- 33 - (d Stanko- lllencinger: Jz cikla: lllozaih popotnih parni. Ilač na morju. (Dubrovnik, augusla /023.J Ulesec o srebrom morje je oblil in Dubrovnik v belo je zavit kopreno. Čolnič moj nacl grozno, temno globočino lahno reze vale obžarjene. /ta obrežju šepetajo palme in aloa preponosna v večerni je molitvi uklonila zlato lice.- Duša moja pa peroli je razpela, _ pohilela v čudežno je južno noč, da izpije ves njen bajni Čar. Rus D.: tja... Tako huclo mi je bilo. Hat ih kupol sem zaželel in zvonikov, slreJs neštetih, da bi v jut ram ib pramenih, risah se na obzorju- jaz pa v vlaku... Xdo bi ljubil vedno npc, vedno isti glas pojoči... Gforizmi: 1. Človek, ki ne proučuje problemov vsestransko ni pošten, 2 . Čedno sem mislil, da morejo bili vsi ljudje svobodni. Južig naj bodo-samo oni, ki žele drugim suženjstvo. / ~ (ClbraJoant iincoln.) 3. Ul istim, torej san ! / Descartes.) - 34 - Ctlbin Jterstucln: Jz cikla : Sprehodi. Pocl noč na polje. Tbd noČ na polje us meril sem koraJi, Spokojno ležale 50 sreze poljant, pokrite z xelenjeiii t polne skrivnosti in ueffleib saij- clusi: lati sem osooaa ( razmaha v Unije n/e s hotel sem ljubezni mogočnih akordov, da užival bi stfčo- osamljen v tujini . Ibuddo se liho, hrepenenje je skrito, ki dolgo živelo je v Tličesar ni bilo, le noč okrog mene , Vzljubil sem zano večerno na temnih oblakih, v lahno tencico zavile planine, hi so žarele v vijolčasii luči... Zaslutil sem srečo , v brezmejni dalfavč, hi našla odsev'ie n sanjavi naravi. Brtzzvczdna noč. v Ugasnila luč v oblakih in noč je ovila naravo. Stopil sem s pol/a domov. Tolažbe ni bilo v dejo, spoznal sem Življenje m njega ničevost in zid. Hrepenenje in misli, biiele so dalje - v svetlobo pomladnega, svežega dne. - 15 - l nočni tišini sem sanjal o dnevu jn nisem pomislil, da solnčna svetloba Je zle. lUračni gozdovi z otožno tiSi/ie, bližji 60 bili mi, kober svetloba, lam sem sanjaril v veselju in bil sem - neizkušen otrok, , bedajpa, ko hodim v svetlobi s spoznanjem v. srcu, sovraživa Je vzklile do vsega kar Uje in klije /sod svincem, 5 /Joznal sem resnice, da not je svetlejša od dne, „ Hotel sem v vesele preteklost, a polt de Ija sc zastrte z bliscecojopojne svetlobe - in stopati moram naprej ... tr. 5tare‘. Hoda Obtreiguer: Jzpod oblačnega neba ... Jzpcd oblačnega neba droben dez rosi, , moja misel zasanjala, v jasen dan bili. Moja misel pobegnila v sive megle. . moja misel obstgla je dol in gore K , Moja d duša zeli Strne prostosti, moja misel biti nasjoroli mladosti . Fuslile me misli,,. Tusltle me misli v zeleno plan! Tam brstijo drevesa , rože ustvarjajo čare in vabijo v svate,,. Uebo - pa je take, da bi se v top it vanj... Vse snuje, vse , živi, le netždo boji se, da bo njegove Zibe zamrlo brez odreditve. -JO- Stankcr Mencinger: (Hira. Tujki sla se bili hitro- udomačili^ pri sosedovih. Tbsebno gospo¬ dar jima je 'posvečal mnogo paznje, čepravje bila lladezdi s noro mučna la prevelika prijaznost Xako čudovito se križajo včasih življenska pota!