostane trdna!" odgovori gospa stolnikova. "Kristina je bila zmerom taka."
Gospod stolnik pa reče:
"Kako li Mihaelu ni prišlo v glavo, da bi se bil zavaroval pred odhodom? Utegnilo bi se bilo zgoditi še huje; lahko bi mu bil kdo v tem pregovoril deklico..."
"Tedaj ne bi hotela iti v samostan," odgovori gospa stolnikova. "Saj je prosta!"
"Resnica!" reče stolnik.
Toda Zaglobi se je že jelo svitati v glavi. Ako bi mu bila znana tajnost Kristinina in Volodijevskega, bi mu bilo vse takoj jasno. Toda brez tega je bilo težavno umeti vse to, kar se je pripetilo. Toda Zaglobova bistroumnost je jela prešinjati meglo ter si domišljati pravi vzrok Kristininega namena in obupa Volodijevskega.
Črez nekaj časa je bil že prepričan, da je bil Ketling vzrok temu, kar se je pripetilo. Njegovemu mnenju je bilo treba samo še zagotovila, zato je sklenil oditi k Mihaelu in ga izprašati podrobneje.
Na poti se ga je polastil nemir, ker si je domislil:
"V tem tiči mnogo dela. Hotel sem pripraviti medice za Barbkino in Mihaelovo svatbo, toda ne vem, ali jima namesto medice nisem skuhal kislega piva. Kaj, ako se Volodijevskemu vrne nekdanji sklep ter po Kristininem zgledu obleče meniško haljo?..."
Ob spominu na to je Zaglobo izpre-letel mraz; pospešil je korake jn kmalu bil v Mihaelovi sobi.
Mali vitez je hodil po sobani kakor zver v kletki. Čelo je imel grozno nagubano, oči kakor steklene. Trpel je neizmerno. Ugledavši Zaglobo, zdajci obstane pred njim, prekriža roke na prsih in zakliče:
"Povejte mi, prosim, kaj pomeni vse to?"
"Mihael!" odgovori Zagloba, "pomisli, koliko deklet stopi vsako leto v samostan. To je navadna stvar. Nekatere gredo v samostan zoper voljo staršev, češ, da bo Jezus poleg njih, a kaj šele take, ki so proste..."
"Sedaj ni nikake tajnosti več!" zakliče Mihael. "Ona ni več prosta, ker mi je pred odhodom obljubila ljubezen in roko."
"Aha!" odgovori Zagloba, "tega nisem vedel."
"Tako je!" pritrdi mali vitez.
"Morda se vda prigovarjanju?"
"Ne zmeni se več zame. Ni me hotela niti videti," reče Volodijevski otožen. "Dan in noč sem hitel semkaj, a neče me niti videti. Kaj pa sem ji storil? Kakšni grehi me teže, da me preganja jeza božja, da me nosi veter kakor posušen list? Ena je umrla, druga gre v samostan, obe mi je vzel Bog, ker sem izvestno preklet, ker je za vsakogar ljubezen, samo zame ne."
Zagloba je strepetal v duši, da ne bi mali vitez, prevzet od žalosti, novič začel kleti kakor po smrti Anice Brzo-bogate. Da bi obrnil njegovi misli drugam, reče:
"Mihael, ne dvoji, da je tudi na tebi usmiljenost božja, zakaj to je greh. Saj ne moreš vedeti, kaj te čaka jutri. Morda sama Kristina, ko se spomni tvoje osamelosti, izpremeni svoj na men in ostane zvesta svoji obljubi. Sicer pa, čuj Mihael, ali morda to ni tolažba, da ti ono golobico vzame sam Bog, naš usmiljeni Oče, nego bi jo vzel posveten človek? Sam povej, ali ni to bolje?"
Mali vitez jame grozno migati z brki in škripati z zobmi; naposled pa zakriči z zamolklim glasom:
"Ej, ko bi bil to živ človek?... Ha! Ko bi bil kje... Dokaj ljubše bi mi bilo to — o-tala bi mi osveta.. "
"Tako ti pa ostane molitev!" reče Zagloba. "Čuj me, stari prijatelj, zakaj kaj boljšega ti ne nasvetuje nihče. Morda pa Bog še vse izpremeni v dobro. Jaz sam, to veš... sem ti želel drugo, toda videč tvojo bolest, čutim obenem s teboj ter bom s teboj vred prosil Boga, naj te potolaži in ti novič nakloni srce te trdovratne gospodične.'
Po teh besedah je jel Zagloba otirati solze, ki pa so bile res solze prijaznosti in pomilovanja. Da je mogel, bi bil v tem hipu odpravil vse, kar je bil storil v ta namen, da je Kristino odvračal, ter bi jo-zopet privedel v naročje Volodijevskemu.
