PoStnlna platens v gotovini
Leto XXV., St. 6
V Ljubljani, 15. junija 1938
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravic«
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotlčne organizacije.
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
O našem kongresu in po niem
Peti kongres svobodnih strokov- J nih organizacij v Sloveniji, ki se je vršil dne 22. maja 1938 v Ljubljani, je ponovno potrdil zavest in disciplino članstva strokovnih organizacij ki so priključene Strokovni komisiji v Ljubljani.
Že v uvodnih besedah je omenjal predsednik s. Sedej, da so naše organizacije v minuli poslovni dobi Strokovne komisije, dokazale v polni meri resno voljo po enotnosti, solidarnosti in disciplini v zmislu sklepov in načel Urssja. Tako, kakor uvod kongresa, je tudi razprave in referate preveval enoten duh, ki je potreben v boju za socialne pravice delavstva. Opozarjal je obenem, da se neki elementi hočejo polastiti naših socialnih ustanov. Mi te elemente samo pozivamo, da pridejo ponje, toda v svobodnih volitvah, da bodo videli in spoznali voljo in zavest delavstva in nameščenstva.
Kongres je pozdravilo več organizacij pismeno tako iz Zagreba, Splita in drugi ter z dvema pismenima pozdravoma naši sodrugi v Franciji.
Na kongresu je bilo 64 delegatov organizacij ter 19 članov plenuma Strokovne komisije in nekaj gostov.
Po izvolitvi predsedstva (ss. Pe-tejan, Mlinar in Toma) ter izvolitvi odborov za verifikacijo mandatov in pregled resolucij, je kongres prešel na dnevni red.
Prvi je pozdravil kongres s. Roz-majer iz Novega Sada v imenu uprave Urssja in novosadske organizaci-’ je. Ganljivo je opisal položaj delavstva z ozirom na socialne razmere in socialno zakonodajo poživljajoč kongres k strumnemu delu in uveljavljanju. Kongres je njegov pozdrav burno odobraval.
Uprava je predložila kongresu pismena poročila. Posebne debate o njih ni bilo, ker so bila izčrpna.
V	imenu kontrole je poročal s. F. Svetek. Pohvalil je poslovanje sploh in posebej blagajnika, ker so vsi posli v redu in je Strokovna komisija gospodarila prav dobro. Predlagani absolutorij upravi in blagajniku je kongres z zadovoljstvom odobril po zaključeni debati in referatih, ki so se takoj nato izvršili.
Revizijsko poročilo o finančnem poslovanju Strokovne komisije za kongres 22. maja 1938.
Podpisana, na kongresu leta 19.36 izvoljena revizorja France Vidmar in France Svetek, podajava po temeljitem pregledu vsega finačnega poslovanja Strokovne komisije, naslednje poročilo:
Običajni pregledi knjig in primerjava vpisov s položkami so se vršili pogostoma običajno vsak mesec, generalni pregled sva pa izvršila 18. in 19. febr. 1937 in 12. in 13. maja 1938. Tako pri običajnih, kakor pri generalnih pregledih je bila vselej izvršena tudi skontracija blagajne.
Pri revizijah sva dognala, da je sistem knjigovodstva S. K. od dneva 1. aprila 1936 popolnoma preurejen. Knjige so na novo naložene v pravilni knjigovodski sistem, ki obstoji iz glavne kjige, katero predstavlja journal, ki je vezan in v katerega se vknjižujejo vse glavne postavke, ki so potem specificirane po kartotečnih kontovnih listih. S tem načinom knjigovodstva se je doseglo na eni strani zanesljivost vezane knjige, na drugi pa dobro in pre-
gledno specifikacijo. Ves denarni promet se vodi po blagajniški knjigi, iz katere so razvidni vsi dohodki in izdatki po kronološkem redu. Poleg te blagajniške knjige obstoja še knjiga za ročno blagajno, katero vodi blagajnik sam. Knjigovodstvo je v vzornem redu in na tekočem in tehnično tako izpeljano, da bi bilo treba priporočiti takšno knjigovodstvo vsem drugim organizacijam in bi bilo lahko vzor tudi mnogim javnim ustanovam.
Strokovna komisija in njen blagajnik sta finančno vzorno gospodarila. Če pomislimo, da je izvor finančnih sredstev črpan iz samih finančno šibkih slojev je treba veliko štedljivost toplo pohvaliti. Vrhu tega je prinesla velika štedljivost in dobra uprava Strokovni komisiji znaten prirastek na premoženju, kar vsekakor povečava njeno akcijsko in bojno sposobnost.
Na podlagi knjig in beležk sva ugotovila, da je od zadnjega kongresa, to je od 31. marca 1936 do 31. decembra 1937 zaznamovati prirastek na premoženju za celih Din 153.552.41.
Posebej nama je padlo v oči uspešno ravnanje pri izdajanju koledarja, za kar gre posebna pohvala, poleg blagajnika tudi tajniku Strokovne komisije. Dočim je bil koledar iz leta 1936 skoro pasiven in so prinesli njegovi inserati samo ca. Din 4000, kar je znak nereda pri in-kasu, je prinesel koledar iz leta 1938 samo na inseratih čistih Din 13.957.
Bilanca Strokovne komisije zaključena z 31. decembrom 19,37 in ki sva jo aprobirala po knjigah in po-ložkah, kaže razveseljiv preokret k solidnemu poslovanju in prirastku finančne moči Strokovne komisije. Vzorni red v knjigovodstvu pa omogoča jasen pregled vsega finančnega poslovanja in čim natančnejšo revizijo. Iz teh razlogov sva v stanju predlagati razrešnico s pohvalo odboru S. K. in posebej še blagajniku.
France Vidmar, France Svetek.
Posebno- poučni so bili stvarni referati, tako Gospodarska politika in položaj delavstva (s. Jakomin). Socialna zakonodaja (s. Stanko). Položaj rudarskega delavstva in bratovske skladnice (s. Arh), Sindikalna politika v Sloveniji (s. Sedej), Delavski tisk in delavsko sindikalno gibanje (s. F. Svetek). Referate in resolucije je kongres brez ugovora sprejel z burnim odobravanjem. O referatih ne bomo tukaj obširneje poročali, ker imajo organizacije nalog, da svoje članstvo obveste o njih. resolucije pa, ki so jedro teh referatov, objavljamo v celoti v današnji številki.
Posebno zanimanje sta zbudila na kongresu dva predloga ki ju je kongres sprejel soglasno in s po-vdarkom.
Prvi predlog sc tiče pažnje na neodvisnost svobodnih strokovnih organizacij, ker nepoklicani in nede-lavski elementi kličejo na pomoč proti svobodnim strokovnim organizacijam. Obstoj naših organizacij, in sicer neodvisnih, je zajamčen v mirovnih pogodbah. To je, delavskim organizacijam je neodvisnost zajamčena po mednarodnem pravu. Vsaka akcija proti njim pomeni zaradi tega kršitev mednarodnega prava, mednarodne garancije za svobodo naših organizacij.
Drugi predlog se tiče akcije proti draginji. Brez pravega povoda se pojavlja verižniška draginja, kakor sedaj zlasti z mlevskimi pridelki. V zadnjih dveh letih si je delavstvo iz-vojevalo nekaj boljše plače, ki pa še ne odgovarjajo plačam ob najboljši konjunkturi. Kaj se je zgodilo? Nova draginja je zmanjšala realno vrednost plač, da so danes še mnogo nižje, kakor so bile 1929. Vrhu tega pa plače pri nas morda komaj dosezajo 50% predvojnih plač z ozirom na draginjo življenjskih potrebščin. Spričo teh razmer je kongres naročil novi upravi, da priredi protestne shode proti draginji ter predloži primerno resolucijo merodajnim oblastem (ministrstvu) s predlogom da ukrene potrebno proti neutemeljenemu podraževanju življenjskih potrebščin. Ta sklep kongresa bodo organizacije izvršile na svojih zborovanjih dne 19. t. m., oziroma po razmerah v najkrajšem času.
Pri volitvah nove uprave je prišlo do male debate glede kandidatur in glede zastopnikov Zveze kovinskih delavcev, ki pa se je uredila z glasovanjem. Kovinarjem se je prepustilo, da naknadno predlože svoja dva zastopnika v Strokovno komisijo.
Glede želje, da bi »Delavec« izhajal večkrat mesečno, se je sklenilo, da nova uprava prouči vprašanje. Pripomniti je treba, da bo ob večkratni izdaji »Delavca« kakor bi bilo potrebno, vendarle računati z večjimi izdatki za tisk. Organizacije se bodo o tem ob priliki še lahko izjavile.
Delavstvo Slovenije je s svojim kongresom lahko zadovoljno, ker je svojo taktično in načelno miselnost jasno in soglasno manifestiral. Vsi pričakujemo, da obvelja ta iskrena enotnost tudi v bodoči poslovni dobi nove uprave Strokovne komisije ker je spričo težkega socialnega in pravnega položaja delavstva nujno potrebna in je predpogoj uspehov tako v obrambi obstoječih socialnih pravic, pa tudi v boju za nove pravice in zlasti tudi pri delu za organizacijo med neorganiziranim delavstvom. Na delo in boje moramo biti pripravljeni, oboje pa je mogoče le v enotnosti in disciplini.
S. Petejan je v svojem zaključnem govoru prav dobro poudaril in
energično izjavil, da hočemo ščititi vse naše ustanove, socialnopolitične in kulturne. Izvojevali smo delavske zbornice, naša je »Vzajemnost«, naša »Cankarjeva družba«, naše so tudi svobodne strokovne organizacije. Za našo obrambo, za našo kulturo smo priborili vse to in zato hočemo vse to ohraniti.
Delavstvo tudi ne sme pozabiti na delavski tisk. »Delavska Politika« izhaja sedaj trikrat na teden, ne da bi zvišala naročnino. To je bilo orno gočeno samo s požrtvovanjem so-drugov, ki delajo in se žrtvujejo zanjo. List se poteguje za naše delavske interese česar redno v drugih listih ne najdemo. Zavedajmo se, da brez vsestranske izobrazbe ni pravega napredka.
