Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 1 Tanja Oblak Črnič, Barbara N. Brečko, Katja Koren Ošljak, Jure Plaskan MEDIJSKA KULTURA IN DIGITALNI VSAKDAN MLADIH 1. del: Prisotnost, rabe in regulacija digitalnih tehnologij v družinah in šolah Poročilo raziskave v okviru ARRS projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564) Fakulteta za družbene vede 2023 2 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 3 4 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 5 O POROČILU Pričujoče poročilo predstavlja prve rezultate obsežnejše kvantitativne raziskave o rabah tehnologij in medijskih preferencah osnovnošolcev od 7. do 9. razreda in dijakov srednjih šol od 1. do 4. razreda. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, ki je vključila skupaj več kot 3000 sodelujočih šolajočih se mladih. Rezultate o dostopu in rabi tehnologij, prevladujočih medijskih praksah in izbiri vsebin, pravilih uporabe tehnologij doma in v šolah ter digitalni pismenosti prikazujemo glede na vzorec udeležencev, s poudarkom na morebitnih razlikah po spolu in/ali tipu šolanja. Spletna raziskava, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022, predstavlja le del ugotovitev znanstvenega raziskovalnega projekta Medijski repertoarji mladih, ki vsakdanje življenje mladostnikov obravnava skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Projekt namreč celostno proučuje vlogo sodobnih medijskih tehnologij in družbenih omrežij v sodobnem digitaliziranem vsakdanu mladih, in sicer na presečišču med seboj prepletenih družbenih sfer, ki imajo pri odraščanju mladostnikov odločilno vlogo: družine, izobraževalnih okolij in vrstniških kultur. Tukajšnje poročilo navaja predvsem sumarne ugotovitve spletne ankete, ki je bila izvedena s pomočjo izbranih slovenskih šol, in ponuja deskriptiven vpogled v medijske preference mladih, v njihove medijske navade in čas, ki ga preživijo z mediji, prav tako pa ponuja vpogled v nekatere medijske prakse in tehnološke veščine znotraj šol. V poročilu prikazujemo opisne sumarne rezultate na obeh vzorcih mladostnikov, pri čemer se načrtno posvečamo le nekaterim podatkom: predvsem dostopu, času in rabi digitalnih tehnologij, medijskim preferencam in prevladujočim družbenim platformam med mladostniki ter ožjemu vidiku Kataložni zapis o publikaciji (CIP) so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. medijske in digitalne pismenosti. Ponekod so podatki križani tudi glede na COBISS.SI-ID 146969091 ISBN 978-961-295-044-6 (PDF) spol udeležencev, medtem ko bo podrobnejša analiza povezav z drugimi sociodemografskimi dejavniki opravljena šele v naslednjih fazah projekta. Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v okviru temeljnega projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564) Pred predstavitvijo podatkov podajamo oris metodologije raziskave in opis pridobljenih vzorcev mladostnikov. Več o raziskavi, načinu zbiranja Založba: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, Ljubljana Leto izdaje: 2023 podatkov in pridobljenem vzorcu pa sledi v poročilu. Jezikovni pregled: dr. Tina Lengar Verovnik Oblikovanje in prelom: Rok Marinšek Brezplačna publikacija Publikacija je dostopna na: medijimladih.si Publikacija je bila izdana s finančno podporo ARRS (v okviru temeljnega projekta Medijski repertoarji mladih: socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana pod šifro J5-2564). 6 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 7 O POROČILU 5 KLJUČNI PODATKI O RAZISKAVI 6 UVOD 8 METODOLOŠKA POJASNILA 10 VPRAŠALNIK 10 VZORČENJE 11 IZVEDBA ANKETIRANJA 11 UDELEŽENCI RAZISKAVE 12 PRISOTNOST DIGITALNIH TEHNOLOGIJ: ČAS, DOSTOP IN (NE)RABE NAPRAV 14 ČAS NA NAPRAVAH 14 KLJUČNI POGOSTOST UPORABE NAPRAV MED OSNOVNOŠOLCI 17 JE KDO TUDI ODKLOPLJEN? 18 PODATKI KAJ PA DIJAKI? 18 O RAZISKAVI REGULACIJE DOSTOPA IN UPORABE TEHNOLOGIJ V DRUŽINAH 20 OMEJEVANJE IN USMERJANJE RABE V DRUŽINAH OSNOVNOŠOLCEV 20 Izvedba: MANJ PREPOVEDI V DRUŽINAH DIJAKOV? 23 MEDIJSKE PREFERENCE MLADIH 26 marec–junij KAJ NAJRAJE SPREMLJAJO OSNOVNOŠOLCI? 26 2022 PREFERENČNE VSEBINE MED DIJAKI 28 DIGITALNE TEHNOLOGIJE IN VSAKDAN 29 PREFERENČNA DRUŽBENA OMREŽJA MED OSNOVNOŠOLCI IN DIJAKI 30 VSAKDANJE PRAKSE NA DIGITALNIH NAPRAVAH 31 KAKO TEHNOLOGIJE STRUKTURIRAJO VSAKDAN OSNOVNOŠOLCEV? 32 KAJ POČNEJO DIJAKI? 33 Število in starost PREKRIVANJA USTVARJALNIH IN ŠOLSKIH PRAKS 35 DIGITALNA PISMENOST V DRUŽINAH 37 udeležencev: Tip šole: PERCEPCIJE TEHNOLOŠKIH ZNANJ V DRUŽINAH OSNOVNOŠOLCEV 37 3410 mladih IN KAKO VIDIJO DIGITALNO SPRETNOST V DRUŽINAH DIJAKI? 39 67 % osnovnošolcev DIGITALNI POUK IN TEHNOLOŠKE VEŠČINE V ŠOLAH 41 od 12 do 19 let 33 % dijakov DOSTOP IN PRISOTNOST TEHNOLOGIJ PRI POUKU V OSNOVNIH ŠOLAH 41 VKLJUČEVANJE TEHNOLOGIJ V OSNOVNOŠOLSKI RITEM 43 ODNOS DO POUKA, KI VKLJUČUJE TEHNOLOGIJE 44 UČNE VSEBINE O TEHNOLOŠKI PISMENOSTI 45 DIGITALNE TEHNOLOGIJE V SREDNJIH ŠOLAH 46 TEHNOLOGIJE ZNOTRAJ ŠOLSKEGA URNIKA 47 ODNOS DO VKLJUČEVANJA TEHNOLOGIJ PRI POUKU 48 Spol: (NE)PRIVLAČNOST VSEBIN S PODROČJA TEHNOLOGIJ 49 50 % fantov SKLEPNA MISEL 51 49 % deklet LITERATURA IN VIRI 53 1 % »drugo« 8 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 9 izobraževanju mladostnikov imajo dandanes družinska in edukacijska okolja ter kako so ta povezana z medvrstniškimi izkušnjami. Ker smo v vzorec želeli zajeti čim več mladih, starih med 12 in 19 let, smo anketiranje izvedli na šolah, ki so bile vključene v vzorec. Šole smo vzorčili na način kvotnega vzorčnega okvira, in sicer za osnovne šole glede na geografsko pokritost ter velikost kraja in šole, pri srednjih pa smo šole vzorčili tudi glede na vrsto srednješolskega programa. V vzorčnem okviru je bilo tako 120 osnovnih in 53 srednjih šol, ki smo jih prosili za sodelovanje v raziskavi. Na vabilo se je odzvalo 46 osnovnih in 17 srednjih UVOD šol, anketni vprašalnik pa so (vsaj delno) izpolnili 2301 osnovnošolec in 1121 srednješolcev. Vsaka šola je imela koordinatorja raziskave, ki je samostojno izbral po en oddelek v vsakem razredu: na osnovni šoli po en oddelek 7., 8. in 9. razreda, v srednji šoli pa po en oddelek 1., 2., 3. in 4. razreda. Anketirali smo celotne oddelke, anketiranje pa je potekalo v času pouka. Na ta način smo zagotovili primerljiv način zbiranja podatkov, ki je potekal pod nadzorom zaposlene osebe na posamezni šoli. Pri temeljnem projektu Medijski repertoarji mladih: socialni, kulturni in politični aspekti digitaliziranega vsakdana (krajše MRM), ki ga izvaja ekipa Anketiranje smo izvedli v dveh vzporednih fazah: za osnovne šole med desetih raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in 11. marcem in 23. junijem, za srednje šole pa med 24. aprilom in 23. Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter financira ARRS, smo se v junijem 2022. letu 2022 posvetili konceptualizaciji in izvedbi kvantitativne raziskave, da bi razširjenost zaznanih digitalnih praks in izkušenj z medijskimi tehnologijami, ki smo jih ujeli v poglobljenih skupinskih pogovorih z mladimi (glej Jontes in Tašner 2022; Oblak Črnič idr. 2021), preverjali še med splošno osnovno- in srednješolsko populacijo. Zanimalo nas je, kakšne so prevladujoče tehnokulture v domovih mladostnikov, kakšen dostop imajo do različnih komunikacijskih in medijskih tehnologij, kje in kako pogosto jih uporabljajo, kaj z njimi počnejo in kako se s tehnologijami srečujejo zunaj doma, predvsem v šolah in med vrstniki. Gre za prvo tovrstno nacionalno raziskavo, ki medijske repertoarje mladostnikov zajema na presečišču ključnih družbenih sfer v času odraščanja, kar praviloma proučujejo tudi mednarodno primerljive raziskave (Smahel idr. 2020). Kvantitativne podatke smo zajemali prek spleta z metodo strukturiranega anketnega vprašalnika. S spletnim vprašalnikom smo tako zbirali podatke o družinskem digitalnem medijskem okolju, medijskih subkulturah mladih ter apropriaciji medijskih tehnologij doma in med poukom v šolah. Udeležence v raziskavi smo spraševali o tem, katera omrežja in aplikacije sploh uporabljajo, kdaj in katere vsebine prek njih konzumirajo, kako do medijev in medijskih tehnologij dostopajo, kaj tam počnejo in kako se na digitalne tehnologije odzivajo njihovi starši, vrstniki in učitelji. S tem smo lahko celoviteje ujeli, kakšno vlogo pri medijskem oziroma digitalnem 10 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 11 VZORČENJE Z verjetnostnim stratificiranim vzorčenjem smo v vzorčni okvir vključili 120 osnovnih šol, ki so ustrezale populacijskim parametrom (reprezentiranost po regiji in velikost). Odzvalo se je 46 šol, kar predstavlja 38-odstotno stopnjo odziva; ker je anketiranje potekalo v drugi polovici polletja in ob zaključevanju šolskega leta, ocenjujemo, da je stopnja odzivnosti dobra. Srednje šole so za vzorčenje kompleksnejše kot osnovne, saj se v zavodih izvaja tudi več različnih programov. Z verjetnostnim stratificiranim METODOLOŠKA vzorčenjem smo v vzorčni okvir vključili 54 srednjih šol, ki so ustrezale populacijskim parametrom (reprezentiranost po regiji in programu). POJASNILA Odzvalo se je 17 srednjih šol, kar predstavlja 32-odstotno stopnjo odziva. Ocenjujemo, da je stopnja odzivnosti srednjih šol zadovoljiva. IZVEDBA ANKETIRANJA Rekrutacija učencev iz osnovnih in srednjih šol je potekala na enak način. Koordinator je skladno z načrtom vzorčenja izbral v OŠ po en oddelek 7., 8. in 9. razreda ter v SŠ po en oddelek 1., 2., 3. in 4. razreda (odvisno tudi VPRAŠALNIK od programa) ter poskrbel za izvedbo anketiranja. Udeleženci so izpolnili anketo na spletni povezavi, ki je bila unikatna za vsako od sodelujočih Strukturirani vprašalnik, prirejen za spletno izvedbo, je obsegal šest šol. Uporabili smo platformo na domeni 1ka.arnes.si, ki raziskovalcem sklopov: Uvod, Omrežja in tehnologije, Mediji in medijske rabe, Pravila omogoča brezplačno funkcionalno spletno orodje. Anketa je bila in digitalne veščine, Prosti čas, vrstniki in branje ter Demografija. Pri