- doseč/ je bil kol vojni iijeinikprideljen velikemu posestvu, kjer je gospodarila takrat Tatjana Xinlovna-Jladeždina mati- mozjt je padel že prvi mesec v vojni. JCaho sta skrbeli zanj) ubogega ujemi- j ka kako sta mu stregli v bolezni in mu preganjali bolestno domo¬ tožje, ki se ga je včasih polasčalo. Jn kadarje ugašal dan nad proslra no, enolične rusko derevnjo, in so se vračati delavci s jooUa, mu je prihitela llaclezda nasproti- takrat še malo dekletce- ter ga prosila , naj Ji pripoveduje osvoji solnčni domovini, Mnogokrat ga je sočutno povpraševala, Tlake bi mogla pomagali njegovi zapuščeni družini, ki trpi morda pomanjkanje dhlenjen je bil mir in on seje vrnil donwv. Tačas pa je krvavi val revolucije preplavil širno 'Rusuo. Jz strahu pred grozotami, ki so se odigravale pred njunimi očmi, je zbežala Tatjcma Jtirtlovna s hčerke Žitoma in si iskala zavetja križem sveta, člucaj Je nanesti, daJu je srečal sosed pred par clnevi v Splitu in spoznal v njih svoji nekdan dobrotnici. To vabil ju jepod svoj borni krov, da se vsaj deloma od - ' dolži za izkazano gostoljubje (n pokaže svojo resnično hvaležnost, begunki sla se odzvali njegovi prošnji — Tisto jutro je sedela stara gospa na vrtu v senci bahale smokve,' Vsa dosedanja življenska polje bila razgrnjena pred njenimi očmi ; nekaljena mdestin sreča delinslva, zanos mladosti, nemoteno soglasje poznejših Id in nato žalost, mzočaranje, obup in gnev, ter slednjič liha resignacija - to so spomeniki na poli, kije /e prehodila. Tudi lladeždo so hudo potrli dogodki zadnjih let, veitdar je ni povsem prevzel ooup f mlada je, zato Se sanja in ujja. Medtem, ko je mali sedela zamišljena na vrtu, se je Hadezda odpravila na izprehod in vzela s seooj fflerežkovskeaa. Vstajenje bogovipoleg biblije edini ostanek njene bogate, skrono sesiavl/ene knjižnice, lnedpotomg je razmišljala o orjaškem dvoboju med antično L epoto in Jirlstovo- ljubeznijo, kaJtor ga slika veliki romanopisec, lladežda je preživela zgodnjo mladost v Moskvi in že od takrat izvira njeno nagnenje k lepim vedam. Vemigraciji pa si je iskala uieJse izključno vŠludiju literature in filozofije. Bila je vdana razmišljanju, kar je značilno- za ženske vzhoda in imela je nenavadno Sireno obzorje. Breko bujnega polja, ponekod posejanega z velikimi kamni, ki so zdrtiniii z genih, navjoičnib pobočij visoke planine, jo je vedla pot med murvami in cipresami K vinogradom, ki so se šopiri li na kam e nit ib, skrbno nadelanih terasah, tik pod gorski mi stenami. Tb vzpela se je na nafvisjo teraso in sč si poiskala primernega mesta, kjer se je osedla in vzela knjigo v naročje. Toda ni ji bilo clo cilanja,' preveč je vplivala nanjo nepopisna krasota, okolice, la hipje pozabila nase in m uče niško domovino, ter se povsem udala razkošnemu občutju in zamaknjenosti, hi joje -3F- iiivalu v- njej prelestna narava . . 