&
Mercator
Akcija
Od 21.6. do 5.7. 2001
v vseh živilskih prodajalnah Mercatorja!
Mercator-Dolenjska, d.d.. Livada 8. Novo mesto
V akciji več kot 50 izdelkov!
Št. 26 (2705), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 28. junija 2001 • Cena: 240 tolarjev
Kučan proti represiji
Brežiški simpozij o slovenski osamosvojitvi - Borut Pahor: združili ste Slovenijo in prepričali svet
BREŽICE - “Mi smo dolžni zabeležiti vso resnico, ne da bi s prstom kazali na kogarkoli. Mi smo dolžni to storiti.” Tako je Jože Pučnik sklenil svoj prispevek o političnih pripravah na slovensko osamosvojitev. Njegov nastop je bil eden v vrsti podobnih dogodkov na simpoziju Slovenska osamosvojitev 1991, pričevanja in analize, v Posavskem muzeju v Brežicah 21. in 22. junija.
Po Pučnikovih besedah je bila misel za osamosvojitev Slovenije odziv na srbske zamisli o veliki Srbiji, ki so jih zlasti ob obiskih Dobriče Čosiča v Ljubljani spoznavali slovenski intelektualci. Čosič je na enem teh obiskov cinično zavrnil Pučnika, češ ali se boš jokal za Jugoslavijo! Ob takem razpoloženju Srbov je krog, kjer je v Sloveniji deloval tudi Pučnik, napisal slovenski nacionalni program in ga objavil v 57. številki Nove revije. Po Pučnikovih besedah je takratni slovenski partijski vrh sklenil, da bo naredil vse, da zatre ideje Nove revije. Te represivne ukrepe je po Pučnikovih besedah zavrnil “inteligentni vrh, v katerem je bil tudi Milan Kučan".
Pučnik je med politične priprave na slovensko osamosvojitev uvrstil tudi stavko v Litostroju, ko so mislili ustanoviti socialdemokratsko stranko Slovenije. Pučnik je sploh pripi-
sal veliko osamosvojitvenih zaslug (nastajajoči) slovenski socialdemokraciji. “Ustanovni plakat socialdemokratske stranke 1988 je objavil nekatere bistvene elemente osamosvojitve Slovenije. To je pomembno povedati zaradi vsebine plakata in časa, ko se je to zgodilo,” je dejal Pučnik, kije na simpoziju nastopil -po lastnih besedah - ne kot zgodovinar, ampak kot pričevalec.
Pučnik je nastopil med prvimi prvi dan dvodnevnega simpozija. Prvi dan je simpozij pozdravil tudi njegov pokrovitelj Borut Pahor, predsednik državnega zbora. Pred zbranimi v Viteški dvorani gradu je dejal, daje počaščen, da sme pozdraviti navzoče: “Toliko bolj, ker vidim med vami najpomembnejše protagoniste slovenske osamosvojitve.” Pozdravil je njihovo sposobnost, da so pred desetletjem in več znali zediniti precej neenotno Slovenijo in samostojnost predstaviti mednarodni skupnosti kot dejstvo, ki ga je morala spoštovati.
Na simpoziju je o slovenski osamosvojitvi govorila vrsta znanih imen, nekdanji Demosov krog in drugi. Simpozij so pripravili Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Posavski muzej Brežice, 'Center za vo-jaškozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske ter obe organizaciji veteranov vojne za Slovenijo. M. L.
| _#s\		
\	• - "7 j	|K ul |	
VETERANI IN PREDSEDNIK - Po podpisu o sodelovanju veteranov so predstavniki obeh organizacij predsedniku Kučanu izročili zlato plaketo ter zlati znak, plakete pa je bil deležen tudi sedanji prvi mož Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič. Nastopu otroške folklorne skupine iz Artič je sledil poziv k splošnemu druženju, obujanju spominov, podkrepljen z golažem in pivom, ogledati pa sije bilo mogoče tudi razstavljeno vojaško tehniko ter drzne nastope izurjenih pripadnikov policijske helikopterske enote. Poleg tega so si nekateri lahko privoščili še panoramski polet nad bojišči osamosvojitvene vojne, drugi so si raje ogledali razstavo fotografij 'Posavje 9/", ki so jo odprli dan pred lem, ter karikature karikaturista glasila Veteran Milana Alaševiča. (Foto: M. I.)
REFERENDUMA NI JA
Ljudska volja je najbolja?
Desetletnica državnosti ni bita zgolj priložnost za obujanje spominov na čase, ko sije slovenski narod izbojeval lastno državo, bila je hkrati priložnost za razmisleke o tem, kakšna je ta država, ki za temeljno vrednoto izpostavlja svobodnega človeka, kajpak v duhu občih pravil demokracije. Praznovalo se je obletnici primerno, razmisleki tudi niso povsem umanjkali, čisto po naključju pa je ravno med pripravami na jubilejne slovesnosti ljudstvo spet imelo priložnost dokazati, da je ono nad vsemi vejami oblasti.
Žal se je tokrat "referendumiralo ” o stvari, ki niti pod točko razno ne zadeva vsakega posameznika. Malo manj ko dve tretjini ljudstva se sicer ni dalo ujeti v poslansko nastavljeno politično past, pravila tovrstnega opredeljevanja pa so taka, da bo vseeno obveljala ljudska volja - in po tej volji zdaj vse ženske niso več enakopravne, odločilen je njihov (zakonski) stan.
Zmagoslavje predsodkov nad enakopravnostjo se še ni dobro poleglo, nekateri pa si prizadevajo spet spraviti ljudstvo na volišča. Kolo zdaj vodi neka nova stranka, ki skuša z zavzemanjem za ohranitev prostocarinskih prodajaln stopiti iz politične brezimnosti. Če ji bo uspelo zbrati predpisanih šliridesettisoč podpisov, se kaj lahko zgodi, da se bo po ljudski volji obdržal monopol obmejnih trgovcev, ki so zdaj bolj enakopravni od drugih.
To. da se z referendumi lahko uzakonja neenakopravnost, pa je že stvar, ki (pri)zadeva vsakega posameznika. Pravila za izražanje ljudske volje očitno kličejo k dopolnitvi, a če zanjo ne bo dovolj politične modrosti, nismo daleč od časov, ko bomo kar naprej in spet "referendumirali" - dokler ne bo zamnjkah denarja in demokracije!
DRAGU RUSIJA

r. -Mm tl
tigf
POČITNICE - Prejšnji teden se je končal pouk na osnovnih in srednjih šolah in začele so se počitnice. Ta dogodek so v glavnem veselo proslavili, ob tem pa je bilo, žal, videti tudi nelepe prizore objestnih in celo močno pijanih mladeničev in mladenk. To vsekakor ne velja za skupinico na fotografiji, ki je po koncu zadnjega šolskega dne v tepem in toplem popoldnevu posedela ob bregu Krke na Otočcu. (Foto: A. B.)
“Mislili so, da bomo obupali”
Največje veteransko srečanje po vojni v Sloveniji - Bila je skupna pot, pristali na različnih bregovih - Kučanova čestitka osamosvojiteljem - Položaj veteranov še neurejen!
CERKLJE OB KRKI - Ena izmed osrednjih slovenskih prireditev ob 10. obletnici osamosvojitve je v soboto potekala na območju cerkljanske vojašnice, kamor so se kljub ne najbolj prijaznemu vremenu že od jutranjih ur naprej zgrinjale trume ljudi. Večina izmed njih se je pred desetimi leti z orožjem v roki postavila v bran po oborožitvi neprimerno močnejši jugovojski, toda odločilo je srce. Slednje je v svojem govoru ob največjem veteranskem srečanju po koncu osamosvojitvene vojne poudaril tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak in dodal, da smo Slovenci tako prvič v svoji zgodovini dokazali, da smo državotvoren narod, ki se je končno otresel tradicionalne pokorščine.
“Generacij, ki prihajajo za nami, nihče več ne bo vzgajal v hlapce tujcem. Nihče jih več ne bo silil praznovati tujih zmag, porazov in resnic. To je naša zasluga in zasluga tistih, ki so v vsej zgodovini slovenstva delovali v dobro slovenskega človeka,” je dejal Lisjak. Zelo čustven govor je med množico zbranih naletel na polno mero odobravanja, saj so ga večkrat prekinjali s ploskanjem. Za posebno slovesno vzdušje na prireditvi so poskrbeli pripadniki gardne enote Slovenske vojske ter praporščaki obeh veteranskih združenj, ki so se jim pridružili tudi tisti iz vrst borcev NOB. Davorin Bratuš, predsednik policijskega veteranskega združenja Sever, je v govoru omenil, da je ob kopici dogodkov iz tistih dni težko izluščiti manj in bolj pomembne. “Vsi so nas vodili k enemu samemu cilju, imeti svojo državo. Usoda je hotela, da nas je tok po tako plemenitem delu odnesel na različne bregove. Ustanovili smo dve veteranski organizaciji, eno v vojski in eno v policiji. Kljub temu smo ves čas iskali skupne poti in uspelo nam je. Žal pa le ostaja nekaj grenkega priokusa. Moja velika želja je bila in še vedno ostaja: podpis pogodbe o sodelovanju z vsemi sorodnimi organizacijami, tudi z Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB. Na lokalnem nivoju nam je to že uspelo, upam, da nam bo tudi na vrhu,” je še dodal Bratuš. Slavljence je zatem nagovoril še župan občine gostiteljice Vladislav Deržič.
Protokolarni del je z nekoliko daljšim govorom zaključil predsednik države Milan Kučan. Ko seje dotaknil tistih usodnih dni, ko se uporabi orožja ni.bilo več mogoče izogniti, je dejal, da tudi po desetih letih lahko le obžalujemo, da so takratni zvezni in srbski organi napačno presojali položaj v Jugoslaviji. “Napačno so presodili in