Sedaj zapuščamo ta kongres in se vrnemo v svoje kraje. Ponesimo zavest in aktivnost med naše člane. Pritegnimo vse sodruge in sodruži-ce k resnemu delu in neomahljivi solidarnosti z organizacijo in zvestobi do nje.
Z vzklikom za enotnost v delavskem gibanju in z družnostjo je s. Petejan zaključil peti kongres svobodnih strokovnih organizacij v Sloveniji.
Na kongresu je bil izvoljen sledeči Izvršni odbor in plenum:
Izvršni odbor: Predsednik Ivan Mlinar, podpredsednik Svetek Franc, tajnik Bricelj Niko, blagajnik Jakomin Lovro, odborniki: Arh Jurij, Tratar Ignac, Dermastija Jakob. Ča-mernik Ivan. Škerlj Pavel Tome Ivan. Kovinarji imenujejo naknadno.
Nadzorstvo: Vidmar Franc, Murn Filip, en kovinar naknadno.
Plenum: S. D. S. Z. J. Svetek Franc, Jakomin Lovro, Vidmar Franc, Krč Franc, Vuk Viktor. R u-darji: Arh Jurij. Bazelj Ivan. Pliberšek Franc, Košak Franc Murn Filip. Kovinarji: 4 odbornike imenujejo naknadno1. S t a v b i n c i: Hrovat Alojz, Ganzitti Rudolf, Tratar Ignac. Lesni: Gregorič Jože, Dermastija Jakob. Priv. nam.: Mlinar Ivan, Bricelj Niko, Petejan Josip. M o n o p o 1 c i:	Čamernik
Ivan. Černe Franc. Strojniki: Škerlj Pavel. O b 1 a č i 1 ni: Prezelj Anton. 2 i v i 1 c i: Tome Ivan. H i š. posli: Ajdišek Mica.
Resolucije
pokrajinskega kongresa Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, dne 22. m«)a 1938
Ekonomski in socialni položaj delavstva
I. Gospodarsko življenje
1. V zadnjih letih zaznamuje gospodarstvo precejšnje poživljenje. Toda poživlje-nje ni posledica zasnovanega načrtnega postopka narodne celote, temveč le slučajnosti ob vplivu raznih okoliščin. Zato tudi v minuli periodi ni prišel do izraza razvoj tiste vrste gospodarstva, ki ima na nafcem terenu največ pogojev in ki se mora ravno zaradi tega načrtno negovati in podpirati. Zato je bila tudi carinska obramba v minuli periodi zelo parasitska, namesto da je proučila načrtni dvig našega narodnega dela vseh vrst.
2. Življenjski standard delavca se v tej periodi gospodarskega poleta ne dviga, ampak v mnogih primerih pada, in sicer prav v tistih panogah gospodarstva, ki so se ob času krize relativno dvigale.
3. Da se v polni meri dvigne življenjski standard delavstva in širokih delavskih mas sploh, da se poholjša splošno blagostanje, je potrebno načrtno delo celokup-
nega gospodarstva po načelih gospodarske socialne demokracije, ki ima nalogo:
a) pravilno regulirati odnose med kme-tiškim gospodarstvom, ki je najbolj prizadeto po krizi, in industrijskim gospodarstvom, ki je bilo v znatnem delu tudi v dobi gospodarske krize največji okoriščenec v našem gospodarskem življenju;
b) pespeševati napredek kmetijstva ne le z organiziranjem kmetsko-gospodarskega kredita, ampak tudi z načrtnim dirigiranjem proizvodov po potrebah domačega in zunanjega trga ter dvigom njegove rentabilnosti sploh, posebno še v korist malih proizvajalcev in odjemalcev. Pri vsem tem pa imej glavno vlogo tudi samopomoč — za-drugarstvo;
c) ozirati se pri načrtni zgradbi industrije vedno tudi na interese neposrednih proizvajalcev, delavstva kakor tudi inže-njerjev in ekonomistov, ter interese odjemalcev in kmetiškega gospodarstva, kot dobavitelja surovin. Le tako se prepreči beg kapitala v inozemstvo in porabi doma, kar bi v glavnem koristilo gradbi našega gospodarstva;
Stran 2
»DELAVEC*
15 junija 1938
d) usmeriti našo politiko v mednarodni izmenjavi dobrin k svobodni trgovini;
e) skrbeti za razvoj obrti kot važnega vzporedka našega narodnega dela, kakor tudi za razvoj domače obrti, kot nadomestni zaslužek zlasti v pasivnih krajih;
f) stremeti v vodstvu naše celokupne gospodarske politike k pravični mednarodni podelitvi dela, tako, da bo nasa država dosegla tisto mesto v narodni zajedmci, m ji po nje prirodnem bogastvu in po sposobnosti prebivalstva pripada
II.	Položaj delavstva 1 V dobi gospodarske krize je nominalni 'delavski zaslužek globoko padel, vendar je padec zaslužka kolikor toliko izravnan s še večjim padcem cen agrarnih proizvodov^ nastalim gospodarskim Poživlje-njem ie nastopilo zvišanje cen industrijskih in kmetiških proizvodov ter surovin. Delavski zaslužki pa so med tem le neznatno porasli; torej so realno padli, ce jih primerjamo s skokom cen življenjskih potrebščin.
3 Življenjski standard našega delavstva in nameščenstva je silno nizek. Z gospodarskim poživljenjem pa so dam pogoji, da se dvigne delavčev standard. Dvig življenjskega standarda delavca in nameščen-ca pa se doseže lahko na naslednje načine.
z dviganjem zaslužkov potom sindikalne borbe;
z vplivom na tržne cene; z intervencijo oblasti in samoupravnih oblasti proti tihotapski trgovini;
z ustvarjanjem in razvojem lastnega zadružništva;
z davčno razbremenitvijo delavstva; z znižanjem neposrednih davkov in oprostitvijo kulturnega minimuma vsakršnega obdavčenja;	.
z ukinitvijo davkov na potrošnjo.
III. Obremenitve delavskega zaslužka
Delavski zaslužki so obremenjeni s tež-kimi obremenitvami direktnih in indirektnih
V	proračunskem predlogu za 1938-39; je predviden uslužbenski davek z 270 milijoni, izredni prispevek za uslužbenski davek pa s 6() milijoni, 1 odst. takse na priznanice za te zneske znaša 3,300.000 dinarjev, ku-luk, ki ga plačujejo delavci občinam in banovinam znaša okoli 25 milijonov dinarjev, tako, da samo te vsote, brez verskih davkov ter raznih banovinskih in drugih dodatkov, znašajo letno okoli 300 milijonov dinarjev, kar je več kakor vsa zemljarina. Poleg teh obremenitev, ki direktno zadevajo delavske zaslužke, pa imamo še indirektno obremenitev s trošarinami, ki delavske zaslužke zmanjšujejo okroglo za 20 odst. če se skupni letni dohodek delavskih zaslužkov oceni s 6 milijardami, tedaj gre 25 odst. ali 1 in pol milijarde te vsote samo za posredne in neposredne davke. Te obremenitve še bolj onesposabljajo delavca kot odjemalca ter vplivajo na njegov ekonomski, socijalni, zdravstveni in moralni položaj še težje, kakor če bi bila razdelitev javnih bremen pravičnejša.
Kongres Strokovne komisije objavlja te podatke z zahtevo, da se znižajo javna bremena, ki padajo na delavska pleča ter poziva delavstvo Slovenije, da s svojo sindikalno akcijo dela na to, da doseže zvišanje nominalnih in realnih zaslužkov.
Ugotovitve glede socialnopolitične zakonodaje
1.	Nerešenih je ostalo še mnogo utemeljenih zahtev, ki jih je postavilo delavstvo
na zadnjem kongresu Strokovne komisije dne 19. aprila 1936 in katere je ves ta čas širom Jugoslavije povdarjalo delavstvo, organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah, zlasti:
a) ni	še	izvedeno	obvezno zavarovanje
vsega delavstva brez	izjeme za	slučaj bo-
lezni, nezaposlenosti, starosti in smrti;
b) niso še izvedene volitve v samouprave delavskega zavarovanja in ostale delavske institucije, marveč vodijo posle deloma imenovani odbori, deloma pa uprave, katerim je funkcijska doba že potekla,
c) ni se pristopilo skrajšanju delovnega časa kot najbolj uspešnemu sredstvu za pobijanje nezaposlenosti;
č) država ne prispeva nikakili sredstev za razširjenje in izboljšanje obstoječih zavarovanj	za	bolezen,	starost in	nezaposleni ni	še	predpisan pravilnik	o odškod-
ninah za vajence v smislu obrtnega zakona, čeprav velja isti že 7 let;
e)	ni še uKinjen prispevek za bednostm fond, s katerim je obremenjeno delavstvo edino le v dravski banovini, dasi nima ni-kake ingerence na razpolaganje z istim.
2. Tekom zadnjih dveh let je bilo izdanih več socialno-političnih zakonov in uredb, ki naj bi rešili najvažnejša delavska vprašanja (zavarovanje za starost in onemoglost, brezposelno zavarovanje, reševanje sporov med delavstvom in delodajalci, minimalne mezde, razširjenje pokojninskega zavarovanja, sanacija bratovskih skladnic itd.). Dasi so ti zakoni in uredbe na eni strani prinesli delavstvu gotove koristi, vsebujejo na drugi strani vrsto določb, ki režejo v meso delavstva, kakor;
a) uvedba takih minimalnih mezd, ki ne odgovarjajo niti skromnim potrebam samca, na katere pa se danes povsod sklicujejo delodajalci kot nekako »uradno« merilo sedanjim razmeram odgovarjajočih mezd;
b) omejitev svobode sindikalne akcije z uredbo o določitvi minimalnih mezd;
c) izločitev velikega dela takozvanega »sezonskega« delavstva od uživanja brezposelnih podpor v času dejanske brezposelnosti ter podaljšanje roka za pridobitev pravice do podpor;
d) birokratizacija in centralizacija poslovanja borz dela, v katerih ima odločilno besedo Ministrstvo socialne politike — torej nadzorna oblast — čeprav država ne daje nikakih subvencij, delavstvo pa nima na poslovanje nobene ingerence.