1 Temu kvscliu zemlje je vtisnila večna lepota svoj pečat! \Qlgboko pod njo blesti morje v vseh barvnih nijansah in nacl njim se smeje zlato sobice. Todolgouat otok in upognjena narava oklepata zaprto morje, haJeor 'zeleno-zlat prstan z lesketajočimi demanti- obrežnimi mesteci in vasmi. Tam, kjer se je morje naj¬ globlje zarilo v obal, se ogrevajo gaclt na žarečih razvalinah nekdanji balone, govorečih o minljivosti vsega, kar stvarja Človeška roka. Ciroje ležal skrit med pinijami pod vinogradi. Jfo se je dekle vračalo, pojoč otožno pesem, ni mogel več zatajili svoje južne nra¬ vi. Oprezno se ji je priplazil za hrbet,jo strastno objel, ecr poljubil njene zlate lase.Tiadeždi je padla knjiga iz rok? krik siraJju se ji je izvil iz prsi in hotela je bežali, l/endar se je ozrla ter spoznala Čira, ki bi se bil od sramu najraje vdrl v zemljo. Zaničljivo, skoro- sovražno c/a je pogledala, ne aa bi izpregovorila besedo, dvignila knjigo, naŽo pa odJjilela proti vasi. jele ko je dekle že izginilo o vasi, seje zganil in pobral pismo, kije ležalo pred ivim v travi. Bilo je prevezano s črnim trakom, najbrže je padlo Tladeždi iz knjige. - Ciro se je Sele ponoči vrnil domov; f nadaljevanje sledi.) J os, Tuma : llarava je spala... Harava je spala- p od sneg oni ječala. Hemirno srce je čakalo veselega, svetlega dne, llarava je spala, kot srce čakala je dne hi prišel v pomladnem bo času, ki z zaijo jutranjo prispe, Kus J.: dre Čanje, šlakor v sanjah sredi posmetsov šla je mimo. šn vse jasno je nebo, vse v zelenju in petja? v razkošnem veselju potujem., Th se prikrade , liha zelja: kraljujem!- Cl ledaj bliskoma plane mimo senca- kakor v sanjah... Kus J.; X oelrom. Sanjajoč brezskrbno o lahnem vetru, prav počasi jadral sem za njim: - š(do bi čakal, ko srce je polno f JCdo naročal pismu radovoljno, ko bi molčal Ta naj bo!-Se to in ler- vse če hočeš vzemi, vse objemi ' vsaj ne bo tako tesner..,. Trav poiihejn se uliholapi, pa razpni nalaJsno rdečico čez in čez,.. 3. JframarsiČ: 28 - Takrat,.. takrat, ha ni 5 em vedel kaj je nac, hi črna, g razna v duši mi lezi/ takrat, ha nisem mirna 5reče stojocgoc obrnil r tla utrujenih oči/ takrat, ho sem v dnu srca vriskajoč, pogledal tebi ljubica v oči, prisluškujoč, naslajajoč se z glasom t onih tihih melodij, ki po livadi, s cucljem posajeni, ko mrak se spušča v dol, na gaj zelem priplavajo, omamijo, /oredramtjg njega, litje utopljen o spomine, Ki zakopan v brezdanjeje globine nekdanjih dni, _ , takrat se mi je zdelo, da živim! O. danes} m dolgi blodnji, v temnih dneJj nesreče in gorja/ na licu smeh, a o srcu gnev, Obu/s ! Jpoznal sem svet/ ljudje, ki zdaj žive glumači so, in njiP besede - strup / fh JCouici Jfaclar pomislim.,. ŠCadar pomislim se mi zeti, da ostudno vidim tolpo ljudi, kjer se le zase vsak beri. Takrat se v duši misel joorodi, daje ves svil gledališče, o hale ran vsak igra to kar ue, da njemu dobro de'. ljudje joa, ki učenja zete; so pred Ig trojoo čudaki, ne r le Čudaki- še več, to so: - bedaJti, - 39 - Tr. J tare : Spet so posejane strehe. Spet so posejane strehe z žarečim socnčnim zlatom, kraj' okna mojega, iz žleba kanila je zadnja kaplja. Dolgo bila j'e modrina zastrla s sivino brezmejno dolgo so moje misli begale po ozelenelih drevoredih, Itllado in zdeno listje, streslo zadnjo je mokroto s sebe zasumilo, se razpelo in zasenčilo je vlažno- cesto. Temna senca, težka slutnja, misel mi je zagrenila / solnce - -zaželfeno solnce, ni ozdravilo mi mn