"Čuj!" reče za nekaj časa, "izprego-vori še s Kristino, pokaži ji svojo žalost, svojo neznosno bolest in Bog naj te blagoslovi! Morala bi biti kameni-tega srca, ako se te ne bi usmilila. Toda upam, da se te usmili. Hvalno je imeti na sebi habit (meniško opravo), toda ta ne sme biti sešit iz človeške krivde. Povej ji to. In potem boš videl...Ej, Mihael, danes se.jokaš, jutri pa bomo že pili na tvoji zaroki.
Prepričan sem, da bo tako! Dolgčas ji je bilo, zato ji je prišel habit na misel. V samostan pojde, toda v tak, kjer boš ti zvonil h krstu.. . Morda je res nekoliko bolehna ter nam je govorila o ha-bitu le zato, da nam ie z milom zalila oči. Saj nisi tega slišal iz njenih ust in, ako Bog da, tudi ne začuješ kaj takega. Ha, dogovorila sta si tajnost, in ona je ni hotela izdati — zato pa je to pesek v oči — pesek v oči! Res! To ni nič drugega nego ženska zvijača!"
Zaglobove besede so delovale na potrto srce malega viteza kakor hladilen balzam; novič je stopila vanj nadeja, oči so se mu napolnile s solzami in dalje časa ni mogel izpregovoriti besedice. Šele ko je zatrl solze, se je zgrudil Zaglobi v naročje in dejal:
"Ko bi se rodilo mnogo takih prijateljev! Ali mislite, da bo tako, kakor pravite?"
"Kako naj bi se motil? Bo tako, bo! Ali mi moreš dokazati, da bi bil kdaj prerokoval napačno? Ali ne zaupaš moji izkušenosti in moji bistroumnosti?"
"Ne morete si niti misliti, kako ljubim to gospodično. Ne da bi bil pozabil ljubljeno pokojnico, zakaj vsak dan molim zanjo — toda tudi k tej mi je priraslo srce kakor goba k drevesu. To je moja ljubezen! Koliko sem tam v oni travi mislil nanjo, zarana, zvečer in opoldne! Naposled sem jel govoriti sam s seboj, ker nisem imel tovariša. Kakor Boga ljubim! Celo takrat, kadar mi je bilo treba preganjati Tatarje, sem še na konju mislil nanjo."
"Verjamem. Meni je od joka za neko deklico v mladosti izteklo oko, in ako ni izteklo, popolnoma, pa se mi je prevleklo z mreno."
"Ne čudite se, gospod. Pridem semkaj na vso sapo in prva beseda, ki jo začujem, je samostan. Vendar pa še zaupam v prigovarjanje, v nje srce in besedo. Kakor ste rekli, gospod? Dobro je imeti na sebi habit — toda iz česa?"
"Toda ne sešit iz človeške krivde...'
"Izvrstno rečeno. Da ni meni nikdar prišla taka misel! V taboru bi mi bilo to za vedrilo. Nemir sicer neprestano tiči v meni, vsekakor pa ste mi vlili tolažbo v srce. Dogovorila sva se pravite, da ohraniva vso stvar tajno in da je deklica jela govoriti o 'habitu' zato, da je odvrnila ^pozornost od sebe. Še drug razlog ste povedali, toda ne morem se ga spomniti... S tem mi je izdatno odleglo."
'Pojdi z menoj, ali pa dam semkaj prinesti vrč. To se prilega za na pot..."
Šla sta ter pila mnogo do pozne noči.
Drugi dan je obleke! Volodijevski najboljšo suknjo, napravil resen obraz, se oborožil z vsemi razlogi, ki so mu samemu prišli v glavo in ki mu jih je podal Zagloba, in tako oborožen je prišel v obednico, kjer so se navadno vsi shajali k zajtrku. Samo Kristine še ni bilo, pa tudi ona ni dala dolgo čakati, nase. Komaj je mali vitez použil dve žlici hrane, so se odprla vrata, začul se je šelest suknje in deklica je stopila v sobo.
Prišla je urno, kakor da je padla skozi vrata. Licd ji je gorelo, trepalnice je imela povešene in na licu se ji je zrcalila zbeganost, odpornost in bojazen, Približavši se Volodijevskemu, mu je podala obe roki, toda oči ni dvignila k njemu in ko ji je 011 jel razvnet poljubljati roke, je takoj 0-bledela ter ga ni mogla pozdraviti niti z besedico.
Njegovo srce pa je bilo takoj prenapolnjeno z ljubeznijo, nemirom in navdušenostjo, ko je gledal njeno nežno lice, ki se je izpreminjalo kakor čudovita slika. Gledaje nje šibko, krasno postavo, od katere se je še odbijala toplota nedavnega snu, in na to zadrego in bojazen, ki se ji je zrcalila na licu, je bil ves zbegan. "Najdražja mi cvetka!" je pomislil v duši, "česa se bojiš? Saj bi dal kri in življenje zate."
