Leto 18%.
56 1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXIX. — Izdan in razposlan dne 6. oktobra 1896.
Vsebina: (St. 170—182.) 179. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. — 180. Razglas, da se sme z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 29. julija 1895. 1. v meroskus in kolkovanje pripuščena priprava G. Pufferja & C. Kührerja uporabljati tudi za odmerjanje ovsa, toda samo v množinah po 10 in 20 litrov. — 181. Razglas o meroskusu in kolkovanju mernikov porabljene elektrike. — 182. Ukaz, s katerim se izpreminjajo neka določila] v ministrskem ukazu z dne 11. februarja 1800. 1. o dodatnih določilih k predpisu z dne 29. januvarja 1853. 1. zastran izvršitve Najvi-šega orožnega patenta z dne 24. oktobra 1852. 1.
1Ï9.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 21. septembra 1896. 1.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-skusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak. št. 171.).
V izvedbo zakona z dne 23. julija 1891. 1. (drž. zak. št. 16 izleta 1872.), s katerim se je določil nov red za mere in uteži, se daje na javno znanje nastopni po c. k. komisiji za pravilni meroskus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dno 19. decembra 1872.1. (drž. zak. št. 171.).
Glanz s. r.
Edenintrideseti dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I.
K §. 29.
O pripustu dveh po firmi Pelikan in sin v Pragi se stavljenih trdno stoječih tehtnic mostovnic.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februvarja 1872. I. (drž. zak. šl. 17) je c. k. komisija za pravilni meroskus pripustila v preskus in kolkovanje dvoje po firmi Pelikan in sin
v Pragi sestavljenih trdno stoječih tehtnic mostov nie, into 1. centezimalno mostovnico z deljenim moslom, oziroma z dvema mostoma brez jabolčne priprave, 2. mostovnico z dvema mostoma in z jabolčno pripravo.
Popis prve mostovnico.
Spodaj priložena podoba 1. kaže obris tehtnice, kateri sta se odvzela mosta, podoba 2. pa navpičen prerez v méri črte le l in podoba 3. navpičen prerez v meri črte m n.
Vsak od obeh mostov B B (podoba 2.) te za tehtanje dvoosnih vozil namenjene tehtnice, pri čemer se vozila z eno osjo postavijo na prvi, z drugo pa na drugi most, počiva po dveh vzporednih in nad ostricami b b b b (podoba 1.) ležečih železnih nosilih 11 (podoba 2.) z obeski na teh ostricah, ki so pritrjene v dveh trikotusto narejenih vzvodih C in D (podoba 1.).
Vzvoda C in D imata svoje vrtilne ostrice pri a a a a (podoba 1.); te vrtilne ostrice leže na ponvicah, ki so nameščene na kamenitih podnožnikih.
Vzvod D je zvezan pri c (podoba 1.) z vzvodom C po obesku g (podoba 2.).
Oba vzvoda C C, ki sta podaljšana po kosih d d (podoba 1.), na pošev ležečih na vzdolžno stran tehtnice, sta s poteznim drogom z z gredelj-nico A (podoba 3.) zvezana lako, da sezata na koncih podaljškov d d se nahajajoči ostrici s s (po-
(Slovenisch.)
117
Podoba I.

Popis prve mostovnlco. (K št. 179.)
Popis drngre inostovnice. (K št. 179.)
wsMmMmmzmmmM/ÆrnMmmm
Podoba 1.
Podoba %
564
doba 2.) navpično druga nad drugo v zvezni obesek o (podoba 2. in 3.), ki je obešen na spodnjem koncu poteznega droga.
Neenakorainena gredeljnica A, ki počiva s svojo vrtilno osjo na ponvici, nameščeni na stebru E (podoba 2.), ima ostrici f in h, od katerih nosi prva s poteznim drogom oba vzvoda CC, druga pa skledico W,
Popis drugo mostov nice.
Ta za tehtanje železniških vozil namenjena mostovnica se pojasnjuje po priloženi podobi l.in 2.
Podoba prva kaže obris tehtnice, kateri sta sc odvzela mosta, podoba 2. pa navpični prerez tehtnice v meri črte k i (podoba 1).
Kakor pri spredaj popisani tehtnici, nosita vsakega izmed obeh mostov BB (podoba 2.) dva trikolasto narejena vzvoda C in I) po obeskih, ki počivajo na ostricah bbbb (podoba 1.), pritrjenih v teh vzvodih.
Vzvoda 1)1) sta z vzvodoma C C pri c c (podoba 1.) zvezana po obeskih <j <j (podoba 2.) in konca podaljškov d d (podoba 1. in 2.) vzvodov CC, imajoča ostrici s s (podoba 1.) segata v dvoje kratko obešeno železo, katero nosi skupna ostrica i (podoba 2.), pritrjena v prenosnem vzvodu F (podoba I.) in segajoča na obeli njegovih straneh enako daleč ven.