3. Obstoječa socialna zakonodaja ostaja na papirju povsod tam, kjer ni močnih strokovnih organizacij, ker:
a) ni poskrbljeno za zadostna sredstva za nadzorstvo glede izvajanja socialne zakonodaje po organih državne oblasti;
b) večina socialno - političnih zakonov nima odgovarjajočih kazenskih sankcij za kršitve, v kolikor pa iste obstojajo, so tako nizko odmerjene, da naravnost zapeljujejo h kršitvi, ki prinese kršitelju daleko večji dobiček kakor znaša zagrožena kazen;
c) niso predvidene nikake kazenske sankcije za kršitev sklenjenih kolektivnih pogodb;
d) ni poskrbljeno za dejansko zaščito izvoljenih delavskih zaupnikov in kandidatov za zaupnika, ki so izpostavljeni preganjanju, odpustom in črnim listam.
Na podlagi navedenih ugotovitev se obrača kongres Strokovne komisije na odločujoče državne oblasti z apelom:
1.	Izpopolnite obstoječo socialno zakonodajo v smislu že opetovano stavljenih
predlogov delavskih strokovnih organizacij.
2. Zasigurajte popolno samoupravo vseh delavskih institucij ter razpišite volitve v samouprave delavskega zavarovanja in delavske zbornice.
3. Ukinite omejitev svobode sindikalne akcije s spremembo uredbe o minimalnih mezdah ter istočasno določite minimalno mezdo v taki višini, da bo odgovarjala eksistenčnemu minimumu.
4. Izvedite obvezno zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod ter za starost, one- j ru, kakor tudi vsem ostalim instancam Stro-moglost in smrt za vse delavstvo — tudi | kovne komisije ter včlanjenim zvezam, da
da bodo rudarskemu in plavžarskemu delavstvu tudi v bodoče zajamčene vse one pravice, ki jih je to delavstvo vživalo pred 1. jan. 1938.
Sindikalna politika v Sloveniji z ozirom na sklepe URSSJ-^a
Kongres Strokovne komisije jemlje na znanje zaključke kongresa URSSJ-a o sindikalni politiki ter nalaga izvršnemu odbo-
poljedelsko in sezonsko — ter za doslej iz vzete privatne in trgovske nameščence — ter omogočite redno funkcijoniranje teh ustanov z izdatnim letnim prispevkom iz državnega proračuna.
5.. Zasigurajte zadostne kredite za potrebam odgovarjajočo kontrolo glede izvajanja obstoječe socialne zakonodaje.
6. Pristopite k lajšanju nezaposlenosti z organiziranjem velikih' javnih dfcl ter skrajševanjem delovnega časa na 40 ur tedensko za industrijo in 48 ur tedensko za obrt.
7. Zaščitite delavskega zaupnika, da bo lahko brez bojazni za svojo eksistenco vršil z zakonom o zaščiti delavcev poverjene mu funkcije.
8. Zaščitite delavsko mezdo pred eksekucijo do višine eksistenčnega minimuma ter spremenite v tem smislu zakon o izvršbah.
Vsemu delavstvu v Sloveniji:
Pristopite v članstvo svobodnih strokovnih organizacij, da z organizirano močjo dosežemo tako socialno zakonodajo, ki bo garantirala dejansko enakopravnost delavca v človeški družbi.
%
Položaj rudarskega delavstva in Bratovske skladnice
Ministrstvu za šume in rudnike
Beograd.
Delegati, zbrani na y. rednem kongresu Strokovne komisije v Ljubljani, so na podlagi poročila o obstoječem socialnem zavarovanju rudarskega in plavžarskega delavstva ugotovili naslednje:
Z novimi pravili o bratovskih skladni-cah. ki so stopila v veljavo dne 1. jan. 1938, se je po izpremembi člena 50 in 82 dosedanje stanje zelo poslabšalo.
Stara pravila so omogočala stalno možnost čuvanja pridobljenih pravic. S čl. 50 novih pravil pa je ta ugodnost ukinjena in je v bodoče možno čuvati pridobljene pravice le začasno. S tem je do skrajnosti v večini primerov ogrožena možnost vživanja pridobljenih pravic iz naslova pokojninskega zavarovanja'
S čl. 82 pravil je za delne nezgodnike po 1. jan. 1938 ukinjeno vživanje celotne priznane nezgodne rente, če so še dalje zaposleni in jim je priznana samo razlika v slučaju zmanjšanega zaslužka. Ni se vpo-števalo, s koliko večjim naporom vrši ne-zgodnik svoje delo in koliko mlajših delavcev, ki se jim utegne pripetiti nezgoda, da ostanejo delno pohabljeni, bo vsled določbe čl. 82 pravil prikrajšanih v napredovanju in zaslužku.
Na podlagi gornjih ugotovitev, ki so gospodu ministru za šume in rudnike dobro znane, apelira kongres Strokovne komisije na gospoda ministra, da s posebnim dodatkom k pravilom o bratovskih skladnicah besedilo členov 50 in 82 popravi v toliko,
te zaključke v celoti izvajajo.
Delavski tisk in delavsko sindikalno gibanje
Po zaslišanju referata o delavskem tisku opozarja kongres Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani vse merodajne či-nitelje na dejstvo, da je poleg pravice združevanja svoboden delavski tisk prvi pogoj, da se na legalen način uspešno zastopajo življenjski interesi delovnih stanov in celotnega delavskega razreda.
V	boju za svoje moralne in materijalne interese mora izdržati delavstvo vso ogromno premoč, ki jo imajo pridobitni sloji v kapitalu, ki je v borbi za čim večjim dobičkom neobziren in okruten ter v stanju izkoriščati delovno silo množice ne samo do popolnega uničenja njenega človeškeda dostojanstva, temveč do same ogrozitve njenega fizičnega zdravja in eksistence.
Drugi pogoj za uspešno zastopstvo delavskih interesov po tisku je, da je vsa njegova vsebina resnična in podprta z dokazi. Kritika obstoječih razmer pa mora biti vedno podprta s predlogi; kako in na kakšen način obaviti njih izboljšanje.
Tretji pogoj je svoboda izražanja misli tudi na znotraj, tako, da ima sleherni član
—	v okrilju tehnične možnosti — pravico priobčiti v delavskem tisku svoje predloge, pomisleke in tudi kritiko, zlasti pred počet-kom raznih akcij, konference in kongresov, v kolikor je kritika konstruktivna in dobronamerna.
Nedopustna je kritika le pri akcijah, ki so še v teku, ali o sklepih, ki so že sprejeti' po statutarno postavljenih forumih gibanja.
Kongres naroča novi upravi Strokovne komisije, da v okviru teh direktiv skrbi za tehnično izpopolnitev strokovnega tiska »Delavec« in »Ljudski glas«, prouči naj efektnost koncentracije uredniških in dopi-sovalnih sil v enotno redakcijo za vse strokovno časopisje. Obenem naroča, da naj se uredi izdajanje obveznih strokovnih glasil tako, da bo poleg stremljenja po dobri tehnični izpopolnitvi, upoštevana tudi tendenca po čim nižjih nabavnih stroških.
Smer strokovnega časopisja odreja in
za njo odgovarja Strokovna komisija.
Kongres priporoča vsem priključenim zvezam, da po svojih močeh širijo ostali razredni delavski tisk (»Delavsko Politiko«, »Vzajemno Svobodo«, knjige »Cankarjeve družbe« in slične publikacije).
Ne odlašajte z nabiranjem članov »Cankarjeve družbe«. Vsak zaupnik naj gleda., da mu dosedanji člani čim prej plačajo članarino za leto 1939. Ko ima poln blok, naj ga odpošlje »Cankarjevi družbi« obenem z denarjem.
Velik uspeh tezenskih kovinarjev—nova kolektivna pogodba
Kovinarjem v »Kovini d. d.« na Teznu pri Mariboru, ki so si pred par tedni priborili 10 odst. zvišanje mezd, so sedaj sledili kovinarji pri »Splošni stavbeni družbi« na Teznu pri Mariboru.
Predložili so podjetju osnutek kolektivne pogodbe ter je prišlo do pogajanj v petek, dne 10. junija. Pogajanj so se udeležili vsi obratni zaupniki ter s. Vidovič za S. M1. R. J., podr. Tezno.
Uspeh pogajanj je naslednja kolektivna pogodba, ki pomeni za delavstvo prvo etapo v urejanju delovnih razmer v tej tovarni.
Vsekakor je že sedanja pogodba boljša kakor v mnogih sličnih podjetjih.
KOLEKTIVNA POGODBA,
s katero se urejajo delovne razmere med tvrdko »Splošno stavbeno družbo d. d.« na Teznu pri Mariboru, kot delodajalcem ter med njenim delavstvom, zastopanim po Savezu metalskilr radnika Jugoslavije.
Člen I.
Veljavnost pogodbe.
Ta pogodba stopi v veljavo dne 15. maja 1938.
Člen II.
Veljavni poslovni red, ki je odobren od oblasti, tvori bistveni del te kolektivne pogodbe.	*
Člen 111.
Delovni čas.
Delovni čas traja v smislu čl. 7 poslovnega reda 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko in je razdeljen sporazumno z delavstvom glasom poslovnega reda.
Pri delu, ki se vrši na prostem, se delovni čas odredi po vremenskih prilikah, vsekakor pa ne traja dalje kot deLo v delavnici.
5 minut pred pričetkom dela se da signal, da se delavci v tem času preoblečejo in pripravijo potrebno orodje in se podajo na delovni prostor. Pri drugem signalu se mora vsak delavec nahajati na svojem mestu in mora pričeti z delom. 5 minut pred koncem dela ise da prvi signal za po-■ spravljanje orodja, preoblačenje in umivanje.
Razen teh 5 minut pred koncem dela se drugi odmori ne štejejo v delovni čas.
Na montažah izven tovarne velja 10-urni delovni dan v smislu § 8, toč. 8 Zakona o zaščiti delavcev brez pravice do pribitka za nadure.
Člen IV.