Oh koncu ledna bo sončno, v nedeljo lahko nastane kakšna vročinska nevihta.
tudi precenili sposobnost in pripravljenost tedanje zvezne armade za vojaško reševanje političnih nesoglasij med narodi in republikami skupne države. Napačno so tudi presojali in podcenjevali odločenost slovenskega naroda in vseh prebivalcev Slovenije, da iz takratnega brezupa stopimo na samostojno pot. na pot svobode in upanja, trdne odločenosti, da za svojo usodo sami prevzamemo odgovornost. Zmotili so se in doživeli poraz. Na svoje delovanje ste lahko ponosni vsi neposredni udeleženci vojaških operacij, ki ste se jih udeležili kot pripadniki TO, milice in drugih državih organov Slovenije. Na vas, udeležence vojne za Slovenijo, smo ponosni mi vsi!" je med drugim povedal predsednik Kučan.
“Domovina naša je svobodna” je bil naslov pesmi, ki je po predsednikovem govoru izzvenela iz ust
brežiškega mešanega pevskega zbora Viva, sledil pa je podpis listine o sodelovanju veteranskih organizacij Slovenije 1991, ki stajo ob navzočnosti predsednika države podpisala Lisjak in Bratuš. V njej so predstavniki obeh organizacij, vojaške in policijske, obvezali, da bodo skupaj skrbeli za ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda, sodelovali pri raznih oblikah domovinske vzgoje, oblikovanju objektivne podobe o vojaških in drugih dogodkih iz leta 1991 ter da bosta organizaciji skupaj nastopali pri zakonskem urejanju zaščite veteranov in njihovih pravic. Slednje namreč niti po desetih letih miru v nekaterih primerih še ni najbolje rešeno, kar je v svojem uvodnem govoru omenil tudi Srečko Lisjak.
M. I.
Koncert Ljubljanskih madrigalistov
PODSREDA - V okviru prireditev Glasbenega poletja na gradu Podsreda bo v soboto, 30. junija, ob osmih zvečer na grajskem dvorišču koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Ščcka.
3?X
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) S 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje ® 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj Tt 07/30-56-480
Odbojka na mivki
7. oz. 8. julija 2001:
VELIKI REKREATIVNI TURNIR ZA POKAL KOBRE
w/
12. - 15. julija 2001:
DRŽAVNO PRVENSTVO
Pokrovitelj:
VnAskiN
Informacije: Agencija za šport Novo mesto, tel. 39-32-930
Berite danes
stran 2:
•	Ena univerza na jugu?
stran 3:
•	“Zakoni ne veljajo za vse enako!”
stran 4:
•	Kmetijski denar se bo delil dvakrat
stran 6:
•	Ukinitev šole najhujši udarec
stran 13:
•	Prihodnosti nočejo v
bregešah in rezervatu
stran 18:
•	Kakšna bo usoda mirnske šole?
Ob Baragovem dnevu
TREBNJE, KNEŽJA VAS-Občina Trebnje vabi na prireditve ob spominskem dnevu občine - Baragovem dnevu. V petek, 29. junija, bo ob 20. uri v trebanjskem kulturnem domu slavnostna akademija, na kateri bo slavnostni govornik prof. dr. France M. Dolinar, svetovalec vlade RS v Arhivu RS, za kulturni program pa bo poskrbel Simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. V soboto, 30. junija, vabijo na pohod po Baragovi poti -zbor je ob 8. uri pred njegovim spomenikom v Trebnjem. V nedeljo, L julija, se bo ob 10. uri v Knežji vasi pričela maša: somaševanje bo vodil upokojeni ljubljanski nadškof dr. Franc Šuštar. V.kulturnem programu bo nastopil ženski pevski zbor Svoboda z Mirne, slavnostni govornik pa bo dr, Janez Dular, direktor Urada za slovenski jezik.
10 let družbe Tom
MOKRONOG - Jutri popoldne ob 15. uri bodo pred tovarno TOM v Mokronogu obeležili 10-letnico te družbe. V počastitev obletnice bo 10 znanih slovenskih športnikov preteklo 10 km, sledil pa bo kulturni program z nastopom pevske skupine Ragle in trebanjske godbe. Družba TOM bo ob tej priložnosti krajevni skupnosti Mokronog v upravljanje predala obeležje tehnične dediščine.
ISSN 0416-2242
770416
224000
Nagrada za uspeh v šoli
Pred kratkim so se spet enkrat zaprla, šolska vrata in je zato čas za prej omenjene nagrade. Kaj dati šolarju za uspeh v šoli in ali mu sploh dati kaj posebnega za končani razred? Šola je vendarle otrokova priprava na poznejše življenje, zato po mnenju nekaterih šolarjevega uspeha niti ne gre posebej nagrajevati, češ da ob nagradi naš učenec začne misliti, da z dobrim učenjem dela nekaj koristnega predvsem za starše in ne zase. Šolarji bodo verjetno raje drgnili šolske klopi z mislijo na nagrado za uspeh. Medtem ko bo nekoga spodbudila že obljubljena pica, bo za drugega šolarja premalo moped. Računalniki so tisto, kar še pride v poštev za darilo našemu dobremu učencu, za mobitele je verjetno vsaj še malo zanimanja med osnovnošolci. Dobra tehnologija, ki jo državljan zagotovi za nagrado svojemu naraščaju, je začasno dobra zamenjava za starše, ki bi na koncu šolskega poljubili mladež za dosežen dober učni uspeh, dolgoročno pa se ne kaže preveč zatekati k takim rešitvam. V tokratni anketi je nekdo dobro pripomnil, da je lahko nekomu nagrada za dober učni uspeh že zagotovilo, da bo družina ob koncu šolskega leta enkrat skupaj in se bo imela rada. Nazadnjaško? Morda napredno, za jutri, ko bomo presiti nagrad, ki nam jih danes tako uspešno prodajajo spretni trgovci! Sicer tokratna anketa odseva kanček javnega razpoloženja v zvezi z nagradami za uspeh v šoli.
MARJAN SELKO, policist, iz Brežic: “Vsako dobro opravljeno delo naj se tudi nagradi. Tudi uspeh v šoli. Če damo otroku za to kolo, ga moramo ob tem še naučiti, kako naj z njim ravna, posebej pa to, kako naj se obnaša na cesti v prometu. Nagrade za šolski uspeh je lahko tudi ura, mobitel. So tudi druge možnosti, npr. izlet cele družine. Tudi o takih nagradah je tfeba razmišljati.”
JELKA GROJZDEK, upokojenka iz Krškega: “Po mojem mnenju je zelo lepo, če starši nagradijo svojega otroka ob zaključku šolskega leta, vendar mislim, da mora biti nagrada skromna. Naj bo bolj namenjena spodbudi. Pretirano se mi zdi, ker nekateri otroci dobijo kolo, v srednji šoli pa že kar avto. Tudi jaz sem obdarovala svoje otroke, ko so še hodili v šolo.”
GAŠPER KARLOVŠEK, dijak iz Kompolja: “Meni se zdi lepo, če starši nagradijo svoje otroka za dober uspeh v šoli, če pa se postavim na mesto staršev, mislim, da ne bi smeli podarjati najnovejših računalnikov, motorjev. Lepo je, če nagradiš svojega otroka npr. z nekaj tisočaki, da lahko potem kam gre in se ima dobro. Nikakor pa ne bi smeli kupovati dragih daril.”
IRENA CIRNSKI iz Novega mesta: “Načeloma sem za simbolične in ne vrednostne nagrade. Otroci si namreč z izobraževanjem gradijo svoje življenje, se učijo samostojnosti, zato mora biti trud za vse to nekaj normalnega, in ne nagrada. Med simbolične nagrade sodi enodnevni izlet z družino, morda knjiga, nikakor ne denar. Naučiti otroka samostojnosti, je največ, kar mu lahko daš.”
JASNA ŠERUGA MUREN, vodja kulturnega programa v črnomaljskem Ziku: "Zagovarjam spodbujanje otrok pri šolskem delu in ne izključujem niti nagrad. Vendar naj bi otrokom nekaj pomenile in jih motivirale, da se učijo za znanje ter za življenje in ne za ocene. Zato sta moji hčerki deležni spodbud in nagrad skozi vse leto. To pa so lahko tudi le dobre želje ob odhodu v šolo.”
MOJCA MEŽNARŠIČ, kemijska tehnica iz Metlike: “Skozi vse leto spremljam uspeh svojih otrok v šoli in ju tudi sproti nagradim. A simbolično in s stvarmi, ki jih tako in tako potrebujeta. Nikoli od njiju ne zahtevam več, kot sta sposobna narediti, vedno pa poudarjam, da se učita zase. Res pa je, da ob zaključku šolskega leta dobita večje darilo, ker imata tudi rojstni dan.“
ANICA MARINČIČ, v.d. ravnateljica OŠ Mirna: “Nagrajevanje otrok ob koncu šolskega leta podpiram, če so uspešni, seveda. Tudi sama svoje bližnje vedno obdarim s kakšno dobro knjigo in obvezno s sladoledom. Otroke je treba navaditi na izkazovanje pozornosti, da bodo znali to početi tudi sami. Ne zdi pa se mi prav, ko nekateri pretiravajo pri darilih, kot so npr. motor, računalnik, ipd. Vse mora biti o pravem času."
DAMJANA FABIJAN, gospodinja z Gorenjih Sušic: “Ne zdi se mi primerno otroke preveč nagrajevati in obdarovati za uspeh v šoli. Dobro pa je, če otroka pohvališ in mu omogočiš, da med počitnicami kam gre in se sprosti. Denar za dobro oceno? Ne, to se mi ne zdi pametno, saj mislim, da se tako otroci pokvarijo. Denar naj jim damo takrat, ko ga potrebujejo. Ze to je dostikrat."
DRAGO MARJANOVIČ, inštruktor, iz Ribnice: “Konec šolskega leta je pomemben dogodek ne le za učence, temveč predvsem za starše. Še kot
Kmalu bom imel šoloobveznega otroka. Za uspešen letnik ga bova s soprogo popeljala na izlet, mu kupila darilce, nudila mu bova malenkosti, da si jih bo zapomnil."
otrok sem na tiho skrito pričakoval, da me bodo starši nagradili za ocene.
Škocjanski Bramac doslej pokril za veliko mesto hiš
V desetih letih so v Bramac u v Do hruški vasi izdelali 175 milijonov strešnikov - Polna storitev pri sanaciji streh
DOBRUŠKA VAS - Bramac iz Dobruške vasi pri Škocjanu, največji proizvajalec strešne kritine v Sloveniji, je v desetih letih svojega delovanja proizvedel že 175 milijonov strešnikov. Z drugimi besedami: v tem času so z Bramaco-vimi strešniki prekrili več kot 90.000 streh, se pravi za veliko mesto hiš, veliko večino v Sloveniji.
Na slovenskem trgu ima škocjanski Bramac, v katerem ima delo 110 ljudi, 40-odstotni tržni delež. Pred leti je bil ta delež še večji, a zadnje čase se spopadajo z vse hujšo konkurenco iz razvitih evropskih dežel, kjer je hiperpro-dukcije strešne kritine in katere proizvajalci na naš trg prihajajo z zelo konkurenčnimi, celo dumpin-škimi cenami. “Naš cilj je obdržati sedanji tržni delež in ga srednjeročno morda povečati za kakšen odstotek,” pravi direktor Bramaca inž. Jernej Klemenc, ki to mešano firmo v večinski lasti družbe Bramac International uspešno vodi od začetka. Vseskozi poslujejo z dobičkom, lani gaje bilo 150 milijonov tolarjev, letos računajo, da ga bo čez 200 milijonov. In to kljub temu da že dve leti niso povečali cen, še več, vsako leto pripravijo razne prodajne akcije, ko je moč njihove strešnike - sedaj izdelujejo 6 modelov v 5 barvah - kupiti ceneje. Tudi za letos ne predvidevajo podražitve, če se le ne bodo zvišale cene energije, zlasti elektrike, čeprav cementninarji letos že drugič zvišujejo cene. “Če bi s povečevanjem cen lovili samo inflacijo, bi bil naš dobiček seveda precej večji, a naš cilj je obdržati tržni delež in temu je podrejeno vse.”
Po posodobitvi proizvodnje pred dvema letoma, ki je veljala 9 milijonov mark, seje zmogljivost tovarne povečala, tako bi sedaj lahko naredili 30 milijonov strešnikov na leto, lani pa so jih 20 milijonov in toliko jih naj bi tudi letos. Okoli 70 odst. proizvodnje prodajo v Sloveniji, ostalo izvozijo, največ na Hrvaško. Tako v Bramacu vsako leto naredijo 7 do 8 strešnikov na vsakega prebivalca Slovenije. Bramac Slovenija je med 14 tovarnami Bramac International po vseh kazalcih čisto pri vrhu, če ne kar na vrhu.
V Bramacu so že pred leti začeli šolati krovce, in tako je danes že več kot 500 krovcev, ki so opravili vsaj en Bramacov tečaj. “Ti krovci zagotovoljeno kakovostno pokrijejo streho z našimi proizvodi, za katere dajemo 30-letno garancijo. Naše načelo je ne samo prodati strešno kritino, ampak tudi kakovostna izvedba krovskih del,” pravi Klemenc in poudari, da je njihova proizvodnja ekološko povsem neoporečna, njihovi strešniki pa narejeni iz naravnih materialov. Z novo barvo, najkakovostnejšo v Evropi, so izboljšali videz in kakovost zgornjega sloja strešnika, letos prihaja na trg nov Bramacov streš-
nik markant, za prihodnje leto pa bodo v proizvodnjo vpeljali postopek magic, ki sledi svetovnim trendom, ki pri strešni kritini narekujejo gladkejše in celo svetleče površine.
Zadnji čas se v Bramacu intenzivno ukvarjajo s projektom sanacije streh, ko naročniku nudijo popolno storitev vključno s preureditvijo podstrešja v stanovanjske prostore, za kar se ob pomanjkanju gradbenih parcel in dragi gradnji odloča vse več ljudi, zlasti mladih. Za taka dela Nova Ljubljanska banka daje ugoden kredit, ki ga banka odobri na podlagi Bra-macovega predračuna.
A. BARTELJ
V Kočevju je nekje nekaj narobe!
KOČEVJE - Center za promocijo in razvoj turizma občine “Kočevje in kočevsko turistično društvo Medo sta prejšnji torek pripravila v Kočevju predavanje in posvet o ustanavljanju in delovanju lokalne turistične organizacije (LTO). Uspešen primer procesa organiziranja in delovanja LTO, ki ga ima ministrstvo za gospodarstvo za modelni primer na državnem nivoju, je predstavila vodja oddelka za gospodarstvo občine Kranjska Gora Neda Kovačič. Ob izrazito majhni udeležbi na posvetu, o čemer so kritično spregovorili tako organizatorji kot vabljeni udeleženci iz vrst zasebnikov - gostincev in trgovcev, so lahko le združno ugotovili, "da je v Kočevju očitno nekje nekaj narobe". Ugotovitev je podkrepil v.d. direktorja Centra za promocijo in razvoj turizma Milorad Draganič, kije poudaril, da ne morejo izbirati, ali bodo v to šli ali ne, češ da je ustanovitev LTO nujna.
Preveč pritiskov na obrtnike
PRILOZJE - Območna obrtna zbornica (OOZ) Metlika je preteklo soboto pripravila na metliškem športnem letališču v Prilozju 22. srečanje obrtnikov, delavcev in družinskih članov iz novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine. Predsednik OOZ Metlika Marjan Cerjanec je opozoril, da je vse preveč pritiskov na obrtnike in male podjetnike, zlasti ob pripravah Slovenije na vstop v EU. Pritegnil mu je predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Miha Grah, ki je zatrdil, da hoče država, ko kaj potrebuje, najprej “postrgati” pri obrtnikih. Zato bodo OZS in 62 OOZ budno spremljale uresničevanje in malverzacije. Metliški župan Slavko Dragovan pa je pristavil, da država pač pobira tam, kjer je kaj vzeti. Zato mora OZS ščititi interese obrtnikov in jim zagotavljati prijetno in mirno poslovno življenje.
vriosti
10 LET DRŽAVNOSTI - Osrednja slovesnost ob W-letnici slovenske državnosti v novomeški občini je bila v ponedeljek, 25. junija, zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. V kulturnem programu so nastopili Ljubljanski oktet in duet Iva Vrbanič (violončelo) ter Tadej Božič (sopran saksofon). Slavnostni govornik, generalpodpolkovnik Albin Gutman, ki je bil pred 10 leti poveljnik Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Dolenjske, je orisal takratne dogodke in boj Slovencev za samostojnost. "Slovencem nikoli ni bilo ničesar poklonjeno, tudi leta /99/ ne. Svojo državo smo si morali sami izboriti in jo tudi z orožjem ubraniti. Danes živimo v državi, ki jo je vredno ceniti in spoštovati, "je svoj govor zaključil Gutman. (Foto: Marko Klinc)
Vržena rokavica
Ena univerza na jugu?
Naš prejšnji sogovornik, direktor Podjetniškega centra Novo mesto Andrej Škrinjar, je vprašal pobudnike za ustanovitev univerze na območju jugovzhodne Slovenije, ali bi se regiji Posavje in Dolenjska z Belo krajino lahko dogovorili in podprli skupno univerzo. Vrženo rokavico sta pobrala dva: dr. Marjan Blažič, pobudnik za univerzo na Dolenjskem, in univ. dipl. inž. Martin Bratanič, direktor Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško:
“Lani je 19 dolenjskih in belokranjskih podjetij ustanovilo Visokošolsko središče in prevzelo odgovornost za razvoj visokega šolstva in za ustanovitev univerze na Dolenjskem. Univerza ne nastane čez noč, ampak se mora razvijati. V regiji so prvi višješolski programi za izredne študente zaživeli že pred 30 leti in le malo pozneje tudi za redni študij. Konec leta 1994 je svet dolenjskih in belokranjskih občin sprejel sklep o ustanavljanju samostojnih visokošolskih zavodov, ki naj bi v bodočnosti prerasli v univerzo. Leto pozneje smo ustanovili društvo Akademska pobuda za ustanovitev univerze v Novem mestu, zdaj pa tu deluje Visoka šola za upravljanje
Dr. Marjan Blažič
in poslovanje, ki ima že čez 250 diplomantov, diplomiranih ekonomistov. Naše visokošolsko središče razvija tudi raziskovalno dejavnost v okviru dveh inštitutov. Univerza je dolgoročni projekt, za razvojem visokošolskega središča v Novem mestu pa stoji tudi močno gospodarstvo na čelu z Revozom in Krko. V kratkem bomo dobili tudi prvega rektorja te ustanove,” je pojasnil dr. Blažič.
•	Ali bi v prizadevanju za univerzo lahko nastopili skupaj s Posavjem?
“Zame je pomembno vprašanje, kako in kdaj, ne pa kje. Visokošolsko središče v Novem mestu se lepo razvija in niti ne počasi. Financiranje in delovanje bodoče univerze je v pristojnosti države. Univerza je stvar razvoja. potrebni pa so programi, vizija, močno jedro domačih kadrov in raziskovalno delo. Menim, da je vprašanje bolj politično kot strokovno, mislim pa tudi, da je politika dovolj modra in se bo pametno odločila. Prihajajo pa tudi iz Posavja pobude za sodelovanje," pravi dr. Blažič.
*	Kako o univerzi razmišlja Martin Bratanič?
“Valvasorjev raziskovalni center Krško, ki je bil kot raziskovalni zavod ustanovljen pred slabim letom dni, je dobil s strani posavskih občin nalogo, da pripravi vsa strokovna izhodišča za ustanovitev univerze v tem delu Slovenije. Na osnovi tega naročila je bila narejena strokovna ekspertiza, v kateri smo najprej definirali gravitacijsko območje predvidene nove (recimo četrte) univerze v Sloveniji. Gre za območje od Kočevske preko Bele krajine. Dolenjske in Posavja do Kozjanskega, v celoti omejeno z državno mejo z Republiko Hrvaško. Gre za območje, ki ga “pokriva" tudi Dolenjski list, torej za jugovzhodni del Slovenije, zato smo celotnemu projektu dali delovno ime “Univerza jugovzhodne Slovenije".
Opažamo, da se v javnosti mnogokrat mešajo pojmi visoka šola, fakulteta in univerza, zato najprej zelo kratko pojasnilo. Visoka šola ali fakulteta izvaja pedagoško (in raziskovalno) delo, ki ima študente, izvaja predavanja, izpite, diplome in po-
dobno, tu delajo profesorji. Visoke šole izvajajo visokošolske študijske programe, ki praviloma trajajo tri leta, za vpis pa zadostuje opravljen zaključni izpit, medtem ko fakultete izvajajo univerzitetne študijske programe, ki trajajo vsaj štiri leta, za vpis je potrebno opraviti maturo. Visoko šolo in fakulteto predstavlja in zastopa dekan, ponekod imajo poleg dekana tudi direktorja. Visoke šole in fakultete se združujejo v univerzo, ki nato skrbi za skupne kriterije kvalitete, za povezovanje z univerzami po svetu, za habilitacije profesorjev in podobno. Univerzo zastopa in predstavlja rektor. V Sloveniji imamo tako dve univerzi (v Ljubljani in Mariboru), intenzivno pa se ustanavlja tudi tretja univerza na Primorskem.
Projekt “Univerza jugovzhodne Slovenije" predvideva v nekaj naslednjih letih na našem območju ustanovitev več visokih šol in fakultet, ki bi se kasneje -predvidoma do leta 2010 - povezale v univerzo s predvidenim sedežem rektorata v Kostanjevici na Krki. Poudariti je potrebno, daje na tem območju smiselno govoriti le o eni univerzi, ki seveda združuje več fakultet in visokih šol. Naša vizija je torej naslednja: ustanovitev več kvalitetnih in v evropske ter svetovne mreže vpetih fakultet in visokih šol, povezanih v univerzo. Fakultete in visoke šole bi bile locirane v posameznih mestih: V Novem mestu, Krškem in Brežicah, morda tudi drugod, vse te šole pa naj bi se povezovale v Univerzo jugovzhodne Slovenije. Pri tem je potrebno izpostaviti, da gre za območje na meji z Republiko Hrvaško, pri čemer je zelo verjetno, da bo ta meja za vrsto let tudi jugovzhodna meja Evrope, kar nam daje nekatere posebne zahteve pa tudi priložnosti," je povedal.
* Ali je skupna volja za tak projekt?
“Politična volja lokalnih skupnosti je v zvezi s tem projektom velika in pozitivna, župani občin in njihove ekipe so projektu naklonjeni in z njim soglašajo. V zvezi s tem projektom je bilo že več posvetov županov, poslancev državnega zbora, gospodarstvenikov, kulturnikov, znanstvenikov in raziskovalcev, kjer je bila vedno dana soglasna podpora projektu. V ustanavljanje Univerze jugovzhodne Slovenije se je intenzivno vključila tudi novomeška občina z županom na čelu, tako da se bodo na njeno pobudo v naslednjem tednu sestali župani preko 30 občin
Martin Bratanič
tega območja. Glede na razne pogovore je pričakovati, da bodo projekt v celoti podprli in skupno nastopili v pogovorih z državo, ki bo v končni fazi seveda morala priskrbeti večino potrebnega denarja."
• In vprašanje za naslednjo Rokavico?
"Lokalno prebivalstvo ob državni meji v Posavju ima policijo za represivni organ in meni, da je sodelovanje med policijo in prebivalstvom tu pomanjkljivo. Kaj o tem meni ministrstvo za notranje zadeve. Vprašujem ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, kako si zamišlja policija schengen-sko mejo brez sodelovanja civilne družbe in brez sodelovanja z lokalnim prebivalstvom."	M. LUZAR
B. DUŠIC GORNIK
Novomeška kronika
BALON - Amaterski analitiki občinskih političnih dogajanj stikajo glave. Po njihovem se v občini snuje nova koalicija. Kaže, da se bo sedanji, ki jo sestavljajo LDS, ZLSD, SLS+SKD, pridružila še Nova Slovenija. Do tega zaključka niso prišli na podlagi “šloganja” iz l^avne usedline, ampak so stvari veliko bolj privzdignjene, prihajajo tako re- ■ koč z heba. Po otvoritvi novih prostorov novomeškega BTC so namreč v isti košari z balonom nad mesto poleteli direktor BTC Ivo Longar, novomeški župan Tone Starc, podžupanja Martina Vrhovnik in Lojze Zupančič, predsednik novomeške Nove Slovenije. Dejstvo je, da so bili skupaj v “luftu” in da ob pristanku ni nihče manjkal. Kaj se je dogajalo zgoraj, je pa skrivnost.
AVION - V ‘luftu" pa prejšnji teden niso bili samo občinski veljaki, marveč tudi predsednika iz sosednjih držav Slovenije in Hrvaške. Predsednik slovenskih čebelarjev Lojze Peterle, tudi motorni pilot, je z avionom nad Dolenjsko popeljal predsednika hrvaških gasilcev dr. Franja Gre-guriča. Oba sta bila v času osamosvajanja obeh držav predsednika vlade. Dopoldanski polet se je srečno končal, čeprav sta šla k maši šele zvečer.
AMERIKANC1 - Slovenski Amerikanci so naši rešitelji. Ko nam je najtežje, nikoli ne zatajijo. V stiski so nam iz obljubljene dežele pošiljali denar in pakete, zadnji praznični ponedeljek pa so na pomoč priskočili kar osebno. Skupina ameriških Slovencev oziroma njihovih potomcev je te dni na obisku v Sloveniji in se je v polnem številu udeležila osrednje občinske proslave ob 10-letnici slovenske državnosti v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine. Če ne bi bilo “ameriškega desanta”, bi bila dvorana na pol prazna. Pa tudi ploskali so najbolj vneto. Čeprav jih večina ne razume slovensko, so zavedni Slovenci.
Ena gospa je rekla, da se je osrednje občinske proslave oh 10-letniei državnosti zato udeležilo tako malo občinskih svetnikov zato, ker ni bilo sejnine.
Regijske kmečke igre
ZBURE - Regijskih občinskih kmečkih iger v Zburah, ki jih je pripravilo tamkajšnje društvo podeželske mladine, se je udeležilo 7 skupin Društev podeželske mladine iz Dolenjske in Bele krajine in moštvo novomeške srednje kmetijske šole. Pomerili so se v šestih igrah - košnji, grabljenju, vrtenju okoli stebriča in prenosu bale, pajsanju hloda, hoji s smučmi in ruženju koruze. Največ znanja sta pokazali moštvi iz Zbur in Semiča, ki bosta v soboto, 7. julija, na državnih kmečkih igrah v Lenartu zastopali dolenjsko in belokranjsko regijo. DMP Zbure vabi, da se jim pridružite. Poskrbeli bodo za prevoz, sicer pa lahko vse dodatne informacije in pojasnila dobite pri njihovih članih.
Zelišča z Vipave
NOVO MESTO - Društvo zeli-ščarjev Dolenjske v ustanavljanju vabi vse ljubitelje zdravilnih rastlin na strokovno ekskurzijo na Sivi Čaven nad Vipavsko dolino, kjer bodo spoznavali in nabirali poletne gorske zdravilne rastline. Ogledali si bodo tudi območje Otlice z otliškim Oknom, Črni vrh in Vipavo. Ekskurzija bo v nedeljo, 8.julija, avtobus pa bo odpeljal izpred avtobusne postaje v Novem mestu ob 6. uri in z avtobusne postaje v Trebnjem ob 6.30. Udeleženci iz Suhe krajine in Kočevja bodo lahko vstopili na avtobus v Žužemberku na Grajskem trgu ob 5.20 in na Dvoru na glavnem križišču Dvor- Kočevje ob 5.30. Strokovni vodja ekskurzije bo mag.farmacije Jože Kukman, naslednik patra Ašiča. Prijave in informacije na tel. 07 30 66259 ali GSM 041 278 146.
MŠŠ J 2 J J >\ Š ) H O 3Č J J J
“Zakoni ne veljajo za vse enako!”
Srečanje nekdanjih premierov Slovenije in Hrvaške, Lojzeta Peterleta in dr.
Franja Greguriča - Peterle kritičen, dr. Gregurič zadržan, oba pa za dobre odnose
OTOČEC - Ob deseti obletnici slovenske samostojnosti je prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v petek, 22. junija, povahiljia obisk takratnega predsednika hrvaške vlade dr. Franja Greguriča. Najprej je Peterle svojega gosta z letališča pri Krškem z avionom popeljal nad Dolenjsko, popoldne sta obiskala kartuzijo Pleterje, nato pa se napotila v trebanjsko občino, kjer sta obisk zaključila na kresovanju na Trebeljanskem.
Na novinarski konferenci na še države. “Pri nas zakoni ne ve-
Otočcu, kjer sta se večkrat sestajala v času osamosvajanja obeh držav, sta zgovorni Peterle in zadržani Gregurič obudila spomine na tiste čase, Peterle pa je to priložnost izkoristil predvsem za to, da je predstavil svoje videnje današnjega položaja Slovenije in razmer v njej. “Ošpice mlade demokracije smo preživeli, ne vemo, če bodo sledile tudi koze, vsekakor pa ne pričakujem tuberkuloze,” je stvar opisal v zdravniškem jeziku. Peterleta v današnji Sloveniji moti precej stvari, predvsem, po njegovem, pomanjkljiva pravnost na-
ljajo za vse enako!” trdi. Prav tako prihaja do krivičnih socialnih razlik. “Kdor je bližje vladajoči opciji, več potegne.” Nadalje nepreglednost javnih financ, kar se je, trdi Peterle, poslanec N.Si, lepo pokazalo pri sprejemanju letošnjega proračuna. Čuti oholost sedanje oblasti. “Njihova prevlada v parlamentu pa se ne odraža tudi v kakovosti vladanja.” Opozoril je tudi na to, da “na državni proslavi ob 10-letnici osamosvojitve ne sme govoriti nihče od tistih, ki smo šli na volitve leta 1991 s projektom samostojne slovenske države”.
Tudi v sedanjih odnosih s Hrvaško čuti “primanjkljaj”, po njegovem so se na obeh straneh pojavile izrazito nacionalistične težnje. “Ob tem lepem jubileju želim, da bi se nadaljevali dobrososedski odnosi brez vseh senc.”
Dr. Gregurič je spomnil, da so imeli vodilni v Sloveniji in Hrvaški v letih 1990 in 1991, v času priprav na osamosvojitev in priprav na obrambo obeh držav, stalne, tako rekoč vsakodnevne stike, in opozoril, daje za dobrososedske odnose potrebno še kaj več kot le dobra volja, tudi potrpljenje, razumevanje in reševanje spornih vprašanj. “Marsikateri ‘velik’ problem med Sovenijo in Hrvaško, na primer vprašanje Jedrske elektrarne Krško, dolg Ljubljanske banke ali potek meje, je rešljiv veliko lažje, kot je videti.” Po zadnjem srečanju obeh premierov, Račana in Drnovška, je to po mnenju dr. Greguriča tudi realno precej bližje.
Sedanjega položaja na Hrvaškem dr. Gregurič ni hotel komentirati, češ da ne more govoriti o tem, ker je “le opazovalec v političnem ringu Hrvaške”, za razliko od Peterleta, ki da je tudi borec v slovenskem političnem ringu.
A. BARTELJ
PO NOVEM TUDI NA KOLESIH - Novomeška policijska postaja je od prejšnje srede bogatejša za mini enoto na kolesih. Dve posebni kolesi z vso potrebno opremo za šest policistov, kolikor jih bo po potrebi in v odvisnosti od vremena delalo z njimi, sta policistom slovesno predali Mestna občina Novo mesto in novomeška poslovna enota delniške družbe BTC, ki sta prispevali vsaka polovico od potrebnih 1,2 milijona tolarjev. Kot je povedat komandir postaje Aleksander Rešeta, bodo policisti s kolesi bolj gibljivi in bodo lahko večkrat prisotni na posameznih krajih v mestu, kjer bodo nadzirali in preprečevali nedovoljeno obnašanje. (Foto: B. D. G.)
Vsak dan čez 7.000 ljudi
Novomeška poslovna enota BTC je sredi preteklega tedna uradno odprla hali C in D - Vložili 300 milijonov
NOVO MESTO - Čeprav hali C in D v nakupovalnem središču BTC v novomeškem Bršljinu že nekaj časa privabljata kupce, so nove prodajne površine uradno in slovesno odprli šele sredi preteklega tedna. Poslovna enota BTC tako tudi v Novem mestu uresničuje projekt BTC city-ja, zaokroženega središča s trgovsko in športno-za-bavno ponudbo.
Na prostoru nekdanje Novoteh-nine trgovine z gradbenim materialom so uredili 2.000 kv. metrov novih prodajnih površin, na katerih prodajajo enote verig Turbo Schuh (obutev), Adessa (oblačila za vso družino) in HarDi (prvi pravi diskont z živili na Dolenjskem), poleg tega pa je kupcem na voljo še trgovina športne konfekcije, gostinski lokal in 100 parkirnih mest. Naložba je stala 300 milijonov tolarjev.
Nakupovalno središče BTC obsega v Novem mestu več kot 9.500 kv. metrov prodajnih površin, na katerih je prostor našlo 60 različnih lokalov. Na voljo je 550 parkirnih mest, na katerih se vsak dan izmenja do 3.000 osebnih vozil. Središče povprečno obišče preko 7.000 kupcev, ob sobotah in v času šolskih počitnic pa imajo organizirano tudi brezplačno varstvo
Pohod na Gorjance
GORJANCI - Društvo podeželske mladine Novo mesto vabi v nedeljo, 1. julija, na pohod na Gorjance. Iz Pangrč Grma bomo odšli ob 9.30, prihod k Miklavžu pa je predviden ob 11. uri. Tam se bomo pomerili v športnih igrah nogometu in odbojki ter drugih družabnih igrah. Dodatne informacije na spletni strani http:// www.geocities.com/podezelc/ dom nm.html.
otrok, za katerega skrbijo prostovoljci Društva za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta.
Kot je ob^otvoritvi novega dela nakupovalnega središča povedal direktor Poslovne enote BTC Novo mesto Ivo Longar, trenutno še prenavljajo tudi spodnji del središča, kjer ravno urejajo ohlajevanje zraka, prenavljajo inštalacije in preurejajo zunanji izgled.
B. D. G.
Nadarjeni med teorijo in prakso
OTOČEC - Na Otočcu je pred kratkim potekal mednarodni posvet pod naslovom “Nadarjeni med teorijo in prakso”, ki so ga pripravili Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani, Slovensko združenje za nadarjene Novo mesto in Visokošolsko središče Novo mesto. V dveh dnevih so udeleženci, skupaj jih je bilo 100, predstavili 45 strokovnih prispevkov. Avtorji so obravnavali splošna konceptualna vprašanja nadarjenosti in problematiko dela z nadarjenimi, seznanili so se tudi z nekaterimi šolskimi in alternativnimi oblikami dela z nadarjenimi in vplivi socialnega okolja na njihov razvoj. Kot je ob zaključku posveta povedal predsednik organizacijskega odbora dr. Marjan Blažič, so bila izpostavljena mnoga pomembna vprašanja in dane številne sugestije, ponovno je bila stroka enotna v stališču o potrebi novih in dodatnih oblik dela v okviru pouka in izven njega za delo z nadarjenimi, ob tem pa je bila izpostavljena potreba po večjem obsegu raziskovalnega dela.
V sedlih za Valvasorjem
Vse od preteklega četrtka pa do prazničnega ponedeljka se je po Dolenjski pomikala Valvasorjeva konjenica
NOVO MESTO - Gre za bolj poznano in tudi prvo od zdaj že čez 30 ustanovljenih konjenic v državi. Za 9. pohod po vrsti so konjeniki izbrali pot iz Bogenšper-ka preko Suhe krajine in Dolenjskih Toplic v Belo krajino, nato pa preko Gorjancev, Gospodične in Trdinovega vrha v Pleterje. Od tam je okrog 40 popotnikov v konjskih sedlih petdnevna pot vodila proti Strugi in Otočcu ter Novemu mestu, nato skozi Mirno Peč, Hudeje in Čatež po Zaplazom nazaj na Bogenšperk.
Valvasorjevo konjenico so ob ' poti pozdravljali številni domačini, vodstvo konjenice pa je vsakemu od županov v obiskani občini predalo posebno listino, s katero uvrščajo kraj na seznam svojih poti, ki jih bodo prihodnje leto, ko bodo pripravili jubilejno popotovanje proti morju, opisali in natisnili v posebni brošuri.
Člani Valvasorjeve konjenice, med njimi so tudi nekateri ugledni Slovenci - konjenico na primer vodi stotnik Andrej Repina, ki je finančni direktor v družbi BTC,
pomagajo pa mu litijski župan in številni drugi - so prvi večer prenočevali v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, kjer so jih gostili člani domačega Konjeniškega društva z Miho Luzarjem na čelu. ki so jim
• Ob povratku na Bogenšperk so na grajskem dvorišču konjenico pričakali Litijani in naključni obiskovalci gradu. Litijski župan Mirko Kaplja se je konjenici zahvalil za poslanstvo. Po uradnem delu so sprejeli po starem običaju nekaj novih članov v Valvasorjevo konjenico. Konjeniki lahko postanejo tisti, ki so na konjskem hrbtu prejahali celotno pot. Vsi udeleženci so prejeli priznanja, zaslužne konjenike pa so povišali v viteze. (K. Šušteršič)
pod kozolcem pripravili tudi nastop folklorne skupine Kres. V nedeljo dopoldne je konjenica prijezdila na Glavni trg v Novem mestu, kjer jo je pred mestno hišo pozdravil župan Anton Starc.
** B. D. G.
PO DESETIH LETIH - Ob desetletnici slovenske samostojnosti je prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle (desni) prejšnji petek povabiI na obisk takratnega hrvaškega kolega dr. Franja Greguriča. Skupaj sta preživela dan in obudila spomin na čase osamosvajanja obeh držav. Peterle je na Otočcu, od koder je tudi posnetek, kritično spregovoril o sedanjih razmerah v Sloveniji. Več o tem na 3. strani. (Foto: A. B.)
RUŠENJE ČRNE GRADNJE - Ker lastnik Jožko Ostanek v določenem roku ni sam odstranil betonske škarpe pri največji črni gradnji v novomeški občini, ki je zrasla na mestu nekdanjega Mišičevega mlina v Zalogu, je v torek, - 26. junija, prišlo do izvršbe. Delo so v navzočnosti inšpektorja Ministrstva za okolje in prostor inž. Tončka Žiganteja in v prisotnosti policistov opravili delavci novomeškega VGP-ja, trenutno na stroške države, ki mora sedaj plačilo izterjati od črnograditelja. O nadaljnji usodi črne gradnje v Zalogu bodo danes razpravljali na seji novomeškega občinskega sveta.
BOBROV ŽUR - Kulturno-športno društvo Gotna vas je minuli petek pripravilo pestro pozno popoldne in kljub dežju tudi večer - imenovano Bobrov žur. Dogajanje pri podjetju Avtogalant se je začelo z otroškim živžavom, kjer so se najmlajši Gotenčani pomerili v različnih igricah, nato so Teja, Jan in David pod mentorstvom Brigite Prus pekli palačinke v istoimenski igrici, dve mamici pa sta z resničnimi mlade tudi postregli. Z igrico Zrcalce so se predstavili še člani dramske skupine Samorastniki KUD Mavrica iz novomeškega doma starejših občanov. Vabilu na družabno srečanje seje odzval tudi novomeški župan Anton Starc, pa tudi šest gotenskih harmonikarjev, katerim sta se pridružila še dva gostujoča. Dejavno društvo pa že pripravlja žur po žuru, na katerem se bodo lahko poveselili izvajalci programa in harmonikarji. (Foto: M. Žnidaršič)
VALVAZORJEVA KONJENICA PO DOLENJSKI - Pred mestno hišo na Glavnem trgu v Novem mestu so prihod Valvasorjeve konjenice napovedovali glasna glasba harmonike in zvoki novomeške godbe, nato pa je konjenike pozdravil tudi župan Anton Starc, ki se je na zapravljivčku pripeljal v mesto na čelu konjenice. Konjenica je iz mesta nadaljevala pol proti Češči vasi in nato v Mirno Peč, kjer so ji ravno tako priredili sprejem. (Foto: B. D. G.)
MH4 j ^ j\j >\ ši j j-j os ci jj Mii
Kmetijski denar se bo delil dvakrat
Razpis za razdelitev denarja iz kmetijskega proračuna bo dvakrat - Nova pojasnila kmetijskega ministrstva o pristojnosti občin - Malo šolo bo potrebo plačati
ŠKOCJAN - Le dva dni po sprejetju razporeditve sredstev letošnjega proračuna za intervencije v kmetijstvu so na škocjanski občinski upravi prejeli pojasnilo kmetijskega ministrstva o pristojnosti občin na področju ukrepov kmetijske politike. V skladu z njenimi določili so zato svetniki na 26. redni seji kmetijska sredstva, ki letos znašajo 12,5 milijonov, morali preusmeriti.
PRAZNIK GASILSTVA - Stoletje boja proti rdečemu petelinu so obeležili tudi z razvitjem novega prapora društva, katerega boter je župan Franc Hudoklin (na sliki s predsednikom PGD Orehovica Alešem Medietom), prevzemom novih vozil, ki jih je blagoslovil šentjernejski župnik Anton Trpin, s slavnostno povorko gasilcev in z nastopom enote slovenske vojske, ki je prikazala gašenje v helikopterjem. Ob tej priložnosti je ljudski pesnik Jože Grgovič prebral svojo pesem, nastopili pa so tudi pihalni orkester Šentjernej in Šentjernejski oktet. (Foto: M. Žnidaršič)
100 let orehoviških gasilcev
Vikend v znamenju gasilcev PGD Orehovica -Slovesnost oh jubileju združili z osrednjo občinsko akademijo ob dnevu državnosti
Po navodilih ministrstva občine ne smejo denarja namenjati za neposredna plačila (npr. na hektar poljščin, trajnih nasadov, glavo pitanega goveda, prašičev itd.), regresiranje nabave plemenskih živali, semen in sadik ter obresti za kredite in razne oblike subvencioniranja nabave mineralnih gnojil za tekočo proizvodnjo ipd. Lahko podprejo pripravo razvojnih in investicijskih programov, investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu in živilski industriji, razvoj dopolnilih dejavnosti, urejanje kmetijskih zemljišč, izobraževanja, pospeševanje društvene dejavnosti, investiranje v razvoj ekološkega kmetijstva, ukrepe varovanja okolja ter ohranjanja naravne in kul-
STOPNO - Ob 10-letnici samostojnosti je v nedeljo občina Škocjan osrednjo slovesnost pripravila na Stopnem, v spokojnem okolju cerkve rožnovenske Matere božje. Slovesno mašo za domovino je ob prisotnosti škocjanskega in bučen-skega župnika daroval novomeški prošt Jožef Lap, nato pa sta pred cerkvijo zbrane nagovorila župan Janez Povšič in slavnostni govornik rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak. Slednji je med drugim poudaril pomen vzgoje in izobraževanja oz. profesionalne in moralno-etične prenove, kije potrebna poleg politične in gospodarske prenove.
Ribiški tabor
ŽUŽEMBERK - V ponedeljek se je v Žužemberku začel tabor mladih dolenjskih ribičev, ki ga letos organizira Ribiška družina Novo mesto. Mladi ribiči, stari od 11 do 15 let, prihajajo iz dolenjskih in belokranjskih ribiških družin, tabor pa bodo zaključili v soboto.
turne dediščine, kmetovanje na zavarovanih območjih. Med dovoljene oblike pa uvrščajo med drugim še regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje, preventivne ukrepe, pomoč zaradi težjih pogojev dela, promocijo in sejme, nakupe kmetijskih zemljišč.
Tako bodo na škocjanski občini denarno podprli: regresiranje pripusta krav, regres obresti, zavarovanje žrebcev, izobraževanja in ekskurzije, društva in aktive, testiranje škropilnic, agromelioracije, projekt oživitve travniških sadovnjakov, sofinancirali pa bodo tudi delo veterinarja. Razpis za navedene postavke, v katerem bodo razdelili 4,3 milijone tolarjev, seje začel
Slovesnost na Stopnem je sodila tudi med prireditve, kijih v Škocjanu pripravljajo v počastitev praznika Občine Škocjan - Knoblehar-jevega dne in jubileja osamosvojitve Slovenije. Le-te so se začele 16. junija z revijo občinskih pevskih zborov, v nedeljo so pripravili še rokometni turnir, praznovanje pa bodo nadaljevali ta in prihodnji konec tedna. V soboto, 30. junija, bo od 8. ure dalje potekalo ribiško tekmovanje v Radulji, v četrtek, 5. julija, bo ob 20. uri v farni cerkvi v Škocjanu Knobleharjeva akademija, dan kasneje, 6. julija, pa bo ob 18. uri v dvorani Gostilne Luzar osrednja občinska prireditev s slavnostno sejo občinskega sveta, kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj Ignacu Mar-jetiču, dolgoletnemu dejavnemu članu PGD Bučka, ter ženski vrsti Rokometnega kluba Škocjan in trenerju Jožetu Mitagu. V soboto, 7. julija, bo od 8. ure dalje bo v Grmovljah potekal nogometni turnir, v nedeljo ob 15. uri pa kmečke igre pri gasilskem domu v Škocjanu.
M. Ž.
v torek, 26. junija, in bo trajal do 14. decembra. Za intervencije v kmetijstvu, ki niso v skladu s pojasnili ministrstva in skupno znašajo 8,2 milijona tolarjev, pa bodo uvedli novo obliko intervencije, imenovano pomoč zaradi težjih pogojev dela, saj je občina Škocjan razvrščena v področje s težjimi pridelovalnimi pogoji, del občine pa v področje z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. Zato bo Kmetijska svetovalna služba Škocjan z občinskim odborom za kmetijstvo izdelala Program razvoja kmetijstva v občini Škocjan, ki ga bodo v sprejetje svetniki dobili na septembrski seji, nato pa bodo izvedli razpis za razdelitev tega dela kmetijskega proračuna.
Med drugim so svetniki sprejeli tudi predlog plačila poldnevne celoletne male šole, ki se izvaja v sklopu vrtca na škocjanski OŠ Frana Metelka in gaje do sedaj pokrivala občina. Tako bodo z novim šolskim letom starši plačali do 40 odst. cene programa, kar po cenah, ki sojih svetniki sprejeli na 25. seji, za 4. plačilni razred zanaša okoli 15700, tretji 11700, 2. razred 7800 in L plačilni razred 3900 tolarjev mesečno.
M. Ž.
Jeseni otvoritev
Telovadnica na Prevolah dobila streho
PREVOLE - Če bo vse po sreči, bodo z novim šolskim letom na osnovni šoli Prevole v Suhi krajini začeli uporabljati novo telovadnico. S L septembrom pa tam še ne bo konec gradbenih del, saj bodo nadaljevali s preurejanjem šolske zgradbe, šolske kuhinje ter splošne in zobne ambulante. Vsa že opravljena in še načrtovana dela bodo skupaj terjala kar 230 milijonov tolarjev/od tega jih bo 130 milijonov zagotovila država.
To poletje bodo dokončali dolgo pričakovano telovadnico, ki bo stala 80 do 100 milijonov tolarjev. Temeljni kamen zanjo so slovesno položili sredi oktobra lani, z gradbenimi deli pa pospešeno začeli decembra. Zaradi pritožbe zoper izbiro izvajalca del se je namreč začetek del odmaknil, prevolska naložba pa se je ob izteku leta obrisala pod nosom za 20 milijonov tolarjev že predvidenega plačila.
V kraju že vse čaka na jesen, kajti telovadnica ne bo le pridobitev za šolo, temveč tudi za vse življenje v krajevni skupnosti Hinje, saj bo služila marsikateremu namenu.
B. D. G.
Letos so Mirnopečani naziv častnega občana podelili svojemu rojaku in enemu od sinonimov za slovensko narodno-zabavno glasbo Lojzetu Slaku, ki izhaja iz družine z desetimi otroki na Jordankalu. Frajtonarice se je začel učiti kot desetletnik in leta 1958 zmagal v oddaji Pokaži, kaj znaš. Z brati Stanetom, Matijo in Tonetom je ustanovil Ansambel bratov Slak in uspešno nastopal po Dolenjski, po zaposlitvi v Ljubljani pa tudi širše. Ansambel je dobil nove člane, se povezal s Fanti s Praprotna in prerasel v Ansambel Lojzeta Slaka. Ta je žel velik^inavdušenja doma in v tujini, prejel mnogo nagrad in pri-
OREHOVICA - Prostovoljno gasilsko društvo Orehovica je minuli konec tedna v sodelovanju z občino in gasilsko zvezo Šentjernej obeležila stoletje svojega delovanja. V soboto so na slavnostni seji podelili društvene zaJtvale in ob tem odprli likovno razstavo domačih osnovnošolcev, nedeljsko slovesnost ob visokem jubileju pa so združili z osrednjo občinsko akademijo ob dnevu državnosti.
Za ustanovitev društva se omenjata dve letnici: leto 1900, ko so naročili prvo brizgalno, in leto 1901, ko sojo tudi dobili. Sprva so tamkajšnji gasilci skrbeli za veliko območje. Občina Orehovica je namreč obsegala kar 13 vasi, danes pa PGD Orehovica v svojih vrstah združuje okoli 140 članov in 4 sosednjih vasi. Predsednik društva Aleš Medle je v svojem nagovoru na slovesnosti pri gasilskem domu v Orehovici poudaril, da se je tradicija ohranila celo stoletje, ker so
znanj ter snemal zlate plošče in kasete. Med drugim je za humanitarne nastope prejel tudi zlato plaketo Zveze paraplegikov Slovenije.
Letošnjo občinsko nagrado so podelili znanemu čebelarju Lojzetu Kastelcu z Vrhpeči, ki je doslej objavil že več kot 200 člankov in se lotil tudi pisanja knjig: ene samostojno in druge skupaj še s tremi avtorji, medtem ko je nova že skoraj pripravljena. Piše predvsem o čebelarstvu, s katerim se ukvarja vse življenje, ter o tesni povezanosti Mirne Peči s čebelarstvom skozi zgodovino, odkriva pa tudi arheološke, kulturne in zgodovinske znamenitosti domačega kraja. V obči-
tamkajšnji ljudje vedno pripravljeni pomagati drug drugemu. Pohvale in čestitke so društvu izrekli tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Franc Pance, predsednika Gasilske zveze Šentjernej in Trebnje Franc Šinkovec in Tone Strah ter predstavnik obrambnega ministrstva, slavnostni govornik ob 10-letnici slovenske samostojnosti pa je bil domači župan Franc Hudoklin.
Ob tej priložnosti so zaslužnim članom društva podelili republiška odlikovanja in priznanja, društvene zahvale najstarejšim članom pa so prejeli Anton Božič, Franc Pavlič, Martin Simončič in Stanko Pavlin. Podelili so tudi pokale in priznanja s tekmovanja gasilskih enot za občinskega prvaka, s katerim se je pestro nedeljsko dogajanje tudi začelo. Naslov je so med člani A osvojili maharovški gasilci, med članicami pa PGD Mokro Polje.	M. Ž.
ni menijo, da s svojim delom, pisanjem in s številnimi predavanji skrbi za prepoznavnost občine.
Ob prazniku so podelili tudi dve plaketi; prvo osnovni šoli in vrtcu v Mirni Peči. ki uspešno sodelujeta z okoljem in se vključujeta v različne akcije. Drugo plaketo je letos prejelo Kulturno društvo Mirna peč, ki vsako leto (zadnja leta pod vodstvom Staše Vovk) na oder postavi gledališko predstavo, poleg tega pa je doslej organiziralo že kar nekaj nepozabnih kulturnih večerov. Člani društva so se izkazali tudi pri temeljiti Obnovi večnamenske kulturne dvorane.
Po končani proslavi so se gostje še lep čas zadržali v dobri družbi in ob pogostitvi, ki stajo pripravila Društvo vinogradnikov in Društvo podeželskih žena, novi častni občan Lojze Slak pa je raztegnil svoj meh.
B. DUŠIC GORNIK
ZAIGRALI IN ZAPELI SO ZA PRAZNIK - Med prireditvami, ki se kot po tekočem traku vrstijo ob občinskem prazniku občine Mirna Peč in s katerimi se poskuša kar najbolje odrezati vsako od tukajšnjih društev, je bilo letos že drugič tudi srečanje mirnopeških harmonikarjev in pevcev. Program je povezovala Lojzka Krevs, ki je sredin večer spredla z zanimivimi pogovori in skeči. V prenapolnjeni dvorani kulturnega doma se je predstavilo lepo število harmonikarjev, kar po mnenju domačinov morda ni niti četrtina vseh, ki raztegujejo meh po Slakovi dolini, kjer so za svojo himno vzeli že ponarodelo Slakovo skladbo V dolini tihi, ki so jo ob koncu prireditve družno z zborom mirnopeških harmonikarjev (na fotografiji štirje od sedmih članov) tudi vsi skupaj zapeli. (Foto: B. D. G.)
VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO - Na slovesnosti ob dnevu državnosti se je župan Janez Povšič zahvalil vsem, “ki so v mozaiku osamosvajanja prispevali svoj kamenček", še posebej pa se je spomni! na Antona Martinčiča iz Tomažje vasi, ki je bi! ranjen na Medvedjeku, in njegovo družino: ženo Andrejo ter hčerki Lucijo in Sandro. (Foto: M. Ž.)
Slovesna maša za domovino
Pestro ob škocjanskem občinskem prazniku
SEPTEMBRA V NOVI TELOVADNICI - Ravnatelj osnovne šote na Prevolah Jože Hribar je ob rasli nove telovadnice vidno zadovoljen. Kako ne bi bil, saj je zdaj pri šoli že kaj videti! Stavba je pod streho in delavci so se v zadnjem mesecu trudili z notranjostjo: s stropi, stenami, pleskanjem, elektriko, tlaki. (Foto: B. D. G.)
Celo leto delali, teden praznovali
V Mirni Peči so ob prazniku podelili občinsko nagrado čebelarju Lojzetu Kastelcu, plaketo pa šoli in vrtcu ter kulturnemu društvu - Lojze Slak novi častni občan
MIRNA PEČ - Osrednje prireditve ob občinskem prazniku, ki je bila pred tednom dni, se je udeležilo poleg gostov, predvsem županov sosednjih občin in lanskoletnih nagrajencev, tudi za polno dvorano občanov.
Udeležence prireditve, ki jo je povezovala Lidija Murn, je med drugim nagovoril tudi Tone Pavček, ki so mu lani podelili naziv častnega občana občine Mirna Peč. V kulturnem programu so se predstavili šolarji domače osnovne šole in otroci iz vrtca Šepctavček, mladinski pevski zbor in mirnopeški harmonikarji.
V
Sentjernejske črepinje
GASILCI - V šentjernejski občini so uspešno pod streho spravili prvi letošnji velik gasilski praznik. Orehoviški gasilci, kj^ se proti rdečemu petelinu borijo že sto let, so svoj praznik obeležili nadvse pestro, med drugim tudi z nastopom enote slovenske vojske. Ti so prikazali atraktivno gašenje požarov v naravnem okolju s helikopterjem, katerega predvsem uporabljajo pri zatiranju ognjenih zubljev na težko dostopnih področjih. Pri izvajanju svojega manevra in preletov nad prizoriščem slovesnosti, kije oči obiskovalcev prikovalo na nebo in bližnje mesto, kjer je bil navidezni požar, se je enemu od Maharovčanov (njihovi člani A so na gasilskem tekmovanju namreč osvojili naslov občinskega gasilskega prvaka) utrnila misel:”Mi bi požar tacajt že pogasili!”
IGRIŠČE - Gradnja novega atletskega stadiona pri šentjernejski osnovni šoli se bliža h koncu. Vendar si mladi že lepo urejenega stadiona, žal, prav od blizu niso smeli ogledati, kaj šele preizkusiti asfaltirano progo, zadnje šolske dni so namreč polagali tartan na atletsko stezo. To so še razumeli, vendar pa se mladi Šentjernejčani bojijo, da bo stadion tudi v prihodnje bolj zaprtega tipa.
Iz topliškega vodnjaka
KJE JE BAZA 20? - Nekateri občani Dolenjskih Toplic se sprašujejo, kam je izginila Baza 20 iz imena tamkajšnje osnovne šole. Ko smo jo iskali, smo ugotovili, da ni kar preprosto izginila, ampak so o tem odločali še v nekdanji skupni novomeški občini. To je bilo še v času, ko se je kar tekmovalo, kdo bo bolj učinkovito iz imen izbrisal vse, kar je dišalo po revoluciji in starih časih.
V VREČKAH - Topliška občina je dedič nekdanje novomeške in je od nje dobila tudi dokumentacijo. V začetku samostojnosti so bili papirji še kar v Novem mestu, zato seje bilo težko znajti, nato pa so papirje le dobili, in to kar v polivinilastih vrečkah. Če si prav predstavljamo, primopredaja ni bila preveč slovesna, je pa novopečena občina le prišla do potrebnih papirjev. Zdaj je bojda v lokalni občinski upravi vse drugače. Tako pravijo. Vsekakor pa vrečk za arhiviranje dokumentov ne uporabljajo več.
POZDRAV KONJENICI -Topličani so pozdravili Valvasorjevo konjenico na poti skozi center tega kraja, poskrbeli pa so tudi za prijetno počutje na postojanki v Podturnu. So pa jeziki natolcevali, ker se zdravilišču ni zdelo primerno posebej pozdraviti potujočih gostov. Resda konji niso kaj posebej zanimivi za zdravilišče, najbrž pa bi morali biti zanimivi njihovi lastniki. Če imajo ti dovolj pod palcem za konja, bi lahko ob prvi priliki prinesli kaj zaslužka tudi zdravilišču ali pa na pravem mestu rekli kako dobro besedo o njem.
Čez ovire v Azijo
ŽUŽEMBERK - Keko Oprema iz Žužemberka več kot 70 odst. prihodkov doseže na azijskih tržiščih, zato ima bogate izkušnje z organizacijo potovanj Slovencev v Azijo in Azijcev v Slovenijo. Po besedah direktorja Antona Konde je ta družba med podjetji, ki pripeljejo v Slovenijo največ ljudi iz Azije. To pa včasih niti ni enostavno. Za Tajvan, na primer, s katerim veliko poslujejo, morajo naši ljudje po vizum na Dunaj, še težje pa je z vizumi za Azijce. Če moraš zahtevati od obiskovalcev s Tajvana, naj gredo prej po vizum v Tokio, je to precej nerodna zadeva. Za gospodarstvo razdalje med kontinenti niso ovira, a ko se vmes postavi politika, postane zgodba precej bolj zapletena.
Grajske prireditve
ŽUŽEMBERK - S koncertom glasbene skupine Društvo mrtvih pesnikov so se pričele že pete grajske prireditve. Znana dolenjska skupina ni razočarala mladih obiskovalcev, ki so uživali v prijetnem grajskem okolju, ki počasi dobiva novo podobo. Za obnovo že peto leto skrbi odbor, ki ga neutrudno vodi Slavko Gliha. Če bodo v naslednji petletki grad vsaj v grobem konzervirali, bo propadanje ustavljeno, grad pa bo lahko dobil novo vlogo: za upravne in kulturne potrebe ter za strokovna in zabavna srečanja.
S. M.
^Sprehod po Metliki
PODRUŽNICA - Na vabilu ob nedavnem obisku Hermana Tomažiča, državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, v metliški občini, je bilo med drugim zapisano, da bo gost obiskal tudi podružnično osnovno šolo v Podzemlju. V resnici ta šola kljub svoji dolgi in bogati zgodovini nikoli ni bila podružnica. Morda pa je hotel župan Slavko Dra-govan, ki je podpisan pod vabilom, s tem zmanjšati težave v šoli, kijih ni malo, predvsem pereča pa je prostorska stiska.
VREME - Da se v Beli krajini (skoraj) nobena prireditev ali dogodek nasploh ne prične točno, so se navadili že vsi, ki tako ali drugače dokaj redno spremljajo dogajanja. Akademska četrt ni za zamudo nikakršna posebnost več. A če se začetek prireditve z napovedane 17. ure zavleče na 18.20, kot se je to zgodilo na srečanju obrtnikov Dolenjske in Bele krajine minulo soboto v Prilozju. je le nekoliko preveč. Predsednik Območne obrtne zbornice Metlika Marjan Cerjanec je v opravičilo dejal, da je za zamudo krivo vreme. A se ni mogel odločiiti kakšno, saj je bilo v Beli krajini oblačno, na Dolenjskem pa sončno.
— \
Črnomaljski drobir
TITOVKE - Desetletje po osamosvojitvi naše države so mnogi, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, prišli na dan z informacijami o tedanjih dogodkih, o katerih vsaj javno doslej niso govorili. Tako je bilo v minulih prazničnih dneh mogoče slišati tudi obujanje spominov črnomaljskih teritorialcev o tem, kako so potem, ko so 30. junija 1991 zasedli skladišče jugo-vojske na Otovcu, kar nekaj dni razvažali iz skladišča bogat bojni plen ne le po Beli krajini, ampak tudi proti Novemu mestu in v notranjost Slovenije. Na koncu sta ostali le še dve paleti kap titovk, ki pa jih ni maral nihče. Tisti, ki bi si jih morda še poveznili na glave, pa so bili že - vojni ujetniki.
JE UMRLA DRŽAVA? - Kaže, da v Ulici Staneta Rozmana v starem delu Črnomlja zares nimajo sreče z zastavami. Medtem ko je med prvomajskimi prazniki na eni izmed hiš visela zastava nekdanje skupne jugoslovanske države, pa je del zadnjih praznikov na neki drugi hiši v isti ulici sicer visela slovenska zastava, a na pol droga. Ob pogledu nanjo so se mimoidoči zmedeni spraševali, kaj pravzaprav proslavljamo: 10. obletnico rojstva slovenske države ali njeno smrt?
UŠI - Fotografi in kamermani so imeli na prireditvi ob 25. obletnici Območne obrtne zbornice Črnomelj kar precej težav pri svojem delu. Za čim boljšim posnetkom so se plazili celo pod nekakšnim pol grmom pol drevesom pred obrtnim domom, kjer je bila Prireditev. A vsak je odšel tja le enkrat, saj je na obleki in laseh prinesel kup uši z močno ušive rastline.
OBLJUBA - Sinjevrhovci niso pozabili, da jim je župan Andrej Fabjan na prireditvi avgusta lani obljubil, da bodo čez leto dni imeli nove stole v veliki dvorani gasilskega doma. Res še ni minilo leto-dni in ga zato ne morejo držati za jezik, bi pa bili veseli, če bi prišel na nedeljsko otvoritev razstave in jim povedal, da ni snedel obljube.
Semiške tropine
SEKANJE - Ko je oktet Vitis na začetku nedeljske prireditve ob 10-letnici naše samostojnosti na Smuku pel slovensko himno, je bilo bolj kot pesem slišati udarce ob sekanju pečenke. Najprej želodec, potem pa...
ŽAGANJE-Če so imeli mesarji na Smuku veliko dela s sekanjem, pa so ga imeli nekateri domačini z žaganjem. Ob zmedi, ki jo je naredil na Smuku avtobus z ljubljansko registracijo, ki je povsem ohromil promet, spretnim in domiselnim domo;odcem ni ostalo drugega, kot da so z motorno žago močno obžagali eno od dreves, da so se ljubljanske nadloge lahko vsaj delno otresli. Zanimivo, kako so nekateri vozniki korajžni, ko vedo, da so varni pred lisicami, pajki in komunalnimi nadzorniki.
ZAKAJ DVOMI? - Nekateri so se nasmihali ob besedah senii-škega župana Janka Bukovca na Prireditvi ob 25-letnici Območne obrtne zbornice Črnomelj, ko je obljubil, da bo prišel tudi na 100-Ictnico zbornice. Le zakaj, saj Bukovec še zelo dobro izgleda?!
ttt&t J 2_____M A ž J rJ 0 3 C J JM M&Š
V vojni bili kot velika družina
Po spominskem srečanju belokranjskih udeležencev treh bojnih akcij je bik pred nabilo polno dvorano črnomaljskega kulturnega doma še osrednja belokranjska slovesnost ob 10. obletnici osamosvojitve
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Osrednja belokranjska prireditev ob 10-letnici samostojne Slovenije je bila pretekli petek v Črnomlju. Pred spominskim obeležjem, ki ga je Slovenska vojska postavila pred petimi leti na hiši v Kolodvorski 34, je 323. poveljstvo polka Slovenske vojske iz Črnomlja pripravilo spominsko srečanje z udeleženci bojnih akcij pri Vražjem kamnu, na Otovcu in v Krakovskem gozdu, ki jih je v osamosvojitveni vojni izvedla Teritorialna obramba (TO) 23. območnega štaba Črnomelj.
Slovesnost se je nadaljevala v tukajšnjem kulturnem domu, kjer je v kulturnem programu nastopil učiteljski pevski zbor Emila Adamiča iz Ljubljane pod taktirko dr. Mirka Slosarja. Spomine na osamosvajanje Slovenije ter predvsem na dogodke v Beli krajini pa so obudili: major Anton Šuklje, poveljnik 323. poveljstva polka Slovenske vojske, Janez Dragoš, med vojno poveljnik 23. območnega štaba TO Črnomelj, ter Anton Horvat, pred desetimi leti predsednik izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj. Čeprav v Beli krajini ni bilo žrtev in ni počil noben strel, pa so bile za belokranjske borce za svobodo v začetku omenjene tri akcije zelo pomembne. 30. junija so namreč teritorialci s kratko in učinkovito akcijo zasedli vojaško skladišče pri Vražjem kamnu, saj se je zaradi dobrih priprav slovenskih starešin, spretnosti in poguma pri pogajanju s poveljnikom straže JA slednja v celoti predala. Zaseženi vojni plen je bil velik: 1.500 kosov pehotne-
ga orožja s 600.000 kosi streliva, več kot 900 ton artilerijskih izstrelkov, več vozil in gradbenih strojev. Zato so začeli tudi z mobilizacijo ostalih enot TO, za katere prej niso imeli orožja in streliva.
Uspešna akcija je močno dvignila moralo med teritorialci in še isti dan so z uspešnim pogajanjem zasedli vojaško skladišče na Otovcu. Kot je v govoru poudaril major Šuklje, tudi tu straža JA ni izpolnila ukaza poveljnika črnomaljske vojašnice, naj pogajalce TO ustrelijo. TO pa je bila z zavzetjem otov-škega skladišča bogatejša za 11.000 kompletov opreme za vojake,
233.000	suhih dnevnih obrokov hrane, 23 ton hrane v konzervah, 67 ton sladkorja, riža, fižola ter taborno opremo. Čeprav so delali v težkih razmerah, so po Šuklje-tovem mnenju delavoljnost, morala, pogum in dejstvo, da so znali oceniti razmere, nasprotnika, dane možnosti, smotrno uporabiti svoje enote ter da jih je ob vsem tem podpiralo civilno prebivalstvo, pripeljalo do uspešnega upora proti
agresorju. Dragoš je dodal, da se je JLA uštela tudi zato, ker je pričakovala, da bo za izolacijo Slovenije dovolj le nekaj strelov.
Horvat se je spomnil, kako so pred pričetkom vojne, kije seveda niso pričakovali, opravili več vaj, na katerih so preverjali, kako deluje sistem civilne obrambe. Upali so, da tega znanja ne bodo nikoli uporabili, a se žal ni izšlo. "V vojni smo bili močna ekipa, kot velika družina, ko so si vsi pomagali med seboj in je vsak želel brez obotavljanja prispevati svoj delež k obrambi Slovenije," je dejal Horvat ter spomnil, da vsi, ki so sodelovali v civilni obrambi, še nimajo zadovoljivo urejenega statusa.
M. BEZEK-JAKŠE
PRIZNANJA ZA HRABROST MED VOJNO - 72 teritorialcev, ki so sodelovali v bojnih akcijah pri Vražjem kamnu, na Otovcu ali v Krakovskem gozdu, je ministrstvo za obrambo odlikovalo s spominskimi znaki ob 10. obletnici vojne za Slovenijo, ki jim jih je podelil major Anton Šuklje (na levi). Zveza veteranov vojne za Slovenijo pa je za zasluge v vojni 25 belokranjskim družinam podelila častni naziv ..Slovenska družina", priznanja pa so jim podelili belokranjski župani. Te družine so v tajnih skladiščih na svojih domačijah za TO hranile in varovale velike količine orožja, streliva, vojaške opreme in minskoeksplozivnih sredstev pred in med vojno ter po njej do konca okrobra mi. (Foto: M. B.-J.)
Obrtništvo prebredlo vse čeri
25-letnica Območne obrtne zbornice Črnomelj, ki združuje semiške in črnomaljske obrtnike ■ Z vstopom Slovenije v EU se bo odprl trg, a tudi povečala konkurenca - Priznanja
ČRNOMELJ - Pretekli petek so črnomaljski in semiški obrtniki raznova-li 25-letnico Območne obrtne zbornice Črnomelj. Kot je v pozdravnem nagovoru dejala predsednica zbornice Pavlina Svetič, segajo korenine prvega organiziranega črnomaljskega obrtništva več kot stoletje nazaj. Dokaz, kako trdoživo je obrtništvo, pa je v tem, da je preživelo kljub nacionalizacijam, zaplembam premoženja in različnim eksperimentiranjem.
VESELO V POČITNICE - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je pretekli teden ob koncu šolskega leta pripravila živžav z ustvarjalnimi delavnicami in zabavnimi tekmovanji. Otroci so izdelovali različne predmete iz odpadnega materiala, lahko pa so jih tudi polepšali z odštekanimi pričeskami in poslikvami obraza. Razveseljivo je, da so pri delavnicah z vso zagnanostjo pomagale tudi mlade članice OZPM, sicer še osnovnošolke ali srednješolke. Za veselo popotnico v počitnice pa je poskrbel tudi pevec Sebastian s plesalkama. (Foto: M. B.-J.)
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je poudaril, da bi šlo, če ne bi bili obrtniki dobro organizirani, marsikaj mimo njih. “Obrtna zbornica si je izborila, da nam nekatera ministrstva dajo na vpogled vsaj delovno gradivo, da damo pripombe. Ker bo Slovenija kmalu članica EU, se moramo tudi dobro pripraviti na svetovanje svojim članom. Evropski trg pomeni več kot 400 milijonov kupcev, a tudi množico ponudnikov blaga in storitev. Med slednjimi bodo tudi Poljaki in Čehi, ki bodo prihajali k nam, spali po kozolcih in nam konkurirali z nizkimi cenami," je opozoril Grah ter dodal, da verjame v sposobnosti in znanje slovenskih obrtnikov, ki bodo kos tem izzivom.
Črnomaljski župan Andrej Fabjan je na slovesnosti ob jubileju zbornice dejal, da je bistvena naloga občine, da poskrbi za infrastrukturo, ki so jo v črnomaljski občini v zadnjih petih letih toliko dogradili, da ima vsak možnost začeti in se uveljaviti v obrti. Semiški župan Janko Bukovec je bil bolj črnogled, saj so po njegovem belo-
kranjske občine pozabljene od države, zato tudi zaostajajo v razvoju.
Besede politikov bi bile premalo
Dr. Dušan Plut: “Naša odločitev o samostojni poti je bila težka in odgovorna, a pravilna “ ■ Ironija usode, da se bomo ob vstopu v Evropsko unijo morali delno odpovedati suverenosti
SEMIČ, SMUK - V semiški občini so v minulih dneh zaznamovali 10-letnico slovenske samostojnosti kar z dvema dogodkoma. Pred tednom dni so na srečanju, ki sta ga v penzionu Smuk v Semiču pripravila občinski odbor ZZB NOV Semič in tukajšnja občina, govorili o prispevku NOB k današnji samostojnosti. Na predvečer dneva državnosti pa je bila na Smuku nad Semičem maša za samostojnost, ki jo je daroval semiški župnik Janko Štampar.
Na pročelju doma semiške Lovske družine na Smuku pa sta semiški župan Janko Bukovec in dr. Dušan Plut, semiški rojak in pred desetletjem član predsedstva Republike Slovenije, odkrila spominsko ploščo. Slednji je bil tudi slavnostni govornik. Dejal je, da se zgodovinarji doma in po svetu sprašujejo, ali je bila odločitev Slovenije, da na pragu 21. stoletja proglasi samostojno državo, ko pa se drugod po Evropi odrekajo nacionalnim državam, napaka ali zadnja priložnost, da kot samostojna stopi v svetovno zgodovino. Sodil je, da je bila naša odločitev težka in odgovorna, a pravilna. “Vodilne evropske države in ZDA namreč našim odločitvam leta 1990 in 1991 niso bile naklonjene, zato so bile odločitve še težje. A nismo več videli prihodnosti v državi, ki nam ni obetala demokracije in napredka. Odločitev bi bila težja, če se ne bi 88 odst. državljanov strinjalo, da kljub nerazumevanju sveta in
Evrope stopimo na to tvegano pot,“ je dejal dr. Plut.
Poudaril je, da so bile vse politične stranke za samostojnost, politično udarno moč, ki je sprožila osamosvojitev, pa so imele stranke.
NA SMUKU - Dr. Dušan Plut na slovesnosti na Smuku, na kateri so v kulturnem programu nastopili oktet Vitis ter Martina, Helena in Bruno Konda, ob Upi samostojnosti pa so prižgali kres.
združene v Demosu. Vendar bi bile brez Teritorialne obrambe in takratne milice besede politikov premalo. Govornik se je spomnil tudi na žrtve vojne ter se zahvalil belokranjskim veteranom, ki so prispevali k osamosvojitvi. Ob tem se je spomnil tudi svojih najtežjih trenutkov v vojni, ko je vodil delegacijo na pogajanja v Zagreb.
Kot ironijo usode je dr. Plut označil delno zmanjšanje težko pridobljene suverenosti zaradi vstopa v Evropsko unijo, ki bo imel zlasti za slovensko podeželje pozitivne in negativne posledice. “Ne zanima me leto vstopa v EU, ampak da bomo dobro pripravljeni. Zato mora Slovenija izdelati svojo vizijo prihodnosti. Za Belo krajino je predvsem pomembno vprašanje skladnega regionalnega razvoja, saj so se v zadnjem desetletju razlike med regijami v naši državi povečale, razmerje med najmanj (med temi je tudi Bela krajina) in najbolj razvitimi pa je 1 proti 3. Pri razvoju je predvsem pomembno, da ima država posluh za specifične probleme," je dejal dr. Plut ter dodal, da za uspešno prihodnost najbolj potrebujemo samozavest, kakršno smo imeli pred desetletjem.
M. BEZEK-JAKŠE
PRIZNANJA OB JUBILEJU - Med dobitniki priznanj OZS je bita tudi predsednica OOZ Črnomelj Pavlina Svetič. Skupaj s predsednikom OZS Mihom Grahom (na desni) sta odprla tudi nove prostore zbornice in , razstavo obrti.
Ob jubileju OOZ Črnomelj so podelili priznanja za več kot 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti. Boštjan Ovniček in Anton Starešinič sta prejela potrdili, da lahko vzameta v uk učence v dualnem sistemu izobraževanja. Miha Grah je izročil priznanja za uspešno delo v obrti Janezu Stepanu, Niku Vr-liniču. Matiji VVolfu ter sekretarki OOZ Črnomelj Tatjani Aupič. Bronasto plaketo je prejela predsednica OOZ Črnomelj Pavlina Svetič, zlato pa Jože Ovniček in OOZ Črnomelj, slednje pa tudi jubilejno priznanje. Sicer pa so ob jubileju odprli tudi nove poslovne prostore ter razstavo domače in umetnostne obrti svojih članov Angele Lamut, Tatjane Tonja, Vere Vardjan,
Koncert baročne glasbe
ČRNOMELJ - V soboto, 30. junija, bo ob 20.30 v črnomaljski župnijski cerkvi sv. Petra druga prireditev v okviru kulturnih prireditev pod skupnim naslovom “Poletje v Črnomlju", ki jih pripravlja črnomaljska območna iz^ postava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. S koncertom baročne glasbe se bo na orglah predstavil Milko Bizjak.
70 let lokviškega gasilstva
LOKV1CA - Prostovoljno gasilsko društvo Lokvica bo praznovala v nedeljo, 1. julija, 70-letnico društva. Ob 16. uri bo mimohod gasilskih desetin, pred gasilskim domom pa bo sledil pozdrav predsednika društva in častnih gostov. Lokviški gasilci bodo razvili tudi nov prapor ter dobili v uporabo orodno vozilo in avto cisterno.
Jožeta Mišice, domačije Raztresen ter spominsko razstavo Miroslave Ritonja.
M. B.-J.
Velika turistična pričakovanja
V Semiču so odprli
Turističnoinformacijski
center
SEMIČ - Potem ko so pred slabim letom odprli Turističnoinformacijski center (Tic) v Metliki, pa so ga pred kratkim še v nekdanji Matičkovi hiši v Semiču. Kot je v nagovoru dejala predsednica Turističnega društva Semič Sonja Križan, je bil to velik dan za občino. Poglavitna naloga Tiča bo posredovanje turističnih informacij in promocija občine.
Župan Janko Bukovec, ki je prerezal trak pred vrati Tiča, pri tem pa mu je pomagala Alenka Simonič, ki bo za začetek preko javnih del delala v centru, je dejal, da turi-* zem v njegovi občini ustvarjajo zagnani lokalpatrioti, ki so zaslužni tudi, da imajo Semičani svojo občino. Zasluga teh je po njegovem tudi Tic, ki bo dal zalet razvoju semiškega turizma. Danes namreč lahko živi v občini od turiz-
Atenka Simonič in Janko Bukovec sta odprla prijeten prostor semiškega Tiča
ma le malo ljudi. Ni pa Bukovec . skrival pričakovanj, ki naj bi jih ponudil Smučarsko-rekreacijski center Rog nad Črmošnjicami, kjer naj bi turizem razvijali.tako poleti kot pozimi. Direktor družbe SRC Rog Pete*Henčič je skupaj z županom tudi predstavil SRC Rog, predvsem pa njegovo prednost zaradi bližine Dolenjskih Toplic, Kolpe, belokranjskega vinogradniškega in vinarskega turizma ter še česa. Bukovec pa je izrazil upanje, da bo v Beli krajini le ena lokalno-turistična organizacija, saj je, kot je dejal. Bela krajina tako velika, da človek skoraj lahko vrže kamen z Gorjancev v Kolpo.
M. B.-J.
M4š ]	J J /\ S I M Q 3 Č J J J
Zlati jubilej kočevskih planincev
Pomembna mejnika v 50. letih Planinskega društva Kočevje sta leto 1982 in odprtje zaprtega območja Kočevske Reke - Njihov ponos je Kočevska planinska pot
KOČEVJE - 20. maja letos je minilo natanko pol stoletja od ustanovnega občnega zbora Planinskega društva Kočevje. Ob ustanovitvi je društvo štelo 35 članov, po podatkih za lansko leto pa sojih imeli 386, vendar je društvo v svojih najboljših časih štelo tudi že preko 400 članov.
SPOMINSKO OBELEŽJE V MOZLJU - V občini Kočevje je bila osrednja proslava ob dnevu državnosti in deseti obletnici osamosvojitve na Mestni ploščadi. Slavnostni govornik je bil dr. Mihael Petrovič, takratni predsednik skupščine občine Kočevje. Pred tem so pred staro šolo v Mozlju ob navzočnosti veteranov vojne za Slovenijo, predstavnikov občine Kočevje in poveljstva takratnega 27. omočnega štaba Teritorialne obrambe - odprli spominsko obeležje, protitankovsko oviro, spomin na osamosvojitev. Takratni poveljnik Milan Bavdek je spomnil, da so od tod do konca vojne vodili vse akcije proti vojašnici v Ribnici, ekonomiji Rajhenav in skladišču goriva v Ortneku. Ribničani so praznovali v ribniškem gradu. Po nagovoru župana Jožeta Tanka je sledil kulturni program, v katerem so nastopili člani ribniške godbe na pihala, komorni zbor KUD Gallus, moški pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi, ribniške mažoretke, učitelji glasbene šole v Ribnici in recitatorji. Po končani prireditvi je zaigral Planinski oktet iz Toronta. Praznična prireditev je bila tudi v dvorani osnovne šole v Sodražici. Zbrane je ob kulturnem program domačih skupin nagovoril tamkajšnji župan Andrej Pogorelec. (Foto: M. G.)
PRAZNIČNO V POLJANSKI DOLINI - V Predgradu, v okolici tamkajšnjega večnamenskega doma, so zaključek šolskega leta, dan državnosti, obnovo zdravstvene postaje in pridobitev asfaltirane ceste počastili z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopili učenci osnovne šole Stari Trg ob Kolpi, kamor sodijo tudi učenci iz Predgrada. Znova so predstavili bogato ljudsko izročilo Poljanske doline. Številne krajane sta nagovorila predsednik krajevne skupnosti Poljanska dolina Egon Petrič in kočevski župan Janko Veber, rojen Predgrajčan. Množica se je udeležila tudi odprtja novih prostorov zdravstvene postaje v zadružnem domu. Pridobili so čakalnico, ordinacijo in sobo za medicinsko sestro ter novo opremo in pohištvo. Obnova je občino stala okrog šest milijonov tolarjev, največ denarja za obnovo ceste pa sta prispevali krajevna in agrarna skupnost. Prenovljeno postajo sta odprla Janko Veber in Andreja Rako (na sliki). (Foto: M. G.)
Začetki organiziranega planinstva na Kočevskem segajo v leto 1935, ko je bil v Ribnici ustanovni občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD)za Kočevski srez (okraj). Konec leta 1940 so kočevski planinci ustanovili podružnico SPD za Kočevje, vendar je zaradi začetka druge svetovne vojne že čez nekaj mesecev razpadla. Pobudnik ponovne ustanovitve kočevskega društva, tokrat Planinskega društva Kočevje, in tudi njegov prvi predsednik je bil Jože Kalan, danes pa je že četrto leto na čelu društva Milena Vlašič, kije pred tem v društvu 10 let opravljala tajniške posle.
Ob vzponih in padcih društva v 50 letih obstoja so pomemben mejnik zabeležili leta 1982. Takrat so končali prenovo koče pri Jelenovem studencu, ki je za javnost odprta že od leta 1953 in sodi po zadnji prenovi in razširitvi koče, s katero so začeli že leta 1995 in jo zaključili lani, med večje planinske postojanke v državi, saj lahko v njej prenoči 50 ljudi. Še pomembnejše pa je, da so pri obnovljeni koči združili počastitev 30-letnice društva z XII, Planinskim taborom MDO ljubljanskega območja. “Ta
70 let PGD Ložine
LOŽ1NE - Prostovoljni gasilci iz Novih, Doljnih in Gornjih Ložin bodo v soboto, 30. junija, s kulturnim programom, prevzemom novega gasilskega vozila Mercedes sprin-ter in razvitjem gasilskega praporja proslavili 70-letnico svojega delovanja. Denar za nakup vozila je zagotovil proračun kočevske občine. Danes Društvo gasilcev vodi Marjan Ferko, v njem pa je združenih 85 gasilcev in 23 pionirjev in mladincev. Slednji so se na minulem tekmovanju gasilcev ljubljanske regije II uvrstili na državno gasilsko tekmovanje leta 2002.
-vd
dogodek je močno vplival na prepoznavnost in razvoj planinstva na Kočevskem," pravi Vlašičeva. Naslednji večji dogodek, ki je zaznamoval delo PD Kočevje, pa je bilo odprtje zaprtega območja Kočevske Reke in Goteniškega Snežnika, saj je začelo na Kočevsko prihajati veliko ljudi. „To veliko območje ni imelo niti ene markirane planinske
Milena Vlašič
poti, zato je bil to za nas planince velik izziv,“ pravi.
Prva planinska pot, ki so jo so markirali, je vodila od koče pri Jelenovem studencu mimo Ledene jame in Nageljbihla do Koč ter nato naprej skozi Kočevsko Reko, Borovec in Krempo do Bosljive Loke ob Kolpi. Še istega leta 1989 so uredili Trimčkovo pot, njihova največja pridobitev pa je Kočevska planinska pot - velika in mala, ki so jo odprli leta 1998 in ki vodi skozi najlepše predele Kočevske. Tega leta so končno dobili tudi društvene prostore na Ljubljanski 7, ker pa je stavba pod denacionalizacijo, kot pravi Vlašičeva, se bojijo, da jih bodo zgubili.
“Da je število članov upadlo, pomeni, daje manj tistih, ki plačajo članarino, ne pa tudi, da upada obisk gora,“ pravi predsednica društva Milena Vlašič. Čeprav meni, da je najpomembnejše, da ljudje hodijo v hribe, pa obžaluje, da se nekateri ne zavedajo, da s plačilom članarine zagotavljajo varne poti planincem in drugim pohodnikom pa tudi sebi zavarovanje in reševanje s helikopterjem v primeru nesreče.
M. L .-S.
Ukinitev šole najhujši udarec
Vrnitev prešolanih otrok na njihove matične šole hi ogrozilo OŠ Pri fari - V Kočevju in Osilnici se izogibajo plačilu prevozov
Od letos naprej bo ples jeseni
Ribniški lionsi so v dveh letih delovanja zbrali 5,4 milijona tolarjev - Skoraj štiri petine denarja dobil Zdravstveni dom - Letos bi radi zbrali 1,4 milijona
RIBNICA - V Zdravstvenem domu dr. Janeza Oražma v Ribnici začenjajo v teh dneh uporabljati sodobno ultrazvočno diagnostično napravo, ki so jo kupili z namensko darovanimi dobrodelnimi sredstvi. Akcijo zbiranja denarja za to novo pridobitev Zdravstvenega doma, ki krajanom omogoča, da bodo poslej lahko hitreje in v domačem kraju opravili preglede, na katere so prej morali hoditi v Novo mesto ali Ljubljano, sta vodila ribniški Zdravstveni dom in Lions klub Ribnica.
možne darovalce bodo pismeno zaprosili za pomoč, nato pa bodo organizirali še dobrodelni ples. Za razliko od preteklih dveh let, ko je bil junija, bo ta od letos naprej oktobra oziroma jeseni.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KOSTEL - Na prvi izredni seji, ki je bila prejšnji četrtek, v prostorih nekdanjega grajskega hrama pod gradom Kostel, so člani tamkajšnjega občinskega sveta obravhavali razmere na osnovni šoli Pri Fari. Zaradi premajhnega števila otrok v šolskem okolišu, ki obsega občini Kostel in Osilnica (razredni pouk), od leta 1997 novo šolo obiskujejo tudi pre-šolani otroci iz kočevske občine, v kar so prostovoljno privolili njihovi starši.	"
Res je, da so se tako šolske klopi zapolnile in ohranila delovna mesta, a je težava v tem, da vse stroške razen plač, ki so breme države, plačuje zgolj občina Kostel. To pa se jim ne zdi pošteno. Skupni letni znesek znaša okrog petnajst milijonov tolarjev. Ker so doslej na to temo potekali pogovori z vodstvom kočevske občine in ministrstvom za šolstvo, a žal brez dogovora o sofinanciranju, so svetniki znova opozorili na to perečo problematiko. Dejali so, da bi bila ukinitev šole najhujši udarec kostelski dolini v vsej njeni povesti. Župan Valentin Južnič je povedal, da je skrajni čas, da predstavniki kostelske in osilniške občine razmislijo o kritju stroškov za prevoze svojih učencev. “Tudi v prihodnjem šolskem letu
bomo dovolili vpis otrokov iz kočevske občine. Sprejeli smo sklep, da občinska uprava in vodstvo šole pripravita analizo gibanja otrok v nekaj naslednjih letih ter nadaljujeta pogovore z vodstvi obeh občin in ministrstvom za šolstvo, vse z namenom, da bi bila šola polna,” pravi. Ravnateljica OŠ pri Fari Vera Cimprič meni, da bi bila prava katastrofa za šolo in občino, če bi vse prešolane otroke vrnili na njihove matične šole. To pomeni, da bi imeli od prvega do osmega razreda 33 učencev, v dveh oddelkih na razredni stopnji in en kombiniran oddelek na predmetni stopnji. Učitelji pa bi bili zaradi tega polovično zaposleni.
V tem šolskem letu je osnovno šolo pri Fari obiskovalo 89 učencev, 23 jih je končalo osmi razred. Od tega se jih je iz kočevskega šolskega okoliša vozilo 48, iz Osilnice 14. Za naslednje šolsko leto so sprejeli deset prošenj za prešolanje otrok, in sicer sedem v petem, eno v drugem in dve prošnji v prvem razredu. Skupaj z novo sprejetim učencem bo od jeseni šolske klopi žulilo 78 učencev, kar je enajst manj kot lani. V drugi točki izredne seje so za novi članici sveta osnovne šole imenovali Mirjano Li-lič-Južnič in Mojco Skender. M. G.
Aktivne počitnice letos dvakrat
V Domu Fara bodo avgusta speljali program aktivnih počitnic v dveh terminih: prvi bo trajal od 6. do 11. in drugi od 20. do 25. avgusta - Pestrost načrtov in želja
FARA - Center šolskih in obšolskih dejavnosti - Doma Fara je v preteklem letu obiskalo 2.059 obiskovalcev. Skoraj 1.400 je bilo osnovnošolskih in srednješolskih otrok, med katerimi so bile kar tri četrtine učencev šestih in sedmih razredov, ki so v Fari preživljali šolo v naravi, 22 otrok pa se je udeležilo tudi petdnevnega programa aktivnih počitnic, ki jih bodo zaradi velikega zanimanja letos organizirali v dveh terminih.
Za nakup ultrazvoka, ki bo pomagal pri ohranjanju zdravja prebivalcev ribniške in sosednjih občin, so lionsi zbrali 2,7 milijona tolarjev, kar je bilo le nekaj manj kot polovica potrebnega denarja, za novo napravo, in skoraj natan-
Olga Tanko
ko polovica denarja, ki ga je Lions klub Ribnica zbral v dveh letih svojega delovanja. Klub so namreč ustanovili januarja 1999 in je do sedaj zbral in daroval, kot pravi predsednica kluba Olga Tanko, za preko 5,4 milijona tolarjev dobrodelne pomoči.
Skoraj štiri petine zbranega denarja je šlo v ribniški Zdravstveni dom, saj so razen denarja, ki so ga zbirali za ultrazvok, lionsi Zdravstvenemu domu kupili refraktome-ter, napravo za določanje dioptrije, za katero so odšteli milijon 554 tisoč. Preostali denar pa so namenili: 500 tisoč za šolanje otrok iz socialno ogrožene družine s slabovidnimi člani, 224.508 tolarjev za nakup posebnega računalnika za slabovidnega študenta, 200 tisoč za pomoč Lions klubu Log pod Mangartom, 131.976 Športni zvezi Ribnica za uporabo bazena za invalide ter 100 tisoč za pomoč dušeno prizadetim.
» “Tudi za letos smo si zastavili podoben program, naša največja akcija pa bo pomoč slabovidnima sestrama iz Loškega Potoka," pravi Tankova in dodaja, da bodo sestrama, dijakinji in študentki, pomagali z nakupom posebne računalniške opreme, ki je prilagojena za slabovidne. Pomagali bodo tudi socialno ogroženi družini pri nakupu šolskih potrebščin in varovancem Varstveno-delovnega centra Ribnica pri nakupu športne opreme za udeležbo na specialni oiim-piadi. Kot pravi Tankova, ki seji z iztekom tega meseca izteče enoletni mandat predsednice, želijo za te akcije zbrati milijon 450 tisoč. Denar bodo zbirali kot do sedaj:
“Prvi termin je od 6. do 11.8 in drugi od 20. do 25. 8. Za oba imamo prijavljenih že po 20 učencev," pravi vodja doma Martin Marinč in dodaja, da je lahko v vsakem terminu do 30 otrok in da zato lahko starši svoje otroke še vedno prijavijo na CŠOD, Frankopanska 9, Ljubljana, ali po telefonu 36 486 01. Dom Fara ima zaradi bližine Kolpe, neokrnjene narave in številnih drugih naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti pokrajine, ki ponujajo obilo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, zelo dobre pogoje za organizacijo tako vodnih športov kot kolesarjenja, planinarjenja, pohodništva in taborjenja. Da nudijo tudi možnost vadbe v pokritem športnem objektu (telovadnici OŠ Fara, s katero si delita skupno stavbo), je samo
še prednost več in dodaten razlog, da bodo tako kot že lani tudi letos gostili profesorje in študente Fa-
Martin Marinč
kultete za šport iz Ljubljane, ki bodo v Fari izvedli program čolnarjenja, kolesarjenja in bivakiranja.
“Lani smo v telovadnici označili igrišče za badminton, letos pa bi radi namestili plezalno steno," pravi Marinč o načrtih in željah. Zunaj bi radi postavili "kostelski kozolec", ki bi ga uporabljali za spravilo raftov in športne opreme, služil pa bi jim tudi kot letna učilnica. Načrtujejo tudi, da bodo odkupili zemljišče ob šoli za ureditev bio vrta in strelišča za loke ter da bodo nabavili neoprenske obleke za učence in stojala za kolesa. “Sedanji večnamenski prostor bi radi ozvočili, za delo na terenu pridobili radijske postaje, radi pa bi tudi sedanjima dvema mizama za namizni tenis dodali še eno," pravi Marinč. Spisek načrtov in želja za letošnje leto zaključuje z obljubo, da bodo ob številnih nalogah in polni zasedenosti doma nadaljevali tudi s projektom Gozdna učna pot Kolpa-izvir Nežice.
M. L.-S.
Drobne iz Kočevja
MADŽARSKI MOOL V KO-: ČEVJU? - Tudi na Kočevskem je dolga leta v prazne rezervoarje i jeklenih konjičkov motorno gorivo curljalo iz Petrolovih črpalk,! katerim se je pred osmimi leti vi Gornjih Ložinah pridružil koprski Istrabenz. Glas ljudstva pravi, da j na obrobje Kočevja v neposredno bližino Petrola prihaja konkurenca, madžarska naftna družba Moll, ki je v času gospodarskih j sankcij Zvezne republike Jugoslavije ob meji zgradila verigo črpalk. Zaslužek je do leta 1998 cvetel, j potem pa je zaradi odprave ukre-! pov mednarodne skupnosti proti Beogradu povsem usahnil. Madžari so sicer prihod v mesto ob; Rinži načrtovali že prej, a so žara-1 di nizkih cen goriva pri nas odločitev "zamrznili”.
IME POKRAJINE NAJ BO-1 Zahodna Dolenjska, Kočevska, Ribniška, Obkolpska in še druga | imena morebitnih pokrajin so v| igri, kadar beseda nanese na regionalizacijo dežele. Če bi bili vsi I župani osmih občin tega območ-1 ja enotni v stališčih do načrtovane spremembe lokalne samouprave, bi se lahko eno izmed teh območij izpisalo na slovenskem zemljevidu I bodočih pokrajin. Pri tem so naj-1 večja razhajanja med ribniškim in kočevskim županom. Slednji bi v nazivu ohranil ime Kočevska, ribniški pa se bolj nagiba k Ljubljani. Drugi, majhni, pa so v glavnem tiho in čakajo, kaj bosta rekla “šefa”.
ŽUPANSKI SUMIT V KOČEVJU - Redke so priložnosti, ko se za isto mizo hkrati zberejo vsi župani sosednjih občin Janko Veber, Anton Kovač, Valentin Južnič, Janez Novak, Andrej Pogorelc, Anton Zakrajšek, Jože Tanko in Anton Jakopič. Vse različnosti med njimi pa le povezuje zelo načeta prometna infrastruktura. Cesta od Škofljice - tudi tamkajšnjega župana, sicer kostelskega rojaka Jožeta Jurkoviča, tarejo enake težave - do Petrine ne prenese več obremenitev vseh štirikolesnikov, železniška proga Grosup-Ije-Kočevje pa že sodi na smetišče zgodovine tudi zaradi zelo redkega tovornega prometa. V glavah nekaterih lokalnih politikov pa se poraja upanje, da bi, če sodimo po pričevanjih iz davnega časa, zgradili progo od Kočevja do hrvaške meje in tako uresničili željo kralja, ki je ob obisku Ribnice leta 1933 dejal, da bi železniški tir še bolj povezal slovenska ljudstva v trdno državno skupnost.
- -
Ribniški zobotrebci
VESNA ŠE NAPREJ DIREKTORICA - Javni zavod Miklova hiša je ogledalo ribniške kulture, ki se vse leto zrcali v številnih prireditvah. Pod streho hiše je tudi že premajhna knjižnica in zelo uveljavljena galerija. Gosti predvsem uveljavljene slikarje in kiparje, zaradi tega soji nadeli ime "Mali Cankarjev dom (!)” Zaposleni se v okviru denarnih možnosti lotevajo različnih projektov oziroma sledijo izzivu časa. Zavodom je zadnja štiri leta več kot uspešno krmarila Vesna Horžen, ki bo tudi v naslednjem štiriletnem mandatu njegova direktorica. Soglasje k imenovanju so ji na izredni seji dali člani občinskega sveta.
LOV NA PRIZNANJA IN NAGRADE - Do 31. avgusta morajo posamezniki, organizacije, društva, politične stranke in drugi občinski upravi predlagati kandidate za letošnja priznanja in nagrade, ki jih bodo podelili ob občinskem prazniku 23. oktobru. Predlagani se bodo potegovali za naziv častnega občana, Urbanovo nagrado, Gallusovo priznanje in priznanje občine Ribnica. Naj spomnimo, da so se v deželi suhe robe pred sedmimi leti odločili, da namesto partizanskega praznovanja občinskega praznika 26. marca raje pobrskajo po knjigi daljne preteklosti. V njej so našli letnico 1492, ko je 23. oktobra cesar Friderik III tudi Ribničanom podelil patent za prosto prodajo izdelkov, narejenih na domu.
OBČINSKO GLASILO V ROKAH DAM - Uredniški odbor Rešeta, takšen je naziv občinskega mesečnega glasila, je doslej deloval v sestavi dveh članov (Alenka Pahulje in Metka Tramte), čeprav bi po veljavnem odloku moral imeti v zasedbi enega člana več. Zaradi tega so razrešili nedejavnega člana uredniškega odbora Staneta Hafnerja in imenovali novo članico Zdenko Mihelič, absolventko matematike in fizike. Za nadomestno članico programskega sveta občinskega glasila je bila imenovana Majda Vrh, direktorica Centra za socialno delo iz Ribnice.
t	>
Trebanjske iveri
NEZAUPNICA TREBANJSKIM SVETNIKOM - Prebivalci KS Trebnje niso zadovoljni z razvojem svoje KS in predvsem občinskega središča. Za to krivijo ! predvsem občinski svet, saj bi gle-! de na to, da je med svetniki kar j osem domačih iz njihove KS,
! upravičeno lahko pričakovali, da | se bo za mesto naredilo kaj več. Upajmo je, da bo kaj drugače, toda glede na to, da so se na njihovo zadnje vabilo na sejo sveta odzvali le trije, morajo biti res veliki optimisti.
STREL BI PARCELO RAD ZASTONJ - Znani trebanjski maratonski plavalec Martin Strel je na občinsko upravo naslovil zanimivo prošnjo, naj mu občina zastonj dodeli svojo gradbeno parcelo na Mirni, kjer si želi postaviti hišo. Meni, da bi mu to lahko storila kot protiuslugo za veliko promocijo trebanjske občine na podlagi športnih rezultatov. Prošnja ne more biti ugodno rešena že zato, ker Zakon o lokalni samoupravi določa, da je odtujitev delov premoženja občine dopustna le proti plačilu, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Enako ne dovoljuje brezplačne odtujitve tudi Zakon o javnih financah. Sicer pa je občina na tak način ponavadi pomagala revežem in Romom. Slednji se tako ali tako naselijo tam, kjer jim ustreza, lastnina zemljišča ni pomembna. Sicer pa profesionalnemu športniku gradnja hiše ne bi smela biti tak hud problem.
DOMAČE NI DOBRO? - Že pred desetimi leti je neurje s točo močno prizadelo ostrešje mirnske osnovne šole, pa so se takrat odgovorni odločili za salonitno streho, ki se je zdaj ponovno izkazala za neustrezno, saj je postala taka kONsir. Trimova streha bi verjetno zdržala močno neurje, toda zanjo se takrat niso odločili. Domače ni dobro? Morda bo tokrat drugače...
Novi prostori za loško pošto
VELIKA LOKA - V torek, 26. junija, je Pošta Slovenije odprla nove prostore pošte Velika Loka. Pred preselitvijo je delovala v najetih in nefunkcionalnih prostorih, zdaj pa so pridobili večje in sodobno opremljene prostore, v katerih je mesto za stranke z dvema poštnima okencema, poštnimi Predali in razstavno vitrino. Celotna vrednost naložbe je 45,3 milijone tolarjev. Delovni čas ostaja nespremenjen: med tednom od 8. ure do 9.30, ob sobotah pa od 8. do 11. ure.
• Sevniški paberki
PLES - Petkovi povezovalki prireditve v Šentjanžu Tjaši Repše kljub spodbujanju ni uspelo zapolniti plesišča. Le eno majhno dete z rdečimi kodrastimi lasmi je prišlo pred oder in malo “potancalo.” Nato sta kar na odru zaplesala Tjaša in član skupine Mi trije pa še en, še kasneje pa še en par. Tjaša ju je pohvalila in na plesišče povabila še druge, a so raje greli klopi in opazovali dogajanje na odru, kjer so svoje obvladovanje harmonike dokazovali mladi in stari.
PRED NASTOPOM - Na Srečanju harmonikašev Dolenjske in Posavja je med zadnjimi nastopil Denis Štih. Mlad fant je svoj nastop na odru opravil zelo dobro, morda tudi zaradi igranja pred nastopom. Ko so se na odru vrstili harmonikaši, je Denis namreč pritiskal na gumbe svojega inštrumenta. Je “na črno" spremljal nastopajoče ali je vadil svojo skladbo?
PARKIRIŠČA - Kulturna prireditev v Šentjanžu je bila zares odlično organizirana, le s parkirišči je bilo nekoliko težav. Zaradi zanimivega programa je v Šentjanž prišlo tudi veliko ljudi iz širše in daljne okolice, z avtomobili seveda. Potem pa seje zataknilo, saj so se prav nekulturno zaparkirali.
NI MOŽNO - Sevniški župan Kristijan Janc bi moral biti slavnostni govornik ob 10. obletnici razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, a seje zataknilo, ker župan ni mogel biti na dveh mestih hkrati. Ob istem času je namreč na sevniškem gradu gostil Profesorja Janka Prunka, Kulturno društvo Godbo Sevnica in oktet Jurija Dalmatina.