Ni pa rekel tega glasno; samo ostre svoje brke je tako dolgo pritiskal k njenim atlasno mehkim rokam, da je pustil na njih rdeče, lise.
Barbka, zroča vse to, si je nalašč dala posla z lasmi, da ne bi nihče gledal njene ginjenosti, toda nanjo ni pazil nihče. Vsi so zrli ona dva in nastalo je mučno molčanje.
Prvi ga pretrga Volodijevski.
"Noč mi je prešla v tožnosti in nemiru," reče, "zakaj vse sem videl sno-či, razen vas, gospodična, in tako grozno novico so mi povedali o vas, da bi se bil rajši jokal nego spal."
Ko Kristina zasliši te odkritosrčne besede, obledi še huje; Volodijevski je kar mislil, da omedli; zato je deja! hitro:
"V tej stvari moramo izpregpvoriti, toda sedaj vas ne vprašujem ničesar, da se pomirite. Saj nisem barbar niti volk, iny Bog ve, kako zelo sem vam naklonjen." "Hvala!" šepne Kristina. Zagloba, stolnik in njegova žena so jfli pogledovati drug drugega, kakor bi se izpodbujali na navadni razgovor, toda dalje časa se ga ni lotil nihče, šele Zagloba izpregovori prvi:
Treba je," reče stolniku in Volodijevskemu, "da danes odrinemo v meto. Qndi že vre, kakor navadno pred volitvijo, zakaj vsakdo priporoča svojega kandidata. Spotoma vama povem, komu moramo po mojem mnenju oddati glas."
Nihče ne odgovori. Zagloba se o-zre; naposled pa se obrne k Barbki.
"A ti, hrošč, ali greš z nami?"
"Grem, bodisi na Rusko," odgovori Barbka drzno.
In novič nastane molčanje. Ob takšnih poizkusih, da bi se začel razgovor, ki pa se niso posrečili, mine zajtrk. Končno vsi vstanejo. Volodijevski se približa Kristini ter reče:
"Moram z vami izpregovoriti na samem."
Poda ji roko in odide z njo v stransko sobo, v prav tisto sobo, ki je bila priča njiju prvemu poljubu. Posadivši Kristino na naslanjač, sede sam poleg nje ter jo jame božati z dlanjo po laseh, kakor bi božal majhno dete.
"Kristina," reče naposled z nežnim glasom. "Ali te je zbeganost že minila? Ali mi že moreš odgovoriti mirno?"
(Dalje prih.)
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik........^..Gfsorge Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik..............„....Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik....... ........John. Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
ATLAS — ZASTONJ.
POZOR ROJAKINJE!
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
kChi. Phone 376
120 Jefferson St
N. W. M)
JOLIET, ILL
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in prt kaj eno meso *»r vse druge pedmete,1 ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111.
y
— Kadar hočete kaj kupiti, oglasite se v trgovinah, katere imajo svoje oglase v Amer. Slovencu.
i
DENAR ZA BOŽIČ PO NIZKI CENI
Teselo javljamo, da smo premenili naše »broke in znižali odplačila. Zdaj lahko posodite denar na sledeče obroke:
Vsota posojila.
$ 12.00 ... . 16.00 ... 20.00 ...
Štev. mesecev.
..... 6 ....
..... 8 ....
..... 10 ....
24.00 ......... 12
28.00 32.00 36.00 40.00 48.00
7
8 9
10
12
60.00 ......... 10
72.00 ......... 12
80.00 ......... 10
88.00 ......... 11
Meaečno odplačilo. Glavnica z obrestmi 3 1-2 odsto na mesec.
..........$ 2.00.........
.......... 3.00.........
....................2.00 .........
.......... 2.00.........
.......... 4.00.........
.......... 4.00.........
.......... 4.00.........
.......... 4.00.........
.......... 4.00.........
.......... 6.00.........
.......... 6.00.........
.......... 8.00.........
.......... 8.00.........
Skupna cena
.....$ 1.47
....	2.52
....	3.85
....	5.46
....	3.92
....	5.04
....	6.30
....	7.70
....	10.92
....	11.55
....	16.38
....	15.40
....	18.48
100.00 ......... 10 ................. 10.00 ................ 19.25
Druge vsote do $300 po istih cenah.
Joliet Loan Company
(NOT INC.)
Cor. Chicago and Jefferson Sts., 2nd floo^
Room 201 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Telephone: Chicago 522. Pod državno kontroolo in licenco.
NAJSTAREJŠA POSOJILNICA V JOLIETU.
t*
r
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
JoucT.au
PIVO V STEKLENICAH.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET. ILLXKO i
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
EAGLE EXPORT

ter Je najboljša pijač«
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405
S. Bluff St., Joliet, Ul.
'V u