Prazniki.
L Glede nedeljskega dela veljajo zakonita določila.
2. Praznujejo se sledeči prazniki: Novo leto, 1. maj, Velikonočna sobota in Velikonočni pondeljek, Binkoštni pon-deljek, Vsi sveti, 24. decembra po 14. uri popoldne, 25. in 26 decembra ter od oblasti predpisani državni prazniki.
3. Nadurno delo se plača v smislu § 10 Zakona o zaščiti delavcev s 50% pribitkom na normalno urno mezdo. Ako bi se ob kakem od navedenih praznikov redno obratovalo na željo podjetja, se plačajo mezde s 100% poviškom. V kolikor se pa ob navedenih praznikih vršijo samo za nadaljnje redno obratovanje potrebna vzdrževalna in pripravljalna dela (tudi natovarjanje in raztovarjanje nia-terijala), pritiče pri teh delih zaposlenim delavcem 50% pribitek.
4. Na željo delavstva se lahko praznujejo še ostali
č) Navadni delavci: pod 18 let starosti . od 18—20 let starosti nad 20 let starosti .
d) Priučene delavke . .
e) Navadne delavke: pod 18 let starosti . nad 18 let starosti .
f) Učenci:
v 1. letu učenja . . v 2. letu učenja
od Din 2.50 do		3.—	urno
od Din 3.50 do		4.—	urno
od Din 4.—	do	5.—	urno
od Din 3.—	do	4,—	urno
Din 2.50			urno
od Din 3.—	do	3.50	urno
Din	0.50	urno
Din	1.—	urno
v 3. letu učenja.............................Din	2.— urno
Za slučaj pomanjkanja dela lahko podjetje zaposluje delavce, navedene pod točkami a), b) in c)1 tudi za manj kvalificirano delo. V tem primeru pripada prizadetemu delavcu mezda vsakokratne nižje kategorije, v kateri dela.
2.	AkortH:	. .
Akordne postavke se določajo po srednji storitvi ter je vsaki akordni skupini dana možnost, da z marljivim delom zasluži 20% pribitek. Vsak akordant oziroma akordna skupina	dobi	pred	pričetkom	dela	akordno	listo.	Pri	skupinskih	akordih	se	prebitek	razdeli	tako,	da dobi	vsak po-
cerkveni prazniki ako to željo izrazi večina delavstva z ^čntt enak de^ sorazme^^s^j^ur^i Je jodja glasovanjem, vendar se vsled praznovanja teh praznikov odpadli delovni čas nadomesti v smislu določb prihodnje
točke te pogodbe.
5.	Vsled praznovanja praznikov odpadli delovni čas se more nadomestiti s podaljšanjem dela ob ostalih dneh do-tičnega tedna za največ 1 uro dnevno. Isto velja tudi v slučaju angleške sobote. Take nadomestne ure se ne smatrajo za prekočasno delo.
Člen V.
Mezdni sistem.
Mezde se izplačujejo 14-dnevno po načinu, ki je določen v čl. 11 poslovnega reda.
Povišanje mezd je dopustno in možno samo dvakrat letno in sicer ob Novem letu in 1. julija. To se izvrši po sposobnosti in uporabljivosti dotičnega delavca (delavke) in odloča tozadevno obratno vodstvo po predlogu delovodij posameznih obratov po predhodnem posvetovanju z obratnimi zaupniki. Za slučaj, da se eden 'ali drugi delavec na montaži po marljivosti in	spretnosti	posebno	odlikuje,
mu lahko montažni vodja poviša mezdo, kar pa velja samo za dobo trajanja dotične montaže.
1.	Temeljne mezde:
a) Preddelavci ... od Din 8.— do 12.— urno
b) Profesionisti in varilci:
pod 20	let starosti	.	od	Din	4.—	do	4.50	urno
nad 20	let starosti	.	od	Din	4.50	do	9.50	urno
c)	Priučeni	delavci .	.	od	Din	4.50	do	6.—	urno
dobi 30% več. Akordni prebitki se izplačujejo po izvršenem delu glasom čl. 11 veljavnega poslovnega reda.
3.	Montažne doklade:
Delavci, ki se pošljejo iz delavnice Tezno na montažo, prejmejo sledeče montažne doklade:
a) pri oddaljenosti od Tezna do 15 km Din 15.— dnevno;
b) pri oddaljenosti nad 15 km po draginjskih prilikah Din 30,— do 40.— dnevno;
Pri oddaljenosti nad 15 km prejmejo poročeni delavci za 15% višjo doklado.
c) za dneve bodisi delavnike, nedelje ali praznike, ob katerih se ne dela vsled dežja, čakanja na materijal ali iz drugih razlogov, se plačajo montažne doklade nad 15 km po Din 30.— dnevno;
5)! pri eventuelnih montažah izven naše države se določi doklada po posebnem dogovoru;
d) poleg voznega listka III. razreda (vrsto vlaka določi podjetje), se plačajo tudi efektivne vozne ure po temeljni mezdi.
Člen VI.
Bolezen in ostali zadržki pri delu.
1. Delavstvo obdrži pravico do pripadajoče urne mezde svoje kategorije v vseh slučajih, ki jih navaja obrtni zakon v §§ 219 in 220.
2. Ako je delavec radi lastne bolezni ali nezgode zadržan, mu pritiče mezda za največ 1 teden.
15 junija 1938
»DELAVEC«
Stran 3
STROKOVNI VESTNIK
Svobodnim delavskim strokovnim
organizacijam v Slovenili!
Sodrugi, sadružice!
Na V. kongresu Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani dne 22. majnika 1938 izvoljena uprava je prevzela posle. Vršila bo te posle z idelno ljubeznijo do delavskega strokovnega gibanja in z lojalno so-družno strpnostjo, da pospeši enotnost v njem vendar odločno po načelih in strogi disciplini v ztnislu sklepov kongresa Urssja v Zagrebu, kakor ji je izrecno naročil pokrajinski kongres sam.
Dosedanja Strokovna komisija je v tem zmislu storila mnogo. Nova uprava mora nadaljevati delo. Zato vabi vse organizacije, da jo pri tem delu podpro. Ob scdružnem sodelovanju in požrtvovalnosti vseli bomo naše vrste okrepili in bo tudi uspeh našega gibanja zagotovljen.
V	organizacijah se sicer večkrat pojavljajo različna naziranja o taktiki in akc:jah. To je neizogibno in je celo koristno, če služi konsolidaciji
RUDARJI
Akcija mas (množice)
So	ljudje, ki še vedno vidijo višek svo-% je revolucijonarnosti v akciji »mase«. Ker' pa te akcije »mas« pridejo težko do izraza, se jih skuša uporabljati za akcijo proti odpustom enega ali več delavcev. Seveda to spontano brez vednosti organizacije in zaupnikov. Ko je pa enkrat delo ustavljeno, no, potem pa hajd nad zaupnike in šele potem na organizacijo, češ, sedaj pa glejte, da boste zadevo dobro rešili, če ne, vas bomo obsodili. Besedo ima takrat »masa«, voditelj organizacije in zaupnik sta na zatožni klopi. Tisti pa, ki so povzročili to akcijo »mase«, se pa lepo za njiju hrbet skrijejo. Tako izgleda taka spontana neorganizirana akcija mase.
Brez dvoma ima delavstvo največje pravo, da brani sebe in svoje interese. Ali ta obramba mora biti dostojna, organizirana in delavskega razreda vredna. Solidarnost delavstva in geslo »Vsi za enega in eden za vse« je in mora biti ideal vsakega delavca. To gojiti med delavstvom je naša prva dolžnost. To je nepisani zakon, ki ga narckuie potreba obrambe delavstva pred brezsrčnostjo nekaterih podjetnikov, odnosno njihovih namestnikov.
Ali kakor vsaka borba, mora imeti tudi taka akcija, ko gre za preprečitev odpusta enega ali več delavcev, svoj pomen in opravičen vzrok. Zakaj. pač. ni vseeno, ali gre za obrambo delavca, ki je sam zakrivil odpust, ali pa gre za delavca, ki je preganjan zato. ker se bori za svoje pravo. Tako se I je lansko leto zgodilo, da so rudarji nekega večjega rudnika stopili v spontano stavko I
in aktivnosti organizacije. Razprave o naziranjih pa ne smejo biti nikdar osebne ali nestvarne: biti morajo strpljive, dobrohotne in brez ostrin, ker le tako pospešujejo zaupanje med članstvom in veselje do aktivnosti, dočim nestvarno besedičenje in podmetavanje polen v organizaciji omalodušuje celo najboljše člane. Potrebno je zlasti v današnjih razmerah, da si delavske organizacije prav posebno utrjujejo svoj ugled in vpliv pri delodajalcih in pri oblastih s svojo resnostjo, smotrc-nostjo in številčno močjo.
Sprejmite te naše želje blagohotno na znanje z zagotovilom, da želi nova uprava najožje sodelovati v tem dulju z vsemi priključenimi organizacijami, njihovimi zaupniki in sodelavci zavedajoč sc velikega pomena enotnosti delavskega razreda v naših organizacijah.
Družnost!
Strokovna komisija v Ljubljani.
za delavca, ki je napravil nič manj kot 17 »plavih« v enem letu. In zopet letos se je na istem rudniku zgodilo, da je bil neki delavec odpuščen po lastni krivdi. Že v odpovednem stanju pa se ni nikamor obrnil za pomoč. Ko je bil pa izplačan, je zaprosil za akcijo »mase«. Pametni rudarji se niso odzvali njegovemu pozivu, zato se je obrnil na ženske. Te so se njegovemu pozivu delno odzvale in šle, okrog 60 po številu, pred ravnateljstvo. Tu so nekaj časa stale, ne da bi s kom pravilno govorile in ko so videle, da gredo možje v uniformi, so se mirno razšle. Tako je žalostno končala ta ženska akcija »mas«.