j
JNJ >\ S 1 J-J D £J C J JM
Zakaj Trebnje že nekaj let nazaduje
“Glavni krivec ni KS, temveč občinski svet!“ ■ Ne individualnih ne blokovskih gradenj, slab razvoj infrastrukture - Cviblje sramota - Kaj s centrom mesta? - Najmanj denarja iz proračuna
mi
TREBNJE Čeprav je Krajevna skupnost (KS) Trebnje po mnenju mnogih najpomembnejša v trebanjski občini, saj je v njej občinsko središče, pa se to ne pozna pri njenem razvoju. Ta že deset let nazaduje. Zakaj tako in kako bi stanje izboljšali, so se pred kratkim pogovarjali člani sveta KS s predsednikom Marjanom Krmeljem.
Odločno so menili, da dobi njihova krajevna skupnost najmanj denarja iz občinskega proračuna in da se na Trebnje kar pozablja, kar je precej čudno, saj je v občinskem svetu kar osem Trebanjcev. “Žalostno, da jih toliko ni bilo sposobnih prepričati ostale pa tudi župana, da bi šel kakšen projekt skozi. V KS smo dali vse od sebe, toda
Pod kozolcem na Mrtovcu
Bogata kulturna prireditev ob mnogih obletnicah
MRTOVEC - Približno 300 ljudi je v nedeljo, 24. junija, peš ali z avtomobili prišlo na Srečanje pod kozolcem na Mrtovec. Najprej so prisluhnili skoraj dve uri trajajočemu kulturnemu programu, nato pa so se ob zvokih dua Romana Der-stenška in soju kresnega ognja zabavali do jutranjih ur.
V pestrem programu, ki sta ga organizirala in vodila Janez in Nuša Levstik, so zaigrali Irena Pirc, Katarina Judež in Jure Požar, zapeli pa so^člani zbora Aktiva kmečkih žena Boštanj, vaški pevci iz Kompolja in Boštanja, Natalija in Zdenka Felicijan, Ana Završnik in Romana Košir. Domačin Lovro Suhodolčan je recitiral sonet O vrba..., glasbeno pa je isto delo na klarinetu zaigral Matic. Nastopila je tudi Justi Gnidič Kozinc, kije s svojo ganljivo izpovedjo o časih izseljenstva spravila v jok veliko zbranih ljudi.
Prireditev je bila posvečena tisočletnici nastanka Brižinskih spomenikov, štiristopetdesetletnici izida prve slovenske knjige, dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška, šestdesetletnici izgona vaščanov z Mrtovca, Šmarčne in Kompolja na nemško področje ter desetletnici države Slovenije. Za dobro hrano so poskrbeli vaščani Lisičjih Jam, Mrtovca, Šmarčne in Kompolja ter Aktiv kmečkih žena iz Boštanja.
M. R.
nekateri „naši“ svetniki so nam bili celo manj naklonjeni kot ostali. Če zdaj niso sposobni narediti premika, naj župan odstopi! Jaz v takem primeru bi,“ je menil prejšnji predsednik KS Trebnje Stane Siter, pridružili pa so se mu tudi ostali. “Mesto nazaduje že nekaj let in za to v prvi vrsti obtožujem občinski svet, saj je že več kot pol mandata mimo, pa obrtna cona ni urejena, obnova urbanističnega načrta centra mesta stoji, zazidalni načrt Cviblje visi v zraku,“ sta povedala Janez Zajc in Božo Kravcar, Zajc pa je dodal, da je razlog ta, ker je šlo za politične in ne za strokovne odločitve, kar je narobe. “Gre za interese vseh in tu je treba odmisliti delitev na leve in desne!“ Zvonka Falkner je menila, da do teh težav ne bi prišlo, če bi občina imela razvojne načrte, „sicer pa gre v občinskem svetu za kupčkanje; kdor je močnejši, dobi več“.
Da ni čisto tako in da se svetniki trudijo in jim ni vseeno, kaj bo z občinskim središčem, so zatrdili trije od osmih vabljenih Trebanj-
cev. Marjan Zupančič je povedal, da je občinski svet dal zeleno luč, da se bo v Trebnjem gradilo, obnovila se bo mrliška vežica, vprašanje pa je, kaj bo z obnovo urbanističnega načrta centra mesta. V svetu je bil ta predlog dvakrat zavrnjen. “Treba bo začeti znova, dobiti skupino strokovnjakov, ki naj ponovno predela vse pripombe občinskih svetnikov, skratka, postopek bo verjetno treba ponoviti,” je menila Majda Ivanov, Franc Hribar pa je dodal, da tu ni šlo za nobeno politiko, ampak da projekt strokovno ni bil sprejemljiv.
Trebanjska sramota pa je tudi zazidalni načrt Cviblje, ki je bil sprejet že leta 1985, pa na tistem področju še nihče ne more graditi, niti ni komunalno opremljen. Gre za 75 parcel za individualno gradnjo, kajti povpraševanje je veliko. Nič bolje pa ni v Trebnjem tudi glede blokovske gradnje. Zadnji blok je bil zgrajen pred enajstimi leti.
“Pustimo krivdo za stagnacijo Trebnjega, treba je delati naprej, bolje sodelovati s svetniki, da se bo kaj premaknilo," so menili zbrani, ki so sklepe in pripombe poslali tudi na občinski svet.
L. MURN
.Ki 'J1 ! i!
■ w&'\
JS
PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI - ‘S ponosom lahko gledamo na prehojeno pot, saj je Slovenija v desetih letih vsestransko napredovala, čeprav ni izkoristila prav vseh možnosti, "je na nedeljski proslavi ob dnevu državnosti v Trebnjem dejal slavnostni govornik, predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič (na levi). Domači župan Ciril Pungartnik pa je poudaril, da “smo tudi Trebanjci sodelovali pri tej zahtevni preobrazbi države in Občina Trebnje je dosegla lepe uspehe. Naša dežela je lepa, zato jo kot državljani ljubimo in spoštujmo, zahtevajmo pa tudi, da ona spoštuje nasPrijetni kulturni program so oblikovali domači pihalni orkester pod vodstvom prof. Igorja Teršarja, folklorna skupina Vidovo iz Šentvida ter recitatorji. Z nedeljskimi prireditvami se je končal program prireditev Trebanjski koš, ki so resnično popestrile kulturno dogajanje v občini. (Foto: L. Murn)
w
Šentjanž zapel ob kresu
Dvodnevna glasbena, plesna in zabavna prireditev -Otvoritev razstave - Kresovanje
Počastili državni praznik
Pod zvezdami v atriju sevniškega gradu nastopili Oktet Jurija Dalmatina in Godba Sevnica ■ Govornik prof. Prunk
SEVNICA - Na sevniškem gradu so v soboto, 23. junija, v počastitev dneva državnosti nastopili člani Okteta Jurija Dalmatina in Godba Sevnica s poletnim koncertom.
Sevniški župan Kristijan Janc je zbranim zaupal, daje ponosen na racionalnost sevniških občinskih svetnikov, “saj so ideje močnejše od politike.” Nato pa je najavil slavnostnega govornika prof. Janka Prunka. Ta je govoril o evropskem združevanju in pomembni vlogi nacionalnih kultur in narodne samobitnosti. Spomnil je na prehod iz osemdesetih v devetdeseta leta, ko so se za odločilni korak Slovencev “odločile demokratične politične sile iz slovenske kulture, znanosti in gospodarstva”, in na pogum posavskih železničarjev, ki leta 1989 niso spustili naprej
vlaka s Srbi, ki so se odpravljali na miting v Ljubljano. Na koncu je prof. Prunk povedal, daje sevniška občina sicer gospodarsko še nerazvita, da pa se izboljšujejo prometne povezave, vedno več je izobraženih in vedno več samoiniciativnosti. Pohvalil je tudi sevniške svetnike, “ki so zaradi znanja kos svojim nalogam.”
Po govorih so najprej nastopili člani Okteta Jurija Dalmatina pod vodstvom Emila Lenarčiča, nato pa še Kulturno društvo Godba Sevnica z dirigentom Simonom Urhom. Skladatelje desetih skladb, ki so jih godbeniki uvrstili v svoj poletni koncert pod zvezdami v atriju sevniškega gradu, je med premori predstavljal voditelj Vili Zupančič.
M. R.
Priznanje Darinki Simonič
TREBNJE - KS Trebnje je ob krajevnem prazniku pretekli teden priznanje podelila tudi Darinki Simonič za nesebično humanitarno delo.
ŠENTJANŽ - “Kraj niso samo hiše in ceste. Kraj so tudi ljudje in srčna kultura, ki jo gojimo v sebi. (...) Naj postane majhen kraj tudi velik,” je na vabilo na prireditev Zapojmo ob kresu zapisal predsednik KS Šentjanž Ivan Orešnik. Minula petek in soboto jim je to zagotovo uspelo.
Prireditev se je oba dneva začela ob četrti uri popoldne in trajala pozno v noč. V petek je izvrstno predstavljala nastopajoče in neprisiljeno spodbujala ploskanje gledalcev Tjaša Repše, v soboto Andreja Tomažin. Prvi dan so srečanje začeli predstavniki PGD Veliki Cirnik, ki so prikazali, kako zanimivo bo čez en mesec pri njih na že petih igrah brez meja
MLADI HARMONIKA S - Matevž Sodič ima sicer šele šest let, a igra na harmoniko že dve leti. Kako veliko se je že naučil, je pokazal na “Srečanju harmonikašev Dolenjske in Posavja." (Foto: M. R.)
in ob 50-obletnici organiziranja gasilcev. Nato je Repšetova predala mikrofon Alešu Vovku, ki je napovedoval mlade nadarjene pevce in pevke. Nekateri izmed njih so na "Korajži velja” predstavljali tudi lastne pesmi. Sledilo je srečanje harmonikašev, ki so zaigrali po eno skladbo in za nagrado dobili par jabolk, nato pa zabava s člani ansambla Mi trije pa še e’n in z mamo Manko.
V soboto so ob štirih v Kulturnem domu svečano odprli razstavo likovnikov KUD Kliničnega centra Ljubljana in njihova dela tudi ponudili v prodajo. S tem so želeli pokriti stroške obiska likovnikov pred časom v Šentjanžu. Sledilo je srečanje lovcev, rogistov Lovskega društva Škocjan in skupine Fantje z vasi. V šentjan-ški cerkvi so nato na koncertu “Sreča - biser življenja” nastopili ljudske pevci in pevke: ljudske pevke Solzice iz Budne vasi, Fantje s Preske nad Boštanjem, ljudske pevke iz Rogatca, Zagoriški fantje iz Vodem Dobrepolje. Ragle iz Trebnjega, Fantje z vasi iz Škocjana in Bučke in Štefanski fantje iz Sv. Štefana. To prireditev so članice Aktiva kmečkih žena Budna vas in ljudske pevke Solzice sicer pripravile v sodelovanju z Državnim svetom, katerega predsednik Tone Horvat je tudi nagovoril zbrane, prireditev pa je vključena tudi v vseslovenski projekt Rastoča knjiga. Po koncertu so zaplesali člani folklorne skupine Kres, ob 10. obletnici Dneva državnosti je predsednik KS Šentjanž Ivan Orešnik pozdravil obiskovalce, opravičil župana Kristijana Jarca kot slavnostnega govornika in za nekaj besed poprosil Toneta Horvata, nato pa so prižgali kres in se ob zvokih ansambla Vinka Cverleta zabavali do zgodnjih jutranjih ur.
M. R.
V novih pisarnah še bolj učinkoviti
CSD Sevnica dobil nove prostore na 308 kvadratnih metrih - Vsak zaposlen svoje štiri stene - Lažje in učinkovitejše delo s strankami - O zgodovini CSD
OKTET JURIJA DALMATINA - Pevci so pod vodstvom Emila Lenarčiča zapeli nekaj pesmi. Prisluhnilo jim je izredno veliko obiskovalcev, za mnoge je bilo premalo sedežev. (Foto: M. R.)
SEVNICA - Strokovni delavci Centra za socialno delo (CSD) Sevnica so se v petek, 22. junija, s svečano otvoritvijo tudi uradno preselili na Trg svobode 9. Novi prostori so od prejšnjih v Občinski zgradbi večji kar za dvakrat.
PREDAJA KIJUCEV - Sevniški župan Kristijan Janc je odklenil nove prostore CSD in ključe predal direktorju Francu Kosu. Zaposleni so nato ponosno povabili zbrane na ogled zelo lepo in funkcionalno urejenih pisarn. (Foto: M R.)
Povezovalec programa ob otvoritvi Vili Zupančič je opisal razvoj socialnega skrbstva v sevniški občini. Povedal je, da je občina po koncu druge svetovne vojne dobila referenta socialnega skrbstva Valentina Hribarja, ki se mu je kasneje pridružila še Zofka Koren. Nato se je kolektiv širil, dokler leta 1981 ni bil ustanovljen Center za socialno in svetovalno delo Sevnica v ustanavljanju; ta seje leta 1984 registriral kot Center za socialno in svetovalno delo, leta 1993 pa preimenoval v Center za socialno delo. Zupančič je opisal tudi selitve zaposlenih na CSD, saj so najprej delovali na Trgu svobode 13, se preselili v občinsko stavbo, zdaj pa so se ponovno vrnili na Trg svobode, le da na drugo številko. Po besedah sevniškega župana Kristijana Janca, kije tudi nagovoril zbrane, je bila ta stavba dolgo neugledna, zato je še toliko bolj vesel, da se v vanjo preselil tudi CSD.
Med kulturnim programom, v katerem so nastopili Žan Novšak, Iva Sečen in Maša Petrovčič iz Glasbene šole Sevnica, sta zbrane nagovorila tudi predstavnica Skupnosti CSD Slovenije Renata Brdar in direktor sevniškega CSD Franc Kos. Ta se je za pridobitev in ureditev prostorov zahvalil številnim posameznikom, gradbenemu podjetju Posavje in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Povedal je, da ima na 308 kvadratnih metrih zdaj vsak strokovni delavec svojo pisarno, kar omogoča dovolj prostora in učinkovitejše delo s strankami. Teh je precej, saj sevniški CSD deluje na območju sevniške, škocjanske in trebanjske občine, torej pokriva področje, kjer živi 18.738 prebivalcev, med katerimi jih je 2.652 starejših od 65 let.
Na sevniškem CSD je sicer polno zaposlenih devet delavcev, javna dela pa opravlja 5 delavk. Te neguje-
jo starejše, jim pomagajo v gospodinjstvu in prinašajo hrano. Direktor Kos je še povedal, da na območju njihovega CSD 20 otrok med 4 in 20 letom živi v rejniških družinah, da seje lani izmed 160 rojenih otrok kar tretjino rodilo v izvenzakonski zvezi in da 321 družin ali posameznikov'prejema socialno pomoč. Poudaril je, daje delo pri njih timsko in zelo raznovrstno, saj se ukvarjajo tudi z zakonskim in družinskim svetovanjem, domskim varstvom, otroškimi dodatki, porodniškimi dopusti itd.
M. R.
Kresnik ob Dušici
ČATEŽ - KUD Popotovanje Frana Levstika je v soboto, 23. junija, povabilo na prireditev Kresnik ob Dušici na turistično kmetijo Obol-nar. Nastopili so hudomušna gledališka skupina Priden možic, folklorna skupina Javorje iz Šmartnega pri Litiji, plesna skupina La femme. mešani pevski zbor Kres in drugi.
ttftii j ^	Ši J H 0 3 Č l J J___________Mii
Najlepši evropski speedway center?
AMD posodablja in dograjuje stadion - Najprej speedway, nato športni center -Letos dirka za VN AMD-ja in Zavarovalnice Triglav in grand prix challenge dirka
KRŠKO - Pri krškem Avto-moto društvu (AMD) se na oktobrsko grand p'rix challenge dirko motoristov pripravljajo tudi s posodobitvijo stadiona -obnavljajo stezo, ograjo, tribune, gradijo pa tudi nov objekt. „Ta bo omogočal speedwavistom spuščanje na stezo iz prvega nadstropja, v stavbi pa bodo tudi garderobe, boksi, soba za sodnike in novinarje in drugi prostori,* je povedal predsednik AMD-ja Emil Vehovar.
Nov objekt za speedwayiste (Foto: M. R.)
KAJ VSE SKRIVA KRKA? - Tega natančno ne ve nihče. Nedavna čistilna akcija v Kostanjevici je potrdila, da je v reki tudi nekoč bleščeča gospodinjska oprema. Primerek, katerega lastnik bo slej ko prej ostal neznan, so le stežka odnesli na suho. Kdo lahko potrdi, da na dnu reke pri mestnem bro-dišču ni niti enega kosa orožja ali eksploziva, ki ga je ostalo veliko od 2. svetovne vojne? (Foto: M. L.)
Kostanjevica kot smetišče
Nedavna čistilna akcija potrdila, da Krka (tudi) v spodnjem toku skriva veliko odpadkov - Nesnaga pri mostovih
AMD je posodobitev in dograditev stadiona zaupal podjetju Be-grad, ki zdaj v prihodnjem športnem centru dela že 3 mesece. Svoje delo bodo delavci dokončali do prve speedway dirke 5. avgusta. Že ta dirka za veliko nagrado AMD-ja in Zavarovalnice Triglav naj bi v Krško, “zibelko slovenskega speedwaya,“ privabila veliko voznikov. “S šestimi že imamo sklenjene pogodbe, s šestimi preostalimi jo bomo sklenili kmalu, ko bodo vozniki že vedeli, ali bodo vozili oktobra na grand prix challengeu. Če bodo nastopili jeseni, bodo avgusta vsekakor želeli spoznati progo,“ je razložil Vehovar. AMD seje organiziranja obeh tekem lotil profe-
KRŠKO - Dženi Rostohar in Tom Gomizelj sta Krčana, ki jima ni vseeno za begunce, socialno ogrožene otroke in mlade, neuveljavljene ali drugačne glasbenike. Za vse te v okviru Društva zaveznikov mehkega pristanka že šesto leto pripravljata programe, tabore, koncerte, letos pa je bilo delo članov društva nagrajeno s priznanjem KS Krško.
Začeli so leta 1995. Takrat je bilo v Krškem veliko begunskih otrok, ki sojih člani DZMP obiskovali v begunskem centru. Ko pa so ugotovili, da so otroci zunaj sten veliko bolj mirni, so se odločili, da jih bodo poleti peljali na tabor. Medse so povabili tudi otroke iz socialno ogroženih družin, in tako zdaj vsako poletje skupaj preživljajo nekaj toplih dni. Finančno jim je do lani pomagal Zavod za odprto družbo, ker pa je ta zaprl svoja vrata, so letos za pomoč za kampiranje ob reki Krki v Cerkljah poprosili sponzorje. Sicer pa se je društvu letos v okviru novega programa pomoči Romom pridružila tudi Olja Mirkovič, ki jim nudi različno pomoč, jim svetuje itd.
sionalno, saj vedo, da jim morda lahko uspe v Slovenijo pripeljati tudi prestižno grand prix dirko. Da gre za res odlično priložnost promocije Posavja, Dolenjske in cele Slovenije in za zelo pomembno dirko, vedo tudi: častni pokrovitelj tekme predsednik države Milan Kučan in pomembni člani častnega komiteja, kot je na primer predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. Zelo zgovoren pa je tudi podatek o rezervacijah sedežev za približno 15 avtobusov ljudi. "Glede na to, da s poljskimi vozniki potuje okoli 3 tisoč navijačev, pričakujemo 15 do 20 tisoč gledalcev. Vendar bo stadion verjetno za vse premajhen,"
Poleg tega okoli 30 članov skrbi še za promocijo neuveljavljenih glasbenikov in tujih skupin z drugačno glasbo, za katere prirejajo koncerte, sicer pa organizirajo tudi gledališke predstave. Njihovo likovno ustvarjanje je na ogled tudi na sevniškem bazenu, na škarpi v križišču v Krškem in v Brežicah pod mostom Bizeljske ceste. Pred časom so se lotili čiščenja Krke, odpadke pa so nato pobarvali in razstavili, ... Že naslednji mesec bodo izvedli dva nova programa: "Klubska videoprodukcija" je naslov 5-dnevnega seminarja, ki bo poučil mlade režiserje in novinarje s kamero, “Od ideje do realizacije" pa je ustvarjalna podjetniška delavnica, kjer bodo zbrane podkovali v podjetniškem znoju. Avgusta načrtujejo tabor v Cerkljah in mednarodni etnološki delovno-raziskovalni tabor, na katerem bodo v Zgornji Pohanci v starem mlinu proučevali, primerjali preteklost in sedanjost, čim več znanja pa tudi zapisali. Za ta projekt so pridobili sredstva Evropske unije.
M. R.
pravi predsednik AMD-ja. Na tem, po besedah Vehovarja najlepšem speedway centru v Evropi, pa bo zagotovo vozil tudi en slovenski predstavnik.
Z 1.400.000 nemških mark vredno posodobitvijo in dograditvijo stadiona pa se tu dela š£ ne bodo končala. Želja Krčanov je širitev športnega parka z atletsko stezo, teniškim klubom, večnamenskim prostorom za npr. cirkus, stezo varne vožnje, skratka zgraditev pravega športnega centra. “Športni funkcionarji se moramo zavedati, da moramo začeti sodelovati in s skupnimi močmi ustvarjati boljše pogoje za športnike," je za konec povedal Vehovar.
M.RAPUŠ
50 let Društva upokojencev
Podelili priznanja in plakete
KRŠKO - Društvo upokojencev Krško (DU) praznuje letos 50 let svojega delovanja. Ta visok jubilej je okoli 500 zbranih počastilo tudi na nedavni prireditvi, mnogi pa se je zaradi bolezni ni moglo udeležiti, so se pa predsedniku Arku zahvalili za povabilo.
Na srečanju so poleg sprejetja različnih poročil podelili in prejeli priznanja. Tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Sotler je v imenu zveze podelil veliko plaketo krškemu društvu, zlati plaketi pa dolgoletni tajnici Mariji Rep in blagajničarki Zofiji Simončič. Krško Društvo upokojencev pa je podelilo plakete krškemu županu Franciju Bogoviču, ZDUS, domicilni KS Krško in predsedniku koordinacijskega odbora DU občine Krško Hermanu Preglu, priznanja pa 15-im članom.
Predsednik krškega DU Alojz Arko je zbrane v svojem govoru spomnil na začetke ustanavljanja društev upokojencev in na vlogo sindikatov. Govoril je tudi o uspešnem kulturnem delovanju mešanega pevskega zbora v sedemdesetih letih in o organiziranosti društva po letu 1986, ko je prevzel predsed-ništvo. Od takrat imajo približno 300 novih članov, ki se tudi udeležujejo športnih tekmovanj in izletov, morda pa kdaj v klubskih prostorih tudi zaigrajo šah ali popijejo kavico. Pred dvema letoma so razvili nov prapor.
M. R.
Naj še dolgo cvete lipa
Praznovanje v Brežicah
BREŽICE-Ob 10-letnici samostojne Slovenije se je tudi v Brežicah zvrstilo več dogodkov. Ob ob slovenskem simpoziju o slovenski osamosvojitvi in veteranskem srečanju so domačini odkrili spominsko ploščo Jerneju Molanu in se bojev za Slovenijo spomnili med drugim tudi s slovesnostjo v pri spomeniku v Rigoncah. V nedeljo popoldne, ko je bila osrednja slovesnost, je povorka iz središča mesta odšla k cerkvi sv. Roka. Tam že 10 let raste lipa in ob tem simbolnem drevesu je tako kot pred desetimi leti v nedeljo navzoče nagovoril Ivan Tomše. Za njim je župnik Milan Kšela blagoslovil lipo in ji zaželel dolgo in cvetoče življenje.
Na poznejši proslavi pri spomeniku pri kosi, kjer so nastopile plesalke plesnega foruma iz Celja, je bil slavnostni govornik brežiški župan Vladislav Deržič. Deseti obletnici je s penino nazdravil tudi mešani pevski zbor Viva iz Brežic. Zvečer je v mestnem središču predvsem pri najmlajših zavelo pravo navdušenje ob nastopu Nuše De-renda in zasedbe Happy hour.
Številni Brežičani in okoličani so se ob prazniku zbrali pri cerki sv. Vida nad Čatežem ob Šavi, kjer je maševal čateški župnik Jože Pacek.
D. L.
KOSTANJEVICA NA KRKI -Reka Krka v Kostanjevici na Krki skriva veliko odpadkov. Teh je sicer nekaj manj od zadnje čistilne akcije, ki sojo nedavno organizirali Društvo potapljačev Vidra Krško, krajevna skupnost Kostanjevica na Krki, Lions klub Krško, občina Krško in Slovenska vojska. Po odpadke v reko se je spuščalo 17 potapljačev iz Krškega, Novega mesta in Celja, iz čolnov na suho v zabojnika je zbrani material odnašala kopenska ekipa. “To, kar danes vlečemo iz Krke, so v glavnem stari okoljski grehi. Zdaj reke več ne onesnažujejo toliko,” je ob akciji rekel Darko Anžiček, predsednik Vidre.
Včeraj ali danes, nesnage je Krka v Kostanjevici prejela res obilo. Že v omenjeni akciji so zvrhano napolnili zabojnika. Koliko vsega še vedno ostaja na dnu! Nekaterim, ki jih letne kostanje-viške čistilne akcije v Krki ne zanimajo, je verjetno vseeno, kaj je v tukajšnji rečni vodi, drugi se zamislijo nad razmerami. "Miselnost in odnos do okolja sta na splošno še pri tleh, tudi v Kostanjevici. Vendar se v tem pogledu Kostanjevica bistveno popravlja, saj je Krka tukaj le nekoliko čistejša, kot je bila včasih. Da gre v tem na boljše, kaže tudi to, da ob Krki ni toliko polivinila, kot gaje bilo včasih,” je ob akciji dejal član krškega potapljaškega društva dr. Franc Pogačar.
Kot Krka teče od izvira naprej, potuje z njeno vodo tudi veliko odpadkov. "Na reki bi morali imeti čistilec nesnage, kot jih imajo pri
hidroelektrarnah,” predlaga Vili Pančuh iz Kostanjevice. Zdaj vlogo cedila na reki v Kostanjevici na Krki opravljajo leseni mostovi. To je poseben problem, o katerem pravi Kostanjevičan Franc Jordan: “V zadnjih treh letih VGP Novo mesto čisti in ureja obrežje reke. Veliko odpadkov pa se ustavlja pri mostovih. Čistilo naj bi jih cestno podjetje. Čiščenje Krke pri mostovih v Kostanjevici na Krki je problem.”
M. L.
Darilo za
Log pod Mangartom
SENOVO - Člani Planinskega društva Bohor Senovo so lani taborili v Logu pod Mangartom. V tistem času so navezali zelo pristne stike z domačini, zato je tudi nas prizadelo, ko je Ložanom plaz korenito spremenil življenje," pravi Hinko Uršič, predsednik Planinskega društva Bohor Senovo, in nadaljuje: "Ker v nesreči spoznaš prijatelja, smo v aprilu organizirali dobrodelno prireditev "Prijateljem v nesreči" ter se zaobljubili, da bomo zbrali 500.000 tolarjev. Za pbmoč smo zaprosili tudi podjetja, podjetnike in posameznike. Z njihovo pomočjo in z izkupičkom od prireditve nam je uspelo zbrati obljubljeni znesek, ki ga bomo nakazali na žiro račun krajevne skupnosti log pod Mangartom."
Ček z omenjeno vsoto bo vodstvu krajevne skupnosti Log pod Mangartom predala skupina kolesarjev, ki bo s Senovega odšla na pot 28. junija.
DŽENI IN TOM - Predsednica Dženi bo te dni na pedagoški fakulteti diplomirala iz socialne pedagogike, tema njene diplomske naloge pa je Mladinski center. Tom pa je društveni tajnik. (Foto: M. R.)
ZA KONEC POUKA SKOK V SREDNJI VEK - Učenci brežiške osnovne šole so ob zaključku šolskega leta in v počastitev desetletnice slovenske osamosvojitve z mentorji in vodstvom šole prejšnji četrtek, 21. junija, pripravili dan šole z naslovom Od včeraj za jutri, na katerem so zavrteli uro zgodovine nazaj in del Ceste prvih borcev spremenili v srednjeveško tržnico s pestrim dogajanjem, kot so si ga sami sami zamislili. Na stojnicah in ob njih je bito res videti marsikaj zanimivega, k ogledu je vabila tudi likovna razstava, za prijetno razpoloženje pa so med drugimi skrbeli tudi glasbeniki, kot sta bila harmonikar in tubist (na sliki), ki sta z narodnimi vižami zabavala občinstvo tudi zadnje minute prireditve. (Foto: MiM)
BREŽICE PRAZNIČNO - Na nedeljski prireditvi so za veselo razpoloženje poskrbele tudi mažoretke iz Trebnjega ter pihalna godba iz Kapel. (Foto: D. L.)
Zavezani mehkemu pristanku
Prostovoljci iz Krškega dobili priznanje KS mesta Krško - Tabori, koncerti, razstave, seminarji
yif J		
1 T	■ £	
Krške novice
BREZ ČELADE - Minulo sredo malo pred osmo zjutraj so j vsi, ki so se peljali od Dolge 1 Rake proti Raki, lahko opazovali | mladino, ki se je s kolesi vozila j po cesti. Najverjetneje so se od- I pravljali v šolo. Morda so peda- j le vrteli zaradi napovedi lepega I vremena, morda zaradi športne- j ga kolesarskega dne. Vsekakor I zelo lepo, da otroci radi sedejo j na kolo, vendar bi bilo prav, da j bi na svojo glavo dali čelado. V roki ali doma namreč prav nič f ne zaleže! Je pa res, da nekateri * otroci to vedo, vendar je bilo takšnih minulo sredo zelo malo. I
BO KAJ POMOČI? - Krški speedwayisti bodo kmalu dobili v uporabo posodobljeno stezo, j ograjo, tribune in celo nov ob- j jekt za garderobe, bokse in vse : ostalo, kar potrebujejo vozniki in njihovi mehaniki na vseh dir- 1 kah. Ta investicija, ki bo v Krško pripeljala nekaj turistov, seveda ] ni poceni, zato Krčani pričakujejo tudi pomoč sosednjih občin. Emil Vehovar pravi, naj se No- j vomeščani le spomnijo, koliko poln je bil krški mošnjiček za I prečenski veledrom.
HAŠIŠARJ1 - Tako predstav- I niki Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško kot Mlad- I inskega centra Raka menijo, da j jih okolica sprejema kot hašišar- . je. Račani pravijo, da razpečuje- ] jo edino informacije Kulturno j umetniškega društva Franceta Prešerna iz Ljubljane in drugih organizatorjev kulturnih prireditev, nikakor pa nobenih drog, Krčani pa dodajajo, da jih morda res imajo za "motnjo v siste- j mu“, da pa je ta motnja zdaj ; dobila priznanje KS mesta Krško za svoje delovanje.
20 Iračanov
DRNOVO - 23. junija je 20 Iračanov, starih od 17 do 36 let, ilegalno prestopilo državno mejo, in sicer preko reke Sotle izven naselja Rakovec pri Brežicah. Peš so šli po poljih v smeri Kapel, kjer jih je v avtodom I naložil 41-letni Ljubljančan D.
Z. Odpeljal jih je v smeri Pišec, kjer jih je osem zaradi preobre- j menjenosti izpustil, preostalih I 12 pa je odpeljal naprej proti Ljubljani. Toda na Drnovem so ga ustavili policisti in čaka ga kazenska ovadba. Tujce so vrni- j li na Hrvaško.
Novo v Brežicah
BREŽIČANI IN JAGODE -Domačini z območja Brežic, govori se o širšem območju Brežic, so nori na jagode. Toliko so zasvojeni z mislijo na ta sadež, da 1 radi grizljajo vse, kar je podobno jagodam, ne glede na barvo in trdnost. Ampak prave jagode so zanje nad vsem. V zadnjem obdobju si svojo jagodno strast tešijo nekako za Savo. V opušče- | nih jagodnih nasadih nekdanje- J ga Trona. Bodo po tem o nekdanjem Tronu vsaj enkrat mislili in govorili lepo. Če bodo, navada ni taka.
LEPO IN ZABAVNO - Brežičani so se malce poveselili ob ; dnevu državnosti. V nedeljo so po radostni slovesnosti imeli veselico, ko seje slišal znan glas in videl znan stas. Občina je pač dala narediti nekaj za narod, i Ljudem je všeč, če jim občina zna zagotoviti zabavo, občini je všeč, če je ljudem všeč občina. Tako je v teh krajih precej lepo in zabavno.
ELEKTRIKA IN OSAMO- I SVOJ1TEV - Ko so imeli v Po- j savskem muzeju v brežiškem j gradu simpozij o desetletju slo- i venske samostojnosti, je zmanj- i kalo elektrike. Dogodek je seveda zmotil pričakovani tok stvari, ! pomagati pa si udeleženci simpozija niso mogli prav nič. Jeziti se sicer tudi niso smeli na električarje. Če so se govorniki na | simpoziju v grajski Viteški dvo- | rani hvalili s svojimi zaslugami za slovensko samostojnost, so lahko tudi električarji pokazali, kako je bilo v temi pred desetimi leti težko sovražniku, ko so mu oni, električarji, izklapljali elektriko.
Kastelčevi oživili zapuščeno kmetijo
40 hektarjev kmetijskih površin si je že prisvajal gozd - Z ovcami proti zaraščanju - Dodaten vir zaslužka - Trop šteje 40 odraslih ovac in dve kozi
TISOVEC - Tisovec, ki ga je Turistično društvo Dobrepolje v letu 2000 proglasilo za najbolj urejeno vas v Struški dolini, leži sredi gozda na okoli 500 metrov nadmorske višine. Vsi prebivalci šestnajstih hiš pa tudi nekaj vikendarjev, se vsaj po malem ukvarjajo s kmetovanjem, nihče pa ne živi izključno od tega. Vas je še vedno brez vodovoda. Lokacijo za možno vrtino so najprej iskali v dolini, sedaj pa vodo iščejo še na hribu.
Kapnico ima tudi hiša ob cerkvi vložili v agromelioracije. De! zem-
O oživljanju travniških sadovnjakov
JANKOVIČI - Pretekli torek je bila na domačiji Raztresenovih v Jankovičih pri Adlešičih predstavitev javnih del pri oživljanju travniških sadovnjakov v Sloveniji. Udeleženci so se med drugim seznanili z dosedanjim delom v projektu, razvojnimi možnostmi, ogledali pa so si tudi oživitveno rez v travniškem sadovnjaku v krajinskem parku Kolpa.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v petek ponujale: solato po 200 do 300 tolarjev kilogram, mlad krompir po 150 do 200 in kifeljčar po 200. stročji fižol po 700 do 800, grah po 1000, česen po 600, kolerabo in zelje po 200, kumare po 300 in paradižnik po 360 tolarjev. Šopek mlade čebule je stal 100 do 200 tolarjev, šopek korenja, rdeče pese, šentjanževk in kamilic ter vejica pehtrana 200, merica špinače in zavitek rezancev 300, kilogram jurčkov 1000, češenj 550 do 650, višenj in krhljev 600, breskev 300 do 400, hrušk 400, jabolk 80 do 150, suhih sliv 800, ajdove moke 450, liter borovnic 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu pa 900 do 1200 tolarjev. Za sadiko poznega zelja, brstičnega ohrovta, zunanje kolerabe in rdečega radiča je bilo potrebno odšteti 20 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 65 do 3 mesece starih prašičev, 35, starih 3 do 5 mesecev, in težkih 40 do 70 kg, ter 3 prašiče, težke po 100 kg. Prve so prodajali po 410 do 480 tolarjev kg, kar je 10.000 do 14.000, druge po 360 do 400, kar pomeni 18.000 do 24.000, in tretje po 300 do 320 tolarjev za kg, kar znaša 30.000 do 32.000 tolarjev za žival.
sv. Petra in Pavla, kjer živi 36-let-ni Viljem Kastelic z ženo Andrejo ter otrokoma Primožem in Petro. Oba sta zaposlena, zaradi preselitve iz dobrepoljske doline na zapuščeno kmetijo njegovih starih staršev pa se jima je odprla možnost dodatnega vira zaslužka. Družinica živi v novi hiši, ki jo je zgradil Viljemov oče Albin. Ta pa si je pred petimi leti za hobi omislil trop jezersko - solčavskih ovac, kar je pomenilo začetek več kot le ljubiteljske reje.
Kmetija je bila opuščena kakšnih dvajset let in preko 40 hektarjev kmetijskih površin si je ponovno začel prisvajati gozd. Da bi usposobili kmetijo, so najprej veliko
Ijišč so očistili kamenja, napeljali zemljo in ga zravnali ter tako za strojno obdelavo usposobili sedem hektarjev travnikov. Uredili so tudi 3,5 hektarja pašnikov, ki so jih v lanskem letu ogradili. Čeprav ima ograja pašnika le tri žice, ni beža-nja jagnjet pa tudi medvedov še niso opazili v bližini. Hlev, ki je pred dvajsetimi leti služil za rejo govedi, je sedaj odprt poleti in pozimi. Lansko zimo so ga zaradi bojazni, da bo zmrznila voda, zapirali, vendar se je zato v hlevu nabiralo preveč kondenza.
Viljemov trop, ki mu gospodari licenciran oven s po polovico jezersko - solčavskimi in romanovski-mi geni, šteje sedaj 40 odraslih
Tradicionalni ugled pogače
Kmetijski minister mag. Franc But podpisal odredbo o označbi tradicionalnega ugleda za belokranjsko pogačo
METLIKA - Sredi junija je začela veljati odredba o označbi tradicionalnega ugleda za belokranjsko pogačo, ki jo je podpisal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But. V odredbi so določeni pogoji za uporabo označbe ..tradicionalni ugled", z njim pa bodo odslej lahko označili le tiste pogače, ki bodo ustrezale pogojem iz pravilnika.
V odredbi je natančno opisan postopek izdelave pogače, za katero gospodinje potrebujejo pol kilograma mehke bele moke, 3 decilitre mlačne vode, 2 kavni žlički soli, 20 gramov vzhajanega kvasa, ščepec kumine in jajce. Testo zamesijo kot kruh, in ko je dovolj vzhajano, ga pretresejo v z oljem ali mastjo pomaščen pekač okrogle oblike s premerom 30 centimetrov. Z rokami raztegnejo testo en do dva centimetra na debelo, a se ne sme dotikati stranic pekača, ker mora biti rob pogače nižji od sredine. Potem naredijo približno 4 centimetre narazen poševne zareze, pogačo premažejo s stepenim jajcem, v katerem je kumina, ter povrhu posujejo še ščepec grobe soli. Pogačo pečejo pri 220° Celzija 20 do 25 minut, ko je pečena, pa
mora biti svetlo rjavo zapečena, visoka v sredini največ 3 do 4 centimetre, ob robu pa za polovico nižja. Pogačo, ki je jedci ne režejo, ampak jo lomijo, morajo gospodinje ponuditi še toplo.
Za tovrstno zaščito belokranjske pogače si je najbolj prizadevala Alenka Mežnaršič, nekdanja predsednica Društva kmečkih žena Metlika, sedaj pa njegova častna članica. Priznava, da so se kmečke ženske prebudile in odločile, daje potrebno to značilno jed zaščititi, šele lani, ko so bile njihove pogače na ocenjevanju dobrot s slovenskih kmetij na Ptuju zavrnjene. “Morda je bilo po eni strani celo prav tako. Sedaj, ko imamo v rokah odredbo o označbi tradicionalnega ugleda naše pogače, nas bodo, upamo, na Ptuju zopet sprejeli. Hkrati pa bi morali pripraviti tekmovanje v peki pogač tudi v Beli krajini, saj bomo s tem še povečali ugled te že sicer priljubljene jedi," ni skrivala zadovoljstva od objavi odredbe v Uradnem listu Alenka Mežnaršič. Predvsem je bila presenečena, da je bila odredba sprejeta v razmeroma kratkem času.
M. B.-J.
kmetijsko svetovanje
Muhe so nadloga tudi za živali
Zaradi mile zime jih bo še več - Nevarne, ker prenašajo bolezni - Vsepovsod skrbimo za higieno
Zaradi mile zime seje spomladi začel zelo hiter razvoj mrčesa. Posebno muhe so poleti huda nadloga v stanovanjih, raznih lokalih in hlevih. Ljudje se proti njim borimo na različne načine, živali pa imajo manj možnosti za obrambo pred njimi. Zato moramo glede tega poskrbeti tudi za živali. Muhe so tudi nevarne, ker prenašajo razne bolezni, med njimi povzročitelje vnetij vimen in številne druge nalezljive bolezni.
Muhe uničujemo na različne načine in pri različnih stopnjah razvoja. Če hočemo biti pri tem učinkoviti, moramo poznati njihov razvoj. Muh ne moremo uničiti, lahko pa zmanjšamo njihovo število. Zelo hitro se razmnožujejo, ena samica izleže kar 400 do 700 jajčec, iz katerih se razvijejo ličinke, pozneje bube in nato odrasle muhe. Jajčeca in ličinke so manj opazne, saj se razvijajo v gnoju in predstavljajo do 95% mušje populacije, medtem ko je število odraslih muh le 5% celotne populacije. Poznamo dve vrsti muh, hišno in hlevsko. Proti muham se borimo tako, da uničujemo odrasle muhe z raznimi premazi, lepilnimi ploščami, razpršili, pastami in podobnim. Premaze lahko nanažamo na stene, okenske police, vrata, okna in podobno. Premazi učinkujejo dlje časa, jih pa lahko tudi obnavljamo. Lepilni trakovi in plošče ubijajo muhe s tem, da se muhe nalepijo nanje. V prostorih, kjer ni ljudi, živali ali živil, lahko uporabljamo pršila. Uporabljamo še razne praške in pasti.
Nekateri preparati vsebujejo feromone, ki privlačijo muhe in tako dosežemo boljši učinek. V hlevih pa tudi drugod je učinkovitejše, če uporabljamo več načinov za zatiranje odrasle populacije muh. Še uspešnejše se bomo borili proti njim, če"bomo uničevali tudi ličinke. Z določenimi sredstvi lahko preprečimo nadaljnji razvoj muh na gnojiščih, v hlevih, na smetiščih, skratka povsod tam, kjer je ugodno za razvoj muh. Muhe ne prenašajo prepiha in se izogibajo temačnih prostorov. Tudi na ta način jih v prostorih, kjer je to možno, preganjamo.
V hlevih, kjer gnezdi veliko lastovk, tudi te pospravijo veliko muh. V takem primeru, pa moramo to upoštevati pri izbiri sredstev za zatiranje muh in uporabiti le tista sredstva in načine, ki ne morejo škodovati lastovkam. Vsepovsod skrbimo za higieno, posebno v mlekarnah in molzi-ščih! Iz hlevov redno odstranjujmo gnoj! Povsod preprečujmo muham dostop do hrane, zato na okna mlekarnic in shramb pritrdimo mrežo.
STANE BEVC, univ. dipl. inž.
POGAČE - Belokranjske pogače s sirom in slanino, kakršnih po odredbi o označbi tradicionalnega ugleda naj, bi v bodoče ne bi bilo več.
Viljem Kastelic s svojo družino skrbi za ohranjanje kulturne krajine, zraven pa še nekaj zasluži.
ovac in dve kozi. Ženske potomke ostajajo doma za povečanje tropa, moške pa proda pri teži 25 - 30 kilogramov. Trop je bil na pašniku tudi pozimi, vendar bolj zaradi rekreacije, saj so živali zraven dobile še bale travne silaže, dosušeno mrvo ter v obdobju treh mesecev še svežo sladkorno peso. “Sladkorno peso je pridelal brat, ki jo sicer prideluje za lovce. To zimo je je nekaj ostalo, pa smo poizkusili. Ovce je najprej niso hotele jesti, čez čas pa so se je z veseljem lotile”, pravi Viljem. Jančki dobijo posebej še malo koruznega zdroba, ki ga sam pridela. “Z ovcami bi se morda lahko lotil tudi ekološkega kmetovanja. Ker pa zaradi paše preventivno ukrepam proti notranjim zajedalcem, česar za sedaj ne bi opustil, to ni mogoče”, je še dodal Viljem.
BARBARA ŽAGAR
Priznanja za belokranjske jedi
ČRNOMELJ - Novost nedavnega črnomaljskega Jurjevanja je bil kulinarični natečaj „Okus po belokranjsko". Ocenjevalna komisija, v kateri so bile Majda Šimec, Irena Muller in Sonja Kukman, je poskusila vse jedi ter jim prisodila priznanja, ki jih je podelil črnomaljski podžupan Andrej Kavšek. Zlato priznanje si je prislužila Tončka Jerman iz Nakla za rženi kruh. Turistično-izletniška kmetija Bahor iz Dragovanje vasi je dobila zlato priznanje za belokranjsko pogačo s slanino in za prosto potico s skuto ter srebrno priznanje za prosto potico z ocvirki. Marija Balkovec iz Zilj si je prislužila zlato priznanje za bučno potico in srebrno za potico s skutnim nadevom. Marija Čadonič iz Balkovcev je prejela zlato priznanje za rženi kruh in srebrno za zmesni kruh, Majda Raztresen iz Jankovičev pa zlato priznanje za prosto potico z nadevi ter bronasto za belokranjsko pogačo.
Razvili prapor
REPČE - Konjerejsko društvo Trebnje s predsednikom Tonetom Brezovarjem je preteklo soboto povabilo na prireditev ob razvitju in blagoslovitvi prapora. Na turistični kmetiji Brezovar so se najprej zbrali konjerejci, nato pa so se v povorki odpravili do prireditvenega prostora. Sledilo je družabno srečanje ob zvokih ansambla Večerni zvon.
Predstavitev sort krompirja
RATEŽ - Novomeški oddelek Kmetijskega zavoda v sodelovanju s Semenarno Ljubljana vabi v ponedeljek, 2. julija, ob 10. uri pridelovalce krompirja na predstavitev sort krompirja k Jožetu Kostrevcu na Ratež. Zborno mesto bo pred Gasilskim domom Ratež.
Republika
Slovenija
Ministrstvo za kmetijstvo,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
Skladno z Uredbo o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3) (Uradni list RS, št. 34/2001) morajo upravičenci, ki zaprosijo za neposredna plačila za kmetijsko okoljske ukrepe, obvezno voditi evidence o vseh delovnih opravilih, ki jih izvajajo pri izbranih ukrepih.
Upravičenci, ki se v letošnjem letu prijavljate za kmetijsko okoljske ukrepe, in vsi tisti, ki se nameravate v program vključiti v naslednjih letih, lahko mapo “Evidence o delovnih opravilih” brezplačno prejmete na enotah Kmetijske svetovalne službe na vašem območju, od 27. junija 2001 dalje. Istočasno boste prejeli tudi knjižico s podrobnejšim opisom Slovenskega kmetijsko okoljskega programa.
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Dejavniki oblikovanja vinskih arom
Kletarski ukrepi
(Nadaljevanje)
V zadnjem članku je bilo zapisano, da pomanjkanje dušika v moštu sproži težave pri alkoholnem vrenju in tudi ogroža kakovost vina. Že v vinogradu je možno zmanjšati to pomanjkljivost s foliarnim gnojenjem vinske trte. Ni pa mogoče nadomestiti skozi list vse potrebe vinske trte po dušiku, je pa ta ukrep koristen. Poskusi potekajo že z letnikom 1999. Sredstva, kijih uporabljajo so: urea (46 odst. dušika) v 1-odst. koncentraciji, aminosol (organska raztopina dušika iz 20 različnih aminokislin in peptidov, 9 odst. vsebnost dušika in še preparat azolon flu-id, ki je v tekočem stanju in vsebuje 26 odst. dušika.
Z gnojenjem začnemo, takoj, ko se začne zorenje grozdja, s štirinajstdnevnimi presledki. Opaža se porast aminokislin v jagodnem soku. Alkoholno vrenje mošta poteče hitreje in tudi manj je pojava negativnih arom v vinu. Praktična vrednost tega ukrepa je, da se ga lahko posluži-mo pozno, ko presodimo da je zaradi suše ali slabe oskrbljenosti tal z dušikom še možno popraviti sestavo mošt. Ali se bo ta ukrep uveljavil v praksi, bomo verjetno kmalu opazili. V letinah, ko ne bo primanjkovalo vlage v vinogradniških tleh, ne bo potrebno gnojiti skozi list zaradi zboljšanja sestave mošta,
Ureja: dr. Julij Nemanič
pač pa v slabo rastočih vinogradih.
Kletarski ukrepi za boljši iz-plen arom iz grozdja so verjetno za vinogradnike še bolj zanimivi. V Sloveniji in predvsem v germanskih deželah ima sorta pri trženju vin velik pomen. Pri vinih, ki so na etiketi poimenovana z imenom sorte, se pričakuje tudi sortna aroma. Pri predelavi grozdja je vsekakor cilj izlužiti čimveč razpoložljive arome iz grozdja oziroma jagodnih kožic. To dosežemo s stikom jagodnih kožic z moštom, potem ko se grozdje zrnasti. Dolžina maceracije je pa sortno specifična in jo je potrebno ugotoviti. Ta praksa se po svetu vse bolj uveljavlja. Poleg arom se izlužujejo iz jagodnih kožic tanini in tudi kalij. Kalij povzroči izločanje vinskega kamna in s tem znižuje kislino, istočasno pa se povišuje pH vrednost vina. Kletar mora iskati med temi spremembami sestave mošta optimalno razmerje za vinsko kakovost in značaj vina. Temu bi preprosto lahko rekli „višja matematika" na prvi pogled, ki jo bo pa lahko hitro osvojil ukaželjni vinogradnik. Naša vina imajo ponavadi preveč kisline, niso pa po aromi dovolj sortno prepoznavna. Spopasti se bo potrebno tudi s to tehniko predelave grozdja, da bodo na trgu naša vina bolj zanimiva. Menim, da smo se že naveličali belih vin, ki so sicer lepa, toda premalo obarvana, premalo sortna, preveč med seboj podobna, čeprav različnih sort. Obdobje takih vin se v višjem cenovnem razredu verjetno končuje.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Revija o konjih
LJUBLJANA - Junijska številka Revije o konjih prinaša zapis z največjega mednarodnega turnirja v Sloveniji v dresuri, kije od 10. do 13. maja potekal v Lipici, utrinke s kasaških dirk in otvoritvenega turnirja v preskakovanju ovir letošnje poletne sezone v Arboretumu Volčji Potok. Pišejo tudi o dedovanju telesnega ustroja, gibanja in fizioloških lastnosti, o raziskavi o učinkih brzde na konjska usta, infekciozni anemiji konj. plemeniti čredi islandcev na Goriškem in prvi terenski ježi. V tokratnem intervjuju pa so se pogovrajali s tekmovalcem v preskakovanju ovir Urhom Baumanom.
heleka MRzuKAR gospodinjski kotiček
Sirček - prva oblika sira
Med številnimi mlečnimi izdelki zavzema sir posebno mesto. V prehrani ga cenimo zaradi različne energijske, hranljive in biološke vrednosti ter zaradi značilnih organoleptičnih lastnosti (okusa, vonja, videza, barve in gostote). Razen tega pa se sir odlikuje z velikimi kulinaričnimi možnostmi. Ponudimo ga lahko kot predjed, glavno jed in poobedek. Sladki in kisli sirček sta prvi obliki v proizvodnji sira. Sir izdelujemo iz polnomastnega in posnetega mleka ter iz sirotke. Sam proces se začne s sirjenjem mleka s pomočjo sirila. Sir pa lahko dobimo tudi s samoniklim sirjenjem, do katerega pride zaradi delovanja mlečne kisline, ki jo med fermenti-ranjem ustvarjajo mlečne bakterije. Pri proizvodnji sira se mlečne beljakovine, ko se izločajo iz sirotke, vsedajo v plasteh in pritegnejo tudi mlečne maščobe ter del mlečnega sladkorja, vitamine, mineralne snovi in druge sestavine mleka. Iz tako dobljenega sladkega sirčka je moč z nadaljnjo obdelavo dobiti različne vrste sira, ki se odlikujejo z določenimi lastnostmi in značilnostmi.
Sirček, ki nastane š samoniklim sirjenjem mleka, t.j. z učinkovanjem mlečne kisline, se imenuje kisli sirček. Za proizvodnjo sira iz kislega sirčka uporabljajo večji del posneto mleko. Posebno pomembno je pri proizvodnji sira soljenje, saj je sol tista, ki daje siru določen okus in vpliva na njegovo dozore-
vanje, na čvrstino in na druge lastnosti sirnega testa. Hkrati pa deluje sol tudi kot konzervans. Zorenje sira je splošno ime za vrsto zapletenih biokemičnih sprememb beljakovin, maščob in drugih hranljivih sestavin, pri čemer dobi sir vse svoje specifične lastnosti, ki so značilne za določeno vrsto sira. Dietična vrednost se pripisuje mladim, nemastnim in neslanim sirom. Za tiste, ki zaradi pomanjkanja encima laktaze, ki je potreben za prebavljanje mlečnega sladkorja, ne prenašajo mleka, je priporočljivo, da redno uživajo dietne vste sirov.
Za pripravo skutnih štrukljev za 6 oseb potrebujemo za pripravo vlečnega testa: 250 g bele mehke moke, 1,5 dl mlačne vode, 1 jajce, 20 g olja, sol, 40 g drobtin za prtič in slan krop. Nadev pa pripravimo iz mešanice 750 g posnete skute, nekaj žlic olja, 1 dl mleka in 1 jaj-. ca. Iz danih sestavin ugnetemo vlečno testo, ga premažemo z oljem ter pokritega pustimo počivati pol ure. Nato v sredino pomokanega prta položimo hlebček testa, ga potresemo z moko, malo razvaljamo, premažemo z oljem in testo z rokami razvlečemo. Debelejše dele robov porežemo in dve tretjini testa namaženo z nadevom, ki smo ga pripravili iz danih sestavin. Testo zvijemo, ga preložimo na moker prtič in kuhamo v slanem kropu pol ure. Enakomerno narezane štruklje pobljubno zabelimo.
Vabljivi klic vasi
Izšla je nova knjiga pisateljice Ivanke Mestnik
NOVO MESTO - Upokojena učiteljica Ivanka Mestnik je izdala svojo deseto knjigo, poleg sedmih, namenjenih mladim bralcem, tretjo v nizu knjig za odrasle. Novost je z naslovom Domačija na sončni jasi izšla pri Dolenjski založbi, predstavili pa so jo v sredo, 20. junija, v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, kije bila ob tej priložnosti povsem napolnjena, kar sicer ob predstavitvi novih knjig za dolenjsko metropolo ni običajno. Z dobro razpoloženo avtorico seje pogovarjala Nevenka Kulovec, odlomke iz njene nove knjige je bral Tomaž Koncilija, s pesmijo pa je večer obogatil Dolenjski oktet. V dvorani so bile na priložnostni razstavi na ogled slike akademske slikarke Ane Guštin, ki je knjižno novost opremila z vinjetami. O slikarki je govoril Jožef Matijevič, o Mestnikovi pa urednik Dolenjske založbe Franci Šali.
V knjigi Domačija na sončni jasi se Mestnikova znova loteva svoje priljubljene teme - dolenjskega podeželja in prepletanja mestnega življenja z vaškim. Junak pripovedi je mestni fant v iztekajočih se mladih letih, ki ga iz izpraznjenosti mestnega življenja silno vleče na deželo. V kmetovanju, tesno povezanem z naravo, vidi polnost življenja in tudi možnost pristnih medčloveških odnosov. Junakovo
Ivanka Mestnik s slikarko Ano Guštin, oblikovalko in ilustratorko njene najnovejše knjige.
iskanje življenjskega smisla se na koncu srečno konča v naročju ljubljenega dekleta in na mali kmetiji. Na poti k pristnemu življenju se mu razkrijejo tudi nekatere temne plati sedanjega in prejšnjega življenja, ki pa samo potrjujejo pravilnost njegove izbire. Realistično napisani pripovedi dajejo posebno napetost romantične sestavine skrivnostnosti in srhljivosti, vse skupaj pa ponuja zanimivo branje za najširši krog ljubiteljev nepre-tencioznega izvirnega slovenskega leposlovja.
MiM
Novomeški godbeniki prvi
ORMOŽ - Mestna godba Novo mesto je tako kot lani tudi letos nadvse uspešno zastopala dolenjske barve na republiškem tekmovanju godb v zabavnem programu, ki je bilo v soboto, 23. junija, v Ormožu. Nastopilo je 16 slovenskih godb v treh kategorijah. Novomeščani so osvojili prvo mesto v kategoriji do 30 članov. Resno delo z dirigentom Tomažem Zlobkom prinaša očitne sadove.
90 let
šentjernejske godbe
ŠENTJERNEJ - Pihalni orkester občine Šentjernej praznuje leto 90-letnico delovanja. V počastitev jubileja bo v petek, 29. junija, ob 20.30 na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo slavnostni koncert z akademijo, razvitjem prapora in podelitvijo Gallusovih priznanj.
Namočeni Jurčičev Doktor Zober
Krstna uprizoritev dramatiziranega Jurčičevega romana Doktor Zober v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi - Premiero pokvarilo deževno vreme
MULJAVA - V globeli ob Jurčičevi domačiji blizu slovite Krjavljeve koče, kjer že devetnajst let muljavsko kulturno društvo vsako leto uprizori igro po katerem od romanov ali povesti slavnega rojaka, pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča, so letos postavili graščino Pražanek, vaško gostilno, dve koči in še balkanski “restoran”. To so poglavitna prizorišča, na katerih se dogaja pripoved o skrivnostnem doktorju Zobru ter veliki ljubezni med grajsko hčerjo Lino in zemljemercem Liscem, kot jo je po Jurčičevem romanu Doktor Zober dramatizirala in zrežirala Danica Kastelic.
Romantično zgodbo iz 19. stoletja so si Muljavci želeli uprizoriti že dlje časa, letos pa so načrte s skupnimi močmi uresničili. Pod organizacijskim vodstvom Tatjane Lampret je steklo za Muljavce že običajno delo, ki se ga leto za letom zavzeto in z ljubeznijo lotevajo: postavljanje scene, za kar je bil zadolžen Robert Glavan, s poslikavo pa mu je pomagal Dore Južna,
priprava kostumov (Marija Rus), razsvetljave (Branko Glavan), ozvočenja (Martin Bele) in maske (Damjana Kutnar). Igralsko breme glavnih vlog so prevzeli Igor Adamič, Marko Zajc, Lidija Zajc, Maja Koželj, Irena Tekavec in Ciril Jurčič, njim pa se je pridružilo še 31 ljubiteljskih igralcev v stranskih vlogah ali kot statisti. Pod vodstvom režiserke Danice Kastelic so
pripravili zanimivo gledališko predstavo, ki ji poseben čar daje uprizoritev na prostem, pojoča dolenjska govorica in žar ljubiteljskih igralcev. Vsekakor dogodek, ki ga je škoda zamuditi.
Premierno predstavo je žal ukrojilo slabo vreme. Kljub grozečim deževnim oblakom so v petek, 22. junija, zvečer s predstavo v letnem gledališču začeli, vendar so jo morali zaradi dežja po nekaj prizorih prekiniti, čeprav so obiskovalci kar vztrajali pod dežniki. Več sreče so imeli dan kasneje, ko so Doktorja Zobra uspešno pripeljali do konca. Igro bodo uprizorili še 29. in 30. junija ter 6. in 7. julija, vse ob devetih zvečer. M. MARKELJ
GODBE IN MAŽORETE 'ZAVZELE" TREBNJE - Središče Trebnjega so konec minulega tedna namesto običajnega avtomobilskega prometa obvladovali godbeniki in brhke mažorele, udeleženci 2. mednarodnega festivala godb in mažoretnih skupin, ki ga je organiziral Občinski pihalni orkester Trebnje ob 75-letnici svojega delovanja in petletnici delovanja trebanjskih mažoret. Petkov večer je pripadel domači godbi, ki je pod vodstvom Igorja Teršarja zaigrala na slavnostnem koncertu (na sliki), v soboto pa seje predstavilo enajst pihalnih orkestrov in šest maioretnih skupin iz Slovenije, Nemčije, Italije in Hrvaške. (Foto: MiM)
Množični prizor v vaški gostilni iz dramatiziranega Jurčičevega Doktorja Zobra v izvedbi ljubiteljskih muljavskih gledališčnikov.
Prvič razstavlja doma
Na četrti likovni razstavi v salonu pohištva TOM na ogled dela mokronoškega slikarja Mitje Berceta
Otvoritve razstave mladih likovnikov so se udeležili tudi umetniki mednarodnega tabora in član umetniškega sveta dr. Juteršek (na sliki drugi z leve).
Odšli so z lepimi vtisi
Zaključil se je 34. mednarodni tabor likovnih samorastnikov - Galerija bogatejša za 18 novih stvaritev
PUŠČAVA PRI MOKRONOGU - V salonu pohištva TOM ni na ogled le oblazinjeno pohištvo mo kronoške tovarne, ampak je poskrbljeno še za drugačno pašo za oči, saj je salon tudi občasno likovno razstavišče. Od lani so tu pripravili že štiri razstave, izdelkom društva Majolika unicata, izboru slik iz trebanjske Galerije likovnih samorastnikov in mask Majde Ko-
Kult se končuje
Pisan niz kulturnih dogodkov se zaključi 1. julija
BREŽICE - Brežiški kulturni dnevi, poznani pod imenom Kult, se iztekajo. Po pestrem kulturnem dogajanju v Mladinskem centru, na ulicah starega mestnega jedra, v izložbah trgovin, v javnih lokalih, v parku, na Starem mostu, grajskem dvorišču, rekreativnem centru Grič in na drugih prizoriščih, kjer sta organizatorja Kulta, brežiški mladinski center in društvo študentov, pripravila najrazličnejše kulturne dogodke z namenom, da jih približata meščanom, se v naslednjih dnevih do zaključka Kulta I . julija obeta še nekaj zanimivih prireditev.
Danes, 28. junija, bo ob 19. uri v Kinu Brežice na ogled film Razpoložena za ljubezen, ob 21. pa bo na mestni ulici nastopila skupina KAR'eni. V petek, 29. junija, bo na grajskem dvorišču ob sedmih zvečer koncert Projekta 9, ob 9.30 pa v Mladinskem centru nastop glasbenikov Mira Božiča in Blaža Puciharja. V soboto, 30. junija, bo ob 10. uri zjutraj pred pošto otroška delavnica Rišem risbico na pločnik, ob 11. pa gledališka predstava Pogreb. Ob 18. bo na mestni ulici nastop folklorne skupine društva Slovenija, ob 19.30 na grajskem dvorišču gledališka predstava Eden od petih spominov, ob 20. bodo v Mladinskem centru vrteli filme Saša Podgorška, nato pa bo ob 21.30 koncert skupine Demoli-tion group. V nedeljo, I. julija, se bo letošnji Kult zaključil. Ob 10. uri dopoldan bo za najmlajše v Mladinskem centru lutkovna predstava, ob 13. bo na igrišču pred Mladinskim centrom nogometni turnir, ob 18. na ulici Stare pravde gledališka predstava Obalna straža v izvedbi brežiškega Teaterfraja in ob 21.30 na grajskem dvorišču plesna predstava Plesnega teatra Ljubljana Prikazen-transformacija.
Klavirski recital
TREBNJE - Glasbena šola je v torek, 26. junija, zvečer v predavalnici osnovne šole pripravila klavirski recital, na katerem je nastopil pianist Predrag Bjelac iz Karlovca, diplomant graške visoke šole za glasbo.
Likovne ustvarjalnice
KRŠKO - V galeriji Krško bodo od 3. do 7. ter od 10. do 14. julija potekale likovne ustvarjalnice pod vodstvom likovnih pedagoginj Jasmine Jelčič in Lučke Lamai. Otroci bodo ustvarjali v različnih likovnih tehnikah in materialih, ob zaključku pa bodo pripravili razstavo svojih del.
Poletna noč
BRESTANICA - Kulturno društvo Svoboda je v petek, 22. junija, zvečer pripravilo plesno predstavo Poletna noč, na kateri so zaplesale Male in Velike frnikule ter Spomin-čiče.
Keramična delavnica
DOLENJA VAS - Na turistični kmetiji Obolnar od 23. do 29. junija poteka keramična delavnica Velika forma, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Devet udeležencev iz vse Slovenije ustvarja unikatno keramiko pod mentorskim vodstvom Dubravke Urban.
TREBNJE - Galerija likovnih samorastnikov je letos obogatila svojo izjemno zbirko naivne umetnosti z 18 novimi likovnimi stvaritvami, nastalimi na 34. tradicionalnem mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, kije v organizaciji Galerije in Centra za izobraževanje in kulturo potekal od 16. do 23. junija, udeležilo pa se ga je 14 likovnikov iz osmih držav. Galeriji je po pravilniku pripadlo po eno delo od vsakega umetnika, vendar so bili nekateri bolj darežljivi in so v Trebnjem pustili po dve svoji stvaritvi.
Med umetniki letošnjega tabora jih je bilo pet prvič na tem ustvarjalnem srečanju, preostalim pa je trebanjski tabor že dobro znan in se ga z veseljem udeležujejo. Rekorderja letošnjega sta Irena Polanec iz Slovenije in Janoš Mesa-roš iz Jugoslavije, ki sta v Trebnjem ustvarjala že enajstič. “Tabor mi pomeni zelo veliko,” pravi Polan-čeva. "Tu se vedno napolnim s pozitivno energijo, ki jo daje samo ustvarjanje in pa druženje z ustvarjalci iz različnih okolij.” Francoska slikarka Francine Genot pa je, polna prijetnih vtisov, zatrdila v imenu vseh, ki so bili na taboru prvič, daje bilo izredno lepo delati v tako čudovitem okolju in ob tako ljubeznivih gostiteljih.
Posebnost letošnjega tabora je bila, da so že drugič pripravili tudi t.i. mali tabor, na katerem sodelujejo osnovnošolci. Lani so se ga udeležili le učenci osnovnih šol trebanjske občine, letos pa je trebanjske motive slikalo kar 32 mla-
Dajem iz srca
NOVO MESTO - V gostilni Dre-nik na Podbevškovi cesti bodo danes, 28. julija, ob sedmih zvečer predstavili pesniško zbirko Dajem iz srca Terezije Balaževič.
KONCERTNI KRST NOVIH ORGEL - Nove mehanske orgle, kijih je v cerkvi ,vv. Andreja v Beli Cerkvi kot ene redkih novih orgel v zadnjega pot stoletja na Dolenjskem postavil mojster Tomaž Močnik, so v nedeljo, 24. junija, dočakale koncertni krst. Vokalna skupina Prima, okrepljena s pevkami župnijskega zbora iz Vavte vasi, organistom Matejem Burgerjem ter s pevskimi solisti Ano Markelj, Urško Da miš in Matjažem Kastelcem, je pod vodstvom Aleša Makovca pripravila zanimiv program velikonočnih in Marijinih pesmi, s katerim je bila posredno prikazana tudi vloga orgel kot spremljevalnega in solističnega inštrumenta V bogoslužju in cerkveni glasbi. Polna cerkev poslušalcev je izvajalce nagradila z dolgotrajnim ploskanjem. (Foto: MiM)
Akademski slikar Mitja Berce.
čar je sledila še razstava del domačega ustvarjalca, akademskega slikarja Mitje Berceta, ki so jo odprli v petek, 22. junija. Na otvoritveni slovesnosti je zaigral kvartet saksofonov trebanjske glasbene šole, pozdravne nagovore pa so imeli direktor Tomcommercea Dušan Skerbiš, predsednik krajevne skupnosti Anton Maver in direktor Toma Alojz Gliha, nekaj besed pa je povedal tudi avtor sam.
Mitja Berce, ki živi in ustvarja kot samostojen umetnik v Mokronogu, je doslej precej razstavljal v več krajih po Sloveniji in na tujem (Španija, Avstrija, Italija, Kitajska), v domačem kraju pa še ne in je to njegova prva samostojna razstava v domačem okolju. Zanjo je pripravil pretehtan izbor del iz svojega ustvarjalnega opusa. Prostor mu ni dopuščal predstavitve večjega števila slik, zato seje omejil na sedem del v olju, akrilu in mešani tehniki z risbo, ki jim je dal skupen naslov Pasijon po Janezu. Gre za dela, na katerih se v barvna polja abstraktnega umeščajo bolj ali manj poudarjene figuralne risbe.
MiM
Rudijev večer Pr’ preš’
DOLENJSKE TOPLICE - V Krčmi pr' preš' se bodo jutri, 29. junija, ob osmih zvečer začeli topliški poletni večeri z Rudijevim večerom, na katerem bodo gostje Kamniški koledniki in slikarka Jožica Škof. program bo vodil Rudi Škof.
Marinč razstavlja v Mariboru
MARIBOR - Akademski slikar Jože Marinč z Dob pri Kostanjevici razstavlja svoja dela v galeriji Žula v Židovski ulici. Razstavo so odprli v petek, 22. junija, odprta pa bo do 22. julija.
dih likovnikov iz desetih osnovnih šol Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Izbor del je vodja malega tabora Zdenka Bukovec pripravila za ogled na razstavi, ki so jo odprli na zaključni dan mednarodnega tabora v Centru za izobraževanje in kulturo. Na otvoritvi razstave so nastopili učenci trebanjske glasbene šole, mlade ustvarjalce pa sta pozdravila dr. Mirko Juteršek in župan Ciril Pungartnik.
M. MARKELJ
Zazrte v Onkraj
V galeriji Krka razstava del slikarke Irene Polanec
NOVO MESTO-V galeriji Krka so od srede junija do 25. julija na ogled slike uveljavljene slovenske slikarke Irene Polanec, ki s svojo drugačnostjo spada med izrazito samosvoje ustvarjalce na sceni sodobne slovenske upodabljajoče umetnosti. Izoblikovala jo je tujina, Pariz, ki ga je kot še mlado dekle izbrala za kraj svojih umetniških snovanj in samopotrditve in kjer je preživela večino svojega ustvarjalnega časa. Priznala jo je tako tujina kot domovina, saj se ponaša z vrsto priznanj in nagrad, sprejeta je bila med dosmrtne člane francoskega združenja umetnikov in je kot edina slovenska umetnica uvrščena v monografijo 500 svetovnih umetnic vseh časov.
Osrednji motiv slikarstva Polančeve je podoba ženske, portreti Nje v brezčasovnem okolju z bogastvom voda, zelenja, trav, cvetov in sadežev, šahovnic, zlatih ozadij, zidov, gole ali odete v fantastična oblačila, a vse skrivnostno zazrte naravnost v gledalca. Njihove oči so “odsotne v nekaj Onkraj - onkraj dosega Drugega, ki jih opazuje, in so hkrati izzivajoče, pogosto ironične, rahlo posmehljive, pripravljene na dvogovor, ki se mu spretno izmikajo, ali tudi potnem nedosegljive, ker segajo v globine neke čisto ženske prvinskosti, neke želje, ki jo zastira skrivnost," je zapisal likovni kritik dr. Zoran Kržišnik, kije avtorico in njena dela tudi predstavil na otvoritvi razstave. V kulturnem programu otvoritve pa je nastopila ta čas zelo priljubljena pevka Nuša Derenda.
Jubilejni koncert
Zbor Bistrica oh Sotli prepeva že 20 let
PODSREDA - Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli letos praznuje dvajsetletnico delovanja. Jubilej so pevci počastili v soboto, 23. junija, zvečer s prazničnim koncertom na gradu Podsreda. Prireditev je bila posvečena tudi desetletnici slovenske osamosvojitve, saj je bil prav ta zbor prva slovenska kulturniška skupina, ki je z nastopom v Nemčiji pred desetimi leti predstavljala našo državo v tujini. Jubilejni koncert je izzvenel mednarodno; polegjubi-lanta in gostov iz domovine (Ljubljanski oktet in mešani pevski zbor Tabor iz Savinjske doline) so nastopili tudi gostje iz tujine, in sicer Trio Collegio in pihalni orkester Schloss Zeil iz Nemčije ter hrvaški mešani pevski zbor iz Kumrovca.


reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
DEMOLITION GROUP
Rockovska skupina s prepoznavnim slogom
Skupina Demolition Group je nastala leta 1986 kot nadaljevanje dela Gast 'r ’bajtr ’s-ov. Tega 1 leta so podpisali tudi pogodbo z največjo italijansko neodvisno založbo CRUISIN’ HIARA in sodelovanje nadgradili z dvema albumoma in koncerti. Razdajali so se na odrih tako doma kot v tujini, svoj zvok pa so posodili festivalom, kot so San Remo, Barcelona Bienal in Berlin Independence Days. Leta 1991 prekinejo pogodbo z italijansko založbo in ob deseti obletnici glasbenega druženja izdajo dva albuma (BAD GAG 2 in DG PLAYS GA-STRBAJTRS). Pišejo glasbo za gledališče, posnamejo cel kup videospotov ter film Temni angeli usode, glasbeni kritiki pa ocenijo album Neovangelij kot slovenski rock izdelek desetletja. Te dni pričakujejo izid nove plošče, ki so jo glasbeno oblikovali tudi v Studiu RSL v Novem mestu. Z Nikolo, basistom skupine, sva odkrivala glasbene zgodbe v sredo popoldan, ko je sonce lovilo svoj zahod...
•	Kako bi ocenil vašo glasbeno podobo, zanima me predvsem, katere glasbene zvrsti vpletate med zvoke Demolition Group?
“V skoraj dvajsetih letih delovanja smo šli skozi popolnoma nasprotujoče si glasbene zvrsti. Tako smo velikokrat imeli težave pri opredeljevanju glasbe,.ki jo igramo. Na začetku smo igrali tako imenovani beli funk, koketirali s ska glasbo, imeli smo darkerska obdob-| ja in se ustavili pri žanru, ki smo ga takrat imenovali elektro jazz. Nadaljevali smo z elektronsko kitarsko glasbo, ob koncu devetdesetih pa smo se ponovno vrnili na začetek. V osnovi igramo rockovsko glasbo, ki jo intenzivno križamo z drugimi glasbenimi zvrstmi. In to brez kompleksov. Od punk-a do šlagerjev. Ob tem smo izoblikovali svoj slog, kar pomeni, če nas slučaaajno kdaj slišiš na radiu, da smo prepoznavni."
•	Zasedba ostaja ves čas enaka, poznamo vas kot bend z basom, električno kitaro, sax-om, bobni in vokalom?
“Od začetka nismo spreminjali inštrumentov. Če nas primerjaš z ostalimi, vidiš, da imamo čvrsto jedro, ki že dvajset let ostaja nespremenjeno. Edini glasbeniki, kijih menjavamo, so bobnarji, mogoče tudi zato, ker je to fizično najbolj zahteven posel in potrebujemo mlade sile.“
•	Sodelovali ste tudi s Heleno Blagne in s tem presenetili svojo publiko ravno tako, kot je Helena presenetila svojo. Je bila
podlaga za sodelovanje film, Temni angeli usode (mimogrede, sprejmi zakasnele čestitke zanj)?
“Ne. To je bila ideja Matjaža Pograjca, ki je takrat režiral v Mladinskem gledališču. To pesem smo imeli narejeno že nekaj časa in nismo vedeli, kaj bi z njo. Ideja, da bi delali s Heleno, se nam je zdela popolnoma nenormalna in zato sprejemljiva. Ves čas smo se tudi zavedali tveganja takega eksperimenta, saj je en del naše publike do svobode glasbenega izražanja pokazal precejšnjo nestrpnost, ravno tako del Helenine publike. Je pa ta pesem naš zaščitni znak v devetdesetih in je ena najlepših, kar smo jih naredili." • Vaši nastopi so velikokrat zelo gledališko obarvani. Pri njih ne gre samo za glasbo, ampak tudi za dobršen del vizualne komunikacije. Je to posledica gledališkega dela?
“Ja, vendar ne samo posledica sodelovanja z gledališčem. V devetdesetih smo veliko eksperimentirali, dodajam, da smo s tem bili zadovoljni, saj smo na ta način pritegnili pozornost ljudi, ki jih drugače ne bi. Če delu publike ne daš vizualne klofute, tudi glasbe ne poslušajo. Ker nas zdaj ljudje že poznajo, je potreba po vizualni komunikaciji odpadla in se bolj posvečamo glasbi. Ko smo te stvari počeli s striptizetami, je bila to na odru za nas krasna izkušnja, igrali smo pa katastrofalno. Všeč mi je, da smo bili med prvimi. Zdaj so namreč strip-
tizete povsem normalen pojav na vseh motociklističnih zabavah."
•	Ti se ukvarjaš tudi z marketingom benda. Ali ga prepuščaš naključju, se načrtno ukvarjaš s celostno podobo?
“Zdaj za vsako ploščo premislimo, kaj nam odgovarja in kaj lahko naredimo. V devetdesetih smo se zavedeli, da so skoraj vse plošče, ki smo jih izdali v osemdesetih, pocrkale kot ,gladna deca‘, zato ker zanje ni poskrbel nihče. Še najmanj pa smo se s promocijo albumov ukvarjali sami. Za glasbenika je zelo boleče, če albumi izginejo, kot da se nikoli niso rodili. Od leta 1993 pa smo vzeli vse stvari v svoje roke in od takrat ne pustimo nobenega več zraven."
•	Kako boste predstavljali ploščo, ki bo kmalu izšla?
"Odločili smo se, da zanjo ne bomo uporabljali nobenih marketinških prijemov. Konja, kije vedno zmagoval, bomo zdaj poskušali umiriti in pustiti druge, naj se hvalijo s svojimi promocijskimi pridobitvami. To ploščo vračamo h koreninam. Oddelali smo že 15 nastopov in ti so naša edina promocija. Mi temu pravimo direktni marketing. Zato smo se tudi odločili, da ne bomo več hodili na televizije, kjer sedi voditeljica, ki bebasto postavlja enaka vprašanja vsem bendom. Tega ne potrebujemo in tak odnos škodi našemu mentalnemu zdravju."
•	Se v zadnjem času spomniš kakšnega, ki se ti je zasidral v spominu, mislim na takega, adrenalinskega?
“Nastop v Bistrici ob Sotli pred dvema mesecema je tudi nam, starim juncem, obudil občutke izpred dvajsetih let. Brez primerne tehnike, v majhnem prostoru, niti ne na odru, brez taprave reklame - torej brez pripomočkov, nobenih bergel. Tam smo bili mi in publika. Moram reči, da smo zelo uživali, in to je bil tudi najdaljši nastop, ki smo ga imeli v svoji karieri."
Nikola, zahvaljujem se za glasbene misli, naj vam sonce sreče nikoli ne zaide! Obiskovalce interneta pa vabim na spletno stran skupine Demolition Group: http://demolition-group.cis.si. kjer si lahko ogledate izborne. Na festivalu Rock Otočec 2001 bo njihov drugi večer.
In še to. Ob dodelavi posnetkov v Novem mestu je skupina poslala vabilo novomeškim radijskim postajam z namenom predstavitve nove plošče. Od predstavnikov medijev se ni nihče odzval vabilu. In potem bomo spet žalostno jamrali kako se v Novem mestu nič ne dogaja!
Tekst: ROK JOŽEF Foto: MARKO JAMNIK
Pogled z ragovskega mostu na Marof
Od Novega mesta do Otočca
Ta del poti je spet tako lep, da ga človek z užitkom rad prehodi tudi večkrat. Pot je speljana ves čas po desnem bregu Krke in je le redko treba stopati po asfaltu.
Ko se boste odločili za to pot, svetujem da takoj pri kandijskem mostu zavijte za Pošto po kratki ulici V Ragov log, od tam pa po stezi proti Ragovemu. V Knki se bo levo od vas zrcalilo mesto s tiste strani, ki je mnogim skrito. Nasproti frančiškanske cerkve hodimo, nasproti njihovega samostana, ki je stal tam že davnega leta 1942. V njegovi neposredni bližini je stala prva novomeška gimnazija, v katero so hodili mnogi pomembni možje, zdaj pa je na tistem mestu Srednja glasbena šola Marjana Kozine. Ker je drevje močno zalista-no, vidiš le dele tega. Podobno ujameš dolg, lepo vzdrževan slap in niže ostanke nekdanje Seidlove žage, kjer se je 1856. rodil Ferdinand Seidl, vodilni slovenski naravoslovec svojega časa, po katerem se imenuje tudi glavna novomeška cesta med šmi-helskim in ločenskim mostom. Na njegovo pobudo so 1921. poimenovali najvišji vrh Gorjancev po Janezu Trdini, ki je večino svojega življenja preživel v našem mestu. Prav je, da ne pozabimo, daje bil F. Seidl tudi prvi organizator planinskega življenja v Novem mestu.
Skozi mestni park (pravzaprav je to gozd s posebnim pomenom, kar je tudi Porto-val) lahko uberete različne poti. Vse so lepo urejene, tudi park je mnogo bolj čist, kot je bil še pred nedavnim. Samo pri lesenem mostičku za pešce je vse zasvinjano, a žal tam tudi ni nobenega smetnjaka.
Prav na tem mostičku po-stojim in se zazrem proti Marofu, ki so mu včasih rekli Kapiteljski hrib. Znanje predvsem po dragocenih izkopaninah, bil pa je tudi priljubljeno sprehajališče in kotiček za naše velike slikarje, kot so bili Germ, Lamut, Jakac in drugi. Posebno Jakac, Prešernov nagrajenec in častni meščan Novega mesta, seje trajno zapisal v zgodovino mesta, saj mu je podaril obsežno zbirko likovnih del, ki sijih lahko ogledate v Jakčevem domu.
Iz prijetnega parka, ki so pravzaprav pljuča našega mesta, pridemo ven pri vasici Ragovo, kjer na drugi strani Krke kaj kmalu prepoznamo tudi naš ponos, veliko tovarno Krko, poimenovano po naši lepotici. Pod ločenskim
mostom (zgrajen je bil 1976.1.) in mimo zaselka Graben se spustimo k Šajserju, ki se vijuga v zanimivi, a zanemarjeni strugi v naročje Krke. Kar hitro smo v vasi Krka, kjer je vredno vsaj za nekaj trenutkov postati na koncu vasi nad reko. Pred nami so, Mačkovec s cerkvico, na Krki še en slap pod nekdanjim Germovim mlinom, kjer je sedaj Termotehnika, nad vsem pa kraljuje Trška gora, ob kateri vedno pomislim na Marjana Kozino, široko razgledanega, s humorjem obdarjenega človeka in glasbenika, ki je bil zaljubljen v svoje rodno mesto, v Krko, ki je bila zanj najlepša reka na svetu. Trška gora pa je bila zanj najlepša “gora" na svetu, s katere lahko gledaš “vso lepoto tega sveta". Tu je preživel tudi zadnja leta svojega bogatega življenja.
Ko se tudi midve naužijeva lepote, se morava z Nado, ki je ta dan moja prijetna sopotnica, spustiti na mehko poljsko pot, ki je speljana nekoliko više, ne ob reki. Markacije sicer ne boste našli, zaiti pa skoraj ne morete. Kar prehitro padeva v Ži-hovo selo, kjer sta svoj mir za ustvarjenje našla pisateljica Mira Malenšek in njen mož, slikar France Slana.
Od tod do Dolenje vasi je pot spet asfaltirana. Presenetijo naju velika žaga v začetku vasi in številne nove hiše. Da ne bi spet zašli, povprašam prvega, človeka, ki na katerega naletim na lepo urejenem dvorišču ob poti. Imam srečo: kmet Viktor Rataj ve veliko povedati o vasi, v kateri je bilo še ne dolgo tega devet gospodarstev, sedaj pa jih je le še sedem, je pa zato hiš kar triindvajset! Povabi me celo v hišo in pokaže sliko svoje rojstne hiše, ki je že petkrat pogorela. Žal mu je, da so pri širitvi vasi pred kakimi desetimi leti poža-gali toliko sadnega drevja. Pokaže mi izkopanine, ki jih je našel na svoji njivi. O tem je pisal tudi Dolenjski list (3. aprila 1986). Pričajo o tem, daje bil svet tu že zgodaj naseljen.
Dokler še ni bilo mostu do vasi Otočec ( zgrajen je bil 1963.), so mrtve pokopavali v Smolenji vasi. Vedno so se ustavili pri “Gomilci". Če so mrliča peljali, so ustavili voz, če so ga nesli, so krsto položili na tla in pomolili za dušni mir umrlih. To pomeni, da je bilo tam nekoč pokopališče, razlaga. Pokaže tudi skedenj z letnico 1802 in prazno hišo z letnico 1903. Prijeten sogovornik je, pravi kronist vasi, da se kar težko poslovimo.
Preko Rateškega potoka zavijeva po stezi in kmalu spet prideva na asfaltno cesto, ki pelje proti vasi Otočec oz. proti Ra-težu. Jaz rinem proti Krki, Na-
da proti gozdičku, kjer res najde markacijo. Zdaj sva na varnem. Zahvala gre najbrž Zdravilišču Krke, ki je poskr-be]o za svoje goste tako kot v Šmarjeških Toplicah.
Po mehki poti se skozi gozd spuščava proti Otočcu, kjer se Krka spet pokaže v vsej svoji razkošni lepoti. Spet občudujeva številne le-hnjakove pragove in otočke, porasle z grmičjem, kjer kraljujejo race in predvsem vedno številnejši beli labodi.
Na največjem otoku pa stoji grad Otočec, ki je v resnici edini vodni grad na Slovenskem. Prvega so tam pozidali v 13. st., z obzidjem pa so ga pred Turki obdali v 16. st. Nekdaj je bil v lasti mogočnih višnjegorskih gospodov. Porušili so ga partizani iz strateških razlogov v drugi vojni. Spomnim se ga iz leta 1950, ko smo na desnem bregu Krke učiteljiščniki taborili in se s sandolinčki vozili med ruševine in zaraslo grmovje. Kmalu zatem so grad začeli obnavljati. Z mnogimi gotskimi in baročnimi značilnostmi so ga preuredili v gostinsko-turistični objekt, ob katerem je še vedno prostor za taborjenje. V njegovem sklopu so tudi hotel z bazenom, teniška igrišča in lepo spelana trim steza na levem bregu Krke. Od 1. aprila do 23. novembra 1958 je bil v gradu štab mladinskih delovnih brigad, kjer je 54.000 mladincev iz 466 brigad zgradilo 79 km avtoceste Ljubljana-Zagreb. O tem priča spominska plošča na grgdu in velik kip brigadirja z lopato v roki.
Sprehodiva se po otočku, kjer je vse živo, na kopnem in v vodi. Pravi biser je tale naš Otočec! Od tod so odprte poti proti Zagrebu in Ljubljani pa tudi v Šmarješke Toplice in druge prelepe kotičke Dolenjske in Gorjancev. Zelo je privlačen tudi za ribolov!
A človek ne živi le od lepote. Greva pogledat, kako so preuredili “Šofersko" restavracijo ob avtocesti. Lepo, res lepo. Sedeva v prostor za nekadilce in se dobro pod-preva, da spet začutiva potrebo po gibanju. Po isti poti, samo da sedaj tik ob vodi, jo po desnem bregu reke mahneva proti vasi Otočec, kjer v gostišču, ki je nastalo v nekdanji osnovni šoli, počakava na prvi avtobus proti Novemu mestu.
Prijetno utrujeni se odpeljeva proti domu z avtobusom koprske (!) registracije. Na to se človek težko privaja, ni res?
I. MESTNIK
Vse za kopalnic
Popust za dopust
MERKUR, Kočevarjeva 7, Novo mesto, tel.: 07 37 18 440
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
g>
:c
ra
co
.E
"D
ro
E
n
TRGOVINA