Prenosni vzvod F ima svojo vrtilno ostrico pri c (podoba 1.) ; ta vrtilna ostrica počiva, kakor vsaka izmed vrtilnih ostric a a a a (podoba 1. in 2.) vzvodov C in C v ponvici, nameščeni na zidanem stebru.
Konec prenosnega vzvoda F, nasproten njegovi vrtilni ostrici c, je s poteznim drogom z zvezan z gredeljnico A (podoba 2.), počivajočo na stebru K po ostrici in ponvici.
L je veče neposredno na gredeljnici premično jabolko, S pa vijaška utež, segajoča v podaljšek krajšega gredeljničnega ramena. To se rabi v tarovanje tehtnice, čemur služi, ako treba, na skrajnem koncu daljšega ramena viseča tarovalna skledica T.
Na Dunaju, dne 1. septembra 1896
C. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
180.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 21. septembra 1896. L,
da se srne z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 29. julija 1895. I. (drž. zak. št. 118.) v meroskus in kolkovanje pripuščena priprava C. Pufferja & C. Kiihrei ja uporabljati tudi za odmerjanje ovsa, toda samo v množinah po 10 in 20 litrov.
Na podslavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februvarja 1872. I. (drž. zak. št. 17) se daje na javno znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilni meroskus dne 23. junija 1 896.1. izdani dodatek k predpisom o meniskusu in kolkovanju po C. Pufferju & C. Kührerju sestavljene priprave za odmerjanje zrnja v množinah po 2, 5, 10 ali 20 litrov (razglas trgovinskega ministrstva z dne 29. julija 1895. 1., drž. zak. št. 118).
Glanz s. r.
Dodatek k predpisom
o meroskusu in kolkovanju neke priprave, ki sta jo C. Paffer & C. Kiihrer sestavila za odmerjanje zrnja v množinah po 2, 5, 10 ali 20 litrov.
Priprave v omenjenih predpisih obsežene sestave se pripuščajo tudi v odmerjanje ,,ovsa“, toda samo v množinah po 10 ali 20 litrov.
Ako je te priprave uporabljali tudi za oves, ne sme presipna odprtina med obema posodama A in B (glej dolično podobo), ako srednji porivač S zavzema najskrajnejšo lego na levi strani, imeti manjše površine kakor 96 kvadratnih centimetrov in ena od dolžinskih dimenzij te presipne odprtine ne sme biti manjša kakor 80mm.
Na ščitku priprave se mora na videž postaviti oznamenilo: „Merska priprava za oves in drugačno zrnje v množinah po 10 ali 20 litrov“.
Na Dunaju, dne 1. septembra 1896.
C. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
1*1.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 21. septembra 1896. 1.
o meroskusu in kolkovanju mernikov porabljene elektrike.
V	izvedbo zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.), s katerim se je določil nov red za mere in uteži, se daje na javno znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilni meroskus dne 23. junija 1896. 1. izdani dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanju mernikov porabljene elektrike (ukaz trgovinskega ministrstva z dne 3. maja 1894. 1., drž. zak. šl. 82).
Glanz s. r.
Dodatek k predpisom
o meroskusu in kolkovanju mérnikov porabljene elektrike.
V	odstavku V., točki 13., in v odstavku Vlil., točki 23. predpisov c. k. komisije za pravilni meroskus z dne 3. maja 1894. 1. (drž. zak. št. 82 iz 1. 1894.) omenjena uradna oznamenila mernikov porabljene elektriki' se ne najedkavajo več na gle-dalnem steklu, ampak se navdarjajo na kovinski' pločice, katere je potem na plombni vrvci pritrditi tako, da jih ni moči odstraniti, ne da bi se porušila plombna zapora.
Na Dunaju, dne 1. septembra 1896.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
183.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, pravosodje, finance in železnice v porazumn z državnim vojnim ministrstvom z dne 1. oktobra 1896. L,
s katerim se izpreminjajo neka določila v ministrskem ukazu z dne 11. februarja 1860. I. (drž. zak. št. 39) o dodatnih določilih k predpisu z dne 29. januvarja 1853. I. (drž. zak. št. 16) zastran izvršitve Najvišega orožnega patenta z dne 24. oktobra 1852. I. (drž. zak. št. 223).
Člen I.
Paragrafi 2., 5., 6. in 8. ministrskega ukaza z dne 11. februvarja 1860. 1. (drž. zak. št. 39) se
v dosedanji obliki razveljavljajo ter se morajo zana-prej glasili:
§. 2.