Mi bi se s to ljudsko nerazsodnostjo ne bavili. Ali, ker navadno take akcije »mas« potegnejo v svoj vrtinec tudi organizirane, ki se morajo z njimi solidarizirati, če nočejo v očeh neorganiziranih postati izdajalci, je potrebno, da povemo enkrat javno in odločno, da smo proti vsaki takšni akciji »mase«, ki nima svojega predhodnega pristanka svojih strokovnih organizacij in delavskih 'zaupnikov. Mi nočemo in ne smemo biti tisti, ki dajemo podjetnikom in oblastvom povod za preganjanje delavcev. Delavstvu pa naročamo, da se drži svojih predpisov v službi in v obnašanju napram predpostavljenim. Od podjetnikov pa obenem zahtevamo spoštovanje in upoštevanje delavca kot človeka. In če se bo potem s te strani zgodila komu krivica, jo bomo skušali preprečiti z vso našo organizirano močjo, javno in odločno brez vsakih tajnih šepetalcev in ženskih akcij.
To v vednost vsem rudarjem In ostalemu delavstvu.
Mednarodna rudarska konferenca
V	dnevih od 1.—12. maja t. 1. se je vršila v Ženevi triskupinska tehnično-posve-tovalna mednarodna konferenca glede skrajšanja delovnega časa v rudarski industriji. Na konferenci je bilo zastopanih 13 držav z’ večjo premogovno industrijo. Med temi je bila tudi Jugoslavija.
Na konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo Mednarodnega urada dela na pobudo rudarskih mednarodnih strokovnih organizacij, so rudarji zahtevali 38 in pol urni tednik. Vse eno pa je ali se ta delovni čas razdeli na 5 ali 6 dni v tednu. Tozadevno objašnjevanje med zastopniki rudarjev, zastopniki rudarskih podjetnikov in zastopniki vlad posameznih- držav je trajalo teden dni. Naravno je, da so ob tej priliki branili rudarski podjetniki sedanji delovni čas, pri čemer jim je prav dobro došla konkurenca premoga Nemčije, kjer so poleg najboljše tehnične opreme rudnikov, še podaljšali delovni čas rudarjem.
Po naknadni, še dva dni trajajoči debati, v katero so potegli v prilog delavstva, poleg zastopnikov rudarjev, še vladni delegati, predvsem oni Francije in Zedinjenih držav Amerike, se je z dvetretjinsko večino glasov sprejel predlog delavske delegacije, da se izdelani predlog za skrajšanje delovnega časa v rudarski industriji, stavi samostojno na dnevni red širše konference mednarodnega urada dela v letu 1939. Ako dobi na tej konferenci predlog dvetretjinsko večino, potem postane to konvencija, ki jo bodo morale države-članice tudi doma izvesti.
POLOŽAJ RUDARJEV
Priznati se mora, kar se zaposlitve naših rudarjev tiče, da se je položaj v zadnjem času zelo izboljšal. Ne samo, da so letos rudarji v najbolj kritičnih mesecih spomladi popolnoma zaposleni, marveč je bilo tudi mnogo novih sprejetih v.delo, kar je število brezposelnih jako zmanjšalo. In kakor kaže, bo ta zaposlitev vsaj za letos popolna.
Vendar bi pretiravali, če bi rekli, da se je s tem tudi gospodarski položaj rudarjev bistveno izboljšal? Porast cen življenjskih potrebščin, ki je pričel koncem leta 1936., je povzročil, da je rudar tisto, kar je več zaslužil, izgubi! zopet v draginji. To je povzročilo razna mezdna gibanja med rudarji, ki so sicer prinesla nekaj poviška plač, toda ta zopet ni odgovarjal višini narasle draginje.
Tako smo letos spomladi zaključili dve veliki mezdni gibanji, in to rudarjev Trboveljske prem. družbe in državnih rudnikov, ki sta sami na sebi bili precejšen uspeh za rudarje. Ali kaj pomaga to, ko so pa ob istem času cene življenjskim potrebščinam, osobito moki, tako poskočile, da je ves ta povišek požrla zopet draginja. In danes lahko mirno trdimo, da so rudarji tam, kjer so bili pred mezdnim gibanjem. Zato se pričenja med rudarji močno gibanje za boj proti draginji. Kaj pomaga zvišanje mezd, če draginja zopet vse vzame. Zato bo treba odločne borbe, zakaj položaj rudarjev se mora izboljšati.
sploSna delavska STROKOVNA ZVEZA
Kongres Zveze kemičnih delavcev Ceho-slovašk(?*tepublike v Pragi
Ob priliki proslave 60 letnice obstoja socijalno demokratične stranke Čehoslova-
šk republike, se je vršil v dneh 2., 3. in 4. junija 1938 v »Lidovem domu« v Pragi, kongres Zveze kemičnih delavcev Ceho-slovaške.
Na ta kongres je poslala tudi Splošna delavska strokovna zveza tričlansko delegacijo. Kongres je pozdravil za SDSZJ s. Jakomin Lovro, za Strokovno komisijo pa s. Svetek France.
Kongresu je prisostvovalo blizu 400 delegatov, ki so zastopali nekaj nad 36.000 redno plačujočih članov. Dalje so prisostvovali kongresu delegati 14 različnih držav, med njimi tudi tajnik Internacionale tovarniških delavcev s. K. de Jonge.
Pri otvoritvi so pozdravili kongres poleg-inozemskih delegatov tudi minister so-cijalne politike s. Nečas in predsednik Socijalno demokratične stranke s. Hampl.
Kongres je obravnaval zelo aktualen itj obširen dnevni red. Važna sta bila referata s. Nadvornika o »akciji in taktiki« in referat s. Martineka o »gospodarskem in so-cijalnem položaju delavstva v Čehoslova-ški«.
Savez kemičnih delavcev je trdna in dobro vodena organizacija, ki ima letnih dohodkov nad 10 milijonov Kč. Delavnost Zveze kemičnih delavcev se vidi najbolj iz tega, da je v zadnji triletni poslovni dobi sklenila 498 kolektivnih pogodb in sporazumov in da je bilo v 237 tovarnah doseženo za 95.200 delavcev povišanje plač.
Izvoljeno je bilo naslednje predsedstvo: predsednik Martinek Anton, I. podpredsednik Franc Dunder, II. podpredsednik Bdr. Daverny, centralni tajnik Ferdinand Nadvornik. blagajnik Anton Kliment.
Delegacija SDSZJ je bila pozdravljena z vso pozornostjo in je uživala ves čas najprisrčnejšo gostoljubnost čehoslovaških sodrugov. Prihodnjega kongresa naše zveze se bodo udeležili tudi češki sodrugi.
Predsedstvo kongresa je po končanem kongresu dne 7. junija odpeljalo vso inozemsko delegacijo v Laneh, kjer so položili skupni venec na grob pokojnega pre-zidenta Masaryka osvoboditelja.
Mezdno gibanje kemičnih delavcev v Hrastniku zaključeno z uspehom
Dne 24. maja t. 1. se je vršila v Hrastniku mezdna razprava, ki jo je sklicalo sre-sko načelstvo v Laškem in katero je vodil g. sreski podnačelnik dr. Orožem. Delavstvo so zastopali: ss. Jakomin Lovro za Splošno delavsko strokovno zvezo in delavski obratni zaupniki Zupanek Anton, Kragel Josip, Peterlin Ivan, Sante Jože in Sebasu Antonija. Podjetje je zastopal g. direktor Prochaska.
Dosežen je sporazum, da se od 15. maja dalje povišajo vsemu delavstvu dosedanje plače za 7 odst. Doklada za premog, ki je znašala do sedaj mesečno za poročene din 100.—, se poviša za tri zimske mesece na din 150.—, za samske, ki je znašala mesečno din 50.—, se poviša za tri zimske mesece na din 75.—.
Dosedanja kolektivna pogodba, ki jo je odpovedala SDSZJ meseca oktobra
1937,	ostane v splošnem v veljavi neizpre-menjena. Izpremenjeno je le to, da se mezdni del pogodbe odpove lahko vsakega pol leta.
Z mezdnim gibanjm, ki je uspešno zaključeno, je pridobilo delavstvo nad 150.000 din na leto. Delavstvu svetujemo, da se kompaktno drži v svoji strokovni organizaciji.
3. Glede nadaljnjih važnih razlogov iz § 219 obrtnega zakona sta se pogodbeni strani zedinili na sledeče tolmačenje:
a) poziv pred sodišče ali oblast v zadevah, ki niso nastale po lastni krivdi delavca ali niso pokrenjene v njegovo korist, ako se ne more pozivu odzvati v prostem času in ako po zakonu ni upravičen zahtevati pričnine ali odškodnine od oblasti ali tretje osebe. V tem slučaju mu pri-tiče mezda za zamujeni delovni čas, a največ za 1 dan;
b) nenadno težko obolenje ali težka nezgoda najbližjega družinskega člana, staršev, otrok, moža ali žene, ako živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu, vendar je treba nedvoumno dokazati, da je bila prisotnost delavca radi osebne nege neobhodno potrebna. V takih primerih pritiče mezda za največ do 1 dneva, v izredno težkih slučajih za največ 2 dni. Isto velja za primer smrti v rodbini;
c) poroka, ako se dokazano ne more izvršiti na nedeljo, praznik ali v prostem času, za največ 1 dan;
č) porod, če je porod v lastni družini, ako je delavčeva prisotnost neobhodno potrebna, za največ 1 dan;
. d) lastna selitev poročenih delavcev: v tem primeru pritiče samo enemu članu mezda za zamujeni čas, a največ 1 dan, enkrat na leto;
e)	ambulančno zdravljenje: ako se ne more vršiti v prostem času, za neobhodno zamujeni čas.
4.	V	vseh	teh slučajih,	kjer zamudi delavec manj kot
1	dan	—	posebno velja to	za slučaj ambulančnega zdrav-
ljenja — mu pripada plačilo zamujenega časa samo v tem slučaju, če ne	more istega	dne nadoknaditi zamujenih ur.
5.	V	vseh	slučajih pod	točko 3 mora delavec zadržek
nemudoma javiti delodajalcu ter mora predložiti ustrezno Pismeno potrdilo. V slučaju zadržka zaradi bolezni mora delavec predložiti potrdilo uradnega zdravnika ali Okrožnega urada za zavarovanje delavcev o vzroku in trajanju nesposobnosti za delo.