4


PREDNAROČILA ZA
OSNOVNOŠOLSKE UČBENIKE SPREJEMAMO
OD 1.6. DO 30.6.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE!
DOLENJSKI UST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
N512> JEZOM
Postregli vas bodo s:
picami
hamburgerjem giricami pomfritom sladoledom ledeno kavo sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel : 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305

STU
io
D
03.0 MHZ

RUMENE STRANI
I SLOVENIJA TEL
tel.(fll) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si

I N T E R MARKETING
	KATALOG
V4AN4P	POLETJE 2001 Pokličite,
turistična: agencija	poslali vam bomo brezplačni izvod.
Kandijska 9, Novo mesto	ŽE 10 LET Z VAMI!
tel.:	07/33 21 115 33 25 477	manJ?
faks: 07/33 42 136 V				tmstičn* tujtncija
NAPRODAJ!
LOKALI V NOVEM TPC - objekt II. na Zadružni c. 33 v Črnomlju
v pritličju: 22,15 m2; 67,60 m2; 43,85 m2
POSLOVNI OBJEKT na Zadružni c. 14 v Črnomlju
okoli 300 m2 (nekdanja upravna stavba Begrada)
STANOVANJA v Kanižarici v Črnomlju
■ ^grad
Begrad, gradbeništvo, trgovina, inženiring, d.o.o. Zadružna c. 16, 8340 Črnomelj Telefon: 07/30-62-100, 30-62-108
-\0
V	+




Mazda 323 F 1.4i 2.513.503 SIT (22.190 DEM)


Pri Mazdi vam ob nakupu priljubljene Mazde 323 F s serijsko vgrajeno klimo nudimo še osvežujoč popust v višini 170.000 SIT. Torej, če želite brezskrben oddih, pohitite v salone z vozili Mazda in prihranite za dopust.
Pooblaščeni prodajalec: MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 12
www. mazda.mms.si
/V V
1 I
N____
mazoa
MINISTRSTVO ZA KMEHISTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Republika
SLOVENI|A
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA
Upravičenci do subvencij 2001 - pozor!
Ali ste že oddali vlogo za pridobitev sredstev iz naslova Subvencije 2001? Rok za oddajo je od 1.6 do 30.6. 2001. Oddajte jo čimprej! Več informacij: 01/478 9210, 01/478 9283, 01/478 9355 ali
14.990 dem
vi
DAEMOBIL
KLIMA. SERVO,
j_665.389.00 SIT)
PAKET
NOVO MESTO Žabja vas 4 tel.:07/334-16-70
pajEwoo
I PIAVA LAGUNA I
MUS

NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pu vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas od SO. junija do 20. julija.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja za 4 osebe že od 137 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika.
V	vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli***:
Laguna Park, Laguna Materada, Laguna Galijot, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cena polpenziona po osebi dnevno že od 66 DEM!
V hotelih kategorije**: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin je cena polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM!
V	vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane
samopostrežne bife restavracije!
POLEG 1 SEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan!
Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri
PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: «0 385 52 410 136, 410 1(11 faks: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr Wap: wap.plavalaguna.hr

m
nrvrvrnnm
94.9 MhZ I
DOLENJSKI LIST
; NA OBISKU V ZILJAH
Prihodnosti nočejo v bregešah in rezervatu
Zadnjič pred poletnimi počitnicami smo se z našega uredništva odpravili v goste v Zilje, vas nad Kolpo ob naši južni meji. Ziljanom so se v gasilskem domu, kjer je hkrati tudi sedež vaške skupnosti in vseli društev, pridružili še prebivalci sosednjih Balkovcev, saj so, kot so dejali, vedno skupaj, tako v slabem kot v dobrem. Tokrat so si, po njihovih besedah, delili prijetno.
Jože Čadonič, najstarejši udeleženec pogovora, ki je naročnik Dolenjskega lista že petdeseto leto, je namreč v vsej belokranjski preprostosti in iskrenosti rekel, da zanje pomeni obisk z uredništva vsaj toliko, če ne celo več, kot obisk Busha in Putina za Slovenijo. Verjemite, da smo bile odgovorna urednica Dolenjskega lista Jožica Dorniž ter novinarki Breda Du-šič Gornik in Mirjam Bezek Jakše s takšnim komplimentom še kako počaščene. Hkrati pa nas je prepričal, da smo za obisk izbrale pravi kraj.
Meja jih je razdelila
Čeprav so Zilje in Balkovci demografsko ogroženi, pa so ljudje zadovoljni, ker zadnja leta število prebivalcev narašča. Res, da se nekatere hiše praznijo, a gradijo nove. Najdejo se tudi ljudje, ki se vračajo in s seboj prinesejo še obrt, kot na primer Janez Balkovec, kije trideset let živel v Ljubljani, sedaj pa ima v Ziljah zastopstvo za gradbeno mehanizacijo, trgovino in bar. In Ziljani pravijo, da je prav, da ob meji živi čim več ljudi, saj jo tudi varujejo. Vedo, da prav pod njihovo vasjo pride v našo državo marsikateri ilegalni pribež-nik, a četudi se obnašajo samo-zaščitniško, v glavnem ne vidijo nobenega. Le v kakšnem grmovju najdejo odvrženo premočeno obleko.
Tudi sicer izgleda državna meja v Ziljah povsem drugače kot v Bruslju ali v Ljubljani. Dokler je ni bilo, so bili vaščani tesno povezani z bližnjimi sosedi iz hrvaških vasi Glavica, Johi ali Vukova Gorica na oni strani Kolpe. “Mladi so se vsakodnevno družili, hrvaški otroci so obiskovali šolo v Vinici in odrasli so si na Slovenskem služili kruh, medtem ko se danes s hrvaškimi vrstniki vidimo morda vsake tri mesece," opozarja Ivan Pavlakovič, ki kot predsednik Društva podeželske mladine v črnomaljski občini drži na kupu tudi lepo število ziljanske mladine, ki predstavlja kar polovico članstva v društvu.
Dolgotrajen boj Jožeta Grdima
Danes imajo prebivalci Zilj in Balkovceh skoraj vse, kar potrebujejo za normalno življenje, a vsega tega ne bi bilo brez njihovega trdega dela. Pa naj gre za elektrifikacijo, telefon, cesto, ki - ne po njihovi krivdi - še vedno ni dokončana, ali šolo. Za slednjo so dali tudi les in vozili pesek iz Kolpe, a ko je bila leta 1952 dokončana, niso dobili
učitelja. S poukom so pričeli šele leta 1953, enaindvajset let pozneje pa so se šolska vrata za vedno zaprla. Ker so mladi iz revnih obkolpskih vasi po drugi svetovni vojni množično odhajali bodisi v tujino ali večje kraje, ni bilo več naraščaja, tistih nekaj otrok, kar jih je še ostalo, pa se je vozilo v viniško šolo. Zanimivo je, daje v ziljski šoli vedno učil le po en učitelj, četudi je moral vlivati-otrokom učenost kar v osmih razredih.
Čeprav v našem zapisu ves čas omenjamo le dve vasi, pa včasih ni bilo tako. Jože Grdun se nikakor ne more sprijazniti, da so pred desetletji odvzeli imena vasem Pavlini, Dejani in Grduni in jih poimenovali Balkovci. “Napisal sem več vlog na krajevno skupnost Vinica in občino Črnomelj, a sem vedno dobil negativen odgovor. Občinarji so mi rekli, da bi morala imeti vsaka vas najmanj deset naseljenih hiš, vem pa, da se povsod ne držijo tega pravila. Morda nisem imel pravega pristopa,” pravi Grdun, ki vztraja, da živi v Dejanih in ne v Balkov-cih. “Ne vem, zakaj bi se naša vas imenovala Balkovci, ko pa sta v nekdanjih Balkovcih le dve naseljeni hiši. Sicer pa je v štirih nekdanjih zaselkih osemnajst hišnih številk, naseljenih pa je enajst gospodinjstev,” pravi nezadovoljni Jože, ki priznava, da se v prejšnjem režimu nihče ni upal potegniti zd svoje pravice. V zadnjih letih se je starejšim rodoljubom le zdelo prav, da dobijo vasi nazaj prejšnja imena. Opaža pa, da mladim za stara imena ni več kaj prida mar, čeprav domačini še vedno uporabljajo za zaselke nekdanja imena. Zato so sami postavili tudi kažipote ter ironično pripomnijo, da uradne table za označitev naselja Balkovci ob cesti sploh ni. Čestno podjetje je namreč pred časom miniralo ob cesti in tabla je zletela v zrak, nove pa ni postavil nihče.
Razgibano društveno življenje
Čeprav gre za obmejni in odročni podeželski vasici, je mladine tu dovolj. Tisti, ki so aktivni pri podeželski mladini, so običajno tudi pri gasilcih, dobivajo pa se tudi na igrišču v Balkovcih. Podeželska mladina sodeluje z ostalimi društvi pri prireditvah v vasi. Kar 34 tukajšnjih žensk se združuje v Društvo kmečkih žena, ki zadnjih šest let pridno pripravlja in razstavlja jedi, jih pošilja na ocenjevanja ali pa ob različnih priložnostih prodaja pecivo. Pozimi se članice zbirajo na
seminarjih in tečajih, kjer se jim pogosto pridružijo drugi vaščani. Kot pravi predsednica Marija Balkovec, ženske ne manjkajo pri organizaciji nobene prireditve, čeprav zadnje čase mnoge težko najdejo čas, saj delajo v izmenah in tudi ponoči.
Prostovoljno gasilsko društvo Zilje je najstarejše in tudi najštevilčnejše društvo v vasi, saj ima kar 163 članov, kar pomeni, da so gasilci pri vsaki hiši, pri kakšni pa jih imajo tudi po pet. Tako ni nič čudnega, če na občinskih tekmovanjih sodeluje tudi pet njihovih ekip. Še posebej so ponosni na gasilski dom, ki so ga z veliko lastnega dela in materiala uredili v nekdanji stavbi podružnične šole.
Sprva so imeli tu le orodjarno, konec sedemdesetih let pa so stavbo prenovili v prijeten večnamenski prostor in prizidali še dve garaži. Dom je zdaj v lasti gasilskega društva, a se v njem hkrati odvijajo vsi pomembnejši dogodki v kraju. Vse plati življenja v tako majhnem kraju so tesno prepletene in tako je tudi Jože Starešinič hkrati predsednik Gasilskega društva in tajnik vaške skupnosti.
Pred šestimi leti so v Ziljah ustanovili tudi Turistično društvo Kolpa, ki ima članstvo pd Preloke do Vinice in celo v Črnomlju. Predsednik Jože Če-mas ima s svojimi sodelavci veliko idej, kako narediti vasi ob Kolpi čim bolj privlačne. Tako imajo ob dnevu zemlje z ostalimi društvi čistilno akcijo, letos pa so prvič pripravili pohod po nekdanji sejemski poti. Očistili so 15 kilometrov poti, ki naj bi jo prihodnje leto podaljšali do Zuničev. Po Čema-sovem prepričanju bi bilo najbolje, če bi to zanimivo pot vzdrževali preko javnih del, sicer bo znova zarasla, s tem pa bi bil ves njihov trud zaman. 1. julija bodo pripravili drugi ekološki spust po Kolpi od Uča-kovcev do Žuničev, v juliju pa bodo skupaj s krajevno skupnostjo ocenjevali še urejenost kmetij, stanovanjskih hiš, lokalov ter kulturno dediščino, ob krajevnem prazniku konec oktobra pa podelili nagrade. Za razgibano vaško življenje avgusta pripravljajo še športno-za-bavne igre.
Ne vedo, kaj bi s krajinskim parkom
Ziljani in Balkovčani živijo v krajinskem parku Kolpa, ki je bil z odlokom črnomaljskega občinskega sveta razglašen pred poltretjim letom. A prav ta park
je krajanom velik trn v peti. “Obljubljali so veliko lepega, sedaj pa so ostale le omejitve, bodisi pri urbanizmu ali ohranjanju kulturne dediščine. Imam slabe izkušnje in nisem edini. Hotel sem postaviti star hlev, a so zahtevali, da za temelje kopljem na roke ter ročno razbijam kamen, moje delo pa
bi opazoval arheolog, ki bi ga moral sam plačati," se je jezil Jože Čemas. Janez Balkovec ga je dopolnil, da gre za zahteve, ki jih je že povozil čas. Tako bi morali biti v vinogradih leseni in ne betonski koli, prizna pa, da je zaradi parka imel težave pri dozidavi. Po njegovem občina ni naredila nič drugega kot sprejela odlok. Če vaščani ne bi naredili poti do Kolpe, policisti še ilegalnih pribežnikov ne bi mogli loviti. Vaščani so imeli pomisleke že pred sprejemom odloka o zaščiti, saj je eden od domačinov dejal, naj jim dajo le še bregeše, torej široke hlače iz domačega platna, pa bodo takšni Belokranjci, kot so bili njihovi predniki. Jože Grdun pa se je nasmehnil, ko seje spomnil, da v parku sicer ni mogoče kupiti ali prodati zemlje, a so.pravniki že našli luknje v zakonu.
Stane Lozar iz Črnomlja, ki zase v šali pravi, da kot član Turističnega društva Kolpa Zilje predstavlja črnomaljsko podružnico, je prepričan, da je razkorak žev tem, daje bil krajinski park Kolpa razglašen v Črnomlju, sedaj pa je pod državnim okriljem. Kot ribiča-je namreč predsednik Ribiške družine Kolpa - in velikega ekologa ga boli, ker na Kolpi ni urejeno čolnarjenje, saj ni vstopno-iz-stopnih mest za čolne. A nekatere ribje vrste se drstijo šele maja, če pa je Kolpa topla, se ljudje že vozijo s čolni in jih motijo. „Kar se tiče krajinskega, parka Kolpa, lahko rečem le, da so nam ga dali, a ne vemo, kaj bi z njim. Saj je prav, da ga imamo, a občina in država bi morali povedati, kaj želita, in prisluhniti ter pomagati domačinom, da bi zaživel. Od samega odloka ni namreč nobene koristi, so le mrtve črke na papirju. Težav pa je kar veliko. Informacijskih tabel sami ne
smemo postaviti, ker pravijo, da morajo biti enotne, te pa so drage. Ribiči smo rečni nadzorniki, a smo nemočni. Precej težav je v kampih. Ljudje porinejo vrečke s smetmi pod grmovje, ko pa reka naraste, jih odnese, ekološko osveščeni ljudje pa potem čistimo za njimi. Vse skupaj spominja na donkihotovski boj z mlini na veter," je bil nazoren Lozar.
Franc Ivanušič, ki živi na Pretoki, obkolpske vasi pa zastopa v črnomaljskem občinskem svetu, je prepričan, da se bo marsikaj uredilo, ko bo znan upravljavec parka, sicer pa je zatrdil, da v krajinskem parku navadno potrebujejo celo desetletje, da najdejo “vola", ki potegne voz naprej. Janez Balkovec je pristavil, da so vsi parki v Sloveniji, ki so zaživeli, že prej kaj dobili, ob Kolpi pa niso ljudem nič ponudili, zato imajo do parka odpor.
Skupaj pri delu in zabavi
Hudo kri zaradi krajinskega parka Kolpa so si Ziljani in Balkovčani ohladili z nekoliko manj resno temo. V kotu gasilskega doma imajo postavljeno orjaško macolo, ki je danes le. simbol, pred davnimi časi pa so jo najbrž v teh trdih in v skalnat svet zajedenih krajih pogosto uporabljali. Včasih sojih prebivalci sosednjih vasi zbadali z macolarji, danes pa so na to ponosni. Spomin na nekdanje čase so tudi nekatera skupna dela, brez katerih se nekdaj na podeželju ni dalo preživeti. Tako so ob večerih skupaj ličkali, žagali, cepili drva in celo kosili strnišča, še danes pa vztrajajo pri “cepačiji", ki sojo pred kakimi dvajsetimi leti ponovno obudili v življenje. Jeseni se pod večer vaščani Zilj zberejo in gredo na delo. Moški cepijo drva, ženske jih vozijo in zlagajo na pravo mesto. Tako se selijo z delom od hiše do hiše, pri čemer dajejo prednost ostarelim ljudem. Tu ne gre več samo za sosedsko pomoč, ampak za družaben dogodek, ki povezuje vaščane. Pred leti so za pusta zaigrali celo Veliko cepaško sodbo, saj se je v njihove posle vmešalo drugo cepaško društvo, zato so morali poklicati inšpekcijo in sploh je bito zabavno. “Cepači-
ja se drži pravil, statut pa imamo zapisan kar v glavah. Ko začnemo, mora že biti mošt, z delom pa običajno končamo na martinovo," pripovedujejo.
Upajo na razvoj turizma
Od 224 Ziljanov in Balkov-čanov jih je 82 zaposlenih. Večina se vozi na delo v Črnomelj, saj-je Novoteksova tovarna v Vinici pred leti propadla. K sreči je delovna mesta odpiral Danfoss, vendar je izmensko in nočno delo močno spremenilo življenje v vasi. Doma je dovolj dela le za nekaj samostojnih podjetnikov in par delavcev v zasebni delavnici, medtem ko se od kmetijstva tu ne da živeti. Ovce, krave, koze, prašiče, konje in jelenjad redijo bolj za dopolnilo k dohodkom, še vedno pa upajo na razvoj turizma ob Kolpi ter morebiti tudi na ekološko kmetijstvo, ki se ga je oprijeto že kar nekaj vaščanov.
Prepričani so, da bi lahko več iztržili od turizma, saj je v njihovih krajih mir in čista narava, a veliko ljudi za to sploh ne ve. Gostje pa se lahko poleg poletnega kopanja in čolnarjenja v topli Kolpi odtočijo za tov, ribolov, gobarjenje, pohode po sejemski poti, ki je primerna tudi za jahalno pot, kolesarsko stezo ter pozimi za tekaško stezo. Vendar pa so ob misli na razvoj turizma tudi nekoliko skeptični. “Kako naj razvijamo turizem, ko pa niti vodovoda nimamo in nam je dragocena vsaka kapljica vode, saj moramo za pet tisoč litrov, ki nam jih pripeljejo s cisterno, plačati 7.500 tolarjev,“ tarnajo. Res, da prav sedaj gradijo vodovod, vendar se bojijo, da bodo pipe ostale suhe, saj še vedno ne vedo, od kod bo pritekla voda.
Toda glede na to, da se je nekdaj v življenju ljudi v teh vaseh nad Kolpo prepletalo dobro in slabo in da se tudi danes med črnoglede misli in pripovedi vrinejo optimistični prebliski, se bo gotovo srečno razpletla tudi zgodba o vodovodu, krajinskem parku in še čem. Modra bo potrebno dati le času čas, a vztrajnosti Ziljanom in Balkovčanom ne manjka. Kljub temu pa ne bi bito prav, da bi bila njihova potrpežljivost predolgo na preizkušnji.
MACOLARJI - Včasih je bita to za Zitjane zbadljivka, danes pa so ponosni na macolo, ki jo imajo celo v žigu vaške skupnosti. Od kod izhaja ta naziv, ne vedo, res pa je, da je na terasi visoko nad levim bregom Kolpe, kjer so si postavili vas, še vedno veliko kamenja in to težko orodje je prišlo še kako prav, da so se ga vsaj delno znebiti. Kako žeto so potrebovali macolo, pa pove tudi to, da si jo je stric Janeza Balkovca pred približno sto teti prinesel celo s seboj iz Amerike.