anonimna, podatki pa agregirani in ne razkrivajo identitete sodelujočih. oblikovanju vprašanj smo bili pozorni na merske lestvice in vrsto Ker pa gre za mladoletne sodelujoče, so bili učitelji in starši učencev spremenljivk, saj smo skušali ohraniti dobre ordinalne lestvice, ki bi podrobno obveščeni o namenu in vsebini spletnega vprašalnika. Starši omogočale tudi naprednejše statistične analize. Medijski repertoarji so tudi imeli možnost, da s sodelovanjem pri raziskavi ne soglašajo, in tak namreč zahtevajo intersekcijsko obravnavo singularnih ravni učenec v raziskavi ni sodeloval. medijskih praks, izkušenj in motivov za rabe tehnologij znotraj ključnih Anketiranje v osnovnih šolah se je pričelo 11. marca 2022 in zaključilo 23. komunikacijskih figuracij, kar je pri kvantitativni raziskavi pomenilo analizo junija 2022. V povprečju je izpolnjevanje ankete trajalo 18 minut in pol. praks znotraj družin, šol in vrstnikov kot treh družbenih domen, ki so Anketa je vsebovala 83 vprašanj in 487 spremenljivk. Med osnovnošolci ključne v času odraščanja mladostnikov (več v Oblak Črnič idr. 2022). je 2354 učencev pričelo z izpolnjevanjem ankete, anketo pa jih je v celoti Hkrati pa smo zaradi spletne izvedbe anketiranja vrsto vprašanj morali izpolnilo 2147 (91 %), vsaj delno izpolnjena je 2301 anketa (98 %), 185 skrčiti oz. prilagoditi. Posledično je vprašalnik za dijake tudi rahlo drugačen osnovnošolcev (8 %) je anketo prekinilo oz. je ni izpolnilo do konca. od vprašalnika za osnovnošolce, čemur botruje že razlika v starosti Anketiranje v srednjih šolah se je pričelo kasneje, 24. aprila 2022, in udeležencev (več o vprašanjih v anketi glej v Brečko idr. 2022). končalo 23. junija 2022. Anketa za srednješolce je bila sicer nekoliko daljša Osnutek vprašalnika smo najprej testirali na testnem vzorcu (93 vprašanj in 519 spremenljivk), vendar so za izpolnjevanje v povprečju osnovnošolcev in dijakov, po opravljeni evalvaciji in prilagoditvi vprašalnika potrebovali ravno toliko časa kot osnovnošolci – 18 minut in pol. Med pa smo pričeli s terenskim delom. Obe anketi sta bili obsežni in srednješolci je z izpolnjevanjem ankete pričelo 1154 oseb, anketo pa je kompleksni, zato smo se odločili, da nobeno od vprašanj ne bo obvezno in izpolnilo do konca 952 oseb (82 %), vsaj delno izpolnjenih anket pa je anketiranci so jih lahko pustili neodgovorjena. S tem smo sicer tvegali večji bilo 1121 (97 %). Med srednješolci je bilo 193 dijakov (17 %), ki so anketo delež delno izpolnjenih anket, zmanjšali pa delež prekinitev anketiranja. prekinili oz. je niso izpolnili do konca. 12 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 13 UDELEŽENCI RAZISKAVE Na anketo je odgovarjal 2301 učenec od 7. do 9. razreda iz 46 osnovnih Na vprašalnik je skupno odgovorilo 917 dijakov srednjih izobraževalnih šol. V vzorec osnovnošolcev smo zajeli rahlo več fantov (slika 1), največ programov iz 17 šol. Večina srednješolcev v vzorcu (glej sliko 2) je ženskega udeležencev (glej tabelo spodaj) pa je bilo v času anketiranja starih 13 let spola (53 %), po starosti pa so enakomerno zastopani 16- in 17-letniki, (34 %), sledijo 14-letniki (32 %) oz. 12-letniki (18 %). Po razredih je vzorec najmanj pa je dijakov, starih 19 let in več (glej tabelo spodaj). Glede na precej enakomerno zastopan, največ učencev (35 %) pa je iz program smo v vzorec zajeli največ dijakov srednjih strokovnih programov 7. razredov oz. najmanj (32 %) iz 9. razredov osnovnih šol. (57 %), nato pa gimnazij (35 %). Slika 1: Slika 2: Struktura vzorca Struktura vzorca med osnovnošolci med srednješolci po spolu. po spolu. 53,2 46,8 43,2 52,9 3,9 % % % % % fant dekle fant dekle drugo Osnovnošolci po starosti Osnovnošolci po razredih Srednješolci po starost Srednješolci po programu Starost n % Razred n % Starost N % Srednješolski program n % 11 let 10 0,4 7. razred 802 35,1 14 let 1 0,1 srednji poklicni (3-letni) 52 4,7 12 let 405 17,7 8. razred 757 33,1 15 let 182 16,3 poklicno-tehnični (3+2) 35 3,1 13 let 770 33,6 9. razred 726 31,8 16 let 289 25,8 srednji strokovni (4-letni) 638 57,2 14 let 729 31,8 17 let 285 25,5 gimnazijski (4-letni) 391 35,0 15 let 354 15,4 18 let 258 23,1 16 let 13 0,6 19 let in več 103 9,2 17 let 12 0,5 V nadaljevanju sledi prikaz rezultatov po izbranih tematikah. 14 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 15 Osnovnošolcev, ki bi pametni telefon uporabljali več kot 5 ur dnevno, je slaba petina (18 %). Časovna vpetost v rabo pametnega telefona je med srednješolci (slika 4) še večja, saj ga večina (43 %) uporablja od 3 do 5 ur dnevno, dobra četrtina (27 %) pa kar od 5 do 10 ur dnevno. Slika 3: PRISOTNOST Čas, ki ga na radio napravah preživijo osnovnošolci. DIGITALNIH pretočne TV vsebine televizija računalnik ali tablični računalnik TEHNOLOGIJ: pametni telefon ČAS, DOSTOP 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % IN (NE)RABE manj kot 1 uro od 1 do 3 ure od 3 do 5 ur 5 ur ali več NAPRAV Televizija je druga najbolj pogosta naprava, s katero mladostniki preživljajo svoj čas, saj jo večina (50 %) osnovnošolcev in skoraj enak delež dijakov (47 %) spremlja od 1 do 3 ure dnevno. Dijaki pri tem bistveno več časa Eno težjih subjektivnih ocen zadeva vprašanje, koliko časa preživimo gledajo pretočne TV vsebine kot osnovnošolci, ki jih večinoma (47 %) na napravah, saj so tako intenzivno vgrajene v naša vsakdanja početja, gledajo manj kot uro, medtem ko 60 % srednješolcev pretočne TV vsebine da jih je nemogoče natančno ujeti v smislu merjenja »količine stikov«, spremlja od 1 do 3 ure dnevno. ki jih imamo z njimi: nenehno se jih dotikamo, prenašamo in vanje pogledujemo, tako da je naša subjektivna percepcija obremenjenosti z Slika 4: njimi zavajajoča, nestalna in nenatančna. To še posebej velja za mlade, Čas, ki ga na napravah preživijo čeprav imajo čas relativno jasno strukturiran glede na tipične vsakodnevne radio srednješolci. pretočne TV vsebine aktivnosti: dopoldneve praviloma preživijo v šoli, popoldan in zvečer so televizija doma ali na obšolskih dejavnostih. računalnik ali tablični računalnik pametni telefon ČAS NA NAPRAVAH 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Pri vprašanju časovne obremenjenosti mladih z različnimi napravami in manj kot 1 uro od 1 do 3 ure od 3 do 5 ur od 5 ur do 10 ur več kot 10 ur medijskimi vsebinami smo zato raje kot odprti način spraševanja izbrali lestvico z vnaprej določenimi intervalnimi razmerji, saj smo presodili, da se bodo udeleženci lažje umestili v eno od možnih skupin, kot pa sami Podobno zgovoren je podatek, da le malo (12 %) osnovnošolcev spremlja ocenili, koliko časa v dnevu dejansko porabijo na določeni napravi. Podatke radio in da je zgolj 11 % takih, ki za računalnikom preživijo več kot je posledično smiselno brati primerjalno med posameznimi izbirami in 5 ur dnevno. Zanimiv je morda rezultat, da tretjina dijakov (30 %) za obenem z zavestjo, da gre za težavna vprašanja in zgolj subjektivne ocene, računalniške igre ne porabi praktično nič časa, medtem ko je 8 % takih, ki niso nujno eksaktne. Podani odgovori tako služijo bolj kot orientacija o ki to počnejo več kot 10 ur dnevno. času, ne merijo pa dejansko porabljenega časa. Ko smo pregledovali morebitne razlike glede na spol osnovnošolcev, se je Izkaže se, da po časovni oceni vsaj med osnovnošolci prednjačijo tri izkazalo, da ni občutnih razlik (slika 5), razen morda pri računalnikih, ki jih naprave – pametni telefon, televizija in računalnik (slika 3), ki jih po večini dekleta uporabljajo občutno manj kot fantje, so pa dnevno pogosteje na uporabljajo od 1 do 3 ure dnevno, pri čemer dobra četrtina osnovnošolcev telefonu. Osnovnošolci rahlo pogosteje spremljajo pretočne TV vsebine kot pametni telefon uporablja celo pogosteje – od 3 do 5 ur dnevno. osnovnošolke. 16 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 17 Slika 5: POGOSTOST UPORABE NAPRAV MED Čas, ki ga na napravah preživijo OSNOVNOŠOLCI osnovnošolci, dekle pametni telefon glede na spol. fant Ni pa subjektivna ocena preživetega časa z napravami edini možni način računalnik ali tablični računalnik dekle fant »lovljenja« prisotnosti tehnologije med mladimi. V študijah pogosto pretočne TV vsebine dekle uporabljamo tudi drug način spraševanja, ko udeleženca umestimo v fant izbran časovni okvir (denimo tipičen dan, teden, mesec, leto) in znotraj televizija dekle fant tega sprašujemo o pogostosti izbranih aktivnosti. V našem primeru smo dekle radio fant kot časovni interval izbrali obdobje enega leta, saj smo spraševali po zelo dekle podkasti različnih napravah, ki niso nujno dostopne vsem učencem, se pa lahko z fant njimi občasno srečajo drugje – pri sorodnikih, prijateljih, vrstnikih ali na 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % kakšnih dogodkih in morda v šolah. Hkrati pa gre za neke vrste »kontrolne« spremenljivke, ki nam odstirajo posamezne izbire in razpršijo podatke manj kot 1 uro od 1 do 3 ure od 3 do 5 ur 5 ur ali več znotraj vzorca udeležencev. Tako se je časovna ocena osnovnošolcev, da je pametni telefon zanje Na prvi pogled se zdi, da tudi med dijaki in dijakinjami ni večjih razlik najbolj priljubljena naprava, ki jo tudi najpogosteje uporabljajo, zgolj še glede na spol (slika 6), razen da je primerjalno delež uporabe računalnikov potrdila (slika 7): 96 % jih namreč jasno odgovarja, da ga uporabijo vsaj ponovno večji med dijaki, medtem ko so dijakinje pogostejše uporabnice enkrat dnevno, takoj za telefonom pa televizijo (62 %) in računalnik pametnega telefona. Pri ostalih napravah je slika bolj homogena in kaže se, (55 %). Velika večina osnovnošolcev še nikoli ni uporabila VR očal (82 %) da je radio še najmanj pogost medij med srednješolci. ali konzole za igre (42 %). Takih, ki nikoli ne uporabljajo pametnega Slika 6: telefona, je le zanemarljiv 1 % osnovnošolcev. Čas, ki ga na Slika 7: napravah preživijo dekle pametni telefon dijaki, glede na Pogostost rab fant spol. naprav med pametni telefon osnovnošolci. računalnik ali tablični računalnik dekle televizija fant računalnik (osebni ali prenosni) pretočne TV vsebine dekle tablični računalnik fant konzola za igre (PlayStation idr.) televizija dekle VR očala fant dekle radio fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % dekle podkasti fant nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Obstajajo pa določene razlike med osnovnošolci glede na spol: fantje so manj kot 1 uro od 1 do 3 ure od 3 do 5 ur od 5 ur do 10 ur več kot 10 ur večinoma pogosteje na računalnikih kot dekleta, pa tudi na konzolah za igre in pred televizijo. Dekleta so na napravah manj pogosto, razen na pametnem telefonu, kjer pa niso bistveno več kot fantje. Je pa kar nekaj osnovnošolcev obeh spolov, ki nikoli ne uporabljajo tabličnega računalnika: pravzaprav je tak največji delež (44 %) fantov in dobra tretjina (34 %) deklet. Tablični računalniki, konzole in VR očala sodijo torej med tiste naprave, ki jih poznajo le nekateri osnovnošolci. Telefon pa je kot naprava prisoten pri vseh udeležencih raziskave, saj ga imajo praktično vsi v vzorec zajeti osnovnošolci, ki ga tudi dnevno uporabljajo. 18 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 19 Slika 8: Slika 9: Pogostost rab Pogostost rab naprav med naprav med dekle pametni telefon osnovnošolci pametni telefon srednješolci. fant glede na spol. računalnik (osebni ali prenosni) televizija televizija dekle fant tablični računalnik konzola za igre (PlayStation idr.) računalnik (osebni ali prenosni) dekle fant VR očala tablični računalnik dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % konzola za igre (PlayStation idr.) dekle fant nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan dekle VR očala fant 0 % Slika 10: 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Pogostost rab naprav med dekle nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan pametni telefon srednješolci glede fant na spol. dekle računalnik fant JE KDO TUDI ODKLOPLJEN? televizija dekle fant Med vsemi osnovnošolci v vzorcu smo zajeli zanemarljivo število učencev – tablični računalnik dekle fant le 18 –, ki ne uporabljajo pametnega telefona. Ko smo jih posebej konzola za igre (PlayStation idr.) dekle spraševali o razlogih za to, je večina med njimi (50 %) odgovorila, da ga ne fant potrebujejo, skoraj tretjina (28 %) pa, da ga v času anketiranja ne smejo VR očala dekle fant uporabljati. Le en udeleženec je zabeležil, da ga nima, ker si ga ne more privoščiti. Nekaj več osnovnošolcev (65 oz. 3 % vzorca) je odgovorilo, da ne 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % uporabljajo računalnika, pri čemer ga večina (34 %) niti ne pogreša, slabih nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan 14 % pa ga ne sme uporabljati. 8 % učencev je odgovorilo, da si računalnika ne morejo privoščiti. Podobna je situacija glede pretočnih TV vsebin: med tistimi osnovnošolci, ki jih ne spremljajo, je tretjina brez dostopa in ga niti Med prisotnimi napravami med dijaki so določene razlike tudi med ne pogreša, dobra desetina pa dostop ima, a jih ne sme spremljati. spoloma (slika 10), predvsem v odnosu do rabe računalnika, ki ga dnevno bistveno pogosteje uporabljajo fantje (71 %) kot dekleta (50 %), medtem KAJ PA DIJAKI? ko je dnevno spremljanje televizije med spoloma praktično izenačeno. Bolj Podobna situacija glede prisotnosti naprav velja za srednješolce (slika »tipično fantovske« naprave med dijaki ostajajo konzole, a pričakovano ne 9): pametni telefon dnevno uporabljajo praktično vsi (98 %), računalnik tako izrazito, kot to velja med osnovnošolci. občutno manj (59 %), televizijo pa dnevno spremlja samo še tretjina dijakov. Na drugi strani je 90 % dijakov, ki nikoli ne uporabljajo VR očal, skoraj dve tretjini pa je takih (58 %), ki nikoli ne uporabljajo tablice, in 56 % takih, ki ne uporabljajo konzole za igre. 20 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 21 da lahko med učenjem oziroma delom za šolo uporabljajo naprave (37% fantov in 32 % deklet). Med branjem pa denimo fantje pogosteje poročajo, da jim uporaba naprav ni dovoljena (62 %), v primerjavi z dobro polovico osnovnošolk (56 %). Slika 11: REGULACIJE Dovoljene rabe ko počivaš, se sproščaš naprav v družinah DOSTOPA ko gledate TV osnovnošolcev. preden zaspiš, oz. ko greš spat IN UPORABE ko imaš obiske, se družiš ko se učiš, delaš za šolo ko imate kosilo/večerjo TEHNOLOGIJ V ko bereš DRUŽINAH 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % da ne ne vem Medijske preference se oblikujejo v konkretnih kontekstih, ki nadgrajujejo in prilagajajo tehnološke zmožnosti medijev, včasih pa jih tudi otežijo. Slika 12: Zato smo mlade spraševali o spodbudah in omejitvah, ki jih imajo pri Dovoljene rabe dekle rabah tehnologij znotraj svojih družin. Osvetlitev družinskega konteksta, ko počivaš, se sproščaš naprav v družinah fant osnovnošolcev v katerem odraščajo mladostniki, razkriva raznolike vzorce urejanja dekle glede na spol. ko gledate TV fant digitaliziranega vsakdana mladih. Ta poteka skozi družinska pravila, dekle starševske prepovedi in tudi spodbude. Tako med drugim ugotavljamo, preden zaspiš, oz. ko greš spat fant da so starši pogosteje zaščitniški do deklet, z odvzemom ali prepovedjo ko imaš obiske, se družiš dekle fant določenih naprav in omejevanjem vsebin pa pogosteje disciplinirajo fante. dekle ko se učiš, delaš za šolo fant OMEJEVANJE IN USMERJANJE RABE V dekle ko imate kosilo/večerjo DRUŽINAH OSNOVNOŠOLCEV fant ko bereš dekle fant Ko smo osnovnošolce vprašali, kakšna pravila imajo v družini glede dostopa in uporabe različnih naprav (glej sliko 11), se je izkazalo, da 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % so naprave, kot npr. telefon, računalnik, tablica, praviloma dovoljene v da ne ne vem prostem času kot sprostitev (81 %), prav tako pa so večini dovoljene ob gledanju televizije (68 %) in pred spanjem (58 %). Med situacijami oziroma Anketirane smo povprašali tudi o tem, kako starši usmerjajo njihovo aktivnostmi, ko večini osnovnošolcev raba tehnologij ni dovoljena, pa rabo tehnologij (slika 13). Osnovnošolci v veliki meri poročajo, da jih so skupni obedi (65 %), branje (59 %) in učenje (56 %). Med druženjem starši najpogosteje opozarjajo na nevarnosti naprav (76 %), manj pa jim oziroma obiski so pravila enakomerneje porazdeljena: skoraj pri polovici je prepovedujejo določene vsebine (46 %). Več kot polovica osnovnošolcev raba prepovedana (47 %), pri drugi polovici pa dovoljena (42 %). nadalje poroča, da so naprave v njihovi družini sredstvo discipliniranja, Na prvi pogled pri tem ni opaziti pomembnejših razlik po spolu, sploh in sicer ko kršijo pravila ali dobijo slabe ocene. Kar velik del (39 %) ne ob »prostočasnih« dejavnostih, kot so počitek in sproščanje, gledanje osnovnošolcev poroča tudi, da jim starši sledijo na omrežjih in preverjajo televizije in spanje (slika 12). A skoraj pri vseh drugih dejavnostih je fantom njihovo početje na napravah. Še več oz. skoraj polovica (49 %) osnovnošolcev raba naprav pogosteje dovoljena kot dekletom, še posebej pri druženju, ko pa pravi tudi, da starši skupaj z njimi uporabljajo digitalne naprave, pri lahko naprave uporablja skoraj polovica (48 %) fantov in le dobra tretjina čemer ne vemo, kaj točno počno in s kakšnim namenom. Nekaj manj (39 %) (36 %) deklet. Podobno velja pri jedi, kjer lahko naprave uporablja tretjina osnovnošolcem pa starši pomagajo pri uporabi naprav in zares le manjšino (36 %) fantov in slaba četrtina (23 %) deklet. Tretjina obeh spolov poroča, (16 %) spodbujajo k uporabi digitalnih tehnologij. 22 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 23 Zdi se, da starši dekleta in fante pri tem različno obravnavajo, vsaj taka je MANJ PREPOVEDI V DRUŽINAH DIJAKOV? percepcija samih otrok: do deklet so bolj zaščitniški, saj pri večini (41 %) preverjajo njihovo početje na napravah (v primerjavi s 37 % fantov) in jim Pričakovali smo, da bo omejevanje v družinah z rastjo starosti otrok pogosteje tudi sledijo na omrežjih (slika 14). Bistveno več deklet (84 %) pa manjše. Ugotovitve kažejo, da so podobno kot pri osnovnošolcih naprave starši opozarjajo na nevarnosti naprav, čeprav to doživljajo tudi fantje, a v v družinah dijakov najpogosteje dovoljene med sproščanjem (85 %), ob manjšem obsegu (69 % fantov). Zanimiva je tudi razlika pri discipliniranju gledanju televizije (78 %) in pred spanjem (73 %), in pričakovano so dijaki otrok z odvzemom telefona: to namreč pogosteje doleti fante zaradi slabih deležni manj prepovedi. Njihove prakse so posledično tudi manj regulirane ocen (58 % fantov in 47 % deklet) ter zaradi kršitve družinskih pravil, kjer (slika 15). Srednješolci tako v večini poročajo, da lahko uporabljajo naprave pa ni bistvenih razlik med spoloma. med učenjem (55 %), branjem (45 %) in ko imajo obiske oziroma se družijo (44 %), oziroma je med njimi manjši delež takšnih, ki naprav v naštetih Slika 13: situacijah ne smejo uporabljati. Edina omejitev, ki velja za večino dijakov, Starševsko usmerjanje rabe je prepoved uporabe tehnologij med jedjo (55 %). tehnologij pri opozarjajo te na nevarnosti naprav osnovnošolcih. ko prekršiš družinska pravila, ti omejijo uporabo naprav Drugače kot pri osnovnošolcih pa se kažejo razlike v tem, kako družine zaradi slabih ocen ti odvzamejo ali omejijo uporabo naprav regulirajo rabe naprav glede na spol dijakov (glej sliko 16). Denimo, dekleta skupaj s tabo uporabljajo telefon ali druge naprave prepovejo ti dostop do določenih aplikacij, vsebin, omrežij so v štirih situacijah v prednosti pred fanti – raba jim je bolj dovoljena med sledijo ti na omrežjih, aplikacijah branjem (49 % proti 40 %), pred spanjem (77 % proti 70 %), ob gledanju preverjajo tvoje početje na napravah pomagajo ti pri uporabi naprav TV (81 % proti 75 %) ter med sproščanjem in počitkom (88 % proti 83 %), spodbujajo te k uporabi medijev ali naprav a obenem so te razlike majhne. Nekoliko več dijakov pa lahko naprave uporablja med tem, ko se družijo oziroma imajo obiske (47 % proti 41 %), 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % med jedjo (35 % proti 33 %) in ko se učijo (56 % proti 54 %), a tudi tu so da ne razlike zares minimalne. Slika 15: Dovoljene rabe Slika 14: naprav v družinah ko počivaš, se sproščaš srednješolcev. Starševsko ko gledate TV usmerjanje rabe tehnologij pri dekle preden zaspiš, oz. ko greš spat opozarjajo te na nevarnosti naprav osnovnošolcih fant ko se učiš, delaš za šolo glede na spol. zaradi slabih ocen ti odvzamejo ali omejijo uporabo naprav dekle ko bereš fant ko imaš obiske, se družiš ko prekršiš družinska pravila, ti omejijo uporabo naprav dekle ko imate kosilo/večerjo fant skupaj s tabo uporabljajo telefon ali druge naprave dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % prepovejo ti dostop do določenih aplikacij, vsebin, omrežij dekle fant da ne ne vem sledijo ti na omrežjih, aplikacijah dekle fant preverjajo tvoje početje na napravah dekle fant pomagajo ti pri uporabi naprav dekle fant spodbujajo te k uporabi medijev ali naprav dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % da ne 24 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 25 Slika 16: Slika 18: Dovoljene rabe Starševsko naprav v družinah usmerjanje rabe dekle dekle srednješolcev ko počivaš, se sproščaš preverjajo tvoje početje na napravah tehnologij pri fant fant glede na spol. srednješolcih dekle glede na spol. ko gledate TV dekle prepovedujejo ti dostop do določenih aplikacij, vsebin, omrežij fant fant dekle preden zaspiš, oz. ko greš spat dekle spodbujajo te k uporabi medijev ali naprav fant fant dekle ko se učiš, delaš za šolo dekle zaradi slabih ocen ti odvzamejo ali omejijo uporabo naprav fant fant dekle dekle ko imaš obiske, se družiš ko prekršiš družinska pravila, ti omejijo uporabo naprav fant fant dekle dekle ko bereš sledijo ti na omrežjih, aplikacijah fant fant dekle ko imate kosilo/večerjo dekle opozarjajo te na nevarnosti naprav fant fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % da ne ne vem da ne Dijake nadalje starši najpogosteje opozarjajo na nevarnosti naprav Glede na spol je najizrazitejša razlika pri discipliniranju dijakov z (64 %), skoraj polovici pa sledijo na družbenih omrežjih (48 %). Morda je odvzemom telefona oziroma omejitvijo uporabe, ki veliko pogosteje presenetljiv podatek, da za približno četrtino dijakov naprave v družini še doleti fante: dobro tretjino (34 %) zaradi slabih ocen (in le 18 % deklet) vedno nastopajo kot orodje za discipliniranje, predvsem ko kršijo družinska ter drugo tretjino (33 %) zaradi kršitve družinskih pravil (in skoraj četrtino pravila (27 %) ali dobijo slabe ocene (24 %). Ta delež je sicer približno oz. 23 % deklet). Starši po drugi strani na družbenih omrežjih pogosteje polovico manjši kot pri osnovnošolcih. Na drugi strani pa dobro četrtino sledijo dijakinjam (55 %) kot dijakom (40 %), rahlo pogosteje pa preverjajo dijakov (26 %) starši spodbujajo k uporabi naprav, medtem ko le manjšini početje na napravah in prepovedujejo dostop do določenih vsebin fantom. (17 %) prepovedujejo dostop do določenih vsebin oz. preverjajo njihovo O protekcionizmu v obliki opozoril glede nevarnosti naprav poroča početje na napravah (15 %). presenetljivo velik delež deklet – kar dve četrtini (73 %) dijakinj, medtem ko prisotnost tovrstnih opozoril navaja bistveno manj (54 %) fantov. Slika 17: Starševsko usmerjanje rabe tehnologij pri opozarjajo te na nevarnosti naprav srednješolcih. sledijo ti na omrežjih, aplikacijah ko prekršiš družinska pravila, ti omejijo uporabo naprav spodbujajo te k uporabi medijev ali naprav zaradi slabih ocen ti odvzamejo ali omejijo uporabo naprav prepovedujejo ti dostop do določenih aplikacij, vsebin, omrežij preverjajo tvoje početje na napravah 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % da ne 26 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 27 Slika 19: Pogostost spremljanja aplikacije za glasbo po tvoji izbiri (Spotify ipd.) izbranih vsebin pri pretočne TV vsebine (Netflix, HBO, Voyo ipd.) osnovnošolcih. podkasti spletni časopisi/revije časopisi/revije 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % MEDIJSKE nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan PREFERENCE MLADIH Na ravni omenjenih izbir med osnovnošolci ni izrazitih razlik med spoloma (slika 20). Delno so prisotne le v primeru pretočnih glasbenih aplikacij, za katere dekleta odgovarjajo, da jih uporabljajo pogosteje: dnevno Spotify KAJ NAJRAJE SPREMLJAJO OSNOVNOŠOLCI? in podobne aplikacije uporablja 64 % deklet v primerjavi s 54 % fantov, ki pa pogosteje posegajo po spletnih edicijah časopisov ali revij in delno po Poleg vpogleda v prisotnost tehnoloških naprav v vsakdanjem življenju podkastih. Pretočne TV vsebine pa nasprotno sploh ne kažejo opaznih smo mladostnike spraševali tudi o vsebinah oz. spremljajočih medijih, razlik glede na spol, saj jih dnevno spremlja povsem enak delež fantov kot ki jim na različnih napravah sledijo, jih gledajo, izbirajo. Zanimalo nas je, deklet (37 %). kako pogosto spremljajo pretočne platforme, tiskane medije, spletne Slika 20: edicije, podkaste ipd. Za lažjo primerjavo izbranih preferenčnih vsebin in Pogostost zaradi kasnejšega ocenjevanja drugih praks, ki jih na napravah izvajajo, spremljanja dekle aplikacije za glasbo po tvoji izbiri (Spotify ipd.) izbranih vsebin smo povsod ohranili enako lestvico odgovorov. Ker je šlo za daljši niz fant pri osnovnošolcih dekle glede na spol. posameznih vprašanj, so učenci na ta način tudi lažje odgovarjali in pretočne TV vsebine (Netflix, HBO, Voyo ipd.) fant podajali morebitne razlike v pogostosti rab in preferenčnih vsebin. podkasti dekle fant Med osnovnošolci so najbolj popularne personalizirane aplikacije za spletni časopisi/revije dekle fant glasbo (slika 19), ki jih dnevno spremljata skoraj dve tretjini osnovnošolcev časopisi/revije dekle (59 %), manj, a še vedno večina pa jih sledi tudi pretočnim TV vsebinam fant (dnevno kar dobra tretjina oz. 38 %). Navade dostopa do glasbenih vsebin so torej že med osnovnošolci pod močnim vplivom sodobnih pretočnih 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ponudnikov, kar je zanimiv podatek tudi za interpretacijo širših medijskih nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan sprememb v življenju mladostnikov. Glasbo namreč učenci zadnje triade v izraziti večini (75 %) spremljajo prek pretočnih aplikacij. Če kot medijske vsebine prednjačijo prilagodljive glasbene in televizijske platforme, pa podkasti zaenkrat vsaj med učenci osnovnih šol še niso tako popularni: večina (55 %) jih ne spremlja nikoli, je pa vseeno manjši delež takih, ki jih poslušajo dnevno (8 %). Podobno so osnovnošolcem manj zanimivi spletni časopisi oz. tiskane edicije (časopisi in revije), čeprav se izkaže, da majhen delež učencev tiskane medije oz. njihove spletne edicije spremlja dnevno (približno 13 % vseh) oz. tedensko (22 % vseh). Informacij, za katere edicije točneje gre, v anketni situaciji nismo zbirali. 28 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 29 PREFERENČNE VSEBINE MED DIJAKI Med dijaki se ohranja podobna slika – pretočne medijske vsebine so visoko v ospredju, manj pa so popularni podkasti (slika 21). Pogostost rabe personaliziranih aplikacij za glasbo ostaja večja med dijakinjami: kar 75 % deklet dnevno konzumira aplikacije za glasbo v primerjavi z 69 % fantov. Tudi pretočne TV vsebine se zdijo rahlo bolj izrazito popularne med dijakinjami: skoraj 70 % jih spremlja vsaj tedensko ali dnevno, medtem ko to počne 60 % fantov. Enako kot med osnovnošolci se podkasti tudi med DIGITALNE dijaki še niso prijeli: večina, okrog 40 %, jih ne spremlja nikoli, jih pa slaba četrtina (24 %) fantov spremlja tedensko ali pogosteje. TEHNOLOGIJE Pri časopisih in spletnih edicijah se zdi, da jih dnevno rahlo pogosteje IN VSAKDAN spremljajo dijaki, a če pogledamo odgovore tistih, ki jih ne spremljajo nikoli, prednjačijo fantje pred dekleti: kar 45 % dijakov namreč spletnih časopisov ali revij ne spremlja nikoli, medtem ko je takih dijakinj malenkost manj (37 %). Spletnim edicijam časopisov sicer vsaj tedensko sledi četrtina (25 %) dijakinj in skoraj enak delež dijakov (27 %), tako da tudi med dijaki Številne študije poudarjajo, kako je vsakdanje življenje v digitalni dobi obstaja skupina bralcev časopisnih portalov. So pa zato med dijaki bolj odvisno od različnih prevladujočih “platform”, kot so denimo TikTok, zaželeni spletni viri, ki so neposredno povezani s šolskimi obveznostmi: Instagram, Facebook, Twitter ipd. Gre za infrastrukture, ki v obliki elektronske vire, priročnike za šolo in e-učbenike sicer tedensko uporablja aplikacij ali spletnih vmesnikov uporabnikom omogočajo deljenje, več deklet (40 %) kot fantov (30 %), manj pa je takih, ki tega ne počnejo povezovanje in razvijanje novih oblik rab. Posledično je fokus nekaterih nikoli (16 % deklet in tretjina fantov). raziskav natančneje usmerjen tudi v proučevanje tega, kako se specifične tehnološke lastnosti, funkcije in logika teh platform povezujejo z Slika 21: določenimi družbenimi in kulturnimi praksami: od socialnih interakcij in Pogostost spremljanja dekle informiranja oz. gledanja ali spremljanja do ustvarjanja in generiranja izbranih vsebin aplikacije za glasbo pri srednješolcih fant skupnosti. glede na spol. pretočne TV vsebine dekle fant Podatki tukajšnje raziskave potrjujejo oceno, da so družbena omrežja elektronski viri, priročniki za šolo dekle fant in spletne aplikacije družbena realnost sodobne mladine: kar 96 % spletni časopisi/revije dekle osnovnošolcev med 11 in 17 leti ter 98 % dijakov med 14 in 19 leti namreč fant pravi, da jih uporabljajo, nas pa je zanimalo predvsem, katera družbena podkasti dekle fant omrežja so med mladimi v Sloveniji najbolj priljubljena in kaj z njimi časopisi/revije dekle pravzaprav počnejo. V tukajšnjem poročilu prikazujemo le nekatere fant sumarne rezultate o preferencah in običajnih rabah družbenih omrežij 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ločeno glede na vzorec in spol učencev, čeprav ponuja anketni vprašalnik vrsto drugih, bolj poglobljenih analiz. nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan 30 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 31 PREFERENČNA DRUŽBENA OMREŽJA Slika 23: MED OSNOVNOŠOLCI IN DIJAKI Najpogosteje izbrana omrežja Snapchat pri osnovnošolcih Anketiranci so s seznama različnih družbenih omrežij in aplikacij lahko Youtube glede na spol. izbrali svoja tri najljubša in tako dijaki kot osnovnošolci so praviloma Discord Tiktok izbirali podobno (slika 22). Med najbolj pogostimi izbirami tako najdemo Instagram Snapchat, TikTok, Youtube, Instagram, ki jih je med najbolj priljubljene Pinterest uvrstila polovica ali še več osnovnošolcev in dijakov. Pogosta izbira je bil tudi Discord (izbralo ga je 23 % dijakov in 30 % osnovnošolcev), pa 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % denimo še Pinterest (nekoliko bolj popularen pri srednješolcih s 13 % vseh dekle fant anketirancev), medtem ko je Facebook dobil le nekaj odstotkov glasov (izbralo ga je 6 % dijakov in 4 % osnovnošolcev). Ko primerjamo izbire dijakov z izbirami osnovnošolcev, je najbolj opazna Slika 24: razlika pri družbenem omrežju Instagram, ki je daleč najbolj popularen Najpogosteje izbrana omrežja med srednješolci (73 % vseh anketiranih), medtem ko ga je med najbolj Instagram pri srednješolcih glede na spol. priljubljena omrežja uvrstila polovica osnovnošolcev (49 %). Najbolj Snapchat Youtube priljubljena omrežja med osnovnošolci pa so očitno Snapchat (72 %), nato Discord sledita TikTok in Youtube. Tiktok Slika 22: Pinterest Najpogosteje izbrana omrežja 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Snapchat med dijaki in osnovnošolci. Tiktok dekle fant Youtube Instagram Discord Pri srednješolcih sta tako med obema spoloma (slika 24) najbolj priljubljeni Pinterest omrežji enaki – Instagram in Snapchat, pri čemer je Instagram izbralo občutno več dijakinj (83 %) kot dijakov (63 %). Razlika je na tretjem mestu, 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % kjer je med dijaki bolj priljubljen Youtube (58 % v primerjavi s 36 % dijakinj), SŠ OŠ med dijakinjami pa TikTok (61 % v primerjavi s 34 % dijakov). Zelo opazna razlika je ponovno pri omrežjih Discord in Pinterest. Discord je izbralo 42 % dijakov v primerjavi s 7 % dijakinj, medtem ko je Pinterest izbrala Tako pri osnovnošolcih kot pri dijakih je ponekod opazna razlika med skoraj četrtina dijakinj (23 %) in spet zgolj dober odstotek dijakov. spoloma. Pri osnovnošolcih (slika 23) je omrežje Snapchat izbralo več deklet (82 %) kot fantov (63 %). Med fanti je druga najbolj priljubljena VSAKDANJE PRAKSE NA DIGITALNIH izbira Youtube (62 %), ki ga je izbralo »samo« 40 % osnovnošolk, medtem NAPRAVAH ko je pri dekletih to TikTok (64 %), ki ga je izbralo 44 % fantov. Podobno Nabora osebnih preferenc glede določenih aplikacij in družbenih medijev razmerje je tudi pri omrežju Instagram, ki je bistveno bolj priljubljen med pa ne gre razumeti ločeno od aktivnosti, ki jih mladi skoznje izvajajo. Ravno osnovnošolkami. Najbolj opazne razlike med spoloma pa so pri izbiri nasprotno, šele poznavanje (vsakdanjih) praks, ki se v teh okoljih odvijajo, omrežij Discord in Pinterest. Discord je bistveno bolj priljubljena izbira nam bolj nazorno oriše, zakaj so nekatera omrežja bolj popularna od pri osnovnošolcih (48 %), medtem ko so osnovnošolke pogosteje izbrale drugih in s čim je njihova domnevna neizogibnost sploh povezana. omrežje Pinterest (18 %), ki ga je izbral le dober odstotek osnovnošolcev. 32 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 33 KAKO TEHNOLOGIJE STRUKTURIRAJO VSAKDAN Slika 26: OSNOVNOŠOLCEV? Ustvarjalne prakse osnovnošolcev dekle rišem, oblikujem, se ukvarjam z grafiko glede na spol. Osnovnošolci (slika 25) se v veliki večini dnevno prek telefonov, aplikacij fant dekle ali družbenih omrežij predvsem pogovarjajo (73 %), poslušajo glasbo (70 %) ustvarjam gife, meme fant ali pošiljajo zasebna sporočila (64 %). Najmanj pa objavljajo svoje programiram dekle fant fotografije ali videe (56 %) ali kar se jim dnevno dogaja (50 %). Bistveno ustvarjam video vsebine, animacije, filmčke, posnetke dekle pogosteje si namreč ogledujejo fotografije ali videe drugih (53 %), igrajo fant igre (51%) ali gledajo filme, serije, risanke (42 %). ustvarjam glasbo, avdio vsebine dekle fant Slika 25: 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Vsakdanje prakse osnovnošolcev pogovarjam se, klepetam na družbenih nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan omrežjih. poslušam glasbo pošiljam sporočila (privatna, direktna) ogledujem si fotografije, videe drugih) igram igre gledam filme, serije, animirane filme, risanke KAJ POČNEJO DIJAKI? berem, kar drugi objavljajo Srednješolci (slika 27) na družbenih omrežjih in telefonih podobno komentiram, se odzivam na objave delim objave drugih najpogosteje poslušajo glasbo (81 %), klepetajo (80 %) in si pošiljajo nakupujem (obleke, čevlje, ovitke, igre, druge podobne stvari) sporočila (79 %). V najmanjši meri pa podobno kot osnovnošolci objavljajo objavljam, kar se mi dogaja svoje fotografije, videe (tega jih nikoli ne počne skoraj tretjina) ali objavljam svoje fotografije, videe objavljajo, kaj se jim dogaja (dnevno le 9 %, nikoli pa 28 %). Dnevno gleda 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % filme, serije ali animirane filme nekaj več kot tretjina srednješolcev, ravno toliko jih igra igre. nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan Slika 27: Vsakdanje prakse srednješolcev poslušam glasbo na družbenih Glede na pogostost omenjenih aktivnosti so vendarle opazne razlike pogovarjam se, klepetam omrežjih. pošiljam sporočila (privatna, direktna) po spolu, ki pa niso zelo izrazite: po pogostosti še najbolj izstopajo ogledujem si fotografije, videe drugih) poslušanje glasbe in pogovarjanje, klepetanje, kar dnevno počne bistveno berem, kar drugi objavljajo več osnovnošolk (78 % oz. 79 %) kot osnovnošolcev (63 % oz. 67 %). Fantje gledam filme, serije, animirane filme, risanke igram igre pa po drugi strani izrazito pogosteje igrajo igre: dnevno to počne namreč komentiram, se odzivam na objave kar 69 % osnovnošolcev, medtem ko je takih osnovnošolk le tretjina (32 %). delim objave drugih objavljam, kar se mi dogaja Rahlo bolj izrazite specifike v praksah osnovnošolcev po spolu se nanašajo objavljam svoje fotografije, videe na t. i. ustvarjalne prakse, ki jih sicer večina vzorca ne izvaja, a med tistimi, ki jih dnevno ali tedensko prakticirajo, so pogosteje fantje: ti pogosteje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ustvarjajo gife in meme, prav tako pogosteje programirajo, ustvarjajo video nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan vsebine ali animacije, pa tudi glasbo in avdio vsebine (slika 26). 34 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 35 Slika 28: PREKRIVANJA USTVARJALNIH IN ŠOLSKIH PRAKS Vsakdanje prakse srednješolcev dekle poslušam glasbo Za lažjo ponazoritev smo del možnih aktivnosti podali še primerjalno glede na družbenih fant omrežjih glede na na spol in tip vzorca, da bi nazorneje opazili, ali se katere od izbir pogosteje spol. dekle pogovarjam se, klepetam fant oz. redkeje pojavljajo (slika 29 in 30). Najprej glede osnovnih šol: tu lahko dekle pošiljam sporočila (privatna, direktna) iz grafa hitreje opazimo, da po spolu kakšnih bistvenih razlik v razširjenosti fant posameznih praks ni, je pa nasploh razvidna prevlada aktivnosti, ki so dekle berem, kar drugi objavljajo fant bodisi povezane z delom za šolo oz. nekim specifičnih interesom – v smislu dekle igram igre iskanja informacij oz. priročnikov, navodil ipd., manj pa učenci uporabljajo fant dekle iste naprave kot prostore za ustvarjanje. Lahko bi torej sklenili, da so ogledujem si fotografije, videe drugih) fant digitalne naprave in aplikacije pomembnejše za pomoč pri pouku in učenju dekle gledam filme, serije, animirane filme, risanke kot pri generiranju kreativnosti. Ta rezultat je na sumarni ravni smiselno fant dekle še podrobneje proučiti, saj močno zamaje predstave, da se s tehnologijo komentiram, se odzivam na objave fant najstniki v osnovnih šolah ne morejo tudi česa (na)učiti. dekle delim objave drugih fant Pri dijakih se nato podobni motivi rab le še intenzivirajo. Velja pa tudi dekle objavljam, kar se mi dogaja obratno: ravno ustvarjalnih možnosti v smislu programiranja, kreiranja fant dekle video ali glasbenih vsebin, memov, gifov, ki so elementarno »digitalne« objavljam svoje fotografije, videe fant vsebine, je med dijaki še manj kot med osnovnošolci. Potenciali omrežij se torej še pogosteje usmerijo v iskanje določenih informacij ali pa v šolske 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % obveznosti kot v prostočasno-ustvarjalne aktivnosti. nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan Slika 29: dekle iščem informacije o stvareh, ljudeh, dogodkih, ki me zanimajo Primerjava praks fant osnovnošolcev Nekatere razlike po spolu se ponavljajo tudi med dijaki (glej sliko 28), dekle na družbenih spremljam navodila/tutoriale o stvareh, ki me zanimajo fant omrežjih glede na kjer je funkcija pogovarjanja in klepetanja ter pošiljanja sporočil pogostejša spol. dekle iščem stvari za šolo med dekleti kot pa fanti. Igre pa so precej bolj prisotne pri dijakih kot med fant dijakinjami, a niso tako intenzivno vključene v vsakdan kot med mlajšimi dekle spremljam spletne učilnice, rešujem naloge, se učim fant udeleženci. Dekleta pa si primerjalno pogosteje kot fantje ogledujejo dekle delim svoje zapiske, naloge, stvari za šolo z drugimi fotografije in videe drugih (dnevno to počne 42 % deklet in 28 % fantov). fant Fantje pa po drugi strani pogosteje kot dekleta programirajo, ustvarjajo dekle rišem, oblikujem, se ukvarjam z grafiko fant glasbo ali videe, gife in meme, čeprav v večini to počnejo zelo redko. dekle berem članke, novičarske portale, revije, knjige fant Na tej točki so še posebej zanimive določene specifike glede na tip šolanja. dekle ustvarjam gife, meme V naši raziskavi se je tako izkazalo, da igre še najmanj pogosto igrajo fant dekle gimnazijci – petina (22 %) jih igra dnevno. Najpogosteje pa to počnejo dijaki ustvarjam video vsebine, animacije, filmčke, posnetke fant srednjih strokovnih šol (41 %), medtem ko gimnazijci zelo izstopajo pri dekle programiram fant iskanju informacij o ljudeh ali stvareh (43 %), pri iskanju stvari za šolo dekle (29 % vsaj dnevno) in spremljanju spletnih učilnic (28 %). Mnogi gimnazijci ustvarjam glasbo, avdio vsebine fant po drugi strani denimo nikoli ne programirajo – takih jih je kar 82 %. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan 36 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 37 Slika 30: Primerjava praks dekle iščem informacije o stvareh, ljudeh, dogodkih, ki me zanimajo srednješolcev fant na družbenih dekle omrežjih glede na iščem stvari za šolo fant spol. dekle spremljam spletne učilnice, rešujem naloge, se učim fant dekle spremljam navodila/tutoriale o stvareh, ki me zanimajo fant dekle delim svoje zapiske, naloge, stvari za šolo z drugimi fant DIGITALNA dekle berem članke, novičarske portale, revije, knjige fant dekle PISMENOST rišem, oblikujem, se ukvarjam z grafiko fant dekle ustvarjam video vsebine, animacije, filmčke, posnetke V DRUŽINAH fant dekle ustvarjam gife, meme fant dekle programiram fant dekle ustvarjam glasbo, avdio vsebine fant dekle Ena od običajnih predpostavk o digitalni vključenosti mladih pravi, da je ta obiskujem predavanja, webinarje, posvete, okrogle mize fant močno povezana z njihovo digitalno pismenostjo. Da bi ugotovili, kakšna je percepcija mladih glede različnih digitalnih spretnosti in poznavanja 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % digitalnih tehnologij, so udeleženci v anketi podajali tudi ocene o tem, nikoli nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsaj enkrat na dan koliko njihovi bližnji vedo o družbenih omrežjih, aplikacijah in o uporabi računalniške opreme v primerjavi z njimi. Gre torej za primerjalne ocene, ki posameznika postavijo kot izhodišče, da sam skozi lastno optiko oceni, koliko ostali, s katerimi je običajno v stiku, o določenih zadevah vedo – enako, manj ali več. Rezultati torej, podobno kot pri oceni preživetega časa, ne nudijo objektivnih dejstev o »pismenosti« v družinskih okoljih, odslikavajo pa poglede mladih samih, kako vidijo sebe v primerjavi z družinskimi člani na tem področju. PERCEPCIJE TEHNOLOŠKIH ZNANJ V DRUŽINAH OSNOVNOŠOLCEV Najbrž ne preseneča, da velika večina osnovnošolcev (65 %) svoja in znanja vrstnikov na področju družbenih medijev ocenjuje kot enakovredna (slika 31), bistveno več (88 %) pa jih meni, da stari starši o tem vedo manj kot oni sami. Za njimi so v očeh osnovnošolcev najslabše pismene mame (66 %), tem sledijo očetje (59 %). Sorojence ocenjujejo različno, tudi zaradi vpliva starosti, ko so starejši prepoznani kot spretnejši v primerjavi z mlajšimi brati in sestrami, pri čemer anketirani pozitivneje ocenjujejo sebe (36 %). 38 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 39 Slika 31: Glede na spol (slika 33) vrednotijo osnovnošolke svoje znanje praviloma Percepcija slabše kot osnovnošolci; izjema so percepcije znanj starih staršev. Največja digitalne pismenosti prijatelji, sošolci družinskih brat/sestra razlika med spoloma je pri oceni znanj sorojencev: 45 % osnovnošolcev in članov med oče osnovnošolci – mama le 31 % osnovnošolk meni, da vedo več kot njihovi bratje in sestre, oziroma družbena omrežja in stari starši aplikacije. gledano z druge strani: 41 % osnovnošolk meni, da o računalnikih vedo manj kot njihovi sorojenci, medtem ko je med osnovnošolci le četrtina (26 %) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % takšnih, ki svoje računalniško znanje ocenjujejo slabše od bratov in sester. ve manj kot jaz ve enako kot jaz ve več kot jaz IN KAKO VIDIJO DIGITALNO SPRETNOST V DRUŽINAH DIJAKI? Glede uporabe računalnikov, računalniškega programja ipd. se ocene rahlo spremenijo: večina vrstnikov naj bi o računalnikih vedela enako kot Podobno kot osnovnošolci tudi večina dijakov (70 %) znanje vrstnikov glede vprašani, le pičla manjšina ocenjuje (9 %), da imajo vrstniki več tovrstnega družbenih omrežij in aplikacij ocenjuje enako lastnemu, praktično vsi znanja. Podobno kot prej pa velika večina najslabše ocenjuje znanje starih (91 %) pa tudi soglašajo, da njihovi stari starši o omrežjih in aplikacijah staršev (90 %), nato pa staršev – kar dve tretjini (66 %) mater in skoraj vedo bistveno manj kot oni sami. Podobno slabo, kar je morda vseeno enako (59 %) očetov ve o računalnikih manj kot vprašani osnovnošolci. Kar presenetljivo, ocenjujejo znanja v ožjem družinskem krogu, kjer – kar se se tiče sorojencev, pa so razmerja zopet bolj enakovredna: dobra tretjina tiče omrežij in aplikacij – najslabše ocenjujejo znanja med mamami (81 %), (36 %) jih ocenjuje, da vedo manj, druga tretjina (34 %), da vedo enako kot ki jim sledijo očetje (73%). Na drugi strani pa skoraj polovica dijakov (48 %) oni, in še zadnja tretjina (30 %), da vedo več kot vprašani. ocenjuje, da njihovi bratje in sestre o omrežjih in aplikacijah vedo enako kot oni sami. Za skoraj tretjino (32 %) še ocenjujejo, da sami vedo več od Slika 32: njih, medtem kot jih le slaba petina (19 %) znanje sorojencev ocenjuje višje, Percepcija digitalne pismenosti kot je njihovo lastno znanje na tem področju (slika 34). prijatelji, sošolci družinskih članov brat/sestra med osnovnošolci – oče Slika 34: računalniška mama znanja. Percepcija stari starši digitalne prijatelji, sošolci pismenosti brat/sestra družinskih članov oče med srednješolci – 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % mama družbena omrežja stari starši in aplikacije. ve manj kot jaz ve enako kot jaz ve več kot jaz 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Slika 33: ve manj kot jaz ve enako kot jaz ve več kot jaz Percepcija digitalne pismenosti dekle družinskih članov prijatelji, sošolci fant med osnovnošolci glede na spol – Slika 35: brat/sestra dekle računalniška fant Percepcija znanja. oče dekle digitalne pismenosti fant prijatelji, sošolci družinskih članov brat/sestra med srednješolci – mama dekle oče računalniška fant mama znanja. dekle stari starši stari starši fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ve manj kot jaz ve enako kot jaz ve več kot jaz ve manj kot jaz ve enako kot jaz ve več kot jaz 40 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 41 Podobne ocene v primerjavi z bližnjimi se kažejo pri percepciji računalniških znanj (slika 35): dve tretjini (64 %) dijakov ocenjuje, da imajo njihovi vrstniki enako količino računalniškega znanja kot oni sami, medtem ko visok delež dijakov (93 %) meni, da njihovi stari starši vedo o računalnikih manj kot oni. Glede sorojencev jih večina (40 %) ocenjuje, da vedo manj, dobro tretjino sorojencev (32 %) ocenjujejo enako kot sebe, slabo tretjino (29 %) pa kot bolj podkovano o računalnikih, kot so oni sami. Percepcija staršev se ponovi: kar tri četrtine mater (73 %) naj bi o DIGITALNI POUK računalnikih vedelo manj, med očeti pa je ta delež rahlo manjši, a še vedno dve tretjini dijakov (59 %) ocenjuje, da o računalnikih vedo več kot očetje. IN TEHNOLOŠKE Glede na spol se nadaljuje trend iz ocen osnovnošolcev, in sicer da dijaki VEŠČINE svoja znanja v primerjavi z drugimi vrednotijo višje kot dijakinje (slika 36). V ŠOLAH Izjema je pri znanju starih staršev, kjer razlik v ocenah po spolu praktično ni. Največja razlika se pokaže pri percepciji znanj sorojencev: medtem ko več kot polovica (52 %) dijakov trdi, da o tem vedo več kot bratje in sestre, je istega mnenja le tretjina (30 %) dijakinj. Poleg družin je ena od ključnih družbenih domen, v kateri mladostniki Slika 36: izkušajo tehnološka znanja in različne vzorce njihovih rab, gotovo prostor Percepcija izobraževanja, ki pa ima v odnosu do dostopa, načinov in razlogov za digitalne pismenosti družinskih članov dekle prijatelji, sošolci uporabo digitalnih naprav svoja pravila in pričakovanja. Ta so pogosto med srednješolci fant glede na spol – povsem drugačna oz. celo nasprotna od okoliščin, ki jih poznajo mladi brat/sestra dekle računalniška znanja. fant doma oz. v družini, zato je bil en del raziskave namenjen detekciji predstav, oče dekle fant kako se s tehnologijo na eni strani soočajo učitelji ter kakšne potrebe glede mama dekle tehnologij na ravni morebitnih znanj in veščin na drugi strani izražajo fant učenci sami. dekle stari starši fant DOSTOP IN PRISOTNOST TEHNOLOGIJ 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % PRI POUKU V OSNOVNIH ŠOLAH ve manj kot jaz ve enako kot jaz ve več kot jaz Ko smo učence vprašali, s katerimi praksami, spodbudami in prepovedmi, povezanimi z digitalnimi tehnologijami, se srečujejo v šolah, so množično identificirali predvsem dva modela vključevanja tehnologij (slika 37). Prvi, najpogostejši se nanaša na uporabo video gradiv, povezanih s snovjo (85 %), drugi pa predvsem na opozorila o nevarnosti digitalnih naprav (79 %). Kar se tiče dostopa, je raba telefonov praviloma prepovedana, razen med odmori, kar pa poroča le manjšina otrok (12 %), podobno je med poukom (10 % osnovnošolcev). Nekaterim kljub vsemu šola nudi priložnost tudi za dostop do računalniških naprav, ki jih doma nimajo (34 %), le dobra petina osnovnošolcev (22 %) pa ocenjuje, da jih učitelji spodbujajo k uporabi digitalnih tehnologij. 42 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 43 Slika 37: VKLJUČEVANJE TEHNOLOGIJ V OSNOVNOŠOLSKI RITEM Vključevanje tehnologij v prikazujejo filme, posnetke, videe, povezane s snovjo Zanimalo nas je tudi, kje oz. kdaj se tehnologije v pouk pogosteje vključijo osnovni šoli. opozarjajo na nevarnosti naprav in kako to ocenjujejo učenci. Največ osnovnošolcev pravi, da so mediji in omogočajo rabo naprav, ki jih nimaš doma tehnologije pri pouku prisotni, in sicer v času tik pred počitnicami ali pri urah spodbujajo vas k uporabi medijev ali naprav dovolijo rabo telefona med odmori nadomeščanja, pa tudi pri dnevih dejavnosti ali za nagrado in sprostitev. dovolijo rabo telefona med poukom Vtis je, da so rabe tehnologij v osnovnih šolah v očeh otrok uokvirjene kot nekaj »manj resnega«, saj so zaznane skupaj z aktivnostmi, ki niso 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % načrtovane v »obveznem« pouku, pač pa pri dejavnostih, ki niso neobvezne, so pa sproščujoče. Ob tem je potrebno dodati, da so mediji in tehnologije da ne vsaj ponekod prisotni pri rednem pouku, je pa v vzorcu vsaj dobra tretjina otrok, ki je vse situacije ocenila nikalno (slika 39). V ocenah se nakazujejo Razlik v ocenah glede na spol otrok na tem mestu sicer ne bi pričakovali, tudi razlike po spolu, še posebej pri izbirnih predmetih oz. v situacijah izven a rezultati kažejo (slika 38), da o opozorilih glede nevarnosti naprav rednega pouka, ki pa bi jih bilo smiselno še podrobneje raziskati. osnovnošolke poročajo rahlo pogosteje (86 %) kot njihovi sošolci (73 Slika 39: %), obratno pa velja glede spodbud za rabo digitalnih tehnologij, ki jih Uporaba medijev fantje slišijo malce pogosteje (26 %) kot dekleta (18 %). Izpostaviti velja še pri urah nadomeščanja predmetov in tehnologij v spodbudno ugotovitev, da med spoloma ni razlik pri omogočanju dostopa pri rednih urah predmetov osnovni šoli. v času tik pred počitnicami do naprav, ki jih nimajo doma, iz česar bi lahko sklepali, da na ravni pri dnevih dejavnosti (kulturni dan, šport, tehnika) digitalne dostopnosti šole učenke in učence enakovredno podpirajo, za nagrado, sprostitev, zabavo ne glede na spol. pri izbirnih predmetih pri razrednih urah Slika 38: Vključevanje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % tehnologij v dekle dovolijo rabo telefona med poukom osnovni šoli glede fant na spol. nikoli občasno pogosto vedno ali skoraj vedno dovolijo rabo telefona med odmori dekle fant Slika 40: spodbujajo vas k uporabi medijev ali naprav dekle fant Uporaba medijev dekle in tehnologij v omogočajo rabo naprav, ki jih nimaš doma dekle pri urah nadomeščanja predmetov fant fant osnovni šoli glede na spol. dekle dekle opozarjajo na nevarnosti naprav pri rednih urah predmetov fant fant dekle prikazujejo filme, posnetke, videe povezane s snovjo dekle v času tik pred počitnicami fant fant pri dnevih dejavnosti (kulturni dan, šport, tehnika) dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % dekle za nagrado, sprostitev, zabavo fant da ne pri izbirnih predmetih dekle fant pri razrednih urah dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nikoli občasno pogosto vedno ali skoraj vedno 44 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 45 ODNOS DO POUKA, KI VKLJUČUJE TEHNOLOGIJE UČNE VSEBINE O TEHNOLOŠKI PISMENOSTI Da so mediji in tehnologije tudi pri pouku lahko element zabave, saj imajo Zanimalo nas je tudi, koliko so interesi osnovnošolcev dejansko usmerjeni učenci do njih pogosto pozitiven odnos, kaže serija vprašanj, s katerimi v pridobivanje medijske pismenosti ter digitalnih znanj in spretnosti. so osnovnošolci ocenjevali pouk, ko učitelji uporabljajo »omrežja, medije, To smo skušali zajeti z vprašanjem, katere izbirne predmete in krožke aplikacije« (slika 41). Večini se takrat pouk zdi manj dolgočasen (65 %) in obiskujejo oz. so obiskovali ali pa to še načrtujejo (slika 43). Kot najbolj zabavnejši (63 %), skoraj polovica pa jih še navaja, da lažje sledijo pouku popularni so se izkazali izbirni predmeti s področja računalništva (41 %), (46 %) ter se čutijo bolj povezane z učitelji in sošolci (41 %). Na drugi za tretjino učencev (32 %) sledijo nato vsebine s področja medijev, bolj strani četrtina osnovnošolcev v uporabi tehnologij pri pouku ne vidi specifično tehnične dejavnosti pa je izbrala četrtina osnovnošolcev (25 %). nič posebnega (25 %), medtem ko jo slaba četrtina (23 %) vidi celo kot Analiza odgovorov glede na spol pokaže, da večina osnovnošolcev (55 %) motečo. Rezultati po spolu nakazujejo več razlik (slika 43): denimo dekleta izbira dejavnosti s področja računalništva, kar je skoraj dvakrat več, kot to tehnologije pri pouku večkrat vrednotijo kot kratkočasne (69 %) oziroma velja pri osnovnošolkah. Največ deklet (31 %) izbere dejavnosti s področja zabavne (67 %) v primerjavi z njihovimi sošolci (61 % oziroma 60 %). medijev, bistveno redkeje (11 %) pa vsebine s področja elektrotehnike in Pomenljivo pa je, da fantje rabe medijev pri pouku rahlo pogosteje vidijo robotike, ki je pri njihovih sošolcih druga najbolj priljubljena izbira (38 %). kot element povezovanja med učitelji in učenci (43 %). Slika 43: Slika 41: Priljubljenost s področja medijev izbirnih vsebin s Ocena pouka, ki (npr. filmska vzgoja, novinarstvo, šolski radio, vzgoja za medije) področja medijev vključuje medije razlaga snovi je bolj zabavna s področja elektrotehnike in robotike in tehnologij pri in tehnologije v (npr. elektronika z robotiko, robotika v tehniki) osnovnošolcih. osnovni šoli. čas pri pouku mi hitreje mine učitelji in učenci se bolj povežemo s področja računalništva (npr. računalništvo, informatika, Scratch) lažje sledim pouku manj pozoren/na sem na razlago pouk ni nič posebnega 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % da ne 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % sploh se ne strinjam se ne strinjam niti se strinjam niti se ne strinjam se strinjam popolnoma se strinjam Slika 44: Priljubljenost Slika 42: izbirnih vsebin s s področja medijev dekle področja medijev Ocena pouka, ki (npr. filmska vzgoja, novinarstvo, šolski radio, vzgoja za medije) fant dekle in tehnologij pri razlaga snovi je bolj zabavna vključuje medije s področja elektrotehnike in robotike fant dekle osnovnošolcih in tehnologije v (npr. elektronika z robotiko, robotika v tehniki) fant glede na spol. osnovni šoli glede s področja računalništva čas pri pouku mi hitreje mine dekle fant na spol. (npr. računalništvo, informatika, Scratch) dekle fant učitelji in učenci se bolj povežemo dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % lažje sledim pouku dekle fant dekle da ne manj pozoren/na sem na razlago fant pouk ni nič posebnega dekle fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % sploh se ne strinjam se ne strinjam niti se strinjam niti se ne strinjam se strinjam popolnoma se strinjam 46 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 47 DIGITALNE TEHNOLOGIJE V SREDNJIH ŠOLAH Rezultati glede na spol zopet pokažejo (slika 46), da so srednješolke pogosteje (75 %) kot njihovi sošolci (69 %) opozorjene na nevarnosti Vsaj na prvi pogled podatki kažejo, da je v srednjih šolah malce liberalnejši naprav, medtem ko dijaki prejemajo spodbude za rabo medijev in odnos do medijev in tehnologij v primerjavi z osnovnimi šolami (slika 45). tehnologij pogosteje (44 %) kakor dijakinje (34 %). Podobno so se Po poročanju dijakov namreč lahko sklepamo, da njihovi učitelji pogosteje razporejali že odgovori osnovnošolk in osnovnošolcev, kar kaže, da so uporabljajo medije za ponazarjanje učne snovi (86 %) ter jih k rabi medijev tehnološke prakse v šolah neenako ospoljenje – dekleta so obkrožena in tehnologij tudi spodbujajo (39 %). Tudi uporaba telefonov v srednjih z diskurzi o varnih oz. nevarnih rabah, fantje pa so bolj spodbujeni k rabi šolah je praviloma dovoljena, vsaj med odmori (86 %), pri petini (20 %) in posredno mogoče poznavanju tehnologij. Vsaj tak vtis vzbujajo odgovori pa tudi med poukom. Srednje šole v večji meri dijakom omogočajo rabo v obeh vzorcih in veljalo bi podrobneje analizirati, kje oz. na katerih šolah naprav, ki jih nimajo doma (52 %), kot to velja za osnovne šole (34 %). se to pretežno dogaja. Pri tem ne smemo zanemariti, da imamo v vzorcu Obenem pa še vedno skoraj tri četrtine dijakov (75 %) v šolah opozarjajo tudi dijake poklicnih šol, ki so običajno vnaprej močno spolno diferencirane na nevarnosti digitalnih naprav. tudi po profilizaciji znanj in poklicev, za katere izobražujejo. Slika 45: Vključevanje TEHNOLOGIJE ZNOTRAJ ŠOLSKEGA URNIKA tehnologij v srednji šoli. prikazujejo filme, posnetke, videe, povezane s snovjo pri predmetu Poglejmo, kdaj se dijaki srečujejo s tehnologijo in na kakšen način. dovolijo rabo telefona med odmori opozarjajo na nevarnosti naprav Znotraj šolskega koledarja največkrat stopijo v stik z digitalnimi mediji omogočajo rabo naprav, ki jih nimaš doma (npr. 3D tiskalnik, poseben računalnik) in tehnologijami podobno kot osnovnošolci, in sicer tik pred počitnicami spodbujajo vas k uporabi medijev ali naprav (46 %), za nagrado in sprostitev (37 %) ali pri urah nadomeščanja (33 %). dovolijo rabo telefona med poukom Tudi tu se torej zdi, da je ukvarjanje z mediji in tehnologijami okvirjeno kot »manj resna« in neobvezna oziroma celo sprostitvena dejavnost (slika 48), 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % razlike med spoloma pa so na tej ravni blage (slika 47). da ne Slika 47: Uporaba medijev in tehnologij v Slika 46: v času tik pred počitnicami srednji šoli. Vključevanje pri urah nadomeščanja predmetov tehnologij v pri rednih urah predmetov srednji šoli glede dekle prikazujejo filme, posnetke, videe, povezane s snovjo za nagrado, sprostitev, zabavo na spol. fant pri dnevih dejavnosti (kulturni dan, šport, tehnika) dovolijo rabo telefona med odmori dekle fant pri izbirnih predmetih pri razrednih urah opozarjajo na nevarnosti naprav dekle fant omogočajo rabo naprav, ki jih nimaš doma dekle 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % (npr. 3D tiskalnik, poseben računalnik) fant dekle spodbujajo vas k uporabi medijev ali naprav fant nikoli občasno pogosto vedno ali skoraj vedno dekle dovolijo rabo telefona med poukom fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % da ne 48 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 49 Slika 48: Slika 50: Uporaba medijev Ocena pouka, ki in tehnologij v dekle dekle vključuje medije v času tik pred počitnicami srednji šoli glede razlaga snovi je bolj zabavna fant fant in tehnologije v na spol. srednji šoli glede dekle pri urah nadomeščanja predmetov dekle čas pri pouku mi hitreje mine na spol. fant fant pri rednih urah predmetov dekle učitelji in učenci se bolj povežemo dekle fant fant za nagrado, sprostitev, zabavo dekle lažje sledim pouku dekle fant fant dekle dekle pri dnevih dejavnosti (kulturni dan, šport, tehnika) manj pozoren/na sem na razlago fant fant pri izbirnih predmetih dekle pouk ni nič posebnega dekle fant fant dekle pri razrednih urah fant 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % sploh se ne strinjam se ne strinjam niti se strinjam niti se ne strinjam se strinjam popolnoma se strinjam nikoli občasno pogosto vedno ali skoraj vedno Analiza odgovorov glede na spol na tem mestu nakazuje več razlik ODNOS DO VKLJUČEVANJA TEHNOLOGIJ (slika 50), ki pa bi jih bilo potrebno podrobneje interpretirati skozi optiko PRI POUKU raznolikosti srednješolskih programov. A naj za namen tukajšnjega poročila vseeno izpostavimo vsaj dijakinje, ki medije pri pouku pogosteje Velika večina (66 %) dijakov se strinja, da jim ob uporabi medijev pouk kot dijaki razumejo kot vir zabave (68 % poti 57 %) ali kratkočasja hitreje mine, podoben delež (63 %) jih ocenjuje, da je razlaga snovi takrat (70 % proti 62 %), na drugi strani pa je četrtina dijakinj, ki jim uporaba bolj zabavna, hkrati pa jih skoraj polovica (46 %) pravi, da v takšnih medijev in tehnologij pri pouku krati pozornost (25 % proti 17 %). razmerah tudi lažje sledijo pouku (glej sliko 49). Povsem enak delež (44 %) ocenjuje, da se z uporabo omrežij bolje povežejo z učitelji. Odgovori (NE)PRIVLAČNOST VSEBIN S PODROČJA TEHNOLOGIJ dijakov torej odražajo zelo pozitiven odnos do digitalnih medijev in tehnologij pri pouku. Se pa dijaki razlikujejo od osnovnošolcev pri izražanju interesov za sorodne vsebine. Kot najpopularnejše (slika 51) so se izkazale dejavnosti s področja Slika 49: računalništva, ki pa jih je izbrala le četrtina (25 %) dijakov, predmete Ocena pouka, ki s področja medijev le slaba petina (18 %). Bolj specifično tehnične vključuje medije in tehnologije v čas pri pouku mi hitreje mine dejavnosti, kot denimo 3D oblikovanje, elektrotehnika ali robotika, pa srednji šoli. razlaga snovi je bolj zabavna učitelji in učenci se bolj povežemo privlačijo četrtino dijakov (25 %). Razlike po spolu (slika 52) imajo podoben lažje sledim pouku vzorec kot pri osnovnošolcih: za fante so najbolj zanimive dejavnosti s manj pozoren/na sem na razlago področja računalništva (37 %), ki nagovarjajo izrazito manjši delež dijakinj pouk ni nič posebnega (15 %). Podobne razlike so glede obiskovanja dejavnosti s področja 3D 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % oblikovanja, elektrotehnike ali robotike. Podobno kot pri osnovnošolcih je pri fantih najmanjši interes za izbirne vsebine s področja medijev (20 %). sploh se ne strinjam se ne strinjam niti se strinjam niti se ne strinjam se strinjam popolnoma se strinjam Dijakinje tako rekoč vse našteto zanima še manj kot dijake, še najbolj jih morda zanimajo vsebine s področja medijev (16 %) in nato računalništvo (15 %). 50 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 51 Slika 51: Priljubljenost izbirnih vsebin s področja medijev oblikovanje, tudi 3D tisk in tehnologij pri mediji (npr. film, novinarstvo, radio, animacija) srednješolcih. elektrotehnika in robotika računalništvo (npr. programiranje) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % da ne SKLEPNA MISEL Slika 52: Priljubljenost izbirnih vsebin s področja medijev dekle oblikovanje, tudi 3D tisk fant Ker gre na tem mestu šele za prvi prikaz delnih rezultatov obsežne anketne in tehnologij pri srednješolcih dekle situacije, v zaključku namenoma ne bomo niti povzemali niti izpeljevali mediji (npr. film, novinarstvo, radio, animacija) glede na spol. fant dokončnih sklepov o zapisanem. Namesto tega se bomo raje oprli na elektrotehnika in robotika dekle fant spoznanja o nekaterih značilnostih odraščanja slovenske mladine iz 90. let računalništvo (npr. programiranje) dekle prejšnjega stoletja, saj lahko služijo kot poučna refleksija sedanjih razmer, fant hkrati pa tudi kot primerjalna orientacijska točka za iskanje morebitnih obratov znotraj sodobnih mladinskih kultur. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Ena od značilnosti življenja mladih v 90. letih, za katero se zdi, da se danes da ne le še poglablja, je bil namreč antagonizem med družinsko in edukacijsko sfero. Kot sta nakazali Ule in Rener (2000), je bila v očeh mladih družina v 90. letih v primerjavi s časom iz 60. in 70. let prostor, ki mlade predvsem varuje, jim svetuje in pomaga, obenem pa je bila tudi prostor, ki naloge in cilje mladih determinira, a jih vse manj tudi nadzira. Nadzor je bil predvsem funkcija šole, ki je mlade vse bolj in bolj okupirala, čeprav gre za ključno institucijo njihovega napredovanja. A za odraščajoče v 90. letih je to že postajalo vse bolj stvar prestiža, tekmovanja in tudi stresa (2000: 184). Tukajšnja raziskava ni zajela vseh omenjenih dimenzij življenja mladih, a že na ravni dostopa, rab in regulacije tehnologij bi lahko sklepali, da so družinska okolja res nekoliko strpnejša in manj nadzorovalna, kot to velja za šole. Starši sicer postavljajo pravila in zelo omejujejo rabe tehnologij v izbranih družinskih ritualih, a discipliniranje poteka večinoma v obliki »kazenskih« prepovedi in opozoril o tveganjih. Na drugi strani pa delni rezultati nakazujejo, da je tehnologija v šolah manj dostopna kot v družinskih okoljih – večinoma je prepovedana in usmerjena skozi diskurze tveganj, vsaj v osnovnih šolah. Redko prisotne rabe tehnologij pri pouku se razumejo kot »neobvezne« aktivnosti, ki potekajo »kot nadomestek« ali »za nagrado«, a kot alternativni učni model, ko drugega ni na voljo. Torej ne kot nekaj, kar bi si zaslužilo resnejšo obravnavo ali trajnejšo vključenost v šolske kurikulume. 52 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 53 Druga teza iz 90. let se ožje nanaša na takratno oceno družbene vloge komunikacijskih tehnologij – te veljajo danes še bistveno bolj kot tedaj LITERATURA • Brečko, B. N., K. Koren Ošljak, T. Oblak Črnič (2022): Spletna anketa med osnovnošolci in IN VIRI srednješolci: metodološko poročilo kvantitativnega raziskovalnega načrta pri temeljnem projektu kot nove (ali celo kot edine) oblike zabave za mlade – ki umikajo mladino Medijski repertoarji mladih (J5-2564). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. iz javnih v zasebne ali kar osebne svetove: torej v njihove lastne sobe, • Jontes, D. in V. Tašner (2022): Uvodnik: medijski repertoarji mladih v času globoke ki so nadpovprečno opremljena »računalniška okolja«. Zdi se, da se je s mediatizacije. Družboslovne razprave, XXXVIII, 100: 11–22. pametnimi mobilnimi napravami, ki so »normaliziran atribut« današnje • Oblak Črnič, T., K. Koren Ošljak, N. Šušterič (2021): Fokusne skupine z osnovnošolci in dijaki, mapiranje medijskih omrežij in spremljevalna anketa: metodološko poročilo kvalitativnega odraščajoče mladine, tovrstna funkcija tehnologij še intenzivirala. Kar se je raziskovalnega načrta pri temeljnem projektu Medijski repertoarji mladih (J5-2564). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za politološke raziskave. torej kot proces t. i. »domačenja mladine« nakazalo že sredi 90. let, danes • Oblak Črnič, T., K. Koren Ošljak, N. Šušterič (2022): Medijski repertoarji v času navzkrižnih ne le da ni izjema, ampak velja za vsesplošen trend. Tipična okolja mladih medijskih praks: študija med osnovnošolci in dijaki. Družboslovne razprave, XXXVIII, 100: namreč niso zunanji prostori, temveč družinska in starševska okolja, kjer se 23–54. oblikuje »odraslim podobna mladina«, ki je od staršev tudi vse bolj odvisna • Smahel, D., H. Machackova, G. Mascheroni, L. Dedkova, E. Staksrud, K. Olafsson, S. Livingstone in U. Hasebrink (2020): EU Kids Online 2022: Survey results from 19 countries. EU (Ule in Rener 2000: 186). Toda po drugi strani mladi množično uporabljajo Kids Online. družbene medije in spletne omrežne platforme, ki dandanes nudijo • Ule, M. in T. Rener (2000): Growing up in the nineties. Družboslovne razprave, XVI, 32–33: 175–189. množičen vstop tudi v javno sfero, zato so procesi domačenja mladih v marsičem specifični in bi jih veljalo še podrobneje raziskati. Naslednjo spremembo v primerjavi z 90. leti pa je slutiti v odnosu do pomena in vloge vrstniških skupin v času odraščanja. Mnoge prakse, ki jih mladostniki dandanes generirajo s pomočjo digitalnih naprav, se namreč nanašajo na socialne interakcije z vrstniki in sodelovanje z njimi. Tukajšnji rezultati celo dopuščajo oceno, da se prakticiranje vrstniških kultur seli v okolja družbenih platform, saj so ta med mladimi najbolj priljubljeni prostori socialnih stikov, pogovorov in srečevanj. Tega v 90. letih seveda ni bilo mogoče zaznati, saj se je vzpon družbenih medijev pričel kasneje. Zato je na mestu tudi vprašanje, ali sodobne tehnologije in družbena omrežja nastopajo kot tehnologije »premoščanja razlik« med mladostniki ali pa tudi na tej ravni delujejo kot akter, ki generacijo mladih medsebojno razdvaja oz. notranje ločuje, ter kakšna je pri tem vloga družinskih in edukacijskih domen. Takšne in podobne dileme bomo obravnavali v naslednjih poročilih in objavah, ki bodo izhajale iz tukaj opisane anketne situacije in drugih primerljivih študij. 54 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del) 55 56 Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih (1. del)