6. v slučaju zlorabe se more delavec brez odpovednega roka takoj odpustiti.
7. V smislu § 220 obrtnega zakona pripada delavcu urna >nezda za čakanje na delo, povzročeno po različnih ovirah, ki jih delavec ni zakrivil in ki niso upoštevane pri določitvi akordnih postavk, kakor n. pr. večja popravila strojev, čakanje na materijal, v kolikor presega to čakanje 2 uri na teden, pri čemer se pa ne računa čakanje, ki ne dosega pol ure. .
Odškodnina pa ne pritiče v primeru višje sile, kot povodnji, požara, potresa, vojne, javnih nemirov, popolne ali delne stavke, pomanjkanja ali pokvarjenja pogonskih ali obratnih sredstev in težkih defektov na tovarniških napravah, posebno v slučaju pfekinitve električnega toka ali vo-
de, ako tega podjetje ni zakrivilo, niti ni moglo preprečiti.
8.	Delavcu, ki je bil pri podjetju nepretrgoma zaposlen najmanj leto dni, pa je poklican na vojaške vaje, pritiče za dobo največ 4 tednov urna mezda za zamujeni čas, z odbitkom protivrednosti za vojaško preskrbo v znesku Din
10.— dnevno.
Clen VIJ.
Pomanjkanje dela, sprejemanje in odpuščanje delavstva.
1. če je podjetje primorano delovni čas skrajšati, je dolžno o tem obvestiti zaposleno osobje 14 dni poprej, da se utegne vsak delavec, ki mu ne odgovarja skrajšani delovni čas, poslužiti odpoVednega roka po obrtnem zakonu.
2. V katerih primerih se bo delovni čas skrajšal in za koliko časa, odloča podjetje.
3. Ako bi se morala izvesti redukcija delavstva, bo podjetje, v kolikor to dopuščajo razmere obrata, upoštevalo socijalno stanje dotičnih delavcev, o čemer se bo podjetje predhodno posvetovalo z obratnimi zaupniki.
4. Glede sprejema novih delavcev se bo sicer pri enakih okolnostih, ki jih oceni podjetje po svobodnem preudarku, prvenstveno upoštevalo one delavce, ki so bili v podjetju že zaposleni, a so bili odpuščeni radi pomanjkanja dela, bolezni ali vpoklicani v kadrsko službo.
5. Sprejem na delo se vrši po čl. 1 poslovnega reda.
Člen VIII.
Dopusti.
Vsak delavec, ki je delal neprekinjeno 2 leti pri tvrdki, ima pravico na dvodnevni plačani dopust v letu. Po vsakem nadaljnjem končanem službenem letu se mu dopust poveča za 1 dan v letu, do največ 8 dni. Dopust .se določi sporazumno z delovodjo dotičnega oddelka.
Ako je delavec brez lastne krivde prekinil delo pri podjetju do največ 4 mesecev, se mu ta prekinitev pri pravici na dopust ne upošteva.
Pravico na dopust v dotičnem letu izgubi delavec, ako več kot trikrat neopravičeno izostane od dela, ako je več kot šestkrat posvarjen radi prestopka poslovnega reda ali ako je že za 15 dni prejel odškodnino v smislu čl. VT. te pogodbe, pri čemer pa ne pride v poštev obratna nezgoda.
Člen IX.
Naturalne dajatve.
Podjetje stavi delavcem na razpolago za lastno gospodinjstvo potrebno količino premoga in drv po lastni ceni, proti plačilu v gotovini.
Delavcem, ki imajo stanovanje od podjetja, se ta ugodnost upošteva pri določitvi njihovih mezd.
Nadalje daje podjetje po potrebi sledeče delovne obleke, predpasnike, itd.:
a) Tovarna vijakov:
Ženskam, ki so zaposlene pri automatih in ki imajo posla z vrtalnim oljem in lugi, platnene predpasnike do največ dvakrat letno; delavcem, ki perejo medene vijake s kislino, delovno obleko po potrebi, dvakrat na leto; 1 delavec v prostoru za žarjenje in 1 delavec pri bobnanju prejmeta po 1 predpasnik vsakih 2 do 3 leta.
b) Konstrukcijska delavnica:
Delavci, ki delajo z razpršilnimi aparati za minij, prejmejo letno do dvakrat preobleke; oni, ki so stalno zaposleni pri transportih na prostem, dobijo primerna zaščitna pokrivala za glavo in hrbet iz jute; elektrovarilci in autog. varilci prejmejo usnjene predpasnike največ enkrat na leto in rokavice do dvakrat letno; autogenski varilci imajo na razpolago zaščite za čevlje. Razen tega dobe vsi varilci zaščitna očala.
Boristi in njihovi pomagači prejmejo po možnosti stare popravljene usnjene predpasnike.
Mazači strojev dobe po potrebi eno modro preobleko letno.
Vse gori navedene obleke, predpasnike itd., ki ostanejo last podjetja, je treba oddati za slučaj, da dotični delavec dalje časa ni zaposlen pri tem opravilu.
Člen X.
Splošno.
Privatna dela se smejo opravljati samo s predhodnim dovoljenjem delovodje.	•
. Za vse slučaje, ki tukaj niso navedeni, veljajo vsakokratna zakonita določila.
Člen XI.
Odpoved pogodbe.
Pogodba se more odpovedati 3-mesečno s priporočenim pismom, istočasno z odpovedjo se mora predložiti nova pogodba, sicer odpoved ni veljavna. Odpovedati se mora celotna pogodba, ne pa samo posamezne točke. Za pravno veljavnost odpovedi na delodajalski strani je potrebno, da podpiše odpoved delavska organizacija, podpisnica te pogodbe.
S to pogodbo ostane nedotaknjena pravica podjetja pri posameznih delavcih glede razveze službenega razmerja z odpovednim rokom, ki ga določa delovni red.
Tezno pri Mariboru, dne 10. junija 1938.
Za organizacijo, Vidovič, s. r.
Za podjetje: Ravnatelj Babič, s. r.. Ing. Milosavljevič, s. r.
Za Zvezo industrljcev: Dr. Koser. s. r.
Za obratne zaupnike: Pauman. Kranjc. Jevšnikar, Karničnik, Koražija, Krojs, s. r.
Stran 4
»DELAVEC
15. junija 1938
Mezdno gibanje v tovarni gumijevih izdelkov »Semperit«
Splošna delavska strokovna zveza je vsled naraščajoče draginje predložila podjetju predlog za 20 odst. zvišanje plač in pravilno ureditev akordnega dela in akordnih zaslužkov. Dalje zahteva delavstvo plačane dopuste. Vršili sta se dve razpravi 17. in 22. maja, ni pa prišlo do sporazuma, ker podjetje odklanja splošno zvišanje plač in je pripravljeno le nekaterim akordantom povišati plače, če bi dosegli 100 odst. storitev, kakor jo podjetje pri akordu predpi-suje.
Razumljivo je, da so zastopniki delavstva tak predlog podjetja, ki hoče že itak db kraja izkoriščano delovno silo, s tem načinom še bolj prisiliti h garanju, odklonili. Tak način je absolutno škodljiv in ga delavstvo odločno odklanja- in zahteva, da se temeljne plače zvišajo za 20 odst.
Kljub temu, da so bili zastopniki delavstva v skrajnem slučaju pripravljeni popustiti od 20 na 15 odst., je zastopnik Zveze industrijcev s svojo izjavo pogajanja razbil. Zastopnik Zveze industrijcev se je povzpel celo do izjave, da smo lahko veseli, da se podjetje sploh z zastopniki delavstva razgovarja in pogaja. Razumljivo, da se ga je mirno poučilo, da delavski zastopniki in podjetje že 15 let urejajo službene odnose sporazumno tako, da je bilo za obe strani vedno kolikor toliko prav in da so delavci pr produkciji enakovredni, ter da je z njimi treba tudi računati.
Ker na dveh pogajanjih, po krivdi podjetja in njegovih zastopnikov, nismo mogli priti do sporazuma, se je spor predložil v reševanje .oblasti v smislu tozadevnih zakonitih predpisov, če bi tudi oblasti ne uspelo pripraviti podjetje, da ustreže delavskim zahtevam, bo imelo potem delavstvo proste roke in se bo za svoje zahteve tudi borilo.
Delavstvo bodi solidarno in vztrajno, ker le na ta način je uspeh zasiguran.
Liboje
Tudi pri nas v keramični tvornici se mezdno gibanje, ki je bilo v decembru 1937 prekinjeno, ker je podjetje pristalo na izplačilo enkratne draginjske doklade in da se zvišanje plač uredi v mesecu marcu
1938,	nadaljuje.
Dne 6. maja se je vršila razprava. Delavstvo je zastopal tajnik Splošne delavske zveze s. Jakomin in delavski zaupniki. Do sporazuma pa ni prišlo, ker podjetje 20 odst. zvišanje plač odklanja in je ponudilo le 5 odst. I3elavski zastopniki so popustili od 20 na 15 odst., kljub temu pa zaradi trdovratnega stališča zastopnikov podjetja ni prišlo do sporazuma. Spor je predložen oblasti v nadaljnje postopanje. Če tudi posredovanje oblasti ne bo rodilo za-željenega uspeha, bo imelo delavstvo proste roke in se bo za svoje upravičene zahteve tudi borilo.
Nadejamo se, da bodo zastopniki oblasti, kakor tudi podjetja, priznali upravičenost delavskih zahtev in da ne bo treba segati delavstvu po skrajnih borbenih sredstvih. Delavska složnost in solidarnost pa je za dosego uspeha nujno potrebna.
STAVBINCI
»Nevtralnost Delavske zbornice«
Pod tem naslovom je izšel v »Slovenskem delavcu« št. 22 članek, ki obtožuje one uradnike Delavske zbornice, ki se priznavajo socialistom, da izrabljajo »uradne dneve« po raznih krajih v svrho agitacije za socialistične strokovne organizacije. Člankar navaja en »konkreten« primer iz Novega mesta, ki je pa tako zavit in tendenciozen, da smo primorani postaviti celo stvar na pravo mesto.
Zveza stavbnih delavcev Jugoslavije (SGRJ). ima v Novem mestu svojo organizacijo stavbnih delavcev že od leta 1936. To je od takrat, ko piscu omenjenega članka še niti od daleč ni prišlo na misel, da je v Novem mestu tudi delavstvo, da to delavstvo zelo težko živi in da se bo moralo prej ali slej organizirati, če si bo hotelo izboljšati svoj življenjski položaj. Kakor smo prejšnje sestanke sklicevali sami, brez agitacije in pomoči uradnikov Delavske zbornice, tako smo tudi ta sestanek stavbnih delavcev dne 29. maja t. 1. sklicali sami s pomočjo naših članov in poverjenikov v Novem mestu. Če nam je g. Stanko Jurij na našo željo, kot domačin v Novem mestu, storil to uslugo, da je obvestil nekatere svoje osebne znance iz naše stroke, c}a se bo ta sestanek vršil, smo mu zato hvaležni. Smatramo, da famozni člankar ni in ne bo našel nikogar, ki bi mu mogel dopovedati, da je to zloraba nevtralne delavske ustanove v strankarske namene, kajti prvič je zgoraj femenjeni uradnik izven službe tudi privatna oseba, kakor vsakdo drugi in drugič, sestanek je bil delavski in strokovni, ne pa »socialističen«, kakor to navaja člankar.
Iz članka se popolnoma jasno vidi, da ta, ki ga je napisal, nima niti najmanjšega pojma o bistvu delavskih strokovnih organizacij, o njih pomenu in dolžnostih na-pram delavstvu. Vidi se, kako zelo daleč stoji on od resničnega delavskega življenja in kako mu je to življenje tuje.
Kje naj delavec išče pojasnil in navodil glede socialno-varstvene zakonodaje, če ne pri svoji lastni strokovni ustanovi?
Kaj prav za prav išče v delavskem strokovnem gibanju človek, ki te stvari zanika in pravi, da delavec lahko dobi informacije drugim potom in negira dejstvo, da je delavcu njegova strokovna organizacija ne
samo prva in najbližja zaščitnica njegovih interesov, ampak tudi vzgojiteljica?
Na sestanku 29. maja je neki mladič iz člankarjeve skupine izrazil mnenje, da je treba navzočemu delavstvu povedati, na kakšnih načelih je zgrajena naša strokovna organizacija, ker je on mnenja, da je to najvažnejše za delavstvo. Dobil je pojasnilo in je bil zadovoljen z njim, ker si najbrže ni bil prav na jasnem, kaj pomeni besedica »načelo«. Delavci so bili mnenja, da so načela sicer važna, a za takoj je zanje važnejše zvišanje mizernih plač, upoštevanje kolektivne pogodbe in delavske socialne zakonodaje, ker podjetniki te določbe kršijo na vseh koncih in krajih.
Nas raduje to, da je sestanek dobro uspel. Da prav to, kar nas veseli, člankar-ja in njegovo skupino jezi, nismo mi krivi. Saj nismo zato sklicali sestanek, da bi koga jezili, pač pa zato, da dobimo boljši vpogled v bedne razmere stavbnega delavstva v Novem mestu in okolici, za katere se člankar ne zanima in da po najboljših močeh podpremo to delavstvo v njegovih naporih za izboljšanje življenja.
Tako sedaj in v bodoče!
Podzveza stavb, delavcev.
Stavbno podjetje Just Gabrijelčič v Ljubljani
je podaljšalo delovni čas z 10 na 12 ur dnevno in sicer na štadionu, kjer izvršuje razna dela. Najbrže ni podaljšanje delovnega časa niti prijavilo Inšpekciji dela in tudi ni izvedlo po zakonu predpisanega glasovanja delavcev za ali proti podaljšanju. Poleg tega podjetje že v naprej izjavlja delavstvu, da ne bo pod nobenim pogojem plačalo zakonitega 50 odst. poviška za nadurno delo. To je dvakratna kršitev zakonitih določil. Pravi, da delavci delajo prostovoljno, a ne dovoli pozvoniti ob času, ko se normalni delovni čas konča. Mi bomo poskrbeli, da se bodo vsaj tu v centru vpoštevala delavska socialno zaščitna določila.
Opozorilo članstvu in zaupnikom!
Zadnje čase se po raznih stavbah v Ljubljani pojavlja neki moški (mogoče jih je tudi več) in izprašuje delavce, če so organizirani in kje, kdo je zaupnik itd. Dvomimo, da bi bil to prijatelj delavstva, ker v tem slučaju bi vsaj povedal, kdo je in v čigavem imenu ali po kakšnem nalogu zbira te podatke.
Zato svetujemo delavcem in zaupnikom, naj mu ne dajejo nikakih informacij, če se bi še pojavil na stavbah, ampak’ naj ga napotijo v organizacijsko pisarno in pa v Delavsko zbornico, kjer bo dobil vse potrebno, ko bo dokazal, da potrebuje te podatke v poštene svrhe.
Podružnična uprava. Ljubljana.
Sporazum glede kolektivne pogodbe v stavbni stroki za območje bivše mariborske oblasti
V	Mariboru se je dne 31. maja t. 1. vršil sestanek zastopnikov stavbnega delavstva in podjetij, kjer se je končno dosegel sporazum na sledeči bazi:
1. Maribor s svojim ožjim* gradbenim okolišem spada v I. razred.
2. Plače: zidarji, tesarji in...izprašani strojniki z nad 3 letno prakso ena tretjina din 5.50, ena tretjina din 5.75, ena tretjina din 6/— na uro. Isti pod 3 leta prakse: ena tretjina din 4.75, ena tretjina din 5.—, ena tretjina din 5.25. Pomožni delavci: dve tretjini din 3.50, ena tretjina din 3.75 na uro.
3. Ostali kraji ostanejo v istem razporedu po razredih kakor lani in za nje veljajo plače določene v ljubljanski pogodbi z dne 6. maja t. I.
4. Od 1. aprila 1939 dalje dobe vse kategorije povišek za 25 par na uro.
Pogodba še ni podpisana. Podjetniki zahtevajo, da kr. banska! uprava s posebno odredbo razširi pogodbo na vsa podjetja, ker bi se potem lažje zasledovalo šušmar-je. Zato je bilo sklenjeno, da se bo skušalo doseči takšno odredbo.
To je vse prav in jt; takšna odredba v resnici potrebna, le da to ne sme stvar še nadalje zavlačevati,I namreč uveljavljenje sporazuma. Delavstvo ne bo moglo več dolgo čakati, da bi podjetniki dobili vsa ta jamstva, ki jih zahtevajo. Tudi ono zahteva nekoliko jamstva, da bo v stanju še naprej živeti.
Stavbnih nesreč in nezgod ni konca!
Pri stavbnem podjetju Ivan Britelj v Ljubljani se je dne 7. t. m. ponesrečil delavec Mušič. Ko je nesel posodo napolnjeno z betonom, se mu je v višini ca 5.40 m udrl ploh in je padel na spodnji oder. kier se mu je zopet zlomil ploh pod nogami. Šele spodnji oder ga je vzdržal. Poškodoval se je na vseh delih telesa.
Gotovo ne bi podjetje uporabljalo za odranje stavbe tako trhlega lesa, če bi se vršila redna kontrola po stavbah. Nešteto zla bi delavtsvu bilo prihranjenega.
Iz kranjske podružncie SGR.J Dve zborovanji — dva dokaza naše moči
Zborovanje, sklicano 6. maja, je bilo zopet dokaz več, da tukaj ne spimo. Nad 200 gradbenih delavcev je sledilo z zanimanjem izvajanjem referenta, ki je obširno orisal splošni položaj in dejstva, ki nas silijo osvojiti ne ravno širokogrudne ponudbe delodajalcev. Oglasilo se je po poročilu še več sodrugov k besedi. Zborovanje 'je poteklo jako živahno in je bilo končno so-
glasno izraženo naši delegaciji polno zaupanje.
Pasje vreme —• dež je lil kot iz škafa
—	ni moglo preprečiti, da bi se tudi drugega zborovanja, 20. maja, ne udeležilo nad 80 sodrugov, večinoma iz okoliških krajev, po eno, tudi dve uri oddaljenih od Kranja.
S.	Berdajs je tolmačil novo kolektivno pogodbo, nje dobre in slabe strani ter s sv0_ jimi stvarnimi izvajanji jako zainteresiral navzoče, ki so mu ob koncu burno ploska-
li.	Drugi govornik je očrtal naloge naše podružnice po podpisu kolektivne pogodbe. Opozoril je tudi na to, da se že čujejo glasovi, češ, marksisti so zopet delavce prodali. Ker ni trezno mislečega stavbinca, ki bi mog^l upati, da bi se v sedanjem trenutku z odprto akcijo moglo kaj več doseči, razen morda v par centrih kar bi pa ustvarilo radi nereguliranih mezd na deželi, za nas trajno nevzdržljivo situacijo, je to navedel samo v svarilo, da bi kdo ne nasedel na lim zavednim ali nezavednim škodljivcem delavstva. Po zaključnem govoru s. Nartnika, so se zbrani sodrugi razšli z obljubo, da bodo marljivo delali za naš SGRJ in s tem garantirali upoštevanje kolektivne pogodbe, katera naj bo temelj zgradbi boljše naše bodočnosti.
Opozorilo nekaterim gg. podjetnikom
Za danes ne navajamo imen, tudi nismo postavljeni za špijone, povemo pa zainteresiranim gg. na uho, da gre za razne odtegljaje od itak mizernih plač, vendar ... A buon intenditor — pocke parole... Sedaj, ko smo z našimi južnimi in severnimi sosedi tako dobri prijatelji in je gg. tudi Dantejev jezik razumljiv, upamo, da ne bo več vzroka drezati v to smrdljivo rano. Ce pa_ ne bi to pomagalo, smo trdno odločeni in tudi dovolj močni za to, da napravimo red, ne oziraje se ne na desno in ne na levo, ker nismo odvisni od nikogar in imamo dajati račun samo našemu članstvu, ki stoji z nami in za -nami ter upravičeno od nas zahteva obrambe svojih interesov.