........... J
g J.8?
1 Sfer*
OHRANJENA DEDIŠČINA - Eden od dokazov, da Ziljani lepo skrbijo za urejenost svoje vasi, je hiša Marka Čadoniča s kapelico. Čadonič in njegova domačija sta tani prejela nagrado Turističnega društva Kolpa ZiljeNn krajevne skupnosti Vinica za ohranjanje arhitekturne dediščine.
V GASILSKEM DOMU - Ziljani in Balkovčani so ponosni na gasilski dom, ki so ga uredili v nekdanji podružnični šoli. V njem se zbirajo člani vseh društev ter vaška skupnost, pokali v vitrinah in priznanja na stenah pa pričajo o njihovi uspešnosti. Priznanj imajo, kol so povedali, toliko, da so obesili le najpomembnejša in tista, na katera so najbolj ponosni.
Prva liga na škocjanskem asfaltu
Na šestem ženskem rokometnem turnirju v Škocjanu so med tremi prvoligaškimi ekipami nepričakovano slavile zmago domačinke, novinke v družbi najboljših
ŠKOCJAN - 6. tradicionalni turnir ženskega rokometnega kluba Škocjan je bil letos bolj slovesen kot v preteklosti. Na njem so se letos za pokal ob prazniku občine pomerile kar tri prvoligaške ekipe, domačinke pa so ob tej priložnosti dobile pokal Rokometne zveze Slovenije za 1. mesto v 1. B-ligi v minuli sezoni, s katerim so se Škocjanke prebile v družbo najboljših slovenskih rokometnih ekip.
Krka na Dobrač
NOVO MESTO - Planinska sekcija Krka bo v nedeljo, 1. julija pripravila izlet na 2166 m visoki Dobrač v Avstriji. Prijave zbirajo v Krkinem oddelku za oddih in rekreacijo po telefonu 33 12 537.
Na uvodnem srečanju so se domače rokometašice pod pripekajočim škocjanskim soncem na razbeljenem asfaltu igrišča ob tamkajšnji osnovni šoli pomerile s Kočevkami. Domačinke so bile bistveno bolj motivirane od gostij, ki so v strahu pred
poškodbami precej previdno tekale po asfaltu. Bojevite Škocjanke so to dobro izkoristile in že po prvem polčasu vodile z 8:4 in na koncu zmagale s 13:8. Zadetke za Škocjan so dosegle: Zinka Kosec 3, Alenka Hrastar 2, Nataša Veselič 1, Mojca
ŠKOCJANKE SE NISO DALE - Takole so bojevite škocjanske rokometašice na domačem turnirju trdo prijele izkušeno kočevsko veteranko Andžo Vuk. Ko se bodo Škocjanke med prvenstvom “zares "pomerile s Kočevkami in Žalčanka-mi. to ne bo na asfaltu pred škocjansko šolo, ampak na parketu novomeške športne dvorane Marof. (Foto: I. V.)
Zorko 2, Irena Hočevar 2, Darinka Povše 1 in Silva Tisov 2, za Kočevje pa Vuk in Zbašnik po 2 ter Dragi-čevič, Korelc. Kersnič in Križman po 1.
Na drugem srečanju je Žalec na čelu z Novomeščanko Mojco Der-čar, kije bila kasneje proglašena tudi za najboljšo strelko turnirja, z 19:9 premagal 1. B-ligaško ekipo Ptuja. Za najboljšo vratarko turnirja so izbrali Mojčino klubsko kolegico Mišo Marinček.
Škocjanke so tudi v finalu zaigrale izvrstno ter z 22:18 (11:7) ugnale Žalčanke, tretje mesto pa je po pričakovani zmagi nad Ptujem (19:12) osvojil kočevski Gramiz.
I. V.
Rokavec zmagal tudi doma
TREBNJE - AMD Trebnje je v nedeljo, 24. junija, pripravilo 5. dirko v spretnostni vožnji z motorji. V osmih kategorijah nastopilo 40 motoristov iz vse Slovenije. Od domačih tekmovalcev je med juniorji do 10. leta zmagal Rok Rokavec, ki si je naslov državnega prvaka zagotovil že pred tem, in Janez Prosenik ml. v razredu do 750 ccm. Oba v svojih razredih vodita tudi v skupnem vrstnem redu, kjer je na prvem mestu v razredu do 350 ccm tudi njun klubski tovariš Agnič.
Nogometni turnir društva 113
ČRNOMELJ - Športno društvo 113 bo 8. julija ob 9. uri na nogometnem igrišču Bele krajine pri Vražjem kamnu pripravilo tradicionalni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom turnirja, dodatna pojasnila dajejo in predhodne prijave sprejemajo po telefonu 041 471 658 (Anto Dukič). Nagradni . sklad znaša 250 tisoč tolarjev, zmagovalec turnirja pa bo dobil 150 tisoč tolarjev.
sbvlJ
te
ATLETIKA
Evropski atletski pokal, prva liga, skupina B (Budimpešta) -ekipno, moški: 1. Ukrajina 131, 2. Romunija 104, 3. Nizozemska 97,5,4. Madžarska 93,5, 5. Slovenija 86, 6. Slovaška 73, 7. Jugoslavija 71, 8. Bolgarija 60; ženske: 1. Ukrajina 119, 2. Bolgarija 109, 3. Nizozemska 92, 4. Madžarska 88, 5. Slovenija 83, 6. Turčija 72,5, 7. Avstrija 62, 8. Jugoslavija 56,5; posamično, moški, 100 m: L Kostantin Rurak (Ukrajina) 10,39... izven konkurence: Jože Vrtačič (Krka Telekom Novo mesto) 10,99; 800 m: 1. Bram Som (Nizozemska) 1:50,06... 7. Borut Veber (Slovenija/Sevnica) 1:53,05; 1500 m: 1. Ivan Hesko (Ukrajina) 4:03,27... 7. Borut Veber 4:08,98; 4 X 400 m: L Ukrajina 3:03,92 ... 5. Slovenija (Zlatnar, Jože Vrtačič (Krka Telekom), Šalamon, Še-stak); palica: 1. Renš~Blom (Nizozemska) 5,65... 6. Jure Rovan (Slovenija/Brežice) 4,70; troskok: 1. Marian Oprea (Romunija)
17.13..	. 7. Boštjan Šimunič (Slove-nija/Novoles Dolenjske Toplice) 15,12; disk: 1. Zoltan Kovago (Madžarska) 65,97, 3. Igor Primc (Slovenija/Krka Telekom) 62,17; kladivo: L Adrian Annus (Madžarska) 78,77... 5. Primož Kozmus (Slovenija/Fit Brežice) 66,85; ženske: 4 X 100 m: 1. Bolgarija
44.48..	. 7. Slovenija (Čarman, Žumer, Katka Božič (Krka Telekom), Bikar) 45.81; 4X400 m: L Ukrajina 3:33,06... 5. Slovenija (Mačus, Ferjan, Tanja Klemenčič (Portovald Novo mesto), Langerholc) 3:38,65; kladivo: 1. Katalin Divos (Madžarska) 63,92... 3. Simona Kozmus (Slovenija/Fit Brežice) 55,10.
KOLESARSTVO
Velika nagrada Kranja (za kolesarje do 23. leta), 1. etapa: 1. Ra-
doslav Rogina (Perutnina Ptuj) 3:12:20, 2. Daniele Masolino (Italija), 3. Hrvoje Miholjevič (Hrvaška/Sava Kranj)... 9. Jure Zrimšek (Krka Telekom) vsi isti čas; 2. etapa (151 km, Kranj - Šmarjetna gora): 1. Masolino (Italija) 3.59:24, 2. H. Miholjevič (Hrvaška/Sava Kranj) 0:25, 3. Rogina (Hrvaška/ Perutnina Ptuj) 0:29, 4. Nose (Krka Telekom) 0:33; 3. etapa: 1. Reto Leupp (Švica) 3:25:55, 2. Daniel Mackey (Avstrija), 3. Matic Strgar (Slovenija/Radenska Rog)... 6. Darko Mrvar (Slovenija/Krka Telekom), 7. Jure Zrimšek (Slovenija/Krka Telekom) vsi isti čas. Končni vrstni red: L Daniele Masolino (Italija) 10:37:23, 2. Hrvoje Miholjevič (Hrvaška/ Sava Kranj) +31, 3. Rado Rogina (Hrvaška/Perutnina Ptuj) isti čas, 4. Tomaž Nose (Slovenija/Krka Telekom) 1:11.
MOTOKROS
5. dirka za državno prvenstvo, razred open: 1. vožnja: L Marko Jaušovec (Fortuna Trebnje), 2. Andrej Čuden (NIX Semič); 2. vožnja: 1. Andrej Čuden (NIX Semič), 2. Marko Jaušovec (Fortuna Trebnje) 17; skupno na dirki: L Čuden 37, 2. Jaušovec 37... 5. Erik Slavec (Fortuna Trebnje) 21; 125 ccm, skupno: L Jaka Može (Novo mesto/Kampuš) 40... 4. Sebastijan Eder (Fortuna Trebnje) 26; 85 ccm, skupno na dirki: 1. Matevž Irt (Sitar Dunlop RT)
40..	. 4. Boštjan Ocvirk (FUN Šport Krško) 22, 6. Dejan Ogulin (NIX Semič), 7. Marko Špehar (NIX Semič).
Skupni vrstni red za državno prvenstvo, razred open: 1. Čuden 191,2. Jaušovec 169... 125 ccm: 1. Može 223, 2. Korošak 165, 3. Sitar 147 itd.; 85 ccm: 1. Nastran
160..	. 3. Ogulin (N1X Semič) 144 itd.
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj
PLAČILNI POGOJI ZA BELO TEHNIKO:
- do 12 obrokov - trajnik brez obresti - možnost nakupa do 20 obrokov
Ljubljanska 27, Novo mesto
+ darilo
odpirač za konzerve
MOULIM£X
Mikrovalovna
pečic*
-	prostornina 171
moč mikrovalov 900 vatov
-	TURBO DEFROST odtal|evanje glede na težo in vrsto jedi
-	funkcija OPTIOUICK zaščita pred otroki
• 2 motorja. prostornina hladilnika /zamrzovalnika 2311/12II steklene police
- mere | V x S x G cm J: 188x60x60
MOUUM«	(_•*•
Cvrtn*
ti".....
prostornina 2,51 dvojno izolirane stene - filter za paro
-	regulacija moči pare do 70g/mm navpično likanje
-	samodejni varnostni Izklop po 8 mm v pokončni položaju in 30 sefc v ležečem položaju
-	posebna likalna ploskev Anodiliurn samočistiim sistem
moč 350 W snemljiva posoda - prostornina 1.51 4 impulzne stopnje