V dosego orožne ali strelivne spremnice zadostuje ustna zglasitev. Izdajati tako spremnico imajo pravico c. k. policijska oblastva in, kjer takih ni, politična oblastva prve stopinje, katera si pak morajo, če bi bilo kaj zadržkov in pomiselkov, izprositi potrebna .ukazila od predslojnih oblastev.
Kadar gre za uvažanje ali prevažanje preparatov, ki so zavezani smodniškemu monopolu, in pa predmetov, ki imajo take preparate v sebi, je v dosego strelivne spremnice potreba dokaza, da je za to pristojno oblastvo (sedaj c. in k. državno vojno ministrstvo) že dodelilo v §. 19. carinskega in državnega monopolnega reda predpisano monopolnega oblastva dovolilo za prejem, oziroma za prevoz dotične pošiljatve iz vnanjih dežel.
§• 5.
Za strelivo je pri pošiljanju šteti:
1.	Črni smodnik (strelni in raznosni smodnik), strelni bombaž in pa vsa druga za streljanje uporabna razpočna sredstva.
2.	Gotove palrone za strelno orožje, votli strelki za strelno orožje in sestavine takih patron in strelkov, v kolikor imajo te patrone, ti votli strelki ali njih sestavine v sebi razpočna sredstva katere koli vrste. K tem predmetom spadajo zlasti tudi flo-berlsko strelivo, vžigalne kapice za strelno orožje in strelke, vžigalna zrcala, patronski tulci (kozulje) z vži-galno pripravo, vžigala za strelke.
3.	Drugačni predmeti vsake vrste za vojne namene, ki imajo v sebi kakoršna koli razpočna sredstva.
4.	Raznosile kapice (raznosne vžigalne kapice).
§. «.
Kadar se gol ali vpatronovan smodnik (§. 5., točka 1. in 2.) iz zasebnih smodnikarnic in od potrjenih narejavcev smodnika predaja erarskim hra-niščem, potem kadar se razpošilja smodnik iz teh dopuščenim prodajavcem smodnika na debelo ali na drobno, rudniškim in stavbnim podjetnikom in posestnikom kamenolomov, dalje kadar se smodnik pošilja prodajavcem na debelo in na drobno in nasprotno, naposled kadar dopuščeni prodajavci dovažajo tovore smodnika potrošnikom — pri čemer je vse eno, ali je smodnik zapakovan v izvirnih posodah erarskih zalog ali na kak drugačen način, dopuščen po veljajočih predpisih — nadomeščajo po topničar -skih orožnih (podružnih) skladih in njih upravnih od-
(Slovenlsch.
118
566
Kos LXIX. 182. Ukaz ministrstev za notranje stvari itd. z dne 1. oktobia 1896.
delkih proti plačilu narejnih stroškov kolka prosto iz dajani plakati spremnice, ki so sicer predpisane za pošiljatve streliva.
Plakati obsegajo oznamenilo smodnika (vrsto) s povedbo kosmate in čiste teže in pa erarske zaloge, za katero je plakat namenjen ali iz katere izvira, ime (firmo) in stanovališče pošiljača in prejemnika in pa zabeležbo: „Ta plakat nadomešča po §. 6. ministrskega ukaza z dne 11. febrnvarja 1860. 1. (drž. zak. št. 39), izpremenjenega z ministrskim ukazom z dne 1. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 182), strelivno spremnico“.
Plakati morajo biti nameščeni na vnanji strani za prevažanje namenjene posode (pakovala) razločno in trdno tako, da se raztrgajo, kadar se odpre posoda (pakovalo).
§- 8-
Pri uvoznih in prevoznih pošiljatvah orožja iu streliva morajo vstopni carinski uradi zopomnjo postaviti odpravne podatke orožnih in strelivnih spremnic na videž na odpravku carinskega uradu za dotične prevoze orožja in streliva; orožne in stre-
livne spremnice je potem priložiti voznemu listu, oziroma poštni spremnici.
Dovolilo monopolnega oblastva za prejem, oziroma prevoz pošiljatev, zavezanih smodniškemu monopolu, je vselej priložili odpravku carinskega urada.
Člen II.
S spredaj stoječimi določili izpremenjeni ukaz z dne 11. februvarja 1860. 1. (drž. zak. št. 39) se ne uporablja — izvzemši v §. 6. oznamenjene pošiljatve streliva — na pošiljatve orožja in streliva, ki jih odpošilja vojaška uprava ali ki se pošiljajo nji. Gledé teh pošiljatev veljajo dotični posebni vojaški predpisi, oziroma ukazila, dana strankam po vojaškem oblastvu.
Člen Ul.
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Badeni s. r.	Gleispach r. s.
Biliiiski s. r.	Guttenberg s. r.