Izjavljamo pa, da absolutno ne želimo boja zaradi boja, temveč nas bo iskreno veselilo, če se gotove »pomote« v obojestransko korist mirnim potom popravijo.
Sodrugi tesarji!
Tesarji, da bomo mogli čim uspešnejše varovati vaše interese, organizirajte se v naši strokovni organizaciji! Če se pri zidarskih podjetjih skoro povsem upošteva kolektivna pogodba, kar je mogoče doseči le zaradi organiziranosti delavstva, vladajo pri tesarskih podjetjih neznosne razmere. Tesarji z deset in večletno prakso delajo za isto in tudi nižjo mezdo kot nekvalificirani pomožni delavci. Kdaj vam bo zadosti, ne veste, da škodujete sami sebi in tudi nam? Proč z malodušjem, stopite v vrste zavednih proletarcev in z nami skupno uveljavite vaše in naše pravice ter ne dopuščajte, da hodijo drugi za vas v ogenj po kostanj, kateri vas za enkrat še čaka pripravljen, samo seči je treba po njem, pa je vaš! Kranjski srez spada za tesarsko stroko v I. razred. Ali ste tako veliki gospodje, da lahko darujete vašim delodajalcem po 20 in več dinarjev na dan? Če pa res niste potrebni zaslužka, ostanite doma in napravite prostor potrebnim, ki bodo prijeli z veseljem za delo ter bodo znali uveljaviti tudi svoje pravice.
Kranjskemu članstvu SGRJ!
Dežurni je sodrugom na razpolago vsak četrtek	od pol 8.	do	pol 10.	ure, ob sobotah od	pol 7. do	pol	8. ure	zvečer in ob
nedeljah od 8. do 11. ure dopoldne.
Redne odborove seje vsak četrtek ob
8.	uri.
Skupaj z delavskim kulturnim društvom »Vzajemnost« bomo priredili veliko vrtno veselico. Agitirajte za čim večji obisk in pridite	tudi sami,	da	za nekaj uric pozabimo na	naše križe	in	težave	pri pošteni in
sodružni zabavi. Dan in kraj je razviden iz letakov. — Družnost!
KOVINARJI
Organizirani in neorganizirani kovinarji, delavci
Organizirani in neorganizirani delavci bijemo svoje izmučeno življenje. Oni, ki smo organizirani in oni, ki niso organizirani, ki zavirajo razmah nas vseh do boljše bodočnosti in izvajanje naših zakonov. Polno slišiš po tovarni iu izven tovarne tožba, da se godijo krivice, da se vršijo šikane vprek, a vse te tožbe vstajajo samo pri poliču vina v zakajeni gostilniški sobi in nikjer drugje se ne slišijo. Nisi organiziran.
Si	kot raztrgan člen verige, nemočen in pri-puščen samemu sebi. Kot tak si tudi nesposoben za vsako borbo. Vprašuješ se, kje je nekaj, kar bi te v težkih trenutkih blažilo, dvigalo in kazalo cilj. Odgovora si ne veš, ker si prepuščen samemu sebi, malo-dušen in nezaupljiv. Pa vendar je bilo nekdaj drugače. Pomisli nazaj samo za par let, ko si bil organiziran član borbene organizacije in ko ti je tvoja organizacija branila vse pridobitve in priborila nove. Takrat si bil jak. Tisoč in še več članov je štela tvoja organizacija, močan si bil in mogočen je bil naš »MI«. Kaj pa imaš danes? Vprašaš se za svojo nemoč, za svoj ne-zaup in malodušje, žanješ razočaranje in nemoč! Ali bi ne bilo lahko drugače? Ali bi ne bil lahko zopet močan, silen in nezlomljiv? Lahko! Samo, če hočeš. Zopet se okleni svoje organizacije. Delaj v nji, predlagaj in svetuj! Zopet ti bo dana možnost sproščenja. Iz otopele okorelosti lastnega jaza boš postal zopet član skupnosti, mo-
čan in poln zaupanja v boljšo in svetlejšo bodočnost.
Sodrugi in sodružice! Zadnji čas je, da izpregledamo, da se zavemo resnega časa, v katerem živimo, da spoznamo zmoto, da posameznik ne pomeni ničesar in da je zmaga delavskega razreda le v močnih strokovnih organizacijah, ki so disciplinirane in enotne, sposobne odbiti .vsak napad, pa naj bi ta prišel od kjerkoli. Zadnji čas je, da stopimo na plan, da se borimo v strnjenih vrstah za pridobitev starih in novih ugodnosti in pravic. Mnogo jih je, ki se izgovarjajo, da je organizacija predraga, da tega ne zmorejo. Sicer je res, da je težko utrpeti vsak izdatek danes v teh dragih časih, pa vendar to ne drži. Pomislimo samo, koliko denarja vržemo za nepotrebne stvari in se nam ga ne zdi škoda. Ne pomislimo pa, da mora biti strokovna organizacija za borbo poleg svojega članstva, založena tudi z denarnimi sredstvi, ako hoče, da je kos svoji nalogi, katero si je nadala.
V stanju, v katerem živimo danes, se poglabljamo v vedno večjo brezpravnost. Bede se bojimo, nečemo se pa je iznebiti. Zmagali bi radi, pa se bojimo borbe. Vse to pa nas tepe. Radi tega izgubljamo vse pravice in nalagajo se nam vedno nova bremena.
Bodi nam zgled voda tekoča po strmih pečinah, ki bobni, šumi in se peni: toda ostaja vedno sveža in čista kot kristal. Biti bi ji morali enaki, povezani v Savezu metalskih radnika Jugoslavije, v mogočnem klicu MI!	Job.
LESNI DELAVCI
Mizarski pomočniki v Ptuju
so bili več let razkropljeni vsak zase. Brez strokovne organizacije in brez vsakega skupnega delovanja so bili prepuščeni usodi. Temu primerni pa so bili tudi njih zaslužki, ter so bili slabše plačani kot poljski delavci. Tudi uredba o minimalnih mezdah jim ni položaja izboljšala, njih plače so znašale 15 din na dan ob 12 in celo 16 urnem delovniku. Razmere po deželi pa so še slabše in ni čudno, če nimaš skoro mizarskega pomočnika, ki bi dočakal 50 let starosti.
Letošnjo pomlad so se mizarji organizirali v Zvezi lesnih delavcev Jugoslavije z željo, da si potom nje izboljšajo svoj bedni položaj. Organizacija je takoj pokre-nila akcijo in predložila mojstrom zahtevo po sklenitvi kolektivne pogodbe. Dne 7. junija t. 1. se je vršila tozadevna razprava na mestnem poglavarstvu, ter je bil dosežen sporazum in podpisana kolektivna pogodba. Pogodba je obvezna za ves sodni okraj Ptuj Udruženja mizarjev in strugarjev.
Treba bo še mnogo dela in truda, da se dvigne razredna zavest mizarskih pomočnikov v tem kraju. Prvi korak je storjen, sedaj pa na delo, da se pritegne vse delavstvo v organizacijo in tudi po ostalih krajih upostavi kolektivna pogodba.
Krumpak Ivan
Mariborska podružnica Zveze lesnih delavcev Je iz svoje srede izgubila jako aktivnega člana, sodruga Krumpak Ivana. Dolgo dobo let se je udejstvoval v strokovnem pokretu, bil Je vesten pri svojem delu v delavnici in tudi v organizaciji. Kljub močni njegovi naravi Je podlegel v 64. letu starosti. Bil je mož starejše generacije, ki pa se Je močno vživel v današnje razmere. Kakor Je bil vedno skromen, tako je tudi brez posebnih ceremonij odšel iz naše srede. Mlajši pomočniki ga bodo težko pogrešali, pa tudi organizacija Je s tem močno prizadeta. Da je bil priljubljen med sodrugi, Je pričal njegov pogreb. Dovoli Ti Je bilo 64 let borbe, sedaj počivaj v domači grudi! Svojcem naše sožalje.
Zveza lesnih delavcev, podr. Maribor.
Duplica
V kratkem času so v naši podružnici na Duplici sklenili v zakonskem stanu lajšati gorje ter na drugi strani graditi boljšo bodočnost delavskemu razredu naslednji sodrugi in sodružice:
Puh Peter In Milka Cevc,
Franc Sedlar in Rezka Rak,
Kolenc Joža in Nežka DnnolJ.
Članstvo podružnice Z. L. D. J. na Duplici želi vsem obilo sreče in zadovoljstva ter Jim kliče — družnost!
MONOPOLCI
Osnutek plačilnega pravilnika
se je prečital na sestanku monopolske-ga delavstva dne 1. junija 1938. Delavstvo ga je kompaktno sprejelo ter upamo, da bo izšel po uradni izjavi Monopolne uprave do 15. junija 1938.
Ker je to najlepši in najkrajši odgovor na izjavo v »Slovenskem Delavcu«, da se naš Savez nikjer ne upošteva, upamo, da bodo sedaj »tovariši« nas vsaj toliko upoštevali kot nas Uprava drž. monopolov, kar je na svoje oči vsak sam lahko videl. Upamo, da smo s tem najbolj zadovoljni vsi skupaj.
Na vso monopolno delavstvo pa apeliramo, da izprevidi in odločno pove, kam spada, kajti delo kaže da Savez vedno dela za korist vsega delavstva, zato pristopite v Savez. monopolskih delavcev Jugoslavije, ki je res pravi zaščitnik delavskih interesov. Posebno se apelira na mlajše delav-ce-ke, da se ne plašijo, če kdo grozi z odpustom, če vstopi v našo organizacijo. Ne plašite se in ne verujte, zakaj na cesto ne bo nikdo vržen zaradi tega, če bo član Sa-veza monopolskih delavcev, ravno nasprotno je resnica: v naši organizaciji je članstvo zaščiteno, zato naprej in ne ustrašite se!
Izdaja konzorcij »Delavca*. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Stanko Vidovič, Maribor Tisk Ljudske tiskarn« A d. ▼ Mariboru. — Predstavnik Viktor Eržen