Vgradna
peč**


7 funkcij, ventilacija tro|no steklo na vratih - na volji v beli. črni in mox barvi
šinrui 60 cm
4x ‘HIGH UGHT* kuhališča (eno razširljivo) pokazaidi preostale toplote
-	hitrost ožemanja do 1200 obr/mm do 7 kg penla. 11 programov
-	zaslon za prikaz časa pranja in zakasnitve
»energetski raz mn) A. 0.95 kWlvh poraba vode 441
-	mere | Vx$xG cm) 06x60x59.5
* Ob nakupu kateregakoli hladilnika znamke Whirlpool vam podarimo 74 plastenk Coca-Cola oz Fanta Ponudba vrl|a do razprodaje zalog Tiskarske napake niso izključene
Svetli točki Primc in Kozmusova
Slovenija obstala v prvi evropski atletski ligi - Novomeški metalec diska Igor Primc in brežiška metalka kladiva sta k temu prispevala s tretjima mestoma
BUDIMPEŠTA - Slovenska atletska reprezentanca je konec minulega tedna nastopila v Budimpešti na tekmovanju 1. lige evropskega atletskega pokala, v izbrani vrsti naše države pa je nastopila tudi kopica športnikov z našega konca. Najbolj sta se izkazala Igor Primc in Simona Kozmus. Slovenija je tako v moški kot ženski konkurenci osvojila 5. mesto in tako obstala v 1. ligi. Edini posamični zmagi za Slovenijo je v teku na 100 in 200 m dosegla Vrhničanka Alenka Bikar.
Kot rečeno, sta se od atletov z našega konca najbolj izkazala Primc in Kozmusova. Primc si je dovolj pozdravil koleno, daje v Budimpešti z 62,17 m dolgim metom in tretjim mestom dokazal, da še ni za odpis in da
Igor Primc
bo treba letos nanj računati tudi na največjih tekmovanjih. Na sredozemskih igrah bo veljal za enega od favoritov, za nastop na svetovnem prvenstvu pa ima izpolnjeno normo B. Simona Kozmus se je tokrat za svojim državnim rekordom z mitinga v Novem mestu zaostala za poldrugi meter in osvojila kot novomeški kolega zasedla 3. mesto.
Njen brat Primož Kozmus ni imel sreče, saj gaje že pred tekmovanjem med ogrevanjem prijel krč v vrat, tako da je le s težavo opravil svojo nalogo in v metu kladiva osvojil peto mesto.
Mladi Sevniški srednjeprogaš Borut Veber je moral v močni članski konkurenci nastopiti na 800 in 1500 m in je obakrat osvojil 7. mesto, kaj več pa od mladega tekača nihče ni pričakoval. Manj od pričakovanega pa sta dosegla Brežičan Jure Rovan in Topličan Boštjan Šimunič. Rovanu tokrat ni uspelo preskočiti niti
5 m, tako daje tekmovanje končal z vsega 470 cm visokim skokom. Po izvrstnem nastopu v izjemno slabem vremenu na mitingu v Dolenjskih Toplicah je Boštjan Šimunič želel v Budimpešti končno popraviti državni rekord, a se mu nastop ni posrečil.
Z dobrim nastopom na mitingu v Novem mestu si je mesto v štafeti 4 X 400 m spet priborila Tanja Klemenčič. Dekleta so se izkazale s petim mestom, kljub temu da med njimi ni bilo Čeplakove in Prokofjeve, ki sta lani na olimpijskih igrah v Syd-neyju sodelovale pri državnem rekordu, za katerim je tokratna štafeta zaostala za dobre 3 sekunde. V moški štafeti 4 X 400 m je nastopil Jože Vrtačič. Fantje so prav tako osvojili 5. mesto, a so za svojim najboljšim izidom podobno kot lani v Sydney-ju krepko zaostali. V ženski štafeti 4 X 100 m je nastopila tudi novomeška ovirašica Katka Božič, a dekleta kljub temu da je v zadnji predaji nastopila Bikarjeva, niso zmogle več od 7. mesta. Zaradi šolskih oziroma študijskih obveznosti sta se nastopu v Budimpešti odpovedala najboljši slovenski srednjeprogaš Aleš Tomič (Portovald Novo mesto) in ta čas naša druga najboljša šprinterka Šent-jernejčanka Maja Nose.
I. V.
Gabrčan najboljši od Slovencev
Slovenski kolesarji so od velike nagrade Kranja veliko pričakovali, zmagal pa je Italijan pred dvema Hrvatoma v dresu slovenskih ekip - Novomeščani vseeno zadovoljni
NOVO MESTO - Od letošnje dirke svetovnega pokala za kolesarje do 23. leta za veliko nagrado Kranja so najboljša slovenska moštva veliko pričakovala, zmago pa jim je tudi letos izpred nosu izmaknil Italijan Daniele Masolino.
Kranjska Sava se je s Hrvatom v njihovem dresu Hrvojem Miholje-vičem veselila drugega mesta, ptujska Perutnina je bila vesela zmage v prvi etapi, rumene majice in tretjega mesta v skupnem vrstnem redu “njihovega” Hrvata Rada Rogine,
Šport in Katjina poezija na Loki
medtem ko je novomeški Krki Telekomu preostalo nehvaležno četrto mesto novinca v kategoriji do 23. leta Gabrčana Tomaža Noseta, ki pa je bil tako najboljši Slovenec na dirki.
Trener Sandi Papež je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen: “Prvič seje zgodilo, da smo izpolnili, kar smo se dogovorili. Moštvo je vozilo složno in na odločilni etapi so vsi pripeljali na cilj v glavnini.” Ubežnike so lovili predvsem kolesarji Krke Telekoma, saj Ptujčani, ki so branili rumeno majico, za kaj
Šport in Katjina poezija na Loki
Park liga in pesniška predstava Katje Plut
NOVO MESTO - Novomeški mladinski časopis Park bo v soboto, 30. junija, v športnem parku na Loki pripravil 1. Park ligo. Mladi in starejši se bodo ta dan lahko pomerili v košarki (trojke, metanje trojk in zabijanje), malem nogometu, odbojki na pesku in športnem plezanju. Prijave zbirajo v knjigarni Goga (Glavni trg 6), kjer se lahko oglasite osebno, lahko pa jih pokličete tudi po telefonu (07) 39 30 802.
Začetek prireditve bo ob 9. uri, ob 18. uri pa se bo na Loki začel tudi umetniški program, v katerem bo mlada novomeška pesnica Katja Plut predstavila pesmi iz njene zadnje zbirke “ejl”, kije pred kratkim izšla pri založbi Goga. Katjine pesmi so take kot ona sama, nenavadne, "odštekane” in se ne podrejajo nobenim pravilom, niti slovničnim ne. Privrele so iz njene duše in so še vroče obležale na papirju.
I. V.
Šport na kratko
ČRNOMALJKI SPET PRVAKINJI - Mladi črnomaljski kegljavki Nina Modrinjak in Jožica Birkel-bach sta na državnem prvenstvu dvojic v Cerknici v II. kategoriji med deklicami s 1028 podrtimi keglji zmagali in tako ponovili uspeh izpred dveh let.
FURST V BRESCII - Na mednarodnem plavalnem mitingu za pionirje Memorial Luciana v Brescii v Italiji se je od plavalcev krškega Ce-lulozarja najbolj izkazal matej Furst, ki je na 100 m hrbtno s časom 1:14,76 osvojil četrto mesto in tudi tokrat ugnal državnega prvaka v tej disciplini.
PRVAKI IZAIRI, ŠEHIČEVA IN - Na finalnem turnirju državnega prvenstva v kick boksu na Ptuju je v disciplini šemi kontakt nastopilo 250 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov. Od novomeških tekmovalcev so se najbolj izkazali: Izairi Petrit, ki je zmagal v kategoriji do 79 kg med člani, Sabina Šehič, kije bila najboljša med mladinkami nad 60 kg, in Darko Šišarica, ki je osvojil naslov prvaka med dečki, višjimi od 165 cm.
takega niso imeli dovolj moči. Tako je v najtežji in odločilni drugi etapi dobil priložnost, da pokaže, kaj zna, tudi Tomaž Nose, ki je to tudi izkoristil in na vrh Šmarjetne,gore pripeljal kot četrti oziroma prvi med Slovenci.
V zadnji etapi so imeli med ubežniki Gregorja Zagorca, Ko sem videl, da mu zmanjkuje moči, sem ga zaustavil, saj smo računali, da bi v ciljnem šprintu lahko zmagal Jure Zrimšek, ki pa je na zadnjem ovinku pred ciljno ravnino zapel ob robnik in skoraj padel, a kljub temu osvojil 7. mesto, ciljno črto pa je prvi prevozil Švicar Reto Leupp.
I. V.
MED REKREATIVCI SENI-ČAR IN PLUT - Na Portovaldovem teniškem turnirju za rekreativce so se 22. junija pomerili žrebani pari. Zmagala sta Jože Seničar in Domen Plut. Naslednji rekreativni turnir bo teniški klub Portovald pripravil 27. julija. Zaradi predvidene vročine se bo turnir začel ob 18. uri in se končal ponoči pod žarometi.
JUNIJSKI TURNIR MESOJEDCU - Na junijskem turnirju v pospešenem šahu je zmagal Zvonko Mesojedec, v skupnem vrstnem redu pa vodi Predrag Lazič. (J. B.)
SPET BOLJŠI MLADI - Tudi jubilejno 10. srečanje mladih in starih šahistov kluba Milan Majcen iz Sevnice so dobili mladi. Tokrat s 56,5:43,5. Med mladimi je največ točka zbrala Mojca Grilc. (J. B.)
RUDMAN PRVI V KRŠKEM -Šahovski turnir ob prazniku krajevne skupnosti Krško je dobil Novo-meščan Robert Rudman pred Marjanom Kastelcem (oba ŠK Novo mesto) in Tonijem Kosom (Krško). Nastopilo je 52 šahistov in šahistk.
VODI VALERIJA - Po 5. krogih dolenjske balinarske lige vodi Valerija iz Željn pri Kočevju, drugi je Novomeški Cestar in tretji Krmelj. (R. M.)
JUDEŽ CESTARJU - Prehodni pokal Judež za zmagovalca balinarskega turnirja dvojic v vasi Krka je osvojil novomeški Cestar, drugo je bilo Gabrje in tretji Boplast, za katerega so nastopala domača dekleta. Nastopilo je 16 trojk. (R. M.)
V soboto 19. mirnopeški teki
MIRNA PEČ - Organizacijski odbor Mirnopeškega teka bo v soboto, 30. junija, v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije in Športno unijo Slovenije pripravil že 19 mir-nopeške teke. Kot je v navadi, se bodo tekači pomerili na 21 km, na trimskem teku na 10 km, razvedrilnem teku na 3 km, pionirji bodo tekmovali na 1500 oziroma 420 m, cicibani pa na 210 m. Prijave in pojasnila: (07) 30 78 490. Štart teka na 21 km, trimskega in razvedrilnega teka bo ob 17. uri. Zaključek tekmovanja bo popestril ansambel Čuki.
JURIŠ NA MIKI A VZ.A - Kolesarskega vzpone na Miklavža, ki ga je v nedeljo, 24. junija, pripravilo Športno društvo Smole in kolesarsko društvo Papež Podgorje, se je udeležilo 100 rekreativcev iz vse Slovenije, ki so ob 10. uri takole speljali izpred osnovne šole r Brusnicah. Na vrhu je vse udeležence čakala malica in spominske medalje.
ZAGRIZENI BOJI MED DEIA VCI - Pomladanski del športnih iger novomeških delavcev se je minuti teden konča! s tekmovanjem v veslanju z rafti, kjer je nastopilo 11 moških in 9 ženskih posadk. Ekipe so se najprej pomerile v kvalifikacijskih skupinah in repasažih ter polfinalih, v finalu pa je med moškimi Zavod za gozdove ugnal Novolesa, pri ženskah pa so bile veslačice Cestnega podjetja boljše od posadk Splošne bolnišnice in Dolenjskih pekarn. (Foto: I. Vidmar)
Med delavci še vedno prva Krka
V pomladanskem delu delavskih športnih iger novomeške občine agencija za šport Novo mesto pripravila 15 tekmovanj - Krka vodi med moškimi in ženskami
NOVO MESTO - S tekmovanjem v veslanju z rafti se je minuli torek v Irči vasi končal pomladanski del delavskih športnih iger novomeške občine, ki jih pod vodstvom strokovnih sodelavcev Mirana Jermana, Bojana Jakliča in Matjaža Cerkovnika pripravlja novomeška Agencija za šport in so najbolj množično in najbolje organizirano tovrstno športno rekreativno tekmovanje v Sloveniji. Po 15 različnih tekmovanjih med moškimi in med ženskami vodijo delavci tovarne zdravil Krka.
V novomeški agenciji za šport skušajo s programom tekmovanj slediti željam in interesom rekreativnih športnikov. Žal jim tudi letos ni uspelo izpeljati tekmovanj v veleslalomu in smučarskih tekih, lanski novosti - veslanje z rafti in ulični teki - pa sta letos prerasli v pravi množični prireditvi.
Zmagovalci posameznih tekmovanj (moški/ženske) - košarka:
Cestno podjetje; šah: Pedagogi; namizni tenis: Krka/Krka; odbojka: Triglav/Krka; pikado: Revoz/TPV;
JANŽEV VRH - Na zadnji dirki prvega dela državnega prvenstva v motokrosu sta se na Janževem vrhu pri Radencih na precej manj blatni progi, kot so jo imeli motokrosisti pred tednom v Škednju Novomeščan Jaka Može in član semiškega Nixa Andrej Čuden vsak v svojem razredu zmagala in se s tem utrdila v vodstvu v skupnem vrstnem redu, do konca pa dirkače po poldrugem mesecu odmora čakajo še tri dirke za državno prvenstvo.
Jaka Može je v obeh vožnjah nekoliko slabše štartal in se je v vodstvo prebil šele po nekaj krogih, a ga potem do konca ni več spustil iz rok. Žal se je moral njegov prvi tekmec v boju za naslov prvaka v razredu do 125 ccm Tadej Korošak tokrat nastopu odpovedati, nedeljsko popoldne pa je namesto na motorju z razlitim slepičem preživel v bolnici. Može ima v skupnem vrstnem redu zdaj že praktično neulovljivih 58 točk prednosti.
Za zmago v odprtem razredu sta se udarila vodilna v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva Andrej Čuden in domačin na progi na Janževem vrhu, član trebanjskegaJduba Fortuna Marko Jaušovec. Slednji je zaradi težav s sklopko prvo vožnjo začel kot zadnji, a je do konca prehitel vse, tudi Čudna, ki je ciljno črto prevozil kot drugi. V drugi vožnji Jaušovcu ni uspelo ponoviti podviga iz prve, tako da sta s Čudnom za-
streljanje: Revoz/Društvo upokojencev: badminton: Krka/Krka; kegljanje: Mercator Dolenjska/ Krka; tenis: Novoles/Krka; nogomet: Adria Mobil; odbojka na pesku: Krka/Krka; ulični teki: Baks/Adria Mobil; veslanje: Zavod za gozdove/ Cestno podjetje; plavanje: Krka/ Krka; plavanje posamično, moški do 35. leta: 50 prosto: Robi Grmek (Krka) 32,4; 50 m prsno: Matjaž Župančič (Cestno podjetje) 40,6; nad 35. letom, 50 m prosto: Toni Strniša (Pedagogi) 30,0 (28,6); 50
menjala mesti. Kljub enakemu številu točk je skupno zmago na dirki osvojil Čuden, ki je bil boljši v finalni vožnji. Naslednja, 7. dirka državnega prvenstva, bo 5. avgusta v Lembergu pri Šmarjah pri Jelšah.
NOVO MESTO - Športno društvo Grip iz Novega mesta bo tudi letos pripravilo počitniške športne aktivnosti za otroke in mlade od 5. do 15. leta starosti. Pri tako imenovanih Gripovih aktivnih tednih mladih vsako leto pod vodstvom prof. Dura Olujiča sodeluje več športnih pedagogov iz novomeških osnovnih in srednjih šol, ki imajo s tovrstno organizacijo počitniškega življenja otrok precej izkušenj, na osnovi katerih so pripravili tudi letošnji program.
V enem tednu se bodo udeleženci srečali kar z 18 športnimi panogami od tenisa, iger z žogo in aerobike do ribolova, veslanja, jahanja, akrobatike in basebala, ki bo letošnja novost. Otroke bodo razdelili na 4 starostne skupine.
m prsno: Marjan Dragan (Krka)
41,0	(39,8); 4 X 50 m: Pedagogi 2:28,2; ženske, do 30. leta, 50 prosto: Darja Sedaj (Pedagoginje) 33,1; nad 30. letom, 50 m prsno: Eli Tisov 44,2 (42,2); 4 X 50 m L Krka 3:02,2; vrstni red, skupno: 1. Krka 800, 2. Pedagogi 736, 3. Cestno podjetje 709,4. Adria Mobil 543, 5. Revoz 533 itd. do 42. mesta; moški: 1. Krka 488, 2. Pedagogi 468, 3. Zavod za gozdove 434, 4. Cestno podjetje 427, 5. Adria Mobil 394 itd.; do 41. mesta; ženske: L Krka 312, 2. Cestno podjetje 282, 3. Pedagoginje 268, 4. Splošna bolnišnica 198, 5. Revoz 182 itd. do 21. mesta.
I. V.
Teniške delavnice za otroke
NOVO MESTO - Teniški klub Portovald bo med šolskimi počitnicami na igriščih na loki (pod štadionom Portoval) organiziral teniške delavnice za otroke, ki jih bo vodil češki trener Jiri Volt. Delavnice bodo potekali ob delovnih dneh od 8. do 12. ure, v njih pa se bodo otroci 5. do 14. leta starosti seznanili s skrivnostmi teniške igre, naučeno preverili na turnirju in svoje znanje videli na videu. Prijave sprejema in dodatna pojasnila daje Jiri Volt po telefonu 041 557 857.
Gripovi aktivni tedni potekajo od ponedeljka do sobote, ko je na vrsti zaključni piknik s starši udeležencev. Dnevni program začnejo otroci ob 9. uri in končajo ob 14.30. Društvo poskrbi tudi za prevoz otrok iz bolj oddaljenih krajev.
Tudi letos bodo v sodelovanju z občinama Metlika in Žužemberk poskrbeli za otroke iz socialno ogroženih družin. Tako se bo Gripovih počitniških programov brezplačno udeležilo 15 otrok iz Žužemberka in 10 iz Metlike. Posamezni tedenski programi se bodo začeli 2., 9. in 16. julija ter 6. in 13. avgusta.
I. V.
Nogometni turnir za veterane
Može in Čuden spet na vrhu
Može ima v razredu 125 ccm že praktično neulovljivo prednost ■ Čuden do zmage v drugi vožnji
i. v.
Gripovi aktivni tedni mladih
Otroci bodo spoznali kar 18 športov - Brezplačno za otroke socialno ogroženih družin iz Metlike in Žužemberka
Radojka najboljša v Soboti
Uspešen nastop mladih dolenjskih in posavskih atletov na mitingu p Murski Soboti
Na mednarodnem atletskem mitingu v Murski Soboti je najboljši izid tekmovanja dosegla Novome-ščanka Radojka Trifkovič (Krka Telekom), ki je pri mlajših mladinkah sčasom 12,95 zmagala v teku na 100 m. Pri starejših mladincih je bil Kirn Zelič (KrkaTelekom) drugi na lOOm (11,27), Janez Jeralič (Krka Telekom) pa je bil drugi v skoku v višino (185 cm). Nina Murko (Novoles) je pri mlajših mladinkah s 168 cm zmagala v skoku v višino, Teja Mar-tinovič (Novoles) pa je bila tretja na 100 m (13,28).
Šentjernejčanka Janja Bučarje zmagala v teku na 800 m (2:18,50). Njen klubski tovariš Matej Kralj je bil drugi na 100 m (11,32) in na 300 m (36,79). Sevničan Bojan Bedrač je bil drugi na 2000 m (6:18,85), Simon Gračner pa tretji na 1000 m (2:48,31). Brežičanka Mateja Drobnič je zmagala v skoku ob palici (335
Radojka Trifkovič
cm), Rok Deržanič pa v skoku v daljino (574 cm). Željko Kolman je bil drugi na 1500 m (4:26,30). Od Brežičanov so se s tretjimi mesti izkazali Tamara Rozman v skoku ob palici (240 cm), Barbara Tomše v skoku v višino (150 cm) in Džoko Majkič v skoku ob palici (360 cm).
VELIKI PODLOG - Malonogo-metna sekcija Gorica pri športnem društvu Veliki Podlog bo v nedeljo, 1. julija, ob 8. uri pripravila 8. turnir v malem nogometu za veterane nad 35. letom starosti. Turnir bo potekal na travnatem igrišču na Gorici. Prijave bodo zbirali neposredno pred začetkom turnirja, dodatna pojasnila pa daje Roman po telefonu 041 484 896.
V nedeljo dve dirki na Gorjancih
NOVO MESTO - V nedeljo, 1. julija, bosta na Gorjancih na cesti med Težko Vodo in Vahto kar dve gorsko-hitrostni dirki. Ob 8.30 in 9.30 se bodo v dveh tekih za točke državnega prvenstva pomerili slovenski vozniki, ki bodo tako nadomestili eno od odpovedanih dirk, prava gorjanska dirka z mednarodnim značajem pa se bo začela ob 13. uri, drugi tek bo ob 15. uri in tretji tek ob 17. uri. Slovenski vozniki se bodo pomerili za točke državnega prvenstva v vseh razredih ter v pokalih 1,4 in Seicento. Poleg tega bo dirka veljala tudi za državno prvenstvo Hrvaške in pokal vzhodne regije F1A chalange. Uradni treningi bodo v soboto ob 14., 16. in 18. uri.
OB DNEVU SLOVENSKE POLICIJE
Svojo domovino moramo (bolj) spoštovati
Ob dnevu slovenske policije so proslavo pripravili tako na PU Novo mesto kot PU Krško - Govorila Marko Pogorevc ter Tone Hrovat - “Slovenska policija v desetih letih postala evropska” - Podelitev znakov zaslug za varnost in priznanja
NOVO MESTO, KRŠKO - “Svobodno sonce naj sije spet na to deželo in na ves svet, svobodna pesem za vse ljudi sveta topov grmenje, naj preglasi, ’’ je na sredini proslavi ob dnevu slovenske policije na PU Novo mesto prepevala vokalno-instrumentalna skupina Zarja in Sonce pod vodstvom policistke Irene Rešeta. Besedilo, katerega vsebina je še kako primerna za praznovanje desetletnice samostojnosti slovenske države. Svečani proslavi so v sredo, 20. junija, pripravili tako na PU Novo mesto kot PU Krško.
dežurni
poročajo
OBISK KOKOŠNJAKA - V noči na 18. junij je neznanec v Adlešičih iz odklenjenega kokošnjaka odnesel sedem kokoši. Lastnik B. A. je oškodovan za 14 tisoč tolarjev.
POPULIL PESO - Na njivi v Potočni vaši je med 15. in 19. junijem neznanec populil vso peso in J. F. povzročil za okrog 30 tisoč tolarjev škode. Iste dni pa je lastniku A. L. iz okolice Šentjerneja nekdo na njivi pri Šmalčji vasi izkopal okrog 120 kg krompirja.
KRAJA VALOVITE PLOČEVINE - Okrog 300 tisoč tolarjev znaša škoda, ki je jo neugotovljenega dne povzročil neznanec, ko je iz ograjenega skladišča trgovine Merkur v Krškem ukradel 20 valovitih aluminijastih in 20 pocinkanih plošč.
BO NOVINAR? - Med 12. in 19. junijem je neznanec v pisarni Zavarovalnice Tilia v Črnomlju iz predala mize A. J. ukradel fotoaparat znamke Canon in diktafon znamke Panasonic, v vrednosti več kot 100 tisoč tolarjev.
UKRADEL PROMETNI ZNAK - Pred kioskom na Novem trguje 18. junija izginil prometni znak Prepovedano parkiranje in ustavljanje. Morda je neznanca tako hudo motila ta prepoved.
KJE JE ZASTAVA? - S Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je v soboto, 23. junija, izginila državna zastava, tako da je bila žal stavba praznične dni brez nje. Jo je nepridiprav obesil vsaj kje drugje?
DENAR IZ AVTA - Na dvorišču čevljarske delavnice na Gorenjih Sušicah je nekdo 21. junija iz odklenjenega osebnega avta A. S. ukradel 170 tisoč tolarjev.
Na obeh je spregovoril generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc. “Danes se s ponosom in spoštovanjem spominjamo padlih žrtev, policistov, vojakov in državljanov, ki so darovali življenja za to, kar imamo danes, za našo domovino, ki jo moramo imeti radi in jo spoštovati. Zavedati se moramo, da imamo le eno domovino in da je ta izborjena za vse nas in ne le za posameznike,” je poudaril v nagovoru in dodal, da sta slovenska policija in še prej milica vedno znali odgovoriti na potrebe časa, predvsem pa slovenskega naroda. “To mora biti naša zaveza in odgovornost tudi v bodoče. Posebna naloga policistov je, da negujemo
medsebojne odnose na podlagi spoštovanja in zaupanja ter seveda predvsem do spoštovanja drugačnosti in različnosti. Slovenski policisti znamo tudi odpuščati, zato je prav, da se spomnimo tudi tistih vojakov v JLA, ki so ne po lastni krivdi v tistem trenutku v Sloveniji bili prisiljeni v svoji za-vedenosti dati svoja življenja. Odpuščanje daje nove možnosti.” Pogorevc seje spomnil tudi upokojenih delavk in delavcev, ki so skrbeli, da se je milica razvila v to, kar policija danes je, posebej pa tistih, ki so pri 45 letih s svojimi strokovnimi znanji zapuščali policijo. “Žal nam je, da so takrat odhajali in da so bile take razme-
SLOVESNOST V NOVEM MESTU - Slavnostni govornik na proslavi na PU Novo mesto je bil Tone Hrovat (tretji z desne), spregovorila pa sta tudi (levo od njega) direktor PU Novo mesto Franci Povše ter generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc. (Foto: L. M.)
Prijatelju ukradel denar Našli mrtvega
KRŠKO - 20. junija okrog pol enih ponoči je 30-letni Hrvat J. B. prišel v stanovanje prijatelja v Krškem ter mu v njegovi odsotnosti ukradel 135 tisoč tolarjev. Policisti so osumljenca prijeli, mu denar zasegli, zoper njega pa je dana kazenska ovadba.
SKUPNA MEJNA PROBLEMATIKA - Kriminal ne pozna meja in da mu bomo kos, je še kako pomembno sosedsko sodelovanje. Tako so se povabilu novomeških tožilcev (na desni njihov vodja Bojan Avbar) odzvali hrvaški kolegi, srečanja pa se je udeležila tudi Zdenka Cerar (tretja z leve). (Foto: L. M.)
Za še boljše sodelovanje
Srečanje novomeških in hrvaških tožilcev - Skupna mejna problematika: orožje, droge, ilegalci
NOVO MESTO - Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu oz. njegov vodja Bojan Avbar je pretekli teden imelo v gosteh hrvaške kolege. V prostorih novomeškega sodišča so se novomeški tožilci srečali z namestnikom generalnega državnega tožilstva iz Zagreba Dragutinom Novoselom, z vodjo državnega tožilstva v Karlovcu Ljubico Fiškuš Šumonja pa tudi z generalno državno tožilko Zdenko Cerar ter nekaterimi drugimi.
“Medsebojno spoznavanje je osnova za dobro strokovno sodelovanje, ki je še kako pomembno pri mejni problematiki in v današnjem duhu evropskih integracij,” je uvodoma dejal Avbar, Cerarjeva pa je dodala, daje res vesela, da s hrvaškimi tožilci že vrsto let tako izvrstno sodelujejo in da “zakon o kazenskem postopku nudi možnost dobrega sodelovanje z institucijami drugih držav in to nepo-
sredno. Le tako smo lahko uspešni proti organiziranemu kriminalu, ki ne pozna meja. Tožilstvo seveda potrebuje oporo pri policiji in sodnikih. Le skupno delo nas bo privedlo do rezultatov.” Pritrdil ji je tudi predsednik novomeškega sodišča Janez Smolej: “Skupni cilj je, storilce kaznivih dejanj pripeljati do pravične sodbe." Pohvalnih besed o dobrem sodelovanju s slovenskimi kolegi sta bila tudi hrvaška gosta, ki pa podobno nista mogla trditi za Bosno in Hercegovino, saj od tam prihaja velik del kriminala, povezanega z drogo, orožjem in ilegalci.
Hrvaška kolega sta z veseljem prisluhnila dr. Emilu Lučevu, predsedniku Hrvaškega kulturnega združenja v Novem mestu, ki jim je predstavil to zelo dejavno društvo, goste pa je v imenu Mestne občine Novo mesto pozdravil podžupan mag. Boris Dular.
L. MURN
re,” je dejal generalni direktor slovenske policije in poudaril, da so pred nami novi izzivi, zato smo lahko veseli, daje slovenska policija v desetih letih postala evropska in zaupanja vredna policija.
“Policisti so prispevali levji delež pri projektu slovenske osamosvojitve, saj so v resnici položili svoje zdravje in življenje na tehtnico, zato jim moramo reči hvala,” je v slavnostnem govoru na proslavi v Novem mestu dejal predsednik Državnega sveta RS Tone Hrovat in spomnil na hvaležnost do vseh naših prednikov, ki so nas naučili samozavesti in ponosa. “Pri nas je zibelka demokracije v svetu. Danes imamo Slovenci svojo državo. Usmerjajmo se v plemenite in dobre odnose do sočloveka, svojo domovino pa moramo spoštovati, da v evropskem prostoru ne bomo hlapci.” Na PU Novo mesto so na ogled postavili razstavo oz. zgodovinski kotiček o pomembnih dogodkih.
Ob dnevu policistov so najzaslužnejšim podelili tudi nagrade in priznanja. Na PU Novo mesto je zlati znak zaslug za varnost prejel Ivan Bukovec, srebrnega Martina Košir in Aleksander Rešeta, bronastega pa Darko Fifolt, Franc Glu-šič, Marjan Golob, Željko Kos, Boris Kraševec, Igor Kraševec, Jože Piletič, Rudi Slapšak, Janko Škoporc,, Alen Turk in Željko Zri-lič. Od zunanjih sodelavcev so bro-
ŠENTJANŽ - 24. junija so ob
23.55	našli mrtvega 71-letnega domačina Š. F. Policisti so ugotovili, da je pokojni med hojo proti domu pri garaži OŠ padel (vzrok neugotovljen) in z glavo zadel ob kovinsko steno. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Točen vzrok smrti bo ugotovljen med sanitarno obdukcijo.
Našli osem bomb
ŠENTJERNEJ - Občan je 24. junija obvestil policiste, daje dopoldne v reki Krki ob Gorenji Gomili našel osem bomb, ki jih zdaj hrani doma. Gre za bombe iz druge svetovne vojne. Pirotehnik je poskrbel za njihovo uničenje.
Porezal jo je z nožem
NOVO MESTO - Policisti so 23. junija zjutraj do iztreznitve pridržali vinjenega 20-letnega K. S. iz Novega mesta, ker je pretepel A. M. iz Novega mesta in jo in z nožem porezal po roki. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
Župnik lovil vlomilca
MIRNA - 19. junija ob 19.45 je neznanec skušal vlomiti v tamkajšnji župnijski urad. Pri dejanju je osumljenca zalotil in prepodil župnik, ki si je zapisal registrsko številko osebnega avtomobila, s katerim se je neznanec odpeljal. Dejanje je prijavil policistom, ki so s hitro in učinkovito akcijo nekaj po 22. uri v Soteski prijeli 39-letnega I. S. iz okolice Novega mesta. Pridržali so ga zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poskusa vloma. Sledi kazenska ovadba.
Kup prekrškov
ŠENTPETER - 35-letni voznik osebnega avta R. H. iz Brezja je 20. junija popoldne povzročil pfometno nesrečo z materialno škodo, nato pa se je odpeljal proti Novemu mestu. Kasneje se je vrnil na kraj nesreče. Policisti so ugotovili, da nima vozniškega dovoljenja, da vozilo ni tehnično brezhibno in ne registrirano ter da je vozil pijan, saj je napihal 1,76 promila alkohola. Ker je R. H. večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov, so ga policisti pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
Podstavljeno eksplozivno telo
KRŠKO - 21. junija ob 6.45 so krški policisti dobili obvestilo, da se pod vozilom znamke Toyota, ki je parkiran na Papirniški ulici, nahaja sumljiv predmet. Na kraju so policisti in kriminalisti ugotovli, da je neznanec v noči na ta dan pod avto, last 49-letnega L. P. iz Krškega, nastavil eksplozivno telo. Strokovnjaki iz Oddelka za bombno zaščito Centra za kriminalistično tehnične preiskave Generalne policijske uprave so ga deaktivirali, tačas pa je bilo na tej ulici omejeno gibanje. Zbiranje obvestil se nadaljuje.
Varnostnik zalotil tatova
NOVO MESTO - 14-letni 1. B. iz Stranske vasi in 12-letni otrok iz Brezja sta 19. junija zvečer preplezala ograjo skladišča Mercator na Livadi ter ukradla 22 plastenk soka, paket plenic in več čokolad. Zalotil ju je varnostnik podjetja G 7 in poklical policiste. Škoda znaša 40 tisoč tolarjev.
Kradel na kopališču
PRIMOSTEK - 25. junija popoldne je neznanec na kopališču A. N. iz okolice Metlike ukradel okrog 30 tisoč tolarjev vreden prenosni telefon, ki gaje brat oškodovanca spravil v športni copat in ga pokril z brisačo, nato pa se odšel kopat.
Trčila v pešca
Črnomelj - 51 -letna m. m. iz Semiča se je 19. junija z osebnim avtom peljala po Kolodvorski cesti, ker pa je z neprilagojeno hitrostjo pripeljala do prehoda za pešce, ni mogla pravočasno ustaviti. Kljub umikanju je na prehodu trčila v 13-letnega pešca A. V. iz Jankovičev, ki se hudo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici.
Prehitro in pijan
VRHOVCI - 21. junija seje 63-letni voznik osebnega avta F. S. iz Kranja peljal po regionalni cesti proti Vrhovcem. Zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal na travnato bankino, trčil v oznako ceste, nato pa še v kamnit nasip. Vozilo se je večkrat prevrnilo. Voznik se je hudo ranjl in se zdravi v novomeški bolnišnici. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel voznik v organizmu 1,35 promila alkohola.
NAJZASLUŽNEJŠIM PRIZNANJA - Tudi na proslavi v Posavskem muzeju Brežice so najzaslužnejšim posavskim policistom podelili priznanja. Od leve proti desni so: Miha Molan, direktor PU Krško Andrej Zbašnik ter Pogorevc, ki podeljuje priznanje. (Foto: L. M.)
nasti znak podelili Občini Trebnje.
Na proslavi v Posavskem muzeju Brežice, kjer so kulturni program oblikovali Posavski oktet in učenci glasbene šole, spregovoril pa tudi župan Vladimir Deržič, sta direktor PU Krško Andrej Zbašnik in Marko Pogorevc policistom podelila priznanja. Zlati znak zaslug za varnost sta prejela Natalija Ost-relič in Stane Preskar, srebrnega Branko Tucovič, Branko Dolenšek in Milan Luzar, bronastega pa Samo Mohorko, Janez Vimpolšek in Anton Bizjak. Bronasti znak zaslug za varnost sta za dvig varnostne kulture v Posavju prejela še Združenje šoferjev in avtomehanikov Krško ter Območna obrtna zbornica Brežice. Za najboljšo športno policijsko enoto za lansko leto je bila razglašena PP Sevnica, sledita PP Brežice in PMP Dobova.
L. MURN
Prepoznate svoje stvari?
BREŽICE - Brežiški policisti so občanu R. C. zasegli večjo količino hlač, majic in jaken različnih znamk ter par sončnih očal in športnih copat. Sumijo, da zaseženi predmeti izvirajo iz kaznivih dejanj tatvin, zato pozivajo morebitne oškodovance, naj se zglasijo na PP Brežice, da bodo morda prepoznali svoje stvari.
20,5 kg indijske konoplje
OBREŽJE - Pri mejni kontroli na mednarodnem mejnem prehodu je policist 22. junija pri 28-letnem hrvaškem državljanu T. K. našel 39 zavojev prepovedane konoplje. Droga - šlo je za 20,5 kg - se je nahajala v votlih delih vozila znamke VW Passat in je bila namenjena za slovenske uživalce. Osumljencu so policisti odvzeli prostost, sledi kazenska ovadba.
Smrt spet kosila
Mrtva motorist in traktorist
RIBNICA, CRETEŽ - Pretekli konec tedna je smrt spet kosila na naših cestah. 24. junija je 22-letni voznik motornega kolesa U. K. iz Zapuž pri Ribnici zapeljal izven ceste, izgubil oblast nad vozilom in padel. Z glavo je udaril v skalnat usek in zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče.
V ponedeljek, 25. junija, pa seje smrtno ponesrečil tudi 40-letni traktoristi A. Z. iz okolice Krškega. Z neregistriranim traktorjem se je peljal po lokalni cesti iz smeri Gore proti Črete-žu. V naselju je pomaknil ročico menjalnika v prosti tek in po okrog sto metrih vožnje izgubil oblast nad vozilom. Z Zapeljal je na visok nasip ob levi strani vozišča in se prevrnil. Pri tem je voznika stisnilo pod traktor, daje na kraju nesreče podlegel poškodbam. Sopotnica, 36-let-na V. L. iz okolice Krškega, ki je sedela na sedežu zadnjega levega blatnika traktorja, se hudo poškodovana zdravi v brežiški bolnišnici.
22-letni voznik osebnega avta F. K. iz okolice Senovega se je 25. junija peljal po regionalni cesti iz smeri Senovega proti Koprivnici. Ko je na Cesti kozjanskega odreda pred seboj opazil stoječ kombiniran avtomobil, in ga hotel obvoziti, je izza vozila z desne strani prečkal vozišče otrok A. H. s Senovega. Otrok je padel in se hudo ranil (zlom goleni), zato so ga odpeljali v brežiško bolnišnico.
25. junija je 63-letni V. A. iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah zapeljal motokultivator z lahkim priklopnikom z dvorišča na regionalno cesto v smeri Črnomlja, nato pa je vozil vzvratno, ne da bi se prepričal, če to lahko stori varno. V tem trenutku je iz Podturna pripeljal 40-letni voznik osebnega avta K. K.tz Črnomlja, ki seje umikal, a je vseeno prišlo do trčenja. Po trčenju je motokultivator vrglo na osebni avto, nato pa se je prevrnil. Iz Črnomlja je takrat pripeljal še 24-Ietni voznik osebnega avta D. S. iz Semiča, ki se je umikal, a je vseeno z vzvratnim ogledalom trčil v ogledalo voznika I. K. V nesreči seje V. A. hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici.
L. M.
Spet ilegalci
POSAVJE - 19. junija so policisti pri Dobovi prijeli tri bosanske državljane, ki so državno mejo prestopili ilegalno. 21. junija sta se v potniškem vlaku v stropu vagona skrivala dva Romuna, ki sta ravno tako skušala na nedovoljen način priti v Slovenijo. Dan pozneje pa so policisti v potniškem vlaku v Dobovi pri mejni kontroli spet naleteli na tak primer - dva skrita Romuna.
Motorist umrl
NOVO MESTO - 19. junija zvečer je v novomeški bolnišnici za posledicami hudih telesnih poškodb umrl lS-letni voznik kolesa z motorjem A. Z. z Uršnih sel. Udeležen je bil v prometni nesreči 15. junija na Uršnih selih.
POVABILI BREŽIŠKI POLICISTI - Kol je že tradicionalno, je Policijska uprava Krško v okviru Dneva policije na eni izmed svojih postaj pripravila dan odprtih vrat. Tokrat so bili to brežiški policisti. V petek, 22. junija, so obiskovalcem, med katerimi je bilo zlasti veliko otrok (na sliki so brežiški osnovnošolci), razkazali svojo opremo: službena vozila, motorje, laserske merilnike, orožje, pa seveda službene pse, ter jim razložili svoje delo. V sodelovanju s Svetom za preventivo Brežice so otroci lahko preizkusili tudi zale-tavček ter spoznali pomen hitrosti, opozorili pa so jih tudi na nevarnost mamil. Kot je povedal pomočnik komandirja PP Brežice Anton Bizjak, imajo kot vsaka obmejna policijska postaja največ dela z nadzorovanjem državne meje, saj je prebežnikov vedno več, imajo pa le dva prostora za pridržanje. Zaposlenih imajo 64 policistov. (Foto: L. Murn)
Sodelovanje cerkvenih ustanov
Srečanje cerkvenih dostojanstvenikov ljubljanskega in mariborskega stolnega kapitlja - Novo mesto pripravljeno na škofijo
NOVO MESTO - Na novomeškem Kolegiatnem kapitlju je bilo nedavno srečanje cerkvenih dostojanstvenikov ljubljanskega in mariborskega stolnega kapitlja. Srečanja seje poleg generalnega vikarja ljubljanske nadškofije Božidarja Metelka udeležil tudi nekdanji kapiteljski kanonik, sedaj pomožni škof v pokoju msgr. Jožef Kvas ter sedanji stolni prošt in pomožni škof ljubljanske nadškofije prelat Andrej Glavan, ki ima veliko možnosti, da postane škof tudi načrtovane novomeške škofije.
Zasluge zj to srečanje kanonikov in škofov ima novomeški prošt in prelat Jožef Lap. Gostje so si ob tem ogledali tudi znamenitosti proštijskega doma in župnijske cerkve sv. Nikolaja v Novem mestu, med drugim tudi najnovejšo kapiteljsko pridobitev - multivizij-sko predstavitev Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Pred predvajanjem je goste nagovoril tudi uveljavljeni zgodovinar Novome-ščan dr. Stane Granda, ki je orisal zgodovinske okvire nastanka Kolegiatnega kapitlja ter njegov kulturni pa tudi siceršnji pomen za razvoj Novega mesta kot sedeža bodoče škofije, za kar se nekateri prizadevajo še danes.
Za potrebe nove škofije je novomeški prošt s pomočjo nekdanje lokalne oblasti, različnih podjetij in ob sodelovanju novomeškega Zavo-
da za spomeniško in kulturno dediščino dokončno obnovil severni del proštije, in sicer tri prostorne sobane in kapelo Matere božje. Na stropu le-te so obnovljene originalne freske, v oltarju pa je ikona črne Marije v rusko-bizantinskem slogu. V enem od prostorov, namenjenih za urad nove škofije in bivanje bodočega novomeškega škofa, so odkrite in popolnoma obnovljene stenske in stropne poslikave iz prve polovice 19. stoletja.
Čeprav so dejavnosti za ustanavljanje novih škofij v Sloveniji -predvidene so v Novem mestu, Murski Soboti, Celju in Kranju, kasneje pa morda še v Novi Gorici - trenutno nekoliko zamrle, so gostje soglasno ugotovili, da je Novo mesto glede logistike edino in prvo usposobljeno sprejeti novega škofa. Predstavniki iniciativnega odbora za ustanovitev novih škofij, ki ga sestavljajo duhovniki in laiki iz vseh treh škofij, bodo julija Kongregacijo za škofe v Rimu seznanili s tekočimi problemi glede dinamike ustanavljanja novih škofij v Sloveniji.
Prvo srečanje predstavnikov vseh treh kapitljev je uspelo, zato so sprejeli sklep, da bodo s tovrstnimi srečanji nadaljevali, saj so koristna in potrebna tudi za utrjevanje in poglabljanje duhovniške skupnosti in občestva.
F. KONCILIJA
'NA RAZSTA VI - Jože Zabukošek (prvi z desne), sicer član črnomaljskega KUD Artoteka, si je skupaj z obiskovalci ob otvoritvi z zanimanjem ogledal stalno razstavo svojih del v sinjevrhovskem gasilskem domu. Vprihodnje bodo v dvorano postavili tudi vitrine, v katerih bodo razstavljene fotografije o zgodovini te vasi. Veliko jih bo tudi iz Zabukoškovega arhiva. (Foto: M. B.-J.)
Ljubljansko pismo
Zakaj novi davki in takse
Preplitka skleda :a toliko žlic
LJUBLJANA - Zaradi izredno drage države, ki hoče imeti vse, kar premorejo velike države, in visokih plač javnih uradnikov, je državni proračun kar naprej prazen. Vladi ne preostane drugega, kot da kar naprej pridno skrbi za njegovo polnjenje. Tako so se odločili zvišati upravne takse, zaradi česar se bosta med drugim podražila potni list in osebna izkaznica. Morda je zato, da bi nagradila sodnike, ki se bodo vključili v projekt Herkules oziroma v program reševanja sodnih zaostankov, zvišala tudi sodne takse.
Dnevniki so že poročali, da bo spremenjenih kar šest sistemskih davčnih zakonov, kar se v zgodovini naše države in tudi v večini evropskih držav še ni zgodilo. Poleg zakona o trošarinah naj bi po dveh letih učinkovanja davka na dodano vrednost opravili revizijo, spremembe sistemskega zakona pa naj bi vlada poslala v državni zbor do JO. junija. Spremenjena bosta carinski zakon in zakon o dobičku pravnih oseb, dobili pa naj bi tudi zakon o obdavčitvi nepremičnin.
Po novem bodo obdavčeni prav vsi dohodki, med njimi tudi socialni prejemki, štipendije, prejemki prek študentskega servisa, življenjska zavarovanja in drugo. V dohodninsko osnovo bodo poslej vključeni bruto prihodki, olajšave pa bo davkarija odštevala od že izračunane dohodnine. Država namerava zaostriti davčno politiko tudi pri avtorskih honorarjih -
v vsebinskem in količinskem smislu. Avtorski honorarji oziroma tisto, kar bo z davčnega vidika dodatno beneficirano, bo v primeru, ko avtor odstopi pravice komu drugemu, res zgolj izkoriščanje avtorskih pravic, vse drugo pa bo imelo po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah avtorski značaj, vendar bo davčna obravnava drugačna. Če nekdo, denimo, predava neki skupini, bo država plačilo za predavanje ovrednotila kot čisto navaden osebni prejemek, čeprav bo značaj tega predavanja avtorsko delo predavatelja. Če pa kdo napiše knjigo in besedilo odstopi založniku, ki ga trži, s tem založniku prizna avtorske pravice. Vse drugo pa bo po novem pridobitna dejavnost in bo temu primerno tudi obdavčeno.
Tako kot v večini držav naj bi bile obdavčene tudi bančne obresti na podlagi depozitov in varčevanja v bankah. Izjema naj bi bilo varčevanje za organizirano stanovanjsko gradnjo. Imetniki vred-nostinih papirjev naj ne bi bili obdavčeni, če bodo vrednostne papirje prodali po več kot enem letu. Po sedanji ureditvi se kapitalski dobiček upošteva pri odmeri dohodnine, če so bili vrednostni papirji prodani pfej kot v treh letih.
Kakorkoli že: če bi davke res plačevali vsi za vse, bi bila davčna bremena nedvomno pravičneje razdeljena, kot so zdaj, in davki nižji. Davki bi bili lahko nižji tudi, če bi država kar naprej ne povečevala plač in različnih dodatkov “za uspešno delo" svojih "uradnikov", enkrat poslancem in ministrom pa sodnikom, zdravnikom. učitelje, morda lekarnarjem, skatka vsem, ki jih terjajo z grožnjami, da bodo sicer stavkali. Proračun pa je, jasno, preplitka ske-da za toliko žlic. In če naj vsi omenjeni ne zajemajo v prazno, se je treba odločiti za nove in nove davke. Pa smo tam, kjer smo.
VINKO BLATNIK
KAKO KAŽE NA BORZI?
Omejitve za Krkine delnice
V prejšnjem tedna so borzni posredniki sklenili preko 5 tisoč poslov v skupni vrednosti 5,6 milijarde tolarjev. Če ne upoštevamo postov s svežnji, ki so spet predstavljali skoraj polovico prometa, je znašal povprečni dnevni promet 6J5 milijonov tolarjev, kar je za 45 odst. več kot v predhodnem tednu. Cene delnic so se v povprečju znižale za 0,6 odst., delnice pidov pa za 1,3 odst.
Zaradi ugibanj o reorganizaciji Luke Koper je bilo v četrtek ustavljeno trgovanje z delnicami te družbe. Po nekaterih informacijah naj bi iz Luke Koper izločili enajst terminalov, ki predstavljajo 90 odstotkov te družbe. Formalnopravno naj bi jih organizirali kot družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo v večinski lasti delniške družbe. Ta dolgoročna reorganizacija bo zahtevala kapitalsko preoblikovanje Luke Koper v smislu zmanjševanja kapitala. Vsi ti postopki bi bili lažje izvedljivi, če bi se Luka uspela dogovoriti z državo o odkupu njenega 51-odstotnega lastniškega deleža. Upamo, da navedeno ne bo preveč vplivalo na padanje vrednosti tečaja Luke, ki je bil že do sedaj precej nizek. Še vedno je ustavljeno trgovanje z delnicami Kmečke družbe holding, d.d., pri kateri se dei navadnih delnic preoblikuje v prednostne.
Na skupščini delničarjev Krke, ki je potekala 19. junija, so potrdili predlog uprave o izplačilu dividende v bruto višini 700 tolarjev na delnico. Dividende boste prejeli mesec dni po skupščini. Poleg tega so iz-
glasovali tudi spremembe statuta, s katerimi so določili, da tako domači kot tuji delničar ne bo ime! več kot 20 odst. glasovalnih pravic, tudi v primeru, če bo njihov lastniški delež presegal 20 odst. Nakup delnic Krke nad petino bo mora! v bodoče odobriti nadzorni svet, o nakupu nad četrtinskim lastniškim deležem pa bo odločala skupščina. Vrednost delnic se je do dneva, ko ste jih še lahko kupili z dividendo (zadnja priložnost za tak nakup je bila v sredo, 20.6.2001) povečevala in dosegla vrednosti okrog 27.300 SIT. Že naslednji dan pa je cena padla za celotni znesek dividende in v petek še za dodatnih 400 tolarjev, tako da ste jo lahko kupili ali prodali po 26.100 tolarjev.
Med prometnejšimi delnicami je občutno porasla cena delnice Istrabenza, ki je v enem tednu pridobila kar 9 odst. vrednosti. Enotni petkov tečaj je tako znaša! 3.185 tolarjev. Delnice pidov so tudi v prejšnjem tednu izgubile del svoje vrednosti. NaraščaIje le tečaj Pomurske investicijske družbe 1 in Triglava L medtem ko so bile t.i. dvojke spet cenejše.
Začenjajo se počitnice in z njimi čas dopustov. Upamo, da jih boste preživeli brez finančnih skrbi in da bo že v jeseni del premoženja, ki ga imate v delnicah, vreden kakšen odstotek več. t
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tei: (07) 371 82 21, 371 82 27
Donatorstvo za zgled
Jože Zabukošek, slikar samouk iz Črnomlja, Sinjevrhovcem podaril kar 28 likovnih del z motivi iz najjužnejših slovenskih vasi
SINJI VRH - Avgusta lani so v gasilskem domu na Sinjem Vrhu odprli fotografsko razstavo o življenju v tej vasi. Jože Zabukošek, ki je 12 let poučeval na sinjevrhovski šoli, pa je na ogled postavil tudi nekaj svojih likovnih del, sliko, veliko kar 5 krat 2,4 metra, na kateri je panorama Sinjega Vrha, pa svojim nekdanjim sokrajanom celo podaril. Takrat je pri njem tudi vzniknila ideja o njegovi stalni razstavi.
Od lanskega decembra do letošnjega junija je naslikal kar 28 del z motivi iz desetih najjužnejših slovenskih vasi v krajevni skupnosti Sinji Vrh, pa kulturno-zgodovinske spomenike, stare hiše, ki so ali bodo kmalu prazne, ter pokrajino ob Kolpi. Ko so gasilci sprejeli sklep, da ta dela stalno razstavijo v veliki dvorani novega gasilskega doma, so se slikarju, kot je zatrdil na otvoritvi preteklo nedeljo, uresničile sanje.
Zakukošek se je namreč, čeprav sta z ženo Kristino pred 35 leti odšla s Sinjega Vrha poučevat v Črnomelj, vedno rad vračal med Sinje-vrhovce. Razumljivo torej, da je, ko je ob upokojitvi pred desetletjem vzel v roke čopič, z veseljem slikal prav motive s tistega konca Bele krajine. A gotovo ne bi bil vesel, če bi bila na ogled le občasno, zato jih je raje podaril ter tako dal kraju poleg izobraževalnega še kulturni pečat. Predvsem pa je zadovoljen, da so gasilci privolili, da dvorana gasilskega doma v tem še vedno nekoliko odročnem kraju odigra pomembno kulturno poslanstvo. Upa, da bo s tem spodbudil tudi druge umetnike, da bodo ne le ustvarjali, ampak tudi razstavljali na Sinjem Vrhu.
A Zabukošek, ki je ob letošnjem kulturnem prazniku dobil tudi ■črnomaljsko Župančičevo diplomo, se bo v čopičem gotovo še vračal v vasi na skrajnem slovenskem jugu. To je bilo slutiti tudi iz besed prof. Blaža de Glerie, kije ob otoritvi razstave predstavil svojega tajta. Med drugim je dejal, da je v Beli krajini toliko svetlobe, da umetnika zgrabi ustvarjati neminljivo, v Zabukoško-vih slikah, ki se ozirajo po zeleni in južni svetlobi, pa je mogoče prepoznati iskrenost in namero po prist-
• Prostovoljno gasilsko društvo Sinji Vrh se v imenu krajanov in v svojem imenu zahvaljuje Jožetu Zabukošku iz Črnomlja za podarjena likovna dela, ki so razstavljena v dvorani gasilskega doma na Sinjem Vrhu.
nosti. “Ob otvoritvi razstave, ki je pomemben kulturni dogodek, pa se že rojevajo ideje za rabo in umetnost po belokranjsko,” je zaključil svoje misli govornik.
M. B.-J.
Dobrepoljski krompirčki
DELILI BODO MIZE IN KLOPI - Šolske klopi in mize bodo brezplačno delili občanom 2. in 3. julija v Osnovni šoli Videm v Dobrepolju.
ZDAJ NA RAB - Društvo upokojencev Dobrepolje organizira 7. julija izlet na Rab. Odhod iz posameznih dobrepoljskih vasi bo okoli 5. ure zjutraj, na rab pa bodo prispeli okoli poldne. Na Rabu bodo okoli 3 ure.
40 LET
SAMO$ToW£
SLON/CNl^E
J de M/A* O, AMPA/C /-/srr D e /-i/tA/T/K-AZ , K/ /m* Pfžec&d ZAP
SLOVO LEGENDE DOLENJSKEGA OBRTNIŠTVA - Pred dnevi se je zaradi zdravstvenih težav po dvaindvajsetih letih dela v dolenjskem obrtništvu posloviI od aktivnega dela Janez Penca, legenda dolenjskega obrtništva. Ni ga obrtnika na Dolenjskem in tudi drugje, ki ne bi poznaI neutrudljivega upravnega delavca Janeza Pence, ki je naredil veliko dobrega za dolenjsko obrtništvo. Upravni odbor Območne obrtne zbornice Novo mesto je za v.d. sekretarke imenoval Brigito Ulčnik. Od sodelavca Janeza Pence se je z lepim darilom poslovil tudi predsednik OBZ Novo mesto Ivan Krajnc. (Foto: S. Dokl)
KURA IN GREGOR ZAPLESAU NA VRH - Mlada plesalca Klara Kumar in Gregor Hrovat, oba učenca OŠ Žužemberk, sta prve skupne plesne korake pričela pred dobrim letom in pol. Nastopala sta na raznih prireditvah in začutila, da je ples nekaj posebnega, zanimivega in privlačnega. V kratkem času sta pod vodstvom trenerja Boštjana Pavčka iz plesnega kluba Pan iz Dolenjskih Toplic močno napredovala, tako da sta na nedavnem državnem prvenstvu v Laškem postala državna prvaka v akrobatskem rock 'n 'rolu v skupini mini. Svoj skupni uspeh sta kronala z zmago na Pokalu Slovenije v isti kategoriji. (Foto: S. Mirtič)
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA - OŠ Žužemberk je ob zaključku šolskega leta in ob dnevu državnosti pripravila prireditev, na kateri so sodelovali združeni mladinski in otroški pevski zbori iz Žužemberka, Ajdovca in Dvora, folklorna skupina, otroški pevski zbor iz Šmihela, vokalna skupina Prima ter plesalca Klara in Gregor. O bližnjem prazniku je spregovoril župan Franc Škufca, učenci pa so predstavili tudi sedem raziskovalnih nalog, ki so jih opravili med letom (na sliki). Mladi likovniki so ob pomoči mentorja Martina Šuštaršiča ter akad. slikarjev Dirka Heija in Jožeta Kumra ustvarili dve novi skulpturi: Igro in Cvet. Ravnateljica mag. Jelka Mrvar je podelila priznanja in knjižne nagrade, za športnika šole pa so razglasili Miho Pluta in Tjašo Škoda. (Foto: S. M.)
BLIŽNJICA PO PŠENICI - Daleč naokoli najbrž ni podobnega primera. Na črno so narediti bližnjico po tuji zemlji, skozi nepokosene travnike in skozi pšenico šestih lastnikov parcel. Na dan tu prevozi do 50 vozil: avtomobilov, traktorjev, poltovornjakov in že tudi kamionov Slovenske vojske. Po omenjeni zemlji vozijo, odkar je v obnovi in zato popolnoma zaprta cesta skozi Cerklje ob Krki. Tu ni bilo treba toče, saj človek ne pozna meja obzirnosti in spoštovanja tuje lastnine, ko gre za njegovo lastno korist in ugodje•, in to ne glede na to, komu in kolikšno škodo povzroča. (Foto: D. Erhovnic)
%
93 LET MARIJE VIDRIH MERI - Na Lešnici pri Otočcu je 18. junija praznovala 93. rojstni dan Marija Vidrih Meri. Rodila se je v Ameriki. Na Lešnico, kjer živi še danes, pa je s starši in brati prišla, ko je imela tri leta. Oče je odšel nazaj v Ameriko, mama pa je ostala na Lešnici s tremi otroki. Doma so imeti manjšo kmetijo, na kateri je pomagata tudi Meri. Poleg Meri živi nečakinja Marja z družino, ki za Meri lepo skrbijo. Rada bere časopise, je naročnica Dolenjskega lista, dolgčas pa si preganja tudi s poslušanjem radia. Na njen rojstni dan so jo obiskale aktivistke KORK Otočec, ki so ji podarile šopek in zaželele veliko zdravja in dobrega počutja. Obiska in pozornosti je bila Meri zelo vesela. (Foto: H. M.)
GUMBARIJA - Otroci iz vrtca Gumbek iz Dolenjskih Toplic so se v petek, 8. junija, zabavali na delavnicah na zaključni prireditvi Gumbariji, sicer že enajsti, po vrsti. V tej pravljični deželi so otroci kupovali pravo sadje za gumbe, izdelali so si igračo padalo iz gumba, lepili sliko iz gumbov, gradili hišice iz škatel in se preizkušali v športnih igrah. Starši so na majice šivali gumbe. Pripravili so tudi bogat srečelov. (Darja Mrvar)
TROJČKI Z RAKE - Bonovi trojčki z Rake bodo letos stari 10 let, toliko kot slovenska država. Obiskujejo četrti razred osnovne šole v Krškem. Ob očetu Darku so Andrej, Jernej in Barbara. Rojeni so 6. decembra, na miklavževo, ki se ga veselijo vsi otroci. (Foto: M. Vesel)
EVROBUS V ŠENTJERNEJU - Evrobus, ki zadnja dva meseca potuje po Sloveniji, se je minuli četrtek dopoldne ustavil tudi na osrednjem trgu v Šentjerneju. To potujočo knjižnico in informacijsko središče, v katerem obiskovalci dobijo različne podatke o Evropski uniji in pripravah Slovenije na vstop vanjo, je od 9. do 14. ure obiskalo kar lepo število Šentjernejčanov, med njimi so bili učenci domače osnovne šole (na sliki med iskanjem držav Evropske unije po zemljevidu). Poteg splošnih podatkov so občane zanimale prednosti in slabosti, predvsem za kmeta in podjetja pri vključevanju v Evropsko unijo. (Foto: M. Žnidaršič)
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA KLUBA - Na igrišču novomeške OŠ Dragotina Ketteja se na prvo junijsko soboto zbralo okoli 30 otrok, ki so v okviru Društva za razvijanje dela Novo mesto in njegovega programa pod imenom Kluba za otroke in mladino skozi vse šolsko leto razvijali pozitiven odnos do učenja, hkrati pa na socialno-kreativnih delavnicah razvijali svoje sposobnosti. Poleg njih se je zaključne prireditve, polne družabnih iger, plesa in petja, udeležili tudi mladi prostovoljci, ki so se z otroki srečevali vse leto, in mladi glasbeniki iz Biltača in Novega mesta. Dokaz, da je bil most med otroki iz različnih kulturnih in etničnih okolij resnično zgrajen, so tudi mlade Romkinje na sliki, ki so s petjem romskih pesmi navdušile prav vse udeležence. (Tekst: A. R.. Foto: M B.)
Kakšna bo usoda mirnske šole?
Neurje s točo je salonitno streho OŠ Mirna spremenilo v rešeto - Podobno že pred desetimi leti - Voda zalila šolske prostore - Zahvala vsem za hitro pomoč - Bo potrebno rušenje?
J
STREHA IZ POLIVINILA - Preluknjano salonitno streho OŠ Mirna so takoj nadomestili s polivinilom, sicer pa bo nova kritina stala okrog 14 milijonov tolarjev. (Foto: L. M.)
MIRNA - Ob koncu šolskega leta vlada na vsaki šoli posebno živahno in tudi živčno vzdušje, na mirnski pa je bilo pretekli teden še huje. Kako tudi ne, ko pa je nedeljska nevihta s kot oreh debelo točo okrog enih popoldne v petnajstih minutah naredila pravo razdejanje. Razbila je salonitno streho in voda je zalila skoraj vse šolske prostore, tako da je škoda gromozanska.
Takšna nesreča se ni zgodila prvič, saj je bilo pred desetimi leti podobno. Takrat so salonitno streho nadomestili z enako, saj za bolj trdno menda ni bilo denarja. Toda kot kaže, je bila odločitev napačna, saj je zadnje neurje stari del šole, pokrit z Bramacovo kritino, odlično prestal, montažni del pa je postal kot rešeto. Na pomoč so takoj prihiteli člani civilne zaščite, gasilci in krajani pa delavci šole, od učiteljev in tajnic do učencev. "Iskrena hvala vsem, kajti če ne bi vsi tako hitro poprijeli za delo, bi bila škoda še večja," je povedala v.d. ravnateljice OŠ Mirna Anica Marinčič. Takoj so pričeli črpati vodo iz poplavljenih prostorov, streho so nadomestili s folijo, čistili so šolske prostore in opremo. Škoda je res velika, uradna ocena pa še ni znana.
"Streha je v celoti uničena in jo bo treba nadomestiti z^novo, ravno tako je s stropi in izolacijo, s katere še zdaj kaplja v učilnice. Najbolj prizadeti so nekateri kabineti in učilnice, pohištvo, knjige, zemljevidi, nekateri računalniki. No, k sreči voda ni zalila računalniške učilnice. Prava škoda se kaže šele zdaj, nekaj dni po neurju, ko se v razredih kot domine dviguje parket, stropi so napiti z vodo in prav ‘cvetijo’, stropne svetilke se sušijo na mizah, mnogo je razbitih, skratka groza nas je ob pogledu na razdejanje,” je pripovedovala Marinčičeva in razložila, da so k sreči v šoli že teden prej imeli oddelčne konference, tako daje 327 osnovnošolcev in 37 iz oddelkov s prilagojenim programom lahko normalno zaključilo šolsko leto. Zadnje dni so učenci pomagali čistiti okolici šole, notranjost, imeli so t.i. družbeno koristno delo.
Vse seveda najbolj zanima, kakšna bo usoda mirnske šole, vendar zaenkrat še ni dokončnega odgovora. Streho bodo te dni gotovo nadomestili s trdnejšo, verjetno Trimovo, in že to bo drago, stalo okrog 14 milijonov tolarjev. Vprašanje je tudi, ali bo treh® montažni prizidek podreti in ga postaviti na novo ali bo prišla v poštev obnova. "Kar nekaj komisij je že bilo tu, možnosti so različne, zato menim, da mora svoje povedati stroka,” pravi v. d. ravnateljice. Katerakoli rešitev seveda ne bo poceni. Skupaj s trebanjskim županom Cirilom Pungartnikom si je šolo že prvi dan po neurju ogledal državni sekretar z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Herman Tomažič, ki je videl, da je škoda velika, kot je pove-
Kostelski rižni
DANES OTVORITEV - Danes, 28. junija, bodo ob 17. uri v prostorih banke v Potoku odprli razstavo del Jožeta Lisca-Liska (varjenje) in Marjana Obranoviča-Kuželičana (les). Razstava bo odprta med delovnim časom banke do konca avgusta. Na razstavi bodo predstavili tudi novo zloženko o naravnih, kulturnih in drugih zanimivosti Kostela.
POKALO OB JUŽNI MEJI -Vendar tokrat ni šlo za vojaški spopad, ampak za ognjemet ob proslavljanju dneva državnosti in občinskega praznika pod kostelskim gradom, ki se ga je udeležilo okoli 300 ljudi, med njimi tudi kočevski župan Janko Veber s soprogo Sonjo.
V BOSLJIVI LOKI NAJBOLJŠI BALINARJI - Turnirja dvojk v balinanju seje udeležilo 8 ekip. Zmagala je dvojica Štimac-Ferbežar iz Bos-ljive Loke, 2. je bilo Kočevje, 3. Bos-ljiva Loka-Trgovina Ana itd. Najboljši so dobili nagrade.
STARI NA TURISTIČNI VOŽNJI - Pripravljalni odbor za 6. turistično vožnjo starih vozil po območju občin Kočevje. Kostel in Ribnica pridno sestankuje in o sklepih poroča kočevskemu županu Janku Vebru. Start vožnje bo 7. julija ob 11. uri v Kočevju.
NAJPREJ ZDRAVSTVO, NATO MRLIŠKA VEŽICA - Obnova zdravstvene postaje v Vasi napreduje po urniku, ki ga je določila sanitarna inšpekcija. Po ureditvi zdravstvene postaje bodo Kostelci uredili še mrliško vežico v Fari.
dal direktor trebanjske občinske uprave Janez Slak, pa je Tomažič obljubil le načelno pomoč, verjetno iz intervencijskih sredstev, kajti proračunski denar je že razdeljen.
Sicer pa je mirnska osnovna šola za dodelitev državnega denarja šele na 240. mestu in do leta 2005 ne bo prišla v program šolskega tolarja. Morda bo zdaj kaj drugače. Tudi občina nima denarja, saj je njena največja šolska investicija sedaj OŠ Ve-
GRADIŠČE - Ob cesti Šentjernej - Novo mesto v bližini Gorenjega Gradišča stoji gradiška cerkev s pokopališčem, posvečena zavetnikoma sv. Kozmu in Damjanu. Obdana je z obdelano zemljo, zato je v preteklosti imela poseben pomen predvsem v poletnih mesecih, ko so grozile nevihte s točo. Takrat so njeni zvonovi odmevali daleč čez polje in preganjali točo. Pokopališče pri cerkvi pokriva 11 okoliških vasi, žal pa ostri ovinek tik pred njim in parkirni prostori, ki jih ni, povzročajo nevšečnosti pa tudi prometne nesreče.
Cerkev je bila do nedavnega brez električne napeljave, pošteno pa jo je načel tudi zob časa. Zato so krajani okoliških vasi letos sklenili, da cerkev temeljito obnovijo, saj tudi bližnji vasi Dolenje in Gorenje Gradišče dobivata novo podobo urejenosti. Tako so s prostovoljnimi prispevki in s preko 1200 urami prostovoljnega dela obnovili stopnice in podeste v zvoniku, napeljali elektriko v cerkev in uredili električno zvonjenje, položili ploščice v delu cerkve, katere notranjost so olepšali tudi z večjim lestencem, in dodali nekaj novih klopi ter prebelili njeno notranjost in fasado; zanjo je del denarja prispevalo tudi župnišče. Organizacijski odbor je pri prenovi vseskozi sodeloval z šentjernejskim župnikom Tonetom Trpinom in preko njega z Zavodom za spomeniško varstvo.
Po načrtih šentjernejske občine bo letos urejen tudi stari del pokopališča z mrliško vežico, v prihodnosti pa sta predvidena tudi nujna širitev pokopališča in parkirišča. Organizacijski odbor se zahvaljuje vsem, ki so kakršenkoli način pomagali pri obnovi, vse krajane pa vabi na otvoritev prenovljene cerkve v nedeljo, 1. julija, ob 8. uri. Po slovesni maši bo
Navdušeni
Društvo ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine je pripravilo na kopališču v Gribljah letni piknik, ki se gaje udeležilo približno sto petdeset članov in njihovih sorodnikov, pridružili pa so se jim tudi člani karlovškega društva ledvičnih bolnikov. Sončno nedeljo so preživeli ob zabavnih in športnih igrah ter ob plesu, za katerega so skrbeli hrvaški tamburaši in slovenski duo Breza. Lastnik kampa Jože Pezdirc je bil zadolžen za jedačo in pijačo. Nalogo je opravil več kot uspešno, saj so bili udeleženci z njegovo uslugo zadovoljni. Prisotne so pozdravili: Branko Tome, predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Zdravka Žižič, predsednica Društva ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine ter Stevo Mihalič, predsednik Društva ledvičnih bolnikov iz Karlovca.
T. G.
liki Gaber in znaša 380 milijonov tolarjev. Poleg tega bo leta 2002 morala občina odplačati del teh obveznosti. “Mirnsko šolo smo imeli v načrtu za leta 2002 - 2004, ko jo bo treba pripraviti na devetletko, zdaj bo treba to spremeniti. Denarja v proračunu ni, krediti so omejeni, ampak kolikor se bo dalo, bomo pomagali. K sreči je bila šola zavarovana,” je še povedal Slak.
L. MURN
družabno srečanje na turistični kmetiji Pr'Martinovh v Gorenjem Gradišču.
J. GRGOV1Č
Počitnice z Mojco
DOLENJSKE TOPLICE - Tabor mladih je od letošnjega 24. aprila gostil že več kot 1000 mladih iz vseh koncev Slovenije. V teh dneh čaka delavce društva Mojca veliko dela, saj bodo pomagali organizatorjem iz Slovenije, tabora Glasbene mladine in Društva za razvoj človeških vrednot pri izvedbi programov letovanj ter skrbeli tudi za svoje programe. Letos že drugič pripravljajo Vesele počitnice za dolenjske osnovnošolce, ki bodo potekale med 12. in 18. avgustom, ko bodo otroci pod vodstvom mentorjev preživeli nekaj s športom, zabavo in sprostitvijo zapolnjenih dni. Obetajo se zabavne igre, plesi, taborni ognji, kopanje v termalnem bazenu, kolesarjenje, vožnja s kanuji po Krki, ježa konj, streljanje z lokom in nova prijateljstva. Šestdnevne počitnice stanejo 20.000 tolarjev, informacije pa na tel. 33 71 470.
5. srečanje Selo -Sela - Sele
SELO PRI Ž1REH - V soboto, 30. junija, se bodo na Selu pri Žireh ob 10. uri srečali Selani, torej prebivalci naselij, krajev, zaselkov z imenom Selo, Sela, Sele, Selce. Po nastopu moškega pevskega zbora Alpina bodo sledili pozdravni govori generalnega predsednika srečanja Janeza Škaliča, pokrovitelja srečanja župana žirijske občine Bojana Starmana in predsednika Turistične zveze Slovenije. Po kosilu se bodo predstavniki sešli na slavnostni seji, na kateri bodo imenovali tudi naslednjega organizatorja. Sledil bo nastop plesne skupine Bombe, nato pa družabno srečanje in igre.
Dolenjski invalidi v Ribnici
RIBNICA - Društvo invalidov Ribnica je v soboto gostilo več kot 450 invalidov iz nekdanjih sedmih občin Dolenjske in Bele krajine. Deželo suhe robe so spoznavali člani društev iz Metlike, Črnomlja, Novega mesta, Trebnjega, Grosupljega, Kočevja in Ribnice. Po ogledu samostana in cerkve pri Novi Štifti, kjer jih je lepo sprejel pater Niko, so se odpravili v ribniški grad, na družabno rajanje. V kulturnem programu so nastopili člani Ribniškega okteta iz Ljubljane, Godba na pihala iz Ribnice, Tamburaši iz Sodražice, Lucija Čirovič (Fata), šolarji recitatorji, narodnozabavni ansambel iz Kočevja in mladi pevec Marko Bobek iz Velikih Lašč. Na odru ribniškega gradu so se pozno v noč zavrteli ob zvokih harmonike in ubranih narodnih pesmi. Nekaj časa je ostalo tudi za sproščene pogovore o težavah invalidov.
Prenovili gradiško cerkev
Krajani s prostovoljnimi prispevki in delom obnovili cerkev pri Gorenjem Gradišču - Otvoritev v nedeljo, l. julija
Zapora cest zaradi kolesarske dirke
STARI TRG OB KOLPI -Kolesarsko društvo Bela krajina iz Črnomlja bo pripravilo v sodelovanju s KS in PGD Stari trg, Radenci in Prelesje v nedeljo, L julija, kolesarsko državno prvenstvo za pokal Slovenije in veliko nagrado Poljanske doline. Zato bo pomična zapora na 1.200 metrov dolgem odseku regionalne ceste R3 658 od Močil proti Črnomlju ter na 1.866 metrih regionalne turistične ceste od križišča pri Starem trgu do odcepa v Radence. Popolna zapora pa bo od 9. do 18. ure na regionalni cesti ■ R3 659 od Starega trga do mosta čez Kolpo pri Sodevcih in na lokalni cesti od So-devcev skozi Radence do priključka na regionalno turistično cesto pri Radencih. Obvoz bo po regionalni cesti Močile (Stari trg) - Predgrad - Dol proti Fari ali do Kota ob Kolpi in v nasprotni smeri.
Ostali brez prostorov
Društvo za cerebralno paralizo želi lastne prostore
NOVO MESTO - V dolenjsko društvo za cerebralno paralizo, ki deluje že 18 let, je vključenih 75 otrok in mladostnikov, njihovi starši in preko 10 zunanjih sodelavcev iz desetih dolenjskih in belokranjskih občin. Še vedno se soočajo predvsem s prostorskimi težavami, saj so lani po večletnem gostovanju v Domu starejših občanov morali tamkajšnje brezplačne najemne prostore zapustiti.
"Društveni prostori bi našim članom omogočili več tako pomembnega druženja. Morali bi biti v okolici Novega mesta in dovolj veliki, da bi v njih lahko pripravljali različne prireditve in strokovna usposabljanja, da bi v njih našel mesto center Sonček, v katerega bi vključili mladostnike s cerebralno paralizo in drugimi vrstami invalidnosti, ki se do sedaj še niso vključili v nobeno organizirano obliko varstva. Med počitnicami bi lahko imeli tudi dopoldansko varstvo otrok,” je le nekaj prednosti lastnih prostorov naštel predsednik društva Samo Slak. Lani so se s prošnjo za pomoč pri pridobitvi prostorov na primerni in dostopni lokaciji za vse njihove člane že obrnili na Mestno občino Novo mesto, vendar, kot vse kaže, bodo morali predvsem sami zavihati rokave.
Delovanje dolenjskega društva za cerebralno paralizo bo tudi v prihodnje usmerjeno v prizadevanje za izboljšanje kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo in drugimi možganskimi poškodbami, v spreminjanje odnosa do ljudi z invalidnostjo, pomoči pri njihovem šolanju in zaposlitvi, vključevanju v različne interesne skupine, izobraževanju članov itd. Vse to pa bi jim zelo olajšali prav njihovi lastni društveni prostori.
M. Ž.
Srednjeveški dan na Turjaku
TURJAK - V nedeljo, 24. junija, je bil spet zelo uspel srednjeveški dan na gradu Turjak, ki ga je organiziralo Društvo viteško-dvorni red Andreja Turjaškega. Na njem so poleg domačih vitezov, dvornih dam, pažev, služabnikov in vojščakov sodelovali še gostje z gradov Bogen-šperk in Žužemberk pa snežniški vitezi okrogle mize, dvorna plesna skupina Pavana iz Škofje Loke, ve-likolaški konjeniki in še mnogi drugi. Več o tej prireditvi bomo poročali v kratem, tokrat pa naj zapišemo le še to, da je velikolaški Parnas prikazal izdelavo in vezanje starih (srednjeveških) knjig, na štantih (stojnicah) pa smo lahko videli izdelavo panjskih končnic, srednjeveških pokrival pa staro orožje in orodje, prehrano tistega časa, lončarje in nekaj suhe robe, naravno prehrano (permakultura), poslušali smo staro glasbo, gledali stare plese, pili turški čaj, poslušali prerokovanje srednjeveške prerokinje ali morda coprnice, poslušali molitev srednjeveškega patra itd., itd. Marsikaj srednjeveškega smo lahko tudi kupili.
J. P.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 28.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; National geographic, nad.; Kamniška jama; Umetnost bivanja; Svetovni izzivi -13.00 Poročila -13.30 Portret -14.25 Zoom -16.00 Slovenski utrinki
-	16.30 Poročila -16.45 Risanka - 17.05 Enajsta šola -17.45 Baliemska dolina, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 2l.20Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Lent 2001 - 23.30 Gibljive slike, dok. oddaja - 0.00 Noam Chom-sky, dok. nan. -1.15 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela; Caroline v velemestu; Murphy Brown, nan.; Zlata vrtnica Lig-nana; Svet poroča -15.00 Služkinja, film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela , nan. -18.00 Voici les Temps des Assasins, francoski film -19.50 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 21.00 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 21.55 Poseben pogled, film - 23.30 Schi-manski mora trpeti, nemški film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Družinski zgled,nan,- H.50Ricki Lake-12.45 Adrenalina -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lace -16.15 Orleans, nan. -
17.10	Zvezdne steze, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Rojeni za baseball, film
-	22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.30 Tenis - 0.30 Popoln spomin, nan.
POP TV
9.30	Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser -
11.20	Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan, nan. - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nan. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -
20.00	TV Dober dan, nan. - 20.50 Nikita, nan.
-	21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Urgenca, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. -
23.50	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Pogovor s Heleno Blagne - 18.00 Agencija za šport -18.50 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Sara, kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.20	Tedenski kulturni pregled - 21.40 Iz združenja lokalnih TV - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Dok. oddaja -
14.10	Poročila - 14.15 Izobraževalni program -
15.05	Program za otroke in mladino -16.00 Etno
-	16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Risanka -17.55 Naj..., izobr. oddaja -18.30 Kolo sreče - 19.I3 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaške planine - 20.50 Pol ure kulture - 21.30 Željka Ogresta z gosti - 22.30 Narava politike -
23.15	Odmevi - 23.35 Moji dragi angeli, dok. oddaja - 0.25 Nočni program
HTV 2
10.50	Poročila -10.55 Ponovitve oddaj - 12.35 Poslovni klub-13.10 Vesoljski otok, nad.-13.55 Knjižnica - 14.55 Ekumena -15.55 Poročila -
16.05	Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za gluhe in naglušne -17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama- 18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan.
-	19.30 Policija, nan - 20.10 Urgenca, nan. -
21.00	Polni krog - 21.20 Nevidni človek, nan. -
22.05	Clive James - Razglednica iz Havane -
23.05	Doba nedolžnosti, film - 1.20 Svetovni muzeji
PETEK, 29.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Risanke; Enajsta šola; Oddaja za otroke; Baliemska dolina, dok. oddaja; Alpe-Donava-Jadran; Potovanje v preteklost, drama - 13.00 Poročila - 13.30 Prvi in drugi - I3.50 Narava gre svojo pot - 14.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit - I7.10 100 minut počitnic, nad. - 17.45 Gore in ljudje - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik' -
20.05	V dobrem in slabem, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Lent 2001 - 23.30 Polnočni klub - 0.40 Tess, film
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela: Osamljeni planet -13.25 Bulvar, francoski film -15.00 Pepe le Moko. francoski film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 La Lumiere des Etiles Mortes, francoski film -
19.55	Atletika - 22.00 Sloves, dok. nad. - 23.00 Semenj ničevosti, nad. - 23.50 Untout^jables. ameriški film - 1.50 McCallum, nan. - 2.40 Moška liga. nad.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Popolni spomin, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n’roll -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z
Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Orleans, nad,- lllOZvezdne steze, nan,-18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. -
19.00	Jack in Jill. nan. - 20.00 Tabornice z Be-verly Hillsa, film - 21.50 Felicity, nan. - 22.50 Tenis - 23.50 Rock v Riu, koncert
POP TV
9.30	Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser -
11.20	Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan, nan. - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur-
20.00	TV Dober dan, nan. - 20.50 Zločin v Nevv Orleansu, film - 20.40 Blažen med ženami, nan.
-	23.10 Zlata krila, nan. - 0.00 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Povej! -
21.00	Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? -
22.50	Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
H.	05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. - 14.10 Izobraževalni program -15.10 Program za otroke in mladino - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - l7.30Televizijao televiziji - 17.55 Mali antikvariat - 18.30 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 White Mile, film -
22.50	Odmevi - 23.15 Mishima, ameriški film -
I.	15 Nočni program
HTV 2
9.45 Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje -
15.10	Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila -
16.05	Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe-17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.25 Latinica
-	23.05 Pravi čas - 0.35 Svetovni muzeji
SOBOTA, 30.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Enajsta šola; Oddaja za otroke; Pogumni Opekaček, film; Lin-go; Tednik - 13.00 Poročila - 13.25 Mostovi -
14.25	4 x 4 - 14.55 Frogs and the Lobsters, film
-	16.30 Poročila - 16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan. -17.50 Na vrtu
-	18.15 Ozare - 18.20 Novi raziskovalci, nan. -
18.50	Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip -
19.30	Dnevnik - 20.05 Big band koncert - 21.45 Murphy Brown, nan. - 22.20 Poročila - 22.50 Sopranovi, nad. - 23.45 Dvojčici zla, angleški film
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Vprašanje zakonitosti, nan.; Štafeta mladosti; Polje, kdo bo tebe ljubil? -12.25 Motociklizem -13.20 Košarka - 18.10 Plavanje - 19.30 Videospotnice -
20.05	De Eso no se Habla, film - 21.45 Praksa, nan. - 22.25 Sobotna noč
KANAL A
8.30	Doktor Dolittle, film - 11.00 Slepa vera, nan. - 12.00 Beverly Hills 90210, nan. -13.00 Mladoporočenci -13.30 Komedija zmešnjav -
14.00	Skrita kamera -14.30 Paparaci, dok. oddaja -15.30 Emina želja, film -17.10 Pop’n’roll -18.05 Hughleyjevi, nan. -18.35 Beveriy Hills 90210, nan. -19.30 Hughleyjevi, nan. - 20.00 Ognjeni vihar, film - 21.40 Moški ne odidejo, film - 23.45 Tenis - 0.45 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Formula 1 - 14.00 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.00	Prva izdaja, nan. -16.00 Boj z rakom, dok. oddaja - 16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 Mož s tremi ženami, film - 19.15 24 ur - 20.00 Trije predsedniki, film - 21.50 Rezervna žena, ameriški film
VAŠ KANAL
12.30	Če boste danes z nami -12.35 Ste sinoči spregledali? - 13.00 Formula 1 - 14.00 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport Mundial - 18.00 Iz združenja lokalnih TV -
18.30	Posavski obzornik-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Zaigrajmo in zapojmo - 22,40 Novice - 22.55 Od sobote do sobote - 23.00 Rezerviran čas
HTV 1
10.00	Poročila - 10.05 Program za otroke in mladico -12.00 Poročila -12.30 Glasbena oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - I4.10 Oprah show - 15.05 Hruške in jabolka -15.35 Nadnaravno - I6.I0 Zlata dekleta, nan. -17.05 Rajske ptice in zmaji - I7.55 Risanka - 18.40 Povabilo -19.30 Dnevnik - 20.I5 Tedenski pregled - 21.05 TV izložba - 21.20 Ameriški film -
23.15	Moške svinje, nan. - 23.55 Nočni program
HTV 2
9.55	Ponovitve oddaj - 14.05 Hišni ljubljenci -
14.50	V iskanju za minulim časom, dok. oddaja -15.40 Briljanten-16.25 Risanka- 16.50Črno-belo v barvi -17.40 Veličastna obsessija, film -
19.30	Policija, nan. - 20.10 Bonano, najmlajši boter, nad. - 21.10 Glamour Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Glasbena oddaja - 0.30 Svetovni muzeji
NEDELJA, 1.7.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Krtek; Posvetitev evangeličanskega škofa; Srečanje z živalmi: Obzorje duha; Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.35 Koncert Big banda - 14.40 V dobrem in slabem, nan. -15.30 Sledi - 16.00 Umetnost bivanja - 16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin -18.15 Vino moje dežele - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Pet let Zooma - 23.05 Poročila - 23.30 Lent 2001 - 0.15 Brez reza - U5 Balet
SLOVENIJA 2
9.25	Tedenski izbor: Videospotnice; Naše malo mesto, nan.; Pripravljeni; V duha glasbenega in plesnega izročila -17.05 Šport: veslanje, plavanje, gorski teki - 19.30 Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 21.00 Trend - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 22.30 Državljanka Rut, ameriški film
KANAL A
9.00	Zaklad Matecumbe, ameriški film - ll.OO Slepa vera, nad. -12.00 Merlose Plače, nan. -13.00 Komedija zmešnjav -13.30 Pop’n’roll -14.30 Paparaci, dok. oddaja -15.20 Zadnji priziv, film -
17.10	Adijo, pamet, nad. -18.05 Hughleyjevi, nan.
-	18.35 Merlose Plače, nad. - 19.30 Hughleyjevi, nan. - 20.00 Hudičevka, film - 21.40 Najboljše za kavboja, ameriški film - 23.20 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke -12.30 Brata, nan. -13.00 Skoraj popolni par, film -13.30 Formula l -16.00 Boj z rakom, dok. oddaja -16.30 Gorski zdravnik, nan.-17.30 Vrniti vero, film- 19.15 24 ur-20.00 Lov za zelenim, film - 21.55 Tat za vedno, nan.
-	22.50 Pojoči taksist, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Formula l -16.00 Zaigrajmo in zapojmo -17.15 Posnetek dogodka -18.10 Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Posavski obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 2I.30 Kmetijski razgledi -
22.00	Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 2.7.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Rdeči grafit; 100 minut počitnic, nad.; Svet divjih živali; Gore in ljudje; Na vrtu; Novi raziskovalci; Sledi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub - 15.30 Gibljive slike - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila -16.45 Tomažev svet -16.50 Telebajski -
17.15	Radovedni Taček - 17.45 Le spomin... -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka -
19.00	Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. - 21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi -
22.55	Palinov Hemingway, dok. nad.
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela, nan.; Semenj ničevosti, nad.; Sloves, nad.; Trend; Sobotna noč; Pripravljeni -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 Peta hiša na levi, nan. -18.30 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice - 20.05 Mogočne konstrukcije, nad. - 20.55 Studio City - 21.55 Med sosedi, nan. - 22.15 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra -
1.00	Napol raj, angleški film (čb)
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Adijo, pamet, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Orleans, nad. -17.10 Zvezdne steze, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Smeh v vesolju, ameriški film - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.15 Žvezdna vrata, nan. - 23.10 Tenis
Nagrade v Novo mesto, Žužemberk in Kočevje
Do roka smo prejeli 177 rešitev in žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral Dorico Lipovec iz Novega mesta, Jožeta Senico iz Žužemberka in Ano S. Mikulič iz Kočevja. Lipovčevi je pripadla denarna nagrada, Senica in Mikuliče-va pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. julija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom "križanka 26”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 24. križanke
Pravilna rešitev 24. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STIKALO, KARAKAL. AMETIST, VRANA, SA, KARAKTER, PODOBA, OV, STIPE, ZMAGO, AOP, JAMBREK, MOTO, TEE. OA, ININDEN, KIP, TEHARJE, ADI.
POP TV
9.30	Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10TV Dober dan, nan. - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -20.00 TV Dober dan - 20.50 Naša sodnica, nan.
-	21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Možje v belem, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan.
-	23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -15.30 Zaigrajmo in zapojmo -18.10 Športni pregled -18.35 Brezskrbne počitnice -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -20.00 Sara, kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
-	21.20 Klepet z... - 22.00 Športni pregled -
22.30	Veriga uspeha - 23.00 Novice
TOREK, 3.7
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Oddaja za otroke; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Le spomin...; Naokoli po Nemčiji; Julija, nan. -
13.00	Poročila -14.40 Palinov Hemingway, dok. nad. -15.30 Divje Budove gore, dok. oddaja -
16.30	Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. -17.45 Margaret Atvvood, dok. oddaja - 18.45 Risanka -
19.00	Kronika-19.30 Dnevnik - 20.05 Tramon-tana, francoska nad. - 21.00 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Lent 2001 - 23.30 Šalom, nemška drama
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama - 15.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Naše 20. stoletje, dok. odd. -16.30 Rad imam Lucy, nan,-17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 Izginili brez sledu, ameriški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Boš videl kaj dela Dolenc - 20.45 Štiije dnevi v septembru, brazilski film - 22.35 Zbiralec imen; Max; Na papirnatih avionih, slovenski filmi
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije -14.00 Tenis - 20.00 Živ ali mrtev, film - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.15 Zvezdna vrata - 23.10 Tenis - 0.10 Udarci pravice, nan.
POP TV
9.30	Vse za poljub, nad. -10.30 Črni biser, nad. -11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan -13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.15 Miss Slovenije - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan -
20.50	Nikita, nan. - 21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Špiclji, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.20 Dober večer, gospod predsednik! -
18.20	Športni pregled - 18.50 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Celovečerni film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled -
22.25	Brez panike - 20.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
SREDA, 4.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan. Koroška; Risanke; Oddaja za otroke; Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo; Margaret Atwood, dok. oddaja; Tramontana, nad. -13.00 Poročila -13.35 Obzorje duha -14.05 Pogumni opekaček, film-15.30 Aktualno-16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 National geographic, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.10 Odmevi - 22.50 Lent 2001 - 23.30 Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev 2001
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -15.35 Turistična oddaja -16.05 Pripravljeni -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Obljubljena dežela, nan. - 18.00 Zdravnik v hiši, angleški film - 20.05 Lent 2001 - 21.35 Zgodbe ob koncu tedna, nan. - 22.35 Umori, nan. - 23.05 Younger in sin, film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -14.00 Tenis - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. -
22.20	Zvezdnea vrata - 23.10Tenis - 0.10 Obrazi sovraštva, nan.
POP TV
9.30	Vse za poljub, nad. -10.30 Črni biser, nad.
-	11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 Tv Dober dan,nan,-13.30 Bolnišnica upanja,nan.-14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah shovv -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -
20.00	TV Dober dan, nan. - 20.50 Nikita, nan.
-	21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Špiclji, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. -
23.50	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.15 Bilo je nekoč na Kitajskem - 18.00 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.45 Turistična oddaja - 22.10 Smo dobri gospodarji? - 22.40 Brezskrbne počitnice -
23.00	Novice
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Nocoj vas vabimo pred male zaslone ob osmih zvečer, ko v studiu gostimo jasnovidko Saro.
•	V petek vas vabimo na zaključno prireditev Zaigrajmo in zapojmo v športno dvorano Leona Štuklja ob pol osmih zečer. Predstavilo se bo 32 ansamblov narodnozabavne glasbe, med občinstvo bo izžrebanih 10 bogatih nagrad, večer bo popestren s humorjem, posebni gostji pa naj ostaneta še skrivnost.
•	Če bi radi brezskrbno na počitnice, je kot nalašč za to oddaja Brezskrbne počitnice v ponedeljek ob 18.35.
www.kvarner.hr