srca. B. JtramarŠič: Življ* enje. Hodil se je. Ilastoptl strmo pot polno zablod, nesreč:, širok dvorezen igct, 1 očesom mladim, drzno zroc med svet A m ni -, ,-— 7 s pogumnim srcem, a na licu smeh, je mislil najti srečo prt- ljudeh j Hlinil je dan. 3vrnil se je tja, kjer kruta borba ne divja. Upognjen, strl zapuščat je la svet, a za jbpvo mu siknil je ; Proklet/ Benjamin: Povest o dnevniku. Tiste dni sem st odločil, da začne m pisali dnevnik, IT mojem mirnem, nce dogodkih revnem življenju pomeni to zelo- važen koraJt in stile nit sem zato, cla povprašam druge za svel v lej kočljivi za¬ devi. Ilc, /noja prva pot meje vodila k nje¬ mu, k učenjaku. „ tako in čaker, dnevnih =■ s bom pisal učeni pobratime, kaj praviš ti, J M kisi moder in razsoden} Hlcj prijatelj si sl —j je snel očala in začel dolgo razpravo o- bistvu in hajslvu_ predmeta s posebnim ozirom na /nog' se ne začeli dnevnik, Po-^ srečilo se mi Je, da sem razumel zadnji stavek :,Xa življenje je bt to nepotrebno, torej si izbij to misel i\ glave: Povedal petje to mnogo bolj učeno in je hotel Je daje govoriti, itier nisem vedel, ali je za življenje potrebno, cla. se dalje govori in da jaz poslušam, sem jga pustil in šel. UU JU-A Jk/iJOLLLOtl/!L f Otm J/U jjllčlic l/t OCLt lla ulici seru srečal njo sladko Dulcineja. Hasmeh ne/n seji, ona pil odgovori z otožnim pogledom: fželošnjo pomlad je namreč v modi melanholija.)Oboževana, ali veste naj no¬ vejše} Dnevnik bom začel pisati!'' Dulcineja se pomilovalno ozre vame, ona govori sploh zelo mnogo z očmi, takoj sem ra¬ zumel, da žepkoro dobro Lelo ni več moderno- jsisalf dnevnike, lak zaostalež kol jaz se joa zmeni malo za modo in tako se je zgodilo, da sem ostal kmalu sam. Zatečem se torej še k tretjemu. Ta tretji je slrcislen obiskovalec kina. davijo celo o njem, da samo zalo ne pozabi brali, ker vedno ■vclfV 11-1 n 7*//rVfA /’V//y rv'/ V n /> /p nseJao n V w/ < Trt im /i // Mt/ W L tiHL JUIUC /( c/t- LIL yli-C UL yU/ flLr i/L Lf/TCL i/la7» Čada nima j ker Je namreč ireclnc ir kinu. Oddahne m 6£, n Vendar eden, ki mi ne nasprotuje."Potolažen se jsosloolm. Za vsak slučaj pa grem naslednji dan še k Četrtemu, It pesniku. Hodilje gori in deli po sobi i/i štel stopice. Povem mu, po kaj sem prišel in se opravičim, cla ga motim.,,že piši! Tee. Tbve/tt - 41 - mi odvrne prijazne. „ Tosebno* pa pgjoisuj svoja čustva in bridkosti da bo\ se -na Lahke v starosti obujat spomine!"Ilatančno me fe Je podučil, kako in kaj' naj pisem, kadar bom pa v zadregi, naj pridem k njemu kap valim se mu za nasvete ter se odpravim kupoval dnevnik. U prodajalni si izberem najdebelcjsi zvezek £n ves ponosen nanj odidem domov. Ifsedem se. na stol in čakam, kdcij pridejo* nadme i bridkosti in bolečine, da jih popišem v dnevniku. Ctli ni jih bilo ; Tudi naslednji dan ne in ves teden ne. Tosebnib dogoahov, primernih za cluevniJe, nisem doživel, boj vendar ne morem napisati v dnevnik, da me je včeraj ne/ei kolesar skoro povozil in da sem napravil packa v lali7tsko nalogo*. Dnevnik sem spravil m dno skrinje, Sedaj čakam velikih čustev in dogodkov, ki bodo vredni mojega dnevnika. Jlaelci Cbereidner: c, , Jkrih boj. Holci si, da tijoesem zapojem, ker je topla in lepa ta noč in ker v mojih očeh je meseca soj Jako sladak f llo, čuj: Rekoč je živelo mlado- clehle. Ljubila je, če so pač sanje ljubezen, ker žive ljubezni nikdar ni poznala, in vendar jo je povsodi iskalci, ljubezen lak silno, ljubezen tak sladko, kakor je silna in sladka smrt: ljubezni ni zanjo nikdo imel . Ll neke noči je temo presekal svetel čar in pred njoje stal sredi rdečih roč ves bel oltar, in iz rdečih roč so vzhlilu bilja blestečih teles: vse njene sanje so bila telesa, neskončna ljubezen -res, in takrat jo je spet lema objela kot črn prt, in bilo ji je, ho da ljubezen najslajša je smrt / (Ib, ti si Isotel pesem radosti, bj'ezskrben smeh. Ta je mesec zašel in je soj ugasnil v mojih očeh ~ 1,1 la skrili soj, tako sladak- in preko tvojih \ je legla senca not črn oblak. Stanko Mencinger: Skrila patu. X« lic slišiš, Clida, nc vidiš njih dene, Ilc čutiš njih žgočih pogledov \ CJltj l tih za menoj' se plazi nocoj ' „ , roj temnih ostudnih joosasti ' lle boj se jih, dekle, ne boj preganja jih soj vseprodirnih oci, h/ojih temnih, iskrečih oči. lle pomniš več dni ho zakrila si vse misli mi s plaščem obujsa ? Takrat razrasle v okrilju leme , v duši so moji pošasti zle, dli odkar nimam več moči, da bi pojil j it j ostudne zveri, h tebi se vračam, Clida. C}lej! kak se razmikajo megle, nebo se nad nama blesti in temnih senc v moji duši ni, Tveganja jih soj vseprodirnih oci, tvojih temnih iskrečih oči ... llada Obereigner: U vročih dneh. Jod vročim solncent san in okrog mene je velik mir. Hotela bi združiti svoje življenje z življenjem livade \ zarila bi sc med travnate bi Ute in vsesala svoj dih v njih tie Fod soljtcem bi z njimi klanjala glavo { ob nje st naslanjata tn trepetala v vetru žnjimi Xo bi prišel večer in bi mak žejen povešal svilnate liste, bi zdrgdala v rosnem hladu in nema obstala pred skrivnostjo noči. Itn prišle bi misli, kakor sanje zamaknjenosti f pokleknila bi in se shljučila in pozabila, nase, j n kadar bi z dnem. vriskajoč planilo sobice, bi mu žrtvovala roso in misli in sanje in spet zaživela življenje cvetic . -M- /ri "" " PMltML Cllbiii dferSevan : J&A Tirijct. lopel je zavladala ledena. Cez nehaj trenutkov je začul zopel, leda ne več slo kanje, temveč jok, hi je prdsajal iz cenenega gozda, ]le mirno- je uprl pogled v grmičevje, naloje vstal, stopit med drevje in zrl v gozclni mrak, Vpazil ni ničesar, vrnil se je b klopi in sedel. Hlinilje'„Le zdelo- se uti je, da sem cul jok, kdo neki bi v tako zgodnji uri prišel na Jtal varijo! "dan na dan je zahajal pod krize, nikdar ga ni nihče molil v razmišlje vanju; le listo jutro se je zgodilo, da je imela Kalvarija Se druge obisko- valce, . okozi svež jutranji se je in zrl na "stezo, Trojica je prispela na v ___ .. . - . pogledom in sep resčrno vsidcl na klop blizu njega, llisla se pre¬ križala pred krizi, ne on, ne njeejova soproga, le mati sinček se je L<, tu / 4, yJ /»/ • i/uu url, \sJ*s r t.w u/vu* t tc-w. e /j vi-t/ ls/l-c «/ /uigneiijc k molitvi*" tli ji odgovoril, oči vidno je bil globoko zamišljen iti zalo- preslišal, vprašanje, pokaj časa slu molčala, Ona seje ozrla na Bojana, ki je opazoval prizor pod kriti. Vsesala je svoj pogled v njegovo obličje, kol bi si bolela utesnili krepko sliko- v spomin. Hlorda se ji je zabolelo ljubezni, jn zakaj,- morda ni bila srečna. ali pa se je zbudila v njej zlobna zenska narava f Bodisi to ali 'ono, rodila se ji je misel - priklenili Bojana nase. V duha je primerjala soprogovo bledo in upalo lice z zagorelim in lepim obrazom mladeniča. Toglulala je motel, ki seje v istem hipu okrinil k njej. Videl je njeno spremenjeno lice, prijel jo za iv ko in vzkliknit'. „ Elza! Bojim Je jsoslal pozoren in ju pogledal, Elza je vstala, stopila k sinku ,duiynila da k sebi in pojavila . na čelo. Cclšla je z njim h klopi in sedla, malček st je pokru obrazek z rokami in zajokat. IJlali se/e odurno ozrla ogni, ni razumela bolesti mlade duše, kt Je hrepenela k lijema, Cez nekaj trenutkov it poslala nemirna, vstala je in s tresočim korcdioni sropila pod kriz, ter pokleitnila. Jllolaa je dolgo, soprog je ostrmel, vedeeje, da sc se Ji Vrnila, se je k m emu in, rut vprašanje ni odgovorila. Ustnice e Ji tresle, oci je povesila h tlom in v njih je počival čuden vatni, ki ga opazujemo pri zlobnih ženskah. H okla it prevarali bojam shlinjenim nastopam tn igro je pričela izvrstno, da /e celo a njem vzbudila čut usmiljenja, Uledcd fa fe nejsrtmična in u vajen Je bil, da Ji leti J le z/ta nniserv ausii.. v Bojan Je vstal, da bi odšel, tocla takrat Je zarini za seboj šumenje griničevja. Ugledal Je dvoje rok, ki sla s trudom razmi¬ kali veje, Prikazala sc ji deklica. Ja kolenih in bosih nogah so se vozneui sledovi krut, izmučena Je stopila do kriza tn obstala, Ufeno obličje je bilo bledo, čelo visoko, pod n/im jsa dvoje c/lobo- jto udrlih oči, ki soji dajale bolesten izrazioklenila jerdke in molila . JCo Je prendsala Je pogledala Bojana boječe in počasi. Jmela solzne oči j obrisala sijih Je, sklonila se k llom in /sob rala šopek iolto-rdečih roi, 5 sklonjeno glaoo in trepetom na uslniccvs se je približala častniku in Elzi, ki nista videla žalostma a prizora , Uemo je obstala pred njima, čez nekaj časa pa /e spregovorila, joroseče in tiomaj slišno: „ Tllali moja daleč Je odšla o svet, kded se orne i'z daljine spet ? tlikdar, nikdar ... Valeč tam o tujini spi v gomili, črna zemj/'a zagrnila nje obraz je mili, /c u 'čzrla seje o Rojana in njiju pogleda sla se srečala . On fe jjovesil oci f vstaj in Sel mimo. Takrat fe spustila rožo na Ur/ />n /V> 1 *P nn-ht+r/J rit il7*77 j/ ¥nP%ihstliln j-nn i/s /j/» 1 jč mu zdele besede in pomislil/eTako apoorilo- l/uoice ^-Vontov moram,opravki me nejeze,kersem se šele prej dnevi vrnil zz tujine domov. Vsako Jutro zahajam na /Kalvarijo- in ko pride ura odidem/'J . Jle mudi se vanl, ostanite se kratek cas in sedi le. Udal se je besedam in set zdela listna mučna, zato listna mučna, zato je o zadret, lepo jutro je danes in prifeln e. Clooek jSozabi na sjerbi, * nacdtaujdd kp * •**** . lJubim J Ostro gci je motrila vo tdn besedah in smeh fije zginil obličja, lladcdfevalaje'. „ „ , „7o je ono. mr sem ms hotela vprašati l Odvrnit ni ničesar, zalo je nadaljevala Razigrane volje % sem danes, kar sicer ni moja navada .* Vstala je in ga prijela za roko, Čutilje njen clrget in stopil*'* korak nazaj. Stopita je h u^emu tako tesno, claje začulit toplino njenega proč ne ga m 'fcste, ni dolc/o kar sem se priselila v ta kraj in zalo si it h j n V vsem ya prosila, 'orbi bila svobodna, . . .. cy , , „ , Takrat K pritekel iz gozda me si ned. otopila ie od Bojana laket odkrito, kakor bi bita znan zeli prijateljstva z menoj' ko sem ji tujec, v n prtrcueijs ne, to /e nemogoče.,, neumna JiaJior je razmisli e val, toc n jolnce seje medienj d vi gni < jt stal t ■*'- y "'- -* rj - •- ~ *• zvenela motril i . obvisela med belimi cveti. , . , O tciko- uganko, ki se mu jt zdetci ntrazreSljtva. se Je napcite do uto O, Blizu Je stal na rešitvi, a tega ut slutil. (Valje sledi.) Blanko Mencinger: Ciklus: lllojc življenje. Bil sem otrok in po polju begal, trgal rože, srkal sobica blesk , v misli stroje, o sanje omamljive vpletal sem pomladilo• vso prelest. Hale zidal sem gradove med. oblatil- vrb gora v in brez dvoma bil sem takint prvi gmdbenik sveta. Ja prispel Čez polje starec sivolas, zmolit me pri gradnji, rekel mi na glas: le uživaj, dele, te pomladi Čar, . saj so dnevi steli- Bog je gospodar! Cjledat sem za starcem, nisem prav umel vseh besed njegovih, no, pa kaj mi mar. Z. Toda le jorekmalu vihre je divjanje rože poteptalo in vse moje sanje- takrat mati moja v večnost je stopita. Žalost pa obzorje v mrak mi razmaknila. 3 . Odtujil svetlim sem se cestam, v lento usmeril sem korak, in po obupnem dušnem boju sem bolel bili mlad asket. iforizem: Jn vseje hrepenenje. Hrepenenje ne vidi, nedela, ne hodi, nm ti, ne mrk, ne nog. Hrepenenje je umetnik: ne živi, ioda vsega sveta živ t v njem. Hrepenenjeje stvarnik,- sam ne ustvarjen, stvari Življenje iz g amenju, iz mrtvega Ha. Trazni besedi vdahne dušo, mrzli barvi luc. n repenenje Te je vidclv, llina, predno sem Te objel. j^jjv > -4F- Fr. Stari-. Jz cikla : V naših gorato. It visi ge v e m morju zraka potopljene, cla svetijo se le robovi od meseca obseiaui, letijo- koce Velike planine. Tu na robu, ob tvoji levi, plamen naju je objemal, a od strani druge črno zevajoči dol. Jfoliko bilo Inpela v tvojih udih/ Sklonjenih glava sva zrla tja v ''dolino, kjer se je svetilo^ v temi ndtaj lucic,- stalo najino je mesto; najin rojstni kraj. Jn moje misli, tako so bele solncne in tvoja duša seprerila je v radosti opoj. Stanko lllencinjen Itjeseni. la temen se je zastor nebo jesensko skrilo, ker nam bolesti svoje ni pokazali klelo'... Jn dan na dan vso sirno plan s solzami nam, namaka... Skoz dušo mojo- pa v leb dneh bridkosti se nebrtj prelaka. Ciril Kočevar: Ulile Klopčič „ Plamteči okov l Fo- vojni je stremheijjc socializma, ustvariti si lastno, takczvano„proletarsko umetnost, prisla do posebnega poudarka, li kusiji, kjerje zavladala ekstremna socialistična stranka, je dosegla tendenc iioz.ua, izrazito z revolucionarnimi gesli navdaJjnjena literatura svoj v is'ek. It tej smeri so nap ra n vili mnogo ludi Jlemci. Kol vsaka literarna novost, je našel tudi„ proletJuilt med Slovenci golov odmev, kazen par knjig in brošur je izšla tucli nekaj zalih jooezij z razrednobo/no itndenco: t . iti težko- zavzeti stalisca napram temu literarnemu gibanju. Jasno je. cla kar bo delavska književnost ustvarila trajnih umetniških vrednot to bo oslaco kljub vsem naporom nasprotne smeri,- kar bo slabega,to odjpdcle samo ob sebi. Danes ze ne smemo trditi, da je vsak najnen umetnosti le umčtiiost sama, kol ne moremo dopustiti, daje v službi katerih 'brze Zmeda, tudi _ ohovilp se kaze jsolitičnega entuzijasta in na razcepljejiost dijpa. ..., _ . _ __ na jpesnika - upornika. obžalujem samo, da jsrevladuje v lej. knjigi jorvt. tešem ter tja zaslutimo med balaste; m verzifieu ranega jjolitienega joroarama tudi pesnika, sprejemalca tajnih eteričnih valov človeškega irjoljenjct in glasnika mladega, res zgnesitega jsrdsoda . novih /rodov., . Je p redno sb„ Plamteči okovi" izšli, je mvratv bili na ctlani, dami samo tendeiicijoznost zbirke edini vzrok, da jo bo naša javna kritika odklonila ; Iknclar odklanjam misel, dg jj Klopčič epi gon t mračne^ beliškar^ življenje misel, cul je Jiiopctc epigon mračne jeus/iarfeve jpoezi/e. Kazen rdečih platnic in /približno istih motivov iz delavskega rfirliPinn rt in-i rt Irt n r>*> < n A *bttr%tiPr1rt * . Aned .. izb rus eiu, niso verzi bog veka j pisanje programov drug , Jz dijaškega gibanja. Jidleji rzi ooqv eininiscenca, hihitam tildi jem pa, da bo- v prC/podjiiib pesnika ter bo prepusta vršila , omenim tov vicce varja, m je v ftrat/eem govoru orisat viettcja - jsesnika in nam podal sliko njegove duše, pristno slovenske, brez izumelničenj' - Hled deJuamatoni se je odlikoval lov. or maji, ki 'lokim občutjem in metodičnim izrazom podal t.. »jffejl ostalimi so sodelovali\ KramarŠicinJfrajftc. ax - Vsebina: 1, Stanko Jllencinc/er: . Iloč na morju. 2 . TusS y . Tja... s. albin Jterševan :. rbd noč na polje ~ Brezivezclna noč. 5 . JladO'voertianer : . Jzpod oblačnem neba... 6. fr. Sfere" :.. Tusltle me misli. f. Slamo- ITlencCnger i . čiro, 8. /oj. Tuma ;. Ilaraua fe spala... 9. J Kus S. : . Srečanje. 10. „ Z vetrom. 11. B. JiramarSic : . Takrat... 12. Tr. JtoviČ ; . kuclarpomislim. 15 . Tr. Stare ;. Spet sc posejane sirene. /t. B. JCramaršic :. življenje. 15 . Benjamin :. Tovest o dnevniku. oj. ola. , w . . —* -j. — —j —. .- - - - — dneh. 19. dlbin Jterševan . Jtalvarija, 20. Stanko Mencinger :. lllo/e iiirljenje. 21. Tr. Stare V naših goijjjs, 22. Stanko Mencinger: . U jeseni. v , , „ 25 . čiril Jtočevar v '.. mile JClopčic„ Flainleči okovi. Sz dijaškega gibanja. Jzdaja lite/arni krožek,, Jvan tPankar' 11. podr. TS. na realki, Ljubljana. „ Urednik: Cllbin Jferseuait. Odgovorni urednik'. Stanko- Mencinger. Jz uredništva. Tri pisanju 2. številke se nam je pripetilo več napak, kaierc tu popravljamo -: Stran 18 . mesto- o-deliska- odaliska. ■ " » " razširiti vase tuje moči - sprejeli vase. " 28 . ” lo je en plus noči - en plus moči, " 52 . * splošno človeka - splošno človeška. Cjradivo- za številko sprejemamo le do to. maja ki Ilovi Jfres.