KVARNER
Kraj novih doživetij za sladokusce
Turistička zajednica Županije primorsko-goranske Nikole Tesle 2. HR-51410 Opatija Tel. 00385-51 272988, -272665 Fax 00385-51272909	|
e-mail: tzzpg-opatija@rr.tel.hr UKV A-TSKA-
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20, ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
\_____________________________________y
DESET DOMAČIH
Lestvica Studia D in Dolenjskega lista je odšla na poletni dopust, pesmim z njenih klinov bo na radijskih valovih Studia D mogoče prisluhniti spet v nedeljo, 9. septembra, v Dolenjskem listu pa bo skupaj z glasovalnim kuponom objavljena v četrtek, 13. septembra.
NAGRADNA KRIŽANKA 26
				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	UMOR, UBOJ MATERE	ZASLON	ZASTAVA S TREMI BARVAMI	BLAGO	AVSTRALSKA NOJU PODOBNA PTICA	KRIVINA ZA SANI	KOZAŠKI POVELJNIK
				LJUBICA, PRILEŽNICA							
				LEČJE, KI DA SLIKO PREDMETA BREZ BARVNIH ROBOV							
				GOVORNIŠKI ODER GOST NA POROKI							
				>					IVAN MINATTI		
									IT. PESNIK (PIETRO, 1492-1556)		
AVTOR: JOŽE UDIR	TRD KAVČUK	NABAVNI ODDELEK	ALKOHOLNA PIJAČA PRIPADNIK ILIRSKEGA GIBANJA					SRBSKO M. IME BOLEZENSKA RDEČINA KOŽE			
PRVI VEČNAMENSKI RAČUNALNIK						NM DRUŽBA ZA TRGOVANJE Z NEPREMIČNINAMI SNOV					
NAJVEČJE MESTO V MARYLANDU, ZDA										MOŠKO IME	TRENING
PAS PRI KIMONU				ŽRTVOVANJE 3							
DEL NOGE					ZABAVLJICA KRALJ TONE						
IVERNA PLOŠČA							LATINSKI PESNIK (•ANALI")				
RIMSKI ZGODO- VINOPISEC					. -	IZDELEK, KI SE PRIDOBI Z MLETJEM ŽITA IN SE UPORABLJA ZA PRIPRAVO ŽIVIL					
PODPIS EKO LISTINE - Eko listino, s katero so se podpisniki zavezali, da bodo skrbeti za naše okolje in vzpodbujali okoljevarstveno zavest, so podpisali: novomeška podžupanja Martina Vrhovnik, ravnateljica strojne šole Renata Zupanc Grom, nacionalna koordinatorka projekta Eko šola kot način življenja Nada Pavšer, koordinator Eko šole na šoli Goran Makar (slednja dva na sliki), novomeška sekretarka za vzgojo, izobraževanje in šport Nevenka Kulovec, predstavnica staršev Meta Urbič, predstavnik dijakov Tadej Gorenc in direktor novomeške Komunale Borut Novak. (Foto: M. Žnidaršič)
Podpisali Eko listino
Eko šola kot način življenja
NOVO MESTO - S svečanim podpisom Eko listine so dijaki poklicne in tehniške strojne šole v novomeškem Šolskem centru in zaposleni pred kratkim sklenili del projekta "Eko šola kot način življenja”, v katerega so se vključili v šolskem letu 2000/2001. Dijaki in učitelji so v projekt vložili ogromno truda in dela, pri njegovem uresničevanju pa so skušali vanj vključiti šolsko in življenjsko okolje.
Nedavno so pridobili eko zastavo in tako postali druga srednja šola v Sloveniji, ki je prejela mednarodno (Triznanje Eko šole. Zastavo šola pridobi le za eno leto, zato se mora vsako leto znova dokazovati, izpeljati nove naloge in projekte, da nacionalna koordinacija omenjenega programa znova potrdi zastavo. V okviru projekta je izšla tudi prva številka
Eko strojnika, v katerem so predstavili del dejavnosti v letošnjem letu, ki so jo predvsem posvetili odpadkom. Zato tudi ta misel njihovega dijaka: "Nasploh smo ljudje taki. da imamo radi pred svojim pragom pometeno, ni pa pomembno, kaj je za sosednjim ovinkom. Dokler ne
• Na nedavni prireditvi ob 5-letnici Eko šole kot načina življenja v Sloveniji v Postojni je mednarodno priznanje eko šole za izjemne dosežke in dvig ekološke ozaveščenosti med mladimi dobil tudi Jože Pečnik iz Novega mesta.
prizadene nas samih, se ne vprašamo in ne zamislimo, kam bi s smetmi. ... Za naravo lahko največ storimo mi ljudje sami.”	M. Ž.
Zavarovanje avtomobilske asistence
Novost na slovenskem zavarovalnem tržišču
Zavarovalnica Triglav je v mesecu maju letošnjega leta na zavarovalno tržišče plasirala novo storitev - zavarovanje avtomobilske asistence. Je sestavni del zavarovanja avtomobilskega kaska, kot dodatna kombinacija A. Avtomobilska asistenca je prva storitev te vrste v Sloveniji, ki se v celoti izvaja s strani zavarovalne družbe.
Z uvajanjem asistenčne dejavnosti se Zavarovalnica Triglav prilagaja na spreminjajoče se tržne razmere, predvsem pa želi tudi z njo doseči dolgoročno zadovoljstvo zavarovancev z našimi storitvami.
Zavarovanje avtomobilske asistence je namenjeno tako obstoječim kot tudi potencialnim zavarovancem. Zavarovanje je možno skleniti za osebno in kombinirano vozilo ter za stanovanjsko prikolico. Zavarovanje lahko sklenejo zavarovanci poleg zavarovanja avtomobilske odgovornosti ali pa polnega avtomobilskega kasko zavarovanja.
V	primeru težav z vozilom zavarovanje avtomobilske asistence upravičencem kjerkoli v Sloveniji zagotavlja 24-urno pomoč na cesti in doma oz. v skladu z zavarovalno pogodbo krije stroške asi-stenčnih storitev.
Še v letošnjem letu bo veljavnost asistenčnega zavarovanja razširjeno tudi na območja izven Republike Slovenije, kar bo vsekakor omogočalo še večjo konkurenčno prednost te storitve.
Zavarovalnica Triglav zagotavlja pomoč preko brezplačne telefonske številke lastnega klicnega centra 080 2864. Operater v klicnem centru upravičencu do asistenčnih storitev poda informacije o vsebini in načinu pomoči, kije v danem trenutku najboljša in najhitrejša, za izvedbo pa poskrbijo izbrani pooblaščeni izvajalci.
Asistenčni primer nastane v primeru okvare, poškodovanja, uničenja ali izginotja vozila, pomanjkanja goriva ali ob težavah s ključi vozila, na katerega se zavarovanje avtomobilske asistence nanaša in zaradi česar je vozilo nevozno ali neprimerno za varno vožnjo.
V	sredini maja se je v slovenskih medijih pričela oglaševalska akcija, kije v pomoč pri prodaji asistenčnih zavarovaj. Le-ta se izvaja praktično preko vseh obstoječih prodajnih poti, ki že sedaj tržijo avtomobilska zavarovanja, v pripravi pa so tudi nove prodajne poti oz. novi prodajni pristopi.
V	prvem mesecu prodaje so doseženi dobri rezultati, z dodatno razširitvijo zavarovalnega kritja pa lahko pričakujemo še povečano število prodanih asistenčnih zavarovanj.
Na predzadnji strani časopisa je priložena zloženka s podrobnejšo predstavitvijo zavarovanja in eden od reklamnih artiklov za zavarovanje avtomobilske asistence.
Hkrati naj bo to tudi poziv k sklenitvi zavarovanja avtomobilske asistence Zavarovalnice Triglav, saj bo tako vožnja z avtom po Sloveniji in izven nje še bolj brezskrbna.
E. K.
Tekmovali smo in se zabavali
Mnogoboj tabornikov iz Krškega
Taborniki rodu Sivi dim iz Krškega smo se 19. maja v zgodnjih jutranjih urah s košem dobre volje odpeljali v Novo mesto na območni mnogoboj. Iz našega rodu so se tekmovanja udeležile štiri ekipe. V Novem mestu so po otvoritvi tekmovanja ekipe morale kmalu pokazati svoje znanje. Najprej so zbrale material za ognje, sodniki so ocenili nabran material in dali znak za postavitev ognja. Tako so MČ-ji pokazali svoje spretnosti pri postavljanju og-
VISOKO, VIŠJE - 'Mislite, da si ne upamo? Če si ne bi upali, ne bi bili taborniki,' so verjetno vsaj potiho rekli taborniki na nedavnem tekmovanju v Novem mestu. (Foto: S. B.)
nja, svojo gibčnost in urnost pa so preizkusili pri premagovanju ovir, starejši GG-ji pa so že bili na poti orientacije. Medtem ko so se GG-ji začeli vračati iz orientacije in se od-
Konferenca potoških borcev
LOŠKI POTOK - Potoški borci NOB in pridruženi člani imajo svojo območno organizacijo v Ribnici, trenutno pa je v krajevni organizaciji Loški Potok 70 članov. Število se iz leta v leto zmanjšuje. Tisti pravi veterani so že ostareli, kar je pokazala tudi slaba udeležba na nedavni letni konferenci, večjo udeležbo članov in njihovih družin pa je zaznati na raznih prireditvah in proslavah. Letošnja osrednja proslava potoškega območja bo tako kot vsako leto na Ogenjcah 29. julija pod pokroviteljstvom občine Loški Potok, sicer pa ima organizacija veliko skrbi s šestimi spomeniki. Lani so obnovili spomenik na Sodolu, letos pa naj bi se lotili spomenika na osrednjem pokopališču. Kako in kdaj bo obnovljen je seveda odvisno od denarja, ki pa ga vedno primanjkuje.
A. K.
pravljali na streljanje z loki, so se MČ-ji odpravljali na lov za lisico. Tekmovalnih nalog je bilo še več. Vse skupaj je bilo zelo zabavno tudi za tiste, ki nismo tekmovali in smo pomagali pri sojenju in podobnih opravilih ali pa smo bili le opazovalci in navijači.
Po končanem tekmovanju je naš rod dobil kar nekaj lepih priznanj. Tako smo veseli odšli domov z željo, da se drugo leto spet srečamo.
Še to: mnogoboj je mnogo več kot le tekmovanje, tu je priložnost za sklepanje novih prijateljskih vezi in podobno.
SERGEJA BOGOVIČ
Spet čistili ob Kolpi
Na sobotnem ekološkem spustu sodelovalo preko 60 udeležencev
KOSTEL - Sobotnega ekološkega spusta po Kolpi in zbiranja odpadkov se je udeležilo 60 registriranih udeležencev, ki so se jim priključili še nekateri turisti, izletniki in drugi opazovalci akcije iz občin Kostel, Kočevje, Ribnica in še nekaterih dolenjskih občin. V akciji so sodelovali še člani potapljaškega kluba Ponirek iz Kočevja, Drevesnice Pinus iz Kočevja, z vozilom pa Komunala Kočevje. Akcija je potekala od 10 do 15. ure ob Kolpi od občinske meje pri Srebotniku preko vse kostelske občine in dela kočevske občine (do Dola), posamezniki pa so jo nadaljevali celo do Prelesja v občini Črnomelj. Zbrane odpadke so odlagali na kamion Komunale in v zabojnike na območju občine, ki jih bo Komunala izpraznila ob rednem praznjenju.
Predsednik Turistično-športne-ga društva Kostel Stanko Nikolič je ob zaključku akcije povedal, da udeleženci, ki prihajajo na take akcije v Kostel že več let, ugotavljajo, daje predvsem večjih odpadkov (štedilnikov, hladilnikov, avtomobilskih ohišij in gum itd.) vedno manj, več pa je manjših odpadkov, kot so plastenke, pločevinke, vrečke in podobno. V lanskih očiščevalnih akcijah so odpeljali z območja občine, tudi z okoli 30 divjih odlagališč, rekordno število raznih odpadkov, zato so pričakovali, da bo letos odpadkov manj, a sojih že do te akcije odpeljali celo več kot vse minulo leto, ker domačini iz hiš in vikendov odstranjujejo in oddajajo za odvoz kosovne odpadke. Tako je bilo letos odpeljanih že 10 kamionov in 8 zabojnikov ali skupaj 176 kubikov raznih odpadkov. Med drugim je lastnik odstranil tudi kamion, naložen s sodi, ki je več let stal v gozdu pri vasi Drežnik.
Razpis velikega rekreativnega turnirja v odbojki na mivki za pokal Kobre
•	Turnir bo v novomeškem športno-rekreacijskem centru Loka v soboto, 7. julija 2001, z začetkom ob 8.30. V primeru slabega vremena bo turnir v nedeljo, 8. julija. Igralo se bo po pravilih OZS in v duhu fair playa.
•	Ekioo lahko sestavljajo po dva moška in ena ženska, samo dva moška ali en moški in ena ženska. Vsi tekmujejo v isti konkurenci, menjav ni. Igralci in igralke so lahko registrirani pri OZS, vendar ne smejo biti člani klubov iz 1. ali 2. državne lige.
•	Prijavnina znaša 3.570 tolarjev (vključno z 19-odst. DDV) na ekipo, poravnate pa jo na žiro račun Agencije za šport Novo mesto, Kettejev drevored 2, 8000 Novo mesto. Številka žiro računa je: 52100-603-31109. Pri plačilu obvezno navedite ime ekipe, ki plačuje prijavnino. Nastopilo bo prvih 32 ekip s plačano prijavnino.
•	Dodatne informacije o prijavah in turnirju dobite na Agenciji za šport Novo mesto, telefon: 07/39-32-930.
•	Žreb za turnir bo v petek, 6. julija 2001, ob 20. uri, v Bifeju Rezelj (ŠD Marof).
•	Nagradni sklad: veliki prehodni pokal, pokali, medalje, bogate praktične nagrade (mobireglja, kolo, umivalno korito, športna oprema).
OSMRTNICA
Umrla je naša nekdanja sodelavka
ga. JOŽICA KOREN
iz Žužemberka, Dolga vas 5
Pogreb pokojnice je bil 24. junija 2001. Spominjali se bomo njene predanosti delu.
Kolektiv Osnovne šole Žužemberk
k

KZ KRKA, z.o.o., PE Trgovina in storitve, OC AGROSERVIS -PRODAJA VOZIL - LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto,
objavlja javno licitacijo poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto, 30.6. 2001:
Zap. št. Znamka in tip vozila		Letnik	Izkt. cena v SIT
1.	PEUGEOT 406 1,8i	1999	1.100.000
2.	HONDA AP1 S 2000	2000	2.900.000
3.	R-MEGANE COUPE 1,6	2000	1.500.000
4.	R-CLIO 1,4 16V	2001	1.500.000
5.	FIT BRAVO 1,4 SX	1997	250.000
6.	HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI	1997	450.000
7.	PEUGEOT 306 BREAK 1,6i	2000	600.000
8.	TAM 80 A50 PREKUCNIK	1992	1.400.000
9.	TAM 110 T10	1980	250.000
10.	ELEKTRIČNA ČRPALKA GROCO ZA PLESKARJE	1999	700.000
11.	BAGER ČASE 988 19.5T, KLADIVO, 3 kom. ŽLICE	1995	8.000.000
12.	R-4 GTL	1989	70.000
13.	DAEVVOO MATIZ	1999	220.000

Licitacija bo v soboto, 30.6.2001, ob 9. uri v prostorih OC Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 29.6.2001, od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Oprema in vozila pod zap. številko 8, 9, 10, 11, 12 in 13 so rabljena in v brezhibnem stanju.
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto

“POHORJE” MIRNA
Slovenska vas 14, 8233 Mirna
objavlja
JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev iz industrijske in kmetijske proizvodnje
Zap.	Naziv osnovnega št.	sredstva	Ocenjena vrednost (SIT)	Letnik
1. Kopirni rezkalni stroj FK 50 Gottvvaldov	150.000,00	1982
2. Koordinatni vrtalni stroj MI-120 DSG Kaunas	120.000,00	1982
3. Viličar VAO 38/20, M 34 Indos	179.000,00	1988
4. Viličar VAD 27/15, M 33 Indos	150.000,00	1986
5. Stroj za tlačno litje Buhler V-100	350.000,00	1967
6. Avtomatska stružnica DA 6x160/4 Nilles	1.200.000,00	1983
7. Traktor TD 6006	200.000,00	1983
8, Traktor Zetor 9245/2	770.000,00	1990
9. Traktorska škropilnica 500 I Agromehanika	80.000,00	1989
10. Silokombajn Pottinger - MEX lil	300.000,00	1989
11. Pick-up za travo za SK MEXIII	50.000,00	1989
12. Rot. kosilnica SIP - Britev 165 D	20.000,00	1994
13. Črpalka za gnojevko	300.000,00	1982
14. Cevi za puhalnik fi 50 cm	500,00/kos	
15. Nosilno ogrodje za TN 50 za traktor TD 75 a	20.000,00	
Licitacija bo v soboto, 14.7.2001, ob 10. uri v prostorih oddelka kmetijske proizvodnje, Slovenska vas 14, 8233 Mirna. Ogled licitiranih sredstev je možen 13.7.2001 od 11. do 13. ure (industrijski del) ter na dan licitacije, t.j. 14.7.2001 eno uro pred pričetkom licitacije.
Javne licitacije se lahko udeležijo pravne ali fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije do 9.45 vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene za posamezno sredstvo blagajniku na mestu licitacije. Varščina bo kupcu vračunana v kupnino, ostalim pa vrnjena takoj oz. najkasneje v petih dneh po licitaciji.
Prodaja se vrši po sistemu ‘Videno-kupljeno”.
Na izlicitirano vrednost se plača še 19% DDV.
Celotno plačilo in prevzem izlicitiranih sredstev mora biti opravljeno do 20.7.2001, v nasprotnem vplačana varščina zapade.
Dodatne informacije lahko dobite po telefohu na št. 07/30-47-103 ali 30-47-010, int. 253 (kmetijska mehanizacija) vsak delovni dan med 8. in 13. uro.

[
CMC

r
HR-V 4WD
19.990 DEM
(2.230.000 SIT)
]
3
31.990 DEM
(3.570.000 SIT)
1
[
CR-V 4WD
AVTOMARKET
t
44.990 DENI
(5.020.000 SIT)
I (Leasing
__	^Va® najboljši partner
2000
Avtomarke
TRGOVINA	LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Duffijska c. 421, Ljubljana Črnuče
Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
Zaključek projekta Vzgoja srca
NOVO MESTO - V letošnjem šolskem letu so tudi učenci 2.a razreda OŠ Šmihela iz Novega mesta sodelovali v šolskem projektu Vzgoja srca, ki je zajemal spoznavanje bontona, veščin dobrega počutja v oddelku in nasploh, oblikovanje pozitivne samopodobe, prijaznosti in pravil obnašanja. Zaključili smo ga z naravoslovnim dnem sredi junija. Na njem so otroci poslušali zgodbo Kosilo, zaigrali dva prizora, pod vodstvom gospodinjske učiteljice Marjetke Dragman je ena skupina pripravila pogrinjek za kosilo in zgibala prtičke, druga pa je ustvarjala strip, ki je prikazoval obnašanje pri mizi doma, v šoli, restavraciji itd. Izdelali so tudi plakat. Vse, kar so novega slišali, bodo upoštevali pri kulturi prehranjevanja. (H, M.)
ZAHVALA
Nad Borštom se nov dan rodi.
Začudeno vpraša:
Štefan, kje si?
Čaka vinograd, čaka te dom!
A njega ni,'ni, ni...
Nepričakovana smrt je iz naše srečne družine iztrgala dobrega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica
ŠTEFANA ROZMANA
z Brezove Rebri 1 pri Dvoru
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se GG Novo mesto, PGD in KZ Žužemberk. Iskrena hvala urgentni ekipi ZD Novo mesto za požrtvovalen trud. Hvala g. župniku Andreju za lep obred, pevcem, pogrebni službi Novak in g. Longarju za poslovilne besede. Hvaležni smo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega preranega poslednjega doma.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Mirno in tiho si živel, še tiše si odšel.
Povsod je tišina, prazen je dom, a tebe,Tone. ni in ni...
26. junija je minilo žalostno leto, odkar me je zapustil dragi mož
TONE
ZBAČNIK
Nad mlini 3, Novo mesto
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala.
Angelski zvoki
KOSTANJEVICA, KOČEVSKA REKA - Na turneji po Sloveniji sta pevka Shirlie Roden in flavtistka Alenka Zupan v torek, 19. junija, zvečer nastopili v Kostanjevici na Krki s celovečernim programom keltskih pesmi Irske in Walesa ter slovenskih ljudskih pesmi. V petek, 29. junija, ob 19.30 pa bo njun koncert v cerkvi Donacije v Kočevski Reki.
ZAHVALA
14. junija 2001 nas je v 84. letu zapustila naša dobra mama, stara mama, orna, tašča in sestra
ANGELA
UHAN
iz Šentruperta
Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter za spremstvo pokojne na zadnji poti. Hvala zastavonošema, pevskemu zboru za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Novak za sočuten odnos do pokojnice in trobentaču za odmev Tišine. Posebna zahvala g. županu za njegov slikoviti govor, ob katerem je naša mama v vsej svoji pristnosti za nekaj trenutkov ponovno zaživela med nami. Hvala tudi kolektivu Doma počitka Metlika za dostojno nego v zadnjem letu njenega življenja.
Vsi njeni
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče zaman oko te naše išče.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V 16. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, bratec, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
ANDREJ ZAMIDA
Vaška cesta 34, Uršna sela
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, številnim prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Labodu, Mercator Dolenjska, d.d., Osnovni šoli Šmihel in 8.d razredu, Splošni bolnišnici Novo mesto, vsem govornicam za poslovilne besede, g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred in tolažbo, pogrebni službi Komunala, izvajalcu Tišine ter pevskemu zboru Šmihel. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto “S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
“UČKA”
MARIJA MAJCEN
roj. KUKEC (10.10.1950 - 29.5.2001) iz Trzisca 12 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in lovcem LD Tržišče, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in prispevali sredstva v sklad “Boj proti raku”.
Zelo jo pogrešamo: mož Franc, hčerka Mojca, sin Robert z družino in ostali sorodniki.
Herbolzheim, junija 2001
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in stric
STANKO
KOLAR
Pod gradom 8, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče ter izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo Skolovima. zdravstvenemu osebju iz Trebnjega, župniku za opravljen obred, Gasilskemu društvu Trebnje za poslovilne besede in predstavniku Trima Trebnje za govor.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Žena Ljubica in ostali sorodniki
Pogrebne in pokopališke storitve
OKLEŠEN
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric,, bratranec in boter
JOŽE UHERNIK
borec Gubčeve brigade
iz Leskovca 1 pri Brusnicah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste mu v velikem številu izrazili spoštovanje in hvaležnost, poklonili cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo osebju Visceralnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso pomoč in nego v času bolezni. Za pomoč se zahvaljujemo družini Vovko, g. Jožetu Banu, Društvu upokojencev in organizaciji Zveze borcev Brusnice ter njegovim tovarišem soborcem, pogrebni službi Oklešen, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Šentjerneja in izvajalcu Tišine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nenadoma sta nas v 63. in 64. letu zapustila naša draga starša
IVAN BORSE
in
TEREZIJA BORSE
(roj. TRKAJ)
Polhovica 4
V teh najtežjih trenutkih smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, dobrim vaščanom, številnim prijateljem in znancem, Revozu Novo mesto - montaža, Novoteksu Novo mesto in Gasilskemu društvu Mokro Polje. Posebna zahvala g. župniku za pomoč in za opravljen pogrebni obred ter vsem ostalim za vsestransko pomoč in izraze sožalje. Hvala!
Žalujoči: vsi njuni
ZAHVALA
Ljubil si dom in družino,
v majhni vasici srečen ši bil,
zdaj pa v grobu na hribčku mirno boš spal.
V 74. letu starosti je po težki in dolgi bolezni za vedno odšel od nas
JOŽEF MLAKAR
s Svetega Vrha 22 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše. Lepa zahvala tudi pljučnemu oddelku. Intenzivnemu oddelku interne splošne bolnišnice Novo mesto, ZD Trebnje, ZD Mokronog, še posebej dr. Pančurjevi in patronažni sestri Vlasti ter Trimu Trebnje. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebni službi Novak. Hvala vsem, ki ste pokojnika imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Vse življenje trdo si garal, vse za svoj dom, družino dal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 80. letu starosti zapustil ata in stari ata
ANTON PEKOLJ
iz Šahovca 15 pri Dobrniču
Vsem, ki ste nam pomagali pri zdravljenju, se lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se zdravnici Munkovi, patronažni sestri Majdi, Splošni bolnišnici Novo mesto in Domu starejših občanov Trebnje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb ter ge. Pepci za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Pavla, otroci Tone, Anica, Jožica, Jože in Ivica z družinami ter brat Jože z družino
m ffBBBKl m® EACOOIM
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 28. junija - Hotimir Petek, 29. junija - Peter, Pavel Sobota, 30. junija - Emilija Nedelja, 1. julija - Bogoslav Ponedeljek, 2. julija - Marija Torek, 3. julija - Irenej Sreda, 4. julija - Urh
Lunine mene
28. junija ob 5.21 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 28.6. (ob 19. uri) Razpoložena za ljubezen. Od 28. do 30.6. (ob 21. uri) Zelena milja. 29. in 30.6. (ob 19. uri), 1.7. (ob 19. in 21. uri) ter 2. in 3.7. (ob 21. uri) Hamlet. 4.7. (ob 19. uri) Kdo je tu nor? 4.7. (ob 21. uri) Čokolada.
ČRNOMELJ: 29.6. (ob 20.30) in
30.6.	(ob 19. uri in 21.15) Kdo je tu nor? 1.7. (ob 20.30) Barabe.
GROSUPLJE: 29.6. (ob 20. uri) Oda Prešernu.
IVANČNA GORICA: 28.6 (ob 20. uri) Oda Prešernu.
KOČEVJE: 1.7. (ob 20.30) Oda Prešernu.
KRŠKO: 28.6. (ob 19. uri), 29.6. in 1.7. (ob 18. uri) ter 30.6. (ob 20.15) Škandalozno pero. 29.6. in 1.7. (ob 20. uri) ter 30.6. (ob 18. uri) Mehikanka.
METLIKA: 29.6. (ob 20.30) Barabe. 1.7.(ob 19. in 21. uri) Kdo je tu nor? NOVO MESTO - Dom kulture: Od
28.6.	do 4.7. (ob 19. in 21. uri) Stari, kje je moj avto?
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 28.6. do 4.7. (ob 19. in 21. uri) Tečnoba v hlačah.
RIBNICA: 30.6. (ob 22. uri) Oda Prešernu.
VELIKE LAŠČE: 30.6. (ob 20. uri) Oda Prešernu.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
MOTORNA VOZILA KMETIJSKI STROJI
R 5 CAMPUS, letnik 1992, bel, registriran do 11.11.2001, strešno okno, prva lastnica, prodam. B (07)3071286 ali (040)367-036.
PASSAT 1.6, letnik 11/93, dobro ohranjen, 103.000 km, prodam. B (07)3085606, popoldan ali (041)720-120.	1441
ŠKODO FAVORIT 1.3 LX. letnik 4/94, rdečo, prvi lastnik, registrirano do 4/2002, prodam. B (041 )692-621, od 15. do 21. ure. 1447 FICKA 750, popolnoma obnovljenega, registriranega do 11/01, ugodno prodam. B (07)3325 400.	1450
' PREPIS VOZIL '
041/546-159
NA ZALOGI imamo motokultivatorje. priključke in kosilnice za urejanje zelenic, trak-torčke ter profi kose na nitko. Cena ugodna. B(0l >563-93-20.	1422
NOVO KOSILNICO BCS, tip MF 622 VT88, KW 09,8, prodam. B(07)30-79-914.	1423
SAMONAKLADALKO za seno Krone, 19 m3, v dobrem stanju, ugodno prodam. Alojz Ivančič, Dol. Suhor 17, Dragatuš. 1427 TRAKTOR IMT 560, gozdarsko opremljen, prodam ali menjam za osebni avto, najraje golf D. B (01)8953 902, po 18. uri.	1443
KUPIM
CVIČEKkupim.B (031)628-947.	1437
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto US 07/30 24 791
Promocijska ponudba: LIANA FAMILY s klimo za 2,900.800 tolarjev in darilo: brezplačne počitnice

Št. 26 (2705), leto Ul • Novo mesto, četrtek, 28. junija 200I • Naklada 16.208 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drugo Rustja
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportazi 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v /. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 1 1.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) J. 100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst, DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto:
11970-0011425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TCR, d.il., Ljubljana, Dunajska J Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
GARAŽO kupim ali najamem v Novem mestu ali okolici do 10 km za hrambo čolnaa na prikolici. B(041 >647-637.	1424
POSEST
NA RESI v Krškem prodam starejšo hišo na parceli 10 a. B (07)3048330.	1396
V	NOVEM MESTU prodam dvostanovanjsko
hišo z dvema ločenima vhodoma, odlična lokacija! B(0049)9U2879040.	1403
V	CENTRU ČRNOMLJA prodamo dvosta-
novanjsko hišo z mansardo, poslovnim prostorom - delavnico in pripadajočim lastnim parkirnim prostorom. Cena 22.000.000,00 Sit. B(07)305-l 18-31, (07)356-71-90. (07) 305-38-71.	1418
HIŠO v Stopičah prodam. B (041)643-999, Standom.	1440
PRODAM
RAČUNALNIK PENTIUM z monitorjem in opremo prodam. B (041)556-005.	1238
BUKOVA DRVA, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom prodam. B (041 )693-219.	1363
MIZO in dve klopi dolžine 3 m iz masivnega bukovega lesa, novo, prodam. B(07)33-44-180.	1416
RABLJENO OKNO, 120 x 120, in balkonska vrata, 80x 210, s polkni prodam. B (041 )279-641.	1430
PRVO KOŠNJO prodam. B (07)3065 887.
RAZNO
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)3930262.	1386
POPRAVLJAMO vse vrste skuterjev. Avto-klinika, d.o.o., Novo mesto, B (07)3323-035. MALINSKA - otok Krk, oddam apartma v bližini morja. B(07)836-14-50.	1417
IŠČEMO VARSTVO z dva otroka od decembra dalje na Jugorju pri Metliki na našem domu. Možnost bivanja pri nas. B(07)30-50-042,(041)346-282.	1419
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, J.p., Stopiče 37 a 07/ 30 SO 210 040/ 202 S68
OB MOR JU. Pag- Novalja oddajamo apartmaje. B0038553661666.	1420
UMAG - ZAMBRATI JA, oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov, 200 m od morja, primerno za otroke in starejše. B (041 )977-111 ali (00385)52 759 197.	1431
SALONITNE STREHE, poškodovane, obnavljamo! Barva po izbiri. Garancija 10 let. B (041)727-243.	1434
V TREBNJEM oddam v najem poslovni prostor, 60 m2, za trgovino ali mirno obrt. Jurčičeva 17, B (07)3044231 ali (041 >688-045. 1449
ČE GRAIJITE, si lahko izposodite opažne plošče in kovinske podpore. B (07)3346106.
ŠENTJERNEJ - prostor, primeren za frizerski salon, pisarne in trgovino oddam. B (031)216-452.	1425
SLUŽBO DOBI
GOSTIŠČE CIKAVA nudi delo natakarju(-ici). Možna redna zaposlitev. Plačilo po dogovoru. B (041)676-146, Pacific, Milan Senica, s.p., MDB 1, Leskovec.	1428
KUHAR, SAMOSTOJEN, dobi redno zaposlitev v Gostišču Cikava, Novo mesto, B (041)676-146, Pacific, Milan Senica, s.p„ MDB I, Leskovec.	1429
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
BAR BOTER, Miro Dežan, s.p.. išče dekle ali fanta za strežbo v lokalu. B (041)628-416.
SLUŽBO IŠČE
GRADBENI TEHNIK z večletnimi izkušnjami v operativi in projektiranju (avtocad) išče zaposlitev. B (07)4920731.	1432
STANOVANJA
OPREMLJENO STANOVANJE v pritličju hiše v prijetni okolici oddamo avgusta v najem za nedoločen čas. B (07)3376888. 1390 V NOVEM MESTU na Šegovi 8, oddamo opremljeno garsonjero. Zaželjeno predplačilo. B<07)30-85-770, (031)538-510, od 15. do 22. ure.	1421
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m’, četrto nadstropje, prodam. B (07)33 26 369 ali (041 >705-194.	1444
DVOSOBNO STANOVANJE, drugo nadstropje, v novejšem naselju v Novem mestu zelo ugodno prodam. B (07)3325946 ali (041)5144)83.	1445
STANOVANJE pri-starejši osebi za pomoč v gospodinjstvu, na relaciji Ljubljana - Novo mesto, ob železnici, iščem. Ponudbe na: Gerič, poštno ležeče, 8275 Škocjan. .	1448
ŽENITNE PONUDBE
ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER, moški kličejo na (090)52 12, 185 SIT/min, ženske kličejo na “S (01)28 110 37, Jupiter, s.p., Ljubljana.	1382
SPOZNAJTE pravega partnerja z agencijo Laura! Pokličete lahko vsak dan na f? (031)733-122, Storitve Mitra, s.p., Slovenska Bistrica, p.e. Ruše.	1426
ŽIVALI
PERUTNINARSTVO GUNJILAC s Senovega obvešča cenjene stranke, da lahko dobijo bele piščance, rjave nesnice, grahaste peteline ter bele težke kokoši za zakol. B (07)49 73190. NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111. BELE PIŠČANCE za nadaljnjo rejo, krmljene z domačo hrano,prodajamo po 370 SIT/kg. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, B (07) 3071287 ali (031)712-995.	1433
PRAŠIČA, težkega 100 do 120 kg, prodam. B(031)284-359.	1435
-S- 07/33 24 377
MESARSTVO KRUŠIČ
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
NOVOGRAD, d.d., Novo mesto
objavlja razpis
za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine
1.	Predmet prodaje:
Proizvodna hala s poslovnimi prostori - pisarnami na lokaciji Podbevškova ul. 12 v Novem mestu, ki zajema objekt v velikosti 53,00 x 20,80 m, z zunanjo ureditvijo in zemljiščem, vse na pare. št. 2055/3, k.o. Smolenja vas, v skupni izmeri 3.201 m2. Objekt se prodaja v celoti ali po delih.
2.	Izhodiščna cena za nepremičnino:
Izhodiščna cena za nepremičnino iz 1. točke znaša 60.000.000,00
SIT.
3.	Drug pogoji:
prednost pri nakupu bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili višjo ceno in boljše plačilne pogoje, nepremičnina je naprodaj po sistemu videno - kupljeno, prodajalec ne odgovarja za stvarne ali pravne napake na predmetu prodaje,
izbranemu kupcu se nepremičnina izroči v posest in last po plačilu celotne kupnine,
4.	Izključitev obveznosti prodajalca
Prodajalec ni zavezan, da sklene kupoprodajno pogodbo z najugodnejšim ali katerimkoli ponudnikom.
5.	Način udeležbe na razpisu:
ponudniki morajo poslati svojo ponudbo v zaprti kuverti z oznako: PONUDBA - PROIZVODNA HALA, na naslov NOVOGRAD, d.d., Novo mesto, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto, do vkijučno 12.7.2001,
ponudba mora vsebovati navedbo o tem ali ponuja nakup celotne nepremičnine ali njen del,
ponudba mora vsebovati ponujeno ceno in plačilne pogoje, ponudbi je potrebno priložiti potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba ali originalni izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od 3 mesecev, če je ponudnik pravna oseba, ogled nepremičnine je možen na osnovi predhodnega dogovora na lokaciji Podbevškova 12 v Novem mestu, za dodatne informacije in za dogovor o ogledu zainteresirani lahko pokličejo po tel. 07/ 33-74-920, vsak delavnik med 12. in 15. uro.
6.	Odgovor na vložene ponudbe
Prodajalec bo vsem, ki bodo vložili ponudbe do 25.7.2001 posredoval pisni odgovor. Ponudnik, ki bo izbran in za katerega bo sprejeta odločitev, da se z njim sklene kupoprodajna pogodba za predmet iz tega razpisa, bo z odgovorom o rezultatu razpisa prejel tudi poziv, da v ustreznem roku sklene pisno pogodbo.	Uprava ^
DRUŽINE SE PREDSTAVIJO
ZA PREDSTAVITEV UMETNIŠKEGA USTVARJANJA DRUŽIN OBJAVLJAMO NASLEDNJI:
RAZPIS
Zveza družin pri ZPMS omogoča predstavitev umetniškega delovanja vse družine ali posameznih družinskih članov.
Vabimo vas, da nam do 31. avgusta 2001 pošljete opis vašega umetniškega izdelka (ročne spretnosti, recitacija, glasba...) in izpolnite naslednji obrazec:
Ime in priimek avtorja/avtorjev umetniškega dela: _____------------
Naslov družine (in telefoni:	_____:________________________________
Izdelek: __________________________________________________________
Moto:______.	_____________£—.— --------------------------------
Opis ali fotografijo izdelka in izpolnjen obrazec nam pošljite do 31. avgusta 2001, na naslov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana, s pripisom: “Družine se predstavijo". Kontaktna oseba: Tatjana Škorjanc, telefon: 01/23-23-353, faks: 01/23-11-658.
MOST, d.o.o.. Vavta vas 41 a. Straža, zaposlimo prodajalko za nadomeščanje porodniškega dopusta. Delo je v živilski stroki, zaželjene delovne izkušnje. B (041 )791-521.	1442
VAKO, d.o.o., Črnomelj, distributer klima naprav Carrier, takoj zaposli večje število elektrotehnikov, elektro inženirje, strojne inženirje, montažerje (vsi z izkušnjami), pripravnike elektro smeri. VAKO, d.o.o., Črnomelj Kolodvorska 56 b, 8340 Črnomelj Informacije na telefonu 07/30-61-530, faks 07/30-61-551
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Lj.-Črnuče, zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo 2 trgovca(ki) v trgovini v Brežicah. Pogoj: končana trgovska šola. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni.
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
H---------------
Naročilnica za
DOLENJSKI UST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:	da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_________________________________________________________________
Pošta:___________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis: