ŠTUDENTSKI LIST ŠT.  23 - 24
LETNIKXXI
LJUBLJANA 26. MAJA 1972
CENA2DIN
ZADNJA ŠTEVILKA TEGA LETNIKA
SVOBODA
JE SVOBODA
TISTIH
K! MISLIJO
DRUGAČE
(JE ŠE&KTUALNO)      O"L-^\        /                  i
\                                    /                sJ*
beograj&j trockisti pred sodisčem       /                      jT
POLITIKA Jt 26. aprila poročala, da je proti beograjskirm^tudento mMilanu Nikc\^J, Pavlušku Imširoviču in Jelki Kljajič uostavljena obtožnica, ki jihjg^neni kaznivega dejanja v obliki   ^vtažne^a v druževanja Vj/jff^Z-v-^Vajlj f'i in vršitve sovrazVre propagande". Bt6grajsy^rTšofjis nepŠ5^T"N*tančneje, kakšni sovražniki so to; a»-ove le^fc so tv/orilrjedro tretTTfStaoeprganizacije, ki je posku'al<ya etova*rned študenti na hrnyi ,ij,ifciTTVTiTTi 1*irtMi ¦ ¦          .    _^
Upafmo, da jih ne bo zadela tako flida kazen, kot je Trockega - s krafcpom po glavi. In to v imenu Joletarskega internacioruilizrna.
TJenVjar o zamejcih v bohyy< ^*""^     ^^^H^-^^^S^
V5ohii\uje bil 22.j^Ji^f^^f^^^^^^in-^tAj\^' ••,    Y> \\h sarodri&**<utl-»«JfV5^^alKji*in AvstjrijhJftamen sč^iijjj^,      I      i gL ja sklicalo predse^iJoZIVIŠ, je b^? da sfe Spoznajo s prdirj*'    P.u    * ff>ej(L»***«*4^nladi iJTistth občinskih organizacij, ki z njimi r>. pv tdrif            ^%fLjt)a se tako tudi rrjladi vključijo v to sodf^van
^^°^e                                  .jjf .¦-:-;.^J
t'o'. apnla je po dolgem premoru izšlo glasilo študenf             ^P^
IVIiZiUA. V domu FSPN izdaja neformalna skupinaf ;, jV^^T ¦'L t" cvoj list TEŽKA SAP/^v^^aterega se baje zani| *t*^-že po^ C* ¦i;a Zaoimivo branje je i$v.;Vjjfe?v štirih Šievilkah. V^ ',m$$»/ rok<^v ^ Idi TALETO - glasilo d^fi:.o^«rednje oblikovalne Sf. 'i«tf$iJ?o<it>Xt ir.no* o zanimivejšega^t)- ^htoGinejšega branja, kot yv ^^^fporie?, l.iLn-.h.l-il.^^i                 fSp''     ^
L; 5e izhaja? ty* C;,i. >o«A<i fakultetiglasilo ČE, \>   '-»ft?Jiofsk»->     ' RwWaYjl^4-^-;^aM*Mka FJ^^vTkuSSpet r<      '/fen Pro    ' ¦e.in^^r^fiproie'^cttra^5»arlj«ekturi AA, na FNTv .-5*!/?) 'NF ¦RWlAlL)R/hyi.d nvtfcirtatiKj &^iziki pa tudi nekak VF^ifiauw; ¦»sab 9»W.dofeir in vam wei-n^vem povedati. Odlomlce .^^(1^350
¦«iw'bo$te kof doslej.jafrfco jp^ali v Tribuni tudi odsleir"•/«L';''
¦ ^•-.? ..•'¦«-->    .-.'*,>•••      .-¦   .-.                                        y^ ^ t»-^. ¦  .•
25. aprila je bila v dvorani gled/nšča ITDLr Z^                    i a štu
dentov zagrebikega vseučilišč/, k\ jo je prJr                            ibor
S^Z<ifi^)a z željo po ,,čimp*i§njem konstillr«                     ¦ ke org
r    ^ <T>  jjj^1* 'f"^ *^*~~L"*--rr na Pgro     /rv                  !
ai^^fc^t^rograjmomTte^mfiftčim na Programi^                   nisto
ft^jjlfot je zapisano v poročilJTiT^igiativnega odbor^                1 je p
*^nsostvovala večina študentAih detajatov, med 1<att-         '      o ka' r 80 % članov-ZK, uradnt*p*edstavnfWi in vseučiUšQ«i*.;*          ski pr
edstavniki iz riekaterih drulih republil^s ^ojlrti »rThSd;         i je sk up5čino počaslil tudi pred ednik ZŠJ DrčK^n Kaiinič*. Tw      ima" pa prisostvova^je ni bilo d woljeno:j,ia vratVh snrib se komaft rerini li skozi kontrofb, ki je prei ledo^>^yd^kumenS^5topcifDČih. Če pa je koga, ki ni bilS/abljen n, jMGpv/mo, ^hi^tvar ^ps zanimala, je lahko sedel v bM^u^pred v \j0X6m in poslušaKdogajil<«^«Worani pc zvočniku. Me|  jR\    l1^0"^ ia smo vs' s^^P8] po^stem zl<^/*itu lah ko poslušali d  Iri'   /n(K                                 \           -^a
-J^'"**V>nca Y*^>LJ /e'a z4iTan'em J^^os^v^^ske ir\hrvaške himnc, ^f*^      l^na V,._.-^is^dy5^ana vstala. S tem pa je bl^a tudi^e nak
liza\^tffer, v katevv^\§lipS<ijna krenila. Sem ter tjAje b/lo videti,
^» posi*^ijjemo vi:^y^\y kitaj^ke partije: delegati sa iraviganjein
1    Vy^v     ^^čf<A^>yylaa»o spr6»mali organe skupšč* 1e.         ^*"*^
^ttnV^    ^^l^^^S^0,Pf     "^^^Jlih materialil  za slT           yC
C\           ie\    v^f^^ stanJe >m^s      >*skimi štu<Vti. Po't          tf
•Af\         \ia\**frfo»nika sta november-      ftafft in naajAalistič|         /^ _
\s\         ^1^ na vseučilišču s,tr,is^             ^JuI^'irf^^1Ann rr        ^* ^
&HRft&r*"'JPHP-   ma- .."onovno iskanjt ^   s«. V1'**:,   »0'A'^^'^ij*"1 aloiW ^^   ^*%z ZiyirZblfžeVahjB SavT^    t^fi'^'jr z vL ir| Q?-&r
g(O/skiif (a) vnyWh>J^o?kLis vspostavitve'7^d3>^,^  yfne olflvnd^fi^rtT l!*teŽ^Wv~ 'T^lrsme ^ dovoliti, da bi |e v\tubeny^*".  liistu vzpo
J^^i^STpoITtrKtf^Vj ni politika vseh študOTitovVazvij^ WiVv-Wiisel na 7?H^(filišČLMn^ri tem paziti na strujanj* znotVii-*«^^-.--3-'^ *o so
tffigifiSfrietff&ftepCStBvke, ki so se skupaf z nen^hno kriula^ciona' Uzma irr pozdravVif^u partije pojavlja/i v vsebt&iLrasjjf \ k                        /'           •L•-•>*>» ^
Predstavnik ZFC naS^i^čilišču je daf IniciativiTCrnv,    "^Tporu, ki je s to skupšfiino po štin^ne^ečnemu^felu preac^al obs     \t in ga je zam enjalo izvol)er\ayj(ds^o, vse p^iznanje. ^   A^alo^ , ^, je dejal, ,,da Jtudentopi pofrhiemo pr^voj^ničo: vfct.ia^ui^nto^^ bilo aa peljanth." Po^cjani pa;J8,,^'S§i"ne sVhe post3tKransmisija 2K.
Skupščina je izvcJSa novo vt\dstvj     ^<XJri"c'k                 ^fetal s 59
glasovi Zoran Malbnida, študtVtt-/^.<riTl<a FaT'                 J<*Tm>>žna
nosti in 2. letnika^cinqrnskA>/yjltete; drugi\             /e predse^
niško mesto Dušan^Š^ijsuč-^       it. znan kot cj           Ativnejših ie'
vo usmerjenih š^ffern^Ttu*         fjvemberskiK/          />, pa je rtoQ
il te 20 glaso^A/mes jeMt\i i\    ka predvoliA            J&^ja, k'/*^    } lahko napoJtdala nove^ pVen^Jriika: Maj/  *^1"r***v.^^1 a i-'več y
kritičen infcremalo liniliišJsl^pind^Jat.     ^w/^             *^^^Lj       1
Novo vodsSp želi razvijVrVrh kontrolira\^TIcvo misel zagraiii'-*^^ tudentov. Titkar pa se/j   jlel na skup5čijiSw^ienkrat pom/ni,<x-/-se dejansko "^fViVf-^"1^   fkjimatično in o'"Wfeksno, da i^^C-V3!6 ga očeta v partiji, pa če 1     ^j-želi ali ne. Skup^^na je 'jfc^^-V^-da zagrebško vodstvo tr/.f. /jt)6ji na skli^4vXXI. juje in^ji^natch stališč lahko premakmf lel   ^k^na ^10^/^        ^                       \
amerika umira [          Np**^    / LJp txmi                '
ijfftizani osvobajajo v Vietnamu mesto /^jjffcbifv A-^vr^eričani^e y ^rumikajo; ameu*iij5tudentje so zavezrjjMvietnaSififih pii?JSti»^ov<^ '  v samefTVM^lf?weH|Aj» ^am i^jj^fJTTamrl šef FBl1 gospod Hbover v ,> Navic^zna zvezdjca na č^dtHjo bolj črni ameriški izastavi je bil^pdl "~''i et /fppola 16i;tot^a kdo ve, če m bila to le pnpra^a za utniksmer   L iiKe imperialistične ntorilskeJdjJt»-»^aM_urio. Toda tam jitvtfo zan   s' '^ljivo doletol/'popo!n ppiGTTCTAM NI ^^PJjAiJ^J*-                  /C
EKOLOŠKA RUBRIKA
(Tretji i? serije štirih članov o problemih okolja in možnih rešiivah teh problemov)
DONNA BROOKMAN IN BOB KNIGHT OBVEŠČANJE IN OPAZOVANJE OKOLJA
Že v pivili dvi-h člankih u t<: serije smo opozorili na resne m zapleterie. probleme v /vivi z našim okoljom. Prenaseljenost, izčrpavanje narav nih boijaMov \>> ?aht<:va po ukoriomski rasti ng račun večje potrošnje vodijo moitomo dtu/bo v samouničenje. Kako preusmcriti družbo na pot, ki vodi k obstanku?
Trcba jc tn/vij.iti ckoloSko osvcSčenost, ki bo oblikovala nadaljnjo rast družlv?. LkoloSka osv«?i5čcr>ost je več kot golo občudovanje na ravc in žolja \w njcni ohranitvi. Človeštvo moramo razuinoti kot čler. v zaplotoniMM i.ivnotožju naiave, zavreči pa tradicionalni antrocentri zeni • človok \o siudišCe svota - samo na ta način se lahko razvijamo v skladu 7 n.uavo, ne pa proti njej.
Ekoiiomska rast niora biti v rnejah naravnih zmogljivosti. Ohranjanje in pametno ijospodarjonjc s svetovnimi rezervami ne omogoča samo boljSega st*md.iid>i, amp.ik dajc možnost za nadaljevanje živijenja sploh.
Odgovornost prav vscga pbsameznika je ogromna. Možnosti sodelova nja so Stevilrvi: individualne navade, politično udejstvovanje, special nc veje študija in izobrazbe itd. Vsa ta dejanja imajo skupen cilj: eko loško osvoSčanjc kot opozorilo, da moramo usklajevati človeški razvoj z njegovo okolico.
Intuicija, puiktična znanja, nove tehnološke metode so potrebni za razumevanje in usmerjanje našega razvoja. Poenostavljena gesla , Za ohranitev narave", ..Proti tehnologiji" so nerealistična, celo škoclljjva, ker nas oddaljujejo od resnično konstruktivnih rešitev. Ne potrebuje mo primitivno, pastoralne eksistence, temveč družbo z razumnim od
Tnosom do tehnologije in narave, kjer bo Človek zavzemal svoj dejan ski prostor.
Razumcti in spoštovati moramo zapletenost problemov okolja in spre jeti dejstvo, da lahko akcije v boju za obstanek omejijo gospodarsko rast. Na primer: tovarno, ki močno onesnažuje zrak in vodo, prisilimo, da vgradi čistilne naprave. Ti dodatni stroški pa povzročijo-nerentabil nost tovarnc. Tudi ukinitve takih panog pridejo v poštev. (Opozoriti morava, da so te solucije zapletene in boleče in da se obrestujejo šele v daljSem obdobju). Posledicam človekovega ekonomskega razvoja se ni moč izogniti, omejimo pa jih lahko. Uspehi industrializacije so po membni, vendar jih moramo kontrolirati. Korenine naraščujoče krize okolja izvirajo iz takoimenovanih ,,uspehov" in napredka gospodarstva, 5e bolj očitne so napake na tem področju. Višji standard, večja izbira in lažje dostopni potrošniški artikli, nizka
»smrtnost novorojenčkov, višji pridelek v kmetijstvu, daljša življenjska doba in ostale dobrine današnjega načina življenja povečuje pritisk na naše okolje. Poiskati moramo ravnotežje med ckonomskim napredkom in ohranjanjem okolja.^Tehnologijo moramo opozoriti na omejenost svetovnih možnosti.
Pa prispevek posameznika?  Vsak izmed nas mora zmanjšati ,,!ansirane potrebe" in čez merno porabo in s tem ohranjati svetovne rezerve. Predvseni neodgovorno je naraščanje uporabe folij iz aluminija, plastič nih skodelic in vrečk, steklenic za enkratno uporabo - vsa ta.embalaža je praktično neuničljiva. Z ,,reorganizacijo" navad vsakega posameznik nika se moramo boriti proti uporabnim, vendar ekološko nevarnim no votarijam. Organizirana društva naj sodelujejo pri odločitvah in plani ranju gospodarstva in politike - ta način si bomo podrobno ogledali naslednji teden, v zadnjem članku \z te serije. Znova morava opozoriti na medsebojno odvisnost in razmerje Človeka do Narave. Kljub ekonomski rasti kvr.liteta življenja ne more več naraščati. Vzpo redno z njo namreč narašča nevarnost prenaseljenosti, zastrupljanje vode in zraka, hrupa. Človeška prilagodljivost pa je omejena: ukrepati moramo naglo in učinkovito. Človeštvo narašča z zastrašujočo naglico, kot smo že omenili v prejšnjem članku, to pa pomeni pomanjkanje hrane. Že ob koncu tega desetletja je predvidena lakota na širokih pod ročjih sveta. Že danes pa so pereči problemi onečiščevanja zraka in vode/ «zčrpanosti naravnih bogastev itd. Zemlja ne more tekmovati z nenehno rastočim potrošniš;vom. Ustvariti moramo ravnotežje med človeškimi potrebami in naravnimi bogastvi.
Vzgojiti moramo planetarno odgovornost, ki se bo odražala v vsakda njem življenju posameznika. Konkretne oblike ekološke osveščenosti so številne: oostanimo kritični potrošniki, ne odmetujmo odpadkov, omejimo uporabo nezdravih oblik transporta, kot je na primer avto, omejimo družine, ne postanimo odvisni od luksuznih predmetov.
BORCEM ZA OSNAZITEV ZRAKA
Naši borci za osnažitev zraka so sploh "prima'  Ijudje. Že tri dni ve sclo skačejo v plinskih maskah po filozofski fakulteti, tik pred 14.u ro pa gretio šc prosvetljevat rajo po Ijubljanskih ulicah. Celo preda vanje s filmi otganizirajo. In to na dan alternativne univerze.
Dancs dopoldan (19.4. 1972) smo na skupščini ugotavljali, da so § tudentje premalo aktivni. Pa scm se §e jaz hotel iti "aktivnost' . V saj povečati sem hotel masovnost odziva.
Že ko scni vstopil ob 18.uri v sobo 15, nni je bilo žal. Skupaj s pre davatelji in kinooperaterjem nus je v predavalnici bilo 22. Ta posad ka pa sc je ves čas veselo menjavala. Toda vas, "beseli borci' , ni bi nikjer. Ta vcčer bi vas potrebovuli. Če ne za drugo, pa vsaj zato, d a oba inžinerja in doktor medicine med predavanjem ne bi tako ža lostno pogledovala po prazni prcdavalnici.
Samo po sebi se mi postavlja vprašanje, zakaj sploh organizirate tak šna prndavanja. Se zabavate na račun študentov in Ijudi, ki so vam liiupuli in celo zapravili čas za vase igračkanje?
Lc zal)iivajtc se še do konca tcdna po Ijubljanskih ulicah v plinskih maskah. Saino na naslednji skupžčini nc tulite, da je sarno 5% (? ) študontov aktivnih. Danes se čudim, da jih je sploh toliko.
ISIiti pot "borccv za osnažitev zraka" se vas ni udeležilo predavanja. In s tuk?
In s Jakinim početjern sami pripravite Ijudi do tega, da se zapirajov ase. S počtMjepn, kot ste ga pokazali v sredo, 19.aprila 1972 ob 18. uri v predavalnici 15.
Lep pozdrav vscin borcem, "pasivni'  Makuc
Tov. urcdnikl
Upani, (|a '3O ^laiiek našel mesio v vaši reviji. Bodimo enkrat tudi samokrilični. Ali si res lahko privoščimo tudi takšne neslane šale, kol je bil odziu najbolj aktivnih na tem predavanju? Vse več Ijudi vorjamo v nosmisel marsikaterega početja na naši fakulteti. Ljudje hočejo imcti poyoje in ne biitje norcev iz njih.
0DG0V0R utednika: Brez koiiientarja. lB,C.)
ŠTUDENTSKA GALERIJA
Opredelitev vzrokov in potreb za ustanovitev študentske galcrijc:
— stopnja razvoja, potreb in odnosov na področju študentske upo dabljajoče kulturne tvornosti,
— ustanovitev (institucionalizacija) študentskega razstavncga (likov nega) centra,
— razširitev akcijskega radiusa študentskega kulturncga dogajanja navzven (iz časovno-statusno opredeljonega univerzitetnega prost(>, ia; komunikacija: univerza - mesto),
— zagotovitev ustreznih prostorskih in tehničnih pogojev za razstav no-predstavitveno dejavnost, z ozirom na organizacijao opromc in-funkcijsko namembnost razstavnega prostora,
— uresničevanje lastnega koncepta razstaven politike, ki naj temelji
na likovni kvaliteti kot edinem merilu odločanja, med ustv arjalci, publiko in poznavalci (kritiko) ter njenem spontanern prerp ščanju v širše kulturno okolje,
na antiretrospektivnosti razstavljanja, s kontinuiranim ptik.i zovanjem ustvarjalnega razvoja, kar naj omogoča sočasnost ustvai janja in komunikacije (celovitost prikaza) in tako kritičen odnos ie> \ tvarjalca do lastne tvornosti,                                                               *
na sočasnem, interdisciplinarnem združevanju (iščočih) poti.o blik in sredstev izražanja v istem prostoru,
na odmevnosti in odzivnosti   na dogajanja na področju študent skega likovnega ustvarjanja, s posebnim poudarkom na eksperimc ntu,
na ustvarjanju možnosti in pogojev za sanioupravno soodločanje likovnih UStvarjalcev pri uresničevanju koncepta in programa ga lerije.
Andrej Logar
OB GROŠLJEVI RAZSTAVI V ŠN
Od zadnje razstave v mali dvorani ŠN je poteklo ze precej časa, za to pomeni razstava Andreja Grošlja, študonta 4. letnika na ALU, prijetno osvežitev takšnega predstavljanja najmlaj5ih umetnikov.
Grošelj na tej razstavi predstavlja nekaj svojih najnovejših skulptur( žgana glina) in grafik (litografije, 'esorezi, jedkanice), ki kažejo nje govo doživljanje in odnos do nekih prostorskih enot, ki si jih je sam izbral. Prav dobro se zaveda, da na Akaderniji lahko več eksperimen tira, kot bo pozneje, zaio si je ob samern programu ALU zadal nalo go, kako obdelati neki volumen ob istočasnem spoznavanju matera la, zanima pa ga tudi barva v kiparstvu, in zato ni slučajno njegovo zanimanje za žgano glino. Toroj je Grošelj edon tistih, ki si že zeloz godaj postavijo problfm, kako stilno podati svojo cmocionalno nag njenje do neke kulture ki jim v njihovem usivarjanju ni vodnik tem več jih !e navdušuje nad nokimi lastnimi dostvki. Gro^elj na tej raz st3vi predstavlja nekaj izrerino uspclih skulptur, ^a katere je dobil inspiracijo v starih nagrobnih spomenikih v Bosni in Crni gori. Rai gibsnost, svežina in predvsem konkretnost dajajo tcm Grošljevim de'om izjemen pečat, ki potrjuje prvilnost njogovu odločitve za to te.rn3:iko. Dosežke te kulture jemlje za osnovo, nato pa po svoje razmišlj3 naprej in oblikuje po svoji prcsoji.
Vsskakoi je - naloga, ki se jc j« lotil, zahtcvna. Jo pa bo z jasnejšim ciljem, kbi ga je imel ob tej priložnosti, uspel 5o izboljšati. In 5e ne kaj zr:r.innivost ja vredno otncmbe: pod skuolptur.irni nima tr;idici onsln-h nalepk, na katerih bi bil naziv skulpturo. S Ji;m glcdalca še bolj mlselno aktivira, in ga prepušča lastni asociativnosti.
OSNUTEK PREDLOGA ZA USTANOVITEV MEDNARODNEGA DOMA V LJUBLJANI
Vedno inienzivnejši mednarodni stiki našo države ter razvoj medn arodnega izobraževanja že prcsegajo zmogljivosti por,ameznih ustan ov, državnih organov, družbenih organizacij, |)O(lj(;tij, visokoSolskih in zf.anstvenih zavodov ter drugih organizacij na poilročju Sloveni je. S smotrnim usklajevanjem mednarodnih dujavnosti ter z zdiuž evanjem zmogljivosti in kadrov bi lahko boljo oMj.iniziiali ta pomom ben del družbenega dogajanja na Slovenskom - d<;l, ki jc obrnjen p roti tujini in tujcem pri nas.
Precej jugoslovanskih, tujih in mednarodnih orfjaoi/acij, visokošol skih in drugih izobraževalnih zavodov so zaniina <ili pa 'M potencij. a!no zainteiesirani za uvedbo rodnoga pouka o Ju;jo:;l.iviji v tujini j ezikih za tuje študente, za študij jucjosloviiirjkih i/knienj pri gradit vi socialistične federativne države, in ic porjob<:j za r.i/voj, razsežno - sti in probleme družbenega samoupr.ivljanja.
Zavzemati bi se morali, da postanc; Ljublj.nia mudn.nodno srodi5če na nekaterih področjih in tudi visukošolsko ifi iiih.'l(.'klii<il/)O središ če. Zaradi svojih piednosti (ugodnoga (jeoor.ilskfij.i položaja, dobr ih  prometnih zvez, še zmeraj doknj ptijcrttuMj.i okolj.i, k.)diow z zna njem tujih jezikov, relativne urcjunouii) Iji l;iliko I juliljan.i /olo usp ešno predstavljala Jugoslavijo tujomu r.velu. S \in\ l>i se olioi|atilo j avno življenje ter zrniinjšul;) rclulivnu ^apitf):-! Slovr.-niji; in Univcrze Za uresničitev tcga pa so nujna skupna pri/adcv.mja vm-Ii ^aimore siranih visokošolskih ustanov, jiiesti« Ljubljiin«;, rupublKkih oigano v, gospodorstva in družbenih oiganizacij. Tretja morebitna skupina:
iii. 1. srečanja nSdhG^SnOV L lUJIU}} liftiMltfj: 'Jl'^!; ''•¦'lclJflciia mi in podobno.                                                               " '
2.  (Vekomcrcijalni nastopi tujih urnetnikov ^ri študent.ov,. J^ifji ' _ našo publiko seznai^ii s svojimi kultuFam;.            ' ' ¦". '¦Vj*'-vi ¦
3. Občasne razstave, na katerih bi prerlvsem sodolovale drž;v<;,' ki v Ljubljani ne bo'do imele svojih informativnih cer.tros/.
4.  Pomoč tujim študentom - posameznikon pri nas. posebno ¦.? dežel v razvoju, z nainenom, da su bolje seznanijo z nd'o dom ovino, kakor tudi vzdrževanje stikov z njimi po njihovcrn o dhodu.
5.  Predavanja in razprave o mednarodnih vprašanjih.
6.  Čitalnica, v kateri bi bilo naše in tuje časopisje (zametek bi bila morda sedanja čitalnica Kluba za OZN).
Mednarodni Dom bi morda nudil svoje prostore in drugc ugodnoati Republiškemu centru klubov na OZN, Klubu prijateljstva (s tujirni študenti), Mednarodnemu odboru Skupnosti študcntov Ljubljanite Univerze, Mednarodni komisiji RK Zveze mladine in podobno.
Mednarodni Dom bi bila združena javna ustanova. Njegova organiz acija, odnosi med eventualnimi ustanovitelji in način upravljanja bi morali biti predmet javne razprave.
MAKE LOVE, NOTVVAR!!!
"Čr.io je lepo." (Martin L.King)
Ljubimo se in rojevamo otroke, človeška Ijubezen trosi v zgodovino vedno več novih vojakov, delavcev, policajev, intelektualcev inm vsdno več novih vojakov, delavcev, policajev, >ntelektualcev in ma ter ; na eni strani prihajajo ti novi Ijudje v pogoje relativnega obilja, na drugi strani sesajo usahle prsi sestradanih mator. In ob vsem tem ¦:t in več, ne samo otrok in lakote, pač pa tudi avtomobilov, asfal ¦¦¦i, plastike, sprayev, sintetične hrane, atomskih bomb.      je vedno ¦iianj dreves, trave, divjih živali in   Ijubezni.
Saj Ijubezen je velika vrednota tako imenovancga humanističnega s .eta, toda prevelika je, da bi bila samo človeška, ie idealizacija in re mo.-e biti realna, obstoji samo v religiji m je lažniva.
¦ cda če ne moremo več bitf religiozni, če ne vemo, čemu bi kana Nzirali svoje nagone za maščenske vrednote, zatirali otroke, Tločan. i!i v pokromanih kuhinjah, skupaj s pohištvom kupovali Ijubezcn z denarjem, če nam vse to ne more biti način življenja, če nam je vse to predvsem neresnica sedanjega sveta, se borno vprašali: ali obstoji le druga možnost?
Če je ena možnost nadaljevanje sedanjega barbarstva s splošno, anko prevleko meščanskih vrednot
zskamufiirano s tanko prevlcko meščanskih vrednot, hipokrizijo, politiko, revščino, univerziilno prostitucijo in vso ostalo svinjarijo, ;e druga možnost samo (zadoj) za negacijo barbarstva, mogoče, ker drugače verjetno ne gre, v revoluciji.
Toda ta revolucija ni božje odrešenje, ni samo sprememba oblasti, ts revolucija je možnn kot orgaze;n tistih, ki so bili dolgo   jebeni '¦s tak način, da so ostati fngidni. Ta revolucija je mogoča, kot pro " :.'ovna permanentna igra, ki osvobaja; ta revolucija ne sme "žreti r-ojih otrok", kolikor bodo oni hoteli, si borio ustvarjali pravi \ci-nogovora tebe in mene, jezik tvoje in moje resnice - Ijubezni, ne z;k mistificirajoče odmaknjenosti.
Zato je tffrha pokončati izsušene pat   arhalne odnose, rozbliniti be
^isti mit "zrelosti za življenje", odpraviti vsako oblast, še zlasti pa
¦¦3st enega spola nad drugim!                                                      ~
/era Klemenčič
DRUŽINA (KOT POLITIKA)
~;QREJENOST V DRUŽINI Nl NEKAJ PRIVATNEGA, AMPAK POLITIČNO EKONOMSKO POGC^-^*-^^^ 1'užbeno-ekonomski iistem nalaga (n                 ^---^kcije, ki za k
,, \h\ in profit ne bi b'le zanimive, če #>,                     "^družbene
.   rrehe. Družina, zakon zatira žensko^                             ^~.?anr
v.rni potrebami.                                     ¦¦¦'?
ZAKONU OBSTAJA IZKORIŠČAN* ,SEB!\!EGA LEGITIMNEGA NAČIA,'
. ,^.podinjsko deic predstavlja šestder. fKja del3, pa ni Steto med podrbč/0 y±i dohodkii*Ob3iaja kol obiika n •ii/i^ano. Knh/:nje, Ofanie  ntvsnrj^/jt*"
litike in utenujf   •?<> kot prtv.iUu>M "¦ nost so javlj ii..       \ puv<iln;i lar.inM. kot posebro c       i arhilektuic;, ki in kifeljci skr!         \i Viimor.t dn.iP^
VZGOJG
sko urt:
tiatere sf o palicf ¦ni ncv
-ost. C
koiv;
Otioi.'.
^//družino i" <Vci, ki no m<"
i
PRIVATNO ŽIVUENJE JE TREBA KVALITATIVNO SPREME NITI IN TO SPREMEMBO RAZUMETI KOT POLITIČIMO AKCI JO
Ta kultumo-revolucionarni akti je del razrednega boja. ' Revolucija kot razredni boj ne bi smela imeti za svoj cilj prevzem oblasti, am pak uresničitev tistega, kar je v obstoječi, slabi družbi razumljeno kot protidružbeno. To vključuje tudi potrebo po sreči, ki je sedaj potisnjena v privatno sfero. Poteba po sreči se mora uresničiti v družbeni akciji: osebno mora postati identično z družbeno prakso, ki erotizira vse življenjske razmere, tako f'a agresije postanejo pro ciuktivne." Žensko vprašanje je razredno vprašanje. To sta ugotovi la žo Marx in Engels: vzrok ženske neenakopravnosti je v privatni lastnini. Sta pa pozabila na revolucioniranje družine. Zrušiti je tre ba zaključeno in samo sebc reproducirajočo meščansko moralo, ki sc vsiljuje s TV reklamo za intimne spraye, z vikendi, meščansko umetnostjo, dramaturgijo (Mestece Peyton), šund romani za gospo dinje. . . Ti dobro dopolnjujejo informacijski sistem in zadovoljuje jo žcnsko lakoto po človeški bližini in humanosti.
UKINITI KAPITAL, PRINCIP MOČI, GA 2AMENJATI S PRINCI POM HUMANOSTI - ŽIVETI UTOPUO
Toioj rovolncioniranjo privatnega življenja. Možna alternativa je ko ituna. KOmuna iikinja pridobitništvo, jv;'ja skupno lastnino, deli tcv delo je šrša, problem otroških vrtcev je rešen. Intimnost in sre ča sta stvari cole komune. Demonstracije in deklarncije so zrežirana zunanja obiika konfliktov in jih forumska politika zlahka uporabi proti (Jemonstiantom samim. Komuna jih ukinja. KOMUNA JE POLITIČNO ŽIVUENJE
1   Sandcrs H.: Rcsolution zur Emanzipation der Frauen, SDS De legiei tenkonferenz.
Litcratura:
-  K.irin Schrador Klebert: Die kulturelle Revolucion der Frau, KURSCBUCH L7, 1969
-  Otto Fcllicitas Gmelin: Ehe als Ausbeutung, Neues Forum, 1971
... V odnosu do žcnske kot plena in dekle skupne sle je \b aženo neskončno ponižanje, v katerem eksistira človek za sebe samega, zakaj skrivnost tega odnosa ima svoj nedvoum /77/, odločni, očitni, razkriti izraz v odnosu moškega dožen skc \n v načinu, kako se pojmuje neposredni, naravni, ge neričnl odnos. Neposredni, naravni, nujni odnosčloveka do človeka je odnos moškega do ženske. V tem naravnem guneričnem odnosu je odnos človeka 6o narave neposredro njcgov odnos do človeka, kakor je, odnos do človeka nara vni) določbn. V tem odnosu se torej čutno, na nazoren fak tuin /rcducirano pokaže, v kolikšni meri je narava postala človuško hi5111^ človeka. Po tem odnosu je torej mogoče prpr^''                 'opnjo omike človeka. Iz značaja tega
'.""                              ">n\ meri si je človek postal in se dojel
'",ot č/oi/c/r;odnos moškega do ženske človeka do človeka. V njem se torej ' niravno zadrzanje človekapostalo
iff mu je človcsko bistvo postalo ^meri mu tft njegova človoška na '¦•odnosu se tudi kažo, v kolikšni \tala človeška potrebi, v koli Nplovek kot človck pistal po em najindividualnešem bivan
\
31-332
\
rca
i. 190
ba dandai. ač pravimo\ ^ire zahteve in l^ pravna kot tudi ^ bili odpravljeni. V tipacija, tako kot so. Injena oziroma ali obs
SIVNI DRI2B!
revije "las Argu. "Das Arument",
a encopravnost žbčiaj bi zado doscžena ari privile čemo, da tej druž
N
afcuse): Odvisno od tega, k.;
(fumemo pod emancipacijo, o(
Sklicno svobodo, ki jih prej nii^ Saciji. Poznam samo razmere v Zf. 'orem govoriti. Kar pravim, se torej^ ve. Tu sploh ni dvoma, da je število > gospodinjstvom ukvarjajo le mimogrec. ncipacija, je družba v tem smislu izpolnV di pri zaposlitvi ženska še izključena \i ve) tu ne smemo pretiravati.
Toda pod emancipacijo bi razumel več. NegatK cija samo ali poglavitno v tem, da ima ženska sv\-rej, v družbeno obstoječem poklicncm sistemu, vV eči delitvi dela, potem to le pomeni, da ima v enaki ^ di V represiji, ki se izraža v tej družbcni delitvi dela. T^v je izpostavljena sedaj isti represiji kot prej zaposleni m^ smislu ne moremo v še represivni družbi govoriti o de,MS.e paciji ženske, ker tu emancipacija nikoli ne gre čez drujer sijo.
\
\
^^^;  Toda upanja ženskih gibanj, kot pr/znanega dela spšnega c^ ^ ^;>*\i?te^c(jskega gibanja so segala dlje. Niso vendar vseboila.samo 4. r ji 'iic.-^/^Jgpfej-ria-isti-nivo kot moški, vzpenjanja v meščal5o.dfk.V/i-5
M.:  Meivvč ;iri:.i6^st'
M.: Tu je odločilna napaka. Kajti emancipacija ženske za poklicno življenje ne emancipira ženske kot žensko, ampak spremeni žensko v delovno orodje. To je emancipacija v smislu obstoječe družbe, to da ni emancipacija, ki sega čez njo.
F.: Toda ali ne moremo reči, da mežčanska družba niti te zahteve ne more udejaniti ter da ima za to dobre razloge?
M.:  Zakaj je ne more udejaniti?  Ne v vseh poklicih. Nekateri pok lici, pretežki za ženske, izpadejo. Dobro, da izpadejo. Drugi poklicj za katere bi bile ženske gotovo sposobne, go jim zaprti iz drugih ra zlogov. Toda znotraj tega okvira lahko družba po mojem mnenju to nalogo izpolni.
F.:  Ali menite, da lahko meščanska družba emancipira ženske po polnoma, kot ženske?
M.:  Kar se tiče položaja ženske v delovnem procesu, je ženska ude ležena pri tem, pri čemer je udeležcn moški. Emancipiran3 je kot elovna sila, kot ženska delovna sila, iod,i nc kot ženska. Kvalitete ženske, ki ne gredo v to delovno silo, niso emancipirnne. Ali se ema ncipirajo drugod - to je povsem drugo vprašanje, ki bi ga rad načclp namreč vprašanje liberalizacije morale, libcralizacijc tabujev, ki se tudi dogaja v moderni industrijski družbi \/ družbcnih razlogov. Ne dvomno tabuji, ki so jih strogo upoštevali St.1 v viktonjanskem ča«u danes ne obstajajo več; vsekakor obstnjajo le kot tabuji, ki jili kr§i mo. V razviti industrijski družbi so podroČja, kjer ima na prinicr de kle, ki ni že pred zakonom imelo spolnih odnosov, onostavno okrtj njen ugled. Torej skoraj preobrat tabujov. Ni mi treba pripovedov ati drugih stvari, da so prejšnji tabuji okoli zakonoloma in vse te st vari bistveno oslabeli. Torej tu leži povsem drug problcm. Če je to - lahko to imenujemo sedaj desublimaoijo - osvoboditev, je zopet drugo pomembno vprašanje.:
F.:  Tu izhajate mogoče iz ameriškeh izkušonj, pri nas Inhko na dr ugi strani ravno ugotavljamo, da težimo irjzn\ k tahujcm 19.stoletj _ia; in ženske revije v zadnjih letih vedno znova vstop.ijo v diskusijo: ali naj ženska pred zakonom ima spolno izku5nje ali ik\ Na splošno pač lahko rečemo, da veljajo tabuji le kot prolomljcni. Toda ugoto vimo lahko, aa je svoboda, ki si jo lahko dovolimo nnspioti tabuj em, če jih že ne jernljemo povsem substanciolno resoo, ^opei samo vstavljena v konkurenco, ki jo po značaju pu-dpisujo eknnoniska družba, da je torej spolna širokopotcznosi v svojcin ekonomskem
značaju upombljana kot konkurenčno sn.-dstvo, kot i/boljšonje ugl eda itci.
M.:   Kot vsaka emancipacija je udeležena ludi i;i pri oolotno-tliužbe nem proccsu. Vcndar je To vseeno nekiij dfiJfjoga kot envmcipocija v delovnem procesu. Vprašanje o katurom r.ctn poskuJ;»l uirpuivtja ti v svoji novi knjigi,^' je, ali ni v to (jlaj'',;ivo spolnih t.il>ujcv istod^ sno vpleteno stopnjevanje rcpresije. Zokaj c)«;suIjIim.u:ij;i je v repre sivni družbi sama represivna in mogočc jo l.ihko celo holj lepiesiv no sredstvo kot tabuji, saj Ijudi lahko t,pr.ivi 1 ol>atoji?čo ilin/bo.
F.:   To bi torej pornenilo, dn vsebuje tiikopiavna in rkonomska kot moralna eniancipacija v sebi nivolii.mjc '..poliu; napctosti, s tein pa tudi niveliranje nasptoti si stojcčih oscl). D«i si; tti om>incipii'u v tem, ko se ženske nivelira na abstraktum: (.'konomski človfk, prav ni človek, človek pod tabuji, ki gotovo '.1; vrlj.ijo, («>d.i n«? vt'č tiiko strogo, da se lahko Ijudje identificirajo ob njih .ili |>mij ojim. Tiibu ji, kakršr.i veljajo sednj, ne silijo lju»ii, d;i sc, /avcstno \w v.ruspio tovanju znotruj in proti'družbi, idcntificir.ijn, inlt-«^«.ii.ij**, ;vosii*>a jo osebe, marveč gre vse sem ter tja, KHiko oinnhuinmo, tur sp s t"n.
Uidi pfipoijoffl8\> t3 tiraltea.
M.: Vsa razvita industrijska družba je mobilizirana za namen. jj'-. prcčiti nastanek takšno negativne zavesti in dozdevna ali dejaPikj olajSava tabujcv je eno do sredstev za ta narncn.
F.: Tu je scdaj 5e nadaljni moment. Prej scm dcjal, da jc bilo m zač ctku ženske enmncipacijc močno dvakratno upanje. Enkrat, d<. boo odprava tega zadnjoga razreda, na katerega se bi lahko predalo /;.ti ranje, spremenila družbo, ne da bi bilo moč rcči, kam spremeniu. Drugič pa jc bilo mogoče močno in je dovoljevalo ženskam v!u-j>ki vuliko upanja v emancipacijo nasledfije: da se je namreč ženska \z kusilo skozi zelo močan tabu kot naravno bitje - naravno bitje nj ta način, da je bila, drugače kot moški, periodično vezana na nara vo. Ta je izbruhtiila v njej vedno znova v periodičnih ciklusih in na daljcvanje konsokvenca tega je, da je rodila otroke in bila za njih vezana; oboje je vendar zelo ambivalentno v družbenem vrednote nju -
M.: toda oboje ni bistvena ovira.za poklicno emancipacijo, posobno z razvojem moderne tehnike in z razvojem moderne higiene ne. . .
F.:   Da, tako lahko najdemo, če odpremo časopise ali revije, rni ^30 ki tretji strani v reklamnem delu: uporabljajte tampon xy in ne bo. ste več imele te pomanjkljivosti, nihče je ne bo opazil. Kot ča b- zj dalo tu kaj zakriti. To vendar pomeni, da je tu prisotna zahteva a\\ interes in temu ustrezno mogoče upanje, da bi se dalo to naravno vez climinirati, da bi se dalo razrešiti spolno napetost -
M.:   Ne jcmljite tega preresno. Ta publiciteta z vložki itd. - saj to je končno reklama. V tem ne bi videl družbenega problema. Ta druž ba gotovo noče odstraniti naravne razlike med žensko in moškirn. Ne pozabite, da ostajajo v meščanski družbi posebne kvalitete že.-i skc 5e vedno meščanske kvalitete. Kot narava - kar je tako ali takoa abstrakten pojem - ženska ne prehaja te družbe. Saj je vendar nara va tudi postala družbena nrava. (. . .) Raje bi z vami čisto na kratko obravnaval nckaj, kar se mi zdi izredno pomeinbno, navezujoč na, pripombo - pravzaprav več kot pripombo - Jeana Paula Sartra v "L etre et le ntant", kjer pravi, da je zmožnost sreče pri ženski, ne žen ske kot delovnega orodja, marveč kot darovalca slasti (Lust - sle, 'a slade), ravno v tem, da ženska ni neposredno udeležena pri produk cijskem procesu. Tu gre v natančne podrobnosti. Deli telesa, ki ima /0 najmanj opraviti z delom, so najbolj polni slasti. Če to zasleduje mo naprej, bi pomenilo, da poklicna emancipacija ženske v obstojc i družbi - poudarjam:  v  obstoječi  družbi  - učinkuje to negativno nazaj na zmožnost slasti. Toda to je je izredno razdvo na problematična stvar, ker se seveda ne sme nikoli zdeti in tega o tudi nikoli no smemo formulirati, kot d,i smo sedaj proti pok ii emancipaciji ženske. Tudi tu je zopet problem, na katerega na mo povsod, da postane v represivni družbi celo dobro slabo. To zaradi tega dobrega ne smemo obsojati.
Mogoče bi vendarle obstajalo upanje, da bi bila pravna izenačh. dejansko napredcn mornent, če bi dobila vsebino v ekonomsk procesu. Če bi ženska v ekonomskem procesu tudi dejansko la a dosegala enake dosežke kot moški.
Razvoj gre v to smer. V Ameriki gotovo veliko bolj kot v Ne mčiji. In zopet tudi na neki zelo domiseln način, namreč tako, da se vendarle poskuša - tako sledi - odriniti žensko v določene pokli ce. Ne branijo ji samo težkih poklicev oziroma sem sama ne gre, vsaj v naši družbi ne. Drugi poklici pa, ki bi ji bili lahko vsi enako odprti, se vseeno ne odpirajo enako. Vedno bolj lahko npr. ugotavj Ijamo, da se poklicna širokopoteznost, ki obstaja najprej čisto ab straktno, uporablja in priporoča za povsem določene poklice, npr. za pedagoške poklice, negovalke, vse tiste poklice, ki še domnevno ohranjajo bližino tradicionalne ženske vloge, dobljene v družini -
M.: - toda vendar v zolo vcliki mcii tudi v industriji. Z mehanizaci jo clela postaja vendar vloga žensk celo v industrije tehnično vcdno večja.
F.:   Da, toda tudi tako, dn se tu vrnča tradicionalno žensko podreja nje. MOški deluvci odhajujo O(J trakov in postojajo pripravljalci, preddelavci, mojstri, mohaniki, ki morajo nadzorovati, medtem ko pritekajo žonske scdaj v čisto mohonične procese. Da se torej spod nja plast rokrutira zopet iz žensk.
M.: To je povsem piavilno. Povfzano jc s tcm, da je poklicna izob rozba ali predizobra^ba ženske na lehničnih in znanstvenih področ jih še zelo omejena.
F.:   Toda, ali je to slučajno tuko?  Jo to lo prehoden zgodovinski moment?
M.:   Menim, da je to zgodoviiiiki momcnt. No uvidim, zakaj naj bi bila tu načclna meja. f oda v bistvu je to verjetno ovisno od delovre sile, brezposelnosti, delovne ponudbe, ki je na voljo v družbi. Tu se vpletajo zopet čisto druga področja.
F.:   Dokler je zacjolovljena polna zaposlenost, si lahko to predstavl jamo kot naprcdujoč proces. Scvcda pa moramo vedcti, da prvi, ki padejo kot žrtev krize. . .
M.:   Primarno se bodo zaposlovali moški, ker mora navsezadnje in končno nckdo gospodinjiti. Saj povsom iracionalno to scdaj ootovo ni, gospodinjstvo vseeno lc ni tuko mehanizirano, da se ne bi mor al nihče z njim ukvarjati.
F.:   Da, če naj bi bil to dejanr.ko naprcdujoč monicnt ali ne, kar se tiče vzgoje otrok jc 10 vsckakot zopot druga st»ar. OJajšava, nie hanizacija gospodinjstva naglo naprcduje. Ženska jc seveda tudi tu obiemenjana s pripomočki in vscm mogočim modnim, o tako ime novanem prostem času (ki vendar ni dojansko svobodon) no bom tj> voril. Torej tudi tu postaja vdor družbenega produkcijskcrja nparata v privatno sfero zopot sredstvo družbone prilagoditve in rcprosije. (. ..)
F.:   In še nek moinent je. Upanjo na neknj takoga kot je promisku iteta, ki je tudi bilo prisotno v cmancipacijskom gibanju, se ni izpol niio. Kajti, če se to gromo. . . nalotimo tudi tu na dolgočasje. Oa po tem pravimo: zakaj pa pravzapiav?   Kaj ju bilo to, kar smo si tu že leh?
M.:   Gotovo. Čo irrui Freud lu prnv, promiskuiteta ne stopnjuje nu jno slasti. Fieud je vendar inislil, da tiči v samem spolnom nagonu tendenca postavljati ovire, ^ato da bi slast povcčal - ne potisnil, ain pak povečd, Promiskuiteta jo vendar ttisi s tcm povezana. Kot kon trolirana, kot oci druiibe posredno ali ncposredno kontroliran ven ti! za osvoboditov nacjonov je zopct rrpresivna.
^ Iz Marcusejeve opombe slodi, da grn z.i knjigo "Enodimcnzional ni človek".
'prevcdel R.R)
(Prevod je na nekaterih iTHistih skrnjšan; prudvsem tam, kjer jo pogo ¦jor zašel ali pa sc je {n^ koncu) ra/dtobi! ter so problemi obravna .';;li bolj pavšalno.)
Ojiko Štiajn ZGODOVINA I,M ŽEiNJSKE
Kritika relicjijc je pocjoj vsake kritike (K. Marx)
V nobeni od svetih knjig, ni razcn omcmbc brcziruidežnoga r.početj a, srečati kakršnckoli jasncjše opredelitvo spolncga /ivljcnja dt:vic:o Marijc. Prav tako pa tudi v closloj napisani literaturi ni posobnega si stematičncga odpiranja tega vpiašanja.
Vendar pa zadeva le ni ncpomcnibna, saj so skozi cvropsko zgodo vino dodatno mitizirane krščunske mitično osebnusti izra/, mniKjih temeljnih čit evropsko civilizacije. Plejnda krščanskih likov (po/iti vnih in ncgativnili) od Judcža do Kristusa in svetcga Petra, prav/ap rav predsuivija paradigmc idealnegu življcija krisljana, katurc p.i s o v zgodovini doživljale ustrezne transformacijc, glcdc na vladojoči ali ogrožcni položaj ccrkvene institucijc v razrcclnih sistemih.
Lik device Marijc-Kristusove matere pa je, kot so zdi, doživljnl n.ijm anj sprememb. Ta najvidnejša žcnska figura krščanskega riiiuk.i (v v seh njcgovih variantah) je v svojih spolnosti omejona zgolj 0,1 imagi nnrni koitus brezmadežnega spočetja, obsojcna jc na dosmrtno clc vištvo in brczorgazemsko matcrinstvo. Takšon mit skoraj bre/.spol ne žonske, pa je glcdc na svoj začetek in nadaljni ra/voj pravzaprav y nel)O transcendiran daižbcni položaj žcnske v pretožno potriarh funkcijo matere, torej ključno funkcijo v reprodukciji cclotno diuž be, pri čemer je spolnost za žensko potisnjcna na ravon srodslva pio izvodnjc otrok.
Krščanska moralka s svojo najvišjo stopnjo - protesUintizmom si: jc malodane idoalno, z določcnimi avtokorekcijami, usidrala v kapit; alistično ozirorn.i s širšim pojmom poimcnovano: meščansko struk turo, v kateri repioduktivna vloga ženske pride do popolnosti v diu žbeni vlogi gospodinje.
Gospodinja je ključni clcment monogamnc družine, struktuiirano v represivno družbo, saj vključuje v sobi tako materinsko funkcijo, kot ekonomsko funkcijo prehranjevanja celotne družine. V začetk ih svojc ckspanzijo je kapitalizem grozil dekivski družini z razkrojorn (Glej n.pr.: Engels: položaj delavskcga razroda v Angliji in nckatero Marxove pripoinbc v Kapitalu), vendar pa sc jc z njcgovirn razvojc m, notranjo racionalizacijo ovtoriiarnih odnosov itd. izkristalizir.^l sprcvladujočim ekonomskim načinom uskladen tip družine. Najbo !j transparentno se ta tip pokaže v nacizmu, ko se družina kot ,,ce lica družbe" izkažo za najboljši možni način kontrole celo rasnc či Jtosti. Nacizem s svojo nepotvorjeno ideološko sprevrnjenostjo daj e osnovno premiso za ugotavljanje teženj znotraj njcgovih kompo: nent v odnosu do družine: mislim rasizme in nacionalizmo vsch vr st, ki jim jo lastna težnja po ,,zdravi dmžini" narodnostno distili č loveških tipov.
i    Nawidezna
'•    Navidezna ali gospodinjska svoboda
1
}-    V totalitarnih družbah povojncga obdobja je družina realno (ali po tencialno kot v SSSR) utrjeno področje kompenzacije produkcijo š tevilnih novih potreb, kar se dogaja v svetovncm obračanju monopo 0   liziranega kapitala. Mislim, da mi ni potrebno posebej poudarjati, • II, da je v sedanjem svetovncm sistemu, kljub univ/crzalni ,,seksualiza. ciji" proizvodov sptošne potrošnje skozi reklamno medije, samo rir '>'s užinsko življenje ostalo enako, bolje rečeno, ekonomska vloga gosp }    odinje je kljub pridobitvi prostega časa, pravzaprav šele dobila poln
, ^ejšo vsebino. Gospodinja je v svoji družbeni poziciji še bolj fiksira
na, čoprav je morda rešena določcnega kvantuma f izičncga dela v g ospodinjstvu, kar pa se zlahka kompenzira z njeno zaposlitvijo za plačo. Moderna monogamna družina je tako postala popolen instru mcnt denarne ckonomijc in iracionalne represije. Človcška svolrada je ncgirana v razbitosti na množico malih svobod znotraj žive meje meščanskih vrtičkov, balkončkov in verandic.
Zenska emancipacija je vprašanje družbene revolucije
V|)rašanje ženske emancipacije, tako še zdaleč ni nckakšno blasfem icno vpra^anje odpiranja vrat ženskam v moški svet, pač pa je gravt ično vprašanjo odpiranja vrat ženskam v moški svot, pač pa je gravi tacijski center življenjsko pomembnih revolucionarnih vprašanj ka kršno jo vprašanje osvoboditve človeškega erosa, vprašanje družin c kot ustvarjajoče skupnosti, ki v sebi ne ponotranja na svoj spccifi čon način totafne"političnc represije predvsem na način ropresivna vztjojc otrok; skratka vprašanje ženske emancipacije je vprašanje dr užbone emancipacije od postvarelih in hierarhiziranih odnosov.
V scdanjem sistemu zakonskega življenja, zasnovanega na krSčansM moralki, je zakon reljefna slika posamcznikovcga družbenoga polož aja in s tcm povezane njegovc prosperitete v najširšem smislu. Tenu obratno sorazmerna je stopnja posamcznikove svobode.
Z.i ilustracijo si oglejmo proces študentskega prehajanja v tako ime novano normalno življcnje. Univcrza je modij nastajanja reprezent ativnih družin. Dobro preračunana (ali slučajna) poroka vsaj onorru od partnorjev pogosto omogoči dvig v prej oddaljeno sfere na lestvi ci malomeščansko strukturc sorodstcv, nižiih in višj"h znanstcv ipd Rcdk"cjšo je formiranje druiin, kjcr se Ijubezen do moškega ozironu ženske povože z Ijubeznijo do določencga znonstvoncga dela. Šo ro dkejše (vondar danes po svctu vsc pogostejšc) jo cksperimentiranjev v forniiranju drugačnega tipa življenja od ozko zakonskcga, na nač in ustvarjanja komun, z najr?zličnejšimi oblikovanji notranjih odno sov, kčir pomoni poizkušanje na nivoju manjše skupine najti pozitiv no alternativo sedanjomu nezadovoljivemu načinu življonja v zakon ih.
Sklep
Glcdo na vse, do česar smo v tcm razmišljanju priSli, je ovidentca piva evropske zoodovine, ki, materializirana v opredmotencm živ Ijt.Miju sRdanjih Ijudi, stiska v kleščah tradicionalnih življenjskih, to jc ckonomsko roproduktivnih form vsakcga posameznika. In kov prašnnje postavljamo z aspckta ženske ernancipacije, je gotovo, da ,,vsak, ki pozna-kaj iz zgodovino, ve tudi to, da so veliki družbnni pt<:o!jr,jti nornogoči brez žonskcga fermenta. Drnžbeni naprcdck l)i l.ihko tofino mcrili po družbenom položaju lepega spola (vključujcč tudi (jrdo ženske)," Karl M..nx - Pisma Kuegeliv.anu.
Oosodanji rovolucionai">ii prcvraii so v svoj proces seveda v/ključeva li tudi žonsko. Toda v komediji ^rjodovine, ki je v svoji groiusknosl"1 oinotjočila ncverjetne izroditvc rovolucij, se jo po revoluciji za(iksi lala unako trdna oblika družino kot krščanska; nnmcsto svobodno Ijnbcvni in soksuolnosti se je dogajal (in se šc dogoja) najluijši mcjo či socrualistično pocukrani puritanizem. Spolnost človoka, živcčog «'i v t.sko imonovani socialističnih državah, ie ostala privotna sfeia sicer grobo doprivatizirnncga človeka. (Kitajska je s svojim sicci pr, opadlim poskusorn formiiu\.» komun v tem smislii m.ijhnii i/ji:in;ij
v yuivnuiit piiniiuvna poiuic;m traclicija, nizka ruvon splošno kultu ro, predvsem pa intcrcsi hit"! okonomske izgradnjo, ki so deprimir oli človoka v sredstvo, niso odpirali širokih možnosti človaikc o:,vo boditvc tudi na področju spolnosti oziroma njunih družbunili rogu l.itivov, kakršcn jo zlasti dru/ina.
Skozi to prizmo sc politična revolucija rozkriva kot parcialna rcvol ucija \f\ jo je zato morda zgrcšeno poimenovati socialna revolucija.
V tako imcnovanih socialističnih dcžolah ni usahnil buržoazni ka rakter spolnu problematiko. Pi ioritetcn je ostul problcm žonske cn akopravnosti, katcrega rcšitev nc inotc biti še tako visok procent z aposlilve žensk.
Tako se na tem nivoju na§cga sprašcvatija in odgovarjnnja zopet po javlja problein ženske emancipacijc, kot problem emancipacijo cel otno družbo. Fiksnost družinskih oblik je opozorilo, da jo današnji svot komplcnicntarna cclota (v doželah tako imenovancga tretjcjas vcta se odvija proces tvorjenja monognmne družine po cvropskem vzoru ob izginjonju starih oblik mnogožonstva, ..innogomoštva" t ipd.), kar teoriji in internacionalistično usmcrjenim gibanjern odpio ra veliko širšo fronto od samo politične konfrontacije.
Lev Kreft: SMERNICEZA
VZGOJODEKLET
Doktorica Alma Sodnik je v zbirki Ljudska visoka šola izdala krajš o razpravo Smernice za vzgojo deklet. Prcdnost knjižico je v tem, da je avtorica ženska in filozofinja, saj jasne zastavitve problema da jejo imenitno iztočnico kritičnemu pristopu k ženskemu vpmšanjg zlasti z vidika vzgoje deklet. Njena izvajanja predpostavljam in upo rabljam tudi takrat, kadar jih ne citiram.
"Povod žonskemu gibanju je dalo gospodarsko življenje, ki je kreni lo •j novejšcm času v  popolnorna samosvojo smer." (podčrtal Lev Kreft)
Industrija je ženski odprla dve možnosti: da gre iz hiše za zaslužk' om ali pa ostane doma brez kruha; pri tem ni nov pojav njeno udcj stvovanie zunaj poklica matere in gospodinje, pač pa je vznemirljivo da žcnske, ki opravljajo "pridobivano delo' , niso več "pristne' zastopnicc svojega spola, temveč žcnske z moškimi potozami. In prav vzroke tega pojava raziskuje dr.Alma Sodnik. Že iz zastav itvo jc razvidno, aa je ne zanima izvor in izkrivljenost "pridobiva Inoga dela" pcr se, ampak le tisti monient v delu za kapital, ki po vzroča moški značaj celotnega gospodarstva in družbe sploh. S tcm si žo vnaprcj onemogoči, da bi našla odgovor, kajti, kor se ne spuSča v analizo donosa mcd delom in kapitalom, mora možne od govore iskati drugje. Končno se je prisiljena roševati s splošnimi fr raznmi: kultura te družbe je moška kultura, ženske pa se v boju zL obstanek morajo poslužcvati "mimikrije* . Pri tem stalno operira s "pristnirn bistvom ženske", ki ga išče tam, kjer je bila žonska vča sih - v gor.poflinjstvu in materinstvu in še v nekaterih ženski duši pii rnornih poklicih. Izbor le-teh je ccveda popolnoma subjcktiven. Ka misli od prvo (citirane) realne konstotacije do subjektivno (rnalo mo'<č.!nr.ko) podstavljcnega ženskega bistva je   t i p i č n a.
Ni vptaSanje, ali bomo v območju poklicev kihko našli nekatere, ki uslnj/ajo ženskcmu bistvu, k<':jti razlika med tnoškim in žonskim de lom doklor bo šlo za d 0 I o ,  bo le navidezna in   f o r m a I n a. Uulo jo vedno dclo za kapital, za kapital je vcdno delo le delo, ne p,i 1,iM.no .ili drugačno delo. Vsa človeška stališča, "drži, tla sta oba žcn-.ki in rnoški spol, spola, da sta le difcrenciiani bistvi istega bist va. Človekovo stališčo pa ni stali5če, na kateiem stoji sodobna dru žba, /iito ini.i "enakost nasprotij" pri spolu na katerem stoji sodob n.i dru/ba, zato ima
/b^Jitlo irtia¦'•enrikost^TaEpFotij" pri spolu (kot še mnrsikje drugj^ <-.in.ua <tcorci'tičcn ppmeo..•Brcusipoinost tovarniškcga de(a je opisana /o v Knpita^iproTstt čns naj bi bil čns; v katerem si-spotl-a spet kihko pi iv/<V.i:ii;> sv.i/o ¦itliiična rnslika. Krit<k;> prostnja ftasa \c pokcizcila imli u.»-.<!ii<MliHHjn/iion»tliJ«->sitili(n l.)rezs'pt>lnostiDfo9tooaič-a!ia.V'ini-infni razkrinkala zwJnje oporiščo, n.i katcruin jo kiipitalska družb-j zs:-j njano buljifa v viteSko prcloklpst. KapitcH, ki st.j nm prodals'svojo ; dclovno-silo, oropn moškofja in žonskoinimorirodc šeza njuni dife rencirani bistvi (mor;j jn    o r o p ;i 1 i ,   nu nioie ju kupili; kar imo človoško vrednost, nima ccnc); f.o bistvo si v spdobni industrijski družbi, ki prbizvaja vgc, in tudi človuSko bistvo, lahko kupitu nazaj In kupita si noko bastaidno Ijistvo, ki jima omogoča lažno iluzijo (obstajajo tudi resničnc iluzijc) clifcrenciranoga bistva (kar ima ce no, nima nobcne človeSkc vrcdnosti). In prov s tom, da se vedno zn ova spuščata v lažno iluzijo, rcproducirata svojo lastno brezspolno* st v naslednje gonoracije. Tudi tu so človcška produkcija dopolnjuje z neprodukcijo, proizvodnja 7 tlružino. Reproclukcija kapitalskega odnosa vp
odnosa v produkciji je možna le z reprodukcijo kapitalskcga odnos^ v družini in obratno.
Kritika je znova raztrgala cvetjc na okovih, okove pa jc pustila, da bole goli in tcžki in brcz vsako pofvijo. (Mcznosnost stiske vodi v o bupane in besne upore srca v časn, ko glava brczglavo vedno znovi ponavlja lo svojo kritiko cvetja, okovov pci so nc more lotiti, ker se jih hoče lotiti sama (v tcm smi-jlu jo idoologija). Kritika uniči cvctjp okovov ne morc, kcr so okovi rcalni in jih lahko uniči samo matcri alna si.la, toda tudi itd. Ta itd. je  za vso  cbstoječo mise! I,   ki.bi hotela vcljati z;j kritiko, noprcmostljiv propad. Ob brezglavi glavi so brezglavi tudi upori srca, in"taki so tudi boji ženskega gi banja. Starim organizacijapi, krcpko s[)ravljcnim z obstoječim svet om, se pridružujojo ekstremističiiii gibanja, ki so v odsotnosti revo lucijo zadovoljujejo z akcijo. Ta cjibanja sc bodo nepreklicno konča la v utopističnih sektali. In utopična sprava ni nič nianj sprava s tr«i kar pnč je.
V tej družbi ni možna sprava oboh s[)Olov v difcrcncirano razliko, razen k'ot bastard (kot  s I a b a  n « s k o n č n o s t ,  v katcri se vedno znova v obnavljanju lastnc basMiclnosti ol)navijajo tudi pogo ji za razkroj spravc sanie). Hurccn jn doj.il: "Vsaka sprava je samo takrat mogoča, kadar je nepotrobna. V vsakoin diugom primcru po meni obojestransko oslabitev."   In krcpitcv kapitala.
Kdaj bo sprava moškega in ženske nepotrebna?   Moški in ženska sta dva pola istega spola, nista pa tlva pola iste odtujitvc (da ostane mo razumljivi filozofom), v katcri bi se moški počutil zadovoljnegp ženska pa nezadovoljno. Nista  pola  te  družbe,   nista bistve na delitev in nasprotjc v razvoju duhovncga živa.lskcgn kraljestva, v katerem bi bil moški duhovni del, žonska pa živalski. Ženska ne mo re osvoboditi te družbe in so nc more osvoboditi soma. Sarria se lah ko samo    i z e n a č i ,  in izenačenjo je komprornis, ki ga je kapitti vedno pripravljcn sprejeti.
Govorimo o kapitalu, namigujomo na prolotariat kot pravi pol v kapitalski družbi, pol, ki bo razreSil vsa ruisprotja te družbe in odgo voril na ucjansko vse dosedanjc /godovine. Kdo jo kapital?  Kdo je prolctaiiat?   Z izgovoroin iietrjnsparoiitnostifti teorija omogoča, cfe ne prihaja v konflikt z obstoječim, in trdi, dii spiska ni mogoče n3 praviti. V sarnem revoluco
praviti. V sjmem rcvolucionarncin lioju pa se itak jasno pbkaže, na kateri strani fronte je kdo. Vso skupaj scveda ni nič drugega kot čis čisti ideološki govoro teorije, ki bi hotola z.i vsako ceno ostati v božanskih mejah kritične kritike. Prvič je vprašanje, do kake rev/o lucije pridc, čc teorija biezgkivo kritizira, ne da bi imela svoj revo lucionarni temelj. Drugič je vprašarfje, komu sc v primeru rcvoluci je jasno pokaže razporcd sil na fronti. Zgodovinska analogija nas u či, da je ob stihijski povezanosti rcvolucionarnih sil vcdno kontrar evolucija tista, ki intuitivno zavoha pravo naravo spopacia in dejan ski potek fronte. Kapital je v obi.imbi lastnih interesov sposoben tu di vseh spiritualističnih in intuitivnih trikov.
O ženskem gibanju pa sc teoriji 5o poseboj postavlja vpra5anjo: ka ko v sedanjosti ženskega gibanja zaslopati prihodi\ost proletarske ga?
TRENUTEK ZA VPRAŠANJE O ŽENSKt ENAKOPRAV NOSTI
(mala anketa)
EIEMENTI ankete: Magnetofon, Pavle in jaz z betežnico z vpra šanji.
PROSTOR realizacije ankctc: Tig rcvolucijc, plošČad pred Maxim arketom, avla Filozofskc fakultctn, piostori Triburie.
ČAS realizacije ankete: srctla, 26. oprila 1972 od 16.30 do 17.30.
08JEKTI ankete: hipototično neenakopravne ženske (po uradni d> definiciji: poročenc in noporočono; glede na list, ki anketo objavlji aje izbor zajel največ Ituclontk), cn moški — očitno \z ene od sosed njih republik, ki jc nn ploščadi prcd Maximarketom samoiniciativno hotel sodelovati v anketi.
\AMEN ankele: napraviti nekomcntiran izsekdelčka preteklega ča sa, v katerem so naštcti elcmenti anketo pri objcktih ankete sprovo clrali mišljenje \n govorjcnjo o pioblemu ženske enakopravnosti, s čimer so objckti ankotc za bralce postali subjekti ankete za bralcep ostali
čimer so objekti ankno za bralce postali subjekti - dcterminirani z cružbeno situacijo, ki pa jo pasivno ali aktivno deloma sami soustva rjajo.
A.J., študentka
Ali se ti kot ženska počuliš povsem ncenakopravna?
Ne, ne počutim se nconakopravn3.
Kako misliš skrbeti za otrokc?  Monim, da se ravno tu kaže neena
kopravnostženske.
Veš kaj, to je pa tožko roči. Mislim. . . vprašanje bi bilo, kako bi SE
DAJ skrbela za otioke, čo bi jih SEDAJ imela. To bi se dalo lažje
cdgovarjati.
No, naprimer, da jih imaš.
Oa jih imam. . . Ja, jo pa spet vpr.iš.mjo, kako jo z očotom tega otr ;-. Ali hoče sodelovati pii vzgoji, ali \m ;-,ania otroka vzgajam.
. z-šmimo, da živiš v zakoiui in imaš otro?.e.
"cstaviia bi tako: da sc oče teh otrok /.^nima zanje in da hoče živ
•: skupaj; zakon je spet nekaj dmgoga. No, denimo, da je tako. Pa '   bi si predstavljala, cia doštudiiam, čc je to materiolno mofjoče,
:-.< pač od staršev ne bi imelu podporc v lom smislu). Mislirn, da je \rf\ ne bi več horela, kcr bi se tajo osamosvojila. Že drugo leto mis i-n to tako narediti. Če se pa ne bi dalo, bi poskusila iti v službo, r = 'oj delati in potem naprcj študirati. Jaz namreč mislim, da se to č\. Veliko jih pravi, da se nu da, ko inv-š enkrat otrokc in se odlo ; :; za življenje v ožji skupnosti - rocirno v »iaižini. Da so ti potem <-.*: da več šiutiif ati. Mislitn, da se da.
Tcej ti vprašanje svoje onakopr.n/nosti vviai na mo/nost, da kljub >.--•• r.a študiraš?   Kljub temu, da iinaS otroke?
J<i. Če si ti na enakopravni bazi, <ie ni vprašanjo vzrejanja teh otrok in skrbi za družino le na tvojih ramah.
Z.M., profcsorica
Se vi kot žcnskči počutite necnakopravna?
Ja, sigurno.
aj? ..., prav gotovo tistega ne morem doseči, kar bi kot moški lahko.
Kaj pa bi kot moški lahko dosegti, kar sedaj kot žcnska nc morotu? Ja, veste, to pa je tako zclo osebna zadeva. . . Čisto moja osobna.
Ampak če vprašanjc poslavimo nasplošno?
Ja. imela sem veliko željo in tudi možnosti so kazale, da bi clclala nauniverzi, ampak družinske razmere so pač take, da mi ni uspclo.
Se pravi, da so se družinske razmere pokazale kot ovira?
Ja.                                                                           .                                                                                .     ¦
Scvam torej zdi družina prosior, kjer se dogaja ženska enakoprav nost?
Kako dogaja?
¦'¦ '.' i
Mišlim, na nck način se izvršuji; y dmiini, če vas prav razumem. Kr
rjevam družina prcprečila, da bi delali na univerzi.
Menite,, da pa v družini lahko pokažem enakopravnost?
rle, Vavno družina vas je v tem ovirala.
lAfeko, prej vas nisem prav razumela. Lahko bi rekla, da je.
6.P., študentka
Le ti kot žcnska počutiš ncenakopravna?
.........!?
Jaaline? Se počutiš enakopravna? JS,'precej.
Cese čutiš enakopravno, kako sc ti kažejo problemi, kjer pa žensle so neenakopravne?  Recimo skrb za otroke?
Vlisiiš, da jo imajo samo ženske? lecimo, da jaz tako mislim.
•io ja, pa jaz ne tnislirn tako! i bi to rešila tako, da bi tudi mož skrbel? a, mislim, da ja. Mislim. . . moral bi!
?e pravi, da bi skrb za otroke uresničila enakopravno? a.
2o'ec Gcri, gospodinja
\li S3 vi kot ženska počutite enakopravni?
la.se počutim.
>e počutite.
'a, 2 moškim mislite?
Ja.
Ja. Kar moški lahko stori, lahko tudi ženska. Lahko prime za vsako delo, res ne kako fizično, ampak drugače lahko.
Ženska neenakopravnost se kaže pri skrbi za otroke. Vidim, da ima te otroke. Kako rešujete ta problem?
Z možem? Ja.
Ja, kar oba skupaj. Kdor inna čas, gre z otroci vcn in.      ?enska ost ane doma in. . . takole, vedno smo pa skupaj; družina.
Iva Kovič, knjigovodkinja
Se vi kot ženska počutite enakopravno?
Kaj jaz vem. . . to je tako vprašanje. . . Jaz se že, ampak če me dru gi priz"najo, to je pa vprašanje zase, ne.
Sc vain zdi, da ženske ne priznajo za enakopravno? So neki pojavi, ki kažcjo, da temu ni tako?
Recirno v službi je čisto gotovo, da ženska in moški ne dosežeta is tega položaja. To se mcni že zdi; vsaj tako jaz občutim.
Se vam zdi, da odločilne položaje zavzemajo moški? Ja, Mogoče tudi zato, ker jo ženska prevcč zaposlena z drugimi stv armi in nima totiko časa, da bi se poglabljda v tiste stvari, v katere se moški bolj. S tem v zvczi je potem tudi tisto njeno, kako bi rekla . . . da pač ne more biti angažirana povsod tako kot moški.
Pa mislito, da je nujno, da je ženska toliko zaposlena doma?  Ne bi
to pripra
to pripadalo tudi moškemu v družini?
Ja, naj bi! Mogoče mlajši generaciji žo, ampak starejši se pa ne bodo prevzgojili!
N.N.
Sc vi kot ženska počutitc enakopravna?
Bi dali samo incialke? Ne. :.....
Ksenija Požar, študentka
Se kot ženska čutiš enakopravna?
Moj bog, no!!! Zakaj pa ne?  To je ncumno vprašanje, danes, ne.
Zdi se ti ncumno vprašanje?
Točno.
Torej sc čutiš enakopravno?
Ja seveda! To je (ogično. Člsto stvar osebne moči, a veš.
Kako sc ti pa zdi, da se ta enakopravnost uresničuje?
Ja. . . jaz ne vom. Jaz jo uresničujem.
l\la kakšen način?
Ja, jaz no vcm; to se mi zdi neumno vprašanje; uresničujem jo, ker sc počutim enakopravno. Ker če se nc bi počutila cnakopravno, po tcni je že vprašanje tukaj. Ker pa se čutim, potein vprašanja sploh ni! To je logično, mislim. Saj smo imeli te stv/ari, .'ogične izpeljave, no!
Torej zate to sploh ni problem?
Sptoh odpade vprn5anje, a veš. To je res vprašanje osobne moči, kat pravi Vijota.
Moniš, da v>c žcnske mislijo tako kot ti?
Jaz si iz tcga ne delam problema, veš. To je pJ Darvvinova teorija tu kaj, to je stvar naravnc selekcije.
Torej ti^tc, ki niso selekcionirane niso enpkopravne?
Čc hočeš • ja.                                                                        '
Toroj jc cnakopravnost osebno vprašanje vsake ženske?     Ja.
Ana Muler, študentka
So ti kot žonska čutir, onakopravna?
.......Hm, tcžko odgovoriti, ampak se mi zdi, da ne najbolj.-
Zakaj no?  Bi lahko od
Z.ikaj no?  Bi lahko opredelila odnose, v katerih fnis!i5, da nisi ena
kopravna?
......Ti, nc bi sedaj jaz na tole. . .  res nisem skoncentrirana. . .
"tttsv*. liii ne
J.Ž., tchnik
Sc vam zdi, da so ženske enakopravne?
Izfjleda, da su, ali u stvari nisu. Po mom mišijenju nisu, još uvjek su muži. . . kako vi Slovenci kažete.    . još uvjek su prepotentni i u st vuri viic iniaju obkiSt u rukama nego žcne.
V čem r,« kažo ta ženska noenakopravnost polcg tega, da imajo mo ški vcč ol)lasti# kot ste rekli?
Pa. . . na svini poljirna što se tičo ravnopravnosti žone. Zene se ne vidi toliko koliko muškarci u glavi gon> ili negdjo u nekim institijcj' ama. Manje žona ima ncgo što muškaraca. To jc dokaz, da žono st varno ncmajn pravo ili ncmaju mogučnosti da se školuju i da se ob rozuju.
Jn/ica Anžo, učiteljica
Sg vi kot ženska počutitc enakopravni?                                     ,
Enakopravno čo se počutim? Sevoda sc čunm. To jo odvisno od te
r|-i, v kakšni clružini živiš in ja^ živiin v urc-joni družini in sc čutitu « nukitpriivno. To je odvisno od družine - k^I.-.oa je, od moža in ženg totej. . . kako dalcč pusti ženi enakopravnost in če je tukaj spotozu n\. jo mod možorn in ženo gotovo enakopravnost; se žena ne čuti nianjvKMlna in neonakopravna.
Mislito, tla si posamcznica enakopravnost lahko ustvari, drugi pa nc u:.p<'?
Ja, tudi. Tako jc. V družbi in v družini. Mls
Ja, tiuli. Tako je. V družbi in v družini. Mislite ncenakopiavnost
kot iitSi problcm ali kot ožji?
Obojo.
Mlsliin, a
Mislitn, cl.i jo sedaj žena že toliko enakopravna tudi v kulturnem im
političnum življcnju, da se to vidi na vsakem koraku. V družini pa
kot soin rckla, jc odvisno od strukturo - kako se mož in žena razu incta.
V.D., Studcntka
Sc ti kot ženska počutiš enakopravna?
Tukaj na faknltcti?
Nasplošno.
To je tcžko tcči. Enakopravna: to je po moje nekaj čisto posebnegi odvisno od osebe. Jaz. . . včasih se ros čutim čisto enakopravno, sa mo odvisno je od situacije. . . Včasih mi situacija pokaže, da to ni mogočo. Drugače pa, ^elim se počutiti samostojno, samo včasih je to težko.
Ti vežeš vpraianja enakopravnosti na vprašnnje samostojnosti? Tudi to, vsaj povezano je na neki način.
Kako si ti prcdstavljaš, da boš v življenju urosničila svojo enakopra/ nost? Zdi se, da hočeš biti enakopravna.
A če imam kakšne plane, ali kaj podobnega? Ja, kako si to predstavljaš?
Ja, nc morcm rcči, da imam neke posebno načrte, nekaj trdnega. To je vcč kakor želja, nekaj, kar bi želela doseči. Seveda, to je čisto od mone odvisno, če bom zmogla.
Bi bilo umostno neko gibanje za ženske pravice?
Hm, včasih jo potrebno, včasih je pa tudi smešno.
K.Č., študcntka
Se ti kot ženska počutiš enakopravna?
Ja.
Kako misliš dcjansko uresničevati to svojo cnakopravnost v tem tr enutku in potem nadaljc v življenju?
Pravzaprav/ jc res težko ta ' ja" utemeljiti, ker, recimo, dekltece sa. mo na ples - že malo čudno izgleda. Že tu se kaže neenakopravnosj ne. Sedaj ne vcrn, to so samo nonne, ki pa jih je treba zrušiti. Samo kako, to jc vprašanje.
Bi se tebi zclolo umestno neko žensko gibanje?
Ah!. . . Poglej, recimo praznovanje osmega marca in tako naprej. Ri vno v tcm so kaže verjetno še nekoliko neenakopravnosti. Mogočc bi bilo bolje, da se to celo ukine. Zdi se mi, da vzbujajo nekakšno p ozornost in ravno skozi to se kaže še neka neenakopiavnost. Se stri njaš ali ne?
Ja, se strinjam.
No misliš oič o tem?
O, marsikaj mislim, o tem. . .   Daj no, zbriši no! Ros, se nii ne da z dajle odgovarjati.
Maruša, študcntka
Se počutiš kot že^nska enakopravtia?
Ne. Nikakor. Pa tudi sploh tega ne bo nikoli.
Ne bo nikoli?  Zakaj pa ne?
IMisem rekla, da ne bo, ampak da se najbrž nikoli nc bom počutila enakopravno, to.
In zakaj misliš, da ne?
. . . Ne vem, po moje je to skoraj nemogoče - da bi biki žonska kdaj enakopravna. Popolnonia enakopravna, če v/timeš clobesedno to be sedo.
Misliš, da je čisto v redu, da ženske evcntuelno težijo k toimi, da bl bile enakopravne?
Ja, to vsckakor, to vsekakor, ampak po niojc bi bilc žensko onakop ravne samo v tem primeru, če vzamcš na primor. . . družina. . . karc se tiče vzgoje otrok ali pa poklic. . . Težko verjamem, čcprav so ne ke tendence, da bi bilc enakopravne. Ampak raje vidini, da čisto do dokončne enakopravnosti ne bi prišlo. Ne mo pa la/nmoti zelo oz ko, jaz mislim tukaj bolj tako, v širšem ponienu bosode. Ker je po moje nemogoče, da bi prišio na primer že pri vzgoji otrok.'. . io. tu pogledate primere, se moški dosti manj ukvarjajo s tom kot se žens ke in tudi. . . No ja, na tem podroiju so pa moSki malo bolj zapos' tavljeni. Jaz to dajem za primer, ker sem sama opazila «o.
(pripravila D.Štrajn in P.Zgflga)
VVilhelm Reich: FUNKCIJAORGAZMA
Teorija seksualnoekonomskega raziskovanja
Duševno zdravje je odvisno od orgastične potence, se pravi od s posobnosti predojanja in do.ivljanja na vrhuncu spolnega vzburjenja v naravnem spolnem dejanju. Osnovo te zmo.nosti tvori nevrotičep ljubezni sposoben značaj. Duševne obolelosti so posledica motenj v naravni sposobnosti Ijubezni. Pri orgastični impotenci za katero tr pi prete.na večina človeštva nastajajo zajezitve biološke enorgije, ki so potem izvor iracionalnih obnašanj. Zdravljenje duševnih motenj zahteva v prvi vrsti vzpostavitev naravne Ijubezonske roosobnosti. A ta je od socialnih pogojev prav tako odvisna kot od pr- riičnih.
Duševne bolezni so nasledek družbenega spolnega r>f>          T;i nered
ima .e tisočletja vlogo Ijudi psihično podvreči vsakc¦         ni razme
ram, ponotranjiti zunanje mahaniziranje .ivljenja. Z      ^    osubljanp
m Ijudi za samostojnost služi duševnemu zaidrani     * inizira, ne in avtoritarne civilizacije.
Zivljenjske sile se na naraven način upravljajo same, :..-      prisilnih dolžnosti in prisilne morale obe sta zanesljivo znamen;   ;¦>! piotidru žbenost nurave dane družbe. Protidružbena ravnanja i/r>.-,jajo \z drugptnih, iz z zatiranjem naravnega življenja nastalih, pri rodni seksualnosti nasprotujočih gonov.
V človeku, vzgojenem v zanikanju življenja in spolnosti, se iodi str ah pred UŽitkom, fiziološko zasidran v kroničnih mišičnih napeO stih. Nevrotični strah pred uživanjem je osnova, ng katcri se ohranp nazor, ki zanika življenje in utemeljuje diktaturo. Je jodio bojaznip red samostojno, svobodnjaško življenjsko usmeritvijo. S tem posta ne glavni vir vsakršne politične reakcije, gospodstva pocdincev ali ifi. upin nad večino z dolom obteženih Ijudi. Ta strah je    biofiziološ ki   suah in tvori osrednji problem psihosomatskcga raziskovanja. B il je doslej največja ovira preiskovanja nehotne
il je dosloj največja ovira preiskovanja  nehotne, samodejne dejav nosii življenja, ki jo nevrotični človek doživlja le tosnobno, kot ne kaj tujega.
Značajska strukmra današnjcga človeka, nadaljevalca šost tisoč let Stare, patriaihalno-avtoritarne kulture, je    dolOČena Z okloplje
njem karakterja  (charakteriiche Panzerung)   proti prodorom svoje prave globinske narave in proti pomanjkljivostim dru žbe.   Kot taka je podlaga občutkom osamljenosti, težnjam po avto riteti, strahu pred odgovornostjo, zatekanjem v mistiko, seksualni bedi, nevrotično nebogljeni upornosti prav tako kot bolestno pioti naravni potrpežljivosti. Ljudje se živemu v sebi sovražno odmikajo. Ta odtujitev ni biološkega, ampak sociaino-ekonomskega izvora. Za čela se je z razvojem patriarhata.
Naravno veselje do dela in naravni način dejavnosti st;i odtlej bila qj remenjena v prisilno dolžnost. Povprečna struktura množic se je s ' premenila v smislu nemoči in strahu prod življcnjcm, tako da se av toritarne diktature ne morejo le uveljaviti, ampak se kihko s sklice vanjem na slabosti, kot so neodgovornost in čustvena nczielost tu di opravičijo, Mednarodna katastrofa, kot jo predst.ivlja druga svet ovna vojna, je skrajna posledica take odtujcnosti življenja.
Ključno mesto avtoritarnega strukturiranja človcških množic ni na ravna Ijubezen do staršev, ampak avtoritama družina. Njeno glnv no sredstvo je zatiranje spolnosti majhnih otrok in pubeitetnikov.
Naturain kulturii, nagonskost m inorala, spolnost in storilno St so zarodi uukola v stuiktuii človi'k>i posMli nezdiužljivi. Od nek daj pričokovarvi cnotnost in neprotislovnost kulture in natu re, dcla in Ijuboni, moralo n\ sproščene čutnosti bodo ostole
sanje, vse doklor uu bo po|)ir,(":<:no bioloSki /ahtevi po naravni (or gastični ) spolni zadovoljilvi. V:.i: dotlej bosta ostali tudi pristna demok.racijo in cuhjovorna svobod.i /ijolj iluzija. Človeka bo določa lc nemočno podrujanjc kaotičnim diužbcnim razmeram. Ubijanjc Živega se bo ruidaljovalo s pribiljujočo v/gojo in v vojnah.
Na psihoterapcvtskom področju jo bila izdclano tehnika karakter no-analitičnc vegctotcrapijo. Njon asnovni princip je obnovite/ biopsihičnc gibljivosti z mzkiojitvijo značajskih in mišičnih okoste nelosti ("oklopljcnosti"). EkspmimonUilno jo bila ta tehnika zdrav Ijenja nevroz utomcijona z odkritjem bioelektrične narave spo InOSti in Strahu pred njo. To dvojo sta nasprothi (funkcijski) sm eri živih organizmov: uzitka polno ekspanzije in bolestno-tesnobne Kontrakcije.
Obraz, ki urejii seksualno ckononisko raziskovanje, ' orgazemska formula" sc giasi:  mehanična napetost - bioelektnčni nab oj - razelektritev - sprostitov.-Pokjzaia se je za formuio živijenj skega funkcioniranja nasploh. Vodila jc k cksperimentatni raziskavi organiziranja žive materijc, ;z neživc, k eksperimentalnemu raz iskovanju bionov   z organsko enorgijo nabitih mehurčkov, ki pre dstavljajo vmsno stopnjo mod neJivo in živo snovjo) in kasneje (me d 1936 in 1940) k odkritju orgonskega sevanja. (Orgonska ener' gija: prvotno: povsod prisotna ko/mična enorgija; v živem organiz mu: življenjska energija.) Seksualne in bionske raziskave so doprin esle nov pristop k problemu rukastega obolenja in k nekim drugim motnjam vegetativncga življenja.
To, da Ijudje kot edina vrsta ne izpolnjujejo naravnega spolnega zk zakona, je neposredni vzrok vrste uničujočih bolcni. Zunanje, dru ibeno zanikovanje življenja ima za posledico množično umiranje, jtteind v vojnah, delno pa zaradi duževnih in telesnih motenj v življ 'ftnjskih funkcijah.
'Seksualni proces, z drugirpi besedami biološko uživanjski proces je produktivni življenjski proces nasploh!
Seksualno potlačevanje, biološka togost, moraliziranje in askeza n iso;omejeni na določene razrede ali sloje prebivalstva. . . Socialno nepoznavanje  naravnega Ijubczenskega življenja in odrekanje le-tega otroški in mladeniški dobi je splošno človeško in sega prek da nosti državnih in slojnih mej. Seksualno ekonomijo napadajo zastcp niki vseh strankarskih političnih smeri. . . Hvala in graja izhajata « enakih ideologij.   Liberalizem in demokracija se čutita, 2nako ogrožena kot diktatura proletariata ali čast socializma. .    Dejansko pa je z osvetlitvijo funkcije živega ogrožena samo ena drža in samo .Davrsta družbenega in moralnega reda:     avtoritarno-diktators
kavladavina (vseeno kakšne barve), ki poskuša s prisilno m oralo in prisilnim delom uničiti prvmsko sposobnost življe injskih sil in njihovo naravno samouravnavanje.
lAvtoritarne diktature pa ni najti - in tu bodimo končno pošteni - sa Jmo v totalitarnih državah. Prisotna je tudi v cerkvi in v akademskih lorganizacijah, pri komunistih in v parlamentarnih vladah. Je sploš Ino človeško nagnjenje, ki je nastalo z zatiranjem živega in tvori m "nožično psihološko osnovo za vzpostavitev in sprejem diktatorskih vladavin pri vseh narodih. Osnovne prvine, ki vodijo v avtoritarno fst so: izkrivljeni pogledi na življenjski proces, nebogljenost v odno
do materialne in socialne stvarnosti, strah pred odgovornostjo |-.a oblikovanje tastnega življenja, in od tod težnja po iluzijski varn Dsti ter - aktivno ali pasivno - po avtoriteti. Pristno prastaro strem Ijenje po demokratizaciji družbenega življenja ima svojo osnovo v a jnoodločanju, v naravni   družbenosti in morali, v radostnem de pj in zemeljski Ijubezenski sreči.
)dlornki \z knjige: VVilhelm Reich: Die Funktion des Orgasmus; )ie Entdeckerung des Orgons (Fisdrer Taschenbuch Verlag, 1972)
TRIBUNA
Izdaja 10 Sš LVZ--Uredniitvo in uprava 61000 Ijubljana, Trg revohictje I/11- Telefon 21-280- Tekoči račun: 501-8-78-1- Rokopisov ne vračamo- Tiska tiskarna KZ Videm-Dobrc Polje- Poštnina plačana v gotovini-Letna naročnina 25 NDin.
Studcntski časopis urejajo: rranko Adam, Boris Cizej ( odgovorni urednik), Mladcn Dolar (glavni urednik), Milan Jcsih, Marjan Pungartnik, Darko Strajn, Bora Zlobec (sekre tar in lektoj', Jaia Zlobec. Tchnični urednik: Tomo Podgornik Fotografijc: Franc Drcv, Janez Brecelj Sodelavci: Milan Dckleva, Jure Dctcla, Stane Hočevar, Jože Konc, Pavel Kristan, Tomaž Kšela, Andrej Medved, Jure Mi kuž, Jernej Novak, Janez Stergar, Marko Slodnjak, !vo Svetina-, Mladcn Svarc, Vinko Torkar, Cvetka Tot, Milenko Vakanjac, Petcr Vodopivec, Vinko Zalar, Pavle Zgaga, Alcksander Zorn.
CUBASI?
GIBANJE VESELIH UUDI (gay pcople) IN KUBANSKA REVOLUCIJA
To je poročilo s prve nacionalne konference o izobrazbi in kulturi, ki govori proti homoseksualnosti:
Ugotovljen je bil socialno-patološki značuj homoseksualnih odklo nov, in bilo je sklenjono, da je treba vsakršne pojave homoseksual nosti odločno zavrniti in onemogočiti njihovo širjenje. Poudarili sp da morajo raziskave, študije in dnalize tega zapletenega problema ' določiti način ukrepanja.
Soglašali so, da problema homoseksualnosti ne gre jemati za osnovc n in središčen problcm naše družbe, vendar mu je vseeno treba po svečati pozornost in ga skušati rešiti.
Preučili so izvor in razvoj tcga pojava, njegov današnji obseg ter pro tidružben značaj. Napravili so izčrpno analizo zaščitnih in vzgojnih ukrepov, ki naj bi učinkovali na obstojcča žarišča in nadzirali giba nje posameznih primerov z enim samini namenom - vzgajati in pre prečevati. Soglašali so, da je potrebno razlikovati med različnimi primeri ter med različnimi stopnjumi njihove negativnosti in da je p otrebno temu primerno ukrepati.
Na podlagi teh razm&ljanja so sklenili, da bi bilo prikladno storiti naslednje:
a)  Razširiti mešani pouk (pouk deklic in dečkov skupaj); »jgotoviti njegov pomen pri oblikovanju osebnosti otroka in mladostnika.
b)  Zagotoviti primerno spolno vzgojo staršem, 'jčiteljem in učenc. em. Spolna vzgoja ne sme biti obravnavana kot nekaj strogo ločene ga, ampak mora biti vključena kot sestavni del v spološno vzgojnc predmete, kot so biologija, psihologija, itd. Zato bi bilo potrebno med učitelji in starši izpeljati akcijo obveščanja o spolnih vprašanj ih. To bi bilo učiteljem in starSem vodilo za pravilne, znanstvene cd govore na vprašanja, ki jim jih zastavljajo otroci in mladostniki.
c)  Vzpodbuditi pravilen pristop k spolnosti. Sprožiti akcijo obveS čanja med adolescenti in mladimi Ijudmi. To bi pripomoglo k znan stvenemu pojmovanju spolnosti in zatrlo predsodke in dvome, ki sp v nekaterih primerih, odraz tega, da je spolnosti pripisan prevelik pomen.
d)  Pospeševati razgovor med mladimi, kar naj pripomore k temu, da bodo spoznali humane vidike spolnih odnosov. Sklenili pa so, cb ne bodo dopustili razvpitim homoseksualcem, da bi vplivali na obli kovanje mladih osebnosti s svojimi "glumoškimi odlikami".
Zato so zahtevali študijo, ki bi pokazala, kako se na najboljši način lotiti problema prisotnosti homoseksualcev v najrazličnejših usta novah našega kulturnega področja.
Druga študija naj bi poiskala ukrepe, o katerimi bi tiste, ki kot ho moseksualci ne bi smeli neposredno vplivati na našo mladino, pre stavili iz teh ustanov v druge organizacije.
Sklenili so, da je treba Ijudem, katerih nravnost ne ustreza ugledu naše Revolucije, onemogočiti vsak^tik s kulturniškimi skupinami, ki predstavljajo našo državo zunaj domovine.
Nazadnje so si bili edini v tem, da je potrebno uvesti stroge kazni 21 osebe, ki kvarijo nravnost mladoletnikov, za pokvarjence in nepobo Ijštjive protisocialistične elemente.
Kulturne ustanove ne smejo služiti kvazi-intelektualčem, ki skušajo zaviti snobizem, ekstravagantno obnašanje, homoseksualnost in dru ge družbene zmote v izraz revolucionarnega duha in umetnosti, kar ne more biti v skladu s hotenji Ijudskih množic.
IZVLEČEK IZ ČASOPISA GRAMMA (glasilo kubanske KP)
To pa je odziv nekaterih veselih bratov in sestra na§e deže le:
Mi, veseli severni Američani, ki smo z udeložbo v Venceremos Bri
gade podprli kubansko revolucijo in naše vesele kubanske brate in
sestre, obsojamo proti-homoseksualno politiko, ki so )o obtikovali
6b po
ob podpori kubanske vlade na nedavni konferenci o vzgoji in kultir
ri.
Spoznali smo, da je boj Kubancev in veselih Ijudi vsega sveta skupai
boj; podprli smo napredno gospodarsko politiko revolucije. Navdii
ila in ohrabrila so nas znamenja kulturne revolucije, ki se je razvija
la v smeri osvoboditve ženske in odpravljanja odtujitve na vseh živl
jenjskih podtočjih.
Izenačenje moči med Ijudmi je neiočljivo povezano s socializmom in socialistično p-^akso. Ljudje ne morejo nadzirati lastnega življe nja, če ne uvidijo svoje zgodovinske vloge in če kritično ne analizi rajo kulture in ustnnov, katcrih izroz so oni sami. Dolga stoletja so vse institucije "zahodne civili/acije' , posebno še Cerkev, z odklan janjem spolnosti pravzaprav utrjevale današnjo proti-spolnostno na dstavbo. Na samem vrhu te nadst.ivbe je popolni moški, ki izkazuje svojo moškost s količino moči, ki jo sprošča nod veselimi Ijudmi, ženskami kot moškimi. Revolucionnrna odgovornost vsakega posa meznika je, da je ktitičun do riisističmh, proti spolnosti usmerjenih ustanov, ki ohranjajo razlike med nomi. Do prnve revolucije, pa tu' di do prave socialistične družt>c nc niore priti vse dotedaj, dokler ne premostimo prepadn sovriištva mcd nami, !<i nas loči od lastnega bistva in ostalih Ijudi.
Gibanje veselih Ijudi ni vnzano na noben narod. To, da proti-homo seksualna politika kubanskc vladu odrck.i vključi^ev veselih Ijudi v proces revolucije, v'\ le pnmoUi i>ti slvičaj • ta potitika dobesedno iz ' ključuje možnost njihovegn sodcloviinja v tem procesu in jim jemlje pravico do samoodločbo. Prnvijo n;>m, :b smo reakcionarji, Le krii tiziramo in obsojamo svoje niispiotnikc, ko po se le-ti imenujejo "revolucionarji" ali "socialisti' • Politika neu:;misljenega in nenehne ga malteretiranja vesclih Ijudi ga maltretiranja veseloh                                    '
ga maltretiranja vesclih Ijudi ni v skladu s poTrebami vseh Ijudi, in p zato kot taka reakcionama in fitSislična. Vso proti-homoseksualna piizadevanja ali dejanjo so'piotiK<voliicionprna in jiisno izražajo stie mljenje vladajočoga ra/reda (.tli k;i:.t»;), da bi uničili tjudsko kultur no revolucijo v trenutku, ko livt.i nijroAi njcgov privilcgiran polo.aj
Kot zastopnika spolnostnega r;i/likov;>nja obsojumo tudi nacionalri odbor Venceremos Biig.-ule. V svojom liboralizmu sc ne povezuje kr itično niti s kubanskim Ijudstvom mti s tukajšnjimi revolucionarji.
Pozivamo vse nciprodne Ijndi, ,u\\ so n;un pridružijo v protestu proti taki politiki in nnj pi?.ojo ktibiinskcnui (ivomu ministru in prvcmu se kretarju KP v Hnvano, <U\ nui l)i)do i.iko sporočili svoje občutke.
Izkažimose! Venceremos! GAY COMMITTEE OF RETUUIMl H   RRIGADISTAS
Stališče o homoscksunlnosti. ki <m ij-' n-' Kubi sprcjol prvi nacional. ni'konyrc3 o vzgoji in kulturi, katcrega sb S€ udeležiii mya podprli voditclji kubonske vlode, je odkrito renkcionnrna, saj ogroža živčcp živ^femj;) in<*vobor.io veaefid Ijudi, tako s kizrAml, !ii jiii «.-arnevč.ji5 m "v/trajne grci/tike", kot tudi z vzpodbujanjCm fizičnega nasilja pro
ti honiosoksualccm pri posameznikih. Vso to grozi cmajati ugled revolucioiuirnega kubanskega naroda.
Mi, revotucionarna partija gibanja homoseks^ualcev, obsojamo skle po prvc nacionalne konference o vzgoji in kulturi. Zahtevamo, da vsi revoluciocuirji solidarizirajo z nami tako, da sklepe te konferen ce objovijo in jih komentirajo.
S podpiranjcm tistih stališč kulturncga in sekso-ekonomskega siste ma, ki izvirajo iz negativnega odnosa do spolnosti, moškega indivi duoliztmi, kapitalizpia in imperializma, ni moč zmjgati v boju, ki g> vodijo Kubunci in ostali narodi tretjega sveta proti ameriškim impe riaiislom in njihovim lakajem. Nujno je kulturna kakor tudi do eko nomsko politična revolucija, ki bo izkoreninila seksualno diskrimi nacijo.
Dokler bodo obstajali proti-homoseksualni nazori, ne bodo trpeli a mo homoseksualci; tako dolgo bb izkoriščanje ženske po moškem norrnalen pojav, tako dolgo bo tekmovanjc mcd moškimi zakonito st, komunizem pa bo nemogoč. Socialisti smo. Menimo, da sta uni čcnje ustaljenih družbenih vzorcev (tj. stistih modelov moči, ki ute meljujejo vlogo in pomen heteroseksualnosti) in razvoj našegagiba njo (tj. skupnost vzajemnih in enakopravnih človeških odnosov, ki temelje na shemi svobodne homoseksualnosti) Teločljivo povezana z razvojem prave socialistične družbe. . .
Posledica nepravilne idejne nadstavbe je, da lahko borci za sociali zem pobijejo, premestiio ali pa osamiio posamezne homoseksualce ce. . .                                   '        -•
VeseM Ijudje še nismo ena izmed tistih skupin, ki se bore za splošno osvoboditev. Vedno so nas imeli za izmeček, toda mi smo VI in Tl in VSAKDO. Naša revolucija je temeljita, ker bo uničila seksualneh in soctalnc vezi, ki se nahajajo na dnu vsakega izkoriščanja. Ta revo lucija bo med vsemi Ijudmi vzpostavila bratske odnose.
Ne pozivamo vlade popolnih moških naj spremeni svojo politiko a. li popravi svoje zakonike, bodisi na Kubi, v Združenih državah ali v Sovjetski zvezi. Namesto njih pozivamo vse Ijudi, ki iščejo svobo do in želijo konec nadvlade drugih, naj raziščejo te ' popolne'  odno se in skupaj z nami ugotovijo, da so podedovani nazori in norme ti stt, ki pieprcčujejo revolucionarno spremembo.
Kubanska reakcionarna politika nas ne more premagati. Ta politika bo samo k
bo somo okrepila naš sklep, da se bomo skupno borili za osvobodi tev vseh veselih Ijudi.
Izkažimo se!
GAY REVOLUTIONARY PARTY
(prevedla T.T. in V.S.)
POJASNILO KTEKSTU
Pričujoči članek smo ponatisnili iz FAG RAGA, časbpisa gibanja a merijkih homoseksualcev in lezbijk, ki same sebe imenujejo ' gay people" (v tekstu je to prevedeno z "veseli Ijudje";. Prvo številko o menjenega časopisa so "veseli Ijudje" prodajali v nedeljo, 27.junija 1971, ko so (bilo jih je okoli 20000) demonstrirali oz. maširali od eti v pisana oblačila z balončki in rožami v rokah od Christopher st reeta do Centralnega parka po šesti aveniji, sicer imenovani Avenue of America. IZdajatelji navajajo, da so časopis izdali kot ožja skupi na in si žetijo, da bi priČMsnpisu sodeloval večji krog veselih Ijudi. Žal zaradi prostorske oddaljenosti nimamo informacij o tem, če je izšla še kak§na številka tega zanimivega časopisa. Mislim, da k priču jočemu tekstu sicer niso potrebni posebnikomentarji, saj tekstgo vori sam zase.
Gojko Stanič
OB FAKULTETIMIH KONFERENCAH ZVEZE KOIVIU NISTOV NA LJUBUANSKl UNIVERZI
Sedanje fakultetne konference in dogajanja okrog njih izražajo povečano aktivnost članstva ZK. Predpostavke za to smo v uni verzitetni organizaciji sistematično pripravljali zadnja leta. Pred vsern smo delovali na  izgradnji programskih koncepcij Zveze komunistov na univerzi. Tako smo se ukv/arjali z vprašanji kadro vske politike, pedngoškega dola, študentskega standarda ter z os novnimi in globalnimi pogledi na razvoj visokega šolstva in znano sti. Sistematično organizacijsko utrjevali organizacijo ter vršili ide jnopolitično diferenciacijo med članslvom ob spopadih za konkret na vprašanja v dnevni politični in samoupravni praksi. Identiteta ZK pa se je razvijala tudi skozi odprte politične konflikte predvsem takrat, ko je prihajalo do najrnzličnejših oblik političnih in idejnih manipulacij v univerzitetni sredini, v katerih se je Zveza komunist ov jasno in nedvoumno opredeljevala.
21. oeja predsedstva ZKJ pomeni prelom z nernzčiščenimi odnosi v ZK Jugoslavije in v vodstvih. Pomeni razkol s tendencami, ki so v bistvu začele politično najedati Zvezo komunistov Jugoslavije. Na ta vprašanja smo iz naše sredine že dolgo časa opozarjali. Čuti li smo nesposobnost vrha, da razrešuje pereča politična in ekonom ska vpraianja v Jugosluviji. Osvestili smo sc globine krize, v katero bi lahko zašli, če bi stvari pustili tako, kot so se to pot začele razpi letati na Hrvaškem. II. konferenca ZKJ je potegnila črto pod vsa ta vprašanja, tako z ostio kritiko samega vodsiva kot zbistveno druga čnimi zahtevami do članstva. Menim, da so ti politični proccsi, ki niso ostali samo beseda, vplivali na drugačno razpoloženje tned čl ansivom univerzitetne organizacije.
Vse to so izraža predvsem v želji po bolj trdni organiziranosti, po za htevi, da naj bo član ZK samo tisti, ki se dejansko kot komunist ui dejstvuje. Članstvo~Zveze komunistov je prišlo do spoznanja, in to * najbolj tam, kjer smo bili doslej najslabše organizirani, da samoupia vljanje nc reproducira avtomatično samo iz sebe socialističnih druž btnih odnosov, kolikor niso v vseh tch procesih kot katslizator in kot sociolističen integrativni faktor vključene avantgardne sile ozi roma kot osrednji organizator teh avantgardnih sil organizacija Zv> eze komunistov.
Trenutne politične konflikte in soočanja v Ijubljanski visokošolski in fakultetni sredini karakterizira prodvsom konfronfacija z oporti unizrnom, s stihijo in s tem poveznimi večjimi možnostrni uvoljavlj anja parcialnih individualnih interesov oziroma, mteresov obstoječ ih hierorhičnih struktur, intcresov, ki  so često pobarvani s privatn imi intoresi, z elitizmom, z grupnim in klikarskim obnašanjem zno traj pos.-jmcznih strok. Zavedamo se, da v naši sredini, vsaj med uč teljsko populacijo in populacijo znanstvenih delavcev, ni šlo za ne   ¦ ko večje politično organizir.-inje sil, ki bi odprto nastopale proti sa moupravni socialistični tendenci. Gre torej bolj za avantgardno in crfjaniziramo nastopanje naprednih sil, za izvlačenje iz idejne in po liiidne mkičnosti, iz oportunizma in malodušja. Ob tej goneralni o
Sitincvriikov, ki :.o i/i.i/ito pr<">ti osnovni politični usmoritvi naic drn>l>«.
Vrčj.i /iv;il>nor.t j<' ined posamtvnimi študentskimi skupinami, ki so vsjj nckjilric v osnovi n.ispiotnc organiziranomu dolovanju komuni stov I11 Siiinoupi.ivni koncepciji, za katero se komunisti borimo. Na Stop.ijo / nnjia/lii':ni!ii'ih idojnopolitičnih pozicij, od izrazito klerik alno do anathisti^ne in ultralcve. V glavnem pa se danus združujcjo proti poliliki, /;> k.ueco so zavzema ZK na univerzi. Vse to konfron tacijo r.ir.o t.iko enosl.iviie in proproste prav zaradi prisotnega oport unizma irt notr.tnjih problcmov satne Zveze komunistov kot tudi z aratli noj.isnih idi?|iiih pojmovanj, nerazvite zavcsti med študentsko in tudi učitoljsko populacijo o tem, kaj danes je revolucionarno in kaj nc. Vso to tot j.i vcčji idojni in politični angažma vodstev organ Izacij in vsnh iu.ir ksistov.
V toj situiiciji so potekalc fakultetne konference, ?a katere pa so z načilne predvsom naslednje skupne poteze:
Konfcroncc pomonijo konfrontacijo z obstoječo inertnostjo pogle dov in politično in diužbene akcije v odnosu do področja raziskova !neg-T clola v visokem šolstvu, ^tudija in samoupravnih odnosov na u niverzi. Izrazita jc zahteva po razvijanju znanstveno raziskovalnega dela na univcrzi, po splošni, poglobljeni in marksistični vzgoji ter izobrazbi Studcntov.
Najbolj zanimivc so ncdvomno prvič temeljito organizirane in nači ete razpravc o kritičnem prenosu tujega znanja v našo sredino. Gre za problem tako imonovane ideološke ,,subverzije" skozi zna nost in strokovnost. Ta tema, ki je že dolgo visela v zraku, se je v t em trenutku pojavila kot ena glavnih tem na sestankih predvsem u čiteljskih organizacij. Tako so se na vseh družboslovnih fakultetahd dogovorili za zelo temeljit pretres tega problema po grupah predme tov. Tako da se bodo dclovno in ne le deklarativno lotili te problem atike. Doscdanjc razprjve so nakazale, da moramo najbrž drugačeg fec^ati na osnovnu tcoretična spoznanjadrugače pa na nekatere rnet pdc, postopke, tohniko, ki se je razvila predvsem v zapadnem svetu ¦Rezultat te diskusijo jc nedvoumno prepričanje o potrebnosti, da smo odprti v svet, in to v vse centre svetovnega znanstvenega razis fcovanja in kritične, predvsem napredne družbene misli, ter da istoč asno to terja od nas veČje usposobljenosti za kritično prenašanje tu jih spoznanj in znanstvenih metod, ko se lotevamo naše domače d ^užbene problematike.
Samoupravni odnosi na fakultetah predstavljajo na fakulletnih ko liferencah eno od temeljnih tem. Konference so opozorile na priso tno zaprtost odločanja, na odločanje v ožjih krogih, na vprašanja n einformiranosti univerzitetnih delavcev in študentov. Eden od rczi ultatov dosedanjih naporov so nova fakultetna in univerzitetno gla silo. Konfliktna situacija, ki je nastala s prekinitvijo prcdavanj na kemijski tchnologiji, je pokazala, da se množica študentov vključi v samoupravno razmišljanje predvsem takrat, ko je prizadet njihov k onkreten interes. Takoj pa, ko se ta konflikt razreši, ostaja ožje je dro, dejanska avantgarda, ki vztraja in se bori za to, da se stvari re alizirajo do konca. To je ponovno spoznanje o potrebnosti avantg arde oziroma Zveze komunistov, ki mora delovati stalno in ki se gl oblje zaveda pomena razvitejših samoupravnih odnosov, bolj zahte vnega in težjega študija in pedagoškega dela. Ugotovitev konferer. ce je, da mora imeti manjšina svoj aktiven odnos kot avantgarda p«. roti večini in da mora biti avantgarda s svojim zaledjem v stalnem d ialektičnem in kritičnem odnosu. Dejstvo je, da pomeni bitka za kvaliteto bitko s povprečnostjo in inercijo obstoječih delovnih stru ktur in navad.
Za vse sedanje fakultetne konference je značilno, da so se usmerile na probleme univerze. Tega ne ocenjujem za neki sindikalizem, am pak za usmeritev na eno od temeljnih vprašanj naše revolucije tega trenutka kajti ena od središčnih točk kakršnegakoli slovenskega ra zvoja je vprašanje razvoja visokega šolstva.
Očitno bodo tako usmerjene konference, ki sprejemajo napisane ak cijske programe ter politične ocene o političnem stanju na fakultct uh, najboljša priprava na javno razprovo, ki jo načenjamo o idejno političnih vprašanjih znonosti v samouprav/ni socialistični družbi — ta razprava bo v mesecu maju — \or na Javno razpravo, ki jo komu nisti načenjamo o idejnopolitičnih vprašanjih visokega šolstva, o ka terih so bomo pogovarjali letos jeseni'. Ti dve diskusiji pomenita pr vi večji in temoljitcjši napor Zveze komunistov Slovenije, da do teh vprašanj z;ivz;mi(? poglobljena politična in idejna stališča ter izhod iSču. Zato pomunijo tudi prvi pogoj za vsebinsko, torej bistveno k onsolidacijo avantgardnih sil.
Pozivamo vsc tiste, ki jim je !:aj več kot do samega sebe, da se strne jo okrog lo dirkusije in okrog procesa realizacije že dostej sprejetih stališč fakultctnih konfercnc v mnogo bolj koncentrirano in enotno (ronto avnntgard«, ki prednjači v teoretičnem smislu in v realnosti svojih političnih konceptov.
naša
kramljanja
A.Zorn             .                   s
DA Tl PRIDEM KJE DO DLAKE
Skale meta! na višave Tebi v rebra, bleda luna! Da ti pridem kje do dlake Da ti zlomim ktcro rebro, da te sklatim \z višave.
Fr.Cegnar: LUNI
Napitniški (jovori "avantgardne volje" imajo to obetavno na ravno sposobnost, rla za grah veliko možnost mišljcnja učvrst ijo 1 velikansko zgodovinsko, pa tudi osebnostno gcsto, ki na mah pokrijc cclo zemeljsko oblo. Koliko se da povedati, je od visno od dolžine, na primer: oe mi dovolijo govoriti ob odpr tcm grobu strica, ki ga je povozil avto, več kot pct minut, la hko začnem najproj s tem, da je bil opredeljen za samoupravni dcimokratični socializcm. Noto preidem prek uspebov \n idej nih izhodišč tovarne avtomobilov v samouprr.vnein clruštvu, poscbej pa o avantgardni volji naprednih sil vodstva tovarne, prepeljevati čim hitreje konccptualno in programsko napredne samoupravljalce v nove idejne, brezkompromisno in rovolucio
narno krajo, nakar z demokratičtr^ gosto ruko na srco opozo
rim tudi n;i duviacije, tendence, ki subjcktivno in objcktivno
vodijo stran od samoupravnecja -.»cializma. To so demagoški na Pismo zagrebškemu javnernu tožilcu+
stopi tujih jclejnih izhodišč, ki se kažejo v pogostih promctnih
nesrečah. Žrtev teh sil, ki pa zaradi idejne osvcščenosti naših
državljanov ne morejo odprto nastopati, jo tudi moj strie, kaj'
t! P?vozil ga ie avt0 ravno v trenutku, ko se jo šel zahvaliti naj
bližjemu partijskemu sekretarju za novo zaupano mn nalogo.
Nato zavzamem ostro kritično stališče do promctnih ncsrcč,
ki jih po tujem vzoru povzročajo sovražniki samoupravnega
socializma, nosilci nacionalnega nihilizma, nemarksistični plagi
V DELU (9/4 1972, stran 6) sem imol čast probrati Vašd izjavo (na seji zborna mestne skupščinc), v katori zahlcvate oziroma razlgate svojo zahtevo, naj vsi pisci nacionalističnh člankov iz polpreteklega kontrarevolucionarnega obdobja na Hrvaškem v r n e j o   honorarje, ki so jih prejoli za svo
je razbijaško, protisocialistično, antisamoupravno pisanje.
V zvezi s to problematiko priglašam svojo skromno oscboJNJ
Nikakor ne zato, ker bi sam pisal nacionalističnc članke -moj zahtevek je nasprotne vrste.
atorji tujega znanja. Če imam srečo, in je bil stric povožen z
avtom kapitalistične proizvodnje, sem pa tako rckoč prišcl do
svojih pet minut. Jasno jc, da so ti avtomobili ncodgovorni
elementi, manipulirani z naši družbi škodljivimi idcjnimi izho     Napisal sem proti-naciona!ističen članek!
dišči, čakajte, ki pa jih poznamo in jih bomo v zaostrenem kon
fliktu uničili. Zdaj mi lahko strica pravzaprav zakopljejo, kaj
ti prav to moram čez dobrih deset minut govoriti scstri svoje
ga partijskega sekretarja, ki je dobila novega moža. Samo avto
bom moral zamenjati z bivšitn možem.
Da ne bo kakšnih nejasnosti, mislim, da je podoben govor imel Gojko Stanič na Ijubljanski univerzi. In Delo, prek kate rega smo ga imeli čast spoznati, ga je plasiralo na kulturno z nanstveno Šolsko stran.
Na katero stran bi sodil, bi bilo treba skrbno premisliti. Rad bi videl Gojka Staniča v pumparicah in dokolonkah, kako z mrežo za metulje in avantgardno voljo lovi nacionalne nihili ste po slovcnski univerzi. To bi še mnogo raje vidol kot biko borbe, čeprav bi te tudi rad. Rad bi tudi vedel, kaj si splob Gojko Stanič misli o vsem tem, ali je že kdaj videl kakšncga nacionalnega nibilista od blizu, tako od blizu, da hi vidol, ka ko požira s svojim nihilom sladoled, rad bi prcštel, kolikok rat je Gojko Stanič v življenju izrekel stavek: "Zveza komuni stov mora odigrati integrativno vlogo koncentracije komuni stične samoupravljalske idejnosti in avantgardne vloge', in kaj mu sploh lahko pomeni, rad bi vodel, če ni nikoli sam sebi dolgočasen, rad bi vedel, ali si predstavlja, da bo mo»r.l imeti tak govor še osemnajst-tisočkrat.
Na pomlad 1971. leta smo (uredništvo Tribune) povabili ta kratnega študentskega prorektorja zagrebškega vseučilisča Ivana Zvonimirja Čička, da bi iz prve roke izvedeli kaj o "novi" usmeritvi študentskega gibanja v Zagrebu. Na javne m razgovoru je prorektor Čičak razložil svoja stališča, s ka terimi so navzoči polemizirali in jih v celoti odklonili. V na slednji številki Tribune sem objavil članek^ recimo mu raje člančič (22 vrstic, 9 cic), za naslovom ČICAK. V njem sem ospadel Cička in njegovo usmeritev in napovedal njegovo usodo (ki se je, med brati rečeno, 'Jresničila). Nikakor noč em svojega dejanja poveličevati, takrat sem pač menil, da izpolnjujem svojo državljansko dolžnost. Prava vrednost te ga članka se mi je razkrila šele sedaj, ko scm prebral vašo iz javo: v smislu le-te Vas sedaj opozarjam na mo]G pomemb no dejanje in Vas prosim, da ga primerno ocenite. Dodajarjn da smo bili tedaj v redakciji ostro kritizirani zaradi vmošava nja v politične posle druge republike: zato ker smo sami na svoj način obračunali s političnim nasprotnikom ipd. To rej, bi mi za omenjeni članek (zanj sem v nedevalviranih ča sih dobil 40 Ndin) lahko izplačali    d v o j e n  honorar in m ojemu pogumnemu zadržanju izrekli javno priznanje.
s spoštovanjem Boris Cizej, Ljubljana
Za nekaj pa smo mu vendarle lahko hvaležni: pohvala, da je
večina študentov opredeljena za samoupravni demokratični
socializem se nam moia zdeti kot odrešilna bilka. Kaj bi bilo,
če ne bi imdi Gojka Staniča! Pod njegovo osveščeno roko so
črede kapitalističnih in klerikalnih študentov jaclrno uzrle svo
jo pot in se opredelile. Zato se upravičeno lahko nekoliko po     JOSIP VIDMAR TOŽl
hvali. To je pravzaprav brezmacležno spočetje univerzitetne
ga partijskega sekretarja. Za "večino opredeljenih študentov"
je seveda nekoliko žaljivo, vendar pa tem opredoljcnim študen
tom takšnih govorov ni treba poslušati, in imajo z njimi to
mučno zvezo: čim več jih slišijo, tem manj so opredeljeni.
P.S. Opozarjam tudi na članek M.Pungartnika, objavljen v isti številki Tribune, s podobno usmeritvijo, obsega 80 vrs tic. Hvala.
+ tov. Rade Bubalo
V svoji peti številki je Tribuna objavila esej Josipa Vidmarja K NA ŠEMU TRENUTKU. V šesti in deveti številki je v imenu uredništva A.Zorn bravce obvestil o zmoti: Esej K našemu trenutku je napisal Josip Stritar, ne Vidmar.
In kakšnozvezo imajo nacionalni nihilisti, napitniški govori, opredeljeni študentje in Gojko Stanič z luno? Očitno.
Zaradi "neumestne zamenjave obeh Josipov' Josip Vidmar zdaj to ži takratnega odgovornega urednika Tribune Jašo Zlobca. O poteku in izteku sodne obravnave bomo poročali v eni prihodnjih številk.
Uredništvo
Pavla Zgnga
na temo STE TO VI
V DEl. U lohko zadnje časc vidimo (za jugoslovansko časopi sjo) novsnkdanji oglas sckrctariata časopisne enote ČGP DELO, ki >e obcnem ankcta (a la TT, Ncdeljski ipd.), ki vam pove (po vsaj osmih pozitivnih odgovorih od desetih), da stc prvovrstni sodelavec v biroju za markcting in propagando.
1.  Vasveseli dclo v propagandif - Ne. Propaganda jc širjcnje določencga modcla svcta za vsako ceno, in ta cena zabteva eli minacijo sprašcvanja po tem modclu samcm. Daleč tam v zgo dovini jc šo Soricc krožilo okrog Zemlje, >'n še danes bi, ko bi bili poznali totalno propagando.
2. Sto imeli kdaj literarne ambicije? - Imcl. Zagrcnjen eksisten cialist scm bil, ki jc svoj gnus in prezir do takšncga svcta izlival v pesmice, ki som jib moral objavljati v privatnem Časopisu, da so zagledale luč sveta. Mislim, da so vam potrcbni Ijndjc, ki so bili bclj pogumni posniki in pisatelji. Povprašajte pri Anteni.
3.  Se vam zdi, da bi rnnoge propagandne tekste, ki jih beretov časopisih ali slišite na radiu in *:e!eviziji, znali napisati bolje? - Nc morem odgovoriti, ker se me tako postavljnno vprašanje nc tiče. Vprašatije ste zgradili na dveb predpostavkab: 1. da so propagandni tcksti taki, kot so dobri ali vsaj dcloma dobri, •n 2. da jo roklama nokaj normalnega, nujncga, lcpcga in korist ncgc. Narcdito iz prcdpostavk vrednostni sodbi in po irfih sesla vite propagandno vprašanjo, ki predestinira odgovor in positi ve dcluje na osobo. Sele tisti, ki vam bo odgovoril, da jc propa ganda nekaj normalncga, nujnega, lepcga in koristncga, vam bo pravi mož.
4.  Ali veste, kaj jo to: sinopsis, full service, copy strategy, slogai mcdia plan? — Anglcščino obvladam, torcj bcsedc poznam, ne ve/n pa, v kak kontekst jih postavljate. Ali bočcto rokfame čim bolj očiščonc slovonšcini tako ncpotrebnih tujk, ;n je to vosza klad konvcrtibiluoga jezika, ki ga bo vaš sodelavcc smcl upo rabljati?
-6. Monite, da bi pri kreativnem in zahtevnem clolu v m!adem in iimbicioznetn kolektivu z dobrimi medsebojnimi odnosi in urcjenimi delovniini poyoji lahko razvili in dokazati svoje zmo žnosti? — To vprašanje sie zastavili že boljc. Propaganda išče spormo, ki bi sc sa/na oplajala. "Saj kupujetc pivo Strcap-teas, ki vam edino podal;ša pems za 12,7%? " ipd. Odgovor rnora biti "Scveda', ><ajti vrcdnostna soclba je: "Kdor i/nri dolg pcnis (oz. dališi za 12J%),jo boljši (pravičnejši, .•lnprednejši, pri vlačncjši. . .)".
6.  Znate zagovarjati svoja stališča? — Pravkar poskusam tickuj takega početi, pa nc vcm, čc bi vam tak kotistil.
7. Cenite tcamsko dclo? — Of course. Zanima mc lc, kakšno delo mislite. Teamsko dclo je lahko zelo uspcšna motoda ttuli pi pri delu, ki mu pravimo klanje ali pa manipulacija. . .
8. Ali vam zanimivo in kreativno delo, uspešnost in pripndnost hiši pomenijo več kot nadure, točen odhod iz službo ali lopa pisalna miza? — Ja, vsiže vemo, kako je s temi naduricami in pisalnimi mizicami. Ja, vse to pelje v malomeščanstvo, pchanjo denarjem (ki ga labko lažje in več zaslužite v biroju za markc ting in propagando), dolgčas in muko, znojne nogavicc. Kateri mlad človck bi zamenjal športni avtomobil, razgibano življc nje s coca colo, s tegobami moderne dobc in bi pototn moral piti cinar?
9. Ali mcnite, da ste za svoje sposobnosti prcmalo plačani?
— Pozitiven odgovor (i-ahtcvato jih vsaj osem) torcjpomcni, da bo plača pri vas višja?
10. Ali ste stari več kot 25 in manj kot 35 let?  - To jc starost idealnega Slovcnca: labko se poroči na Kmečki obcoti, labko   L je predscdnik ZMS. labko igra pri NK Olimpija, ne kadi trave
in nima krčnih žil. Če odgovarja zabtevam od 1 do 9, jc to rcs idcalen nosilec bodočnosti. Za idcalnega Slovenca scm vsa/ šti ri leta premlad.
Uklapljamo se v svctcvni meščanski red. In da bi se vanj nklnp Ijali čtidovitojše, jc seveda treba iskati mlade, mbiciozne, onor gične Ijudi, ki imajo ali so imeli litcrarnc ambicije, ki so kritič ni do obstoječega (necfektivnega mcščanskega reda), kor jc to obsto/eče še premalo to, kar že je; >judi torcj, ki bi nani pomaga
11. da bi se z bolj litcrarno oblikovano propagando lažicin brcz travm (ki nam jih jc zadal pojav maximarketa) vklopj! boduči poda/jšek obstoječega. Ki bi nam mogoče nckoč t/k prcd pri    K hodom v svetovni komunizem tudi pojaSniH pomon pojma CO PY STRA TEGY ali FULL SERVICE in njuno vlogo v svctuvni revoluciji.
Glasilo Sociafistične zvc/e delovncga Ijudsivn vus potrebujo, di-. bosie odprli novo stran v hero/ski človeški zgodovini, stran >e volucioname propagandc, ki je ed/no orožjo in edina tnotoda za združitev (ZVEZA) vscb Ijudi (DELOVNO LJUDSTVO) v naro čje enega; blagega očcta Forda (SOC/ALiZEM). Kiprinese rc snično enakost, saj bodo VSI Ijudje pili pivo Streap-Ccase, vsi bodo živeli v istem zastrupljencm zraku, vsi sc bodo kopali v onesnaženih morjib, vsi bodo enako izpostavljeni propagandi. Vsi bomo en sam volik biro za marketing in propagando.
Prijavite se Čimprej, da vas kdaj kasneje ne prijavijo drugi!!!
R.ulo Lipovoc VIGREDZELENA
Sonček sije, dežek gre.    . spet pomlad jc tu! Ljubn domovin.i je pie pluvljena z bkifjodutno lučjo, medvedek Pooh so je prebudil in širo ko lazcgiil. Poprjiskal so jc po glavi in se odpravil na Univeisitas Al ternativu Li.ibiacensis. Da se ne Inizneveril ckološkemu tednu, je iz ropotarnice privlekel /aprašene(ja Ponyja, ga skibno obrisal in iiuitu Ziil i oljem, se anarhoidno zasmejal in oddrvel s svetl,<?cja zal z oljem, se anarhoidno zasmejal in oddrvel c svutlega C^yikarjcve ga vrha v temačno Ljubljano.
Piš zelcne zastave je zbudil nado v srcih potrošnikov, sočutjo je pre plavilo njih oči ob pogledu na brozobličen iiumijast obraz. Vsak nu je hotol ppo
je hote! podržati roko, se dotakniti njegovega dihala. Gospodinje so pustile svoje lonce, uradniki sodne aktc, učitclji so priveiili svoje na m.ilčke, nato so clružno objokovali svojo bodočnost. Znvilualc so zastave, potok se je prelevil v reko. Povorka se je razlila po cvctu I Ijubljanskih ulic, dolgo prikrivani srd nad ncumno tehnolcško civi lizacijo je razgrel glave, klic žejno željnih življenja je doscgol ušcsa pr.ivičnih. Skesani politiki, ekonomisti, načrtovalci so se pridiužil li volji Ijudstva. Združcni delovni živelj je končno začel zasipavati svoj lastni grob.
> Evolucionalni pohod je doživel edini incident pri hiši št. 1 na Trgu revolucije. Večni sovražniki delovnega Ijudstva, ptički tribunčki, ' so s svojeria izvišenega položaja pljuvali strupene besede, kot: ' V a rcst z njimi!" Pokličite policijo! Udri!' IMikakor so niso hotoli vda ti volji IjucJstva in zamenjati svoje rdeče cote za npanja poln zeleni prapor. Vcndar globoki zavesti nekaj kapljic strupa ni nioglo do ži vega (Bog, odpusti jim, saj ne vcdo, kaj dekijo!), in slavjc jo doscglo svoj mistorij orgazma.
Mocivodek Pooh se je ustrašil svoje pomembnosti tor je pobial šila in kopita proti Universitas Altcrnativa, postavil svojoga Ponyja v n najbližji kot, ga zaklenil (za urico ali pa dvu!) V prodavalnici šl. 15 si je oddahnil, pomirjen poslušal predavanje o onesna/unju okolja h puhal kolobarčke dima iz cigarete Astor (taste of life!)?
Mn.ožica je ostala broz vodje, oopila kozarec Radensko, -/.-idovoljn^ da je lahko pokazala moč nezaciovoljstva. Ekonomisti so 5lt ustv.n jat novo gospodarsko reformo, učitelji vlivat znanjo v glavo nuilčko v, soviažniki Ijudstva pa so ostali sovražniki Ijudstva.
PES
je: 1. drugorazredna oseba
2. oseba, katere pravice so omejene na dolžnosti
3.  oseba, katere možnost vplivajo na kolektiv ne odločit ve limitira proti nič
4.  oseba, katere edino dovoljeno stanje je soglasnost
5. oseba, katere stanovanjske pravice so omejene na souporabo stranišča in (odprt oventualno) kopalnice
6. oseba, ki jo enkrat dnevno nakrmijo s toplim obrokcm
7. oseba, ki naj ne moti.
Vse osebe, ki se počutijo pse po zgornjem kanonu, poziva
m, naj se včlanijo v Ligo psov.
Konjederci ne morejo postati člani Lige.
Osebe, ki sicer ne ustrezajo vsem zahtevkom zgornjega ka
nona, pa se počutijo pse, 'ahko postanejo dopisni člani Li
ge.
Konjederci ne morejo postati dopisni člani Lige.
Liga nima političnih ciljev.
Liga nima kultumo-umctniških ali literarno-zgodovinskih
pretenzij.
Liga se ne bori za varstvo okolja.
Liga ss ne bori za onesnaževanje okolja.
Edini namen Lige je združevanje velikega števila psov v ma
jhno število legol. 1.
Člani Lige se ob pristopu obvežejo nositi specialnc ovratn
ice, ki bodo na voljo v 4 barvah.
Za premožnejše bodo na voljo pozlačene ovratnice.
Za državne praznike \n pomcmbnpjše osebne jubileje se Lig
a obveže oskrbeti ovratnice v nacionalnih barvah z napisom
SVOBODA JE SVOBODA TISTEGA, Kl LAJA.
Ccna ovratnic bo sporočena naknadno.
Vse informacije v zvezi z Ligo dobite pri Ustanovnem odbo
ili, v imenu katerega deluje
Neje Satler
^  Po jugoslovanskih ^akonih se leglo ne tretira kot skupru gospoclinjstvo in ni obrlavčeno.
Otok Krk, samostan Košljun
urcdniku literature Milanu Jesihu!
Kslcšen obup je nnpael človeka, da brani naravo in si obon em potiska prst v gol*(i;necJ?  Z dosnim stopalom «" •-^¦•u^ stopiti na zoloniko, 7. ti/ucjO trga življenjo !jrat;i! Na nn liki
bližnjegn. No vidozct! r>t, a tudi najlažji boj. Boj s ščiti, na pojenimi z škrlatnimi izročili!
Verjeti a!i ne dncvu, črnrsmu madežu na biljardni mizi last ne urejenosti in ubogljivosti prasledi? V znoju tavajoči pla nnti s studotici in drcvorodi, maskc svitanja, vroč glas v ont dlcvici spojitve, mesnaf.i simboli, prašni molitveniki v dlesn r(b moditeranskib ovac, >-itern, udarcc in protiudarcc, ponav Ijanje utrujeHil^znakov.
0 bog koliko skiza izloči človošlco tclo! Brez strahu, todap o znanib notab.
Hočcjo mi priti v žile. Goljufi poskušajo z bataljoni prepa atorjev in trojanskim konjem priti v moje ožilje. INJajeli sop pisanista v začetku m^c erice in mu podtaknili izmučeno telo \n dvignjeno desnico. Podarili so mi domače ognjišče,b ratc in sestre, nii izoblikovali vid v štirib ban/ali itd. Brezob lični arbitekti mojcga telosa in soseske! Bič, odtrgan z veje vja, nam grozi, bič - spominska knjiga, jamskib risb polna h in zariplo bolščava v temo odvržepega telesa.
Tu in tam kakšsn naježen spermatozoid, zavržen ali podki
upljon, gove, ihtavo ponuja svojo uslugo na stojnicali lakira
Gorovja so -prcmagnne božje poti zosliinki vatirnnih turistč iicnih posfojan.K, tepcc §ev šrntrrf ižgtjbtj^Oe!; žiinažafaifa nc matornice vesolja.       .     .                 .¦ ¦¦,-,,;
Čuclcž elovcške nespretnosti je kcncortkcžnatih tolkal, pa danjo brisač izza ledij čaščencgo pisanista in njogovih plo ščatoglavih violinistov. Ubranost tolpe vaških godbenikov sc duši v kolcktivni proizvodnji violinistov. Ubranost tolpe vaških godbenikov se duši v kolektivni proizvodnji toče. !\b scdajo vranci sumljivih dirncnzij, tlijo golenico, medica v st rdkih, svctloba v obratib, pesem v mcsnatih tapetah.
No, in kakšna je vremenska napovcd? Ojjnat dcž, mojster balzamiranja prši prek mesnatib tilnikov plemenskih dvigeJ cev uteži. Neznosen pritiskv colicah prestreza trczan spor očila mišicam in gradi pomožnc šole. Visoke vojaške šolc za metalce nožev. Hostije pcčojo v žclezarnah. In ko ti jcz ik okusi sveže meso lastnega splava zabrenčiš v jezrku mub Pescm večnega zvenonja, slast ncskončncga, spolzkega. Ne kje v zemlji tiči bodalo, nekje biizn ckvatorja, kjer je zcm Ija najbolj rejena. TAm pečejo kruh in stiskajo vino v čast mojega odhoda.
Pozdrav od Matjaža Kocbeka
Do iT!
DO IT! (Scenariji za revolucijo)
Uvod Eldridge Clcaver Yippiii-ral Jim Rctherford Buuum—irala Nancy Kurshan
Nancy,drogam,barvni TV in nasilni revoluciji!
Jerry Rubin jc vodja 850 milijonov Yippiejev.
V prejšnjem življcnju jc bil Jerry športni novinar in poštirkan študent. Pustil je to, obiskal Kubo in se preselil v Bcrkeley, kjer je postal znan kot P.T. Barnum rcvolucijc. Organiziral je spektakularne dogodke, kot na primcr maratonskc marše ob dnevu Vict nama,-diskusijska zborovanja in mednarodnc dncvc protesta.
Jerry je živel tri leta blizu Kalifornijske univerze in dcloval kot zunanji agitator za uničenje univerzc. Kandidiral je za župana mesta Berkeley in skoraj gaje kap, tako za mišji kurac je bil blizu zmagi v tej tekmi štirih kandidatov.
Oktobra 1967 se je preselil v New York, kjer je postal vodja projckta Pohod na Pen tangon. Poklicali so ga pred komiteje za ,,lov na čarovnicc" (HUAC -Housc Commi-ttee on Un-Amerikan Activities) v ameriškcm parlamentu. Pojavljal se je v uniformi ameriške revolucionarne vojske, kot goloprsi oboroženi gverilec in kot dedek Mraz. Skupaj z Abbiejem Hoffmanom sta ustvarila Yippieje (YIP - Youth International Par ty) kot združitev Nove levice in hippijev in pomagala mobilizirati demonstracijc med Demokratično nacionalno konvencijo v Chicagu avgusta 1968.
Vlada ZDA je obtožila Jerryja in sedem drugih revolucionarjev zarote za uničenje Demokratične konvencyc,"kar se je končalo s tako imenovano ,,Zaroto", verje tno najpomembnejšim političnim sojenjem v zgodovini ZDA.
Jerry hoče slišati TVOJO reakcijo na to knjigo. Ce mu hočeš pisati o tem ali čcme rkoli drugem, piši na naslov: Jerry Rubin,c/o Brandt Brandt,101 Park Avcnue New York,N.Y.10017
JERRY RUBIN
TO KNJIGO BERI DROGIRAN!
Začel sem pisati ,,Uvod" k tej knjigi Jerryja Rubina. Nckaj dni scm se jcbal z ,,Uvodo m", pa mi ni ratalo. Pisal sem sranje, kot: ,,Prvič scm srečal Jcrryja Rubina..." Potem pa se je dogodilo nekaj pozitivnega, med drugim sem tudi pokadil malo dobrc travc. Zopet sem se začcl jebati z ,,Uvodom", nacnkrat pa sem se zavedel napakc; poizkušal sem napisati ,,Uvod" k Jerryjcvi knjigi. Kurc gleda tako sranje. To ni nobcn .^Uvod". Vesel sem prilike, da ga lahko malo poserjem in osvctlim nekaj zadcv v zvczi z Jcrryjc m. Dobro, začnem.
Prvo poglavje Jerryjeve knjige ima naslov ,,Otrok Amcrike". To je zopct cna Jerry jevih zadcv. Nemogoče je, da bi on bil otrok Amerike nc glcde na vsc njegovc trditve. Jerry ni Indijanec. Je potomec osvajalccv. Jaz se bolj strinjam z diktaturo Indijancev. To je njihova zemlja. Vseeno mi je, kako malo jih je še ostalo: tudi čc ostanc en sam Indijanec, sem za to, da se ga napravi absolutnega monarha, pa čeprav bi bil idiot. To je pravica Indijancev. Ne zanimajo me nolvni nasprotni argumenti. Vsc argumente so Indijanci, pod vodstvom velikih poglavarjev, kot so Tecumsch, Sedeči Bik in Geronim o, popolnoma odbili s heroičnim odporom proti evropskim osvajalccm. Toda Jcrry je vendarle otrok nečesa. On to imcnuje Amerika. Kar Indijanci sami mislijo o tcm, ni u poštevano. Dobro. Jerry je otrok Amcrike, ki ne upošteva Indijancev. Potrcbujemo jc zik, ki bi kondenziral vcs ta drek v fraze. Skoraj vso ameriško zgodovino se da strniti v eno samo besedo: KRI. Jerry je otrok KRVI.
Kakšen otrok! Zaničuje starejše, ki so tako stari, da jim niti eliksir mladosti ne bi več pomagal. Prestari v navadah, prestari v svojih vrednohih, prestari v svojcm ponosu in prestari v svoji skoposti. In prestari v svoji vcri v moč svojega sveta. Jcrry žcli poma kniti letnico zaupanja starim do 40 lct. Jaz jo hočem znižati na 20.
Ko me je Stranka za mir in svobodo predlagala /a Predsednika, sem izbral Jerry Ru bina za Podpredsednika. Pogledal sem si malo v dušo. Neko noč, ko sem ležal zbujcn in mislil kaj bi lahko storil za svojo državo, če bi bil izbran za Predsednika, sem se vpr ašal, koga bi želel za Podpredsednika. Kdo bi bil tisti moški ali ženska, ki bi bil moj n aslednik v primeru, da sam ne bi mogel opravljati dolžnosti Prcdsedstva? Odgovor je prišel kot strela z jasnega: Jerry. Če bi vsakdo storil točno tisto, kar Jerry svctujc v te j knjigi, če bi vsakdo izpeljal Jerryjev program, bi na svetu takoj nastopil mir. Amerik a bi predvsem nehala krvaveti.
Ne verjamem, da bo vsakdo upošteval Jerryjev program. Zalosten scm, kajti to po meni, da moramo misliti v duhu alternativ. Pa to ni nič posebnega. Zmeraj mislim v d uhu alternativ, ob vseh programih, predlogih, namigovnnjih itd. Nekaj je narobe z vse mi programi. Vse bi se dalo izboljšati. Zmeraj poizkušam podpirati najboljšega izmed programov, ki jih poznam.
Poleg programa, ki ga sam podpiram, :ni najbolj ustreza Jerryjev program. Ker mo ramo imeti pri roki alternativo, sedaj, torej, podpiram Jerryjev program. Humanost si ne sme privoščiti vklenjenosti v katerikoli program, in vendarle Humanost vedno fun kcionira na bazi nekega programa. Program z veliko vlogami, vsaka majhna skupina ig ralcev sledeč vlogi, prek katere so povezani.
Ujamem se z Jerry Rubinom, ko kadiva ci^areto marijuanc, ob dobri glasbi, ko sva glavna, v globokem sovraštvu do prascev in v potrcbi, da bi sprcmenila svet, v katerem živimo. Ujamem se lahko z Jerryjem v sovraštvu do prascev sodnikov, v sovraštvu do kapitalizma, v totalnem hrepenenju, da bi razfukala to, kar se sedaj imenuje socialni r ed Združenih držav Amerike. V sanji, da bi na ruševinah zgradili nckaj novega in svob odnega.
Kljub temu da nisem v sorodu z dedkom Mrazom, me ne moti, da se je Jerry prik azal (izhajaioč iz ameriške more!) na zasliševanjih HUAC oblečen v Dodka Mraza. Ve
sei sem bil in odlično sem se počutil, ko je Jerry zajebal te prasce in je vse sk upaj poslal v rit. Elijah Muhammad pravi: ,,Hudiči poizkušajo krasti zaslišanje." Ti pr asci morajo krasti za svoja zasliševanja. Popolnoma so odvisni od špijonov,agentov,in formatorjev,podkupovalcev,zahrbtnežev,strahopetnih izdajalcev in njihovih informac ij, kajti sami nimajo blage veze. Cenenci, proti katerim se bori Jerry, proti katerim se bori Jerry, proti katerim se borimo mi, so kulturno, intclektualno, politično, ckonom sko in emocionalno nesposobni, da bi se iahko vključili v akcijo. Potrebujejo oporo tu jih možganov. Imajo mnogu opor. Zatirani,izkoriščani in kolonizirani ljudje so koloni zirani, zatirani in izkoriščani na vseh nivojih. Smo intelekiualno,politično,ekonomsko, emocionalno,seksualno in spiritualno zatirani,izkonščaniv|& kolonizirani. Nekaj nas de la za prasce. Nekaj nasje prascev. Nekaj nas ubija prasce. Vfcpa smo zajebani. Zatiran i.so zajebani, ker se ne borijo odločno, da bi onemogočili zatianje, tisti, ki zatirajo, pa so zajebani, ker sv upirajo spremembam. Jerry Rubin se trdno bori proti prascem in njihovem svetu krvi.
Huey je izjavil, da bo imela stranka Črnih panterjev zelo kmalu na milijone članov. Jerry pravi, da so otroci otroških vrtcev naraščajoč val Yippiejev. In če presojam gled e na nekatere vzgojitelje v otroških vrtcih, ki jih osebno poznam, laWco rečem, da ima Jerry prav. Vem, da ima Huey prav.
Čc imata Huey in Jcrry prav, kar tiče prihodnosti, potem jc lahko razumeti, zakaj grabežljivi prasci poUcbujejo vsa zasliševanja, ki so mogoča. Lahko je razumeti zakaj zu jebani prasec čuti svojo prašičjo potrebo po prisluškovanju telelonom. po zahrbtnosti in zasačenju kot kakšcn lovec. Samo predstavljal si nemarnega prasca, kako prislušku jc telcfonu, da bi nakradel evidenco za zasliševanje. Jebemti, kaj si pa misli! Kurac, ka j si pa misli, da jc, s svojimi velikimi ušesi! Jerry nas pripravi do tega, da se smejemo t cm prascem ob njihovi komični izpostavljenosti, kajti zaveda se, da se v trenutku, ko se ljudje smejijo kralju, svojim vodjcm, ko jih zagledajo kot bedaste šale in goljufije, z ačnejo upirati in pobjjati prasce in uničcvati njihovo moč. Osmešen prasec je mrtev p rasec, Yippic stil zapečen. Vendar mi bolj ustreza na smrt pečen prasec. Rekel bi, da je moj najljubše pripravljen prasec tisto, kar bratje in sestre imenujejo ,,Willo\v Street" prasec ali kuharja Ahmeda ,,Specialni prašičji zrezki".
Kakšno ceremonijo bomo uprizonli s prosiavo u;iše zmagc nad prasci? Nikakor ne bo zopet kakšen 4.julij! Vsaj na nivoju otroškega vrtca bi bila slaba iteja uprizoriti in avguracijo Pegaza in razložiti malčkom takole: ,,Nekoč je naši deželi vladal tazred iz koriščevalcev in zatiralcev, ki so jih ljudje imenovali prasci. Imcnovali so jih prasci, k cr..."
Jaz, poleg mnogih drugih, sem razkačen zaradi teh iger prascev. To mi daje prilož nost, da jazložim alternativno interprctacijo Demokratične nacionalne konvencije v C hicagu avgusta 1968.
Vcčina rada pravi, da so prasci za trenutek izgubili glavo ali da so končno pokazal   .• i pravo barvo. Ne strinjam se, kajti prepričan sem, da je dogajanje v Chicagu direktna posledica zaiot, ki so jih pripravili republikanska stranka in tisti, ki so podpirali Nixo na za Prcdsednika, tesno sodelujoč z rasističnimi, desno usmerjcnimi John Bircherji, k i kontrolirajo čikaško policijo in še mnogc druge policije v večjih mcstih ZDA. Repu blikanci so sc zavedali, da morajo odločno ukrepati, sicer riskirajo zmago demokrat ov. Nixon, ki mu je že enkrat spodletclo, ni.liotel več riskirati. Tako se je nekomu po svetilo pohlepno idejo spraviti amcriško ljudstvo v stran in histerijo, obenem pa uniči ti Demokratično nacionalno konvcncijo in utrditi v Amerikancih podobo demokratov, kot tistih, ki so odgovorni za nasilje v Babilonu. Situacija je bila naravnost skrojena za namene prascev. In resje uspelo. Za zdrav razvoj ameriške revolucije je nevarno dejst vo, da razred na oblasti velikokrat manipulira z revolucionarji tako, da so videti hujša erožnja, kot so v resnici. To je maslo desničarskih elementov, ki potrebujejo za svoje dclo atmosfero histerije; siccr bi ne mogli nikoli pritcgniti ljudi k svojim obupnim, bre zupnim strategijam. Z divjim nasiljem v Chicagu so desnicn>'i lahko šokirali narod, ,,s panicirali" ljudi, vzbudili občutjc ,,stran z barabami", ki ga ni mogel blokirati niti ta bedasta pizda Hubert Humphrey. Sedaj pa so vso krivdo zvalili na revolucionarno gib anjc. Nixon jc varno na položaju.
Pozno ponoči, 27. oktobra 1967, so zapokale puške v srcu črnskega Oaklanda na križišču Sedme in Willow ceste. Manjše grmenje pušk je skalilo nočni mir. Smrt je obk rožala bojcvnikc in ognjeni žar iz puškine cevi je ustvarjal senco smrti. Bcli prasecje lc žal mrtev, pečen v masti lastnega sranja. In še on bel prasec je ležal tam, popolnoma ta k kot mrtvi, le da ni umrl. To je bil redek trenutek smrti zatiralca in triumfa zatiranih. Ta čudovita iskra slavc na temnih ulicah Babilona osvetljuje pot i!o junaškc smrti vsem prihodnjim bojevnikom. Daje luč tudi tistim, ki ostancjo in naciaijujejo boj proti prascu.
Ministcr za obrambo (Črni panter) Huey P.Ne\vton je vprašal: ,,Jctnišnica, kje je tvoja zmaga? " Črnsko ljudstvo nc priznava, trdo zavrača in sc bori proti rasističnemu zatiranju znotraj državc ter proti imperialistični agresiji v tujini. V zaporu, na cestah, na sodiščih, na tujem, povsod je odgovor enak: DOL S PRASCI. Časje, da začnejo o troci Amerike ubijati in umirati zasc in nehajo izvažati revolucijo in smrti, ki jih mor amo umreti.
Skoraj tri leta je od tega, ko sem proti koncu decembra 1966 sprcmljal Beverly Ax elroda k Steuu Albcrtu v Berkelcy. Bilo je pozno popoldan. Tam so bili Jerry z Nancy, Stc\v, Joann, Jach VVeinberg in morda še kdo drug, pa sc ne spominjam. Samo nckaj t cdnov jc minilo, odkar sem bil izpuščen iz zapora, in Bever]y me jc prcdstavljala osta lim. O aktivnosti teh Ijudi v FSM in komiteju za dan Vietnama (VDC) sem bral že v zaporu. Veselil sem se dneva, ko bom svoboden in bom lahko spoznal te ljudi in mor da tudi dclal z njimi. To je bilo našc prvo srečanje. Pokadili smo malo trave in.se pog ovarjali o prihodnosti. Nihče ni natančno vedel, kako bo deloval. Izraz Yippie je bil še ncpoznan in jaz šc nisem naletel na Črnc panterje. Scveda smo se sporazumeii o našem najosnovncjšem delu, toda jasno nam je bilo, da bo treba ustvariti še marsikaj, preden bomo lahko uresničili naše sanje.
V tistem času črnsko in belsko gibanje še nista komunicirala med seboj. Stokeley Carmichael je bil vodja SNCC in na vrhuncu avtoritete. Sudaj ko to pišehi, sta Stew A lbreht in njegova dcsna roka Gumbo moja gosta tu v Alžiru. Jerryju sodijo v Chicagu, skupaj s prcdscdnikom Črnih panterjev Bobbyjcm Sealom, Tom Haydenom, Dave Dcllingerjem, Abbicjem Hoffmanom, Rcnnie Davisom, Lec Weinerjom in Johnom Fr oinesom. Čc se spominjam tistega vcčcra pri Steuu v Berkeleyu, še vedno vidim ogrom cn W.' . Fieldsov plak.st na stropu in drugi plakat s Chejem na steni - Che s svojimi pametnimi očmi, ko zre ponosno in ncustrašeno v revolucionarno prihodnost in v sm rt, kijo je presenetil s svojim heroičnim sprejemom. Tisto noč nihče od nas ni vedel, kakšna bo prihodnost, vsi pa smo vedeli, da bomo poizkušali. IN rcs smo poizkušali. In še naprcj bomo poizkušali. In doživcli bomo uspeh, ki bo prcsenetil celo nas same. V tej knjigi jc Jerry na razumljiv način razložil bistvo svojih naporov. Pove nam marsi kaj, kar vc o Ameriki. In to so zadeve, ki jih moramo vsi poznati.
Ni še dolgo tega, kar sem ponoči govoril z Jerryjem po telefonu - Alžir-Babilon -in zažigal je v slušalko, tako kot zažiga v tej knjigi...tako kot zažiga v življenju. Z obja vo te knjige gre otrok Amerike na sojenje pred Ameriko. Ob branju pa bo Amerika pr esencčena, ko bo spoznala, da je Amerika na sojenju pred otrokom, pred vsemi svoji mi otroki. In kot kazen otroci kriče zahtevajo smrt Amerike. Naprej!
VSO MOČ LJUDEM                                                                         Alžir,Alžirija
Eldridge Clcaver                                                                                4.nov.l969
DO
IT
1.: OTROK AMERIKE
Sem otrok Amerike.
Ce bom kdaj zaradi svojih revolucionarnih ,,zločinov" obsojen na smn, si bom zaželcl za zadnji obrok hamburger, pommes frites in coca colo.
Ustrezajo mi velika mesta.
Rad prcbiram športnc novice, stolpičc z družabnimi obrekovanji, rad posluša m radio in gledam barvno TV.
Ustrezajo mi veleblavovnice, ogromni supermarkcti in letališča. Kadar vidim r cstavracijo Ho\varda Johnsona ob avtomobilski cesti, sc počutim varcn (nc pa tu di nujno lačcn).
Uživam v hollywoodskih filmih - tudi slabih.
Znam samo cn jezik - angleščino.
Ljubim rock'n'roll.
Ko scm bil šc otrok, sem zbiral slikice baseball igralccv in želcl postati druga ¦ baza Cincinnati Redsov, kiuba iz našcga mcsta.
S šestnajstimi lcti som dobil avto pa tudi odlctcl na šofcrskcm izpitu. Nato sc m prcjokal vcs tcdcn in komaj čakal, da grem drugič na izpit.
Hodil scm v tako vrsto gimnazije, kjcr jc trcba opraviti izpit, iia si sprejct.
Po uspchu pri maturi sem bil mcd slabšo polovico.
Sošolci so mc izbrali za ,,najbolj delavnega" maturanta na šoli.
Imcl scm kratkc kratkc kratke lasc.
Utrgala mi jc ,,Igra v rži".
Niscm imel mozoijev.
Postal sem ,,cna a" mlad novinar pri Cincinnati Postu in Timcs-Staru. ,,Sink o'\ mi jc dcjal glavni urcdnik, ,,nekcga dnc boš postal hudičcvo dober novinar, m ogočc najboljši, kar jihje vidclo to mesto".
Ljubil sem Adlai Stcvcnsona.
Moj očc je s tovornjakoin dovažal kruli, kasneje pa jc postal organizator v Zv ezi pekovskih sindikatov. Navdušen je bil nad Jimmy Hoffo (jaz tudi). Srcc mu j c odpovcdalo pri 52 lctih.
Moja mati jc imela visoko izobrazbo in znala je igrati na klavir. Umrla je za ra kom pri 51 lctih.
Skrbel sem za brata Gila od njegovega trinajstcga leta naprcj.
Zmazal sem sc vojske.
Eno lcto sem hodil na Oberlin Collcgc, diplomiral sem na University of Cinci nnati, prcživcl leto in pol v Izraclu in začcl s postdiplomskim študijem v Berkclc yu.
Izključil scm se.
Izključil scm sc iz bclc rasc in iz ameriškega naroda.
Ustreza mi biti svoboden.
Rad se drogiram.
Nimam niti oblekc niti kravate.
Živim za rcvolucijo.
Sem yippic!
Scm sirota Amcrike.
2.: ELVIS PRESLEY JF. i BIL IKA I1SENHOWERJA
Nova lcvica je vzbrstcla, usojcn, razpizdcn otrok, iz Elvisovih krožečih bokov.
da ti nckaj povcm brat
našcl som nov kraj za živet
tam doli na koncu Ccste osamljenosti
jc Hotel polomljcnih src
Na površini je bil ves svet 50—ih let eisenhouersko mircn. Površinsko zadovoi jstvo nad ,,ljubim Ika" in njcgovo očetovsko pojavo.
Pod površino pa so tihi ljudjc bcsncli izpada zaradi verig, v katcrc so bilc vklc njenc njihove dušo. Latentna drama represije in nczadovoljstva. Amerika sc jc ujela v past svojih kontradikcij.
Očka jc pogledoval svojo hišo in svoj avto in svojo lično obdelano tratico in b il je ponosen. Vsa ta materialna poscst mu je opravičcvala obstoj.
Poizkušaljc učiti svoje otrokc; zabičcval nam jc, naj ja nc storimo ničesar, ka r bi nas zapeljalo s poti k LNpehu.
DELAJ ne igraj sc
UČI SE ne zabušavaj
UBOGAJ nc sprašuj
USTREZAJ nc izstopaj
BODI TREZEN nc uživaj drog
SLUŽI DENAR nc gobcaj
Trenirani smo bili v samozatajevanju:
Naučeni smo bili, da je fuk slaba stvar, ker je nemoralen. V teh časih pred ,,t ableto" je punca, ki je po nesreči zanosila, pomenila zapreko na poti k Spoštova nju in Uspehu.
Opozorjeni smo bili, da masturbacija povzroča blaznost in mozolje. In bili smo zmedeni. Nismo kapirali, zakaj moramo delati: da bi imeli večje h iše? večje avtomobile? večje lično obdelane tratice? Ponoreli smo. Nismo se mogli vcč zadrževati.
Z vrtenjem naših mladih, napetih, prebujajočih se teles, je Elvis Presley zdrib lal Ika Eisenhowerja s scene. Zivalsko trd energijski ritem rocka je v vročem valu plal skozi nas, silen ritem, ki je razvnemal zatrte strasti. Glasba, ki osvobaja duha. Glasba, ki nas ZDRUŽUJE.
Buddy Holly, The Coastcrs, Bo Diddley, Chuck Berry, Everly Brothers, Jerry Lec Lcwis, Fats Domino, Little Richard, Ray Charles, Bill Haley in The Comets, I abian, Bobby Darin, Frankie Avalon: vsi so nam dali življenjski pulz in nas osvo bodili.
Elvis nam jc povedal, da SPUSTI!
SPUSTI!
SPUSTI!
SPUSTI!
SPUSTI! SPUSTI! SPUSTI! SPUSTI! SPUSTI! SPUSTI! SPUSTI! SPUSTI!
Obilna kultura jc dala Elvisu podlago za rckrutacijo s tcm, da je producirala z a vsako srcdnjerazredno družino avto in avto radio.
Mcd tcm, ko jc radio na sprednjem sedežu šibal ,,Osvobodi me" (Turn me Lo ose), so sc otroci na zadnjem scdcžu zares osvobajali. Marsikatero noč smo preži veli na tcmnih in samotnih cestah in fukali v drdem ritmu rocka.
Zadnji scdcž jc ustvaril seksualno revolucijo in avto-radioje bil medij za pod talno dejavnost.
Obupani starši so sc posluževali dovoljcnja za uporabo avtomobila kot orožja za dosego avtoritete v hiši: ,,Ce nc boš ubogal, v soboto zveeer ne boš dobil avto mobila."
Bilo jc kruto orožje, ki jc prizadelo našc gonade in možnost, da se dobivamo. Zadnji sedcž jc postal prvo bojno polje v vojni med generacijami. ROCK'N'ROLL JE NAZNANIL ZACETEK REVOLUCIJE1
3.: VSRCUZVERI
Chc jc stal prcd nami v avditoriju Ministrstva za delo. Bil jc manjši, kot smo p ričakovali, lc kakih meter oscminsedemdeset je imel. Oblcčen je bil v olivno zele no vojaško unitormo, s pištolo ob boku. Objel nas je z njemu lastno intenzivnost jo in radostjo.
Bilo nas jc 84 amcriških študentov, ki smo 1964. ilegalno obiskali Kubo. Prep otovati smo morali 14000 milj, prek Ccškoslovaške, da smo prispeli na Kubo, ki je samo 90 milj od Floridc.
Mcd štiriurnirn Chcjcvim govorom smo začeli fantazirati o puškah. O bradah. O gvcrilskih pohodih v hribc. O tem, da bi se pridružili Cheju in ustvarjali revolu cijc po vscj Latinski Amcriki. Niliče si ni žclel nazaj v politično sranje v Združeni h Državah.
Potem pa nas je Che vmel iz sanjarjenja o Sierra Madri. Dejal je:
VI IZ SEVERNE AMERIKE IMATE SRECO! ŽIVITE V SRCU ZVERI.
BOJUJETE NAJPOMEMBNEJŠI BOJ, V SAMEM CENTRU BORBE.
ČE BI SE MI IZPOLNILA ZELJA, BI ŠEL Z VAMI V SEVERNO AMERIK O DA BI SE TAM BORIL.
ZAVIDAM VAM.
4.:  FSM: ZAPRITE TEGA ZAJEBANCA!
Vsc scjc začclo s 14-bcsedno odrcdbo, ki jo je izdal dckan univerze v Berkel eyu. Prcpovcdala je političnc dcbate in letakc, ki so bili namenjeni organiziranju demonstracij izven univerzitctncga teritorija.
Bili smo frapirani. Sigurno grc za problem ,,komunikacije". Vendar je vsak de kan, s katcrim smo govorili, dcjal: ,,Jaz nc morem nič. Jaz nisem odgovoren. Tod a morali sc boste ravnati po pravilih."
In prcdscdnik univerzc Clark Korr? Nihče ni vcdel niti, kako ta izgleda.
Nato pa smo zvcdcli prikrito plat te zadevc: prejšnje leto smo na teritoriju, ki pripada univerzi, organizirali masovnc demonstracije za človeški' pravice. Demon strirali smo proti hotelskim in avtomobilskim industrijam v San Franciscu. Popol noma isti rasisti, ki so kontrolirali poslovni svct, so kontrolirali tudi univerzo! In poizkušali so zavarovati svojc posle s tcm, da so nas napadli v samem temelju, na univcrzi. Bili so Vodstvo univerze.
Vodstvo je poscdalo po svojih klubih, in prcj bi se posralo na študenta, kot g ovorilo z njim.
Srcdi univerzc smo začcli z dcbatnimi zborovanji o človeških pravicah. Odločili smo sc, da bomo namerno kršili nova pravila.
Policijski avto se jc priplazil na Sproul Plaza. Ko so kifeljci vodili nekega areti ranega aktivista v svoj avto, jc nckdo zatulil: ,,Vsedimo se!"
V  sckudni jc nekaj sto ljudi obkrožilo avto. Žc čez nekaj minut nas je bilo ok oli 2000.
V  policijskcm avtujc bil Jack Wcinbcrg, jetnik prascev. Toda obkrožili smo p rascc. in tako so oni postali naši jctniki.
V  zamcno za njihovo smo zahtcvali njcgovo osvoboditev. Samo čez naša trup la bi kifeljci lahko odpeljali našega brata v zapor.
Splczali smo na streho policijskcga avtomobila, da bi govorili o dogajanju. V naslednjih 10 urah sc jc 5000 ljudi nabilo na univcrzitetni trg in se v najštevilnejši množici, kar ponmimo, zbralo k predavanju.
Ko smo obkolili avto, smo se začcli zavedati, da smo nova skupnost, ki ima d ovolj moči in ljubezni za konfrontacijo s starimi institucijami.
Naša moč je bila v naši enotnosti, naši pripravljenosti, da skupaj umremo.
Ustvarili smo svojo lastno, spontano vlado. Ljudjc so formirali komune, ki so pripravljale sendviče za tiste okoli avtomobila. Komitcji so obvestili javna občila, in vzpostavili stikc s študcnti po vscj državi. Sestavili smo skupino za pogajanja z univerzo, če bi liila ta slučajno za to zainteresirana.
Čez dvaintridcset ur smo za sabo zaslišali zoprno brnenje oaklondskih policij skih motorjev. Globoko sem vdihnil. ,,V rcdu, ta kraj ni nič slabši za umret kot d rugi."
Ravno ko smo sc pripravljali na srečanje s tcžkimi pendrcki roke postave, je u univerza ncnadoma umaknila obtožbo proti našcmu arctiranemu bratu in se odl očila za pogajanja.
Prvič v Ameriki so bili dckani pritisnjeni ob zid.
Nijim ravno ustrezalo.
Čez dva meseca smo spoznali težko birokratsko finto: zafukani dekani so up orabili pogajanja kot sredstvo, da smo se utrudili in umirili. Pregovarjanje, pregov arjanje, pregovarjanje, pravila proti politični aktivnosti pa so ostala trdna kot prc
J-
Pobesneli smo.
KURC GLEDA TAKO SRANJE!
In tako je neko lepo sončno opoldne pela Joan Baez in Mario Savio jc govoril ih tisoč ljudi je vkorakalo v poslopje za administracijo, da bi zaprlo tega zajcbanc a.
Ob štirih zjutraj je guverner, liberalni demokrat, ukazal oaklandskim kittijco m ,,počistiti" v poslopju:
800 ljudi so aretirali; največja, enkratna racija v zgodovini Amerike.
Že sam poglcd na kifeljcc na univcrzitetncm tcritoriju je pognal vsc mlačnc o pazovalce, med njimi tudi profesorjc, naravnost v naročje ekstremistov.
Študenti so povrnili s štrajkom, ki jc univerzo popolnoma onemogočil. Uničil i smo moralno avtoriteto univerzc.
Edina preostala avtoriteta na tcm teritoriju jc bilo Gibanje za svobodo govora (FSM). Vodstvo in dekani niso imcli nobcnc moči. Študenti smo lahko počeli, k ar smo hoteli.
Študenti so postali najpomcmbnejša politična moč v državi, univerza pa naše gverilsko zaledje.
Na tem teritoriju smo imcli moč, ker smo bili v vcčini. Zunaj pa so politiki, s odišča in kifeljci tulili v žclji po naših jajcih. TAKO SOOTROCI SREDNJIH SLOJEV ZAČELI V ŠOLAH
IN NA CESTAH
VOJNO PROTI AMERIKI.
5.: POSTANI 100-METRSKI NEŠTUDENT
Gibanje za svobodo govora je povabilo mularijo v Berkeley na dogajanje. Tak o se je zbralo na tisoče pribežnikov iz Ne\v Yorka in Srednjcga zahoda. da bi žive li na ulicah Berkeleya.
Življenje je bilo Iahko. Vreme je bilo toplo in kcr se Ietni časi skoraj niso spre minjali, ni bilo treba kupovati zimskih oblačil. Shajal si lahko s prodajanjem dro g. Lahko pa si tudi čcz koncc tedna prodajal časopis ,,Barb" in s tcm zaslužil do volj denarja za ves naslednji tedcn. In vcdno je bilo dovolj profesorjev v slabo vcs tjo, ki se jihje dalo žicati. In nekateri so začeli z ročnim dolom - prodajali so na kit, sveče in drugc zadeve, ki so jih naredili - kar na sami aveniji.
Nihče ni stradal na ulicah Berkeleva.
Popolnoma nova kultura je vzcvctcla v noposrcdni bližini največje univerzc n a svetu. Velik dcl Tclegraph avenijc je bil poln knjigarnic, cafejev, trgovin za plak ate in underground kinematografov.
Predstavljaj si poštiikanega študcnta, ki jc prišel iz predmestja Los Angclcsa p o izobrazbo v Berkcley. Po težkem dncvu v šoli, na poti v svojc stanovanjc ali v š tudentski dom koraka po Telcgraph aveniji: kot da bi na poti domov hodil skozi revolucijo.
Grc mimo prodajalne za ploščc in ujame nekaj zvokov Dvlana.
Fant iz prcdmestnega srcdnjcga sloja, ravno tak kot on, razen da izgleda kot b osi Jezus Kristus, stopi k njcmu in ga zaprosi: ,,Daš kaj drobiža? "
Postopoma !¦.• prihajala študcntu v zavcst misel:
,,Tu sem, obtežen z nalogami, odgovornostmi, krivdami, in brcz časa zasc. In tu so hipiji po costah; lahko počncjo karkoli liočejo. Lahko se ccl dan drogirajo. Lahko so ccl ilan na soncu, med tcm ko moram jaz preživljati dan v zatolili učiln ici. Poslušati moram dolgočasnc profcsorjc in opravljati izpite, ki me dclajo nerv ozno razvalino.
UNIVERZA JE TISKI KRAJ, KJER SE ZACNE USPEH, PASJA DIRKA PO D VISOKIM PRITISKOM, KOMPETICIJA ZA OCENE. DIPLOME, KNJIGE. P RIPOROČILA, KONKURENCA ZA MOŽNOST STLJDIJA NA TRLTJI STOPN JIIN KONČNO ZA DOBRO SLUŽBO'
AKADEMSKI SVET JE HIERARHUA, KJER VSAK LEZE V RIT TIPU, KI JENADNJIM.
Toda vsi študenti so imcli prcd očmi živi primcr tisočih otrok, ki so pustili p oštirkani svet in postali svobodni, čeprav še niso bili dovolj stari za v pokoj. Bili so resnični študenti, v klasičnem pomenu vzgoje kot samo-rasti. In ker so bili m nogi hipiji bivši študentje, so bili kot spreobrnjeni grešniki toliko bolj vneti za sv ojo misijo.
Študenti so začeli viseti okoli ncštudentskih omizij in pozabljati na prodavanj a.
Čim bolj so jim rasli lasje, tem manjše jc bilo njihovo zanimanje za študij.
Čim vcč trave so pokadili, tem bolj absurdni so sc jim zdcli izpiti in scminars ke naloge.
Začeli so množično zapuščati univerzo.
Najbolj divji profcsor na University of Calitbrnia je bil Stc\v Albert. Ste\v jc s edcl za mizo komiteja za dan Vietnama in privabljal ogromne množicc, kajti bil j e prvi revolucionar z valujočimi plavimi lasmi in peklenskimi raodrimi očmi. V t renutku, ko si ga pogledal. tc je Ste\v že zahakljal v divjc prcrckanje o travi, Vict namu, Bogu, univerzi, seksu in komunizmu.
To jc moralo globoko razžaliti univcrzitctnc profesorje. Morali so SILITI ljud i, da so hodili na NJIHOVA predavanja, in siccr z grožnjami, nagradami in kazni mi.
Tu pa je bil Stc\v, in vsa pozornost jc bila obrnjena vanj samo zato, kcr jc znal prosto govoriti.
Ste\v jc učil pod soncem namesto v kaki zasmrajeni učilnici. Toda NI IMEL pravice učiti. Ni šel skozi tovarno za povcrilnicc kot vsakdo drug. Bil jc odpadnik.
Univerza jc postala trdnjava, obkrožena z našo tujo kulturo, dolgolasimi, zak ajeno tlrogiranimi, bosimi samovoljnimi čudaki, ki so uporabljali državno univor zitetno lastnino kot otroško igriščc. To jc ogrozilo intcgritcto univcrzo. In vzbur ilo je kalifornijske politikc.
Politiki so nas imeli za IZDAJALCE - in res smo bili izdajalci, ko smo za naš e izdajstvo uporabljali denar od davkov.
Konservativne sile v državi so pritiskalc na univerzo, naj počisti s TUJIM IZM ECKOM.
Univerza sc je takoj strinjala, kajti odkrila je golazcn, kijo je uničcvala tako o d znotraj kot od zunaj.
Univerza je začela z ,,Opcracijo Pomiritcv": ločiti ,,ljudi" od gvcrilccv. Združ ene Države v Vieinamu izkorcninjajo kmete z njihovc zcmlje na ta način, da jih z apirajo v posebne, strateško nameščene vasice, ki so obdane z bodečo žico, da jih ,,varujejo pred Viet-Kongovci".
Administracija univerze se je odločila, da bo spremenila celo univerzo v cno samo veliko strateško vas.
Izmislili so si katcgorijo ,,ncštudcnt". S tem, da so postavili tisti ,,ne" pred Iju di, ki so viseli po Telegraph Avenue, so nas izključili iz človeške skupnosti. Ravn o tako je bilo, kot ko sije Ncmčija izmislila pojcm ,,ne-Arijec". Karkoli negativ nega sc je zgodilo v Berkelevu, so scdaj lahko zvalili na ,,neštudenta".
In scveda jc bilo nam, neštudentom, ime prccej všeč. Bilo je ravno tisto, kar s mo vseskozi poizkušali povedati. Odpovcdali smo'se vsem diplomam, karicram in vsem zunanjim simbolom amcriškc družbe.
PONOSNI SMO, DA SMO ZNANI KOT NEKAJ, KAR NISMO.
Da bi izgnali svobodnega duha, kot Sokrata Stewa, je univerzitetna administra cija izdala odlok, ki na svojem teritoriju prepoveduje gibanje neštudentu brez pri sotnosti pravega študenta.
Univerza je na svojcm ozemlju prepovedala neštudentske lcpake in odločila, da ne sme nobena organizacija, ki ima tudi ncštudcntskc člane, uporabljati univc rzitetnih prostorov.
Zakonodaja državc Kalifornije je odobrila Mulfordov zakon: Neštudcnt, ki na zahtcvo uradne osebc nc zapusti univerzitctnega teritorija, jc lahko aretiran zara di grobega motenja poscsti.
Da bi izpeljala vso to pacifikacijo, jc univcrza najeia kifeljea v civilu s polnim delovnim časom. Hodil je po univcrzitetnem ozomlju, iskal neštudente, špioniral za politično aktivnimi študenti, pazil na kršenje pravil, zbiral dosijeje in tesno so deloval z Red Squad (organizacija, ki vohjja za komunisti), FBI in CIA.
Ste\v ga je odkril in zatulil za njim: ,,Živijo, Dekanov Policajček!"
To imc se ga jc prijclo.
Cilj jc bil kastrirati študente.
Če so postali študenti politično aktivni, so jih vrgli z univcrze in jih označili za ncštudcnte. Mario Savio, pravzor.študentskega vodje, je postal ,,neštudont".
Dcfinicija študcnta jc postal nckdo z indcksom, nc pa tisti, ki ima intcrcs za u čenje.
Bilajc dvosmiselna potcza totalitarne države.
Vcndarlc si moral imeti nckaj sočutja s predsednikom univcrzc Clarkom Kcrr om. Bil jc tako ponoscn na svojc statistikc in načrte. Na inilijonc, ki jih je nažical pri vladi in velikih industrijalcih. Na šfevilo Nobolovih nagrajcnccv na svoji unive rzi. Na desetine hiš, ki jih bo trcba zgraditi. Na orožje, ki so ga odkrili. Na nove o ddclkc. Na rugby moštvo.
Toda kjerkoli po deželi, kamor je potoval, Kerra nihče ni povprašal po Nob elovih nagrajencih ali ekspanzivnih načrtih. ,,Kako pa kaj tiste študentske dem onstracije na univerzi? " so znova in znova spraševali.
Ubogi Kerr. Izpred nosa smo mu ukradli univerzo.
FUCK
AMERIKA!
samo AMERIKO?
Obveščamo svoje bralce, da bo Tribuna odslcj do konca leta izhajala na 10 st ranch. V vsaki številki bomo na dveh stranch v nadaljevanjih objavili celoten prc vod knjigc Jcrrvja Rubina DO IT! (Scenarij za revolucijo) (Slovonski prcvod bi b ii rccimo OPAAA!
Lahko so vam ccdijo slinc! Konec lcta boste lahko iz listov narcdili skripta.
DO
IT
Bil scm ravno na poti v Beafs Lair rcstavracijo, da bi si privoščil hamburger. ko sem zapazil zborovanje (sit-in). Nc morem se upirati sit-inu. Kadarkoli zagledam ljudi, ki sedijo, sem v trenutku zclo utrujen.
Ne glodc na tcmo - Biafra, nižjc plačc za kifeljce. modro nebo, višji davki -če zborujcte in delate zmcšnjavo, bom tudi jaz tam.
Ko scm posedel že kako uro, sem vprašal tipa ob sebi: ,,Zakaj pa smo pruvzap rav tukaj? "
Šlo je za protest proti nckaterim neštudentom, ki so postavili prcd Bear's Lai _r mizo in razdajali literaturo - dejanje, ki so ga nova pravila ;s!'solutno prepovcd ovala.
Študenti so menili, da je nepošteno od TEH neštudentov, da razdajajo literat uro.
Sam neštudent, sem se upravičeno strinjal.
Z neštudentske mize sem pobral list papirja: PRIDRUŽI SE MORNARICI IN VIDI SVET
Nekateri neštudenti so manj ,,nc" kot drugi, zlasti tisti, ki nabirajo vojaške r ekrute.
Cel sit-in scm presedcl, ne da bi zinil eno samo besedo, in se stalno pripravlj al, da odidem na tisti hamburger.
Končno so prišli kifeljci in obkolili vseh 1000 ljudi na zborovanju. Berkclevs ki izvršilni vice-kancler Earl E. Cheit, ki se je ravnokar vrnil s šesttedenskega os veževalnega tcčaja v Sovjctski zvezi, jc dal izjavo, ki je za sit-in krivila šest neštu dentov. Kifeljci so imeli nalog za aretacijo tch šcstih: Maria Savia, Ste\va Albcrta. Stcva Hamiltona, Mika Smitha, Billa Millcrja in mcne. Ignorirali so Karcn Wald, tudi neštudenta, ki je sedela prav sredi skupine. Besnaje zatulila:,,Vi zajcbani m oški absolutisti, aretirajte tudi mene!"
Nas šest so odpeljali in nas obtožili grobega motcnja poscsti in kršitve javneg a reda in miru.
T oda pogled na kifeljce na univerzitetnem teritorju jc mlačnc študcnte zopet iu/brsnd. Naslednji dan se je privalilo na univerzitetni trg 8000 ljudi: v znak od obravanja ncštudentskega poziva Maria Savia na štrajk.
To mi jc res ustrczalo. Poskus univerze, da nas opredcli kot gverilcc, študcntc pa kot ,,prcvaranc" jc pripomouel, da sc jc ,,mit neštudenta" razrasel do velikan skih proporcev. To je grobo žalilo študente in samo pripomoglo k njihovi želji, d a se izključijo.
KO POSTANEŠ NEŠTUDENT, JE TUDI SEKS BOLJŠI IN BOLJ POPOLN, POKADIŠ VEC TRAVE, SI BOLJ ZDRAV IN BOLJ SREČEN IN ZRASTEŠ S TO METROV VISOKO.
Melvin Beili, kije pred kratkim branil Jacka Rubya, jc Uotel zastonj prevzeti naš primer. Zelel sem se sestati z Bellijem.
Vsi skupaj smo šli v njegovo pisarno v San Franciscu. Tu nam je Belli povedal, da se strinja z vojno v Vietnamu.
In vendar je bil Belli dober liberalec. Dejalje, da so bile svoboščine, za katere se borimo v Vietnamu, izgubljene na univerzi. V tistem trenutku, ko so nas areti rali. Menil je, da mora univerza dovoljevati vsako politično aktivnost, pa naj bo študentska ali neštudentska.
Belli je imel kavbojske škornje in vsak dan obravnave drugo obleko. Ob makc -upa, ki ga je imel za TV kamere, je bil njegov obraz oranžen.
Njegov šarm je obvladoval sodno dvorano. Enkrat, koje nagovoril sodnika, je sredi nagovora teatralično izvlekel robec, in si, med tcm ko so porotniki, nabasa na dvorana, tožilec in sodnik nestrpno čakali, vzel 40 sekund časa, da se je usekn il. Poslušali smo v popolni tišini.
Belli je končaJ in dejal: ,,Sodnik oprostite."
Kifeljci so pričali, da nisem imel vodilne vloge na sit-inu.
Dekanov Policajčck je dcjal: ,,MIslim, da Jerry Rubin vcs dan ni nič govoril, TODA SMEJAL SE JE PRECEJ."
Bellijc dal nato poklicati dekana Cheita. Vprašal ga jc: ,,Pravitc, da so ti ljud je ovirali normalni potek dela na univerzi, gospod dckan? "
Dobri dekan je odgovoril: ,,Da, menim, da so."
Belli: ,,Ali je Jerry Rubin oviral normalen potek dela na univerzi, ker se je sm ejal? "
Mravljinci so nam šli po hrbtu, ko je Belli začel s svojim končnim nagovorom poroti. Dejalrje: ,,Jaz znam braniti kapitalizem bolje kot kdorkoli v tej dvorani."
Nagovarjalje poroto, naj potrdi ameriško demokracijo. ,,To so dobri mladi lj udje; če jih obsodite in bodo morali v zapor, boste s tem samo dokazali, da imaj o prav, ko trdijo, da je njihova vlada hudobna."
Slučajno se je med porotniki znašel neki tip, ki je pred kratkim pribežal z Ma džarske. Med obravnavo si je stalno nekaj zapisoval in postal glavni porotnik in r abelj.
Po desetih urah premisleka so s«. porotniki odločili. Vsi smo bili spoznani za krive zaradi kršitve javnega reda in miru.
Mario je dobil 90 dni.
Stew jih je dobil 60.
In jaz sem dobil najmanj, 45 dni.
6:  VOJAŠKI VLAKI PRIHAJAJO SKOZI NAŠE MESTO, TRALALA, TRALA
LA
,,PRIHAJAJO! PRIHAJAJO VOJAŠKI VLADI! CU-CU! ČU! ČUUUH-ČU
Slišal scm profesorja Steva Smaleja in Moa Hirscha, kako sta vsa zadihana za dan Vietnama tulila po poslopju komiteja. Razburjeno sta kazala stavek na /adnjih st raneh Berkcley Gazettc: ,,Mcstni svet je odobril prošnjo Santa Feja, da na poti v Oakland Army Terminal vojaški vlaki peljejo skozi Berkeley."
Vlaki, ki so vozili vojake za Vietnam, so šli ravno skozi stanovanjsko četrt na šega mesta! Preveč! ln samo tristo metrov od pisarnc VDC (Vietnam Day Comit ee)!
Dva komandosa VDC sta skočila v avto in šla kot izvidnica okrog dvesto milj na sever. Takoj ko bi zagledala vlak, bi nam telefonirala. Potem bi stopil v akcijo VDC.
Imeli smo široko razpredeno telefonsko mrežo. Klicali bi 10 ljudi, ki bi zopet klicali vsak po 10 ljudi. Tako bi v cni sarni uri lahko po telcfoni mobilizirali 1000 Ijudi. ¦
Natiskali smo letake ,,Ustavitc vlak" in napisali transparente.
Naša soba na univerzi je bila v stanju stalne pripravljenosti.
Prvi dan. Nič!
Drugi dan: Zopet nobenega glasu od onili dveh na severu.
In potem: ,,Tu je, tu jc, vlak - poln vojakov proti Berkeleyu!"
Rdeče luči VDC so se zajbliskalc. Vsc silc v akcijo. V času dveh ur okoli trist o dcmonstrantov na progi. Čez progo razpet transpaivnt: USTAVITE VOJNI ST ROJ.
Nikjer nobenega kifeljca. Pričakovali smo, da bodo strojevodje ustavili vlak, ko nas bodo zagledali. Kaj drugcga pa jim prcostane? Pričakovali smo, da bomo ustavili vojni stroj.
Tračnice so se začele tresti. In tam, ogromen kurčev vlak se vali proti nam. V se bliže in bliže. Držimo položaj.
Vlak sploh ni zmanjšal hilrosti.
,,NE BOSEUSTAVIL!"
,,PAZI!"
Vrgli smo sc vstran, vlak pa jc brzel mimo in raztrgal transparent.
Naslednji dar nov poziv: ,,nov vlak je na poti." Alarmirali smo tisk.
Tokrat nasje bilo na stotine na tračnicah. Trideset kifeljcev je naredilo neke vrste klin, da bi nas pregnali. Prestavili smo se na drugo mcsto in poscdli po prog i.
Gotovo bo vlak prej USTAVIL kot POVOZIL človcka. Toda vlak z vojaki se jo zaletei med nas. Spremljali so ga kifeljci, formirani v klin.
Stali smo vzdolž proge in prcklinjali. Neki vojak na vlaku nam jc hitro pokaz al V znamenje.
,,Si videl? "
Drugi vojaki so skoz okna moleli na brzino napisane transparente:
,,SREČN1 CIVILISTI"
,,NOCEM ITI; NADALJUJTE!"
Postopoma smo se zavedeli vseh implikacij. Santa Fe železnica in Združene dr žave so nas pripravljene prej pobiti, kot ustaviti svoje kurčeve vlake. Začeli smo razumevati, kaj pomcni VOJNI STROJ.
Ne smemo pozabiti na transparente, ki so jih držali vojaki. Naša odločnost je rasla. Ustavili bomo ta zajebani vlak!
Kaj bi naredili?
Nekateri so predlagali dinamit. Drugi je predlagal avto čez progo.
Oclločili smo se pripeljati še več ljudi na progo. Prisilili bomo viak, dase bo u stavil - naredili bomo še večjo predstavo, konfrontacijo med Vojsko in Cloveški m življenjem.
Preplavili smo Berkeley s tisoči letakom ,,USTAVI VLAK!"
USTAVl VOJAŠKI VLAK!
Tisk se je spraševal o VDC nevcrjctni obveščevalni službi. Še preden je policij a vedela, kdaj pridejo vlaki, smo mi že imeli potrebne podatke. Obvestili smo tis k, da vlaki prihajajo. Kako in kje smo izvedeli?
Samo zmigali smo z rameni in jih pustili, naj ugibajo. Medtem pa so VDC ko mandosi neprctrgano budno čakali na vlak.
Poziv je prišel ob treh zjutraj. Hotcli so nas prevarati s tako zgodnjim prihod >im vlaka. Toda bili smo pripravljeni.
Ob šcstih zjutraj jc bilo na progi okrog 1000 ljudi, ki so debatirali in pili ka vo, da bi se ogreli. Približno 50 berkleyskih kifeljcev in ducati policajev v civilu s o naredili klin, da bi nas imeli pod kontrolo. Bili smo ujeti v policijsko zagozdo.
IDEJA: lahko zdirjamo po tračnicah in prestrežemo vlak.
Vsi smo tekli, v vrsti.
Kifeljci za nami.
TV sncmalce smo popolnoma presenetili, vendar so se z vso težko opremo po gnali za nami.
Za celo miljo demonstrantov, kifeljcev in TV snemalcev se je zgrnilo po progi, viaku, ki bi prej ubijal, kot se ustavil, naproti.
Vedno več je bilo možnosti, da bo kdo ubit.
Potem se je pojavil vlak.
Strojevodja je spustil oblak pare 10 metrov pred vlak, da bi tako pregnal ljudi s tračnic. To je pomcnilo, da ne more videti nikogar na tračnicah.
Para je oslepila vse tiste, ki so opazovali prihajajoči vlak.
Civilni policaji so hodili pred vlakom in pretepali ljudi, da bi jih spravili s trač nic.
Clovek je ležal na tračnicah, obrnjen z obrazom k tlom.
Ljudjc so klečali ob njem in ga zaklinjali, naj se umakne.
Ni odgovarjal.
Nekdo ga jc poskusil odvleči.
Ncmogoče.
Dobil je pomoč, in dva sta ga poskusila zvleči s tračnic.
VLAK SE JE VSE BOLJ IN BOLJ BLIŽAL.
Zadnjo sekundo so ga odvlekli, ravno ko je vlak zahrumel mimo.
Vzdolž vse proge so se demonstranti in policaji pričeli pretepati.
Neki VDC gverilec je skočil na stopnico zadnjcga vagona in potegnil zračno z avoro. Še trideset jih je planilo na vlak, nckaj pa splczalo na streho. Trije so skoč ili v zadnji vagon, pa jih je vojaška policija pometala na tla.
Šele ko so demonstranti zavzcli vlak, je pričcl zmanjševati hitrost.
Nato se jc le še počasi plazil naprcj.
Med tem ko so nas kifcljci šc veilno poskušali prcpoditi, smo naredili nove vr ste čez progo.
VLAKSE JEUSTAVIL!!!
Kifeljci so poskušali i:jcti tistc, ki so splczali na vlak. Ko so prišli, smo sc razp
ršili - dobili so samo tri ali štiri.
Tekli smo, tulili in skakali, stran od tračnic, po ulicah, kot kaka banda norih pizdunov.
Bili smo bojevniki zmagovalci. Bili smo v ekstazi. Ustavili smo vojaški vlak.
USTAVILI SMO VOJNI STROJ, DOKONČNO SMO GA ZAJEBALI.
7: V REVOLUCIJI MORA BITI BOLJ ZABAVNO KOT ZUNAJ
Naša prva odločitev je bila, da mora biti hladilnik stalno poln piva.
Če si bil osamljen, si vedno lahko skočil v poslopjc komitcja /a dan Victnama in tam dobil nekoga, s katerim si se lahko pogovoril.
Ce si imel načrt, da bi odrešil ta svet, je bil tam veclno nekdo, da te je posluša 1.
Vsak norec s ceste je lahko napisal letak in ga razmnožil, ga podpisal z ,,Vietn am Day Committee" in ga začel deliti naokrog.
Popotniki so v Berkelcyu navadno končali na VDC, preccj jih mkoli več ni o dšlo.
Študenti so se mimogrede ustavljali, pa se niso nikoli več vrnili v šolo.
Mularija je bežala od doma in se skrivala v VDC.
Telefon je stalno zvonil; včasih vseh pet nacnkrat. Samo odgovoriti na vse jc bil že štos.
Karkoli je kdorkoli hotel vedeti - od tega, kako se speče potico, pa do tega, kako se znebiš spolnih bolczni - je moral samo poklicati VDC. Naši telefonski r ačuni so zrasli na 2000 dolarjev na mesec, ker smo klicali na vsc konce sveta, da bi mobilizirali ljudi proti vojni v Victnamu.
VDC se je rodil, ko smo organizirali dan Vietnama, največje diskusijsko zbor ovanje (teach-in) v zgovodini. To je bil 36-urni happening s 50000 različnimi u deleženci. Ta izkušnja nas je naučila vcijcti v APOKALIPTIČNO AKCIJO.
Zgodovino bi laliko spremenili v enem samem dnevu. V eni uri. V sekundi. S pravo akcijo v pravem trcnutku.
Naša taktikaje bilo pretiravanje. Vse je bilo ,,največje", ,,najbolj masovno".
Naš cilj je bil ustvarjati krize, ki bi vsakogar zagrabile, in prisilile ljudi, da čez noč spremenijo svoja življenja.
VDC izvidnica, ki jc preiskovala travnatc liribc berkclcyskega Tildcn parka, k odkrila tajne pesjake, kjer je Armada trenirala mori'ske vojne pse.
VDC komandosi/umetniki so postavili opozorila:
POZOR: VOJAŠKI PSI NA TEM PODROCJU. PAZI NA OTROKE IN DOMAČE ŽIVALCE. CE SE PRIBLIŽA PES, SE NE PREMIKAJ
-U.S. ARMY, Official
Matere in majhni otroci so, ko so zagledali opozorila, pometali piknik košare na tla in bežali. Panika in blaznost.
Vojska je trdno zanikala, da bi bila postavila opozorila, in zatrjcvala, da so psi pod strogim nadzorstvom in dobro zagrajeni. Vendarle so čez tri tcdne pesjaki s psi vred izginili. Zmaga!
Izdajali smo tedenski časopis in organizirali diskusijc o Victnamu po stanovu njih in ulicah v črnskem getu Oaklanda. Pošiljali smo govornike na vse koncc in k raje, zasipali vojake na letališčih z lctaki in jih nagovaijali, naj dezcrtirajo, mladi ni smo dajali nasvete, kako se rešijo vojske, zravcn pa smo še koordinirali raziska ve, nabiranja podpisov za razne peticije ter maksi in mini demonstracijc. Noben državni uradnik ni mogel priti v Bay Area, ne da bi ga strašil team psihičnih tero ristov. Toje bila skupina, ki jo je imel VDC posebej za sprejemanje.
V petih sobah je bilo stalno na stotine ljudi; povsod scstanki komiieja, nori a ktivisti, ki so naravnost hrepencli po težavah, ko so po zadnjih sobah načrtoval-super tajne projekte. V eni sobi so divji planirali, da bodo najeli letala, leteli nad Rose Bowl in metali na množico lctakc. V drugi sobi so še bolj divji načrtovali di rekten napad na Oakland Army Terminal.
V VDC je stalno vrelo, konstanten orgazem. To ni bil kraj za meditacijo. VDC je postal legenda, znana po celem svetu.
Ce nisi bil Z NAMI, si bil PROTI nam.
Vedeli smo, da ni daleč dan, ko bodo nurenberški procesi v Ameriki; sodniki bomo mi.
Bili smo prekleto gnusni - in uživali smo vsak trenutek.
8: ,,GIBANJE, KI NI PRIPRAVLJENO TVEGATI POŠKODBE, CELO SMRTI, JE EN DREK VREDNO"
NA TISOČE ŠTUDENTOV IN DRUGIH BO BLOKIRALO VHODE OAKLAND ARMY TERMINALA IN GA ZAPRLO!
Politiki so našo grožnjo vzeli resno. Proglasili so izrcdno stanje in mobilizirali nacionalno gardo. To nam je organiziralo našo demonstracijo! Vsi so prišli v Ber keley na dogajanje.
Steve Smale, eden od predscdnikov VDC, jc na tcleviziji razodcl načrte. Koli ko živcev je izgubila univerza zaradi Smalea! Eden svetovno znanih matematikov in eden najbolj renomiranih profesorjev na univerzi - sedaj pa kuje zarote in sod eluje z neštudentskimi divjaki!
Smale je izjavil, da bo VDC napadel Terminal iz zraka (trosili bomo letake iz letal), z morja (na tisoče veslačev v čolničkih) in z zemlje (1000 ljudi bo korakal o od univerze skozi Oakland do Terminala).
Guverner je odgovoril, da bodo imeli pripravljene policijske pse, solzilni plin in 3600 vojakov, da bodo odhili napadalce.
Med tem so prmivojne skupine po vsej deželi mobiliziralc ljudi in organiziralc prvi ,,Mcdnarodni dan protcsta proti vojni v Vietnamu". Dcmonstracije na isti d an po-vsch mestih države! Od Ne\v Yorka do Bcrkeleya, vsi so se pripravljali na \ imultan orgazem.
Ali bo vojska streljala s streh na nmožico berke!eyskih demonstrantov za mir?
Napctost je vladala na Telegraph aveniji.
Watts je gorcl komaj pred dvema mesecema.
RAZPLET!
Tcach-in jc bil dolgočasen. Preveč besed in premalo ljudi. Samo 4000 ljudi jih je prišlo, nas pa je bolelo srce.
Toda naenkrat, do sedmih /večer, so ljudje preplavili univerzitetno naselje. T isoči mladih so se zgrinjali iz vseh koncev in krajev. Največja množica za demons tracijo v zgodovini Berkeleya!
Cez 20000 ljudi!
Grožnje kifeljccv nas niso prestrašile!
NAMERAVALI SMO KONČATl VOJNO!
Govori na teach-inu so sc šc nadaljevali, ko so množice preplavile ulice in za čcle s pohodom. Vodstvo je bilo popolnoma presenečeno; nekaj članov komitcj a je zdirkalo po stranskili ulicah, da bi prišli na čelo demonstrantov in prevzcli vo
dstvo.
Pred njimi jc bilo predmestje Oaklanda pa tudi oaklandski kifeljci, ki so z ra mo ob rami stali čez cesto, oboroženi s solzilnim plinom, pcndreki in policijskim i psi.
Ko jc bil pohod samo še par sto metrov od vojne cone, zadnji del vrste sploh še ni zapustil univerzc. Masovna vrsta človeštva, dolga 1,5 milje, od univerze do Oaklanda!
Bili smo najpogumnejši ljudje na svetu, držali smo se za roke, peli in bili vesel i.
Začelc so sc širiti govorice:
,jKifeljci imajo plin. Spustili bodo solzilni plin na nas!"
Sc nihčo ni tega doživel.
Vodstvo komiteja jc začclo razpravljati: kaj storiti? na levo v Oakland? naj posedemo? naj napademo policijske linije?  na desno nazaj v Berkelev?
Za nami so Ijudjc kričali: ,,LEVO! NA LEVO! Oakland! OAKLAND!
,,NE MOREMO NAZAJ,';,sem dejal. ,,TO JE NAJVEtJA NOC V ZGODOVI NI AMERIKE!"
,,Če ne bomo šli nazaj, bodo Ijudje umirali. To bo dokončno uničilo naše gi banje!" je dcjal eden od vodij.
,,ČE GREMO NAZAJ, bo to uničili gibanje!" je zaklical Smale.
,,Jaz ne prcvzamein odgovornosti za smrt drugih. Vse nas bodo aretirali. Iz z apora se ne da voditi gibanja," je dejal drugi član komiteja.
Za nami je postajalo glasnejše in glasnejše ponavljanje:
,,LEVO! LEVO!"
,,To so tisti kurčevi aktivisti spredaj. Briga jih, kai se zgodi z ljudmi za njimi."
,.PREPUSTIMO ODLOČITEV MNOŽICI", JE D) JAL NEKI AKTIVIST. ,,NAS DEVET NE MORE ODLOČATI ZA 20000 LJUDI! USTAVIMO POHOD POSTAVIMO MIKROEON IN LJUDJE NA.I Si  SAMI POGOVORIJO  KAJ NA J STORIMO."
»Toje popolnoma demagoško. Kako imaš lahko demokracijo na cestah z 20000 ljudmi, ko te vsako minuto lahko napadejo s solzilnim plinom'' Tisti ki najbolj tuhjo, bodo lmeli bcsede," je odgovoril predstavnik konservativcev
JCricanjo jc postajalo vedno bolj zahtevno: ,,NA LEVO! NA LEVO! NA LE
"Lahko bo nekaj mrtvih. Nočem prevzeti odgovornosti."
,,GIBANJE, KI Nl PRIPRAVLJENO TVEGATI POŠKODBE, CELO SMRTI.
JE EN OREK VREDNO. NE MOREMO NAZAJ, SAMO ZATO, KER SE BOJIM
O DA BO KDO UBIT."
Izglasovali smo 5:4, da gremo nazaj v Berkeley.
Zastava jo šla na desno.
Pomešal sem se med množico; oči sem imel polne solz.
Šok in zmešnjava sta šla kot val skozi množico. ,.Kaj se jc zgodilo? Ta pot ne pdje v Oakland! Zakaj gremo nazaj v Berkelev? "
Vescljo in ckstaza, ki sta zorcla od duše do dušc. ko smo korakali proti Oakla niUi. sta izginila.
Spremenilo se je v pogrebni pohod.
Žalosten in slovesen.
Kurcgleda ,,vodje". Kurc gleda ,,komiteje"
GIBANJE, Kl NI PRIPRAVLJENO TVEGATI POŠKODBE, CELO SMRTI, JE EN DREK VREDNO.
6
Naslcdnn dan sc jc prika/alo SUOO Ijudi, da bi šc cnkrat poizkusili. tokrat po-poldnc. Kosmo sc približali strnjeni vrsti oaklandskih kifcljcov, jc nekdo zaše-pctal ,,Hell's Angclsi ob kifeljcih."
Allcn Ginsbcrg, .ki je žvcnkctal s cimbalami in pel Hare Krišno na kamionu pred sprevodom, je bil zaskrbljen. ,,Upam, da ne bo težav". ic deial. ..Tam so najbrž zato, da se bodo tcpli s policijo."
,,AMER1KA JE PRVA! AMERIKA ZA AMERIKANCE! NAZA.i V RUSIJO. VI ZAJEBANI KOMUNISTI!"
En črnooblečcni angel jc zagrabil zastavo s špicc pohoda in jo razJr^al na dva kosa.
Angelsi so se vsc vprek začcli prctepati z rcditelji. Panika. Rediielji so klicali množici: ,,Nc bežite. Poseditc sc."
Vihtcč pcndrckc so sc vnicšali berkcleyski policaji. En policaj je z zamahom z lcvc razčcsnil glavo 150 kilskemu, dvometrskemu Angclsu. Kri jc špricnila.
Nck drugi Angcl jc skočil na policaja in mu preiomil nogo.
Toda Angclsov je bilo prcmalo in nazadnjc so jik polovili. Drugoga za drugim so naložili v maricc, dcmonstrantje za mir pa so vzklikali berkelevskemu polica ju z zlomljcno nogo, ki so ga odncsli na nosilih.
Zaobljubili smo se, da bomo čez tri tcdnc ponovno korakali na Army Tcrmi nal. Toda poglavitno vprašanjc je bilo: ,,Kaj. čc Angclsi zopct napadejo? "
Ncko noč so sc marksistični lcvičarji naifpali na VDC scstanek in sprcjcli od ločitcv, da sc oborožimo in sc branimo s koli in obrambno stražo.
Naslcdnjo noč pa so sc na sestanck natrpali pacifisti in sprcjcli odločitev, čcš: ,,Ce nas bodo napadli, bomo krvavcli."
Ginsbcrg jc prišcl na sestanek s svojimi idcjami:
ŽE VNAPREJ BI MORALI RAZGLASITI, DA BODO PSIHOLOŠKO MANJ RANLJIVE SKUPINE, KOT ,ŽENSKE ZA MIR", SJARE MAME, GOLA DE KLETA, MATERE, DRUŽI^E IN DOJENČKI, NA ŠPICl POHODA: ČE BI ANGELSI NAPADLI, BI.NIČRALI VSI ZAČETI Z MASOVNO TELOVADBO.
i AKOJ BI MORALI VSl SKUPAJ ZACETI PREPEVATI ,,RINGA RINGA RAJA" ALI ,.NA PLANINCAH SONCECE SIJE".
OB PRVEM ZNAKU NEMIRA, BI MORALI PO ZVOČNIKIH PRENAŠATI „1 WANNA HOLD YOUR HAND".
VSAK DKMONSTRANT BI MORAL PRINESTI S SEBOJ CVETJE IN GA DELITl MED-ANGELSE, POLICAJE^ POLITIKE IN NOVINARJE.
V POHODU NAJ BI BILA POMESANA TUDI PARADNA VOZILA, NA KA TERIH NAJ BI BILE POSTAVLJENE SCENE: KRISTUS S SVETIM SRCEM IN KRIŽEM, THOREAU V KLETKI, HELL'S ANGELSI S SVETNIŠKIM SI JEM.
,,Demonstracija je teatcrska produkcija," jc dejal Ginsl>cnt. ,,Življcnjski stil, encrgija in vcsclost demonstracij lahko postanejo eksemplarični prizor, kako ob vladovati situacije napetosti in strahu, grožnje."
Ali bi laliko dobili Dylana, da bi prišcl in pel na pohodu? Ginsberg je za trc nutek pomišljal in dejal: ,,Dylan bi morda prišej, a bi ne smcl.o biti govora o voj ni. Kot čc bi, na prirner, vsakdo nosil transparcnt s sliko raznih vrst sadja."
Nihče ni vcdel, kaj počcti z Ginsbergovimi prod-hipijevskimi LDS (,,kisli na") idejami.
Oakland jc znova odklonil dovoljcnje za pohod. Vendar si j> nek zvezni sod nik zamislil kompromis: nc bi sicer smeli zapreti Oakland Arrnv Tcrminala, lah ko pa bi krenili v nek oaklanski park, kjcr bi imeli innožično zborovanje.
Hcll's Angelsi so sklicali tiskovno konferenco. Izjavili so, da bodo vcs dan ra je popivali.
Tako je pohod bil, in ga ni bilo.
Dvajset tisoč ljudi je vkorakalo s piknik-košarami v Oakland, da bi poslušali nedoljskc govornikc. Varovali so jih, dovolj ironično, sami oaklandski kifeljci. Zupan Oaklanda je na koncu pohvalil reditclje za ,,odgovorno delo". Naio so se vsi lepo razšli, vsak na svojo stran. Vsa energija protivojnegagibanja je bila izčrpana. Poslopje VDC je rožljalo kot staro okostje. Nekega dne je bomba odnesla pol hiše. Duh, ki je bil nekoč naš, se je vrnil v Mater Zemljo.
bni napad. Imenoval sem ga rasistični pes. KAPIT(\L1STICNI
Naslednji dvc lcti smo se šponali, ljubili, so spoznavali in pripravljali na nasled njc, na življcnje ali \tnrt resnc borbe proti vojni, \n sicer na ,,Oaklandski teden proti vpokliccm v vdjsko" in proti Pentangonu.
VOJNA PA SE JE MED TEM ŠE VEDNO NADALJEVALA.
9: VSAK BEDAK LAHKO KANDIDIRA ZA ŽUPANA
Vsak bcdak, ki zbere 25 podpisov in 25 dolarjev, lahko kandidira za župana mesta Bcrkeley.
Tako sem sc odločil, da bom kandidiral tudi jaz.
Ali jo sploh še kakšcn boljši način za norčevanje iz politfčnega sistema, kakor da kandidiraš za tako mesto?
IMELI BOMO MARIHUANA TEACH-IN PRED POLICUSKO POSTAJO IN NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA AKCIJA BO TO, UA BOMO DELILI JOINTE POLICAJEM
VODILI COMO POHOD 10-LETNIKOV NA VOLIŠČA IN ZAHTEVALI VOLILNO PRAVICO.
ČE BOM IZVOLJEN, NE BOM OPRAVLJAL SLUŽBE. IMELI BOMO RO TACIJSKI SISTEM, VSAK BO ŽUPAN PO EN DAN.
ZAVZELI BOMO MAGISTRAT TAKO, KOT JE CASTRO ZAVZEL HAVA NSKIHILTON.
Dirkal sem po Telegraph Avenue in spraševal ljudi za mncnje o moji ideji.
,,Ti župan? Ha-ha-ha!" Vsek se jc začel smejati.
To je bila točno tista rcakcija. ki scm sijo želel.
Prcd kratkim so mc arctirali ravno zaradi kršitve javncga reda in miru, scdaj pa sem javno oznanil, da bom, če bom izvoljen, mcd javnim praznovanjem porni lostH scbc - in vse druge.
Bcrkclcy je majhno amcriško mcsto, ki ima na puklju revolucijo. Župan je plešast rcpublikanski busincssman, ki jc nekcga dne začcl z majhnim podjetjem, nato pa delal, dclal, delal in dclal, doklcr ni dobil uslužbencev, in delal, delal, de lal, doklcr ni postal uspcšcn.
Župan Wallace Johnson prcdstavlja ,,tisti drugi Bcrkeley" - Berkeley bankir jev, upokojcnih oficirjev in tisočev starih mam v tcnis copatah. Berkeley s trgovi nsko zbornico, Ameriško Lcgijo in s taborniki.
Borkoluy, ki je bil vsa ta lota uspcšen in zadovoljon. Doklcr ni kar naenkrat v svoji sre&ini oflkril anarhijo, norost, seks, droge in upor. To mesto je postalo center svetovne revolucijc.
Naša kampanja jc napadla filistrski Berkeley. Začeli smo infiltrirati njegovo tnajhno tovarno za gradbcni material. Eden izmed naših je v tej tovarni zaprosil za dclo. Dobil jc dclovno mesto. Prva dva dni je porabil, da si je ogledal delavce - vsi so bili bclci. Naslednji dan smo šokirali mosto z demonstracijami pred župa novo tovarno; obtožcvali smo ga, da jc rasist, kcr vodi tak posel - sredi Črnega Berkelcya.
Zupan, vcs v zadrcgi, ga je še bolj polomil, ko je odgovoril na naše vprašAnje o rasizmu v r/egovi tovarni: ,,To je moja privatn« zadeva. To ni nobenajavna in formacija."
Prijetna stran kandidiranja za župana je dejstvo, da govoriš pred cerkvenimi skupinami, prcd ?'TA, trgovskimi združcnji in patriotičnimi skupinami - na is tem odru kot tvcifnasprotnik.
Vsakokrat ko scm so pojavil skupaj z Johnsonom. sem sprožil nanj oster ose ga r; CNI   PRASEC.
RE V A.
POSCAN   POLITIK.
U S R A N E C.
Johnson jc sredi encga teh napadov vstal, rckoč: ,,Ne bom več poslušal teh ne sramnosti," in dostojanstvcno odkorakal iz sobc. V tistem trcnutku, ko je zalo putnil vrata, scm se obrnil k*publiki v Ženskcm klubu:
,,Glcjtc, ali žclitc, da sc vaš župan tako obnaša? "
Vsi so me spraševali: ,,Si rcscn? Si resen? "
V volilni politiki pomcni izraz ,,rcsen" le cno: Irnaš šanso, da zmagaš?
Mogočc bom pa zinagal!
Samo še dva kandidata sta tekinovala: en trockist in cden od John Bircherjev. Demokrati so podpirali Johnsona.
Začo! scm scstavljati načrtc za zmago - kombinacija, ki bi bila zmagovita: dobil bi sdasovc študcntov in neštudentov, čc bi volili. Glasove črncev - zaradi opozicije rasizmu v Johnsonovi tovarni. In navsezadnje še glasove tistih liberal cev srcdnjcga sloja iz bcrkclcyskih gričcv, ki sc šponajo. Ti hočejo konec vojne v Vietnamu, hočejo pa si tudi ohraniti svoj prijetni pogled na svet. Za koga naj gla sujejo - za busincssmana, ki hoče vojno, ali za ,,javno nadlego", ki je proti voj ni?
Naš odbor jc začcl pošiljati ljudi od vrat do vrat, po vsem tem ziijebanem me stu, da so govorili z ljudmi o volitvah novega župana.                      *
Spoznali smo prcsenetljivo resnico.
Vcčina sploh ni ve^cla, da IMAJO župana.
Malo jih je, ki so ga*pozriali po imcnu.
Nihče ni vedcl, kako izglcda.
Mi, radikalci, smo morali po vsetn tnestu prepričevati ljudi, da obstaja razlika mcd dobrim in slabim županom, da glasovi in volitve nekaj pomenijo, da demo kracija obstaja zares lahko.
S Stcvvom sva teden dni garala, da sva napisala program, ki je obsegal predlo ge za rešitev v?eh važncjših problcmov. Spraskali smo skupaj 5000 dolarjev in natiskali 40000 lepih, psihedeličnih knjižic po 25 strani - verjetno najbol izdelan politični program v zgodovini kandidature za župana v Ameriki.
Cele dncvc sem preživljal v supermarketih, kjer sem razdajal te knjižice in go voril: ,,Mojc imc jc Jcrri Rubin. Kandidiram za župana tcga mesta. Upam, da boste glasovali zamc."
Na cncm od sestankov odbora tc kainpanje smo z glasovanjem spodbili idejo o rotacijskcm županstvu, kajti ,,nihče pc bo glasoval za kandidata, ki pravi, da ne bo opravljal službe, čc bo izbran."
Opustili smo miscl na marihuana teach-in.
Kupil scm tclovnik \n zlato obleko.
Ostrigol sem se in sf*dal oblikovati brke.
Celc rroči scm ležal zbujcn in sc sprašcval, če sem resen.
MOJE IME JE JERRY RUBIN. KANDIDIRAM ZA ŽUPANA. UPAM, DA BOSTE GLASOVALI ZAME.
MOJE IME JE JERRY RUBIN. KANDIDIRAM ZA ŽUPANA. UPAM, DA BOSTE GLASOVALI ZAME.
Tc besede so mi postale skoraj pesmica.
Nikoli ne bom pozabil izraza totalnega razočaranja in zasmeha na Stevvovem obrazu, ko me jc prvič zagleda! v oblcki, tri tedne pred volitvami. Zmečkal je kos papirja in ga z gnusom vrgel vamc.
Odnosi med Stewom in menoj so postali prisiljeni.
Z Nancy sva se skoraj razšla, ker sem stalno priganjal ljudi k trdemu delu.
,,VSAKA IZGUBLJENA MINUTA JE EN IZGUBLJEN GLAS."
Vstajal scm ob šestih zjutraj in delal do dveh ponoči. In hotel sem, da tudi os tali tako delajo. Imel sem relaksacijo za osebfii napad na kampanjo.
Začcl sem govoriti ljudem:-,,Ti nisi resen."
Začel sem polubljati otročičke in strcsati vsako roko, ki sem jo ujel. Nisem
7
se imel časa drogirat.
Začel scm gledati na ljudi kot na ,,glasovc".
Tisti, ki so glasovali zame, so bili najbolši ljudje, ki so kdaj koli hodili po zem lji.
Tisti, ki niso glasovali zame, so bili sovražniki.
Ljudje so bili samo za—Rubin ali proti-Rubin.
Nikoli nisem bil brez bele srajce, dolge kravate in nove obloke.
Na večer volitev sem imel superzaupanje v aspeh. Nato so začeli prihajati gla sovi:
JOHNSONJOHNSON.JOHNSON!
Potrlo me je.JOHNSON.RUBIN.JOHNSON.JOHNSON.
Še bolj me je potrlo.
Sem in tjaje prišel kakšen ,,R'ibin". Popolnoma me je zmazal.
Končal sem kot drugi, s 7385glasovi, 22% in zmugal v štirih okrajih, vse na univerzitetnem področju. Razmcsarili so me na podračju gričev, v črnem prede lu pa sem dobil le nekaj glasov.
Na najtežji način me jc izučilo, da se ne da zgraditi novc družbe tako, da pro sjačiš za glasove na volitvah.
Poizkušal sem dobiti iilasove staršev tistih otrok, katerim sern prigovarjal, naj pustijo šole, naj kadijo tr&vo in se fukajo.
Če hočeš uspeti v volilni politiki, moraš biti nepošten. Naša nova družba je poštena.
Volitve so zgrajene okoli posameznih kandidatov. Naša nova družba je kolek tivna.
Zatajil sem svoj življenjski stil, da bi dobil glasove poštirkancev.
Nikoli več ne bom oblekel zlate oblekc in telovnika.
Kurc gleda volilno politiko.
ŽIVIMO revolucijo.
10: VSI SMO ČLOVEŠKI ,,BE-INS"
Nekega dne so San Francisco hipiji povabili nekaj berkelcyskih radikalccv v svoj budistični tempelj. Bili smo razbiti in sklenili smo, da se bodo plemena Hai ght-Ashburya in Berkeleya dobila.
ZBOROVANJE PLEMEN. Golden Gate park. Zastonj glasba - vse rock gru pe iz mesta.
Hipiji so vse skupaj imenovali človeški ,,Be-in" (biti.v bistvu zadevc)
Nihče ni imel pojma, kaj, za vraga, je ,,Be-in".
Prišponali smo se s prcEleto dobro travo. Nek berkle\ ski radikalec je vprašc val: ,,Kakšne zahteve bomo postavili na teh demonstracuah? "
Hipiji so mu potrpežljivo razložili, da to sploh niso ,,demonstracije" in da je trc ba samo BITI.
,,Ljudje bodo drug drugega šponali."
,,Samo dobre vibracije,"
,,Ampak nič /ahtev."
Berkeleyski »dikalec je še kar naprcj tcrjal zahteve. Tako mu je nckdo dal pa pir in svinčnik in mu naročil, naj napiše nckaj zahtev.
Postalo je tako morcče, da je nek S.F. hipi skočil na noge in rekcl: ,,TA SO BA POTREBUJE VEC LJUBEZNI. ZVIJMO SE NEKAJ JOINTOV."
Ljudje po cestah so vedeli, da se nekaj dogaja. Izgleda, da so takoj ušaltali. Ce bi šlo za politčne demonstracije, bi spraševali: ,,Kakšni so problemi? Kakšne so zahteve? Za kaj bi šli demonstrirat? "
Vendar so tokrat vsi vodeli.
Namen je bil samo BJTI.
Golden Gate park:
Rock glasba.
Trava.
Sonce. Lepa telesa.
Barve.
Ekstaza. Mavrice. Brez tujcev!
Vsi se smejejo. NOBENIH TRANSPARENTOV IN POLITlCNIH ZASTAVIC.
Naša golota je bila naš transparent.
Odigrali smo naše fantazije kot otroci. Bili smo otroci, ki ,,so se šli odrasle". Ko si otrok, si lahko, karkoli hočcš.
Bili smo kavboji in INdijanci, pirati, kralji, cigani in Grki. Vse skupaj jc bila pa norama zgodovine.
Roch grupe so ustvarile plemensko, živalsko cnergijo.
Bili smo religija, družina, kultura, s svojo lastno glasbo, z lastnim oblačenjem, z lastnimi človeškimi medsebojnimi odnosi, z lastnimi stimulacijami in lastnimi mediji.
In verjeli smo, da bo naša energija ZAŠPONALA SVET.
Vsa ta energija na enem samem kraju, ob istcm času je bila atomska eksplozi ja mlade kulture.
Be-in: nov medij človeških odnosov. Magnet, ki privlačuje skupaj vse čudaš ke, hipijevske, nesrečne, mlade, srečne, radovedne, zločinske, nežne, odtujene, nore, frustrirane, oddaljene, umetniške, osamljene, lepe ljudi na isti kraj v istem času. Lahko smo gledali drug drugega, lahko smo se dotihali drug drugega, in se zavedali, da tilSMO BILI SAMI.
Vse naše uporništvo je bilo znova potrjeno.
Bila je nova zavest.
Namesto da bi govorili o komunizmu, so ljudje začcnjali ŽIVETI komuni zeir
jragmentarno življenje kapitalistične Amcrike - delitev v delo in igro, šolo in veselje, v imetje in svobodo — smo v veselem praznovanju strnili v eno.
Niti gibanje za človeške pravice niti gibanje za svobodo govora ali protivojno gibanje ni doseglo ciljev, ki so si jih zastavili. To je vodilo do globljih odkritij -in sicer, da revolucija ne"pomeni konec vojne ali konvc rasiztna. Revolucija pomo ni kreacijo novega Moškega in nove^Ženske.
Revolucija pomeni novo življenje.
Na zemlji.
Danes.
ŽIVLJENJE POMENI ŽIVETI.
REVOLUCIJA POMENI ŽIVETI REVOLUCIJO.
Vsi smo človeški be-ins.
11: HUAC USTVARI ZAVIST ZARADI POZIVNIC IN SRECA THOMASA JEFFERSONA.
,,HUAC deli pozivnice k zaslišanju! HUAC deli pozivnice k zaslišanju!"
Ta vest je šla naokoli kot veter.
,,HUAC preiskuje komite za dan Vietname!"
,,Ti, me zanima če bom dobil kakšno."
,,Ali si ti dobil? "
,,Da vidim tvojo."
,,M(?j A JE PA VECJA KOT TVOJA!"
,,Uuuh!"
Tisti, ki so dobili pozivnice k zaslišanju, so postali heroji. Tisti, ki niso dobili pozivnic, SO POSTALI ZAVISTNI. Bilo je skoraj seksualno.
,,Cigav je večji? "
,,Ja'z bi tudi enega."
,,Daj pokaži mi tvojega!"
Šcl sem V telefonsko celico v bcrkeleysko Zvezo študentov, da bi pri Red Sq uadu poizvcdcl, čc scm tudi jaz dobil pozivnico k zaslišanju. V trenutku, ko sem spustil kovancc v aparat, sem začutil roko na rami. Bil je Chic Harrison iz berke leyskega Red Squada.
,,Jerry Rubin", je dcjal. ,,To jc za vas. POzivnica k zaslišanju, ki jo je izdal HUAC (House Committee on Un-Amerikan Activitics)."
Potegnil sem mu jo iz rokc in tckol skozi Zveza študentov. poskakoval gor in dol in od veselja dclal akrobacije. Bila je najvcčja, najlepša pozivnica k zaslišanju na svetu!
Čez dve uri sem bil žc na stopnicah magistrata v San Franciscu, pred štirimi TV kamerarni, petimi fotografi, štirimi novinarji in scdmimi radijskimi poročeva lci. kjer sem HUAC naznanil kot komite za ,,lov na čarovnice".
Besncl sem: ,,Vlada poskuša zadušiti protivojno opozicijo."
Tisk je požiral vsako bescdo. Igral scjn Jcznoga radikalca, v sebi pa sem se sme jal in prevračal kozo.lce.
HUAC ni dušil cpozic.ijo, ampak jo je lc stimuliral - da je bolj in bolj rasla. Tisti, ki niso dobili pozivrtic k zaslišanju, so bili v skrbeh, da niso dovolj storili proti vojni. Slišal sem nekoga zastokati: ,,Ali nisem poslal dovolj krvi v Viet Ko ng? Ali nisem požgal dovolj vpoklicev v vojsko? Ali nisem organiziral dovolj veii kih demonstracij?
Če si radikalec, so stranska korist tudi občasna potovanja v Washington, kjer si ogledaš svojo vlado v akciji. Se spoininjaš osnovnošolskih izlctov, ko so nas vo dili v Washing'on? Kurc gleda take izlctc z vodlči. Postani prevratnež in oglej si vlado od znottaj. LJrcdi si tako, da boš šel na državnc stroške.
HUAC plačuje sedem ccntov namiljo. Če prihajaš iz Kalifornije, je to dvakrat vcč kot vožnja z mladinskim popustom. K:ir pomeni, da lahko dva meseca živiš na račun HUAC. HUAC finansira rcvolucijo!
Velik zbor prič s pozivnicam', advokatov in drugih, na katercm naj bi se po govorili o strategiji, sc je sprevrgiM v boj generacij med tistimi nad 30 in tistimi pod 30. Vsi nad 30 so nas tlačili z besedarni: ,,Ce bostc prcd HUAC kaj poskuša li, vas bodo obtožili preziranja Kongrcsa in vas poslali v zapor za eno lcto, brez možnosti pritožbe.
Člani Komunistične partijc in člani Nacionalncga komitcja za odpravitev HUAC so nam svetovali, naj cel p?oblcrn baziramo na Prvi amandma in na pravi co do opozocijc, na borbo za človcške pravice. Hoteli so, naj odklonimo priča nje.
,,KURC VAS GLEDA!" sem zatulil. ,,Ne bom zamudil prilike, da lahko vse mu svotu povem, kaj je res."
Itak nikoli nisem čutil, da bi bili Amcrikanci zelo zavzcti za Prvi amandma. Povprcčni bascball in rugby navijačem se nc da dolgočasiti z legalističnim usta vnim sranjcm. Biti bi morali vsaj tako razburljivi kot rugby moštvo Mets.
,,HUAC je čez noč uničila ljudem uglcd in je kriva, da so mnogi izgubili slu žbe," je dejal neki č'an Komunistične partije.
Ugled? NISMO 1MELI ugleda. Službe? NISMO IMELI služb. Kako nas lahko imenujejo? Kcmunisti? Anarhisti? Izdajalci? Zajebanci? Cim huje, tem bolje.
Druge prič,tr s pozivnicarri so bili člani Progresinve delovne partije (PLP) in to so bili njjhovi vražjcdivji, pnstolovski dncvi. Računali so, da bodo HUAC dejali: ,,Smo kofnunisti in ponosni.smo na to."
HUAC je samo stanje psihe. Jc samo tako močan, kot tvoja paranoia. Če se ga bojiš, je 100 mctrov vclik. Čc se mu  rneješ, se ves svet smeje s tabo.
Kaj bi člani HUAC storili, če bi st~ znašli ob največjih osvajalcih medijcv in največjih poželjivcih po publiciK-ti v zgodovini po Jezusu Kristusu?
Začel sem misliti o HUAC kot o teatru: vedel sem, da ne bi mogcl igrati na njihovem odru, ker predsednikovo kladivce nosi v scbi vso moč. Moral bom ust variti svoj lastcn teater, da bi HUAC zajebal v mozeg in s tem pritegnil pozornost naroda. Ampak kako?
Razložil scm Ronnieju Davisu iz San Francisco Mimc Tioupe idejo, da bi pri šel na zasliševanja s.klobukom vojaka iz Ameriške rcvolucionarne vojne.
,,Zakaj pa samo klobuk? " jc yprašal Ronnic. ,,Zakaj pa ne cela uniforma? "
OPREMA MORA OSTATI ISTA!!!
Strela!
HUAC kot maškerada.
Priča s pozivnico, ki se oblcčena v nor kostum pojavi pred Kongresom, bi uk radla pozornost JOcju Poolu in njegovim kozmičnim morilcem komunistov. Ne navadno in ostudno je povod za pogovore, obrekovanje, mit. In kaj, če me prisi lijo, da slečcm svoj kostum? !!!!
Večina ljudi, s katerimi scm se pogovarjal, mi je odsvetovala, da bi se pojavil v takem norem kostumu pred Kongresom. Namen zasliševanj je bil, da Kongres sprejme ,,Poole Bill", ki bi zadcvc, ki smo jih delali v Berkeleyu označil kot bu dobne zločine izdajstva, ki se jih kaznuje z dvajsetimi leti zapora. ,,Osmešil se boš," sem znova in znova poslušal. ,,Bcdak. Bedak. Bedak."
8
jerry rubin: do it
¦\je bi dobil kostiim?  Telefoniral scin v najbližjo izposojcvalnico kostumov. nekaj sto metrov od mojega stanovanja v Berkdevu. ..Scvcda imamo uniforme a mcriške rcvolucionarnc vojskc." Dal sem si trikotni klobuk na glavo. Uuuli! Cela moja oscbnost sc jc sprcmcnila. Čc sprcincniš oblcko, se spremeni tudi obnašanje človekj.
..Koiiko? L' scm vprašal.
,.25 dolarjcv na teden."
,.Velja."
Hotcl som dati vsakcmu članu HUAC DFKLARACIJO NEODVISNOSTI na pergamentu. Si predstavljate kje na področju San lrancisko - Bcrkelcv je inogoč c najti DEKLARACUF Nl ODVISNOS 11? V John Birch Socictv v knjigarni. odddku za amoriško javno mneiije. S Stcuom sva osvobodila zadnjih nckaj kopij.
Dan pred začctkom zasliševanj so naši advokati Bill Kunstler, Arthur Kinov in Bcvcrly Axclrod z zclo noteatrsko potczo spraviii nekega naivncga \Vashington i).C. soclnika do tega, cla jc ustavil postopck zaradi nckih ustavnih določil, ki jili niscm razumel.
Toda žc čez šcst ur jo ncko višjc sodišče prii.vnilo na nižjcga sodnika in sprcni cnilo odločitev. Tako so sc igrald, kriliki in glodald spravili na slavnostno broad \vajsko otvoritcv.
V Kongrcs sem pn.scl od glavo do peta oblečvn v svoj kostum. Tako scni bil prišponan, da scm v svoji volncni uniformi popolnoma pozabil na avgustovsko v ročino. Obtcžcn in naložcn z ictaki in propagando sem hodil skozi dvorane Kon grcsa. niiiiio žarečih TV kamcr, zbadljivih kiteljcev. radovednih sckrctark in stot in gledalcev, doklcr niscm prišol clo vrat IIUAC sobe za zaslišcvanja. kjcr me jc g lavni kitcljc ustavil.
..DFIiti tiskan matcnal v dvoranali Kongrevi jc protizakonito." jc dcjal in pi hal in IvmicI.
Poskušal je zgrabiti moje lctakc.
..Toda to jc inojc pričanje." som zakričal. Pulila sva vsak s svoje strani.
Moja lcpa advokatka Boverlv A\drod je zakričala: ,,Na pomoč! Jaz som adv okat te pričc. policija pa nas ne pusti notcr. Na pomoč!"
Žcnskcmu kričanju sc nc more nihčc zopcrstavljati. Sodnik Poole jc v sobi u daril s svojim kladivccm in ukazal, naj vstopimo: litcratura, kostumi in vsc ostal o. Reflektorji so zasijali in kaincrc so zabrnde. Bili smo na odru.
Začcl scni korakati po sobi. da bi dobil občutck prostora: bil scm cdina ustr o/.na obločena osoba v dvoianah kontnvsa.
Naši advokati so se odločili. da bodo stopili v akcijo. Kinov jc s svojim zlatini očarujočini glasoni ncprcstano prckinjal in dajal Poolu osnovno lckcijc iz prava i n življcnja. Poolov vrat jc postajal vsako uro bolj rdcč.
..Ti. tili bod!" jc zatulil Poolc.
Artlnir pa kar naprcj.
Poolo jc ukazal trcm paznikom, naj Kinova odstranijo iz sobc in ga arctirajo. S tem je zagrcšil dejanjc. ki jo postavilo Kongres Združcnih držav za 100 lct naza j v prctcklost.
Kakšcn što\ jc gledat tri pa/.niko. ogromno kurbc. kako zgrabijo nictcr in pol vdikcga Arthurja Kino> a in ga zvlečcjo iz dvoranc Kongrcsa Združcnili držav. ..'I o jc bilo prvič. kar poninim. da so prijcli advokata in ga obtožili neprimerncga ob našanja. ko je branil svojega klionta," jo kasneje povcdal Artliur.
Takrat so vsi advokati po vrsti imcli svoj govor, nato pa so odkorakali ven. la ko sino klicnti ostali brcz advokatov.
Naši prcklcti advokati so nas zrinili z odra.
Glavna priča za vlado jc bil Pliillip Abbot Lucc. Nagnil scni sc čc/. stol: hotcl scm ga doliro vidoti. Lucca scm vidcl žc cnkrat prcj. in sicor prcd dvcnia lctoma na tiskovni kontcrcnci o HUAC načrtih o zaslišovanju tistili. ki so šli na Kubo. S košatimi. zavihanimi brki pod nosom jc Lucc takrat vzkriknil: ,.Po dvoranah Ko niircsa bo tokla kri. in to nc bo naša kri." Lucc: pcsnik Progrosivnc dclovne parti je (PLP).
Lucc jc mcnjal strani. Razumi. Lucc. ki je pomagal organiznati potovanji.- na Kubo in ki sc jc objcmal s Fidelom, so je priključil I BI in izdal vsc svojc prijatc ljc.
To jo bilo cdino DKZHRTF.RSTVO v zgodovini našcga gibanja. V 40-ih in 50-ih lctih so sc člani KonuinističiK' partijc vcčkrat izkazali za agontc l'BI. Vsak dan postajajo desničarji in libcralci lcvičarji, radikalci pa postajajo hipiji. Toda N ova levica jo imela saino cncga Phillipa Abbota Lucca.
Njegova čudna psihologija nic jo fascinirala. Phillip Abbot Luce jc dcjal, da je bi! heroin-narkoman, ki ga jo država izsiljcvaki z grožnjo obtožbc. Ampak žclcl scni si ga vidcti na lastnc oči.
Vstopil je iz stranskc sobo; nii, ..ncprijatcljskc" pričc. smo vstopili skozi glav ni vliod. Za zaslišcvanja si jc kupil novo. FBI -tip modro oblcko. Pri scbi jc imcl diplomatski kovčck s svojimi začctnicami. Bil jc svcže obrit. Super poštirkan. Iz gledal jc kakor vsak FBI agcnt iz tilmov.
Takoj ko jc začcl pričati, so igralci Progrcsivnc dclovnc partijc po vscj sobi /a čcli tuliti:..Končajmo pričanje te izdajalske kurbc! Izdajalec jc! Kurba! Izdajalcc!' Pazniki so hotcli sprazniti sobo. Začelo se jc vscsplošno rukanjc. Kri. za katcrojc pred dvcnia letoma Luce obljubil, da bo tekla, je končno rcs tekla, lo da jc bil on na drugi strani.
Prctepanjc seje umirilo, dvajsi.1: ljudi so arctirali, Lucc pa jc izgovoril prve bc scde: ,,Ti ljudje ne žclijo dcmokratičncga dialoga."
Lucc nasje uspaval. Njogova rutina jc bila brezkrvna, ncscksualna, mchanična in moreča, da je bila že kar podla. Njegov govor bi lahko napisal J. Edgar Hoovcr. KOT LEVIČAR JE BIL TOLIKO BOLJ INTERESANTEN.
Dcsnica in IBI mu verjctno plačujcta preeej dcnarja kot najbolj priljubljencm u ncdoljskcmu govorniku stranke Mladih Amerikanccv za svobodo. Toda proble m v Amcriki je v tcm, da moraš prcživljati čas z ljudmi, ki te plačujejo. In desni carski in I'BI agcnti so preccj dolgočasna družba.
Ko je napočil čas, da smo mi, zmešanci, začeli pričati, sc je teatcr spremenil v visoko komcdijo. Anatole Anton se jc idcntificiral za James Bonda. Poola je im cnoval ,.Jo-jo". advokata, ki mu jc postavljal vprašanja, pa ,,gospod Lakaj". Ste ve Chcrkoss jc priscgcl, kakor jc to opisal Ne\v York Timcs z ,,dvignjeno pcstjo z iztcgnjcnim srcdinccm". Stuart McCrac je, ko jc prišel na odcr, salutiral kot naci st. Začcl jc, da mu jc zaradi zaslišanja postalo tako slabo, da bo morda pokozlal (.•l-Io mizo. JeiT (iordon jc zatulil Poolcu: ,,Mi smo tovariši amcriških vojakov. Ti in Johnson sta njihova sovražnika, ker sta jih obsodila na smrt!" Ko so ga vpraša li, kjcr jc rojen, kih je Stcve Hamilton imcnoval ,,kurbe nagnusne, reve rasistične" in začel z zgodovino rasistično-faristične Amerikc. Začel je namerno zavlačev ati. Ni hotel zapreti gobca. Končno so ga morali zvlcči z odra za priče. Ko sem čakal, da pridem na vrsto, scm delal ogromne balone z žvečilnim, žvižgal patriot ičnc pcsmicc, dajal sarkastičnc pripombc, skakal gor in dol.
Poole jc vsaki dvc niinuti tolkel s kladivcem. Bil jc cirkus, in on jc bil cirkus-dircktor.
Po .linli dneh divjanja sem prišel navrsto. Vstal sem. Šcl sem proti govorniškcmu odru. Poole mc je ustavil. Končal je z zaslišanji.
Pazniki so mc zgrabili za rokc in nogc in mo začeli vleči iz sobe. ,,Hočem pričati! Hočcm pričati!" scm tulil.
Med rvanjem sem izgubil moj trikotni klobuk in obtožili so mc neprimernega vedenja. Joc McCartliv sc jc obrnil v grobu.
Ubcgi libcralci so bili tako osramočcni. Zaslišanja so oblatila ,.dostojanstvo K ongrcsa".
..Poolc Bill" jo kot zakon unui iv tu.
Stari Poolc jc šel nazaj v Dallas. kjcr ga jc pričakala pozdravljajoča in vzklika joča sodrga.
Mi snio šli nazaj v Berkdey, kjer nas je pričakala pozdravljajoča in vzklikajoč a sodrga.
Divjaki na dcsni in divjaki na levi so sc odlično zabavali.
12: 1I()LLYWOOD DAJF VLOGE GIBANJU ZA MIR ZA ..BITKO ZA PENTAGON"
Vojna nied generacijami je 15. aprila 1967 izbruhnila nicd Gibanjem za mir i n San Franciscom. Na govorniškem odru so stali profcsorji brez življenja. duhov iuki. ..Rdorm dcmokrati". vodjo sindikatov in nizali dolgočasni govor za govor (Mii. Na ccstah pa so stali samovoljni čudaki. dolgolasci, bcatniki. študcnti, mula rija, neumiti. Zakaj smo MI stali naokoli in poslušali NJIH?
Country Joc and thc Fisch so prckinili, da bi s tcm pridobili čas za šc več go vorov. To nasjc razpizdilo.
Gibanjc za mir si jc poskušalo nadcti uglcdno fasado, da bi sc tem prepričalo poštirkani svet, da ni trcba imcti dolgih las, da si proti vojni. Gibanje za niir je šc vcdno uporabljalo slike napalm-otrok. da bi s tcni spravilo publiko v sramovanj c. kljub dojstvu. da jc CBS   TV to žc počcnjala. cclo boljc - v barvah!     na prog ramu VValtcrja Cronkitoa.
Gibanjc za niir jc bilo prcklcto pi\'več vljudno. Martin Luthcr King je bil le to liko močan, kakor tisti črnec, ki je stal za njim z molotovim cocktailom. ,,Če m e nc bostc poslušali, bosto imcli opraviti z nckatcrimi hudo zlobniini zamorci." Protivojni pacifisti so samo tako močni kot nori rcvolucionarji, ki so pripravljeni požgati vso pizdarijo.
Po pohodu scrn proživljal eno svojili redkih ,,idcntitctnih kriz" kot odpadnik. Z Nancv sva sc pripravljala, da bova štopala okoli svcta kot dopisnika za Berkcle y B.irb. Ravno ko sva pokala, je poklical Dave Dcllinger izNew Yorka:ali bi hotel i)iti vodja projokta za protivojne demonstracijc, ki jih bo organizirala ,,Nacionaln a mobilizacija" (MOB) oktobra v Wasliingtonu?
Šcl scm v No\v York.
..Ljudjc v Bcrkclcvu so mncnja, da bi, to jc sen, morali poskusiti zaprcti Pent agon. m siccr z masovnim civilnim neredom", scm povcdal Davcu. Zasmejal se je in iskra sc jc vžgala vžgala v njogovem očosu. Dave jc star žc nekaj čcz 50 lot, to da pri srcu je šc otrok, rojcna zgaga je. Cc bi bilo milijon Davc Dcllingorjcv. ne bi bilo spora mcd gencracijami.
,,Mi smo žc razmišljali o tcni," jc dcjal Davc, ,,toda Pcntagon jc v Virginiji, n a drugi strani mostov iz Washingtona. Vsc kar jc vladi trcba storiti, je to. da blok ira Aiostovc, pa nikoli nc pridemo do Pontagona."
!'ička! Na zahodni obali nismo nikoli upoštcvali gcogralskih problcmov. Vsc kar smo vidcli, je bil hollywoodski spcktakd GIBANJE ZA MIR JE NAPADLO PENTAGON.
Detajli ti rcs lahko zajebajo dolrer sccnarij. ,,No dopustimo, da nam detajli ov irajo niit." scm rekcl. ..Izbrati si moramo tako hudobcn simbol, da lahko izpeljc mo karkoli Iiočlmho in z zadcvo opravimo."
Pct sc nas je poljalo v \Vashington. da bi prcglcdali situacijo v Pentagonu. Pre več!
Naš turistični vodič sc je bahal, da je Pentagon največje poslovno poslopje na svetu: 17 '/2 milj hodnikov! PODJFTJE ZA GENOCID. In kot je to navada v v soli podjetjih, vsak opravlja svoj mali poscl.
Posvctili smo se prenosu posledic njihovctia posla tik pod njiliov nos: K - R - I.
NAŠ SCENARIJ: Grozimo, da bomo zaprli kurčevi Pentagon. To sproži para noj ameriškc vladc: vodsto nam potem organizira naše vojake s tem, da nam ne ela dovoljenja za kraj zborovanja in marša. Tako postane brezvezna, ,,samo ena iz med demonstracij" dramatična konfrontacija med Svobodo in Represijo, oder p a je ccl svct. Potom, ko so naši Ijudjo organizirani, omchčamo našo retoričnost, m na.še mase prisilijo vlado, da popiisti. KONČAMOS TFM, DA ZASEDIMO
pi-:ntac;on!
9
Potrebovali smo spektakularno tiskovno konlercneo, da bi zagrabili imaginac ijo sveta in igrali ustrezne paranojc. Za  to smo potrcbovali takrat najslabšega, naj bolj zlobnega, najbolj nasilnega zamorca v Amcriki - H. Rap Brouna. Rapova p risotnost na tiskovni konferenci bi, če bi sc pojavil pri Pentagonu ali nc, ustvaril a vizije OGNJA. Rap je obljubil, da pride.
Morali smo izpolniti sccnarij še z drugimi ustreznimi karaktcrnimi igralci: vic tnamski vetcran, duhovnik, gospodinja i/ ,,Žcnskcga udara za niir", profcsor, vo dja SDS (Studcnts for Democratic Societv) in taki tipi kot komediant Dick Gre gorv. Davc Dcllingcr jc bil vodja; kombiniral jc presunljivo jiverilsko rotoriko s p rijazno, blago pojavo; lahko je bil tvoj stric Davc. Bob Greenblatt, nacionalni ko ordinator MOB in takrat profcsor na Cornell univerzi, je nudil prcstiž akadcmsk cga. In moji divji lasjc in lnidi brki so nakazovali anarhističncga metalca bomb, k i je VSEGA zmožen.
Odgovoril je: ,,Ne bi bil pamctcn, čc bi povcdal, da bom princscl s scboj pišt olo, kcr ste mi jo zadnjikrat vzeli. MOGOČE BOM PRINESEL BOMBO. USRA NEC."
Polkovnik Jcronie Z. VVilson iz povoljstva zračnih cnot, ki je igral Abbicja Ho ffmanna, je obljubil, da bo množica svctih mož ,,obkrožila Pentagon, prepevala d uhovnc pesmi, udarjala po bobnih in Pcntagon se bo dvignil v zrak. Ko bo 100 mctrov visoko, bodo vsi zli duhovi popadali ven. ,,Polkovnik Wilson, ki je prcd k ratkim zapustil SAC zaradi ,,slabih vibracij", jc razodel tudi, da bo žc nasajena m arihuana na trati prcd Pentagonom 21. okjobra zrela za žetcv. ..Oskubili bomo Washingtonske češnjc in obarvali rcko Potoinac v vijolično." je dodal.
,,Tisoči sc bodo nabili v hodnikt in zablokirali vhodc v Pentangon," sem rekcl. Vsclili bomo družbo vcsclja v prostore, katcri cdini posel jc umor. Nato bomo ra zivali in onemogočili vse glavne institucije amcriške družbc."
Tisk jc bil odličm.
Oprijcli so sc postranskc Davovc pripombc, da nobeno državno poslopjc nc b o ostalo nenapadcno, in s tem je pacifist Davc bil vidcti kot terorist.
AP (Associatcd Pross) jc poročal: ,,Ko smo ga vprašali, čc bodo njegovi pripa dniki izvajali v Washingtonu nenasilje, sc jc Rap Bro\vn obrnil stran, ne da bi odi! ovoril."
Dodali so: ,,Prcdstavnik ministra za obrambo Mc Namarc ni imcl pripomb." Pcntangon je bil že skoraj v naših rokah!
Toda, kot po navadi, nista bila Pentagon ali vlada tista, ki sta vso zadevo zajc bala. Gibanje za mir jo je.
Bcrkclcyski divjaki - Nancy, Ste\v, Karen Wald in jaz - smo  izdali prvo štcv ilko MOBILIZERja v imcnu Komiteja za nacionalno mobilizacijo; bil jc intcrni časopis, ki sc ga pošilja skupinam, ki dciujcjo za mir, po vsej državi. Vključili sm
0 Kcith Lampcov članek ,,Kako naroditi perfektno zgago," ki jc dajal nasvete ko t: ko sc TV kamcra približna klasični, vcdno prisotni proti-demonstracijam, je treba obrniti transparente, ki kržejo BOMBARDIRAJMO PEKIN( i, na drugo str an, da sc prikažejo napisi kot A!.I NI JOHNSON ZAJEBAN? Osein tisoč hipijev žica po ambasadah, da ustvarijo določcno mcdnarodno zadrcgo. Mcd zabavami p rcd Belo hišo devctlctni fantek splcza na ograjo in ščije, ščije, ščije."
Nastalo je sranjc.
Predstavnicc ,,Žcnskcga udara za mir" v koaliciji z Nacionalno mobilizaeijo," so se sprcincnile v majne stare gospc v tcnis copatah in kričale o ,,obscenosti'\ ,,Kako lahko dclimo litoiaturo z izrazi kot ,zajeban\ ,scati'? " so rjovclc na odlo čilnih scstankih.
Ncki vplivni član MOB jc bil obencm pomembna oscbnost v trgovski zbornic i. Razpizdil sc je ob Keithovem prcdlogu, da bo ,,tisoč otrok uprizorilo krajo v v eleblagovnicah, da bi s tcm zadali udarcc lastninskemu fotišu, ki jc osnova za gcn ocidno vojno." Vstal jc s stola, kričal in blazncl: ,,Kako naj nagovorim svojc ljud i, naj pridejo na tc demonstracije, ko bostc kradli po veleblagovnicah, v katcrih o ni dclajo? "
Našo številko MOBILIZARja so zaplcnili, kljub tcmu da smo natiskali že 5000 izvodov. Ena kopija jc na črni borci Gibanja za mir stala do 50 dolarjcv.
Nov MOBILIZER se jc prikazal z vidnim člankom ,,Sid Peck odgovarja na vp rašanja gospodinj o demonstracijah 21. oktobra". (Zatrdil jim je, da lahko vzamc jo s seboj otroke in da bodo do večyrjc doma.)
Bil sem besen na cenzuro v samem Gibanju za mir. Vsi čcz 40, so planirali de monstracije za 15 - 25 lctno mularijo, ki bi prclivala svojo kri in šla v zapor -zopc t ena tistih scen, kjcr so starc pizdc na plattonni, mularija pa na odru.
Načrte za zapiranje Pcntagona so potihem umaknili in poudarili miroljubni. z akoniti pohod. Stari v MOB so me hoteli zajcbat.
Namcraval sem storiti tisto, kar sem učil drugc - izobčiti so iz vscga tcga biro kratskega sranja. Nancy sc je že, pridružila sc je Abbicju kot Diggcr (altruistična organizacija hipijcv, ki jim pomaga s hrano, oblcko in pri organizaciji) na Lo\vcr
1  ast Side New Yorka. Toda sredi oncga naših najtrpkejših prcpirov vMOB, nas jc združil naš najboljši prijatdj. VladaZdružcnih držav!
Poštirkanec Harry Van Clcvc, advokat vladc, ki sta ga Pcntagon in policija izb rala za pogajanja z nami, jc dejal, da vlada, če namcravamo ,,zapreti Pcntagon", ne bo izdala dovoljcnja za zborovanjc ali pohod.
To so bili Bcatlesi za naša ušcsa! VLADA JE SLEDILA VLOGI V SCTNARI JU, kljub tcmu da Gibanjc za rnir tcga ni storilo.
Domcnjeno jc bilo, da bodo v dveh dneli prišli Martin Lullier King, Bcnjamin Spock in SDS. Do tcdaj so bili vsi mirni; King sc jc ukvarjal z lastnim gibanjcm, Spockajc skrbola možnost nasilja, SDS pa je razumcl nacionalne dcmonstracijc kot odžiranjc energije lokalnim dejavnostiin. Vlada sc je odločila. Kdo jc lahko miren v odnosu do demonstracije, ki jih vlada poskuša prepovcdati?
Vladaje morala dobiti drisko, ko so prisluškovali našim tclcfonskim pogovor om. Van Clcvc jc telefoniral Dellingerju in ga prosil šc za cn scstanek. In v naslcd njih dvch tednih, na šcstih scstankih, so sc kriminalci pogajali z vlado o zločinih, ki smo jih nameravali storiti. Van Clcve nasje poskušal prornagati s prijaznostjo i n toploto, vsak problom jc obravnaval tohnično. Človek bi si inisli, da smo sc po govarjali o združitvi dveh podjctij.
Vlada je prcizkušala novo strategijo za kontrolo nad deinonstracijami. Možno st direktne prepovcdi jc odpadla, tako je Van Cleve sedaj i;'.ral vlogo spretnega k irirga, ki reže iz telesa bolan organ. Njcgova stratcgija je bila v tcrn, da demonstr acijam vzame vso dramatičnost, in sicer s pomočjo tisoč majhnih detajlov v pog ajanjih.
Rczal nam je čas začetka in odhoda, nain dal samo cn most do Virginije nam ..'sto dvch. prepovcdal ozvočanje pri Pcntagonu in nam oncmogočil. da bi prispcl i do Vojncga Stroja prcd 16.30 popoldne.
Pogajanja so sc nadaljcvala do dncva prcd začetkom, en problcm pa jc ostal n erešen - pot od mosta v Virginiji do Pentagona. Hotcli smo Washington-JetTers on avtomobilsko ccsto, ker jc od tam vcs čas vidcti Pcntagon. Emocionalnost mn ožicc bi naraščala, ko bi sc približcvali. Zaradi ,,prorneta" nain je Van Clcve žrtv oval samo enostransko, vijugasto cesto. ki jc s stra-ni pripcljala do Pcntagona.
Zavzemal sem so za to, da prckinemo pogajanja. Davc jc precej pametno prip omnil: .,Kako naj razložimo ljudcm, d-a jih bodo pretcpali in arctirali pri mostov ih samo zato, kcr nam ni bila všcč pot, ki smo jo dobili/? "
Dellinger je za nas sklenil dogovor - vnaprej določeno kršitcv zakona! Demo nstracija z začctkom, sredino in koncem. Ljudje iz Gibanja za mir so prihajali z v sch konccv Amcrike s povratno karto za avtobus! Upor za uradničkc srcdnjega s loja?
Idealno vrcmc za nogomctnc tokmc jc princslo skupaj na desettisoče ljudi. ki so sc zgrinjali v mcsto iui Vcliko Igro. Dan prcd tcm se je na tisoče bcrkclcvskih otrok uprlo in zaprlo oaklandski vojaški urad. Prvi upor belcev!
Tisk jc govoril o pcntagonskih demonstracijah z vojno terminilogojo: mobiliz acija, izrcdno stanjc, premiki čct, konfrontacija sil! Johnson jc ukazal 82. letals ki, vctoranoin iz drugih domačih uporov (Detroit, Newark, Dominikanska repub lika), naj zaščitijo Pentangon.
Zborovanje: Dolgočasni govori. Ozvočcnje preslabo. Srcčanja s starimi prijat clji. Nacionalne dcmonstracijc so ponovno zdnižitcv starih prijateljstev.
Parada: Sino v akciji! Dostojanstvcniki na špici. Bolj počasi! Bolj počasi!
SLTl-R JOl.L Dr. SPOCKU: ,.HEJ. TA POHOD JE PREPOČASEN ZA NAS BRZINARJE!"
Naokoli grc: Vojaki ob Pcntagonu imajo bajom-te.
Prckoračimo most. Naš ,,dogovor" določa, da moramo zborovati in poslušati šo vcč govorov na Sevemem parkirnem prostoru, prav do 16.30, toda nihčc mcd demonstranti tega nc vc. Približujcmo sc Pcntagonu.
OBLEGANJE!
Podpiramo ograjo ined prostorom zborovanja in osovraženim poslopjcm. Na pad sc zgnnja proti Pentagonu s tivli različnih strani.
NAPAD!
Vojna med dolgolasimi demonstranti za mir in ined vojaki s čcladami in bajo neti sc je razvncia vsenaokrog. Demonstranti so si poskušali utreti pot skozi voja škc vrstc, da bi prišli do poslopja. Metali so kamne, konzcrvc od piva in srneri in vojaki so nas tolkli s kopiti pušk. Prva kri jc tckla ob Pentagonu.
Dvcsto najbolj pogumnih mladih moških in žensk v tcj dcželi, ki so uporablja li količke scvcrnovictnamskih zastav kot bojno orožje, se jo prebilo skozi eno vrs to vojakov in se vrinilo v saino poslopjo, V NOTRANJOST PENTAGONA. Amcr iška vojska ni mogla zadržati dcmonstrantov zunaj Pentagona! Pcntagon ni bil nc prcmagljiv!
Kopita pušk so nas odbila nazaj, dvajsct lobanj je počilo, in kii jc tekla.
Dcinonstranti so se prijcli za rokc, med tein ko so nas čete poskušalc odgnati s pendreki. ,,Držimo položaj! Držnno položaj!" Držali smo in vojska je odnehala. Vojska so je umaknila in s tem sprejela položaj. ki srno ga zavzcli.
ZM AGA!
Zastave Vict Konga, ta lcpa rumona zvczda na rdečem in niodrem polju, so vi hralc visoko prod pročcljcin Pcntagona!
Dcmonstranti so zgrabili čcladc vojakov in zbežali nazaj na osvobojene cono i n kričali: ,,Spominek! En spoininek!"
Lcpc golc punce so šlc k vojakom in jim prcdlagale, naj odložijo uniformc in grojo z njirni domov.
Supcr Jocl je vtaknil rožo v ccv vojakove puške.
Zaslišali smo avtobusc, ki so ogrevali motorje. Srednji sloj Gibanja za mir jc o dhajal domov. Pustili so nam na tone hrane: bili smo njihova vojska. Vsidrali smo sc pred Pontagon za dolg obisk.
Vsakili nckaj minv.it jc prišlo do manjšili protcpov. IV kamere so brnclc ob vs aki bitki. Bilteni so vsako uro osvetljevali svetu potck pcntangonske vojne.
Od daleč so gorcčc pozivnicc za k vojakom bilc videti kot krcsnicc okoli Pcn
t.lLMUl.l.
»
Zvečerilo se je.
Tu smo bilj, smrdeče, gole, kosmate zverine, nasproti vrstam nepremičnih vo jakov, pred teatrskimi fekalijami ameriškega vojnega stroja.
Cela scena je bila pobeljena z nadzemsko belim sijem reflektorjev (BILA JE ZGODBA O AMERIKI, PRIPOVEDOVANA Z BIBLIJSKIMI SIMBOLI).
Kadili smo travo, si podajali jointe od enega do drugega, grizljali sendviče in jabolka in jih podajali naprej. Stiskali smo se skupaj, da nam je bilo toplo.
Vojakom je bilo ukazano, da ne smejo premakniti nobene mišice oziroma ne smejo pokazati nobenega izraza na obrazu.
Kričali smo vojakom: ,,Pridružite se nam! Pridružite se nam!" Verjeli smo, d a bi lahko odvrgli čelade in prišli na našo stran. Mi smo imeli ženske, travo, hran o, toplino skupnosti in nismo sprejemali nobenih ukazov. Oni pa so bili vsi postr ojeni in kontrolirani. Šlo je za psihedelično proti linearnemu, svobodno proti do ločenemu, za spontano proti okorelemu.
V  soboto ponoči in v nedeljo so se demonstranti menjavali ob megafonih in govorili vojakom. Petnajst ur je mladina lumpen—srednjega sloja Amerike izlival a svoja srca ameriškim vojakom, ki so varovali Pentangon. Neki tip se je zlomil ii> zajokal: ,,Moj oče je oficir v vojski, in oni ga delajo morilca. Ne zdržim !!!"
Začelo se je govoriti, da so trije vojaki zares odvrgli čelade in se pridružili naš i strani. Novice smo pozdravili. Če bi ostali pri Pentagonu še en teden,-bi cela 82. letalska dezertirala!
Stew je govoril po megafonu v nedeljo popoldne. V eni minuti je že pritegnil pozornost vojakov:
,,ZRASLI SMO V ISTI DEŽELI, SMO PRIBLIŽNO ISTIH LET. SMO BRA TJE ŽE ZATO, KER SMO, KO SMO RASLI, POSLUŠALI ISTE PROGRAME NA RADIU IN TV. IMAMO ISTE IDEALE. SAMO TA KURČEV SISTEM NAS LOČUJE.
JAZ MOJIH IDEJ NISEM POBRAL PRI MAU, LENINU ALI HO Šl MINH U. DOBIL SEM JIH PRI LONE RANGERJU.SAJ VESTE, DA SE JE LONE RA NGER   VEDNO BORIL NASTRAMI DOBREGA   IN PROTI   SILAM ZLA IN NEPRAVIČNOSTI. NIKOLI Nl STRELJAL Z NAMENOM UBIJATI!. . .
HODIL SEM V OSNOVNO ŠOLO št. 206 V BROOKLYNU, IN KO SEM Bl L V ŠOLI, NIHČENIMARAL STROGIH UČITELJEV. VEDNOSMO UPALI, DA BOMO DOBILI UČITEUE, Kl NE BODO STROGI. VLADA JE POSTALA SUPER STROGA UČITELJICA. NISMO JIH MARALI, KO SMO BILI MAJH Nl, ZAKAJ Bl JIH SEDAJ?   REDITELJE SMO VEDNO IMELI ZA IZDAJALC E, VI, FANTJE, PASEDAJ POČENJATE ISTO KOT REDITELJI. PRIDRUŽI TE SE NAM!"
Posebni US—prasci so vsakih nekaj minut segli skozi vrste, zgrabili enega od n as m ga stolkli s pendreki. Pretepanje je izbruhnilo večkrat, in se zopet umirilo. Začelo se je govoriti, da bodo čez pol ure vojaki napadli in nas razmesarili na sto pnicah Pentagona. Vsaki govonci smo verjeli. Ponoči, ko so TV skupine odšle, so nas res enkrst napadli, aretirali in pretepli so nekaj sto naših.
Razgledali smo se naokoli in ugotovili, kdo smo: ostanki 1 00 000 demonstra ntov za mir. Bili smo izmeček, klapa razcapancev, dolgolascev, beli zamorci amer iške družbe in beli zamorci Gibanja za mir.
Bali smo se, ampak imeli smo drug drugega.
V  nedeljo opolnoči, trideset ur po našem prihodu je mehanični glas Velikega Brata iz Pentaijona zahrumel, da bodo aretirani vsi, ki ne bodo odšli. Ogromne m arice so se priplazile.
Zakleli smo se, da se iz principa ne bomo nikoli več pustili aretirati, toda tok rat smo morali končati pentagonsko demonstracijo teatralično.
V  petnajstih minutah so nas, 500 komadov, prasci in vojaki nametah v maric e.
Aretirali so me, ko sem bil ravno vključen v religiozno dejanje — scal sem na pentagonski zid. To je zadovoljilo mojo nujno potrebo, obenem pa je to bila izp
oved globoko moralne izjave. Zahccval sem, da me obtožijo za ,,uriniranje na Pe ntagon", za politično—seksualm zločin. Namesto tega so me obtožili postopaštv a in dobil sem 30 dni zapora.
Potem ko so odstranili nas, so pripeljali enote za čiščenje, da bi odstranile os tale smeti. Poskušali so počistiti tako lepo, da prva izmena v ponedeljek ob petih zjutraj ne bi imela pojma, da se je medtem kaj godilo. Toda napisi CHE ŽIVI so se tako globoko zajedli v zidove, da so bili neuničljivi.
VSI PRAŠČEVI STROJI
IN VSI PRAŠČEVI LJUDJE
NISO MOGLI V PRAVEM ČASU
IZMITI KRVI
13: KAKO BITI YIPPIE
Precej smo se zakadili, in tako smo lahko LOGIČNO razumeli problem. Gre za revolucijo MLADIH (YOUTH) Vzemi ,,Y".
Je INTERNACIONALNA revolucija.
Vzemi ,,\".
Ljudje, ki hočejo v svojem življenju pomen, veselje, ekstazo — ZABAVO (PA RTY).
Vzemi torej ,,P".
Kaj imamo?
YOUTH INTERNATIONAL PARTY.
Paul Kressner je skočil na noge in zaklical: ,,YIPpie! SMO YiPPIEJI!"
Rodilo se je gibanje.
Na tisti novoletni večer smo, ko smo slišali ime, vsi v sobi vedeli, da bo čez n ekaj mesecev ,,yippie" postaTa popolnoma vsakdanja, domača beseda.
Abbie, Anita, Paul, Nancy m jaz smo začeli poskakovati po sobi in yippirati.
ALI SE BODO LJUDJE RES IMENOVALI YIPPIEJI?
Nekaj mesecev pred tem je prišel v mesto Dean Rusk;dirkali smo po mestu in netili ognje v posodah za smeti, škropili mimovozeče limuzine s krvjo in ovirali p romet. Ko smo dirkali, smo kričali nekaj, kar se je slišalo podobno kot ,,yippie";
YIPPIE JE ZVOK VALOVANJA PO CESTAH.
Yippieji — ime neortjanizacije, nepolitične stranke — Youth International Par ty. Tudi igralec v stranki: yippie! In bojni krik: YIPPIE!
Miti nudijo mulariji model za identifikacijo.
Miti Amerike — od Georga VVashingtona, preko Supermana, Tarzana do John Wayna — so mrtvi. Ameriška mladina si mora ustvariti svoje laslne mite.
Rodil se je nov mož — kadil je travo, med tem ko je oblegal Pentagon, toda ni bilo mita, ki bi ga opisl. Ni bilo podob, ki bi opisale vse štirinajstletne divjake v Kansasu, ki jemljejo kislino (LSD), si puščali rasti lase, zapuščali domove in šo le. Ni bilo podob, s katenmi bi se dalo opisati vse umetnike, ki zapuščajo ječo sr ednjerazredne Amerike, da živijo in ustvarjajo umetnost na ulicah.
Marksistični LSD — tip, psihedelični boljševik. Ni se počutil doma v SDS (Stu dents for Democratic Society), ni bil hipi — otrok cvetja niti študent — intelektu alec. Zašponan politik. Hibrid Nove levice in hipija, kar se je sprevrglo v nekaj d rugačnega.
Pocestm divjak, odpadnik s puško ob boku. Tako grd, da se srednji sloj boji njegove pojave.
Dolgolas, bradat, kosmat, nor zajebanec, katerega življenje je teater; vsak tre nutek ustvarja novo družbo, s tem ko uničuje staro.
Realnost je obstajala. Potreben je bil mit, da bi strnil energijo.
Yippieji smo skovali ta mit in inspirirali potencialne yippieje v vseh manjših i n večjih mestih po celi deželi, da so zavrgli šolske knjige in postali svobodni.
Yippieji smo uporabili demokratsko stranko in čikaški teater, da bi zgradili s voj oder in si ustvarili mit; prevzeli smo pozornost medijev, ki je prej veljala dem okratom in ustvarili spekter ,,yippiejev", ki uničujejo Ameriko.
Mit je realen, če gradi oder, na katerem Ijudje lahko odigrajo svoje sanje in fa ntazije.
Mit je vedno večji kot človek. Mit Che Guevare je močnejši kot sam Che. Mit SDS je močnejši kot SDS.
Mit yippieja bo vrgel vlado.
Mit naredi revolucijo. Marx je mit. Mao je mit. Dylan je mit. Črni panterji so mit. Ljudje poskušalo izpolniti mit; to potegne iz njih najboljše, kar imajo v sebi.
Skrivnost yippie-mita je v tem, da je nesmiseln. Temeljna informativna izjava je prazen list papirja.
Levica nas je tako napadla kot apolitike, iracionalneže, LSD divjake, ki usme rjajo ,,politično uporništvo mladine" v drogiranje, rock glasbo in v ,,be—ins". Hi piji so nasvideli kot marksiste v psihedeličnih oblačilih, ki uporabljajo druge, ro ck glasbo m ,,be—ins", da bi politično radikalizirati mladino v direktnih soočenj ih s policijskimi pendreki.
Hipiji nas vidijo kot politike, politiki nas vidijo kot hipije. Samo desničarji n as imajo za to, kar v resnici smo.
Geslo yippiejev je: ,,DVIGNI SE IN ZAPUSTI PLAZEČO GMOTO MESA!" Uradni tisk je menil, da ,,p!azeča gmota mesa" pomeni Lyndon Baines Johnsona in da.smo ga hoteli spraviti s položaja.
Samo režali smo se, saj Ijubimo LBJ. LBJ je bil naš vodja, ustanovitelj, naš g uru. Kje bi bili brez LBJ?
Vsak ima svojo osebno plazečo gmoto mesa — ocene, dolgove, mozolje. Yipp ieji so participirajoče gibanje. Ni ideoloških zahtev, da postaneš yippie. Najdi si lastno geslo. Protestiraj za svojo iastno stvar. Vsaka oseba je sam svoj yippie.
Vse kar moraš storiti, da postaneš yippie, je, da si yippie.
Yippie ;e samo izgovor za uporništvo.
Cevprašam: ,,Ali yippieji res obstajajo?  nisi yippie.
Če rečeš: Yippiejev ni" nisi yippie.
Lanskoletni yippie je že ugleden.
Letošnji yippie je zajeban.
Yippieji smo divji, da mularija tam zunaj lahko reče: ,,jaz sem tudi lahko div ji, jaz tudi lahko jebem svet."
Ko pride kdo dlje kot yippieji, takrat je čas, da se gre dlje kot oni ali pa čas, za razpust yippiejev.
Yippieji menimo, da ni socialne revolucije brez notranje, psihične revolucije, in da m notranje revolucije brez socialne revolucije.
Zadeva kot PRIVRŽENEC YIPPIEJEV sploh ne obstaja. Je 646 in pol milij onov vrst yij3piejev. Definicija yippieja je, da je VODJA. Yippieji so VODJE BR EZ PRIVRZENCEV
Yippieji počenjamo, kar hočemo in kadarkoli hočemo. Yippieji vemo, da sm o normalni, in da so vsi ostali zmašani, torej se imenujemo ,,zmešanci".
Yippieji pravimo: ,,če ni fino, ne delaj."
Seks, rock'n'rol in droge razumemo kot del komunistične zarote, da prevza memo Ameriko.
Jokamo, ko se smejemo in smejemo se, ko jokamo.
Če hočeš biti yippie, moraš vsaj 2 uri na dan gledati barvni TV, zlasti poroči
la.
Yippie—ideja veselja je vreči vlado.
Yippieji so maoisti.
Yippieji so teater, ker javno oživljajo svoje sanje.
Maščevali bomo umor Cheja.
H
DO
IT
NOVINAR: KJE DO8IVAJO YIPPIEJI DENAR?
YIPPIE: STE KDAJ VPRAŠALI PAPEŽA, KJE JE DOBIL SVOJ PRSTAN?
Yippieji smo velemestni divjaki. Počutimo se doma v prometni gužvi.
Levica zahteva polno zaposlitev za vse. Mi zahtevamo polno ne-zaposhtev za vse. Svet nas je dolžan živeti!
Poštirkanci se posirjejo v gate, ko slišijo yippieje, kako odkrijejo najbolj kriti čno politično zadevo v Ameriki danes: plačevanje na javnih straniščih.
Vippieji hočemo dirkati nagi po dvoranah Kongresa.
Yippieji imamo tajne sestanke z Ronnie Reaganom, kjer delamo načrte za ra dikalizacijo berkeleyskih študentov.
Yippieji se šponamo na Fidelovih govorih.
Yippiejstvo smo začeli z enim uradom, z   enim seznamom oseb, tremi telefo ni, s petimi plačankni organizatorji, s splošnimi tedenskimi sestanki in s tedenski mi sestanki vodstva. Bil smo  najbolj garaški in najbolj disciplinirani Ijudje, čepr av poveličujemo lenobo in pomanjkanje discipline. Smo živa kontradikcija, ker smo yippieji.
Marihuana je obvezna na vseh naših sestankih.
Yippieji jemljemo LSD za zajtrk, da smo bližje realnosti.
Holden Caulf ield je yippie.
Stari Nixon je bil yippie; novi Nixon pa ni.
Yippieji mislimo, da je vsak ne-yippie zatrt yippie. V vsaki osebi poskušamo vzbuditi yippieja.
Yippieji razglašamo: POŠTIRKANCI SVETA, IZOBČITE SE! IMIMATE KAJ IZGUBITI RAZEN SVOJIH POŠTIRKANIH SRAJC!
Revolucija bo prišla, ko bo vsak
Yippie!
14: NAŠI VODJE SO SEDEMLETNIKI
Amerika pravi: DONT (NE| Yippieji pravimo: DO IT! (DAJMO)
Vse kar yippieji delamo, je namenjeno tri do sedem-letnim. Smo nadlegovalci otrok.
Naše sporočilo: Ne odrastite. Odrasti pomeni IZGUBITI SVOJE SANJE'
Naši starši vodijo genocidno vojno proti lastnim otrokom.
Ekonomija nima niti koristi niti potrebe po mladini. Vse je že dograjeno. IMAŠA EKSkSTENCA JE ZLOČIN.
Nasiednja logična poteza je to, da nas pobijejo. Zato torej Amerika vpoklicu je svoje mlade zamorce in nas pošilja umirat v Vietnam.
Funkcija šole je zadržati belo mladino srednjega sloja stran od ceste. GIMNA ZIJE IN UNIVERZE SO ČEDMI OTROŠKI VRTCI.
Vietnam in šolski sistem sta dve najpomembnejši fronti v ameriški genocidni kampanji proti mladini. Takoj za tem sledijo zapori in umobolnice.
Amerika pravi: ZGODOVINE JE KONEC. Vključi se. Najboljši sistem v zgo dovini človeštva je že odkrit — tvoj je. Nič drugega ni mogoče, kajti človek je se bičen, pohlepen, omadeževan z izvirnim grehom. Če se ne vključimo, nas -^aprej o.
Toda za množice po svetu se zgodovina šele začenja. Mi, mularija, tudi hoče mo začeti znova, od začetka.
Hočemo biti heroji, kakršni so bili tisti, o katerih smo brali v zgodovinskih k njigah. Zamudili smo prvo ameriško revolucijo. Zamudili smo II. svetovno vojno. Zamudili smo kitajsko in kubansko revolucijo. Ali naj preživimo svojo prihodno st tako, da ves čas zehamo in gledamo TV?
DRUŽBA, Kl ZATIRA AVANTURE DAJE KOT EDINO MOŽNOST AVAN TURE SUPRESIJO TE ISTE DRUŽBE.
Debeli republikanski businessmani gledajo svoje otroke, kako postajajo vodj e SDS. Otroci vojnih pridobitnežev postajajo hipiji. Otroci senatorjev so aretirani na marihuana—zabavah.
Spor med generacijami se zareže prek razrednih in reasnih linij in prinaša rev olucijo v vsako dnevno sobo.
Revolucija je leta 1968 podrla gimnazije. Kmalu bo na poti v višje razrede os novne šole pa v nižje in v vrtce.
Vodje revolucije so sedemletnikj.                   .
15: NE ZAUPAJ NIKOMUR NAD 40
,,NE ZAUPAJ NIKOMUR NAD 30".
Tako je govoril Jack VVeinherg, in 2000 Ijudi na zborovanju Gibanja za svobo do govora (FSM) se je dvignilo na noge.
Rodil se je spor med generacijami.
Vsi so se strinjali s cilji FSM. Toda nekateri so govorili: ,,Bodite potrpežljivi, delujte po pravilnih kanalih." Drugi so kričali: ,,l\le morem mirno sedeti!"
Naenkrat smo spoznali, kaj se dogaja. IMamesto da bi izgubljali čas s spraševa njem Ijudi o njihovi politični usmerjenosti, je bilo treba samo povprašati po nji hovi starosti.
Tisti čez 30 so se stiskali ob status quo, mladostni ideali so ostali za njimi. Bi li so v preluknjanem čolnu na razburkanem morju.
,,Nehaj rukat čoln", so govorili.
Toda kmalu so konservativci prevzeli ponosno radikalno geslo ,,Ne zaupaj ni komur nad 30". Tisti nad trideset so govorili: ,,Počakajte, da boste sami stari 30; točno taki boste kot mi." Gibanje so imeli za adolescentno fazo, ki se jo prekor ači na poti v meščansko urejenost in udobje.
Nekaj nas že ima 30 let. Nismo odrasli.
Pravimo: ,,l\le zaupaj nikomur nad 40!"
Smovečni adolescenti.
Odbijamo kariere in srednjerazredne čolne.
Naša kultura, dolgolasa hipi kultura, ni vezana na leta. Štirideset, 30, 20, in 10-letniki živijo skupaj po istih cestnih vogalih.
Starost — kaj je starost?   - sploh ne uporabljamo ur.
Nihče nikoli ne vpraša tovariša dolgolasca, koliko je star. To je prptirevoluci onarno vprašanje. Dolgi lasje m brade pripomorejo, da izgledamo vsi enako stan.
Ko imamo 35 let, je naša ambicija delati, kot da bi jih imeli 15.
Poznamo se po IMENIH.
Živimo SEDAJ.
Liberalci kot ,,The Village Voice" (časopis) in župan Daley uporabljajo za napad na yippieje isto orožje: našo starost.
Ko ,,The Village Voice" in Daley rečejo: ,,Ne zaupaj nikomur nad 30", odgo vorimo:
,,So samo klapa 30-letnikov, ki poskušajo zapeljat ameriško ml;idino," pojejo v zboru.
Temu se smejemo, saj smo odkrili vir mladosti. Star si samo toliko, kolikor h očeš biti. Starost je v tvoji glavi.
Dvakrat smo rojeni.
To je tvoje drugo rojstvo — tvoje REVOLUCIONARNO rojstvo — je najbolj pomembno rojstvo.
Rojen sem bil leta 1964 v Berkeleyu, v FSM.
Zato sem star pet let!
,,lmam še 25 let!"
Odraščati pomeni nabirati odpadke. Ostati mlad pomeni odvreči toliko odp adkov, kolikor jih nabereš. Sem za to, da se zniža letnica za volivce na 5 in dase prepove voliti Ijudem nad 40, razen če lahko izkozlajo vse svoje odpadke.
Eden najbolj yippiejevskih yippiejev je Bertrand Russel, ki je prisostvoval svo jemu prvemu sit— inu, ko je bil po koledarskih letih star že čez 90 let. Nikita Hru ščov, 60, kot premier Rusije, je v Združenih narodih v navalu otroške jeze tolkel s čevljem po mizi. Lnhko si yippie ne glede na to, koliko si star!
Svoja fizična leta ne moreš uporabljati ?a izgovor.
Petdeseta let:« so bila obrat v zgodovim Amenke. Tisti, ki so odrasli pred 19 50, živijo danes v duševnem svetu nacizma, koncentracijskih taborišč, ekonoms ke depresije in stalinističnih komunističnih idealov. Otrok izpred leta 1950, ki i ma še vedno ideale, je zelo redek.
Otroci, ki smo odrasli po letu 1950, živimo v svetu supermarketov, barvmh TV reklam, gverilskih vojn, mednarodnih medijev, psihedelije, rock'n'rola in hoj e po luni. Za nas Nl NIČ NEMOGOČE. Lahko storimo KARKOLI!
Ta spor med generacijami je najgloblji v zgodovini. Generacije pred 1950 NIMA   KAJ učiti generacij po 1950, in to je eden od vzrokov za razpadanje šolsk ega sistema.
Generacije pred 1950vedno bolj obupavajo. Mi sanjači, motimo poštirkano brezsanjsko spanje Amerike.
Živeli so, ko je Nemčija organizirala koncentracijska taborišča za Žide in dru ge nadloge.
Nas bodo poslali, svoje lastne otroke, v koncentracijska tabonšča?
16: DOLGI LASJE, TETA SADIE
JE KOMUNISTIČNA ZAROTA
Moj prvi uvod v komunizem je bil povezan z družinsko intrigo in z neverjetno dobro kokošjo juho. Vsaka družma ima črno ovco. Naša je bila teta Sadie iz New Yorka.
,,Odpotovala je v Rusijo, da bi videla Stalina," so jo družinski člani opravljali v medsebojnih pogovorih
Ko sem bil še mulc, je naša družina večkrat obiskovala teto Sadie, in ona je i mela vedno najboljšo kokošjo juho na svetu. Večkrat mi je govorila: ,,JERRY, s aj moraš biti še lačen. Prosim, LJUBI JERRY, jej še malo. Vzemi še malo dobre kokošje juhe."
In medtem ko je nalivala kokošjo juho v moj že zdavnaj prepoln krožnik, mi je šepetala na uho: ,,Kapitalisti potrebujejo problem nezaposlenosti, da bi jim ne bilo treba zviševati plač."
4z
JERRY RUBIN
DO IT!
Izgubil sem stike s teto Sadie in med tem sam postal družinska izguba. Nekega po-
dneva je teta Sadie nepričakovano potrkala na vrata mojega stanovanja na Lo-wer East Side. Deset let je nisem videl.
"Teta Sadie, " sem zaklical in jo stiskal k sebi.  "Jaz sem tudl komunisH "
nIT se niti nasmehnila .
Mogoče ni več komunist?
"TetaSadie, kaj pa je? "
Oklevala je.  "JERRY, zakaj se ne postrižeš?"
Tako sem ji ponudil poln krožnik Nancyjine odlične kokošje juhe in začel:
"Teta Sadie, dolgi lasje so komunistična zarotalDolgi lasje znervirajo Ijudi -
znervirajo jih bolj kot ideologija, kajti dolgi lasje so komunikacija. Sedaj smo no-
vamanjšina, vsenarodna skupnost dolgolascev, nova identiteta, smo nove lojalno-
sti. Mi dolgolasci, se imamo na cestah za brate.
Mularija identificira kratke lase z avtoriteto, disciplino, žalostjo, dolgočasnostjo,
strogostjo, s sovraštvom do življenja - dolge lase pa s sproščenostjo, s spuščenimi
lasmi, svobodnostjo in odkritostjo.
Naša strategija je ukrasti otroke buržoaziji tik izpred nosov njihovih staršev. Glej!
Včeraj sem hodil po ulici . Mimo se je pripeljal avto - starši na sprednjih sedežih,
majhen otrok, okoli osem, pa na zadnjih. Mulc mi je pokazal stisnjeno pest."
"TODA JERRY..." je zajecljala teta Sadie.
"Teta Sadie, DOLGI LASJE SO NAŠA ČRNA POLT. Dolgi lasje spreminjajo bel-
ce srednjega sloja v zamorce. Amerika je drugačna dežela, če imaš dolge lase.
Smo izobčenci. Mi, otroci belega srednjega sloja, se počutimo kot Indijanci, črn-
ci, Vietnamci, izločenci v ameriški zgodovini. "
"TODA JERRY", me je prekinila teta Sadie,  "črnci v getih sami sebi škodujejo.
Mislim, ves fa vandalizem in vse ..."
"Dolgi" lasje polarizirajo vsako sceno, teta Sadie. Gre za takojšnjo konfrontacijo.
Vsak je prisiljen postati igralec - to pa je revolucionarno v družbi pasivnih potroš-
nikov.
Ce imaš dolge lase,  je, kot da bi vsakemu, ki ga srečaš, reke! živijo.  Nekaj Iju-
di avtomatično odgovarja živijo, večina pa jih pobesni, ker si zmotil njihovo oko-
Ije."
"JERRY, TOLIKO Bl LAHKO NUDIL. Ce bi se le postrigel . Ljudje se H smejejo.
Ne jemljejo te resno"
"Poslušaj, teta Sadie, DOLGI LASJE so tisto, kar jih spravi do tega, da nas jem-
Ijejo resno!  Kamorkoli gremo, naši lasje Ijudem govorijo o naših stališčih do Viet-
nama, VVallacea, neredov na univerzah, do drog. Smo žive TV reklame za revolu-
cijo. Smo sprehajajoči se   transparenti.
Vsak njihov odgovor dolgolascem ustvarja poštirkancem moralno krizo. Prisilimo od-
rasle, naj pokažejo vse svoje represije, naj odkrijejo svoja realna občutja."
"Občutja, to je kozlarija, Jerry," je rekla teta Sadie.  "Rečem ti, v mojih časih
smobili zares radikalci.  Povabljeni smo bili na konferenco v Sovjetsko zvezo, da
bi se dobili s Stalinom.  In koga so izbrali za našega zastopnika?  Koga so izbrali?
Povem H, koga so izbrali .
Izbrali so Ijudi, ki so bili stvarni, ki so bili čisti in prijetni na pogled.  Nisem ime-
ladolgih las.  Kisem smrdela . . . "
"Teta Sadie,  jaz nočem nobene kurčeve konference, " sem rekel .
"To ni važno," je odgovorila in naenkrat odrinila od sebe poln krožnik Nancyjine
dobre kokošje juhe, ne da bi jo poskusila.  "Toda bitf bi moral čist in prijeten na
pogled. Ali te je mama učila, da moraš smrdeti? "
"Teta Sadie, ne boš mi verjela, ampak ti si zavrta kar se tvojega telesa tiče.-Clo-
vek je bil rojen, da si pusti rasti lase in da vonja po človeku. Smo potomci opic ,
in ponosni smo na svoje prednike. Mi smo naravni Ijudje, izgubljeni v tem svetu
strojev in elektronskih računalnikov. Dolgi lasje so lepši kot kratki. Mi Ijubimo
svojatelesa. Včasih celo povohamc svoje pazduhe .
Odrasli so imeli navado govoritf svojim otrokom, da črnci smrdijo. Sprasevali smo:
Kaj pa je narobe s črnci?" in oni so odgovarjali:  "Si bil že kdaj tako blizu, da si
jih zavohal? " Ce bi to srednjerazredni meščani danes govorili o črncu, bi dobili
zdravo črnsko klofuto po svojih zasranih ustih, zato pa raje pravijo te reči o dolgo-
lascih. Sprašujemo jih: Si bil že kdaj tako blizu dolgolasca, da si ga zavohal?"
Oni pa nam tulijo nazaj: "Pojdi in skopaj se."
Amerikanci so puritanci. Amerikanci se bojijo seksa. Amerika ustvarja seksualno
ječo, v kateri moški mislijo, da morajo biti supermoški in morajo čustvenost razu-
meti kot šibkost. Zenske so naučene, da je samoafirmaci ja nefeminilna. TAKO
GREJO VOJAKI V VIETNAM, KJER JIH ŽENSKE VIET KONGA SUNEJO V RIT.
Dolgi lasje so začetek našega osvobajanja iz seksualne zatrtosti, ki je podlaga
vsej tej militarisrtčni družbi. Prek dolgih las smo vključeni v seksualen napad, ki
bo razdejal politično - ekonomsko strukturo ameriške družbe!"    •
"Bog naj H jo pomaga uničiti, JERRY," je zatarnala teta Sadie, in solze kurje ju-
he so ji driblale po licih.  "Toda 1"i bi bil precej bolj učinkovit, če bi si postrigel
lase in se lepo oblekel."
S teto Sadie nisva prišla daleč . Žalostno je bilo, 6a se obe črni ovci v naii druži-ni nista mogli druga z drugo identfficirati .
"JERRY," je dejala teta Sadie in se odpravljala. "Samo eno si zapomni: na svetu sta dva razreda: buržoazni in delavski razred. Lahko si na eni ali na drugi strani . To pa nima nič opraviti z lasmi. Ce bi se !e postrigel. Samo sam sebi škodiš ..."
Poljubil sem jo, vzel dvajset dolarjev, ki mi jih je dala, da bi si kupil "nekaj le-pih novih oblačil", in ji pomahal v slovo.
"PAZI, TETA SADIE!" sem zakričal, ko je odšla. "Nekaj najbolj dolgolasih Iju-di, kar jih poznam, je plešastih."
17: TRAVA MORA OSTATI ILEGALNA
Marihuana naredi iz vsakega človeka Boga.
Prišponaj se, in hotel boš zašponati cel svet. Nikoli ne gre za "moje droge" -
vedno gre za "naše droge". Vse za vsakogar. Komunistična droga.
Trava spreminja okolja. Vse zapreke, ki jih gradimo, da bi se zavarovali drug
pred drugim, izginejo.
Trava se premika po sobi kot neprestano potujoči poljub. Kadi travo zjutraj. Osta-ni prišponan cel dan.
Osem-urni dan je sovražnik.
Ko si razbit od Jrave, uživaš samo v enem - v trenutku. Minuta je kot uraj ura je
lahko kot minuta. "HUDIČ, ZAMUDIL SEM SESTANEK." Vsi sestanki in urniki,
časi in termini izginejo. Človek lahko dela, kar hoče, kadarkoli hoce.
Marihuana je cestno gledališče duha .
Marihuana uničuje šole. Vzgoja nasilno prilagaja s privzgajanjem pogojnih reflek-
sov. Trava pa odprilagaja. Šola nas dela cinike. Trava nas dela sanjače idealiste.
Izobrazba polarizira naše možgane v predmete, kategorije, razdelke, koncepte.
Trava pomeša naše možgane in pokaže vse kot eno samo odlično zmedo.
Mi padamo s stolov od smeha in vriskanja, ko poslušamo naše profesorje, učitelje,
strokovnjake - Ijudi, od katerih naj bi učili -   kako razpravljajo o nas, naši kul-
turi, o travi. Počutimo se tako, kot so se morala počutiti afriška plemena, ko se
je veselo prikazala Margaret Mead s svojim svlnčnikom in papirčkom.
Poslušati nekoga, ki še ni kadil trave, kako govori o travi, je, kot da bi poslušal
nuno govoriti o seksu .
Edini ekspert je oseba, ki TO POČNE.
DRUŽINA, Kl SKUPAJ KADI TRAVO, OSTANE SKUPAJ.
Trava je magična droga, ker transcendira spor med generacijam!. Vsak bi moral
poskusiti  prišponati svoje starše. Marihuana omogoča starim, da zopet postanejo
mladi; uničujejo tisto obrambo, ki jo imajo starši do svoje preteklosti.
Toda redki so starši, ki bi sploh hoteli poskusiti. Starši govorijo o marihuani, kot
so njihovi starši govorili o masturbaciji. Koliko Msočev otrok so poslali starši v
umobolnice, ker so kadili travo? Sole kot zapori niso dovolj učinkovite: ko si en-
krat v umobolnici, ni več poti nazaj.
Profesorji se bojijo zabav s študenti, ker bi jim lahko na zabav! podali joint. In
joinrt soilegalni. Ker so jointi ilegalni, bi jih lahko zaprli. Ce bi jih zaprli, bi
izgubili službo. Logika strahu. Ljudje, k! se bojijo, nas nimajo kaj naučiti.
Leta 1968 se je marihuana bujno razširila med vojaki. Leta 1969 se je šibka mora-la, celo civilna nepokornost buino razširila v vojski.
Zakaj daje marihuana Vietkongovcem inspiracijo, uničuje pa bojnega duha ameriš-
kega vojaka? Vsak travokadllec 1x> razume: marihuana je serum resnice. Vietkon-
govci branijo svoje starše, otroke, domove - njihove smrti so plemenite in herojske.
Amerikanci se borijo za nekaj, kar se ne da videti, otipati in v kar se ne da ver-
jeti. Njihove smrti so jalove in nesmiselne. "Zakaj bi umrl na Hamburger hribu?"
- se sprašuje ameriški vojak travokadilec, med tem ko meri s puškino cevjo v gla-
vo kapetana, ki mu je ukaza! zavzeti neki hrib, ki ga zares želijo edino Vietkon-
g^ovci.
Ce bo Pentagon poskusil preprečiti uporabo trave v vojski,   bo končal tako, da bo
obenem uničil tudi svojo vojsko. Toda če vojaske živine pustijo travokadilce pri
miru, bodo vse vojne baze kmalu tako zašponane in neukrotljive, kot so univerzi-
tetna naselja.
Kaj se bo zgodilo, ko se bodo vsi H ameriški vojaki vrnili domov?  "Kaj pa misliš!
Da smo dovolj stari za borbe in smrt, nismo pa dovolj stari za kajenje?"
Nova levica je dejala: ProtesHram.
Hipiji so rekli: Sem .
Trava je uničila levico kot gibanje manjšine in ustvarila namesto nje kulturo mla-
dih.
Trava nam kaže, da so naša /ivljenja, ne pa naša vest, v nevarnosti . Kot travoka-
dilci prihajamo Iz oči v oči s stvarnim svetom policajev, ječ, sodišč, obravnav,
preoblečenih špijonov za ndrkomane, s svetom paranoje in vojne z našimi sfarši.
Eno celo generacijo kadilcev cvetja so spremenili v kriminalce. Trenutno jih več
kot 200.000 sedi po ječah zaradi drog. Vsak travokadilec  je toliko časa v ječi,
kolikor je v ječi. Solidarnost sline.
Trava nas uči prezira do zakonov in sodišč. Komu zaupaš: Richardu Milhousu Nixo-
nu ali svojim lastnim čutom?
Smo rtsto, s čimer se šponamo.
Pijanci pljejo sami. Postanejo pijani in negraužni . Cez in žez se pokozlajo. Pada-
jo v nezavest. Alkohol izključi čute.
Travokadilci kadimo skupaj. Sponamo se in se združimo. Sami s seboj  in drug z
drugim. Kako drugače lahko naredimo revolucijo, kot vsi skupaj?
Legariziraj travo, in družba bo razpadla.
Ostane naj ilegalna, in revolucija bo kmalu tu.
18: HO Šl MINH JE YIPPIE AGENT
"Cilj  revolucije je odpreti vsaka vrata in polomiti vse zapahe," sem rekel obmej-
nemu stražarju v Vancouverju, ko me je zvlekel za zaklenjena vrata, da bi ugoto-
vil, če moralno ustrezam za vstop v Kanado.
"Uporabljate droge?" je vprašal.
"Jasno," sem rekel. Ne znam lagati.
Kuli mu je stopil. Označil je okence za "ja".
"Katere?"
"Coca-colo."
"Zagovarjate idejo, naj se vrže kanadsko vlado?"
"Ne," sem rekel. Bil sem še vedno v Združenih državah in mnenja sem, da se ne
sme zagovarjaM strmoglavljenja države, v kateri še sploh nisi. Ena cela nora tolpa
kurcev hodi po Združenih državah in je pogumno za to, da se vrže vsako vlado ra-
zen njihove: kitajsko, rusko, kubansko, severnovietnamsko.
In potem sem se razpizdil.
"Izobči se! " sem zakričal obmejnemu stražarju. "Saj sploh ni take reči kot meja
med Združenimi državami in Kanado. Obstaja samo v tvoji glavi. Naši potni listi
so naša telesa in zemlja je okrogla."
13
Poskušal sem ga pripravitf do tega, da bi slekel uniformo. Bila je ovira med nama.
"Ta stroj se bo ustavil šele takrat, ko bodo taki Ijudje kot ti odložili svoje svinč-
nike. Pridi z mano v študentska naselja. Mi imamo seks, droge, upore, svobodo."
"Jaz samo opravljam svojo službo," je rekel.
Dokazal sem, da sem moralno zdrav - z lažjo - in spustili so me čez mejo. Povab-
Ijen sem namreč bil na University of British Columbia kot začasni spodbudnik za
upor.
Cez dve uri sem stal pred 2000 Ijudmi. Ljubim množice. Našim staršem množice
evocirajo spomfne no Hltlerja in masovno hfsterijo. Nam množice pomenijo svobo-
do.
Nosil sem svojo vietkongško zastavo med odobravajočimvzklikanjemiin izžvižgava-
njem.  "Zemlja, na kateri stojimo, je osvobojeno ozemlje!" sem zakričal.  "Kadar-
koli nalertmo na kakšno pravilo, ga moramo prekršiti. Družba nas je spremenila v
kifeljce, nas naučila, da sami sebe policajsko nadzorujemo. Sele s kršenjem pra-
vil bomo odkrili, kaj in kdo smo.
Uničitf moramo univerze, razrušiti to poslopje, uiH iz ječe, pisati fuk po zidovih.
Šola nas uči, da postanemo kritiki življenja. Fuk pa kritiki. Fuk pa kritika. Ne-
hai bitt kritik in začni živeti.
Televizija potrjuje domino teorijo: ena univerza pade in vse padejo.
Prva "študentska demonstracija" se je po vsej deželi zablisnila kot mit na TV ekra-
nih leta 1964. Tisto leto je bila prva generacija, ki jo je od rojstva naprej vzga-
jala TV, stara devet, deset in enajst let. Ti otroci so si mislili: "Ob prvi priliki
hočem tudi jaz početi isto."
Prva možnost, ki so jo dobili, je bila čez pet let, ko so prišli na gimnazijo - leta
1969. In to je bilo leto, ko so eksplodirale ameriške gimnazije. Statistike vlade
kažejo, da so leta 1969 vsake tri izmed petih gimnazij po vsej deželi zabeležile
"takšno ali drugačno obliko aktivnega protesta ".
TVvzgaja generacije otrok, ki hočejo zrasti in postati demonstranH .
Ste že kdaj videli dolgočasno demonstracijo na TV? Ze samo to, da je na TV, de-
la vso zadevo razburljivo in zanimivo. Celo mirno korakanje s transparenti ti vza-
me dih od navdušenja. Televizija ustvarja mite, ki so večji kot realnost.
Demonstracije trajajo ure in ure in večino časa se nič ne dogaja. Po demonstraciji
hitimo domov na poročila ob šestih. Revija dramatičnega. TVstrne vse dogajanje
na dve minuti - reklama za revolucijo.
Ze sama ideja "zgodbe" je revolucionarna, saj "zgodba" implicira razdor normal-
nega življenja. Vsak reporter je dramatik, ki jsfvarja teaier iz življenja.
Zločini na ulicah so novice; zakon in red nista. Revolucija so novicej status quo
ni .
Sredstva javhega obveščanja ne POROČAJO o "novicah", jih USTVARJAJO. Do-
godek se ZGODI, ko pride na TV in postane mit.
Sredstva javnega obveščanja niso "nevtralna".  Prisotnost kamere spreminja demon-
stracijo, nas spreminja v heroje.  Ko so prisotni novinarji, več tvegamo, saj vemo,
da bo,karkoli  se bo zgodilo, že čez nekaj ur vedel cel svet.
Tetevizija nas spodbuja, da stopnjujemo svojo takfiko;   taktika postane neučinko-
vita, ko preneha vzbujati obrekovanja ali interes - "novice" .
Politiki dobi jo svoj čas na TV že samo s tem, da dajejo izjave. Rockefellerju ni
treba prenašati transparenta, da bi pokazal svoje stališče. Toda navadni Ijudje mo-
ramo na ceste, če hočemo priti na televizijo. Ena sama oseba, ki naredi pravo
stvar v pravem trenutku, lahko ustvari mit. Prekinitev Nixonovega govora reduci-
ra Nixona na ozadje   dogajanja.
Televizijski čas je posvečen tistemu, ki ima največ poguma in domisljije.
Nikoli ne bom mogel razumeH radikalca, ki pride na TV v obleki in s kravato. Ce
bi izključil zvok, bi mislil, da je župan mesta!
BESEDE so lahko radikalne, toda televizija je neverbalni aparat! Ce hočeš razume-
H TVmoraš izključiti zvok. Nihče se nikoli ne spominja besed, ki jih je slišal",
duh je tehnicolor film podob, ne pa besed.
Nikoli še nisem videl "slabo" reportažo iz demonstracije. Vseeno je, kaj GOVGv
RIJO o nas. Slike so zgodba.
Naša moč leži v naši sposobnosfi, da poženemo sfrah v srce sovražnika: (•orej, čim
bolj sredstva javnega obveščanja pretiravajo, tem bolje.  Ko bi začela sredstva
javnega obveščanja govoriti o nas v pozitivnem smislu, bi nas to moralo resno zas-
krbeti.
Če bi imeli yippieji televizijo pod svojo kontrolo, bi lahko v enem tednu naredili
iz Vietkongovcev in iz Crnih panterjev heroje vzhičenih ameriških gospodinj sred-
njih let.
Gibanje je preveč puritansko kar se tiče smisla sredstev javnega obveščanja. Nav-
sezadnje,  Karl Marx ni nikoli gledal televizije!
Dandanes ne moreš biti revolucionar, če nima televizijskega aparata - ta je tako
pomemben kot puška!
Vsak gverilec mora znati uporabljati področje kulture, ki jo poskuša uničiti! Ne posedaj tam naokoli razmišljujoč "strinmm se z njim glede te točke, toda sem prort Msti". Kurc te gleda, če SE STRINJAS ali pa SE NE STRINJAŠ z mano. To je sranje akademskega mišljenja. Nočem tvojega soglajanja ali nesoglašanja. Ne briga me, če se, ali če se ne strinjaš. Hočem TVOJE ŽIVLJENJE. Revolucija ho-če TVOJE TELO."
MNOŽICA SE JE ZAČELA OGREVATI.
"Ali je v tem naselju kakšen prostor, ki potrebuje osvoboditev? " sem vprašal.
Nekdo je zakričal: "Klub univerzitetnih uslužbencev."
Nekaj Ijudi se je obrnilo v tisto smer. Nato pa so vsi, vseh 2000 Ijudi, začeli
spontano korakati v smeri kluba.
Vdrli smo prav v sredo ekskluzivnega majhnega prostora. Profesorj! so noro zacvi-
kali, si polivali juho po oblekah in dirkali v zaklonišča. ZačeM smo osvobajati
prostor.
Prva osvobojena stvar je bil alkohol; flaše so krožile naokoli za vse brezplačno.
Cez eno uro so že povsod kadil! travo. Nekateri so zvijali jointe Iz pet in deset-
dolarskih bankovcev.
Nekaj jih je sleklo   oblekein poskakalo v bazen za fakultetne uslužbence. Neki
ameriški študent je splezal na stol   in zažgal svojo pozivnico za vojake. Nekdo je
vzel mojo vietkonško zastavo. Kmalu je zaplapolala nad poslopjem.
TV kamere so prispele, da bi intervjuvale osvoboditelje.
Ljudje so se spraševali: "Zakaj to počnemo? " Nihče ni razumel, kaj dela. Univer-
zitetni polizančki, študenti ekonomije, akademski tipi, hipiji, radikalci, čisti
fantki, kratkolasci, dolgolasci, brkači. Vsi študentski "tipi"sobili zastopani . Do-
taknili smo se skupne, a brezimne emocije.
Glavni v tem klubu, neki profesor ekonomije, se je poskušal pridružiti orgiji. Stal
je na vrhu stola in se vsakemu zahvaljeval, da je prišel. Vse nas je povabil, naj
ostanemo še popoldne.
Se nikoli prej nas nisi povabil!" je nekdo zakričal. Ljudje v sobi so odgovorili z
žvižganjem, in profesor je pobesnel. "Kradete alkohol. Lahko bi poklicali pollci-
jo in vas obtožili. Toda če ne boste nič zažgali, lahko ostanete."
Orgija se je nadaljevala še šest in trideset ur. Njeno soočenje s Kanado je bilo
travmaHčno. Resnobni kanadski rtsk ni mogel razumeti, kaj se je zgodiloj zakaj so
kanadsk! študenti, ki se navadno dobro obnašajo, spontano izbruhnili v otroški u-
por?
"Zares je žalostno," je pisal VANCOUVER PROVINCE, "da je tak kroinjar s kač-
jim strupom kot Jerry Rubin, lahko začasno spremenil nekaj naših študentov v nek-
ritične ovčice ..."
Najbolj srce - trgajoča je bila reakcija uradnega študentskega vodstva, ki je ime-
lo Rubina za ekshibicionista - upornika, čigar argumenti o strukturi univerze so tu
brez vsake vrednosti.
Politični komentatorji v Ameriki vedno iščejo vzroke zadaj univerzitetnih nemirov.
Dolžijo vojno v Vietnamu. "Cim bo vojne konec, bodo tudi univerze postale zopet
normalne," razmišljajo.
Osvoboditev Kluba na BriMsh Columbia Universit-y dne 24. oktobra je razkrila pre-
povedano resnico. Osvobajanje samo ni vključevalo nobenega spiska "zahtev" . Ni
imelo "političnih" namenov.,510 je za spontan dogodek. Resnica je bila zajeta v
osvobajanju.                              '
Ne protestiramo zoradi "neklh problemov," protestiramo proti zahodni civilizaciji.
Ne spopadamo se zaradi sranja zato, da bi se lahko vrnili nazaj v "normalno" živ-
Ijenje: NAŠE "NORAAALNO ŽIVUENJE JE ZAJEBANO!
Revolucija je neverbalna in ne pozna ovir ali meja.
Ce ne bi bilo vietnamske vojne, bi jo mi iznašli.
Ce se bo vojna v Vletnamu končala, bomo našli drugo.
STRIC HO JE YIPPIE AGENT
19: VSAK REVOLUCIONAR POTREBUJE BARVNO TV
Walter Cronkite je najboljši organizator SDS (Studenh for  DemocraHc Society). Stric Walter kaže zemljevid ZDA z obkroženimi univerzami, kjer je Msti dan iz-bruhnilo. Vojne reportaže.
Vsak mulc tam zunaj s! misli: "Uuuu! Jaz hočem videt mojo univerzo na tistem zemljevidu! "
\ti^V.V
,*«*L$%&&
^^
0^°'
svtf-

S'^c'
^e^0-^
Vltv

jerry rubin
do it!
FUK    PA    BOG
Umjrajoča kultura uniči vse, česar se dotakne.
Jezik je ena prvih stvari, ki grejo k vragu.
Nihče pravzaprav ne komunicira več z besedami. Besede so izgubile svojo em ocionalno moč, intimnost, sposobnost šokiranja in (jubljenja.
Jezik PREPREČUJE komunikacijo.
AVTOMOBILI LJUBIJO SHELL
Kako naj rečem
,,Ljubim te,"
ko sem slišal:
,,AVTOMOBILI LJUBIJOSHELL".
AN sploh kdo razume, kaj MISLIM S TEM?
Kontrola nad zamorci se imenuje ,,red m zakon".
Kraja se imenuje ,,kapitalizem".
,,REVOLUCIJA" v toaletnem papirju.
,,REVOLUCIJA" v borbi proti ustnem zadahu.
,,REVOLUCIONARNI" holywoodski film!
NIMAJO KAPITALISTI NIC VEČ SPOŠTOVANJA? . Toda ena beseda še je, ki je Amerika ni uničila.
Ena sama beseda, ki je obdržala emocionalno moč in čistost.
Amerika je ne more uničiti, ker se je ne upa uporabjjati.
Protizakonita je!
Je zadnja beseda, ki je ostala v angleškem jezikuj
Nekega sončnega zimskega dne v Berkeleyu je John Thomson s svinčnikom napisal na kos kartona ,,FUK PA VOJNA", sedel, in bil v dveh minutah aretiran. Še dva druga sta sedla s kartonom ,,FUK PA VOJNA". ARETIRALI SO JU.
Gibanje za umazan govor (Filthy Speech Movement (FSM) je bilo rojeno.
Vsi po šolah se šlatajo verbalno. Gibanju za svobodo govora (Free Speech M ovement (FSM) je napravilo konec naše devištvo — izzvali smo zunanjo družbo, in policaji so prišli na univerzo, da bi nas zajebali. Toda ko so odšli, se je vsak za čel zopet šlatati.
Enkrat ko si doživel seks, je metanje na roko dolgočasna zadeva. Univerzitet na seksualna frustracija je pripeljala Johna do tega, da je začel z Gibanjem za um azan govor.
,,Nihče se ne bi razburjal, če bi kazal karton s ,,POBIJMO VIETNAMCE", je rekel Jo.
In tako je rekel ,,FUK PA VOJNA", m tn mogočne besede so pnvedle Velik o Univerzo do popolnega zastoja.
Vsepovsod so stari Ijudje popizdevali: ,,KURBA, DO TEGA JE PRIŠLO GIB ANJE ZA SVOBODO GOVORA? " Zafukani Clark Kerr, zafukam predsednik z afukane univerze je zafukano odstopil. Rekel je, da je zafukana prihodnost cele zajebane pofukane univerze v nevarnosti. Fuk pa on, on je zafukana rit. Rekel je, da, če ne bo FUK zafukano pregnan iz misli m iz ust /iifukanih študentov, bodo zadeve postale precej zajebane.
Toda večina političnih radikalcev je postala zoprna — niso hoteli braniti FU K. Aktivisti v Gibanju za svobodo govora so pregnali navdušence za FUK — govo rili so, da FUK ni ,,resno". Naenkrat so dobili fetiš čistega govora.
Stvari so RES POSTALE zajebane. Clark Kerr se je vrnil in obenerrTzafukal študente ,,za FUK". Izključili so jih z univerze in jih obsodili na zaporne kazni. Skoraj vsem politikom se je i-adeva jebala.
Gibanje za svobodo govora so posiiili v isti postelji kakor Gibanje za umazan govor. Gibanje je bilo nevarno razdeljeno. To je bil prvi znak ločitve med politi čnimi radikalci in med hipiji / yippieji.
Kako je mogoče ločevati politiko od seksa? Vse je ista stvar: telesna politič nost.
POLITIČNO-SEKSUALNA REALNOST: golo človeško telo je nemoralno za krščanstvo in protizakonito za amenški zakon. Golota se imenuje ,,nepristojn o izpostavljanje". Fuk je umazana beseda, ker moraš biti nag, da to počenjaš. Je pa tudi zabavno.
Ko se začnemo šlatat po naših ,privatnih delih", naši starši govonjo: ,,Ne po čenjaj tega" Mati zagreši zločin proti otroku, ko reče: ,,Ne počenjaj tega."
Učijo nas, da naš drek smrdi. Učijo nas, da se moramo sramovati načina, ka ko smo prišli na svet — s fukanjem. Učijo nas, da se moramo počutiti krive, če uživamo v jebanju.
Učijo nas: telesni užitek je nemoralen!
V resnici nas učijo, naj sebe sovražimg.
Puritamzem nas vodi v Vietnam. Seksualna nesigurnost se končuje v supermo ški potezi, ki se imenuje imperializem. Ameriška zunanja politika, zlasti v Vietn amu, ni razumljiva, razen s seksualnega stališča. Amerika ima frustriran penis, ki šc hoče znniti v majčkeno odprtino Vietnama, da bi dokazal, da je MOSKI.
Revolucija napoveduje vojno Izvirnemu grehu — diktaturi staršev nad otroki, krščanski morali, kapitalizmu in supermoškosti.
Politična strategija yippiejev je zavezništvo z Billy Graramom. Beseda ,, Fuk" naj ostane svinjska! V istem času pa se moramo mi, yippieji, boriti za pravico, da lahko rečemo fuk kadarkoh hočemo. To je kontradikcija — toda v takih kontra dikcijah leži genialnost ustvarjanja revolucije.
Naša taktika je pošiljati zamorce in dolgolaso umazanijo.naj napadajo domo ve belega srednjega sloja, naj fukajo po tleh dnevnih sob, naj podirajo in lomijo lestence, bljuvajo spermo po shkah Jezusa, razbijajo pohištvo, in ^avedno zdrob ijo Ameriko nedeljskih šol in napalm krvi.
Počenjali bomo vse tisto, kar je prepovedano.
Razpizdevali bomo Ameriko, vse dokler buržoazija ne bo umrla od kapi.
Spremenih bomo univerze Amerike v nudistične kampe.
Našh bomo nove načine za skupno življenje in za vzgajanje otrok.
21: I D E 0 L O G I J A    JE    MOŽGANSKA    BOLEZEN
Revolucija je SEDAJ. Ustvarjamo revolucijo, s tem da )o ŽIVIMO.
Kaj bi se zgodilo, če bi bele, ideološko levo usmerjene skupine dobile moč: Komunistična partija, trockisti, Progresivna delavska stranka, Neodvisni socialis ti, Mongolski proletarski internacionalisti in ostah v tej abecedni godlji?
,,Socialističm" prasci bi najprej počistili hipi ceste. Prisilili bi nas, naj se vsak teden obrijemo in postrižemo. Vsak večer bi se morali skopati in zaradi svinjskih besed bi morali v ječo.
Seks, razen z namenom proizvajati otroke za revolucijo, bi bil protizakonit.
Psihedelične droge bi bile velezločin, pivo pa obvezna zadeva.
Vsaj 5 večerov na teden bi morali presedeti na politično-vzgojnih urah.
Rock plesi bi bili tabu, mini-krila, holywoodski filmi in stripi pa prepovedani.
Levica pravi yippiejem: ,,Niste resni."
Govonjo nam, da samo ,,delavski razred" lahko napravi revolucijo, medtem pa hodijo v univerzitetne knjižnice in prenašajo s seboj The New York Times in The l\lew Republic.  Umverzitetni radikalec še mrtev ne bi gledal TV, bral New York Daily Nevvs ali užival v ign baseballa. Levica čaka na delavce, da bodo priš li na univerze.
Yippieji bodo imeli levico za resno šele takrat, ko bo začela tiskati stripe. Po litiko moramo reducirati na enostavnost rock'n' roll besedila.
Levica bi vojaku prej podala lepak kot marihuana cigareto (joint).
Levica spreminja komunizem v cerkev z duhovniki, ki določajo ,,meje". Pop olna krščanska miselnost. Študiraj m žrtvuj, če hočeš napraviti revolucijo. Trplj enje bo osvobodilo tebe in delavski razred.
Ideološka levica je sestavljena iz honorarnih Ijudi, katerih življenjski stil se n jravnost norčuje iz njihove etorike. Tisoč kilometrov je med njihovimi akcijami in njihovo ideologijo. Kako moreš biti revolucionar, tako da hodiš dopoldne v šo lo, zvečer pa posedaš po sestankih?  Kako si lahko honorarni človek v revoluciji, ki /ahteva poln delovni čas?
JZKLJUČI    S E !"  JIM KRIČIMO YIPPIEJI. REVOLUCIJA NE PO MENI TO, V KAR VERJAMEŠ, V KATERI ORGANIZACIJI Sl, ALI ZA KAR GLASUJEŠ - REVOLUCIJA JE TO, KAR CEL DAN POČNEŠ IN TO, KAKO ZIVIŠ.
Levica odganja Ijudi skoraj tako hitro, kot jih Nixon priganja nam nasproti. ( Hvala bogu, da Nixon opravlja boljši posel') Ideološko prerekanje o teoretičnem sranju, dolgočasni sestanki je to življenje za revolucionarja? Kdo bo dal življe nje za gibanje, ki ima takšen pristop?
Yippieji kričijo: ,,Nimate pojma o tem, kaj pogrešate, če niste v revoluciji! YIPPIE! Romanca našega revolucionarnega življenjskega stila; svoboda in borb a bosta pritegmli otroke delavskega razreda k revoluciji.
Precej radikalnih intelektualcev sami sebe imenujejo ,marksisti". /Ubogi Kar i/ Ti so zelo mehanični, ko nam govorijo, da ,,marksistični zakoni" pravijo^ da re volucija izhaja SAMO iz ekonomskega izkonščanja. Revolucija bo, SAMO CE bo še ena gospodarska kriza.
Njihove teorije ne razložijo nas — revolucionarnega gibanja, ki je izšlo iz izo bilja in ne iz revščine. Ne ustrezamo nobeni od njihovih vnaprejustvarjenih kate gorij. Trdijo, da je edina naloga belcev ,,podpirati" — podpirati Črne panterje, p odpirati ,,delavski razred", podpirati Kitajce.
Yippieji pa imamo mladino belega srednjega sloja za revolucionarni razred. S mo izkoriščam in zatirani, in borimo se za NAŠO SVOBODO. Ne počutimo se KRIVI, ker nismo črnci, Kitajci ali tovarniški delavci. Kapitalizem bo umrl, ker ne more zadovoljiti svojih lastnih otrok.
In potem nam liberalni intelektualci govorijo, da revolucije nikoli ni bilo v in dustrializirani, bogati državi. Nič v zgodovim se še nikoli ni zgodilo, dokler se ni zgodilo!
Levičarji, izstopite z vaših univerz!
Glejte TV!
vključite se v novo! Izključite se!
Šponajte se!
Ukrepajte!
NAJPREJ UKREPAJTE. KASNEJE ANALIZIRAJTE. IMPULZ, NE TEOR IJA, DELA VELIKE KORAKE MAPREJ. TEORIJA PRIDE NA VRSTO, KO L JUDJE POSKUŠAJO UGOTOVITI, KAJ SO NAREDILI - ŠELE POTEM, KO SO ZADEVO ŽE NAREDILI. MAO PRAVI: ,,NAJVEČ SE NAUČIMO IZ SVO JIH NAPAK."
Leta m leta sem hodil na sestanke levice in poskušal ugotoviti, za kaj, hudiča, gre. Končno sem začel jemati LSD (kislino) in poznal, za kaj v resnici gre: za ni č. Prisegel sem, da ne bom nikoli več šel na sestanek levice. Kurc gleda levičarsk e sestanke!
Niti eden od velikih zgodovinskih dogodkov — od Be-ina, Pentagona pa do Ch icaga — ni izšel iz levičarskega sestanka. V resnici ne bi niti enega izglasovali.
Yippieji smo marksisti. Sledimo revolucionarni tradiciji Groucha, Chica, Harp a in Karla.
To kar se yippieji učimo od Karla Marxa, od najbolj razvpitega, bradatega, d olgolasega hipikomunističnega djvjaka — agitatorja v zgodivini, je to, da moram
0 ustviiriti spektakularen mit revolucije.
Karl je napisal m sam pel svojo tastno rock ploščo, ki ji je ime ,,Komunističn
1  manifest".
,,Komunistični manifest" je pesem, ki je strmoglavila vlade.
15
22: DENAR JE DREK - ZAŽIGANJE DENARJA
PLENJENJE IN KRAJA PO TRGOVINAH
TE  LAHKO PRIŠPONAJO
Boržni uslužbenec je videti zaskrbljen. Reče nam: ,,Ne smete si ogledati bor ze."
Začudeni smo. ,,Zakaj ne? " vprašamo.
,,Ker ste hipiji, in ste prišli, da bi demonstrirali.'
,,Hipiji? " zakriči Abbie, ogorčen že ob sami misli. ,,Smo Židje, in prišli smo, da bi si ogledali borzo."
VIZIJA: Naslovi v časopisih naslednji dan:
NEWYORŠKA BORZA PREPREČILA VSTOP ŽIDOM.
Uslužbenca smo zadeli z verbalnim karate udarcem. Popusti.
Ob našem vstopu na vrh balkona borza popolnoma zastane. Tisoči delničarj ev prenehajo igrati Monopoly in nam začnejo ploskati. Kako nor prizor za njih — dolgolasi hipiji, ki zijajo na njih.
Začnemo metati dolarske bankovce čez ograjo. Plavajoči denar napolne zrak. Kot divje živali plezajo delničarji drug čez drugega, da bi zgrabili denar.
,,TO JE TISTO, KAR JE RES, RESNIČNI ŽIVI DENAR! ! ! PRAVI DOLA RSKI BANKJOVCI! LJUDJE V BIAFRI STRADAJO!" KRIČIMO.
Pokažemo nekaj realnosti njihovim zafantaziranim življenjem.
Medtem ko mečemo denar, opazimo, da prihajajo kifeljci. Kifeljci nas zgrab ijo in nas pomečejo z balkonov v dvigala. Delničarji spodaj prascem glasno žvižg ajo.
Znajdemo se pred borzo točno opoldne. Najbolj čudni odvratneži, kar se jih da videti, hodijo okoli nas: Ijudje s kratkimi lasmi, z dolgimi kravatami, poslovni mi oblekami in aktovkami.
Tako resni so.
Začnemo plesat Ringa ringa raja pred borzo.
In potem začnemo sežigat stvari, ki jih častijo: dolarske bankovce!
Poštirkani Ijudje začnejo kričati: ,,Ne! IMe delajte tega!"
Nekdo pridirka, da bi rešil goreči 5-dolarski bankovec iz Abbiejeve roke, tod a prepozno je. Denar je šel PUUFF !
Množica se zbere; emocije so vroče. Pride policija, da bi zadevo razgnala. Zg inemo v podzemeljsko.
Čez tri tedne piše v The New York Timesu: newyorška borza je včeraj pono či namestila neprobojno steklo in metalno mrežo na galeriji za gledalce iz ,,v:irno stnih razlogov", kakorje dejal zastopnik te borze.
24. avgusta je približno ducat hipijev metalo dolarske bankovce z galorije — ekshibicija, ki je precej delničarjev ne želi več videti.
Velika dvorana za zborovanja socialistov je bila okrašena s plakati Trockega, Malcolmxa in Cheja na stenah. Povabljen sem bil, da bi sodeloval na debati o 100-kilskem Fredu Halsteadu, kandidatu stranke Socialističnih delavcev za pred sednika združenih držav leta 1968. Predmet: Kakšna naj bo bodoča politika Pro tivojnega gibanja?
Prispel sem na debato s telohraniteljema Keithom in Judy Lampe ob strani. Keith je bil oblečen v uniformo angleškega bobbieja, m Judy je bila noseč CIA a gent z zavihanim ovratnikom detektivskega plašča in z velikim klobukom na gla vi; v rokah je držala pištolo, ki bruha plamen.
Pred tem sestankom so mi nekajkrat grozili s smrtjo," sem razložil množici k akih štiristo Ijudi.
Te ideološko precej levo usmerjene skupine nam poskušajo dati občutek, da so njihove debate zgodovinskega pomena. Vsakdo od poslušalcev mora ostati na svojem sedežu, prav kakor v šoli. Vsak govomik ima na voljo 30 minut, potem sl edi deset minut za zavrnitev njegovih tez. Nato gre mlad trockistični pajacek me d poslušalce in prodaja ,,Militants", in vsakega zbudi za čas, ko so na vrsti vpraš anja. In končno podajo glavni govorniki še triminutne Laključke.
Na koncu zmaga resnica.
Na vrsti sem. Na prenosnem gramofonu sem zaigral Dylana in Beatlese. ,,Nek aj se dogaja, toda ne veš, kaj je, ali ne, Mr Jones? " in ,,l am a Walrus".
,,Poscane  neumni," je zakričala neka ženska. ,,Niti besede ne pove."
Prvič v zgodovini Socialističnega oibanja nekdo ni izgovoril niti ene besede v času, ki je namenjen političnim argumentom.
Zažgal sem svojo pozivnico za k vojakom. Soba je postala karneval. Naenkrat so vsi govorili. Glasba je sprostila predsodke.
Potem se zažgal dolarski bankovec.
,,Zakaj ne daš tega dolarja Ijudem, ki so revni in ga potrebujejo? " je zakričal neki ,,socialist".
Začudil sem se. ,,Socialisti" gledajo na denar ravno tako kot kapitalisti. Kot na realno stvar.
,,Kako lahko zažigaš denar, ko ga reveži po getih tako krvavo potrebujejo? ,, je vprašal neki drug ,,socialist".
IStesmehnil sem se in zažgal naslednji kos zelenega papirja. Po sobi so kratkol asi socialisti preklinjali in izžvižgavali zažiganje denarja.
,,Za sirkus si!" so tulili.
Yippjeji po celi sobi so zažigali bankovce.
Denar je droga. Amerika je kultura drog, narod norih narkomanov. Denar se lahko uporabi za zvijanje cigaret. Zvij si joint. Pokadi ga.
,,Kaj delaš? "
To pomeni: ,,Kako dobivaš denar? " Tvoje delo je tista stvar, ki proizvaja tvo j denar. Doioča, kdo si. Naša najgloblja zavest je popačena od zelenega fetiša!
Denar je vzrok delitve na delo in življenje. Ljudje ne delajo tistega, v čemer uživajo, ker hočejo smrdeči denar. Ljudje ne uživajo v svojem delu, ker delajo za dolarje.   '
Noben umetnik še ni ustvarjal zaradi denarja. Če te motivira denar, potem ni si umetnik.
Ljudje gledajo drug na drugega kot na denarne transakcije, ne kot na človešk a bitja. Medij je sporočilo. Denar uniči vsak človeški odnos, čim se ga dotakne.
FIDEL CASTRO PRAVI: ,,OPRAVILI SMO V PRECEJŠNJI MERI S PRIVI LEGIJI IN Z NEENAKOSTMI, IN HOČEMO, DA VSE TO IZGINE! TODA RE SNIČNI PROBLEM Nl V PONOVMI RAZDEL.ITVI D0H0DK0V ALI V IZEN AČENJU PLAČ. ODTRGATI SE MORAMO OD VLADE DENARJA, DENAR JA SE MORAMO POPOLNOMA ZNEBITI. NISMO TU, ZATO DA STARI Sl STEM UČINKOVITEJE UREDIMO."
Ker je denar merilo za sistem, Ijudje presojajo sebe in svoje delo s finančneg a stališča. Ljudem je njihovo življenje dobljeno ali izgubljeno glede na njihovo z birko dreka iz državne blagajne.
Osvoboditev pride, ko nehamo delati za denar, in delamo tisto, karsmo si že leli že kot otroci.
(Če bi Beatlesi poslušali svojo glasbo, bi požgali ves denar, kar ga imajo.)
Denarna ekonomija je nemoralna, saj popolnoma temelji na moči in manipul acijah, in s tem žali naravno zamenjavo med človeškimi bitji: zamenjavo, ki tem elji na skupni potrebi. Plenjenje je naraven izraz denamega sistema. Kapitallzem je kraja. Sistem,ki temelji na kraji, ne more nikoli obsoditi kraje. Vse bi moralo biti zastonj za vse Ijudi, če je zastonj za nekatere.
(BONNIE PARKER IN CLYDE BARROVVSTA VODITELJA NOVE MLAD INE.)
Ves denar predstavlja krajo. Krasti bogatim je sveto in religiozno dejanje. Vz eti, kar potrebuješ, je dejanje samo-ljubezni m samo-osvobajanja. Medtem ko pl eni, je človek resmčen do svojega ja^a.
(KRAJA PO TRGOVINAH TE ŠPONA. NE KUPUJ. KRADI. ČE SE DELA Š, KOT DA JE TVOJE, NE BO NIHČE ZAHTEVAL, DA PLAČAŠ.)
Šole in cerkve so nemočne, kadar gre za denar. Šole nimajo duše, ker se zave dajo, kje dobivajo svoj denar. Cerkve Ijubijo profit. V cerkvi se izkoriščevalec la hko počuti kot doma in se lahko zamišlja v nebesih.
(ZICATI, ČLOVEK ČLOVEKA, PO CESTAH V TEJ DRŽAVI JE PLEME NITO, QSVOBAJAJOČE DEJANJE. KAJ DRUGEGA JE PREDSEDNIK UNIV ERZE KOT EN ZAJEBAN ŽICAR? )
DENAR JE N ASILJE. Denar sicer ni tako dramatičen ubijalec kot napalm, toda Amerika ubija precej več Ijudi s svojimi dolarji kot s svojimi bombami. Na mesto statistike o eksport-importu med Združenimi državami in Latinsko Ameriko beri: ,,Smrti otrok, človeška bitja izkoriščana in žrtvovana, zanikan^e ponosa."
(DENAR JE SREDSTVO, S KATERIM UPAJO BELCI ŠE NAPREJ KON TROLIRATI ČRNCE. POVOHAJ DENAR IN ZAVOHAŠ ŽELJO PO KONTR OLI.)
Denar je vez med starši in otroki, ki drži družino skupaj, toda v resnici jo uni čuje. Denar povzroča ponos, krivdo, dolgove, dolžnosti, odgovornosti.
(OTROCI Bl MORALI STARŠEM DENAR KRASTI, KAJTI TO JE PRAVA OSVOBODITEV OD   ETIKE DENARJA: RESNIČNA DRUŽINA.)
Denar pomeni: Delaj danes, da boš lahko ,,jutri'  užival. Ta ,,jutri" pa nikoli ne pride. Denar povzroča nepotrebno discipltno, dolgčas, trpljenje, bolečine. Amerika se bo rodila svobodna, šele ko bo dolarski bankovec brez vrednosti.
Družba, kjer je hrana privilegii, ne pa pravica, nima pravice obstajati.
Pojej svoj denar in umri
Zažiganjesdenarja (IN KREDITNIH KART IN BANK IN LASTNINE) te deja nje Ijubezni, dejanje v imenu humanosti.
*6
jerry RUBIN:
23: STRINJAM SE Z VAŠp TAKTIKO
NE VEM PA, KAR SE VAŠIH CILJEV T!ČE.
Daj nam centimeter — vzeli bomo kilometer.
Ugodi našim zahtevam, in takoj imamo dvanajst novih. Čim več našim zahtev am ugodite, tem več jih imamo.
Na demonstraciji nikoli ne vem, kaj so ,,zahteve". O njih vedno odločajo Ij udje, ki radi hodijo na sestanke, kjer ure in ure debatirajo o tem, kaj naj bi zahte vali.
Vse kar hočemo od sestankov, so zahteve, ki jim vlada nikoli ne more ugodit i. Kakšen poraz, če ugodijo našim zahtevam!
Demonstranti nismo nikoli ,,razumni". Zahteve vedno postavljamo na tako z oprn način, da nas struktura moči ne more nikoli zadovoljiti, in tako tudi ostaja struktura moči. Mi pa potem, upravičeno besni, kričimo, ker naših zahtev ne up oštevajo.
Ugodi našim zahtevam, in izgubili smo.
Zanikaj naše zahteve, in z borbo dosežemo Ijubeze in bratstvo skupnosti.
Ljudje, ki pravijo: ,,Strinjam se z vašimi cilji, ne vem pa, kar se tiče vaše takti ke," smrdijo po pokvarjenem dreku. Cilji so irelevantni. Kritična zadeva je takti ka, so akcije.
Če bi morali vnaprej odločati o svojih pnhodnjih ciljih, bi se naslednjih 1 000 let samo kregali o prihodnji družbi. Brigajmo se za most, ko pridemo do njega. SEDAJ JE NAŠ CILJ RAZSTRELITI MOST TIK ZA NAMI.
daj. DAJ. D A J. Gibanje doseže enotnost ob svoji taktiki. S kolektivno ak cijo postanemo skupnost.
Ljudje nas redno sprašujejo: ,,Kakšen program imate? " Dam jim seznam špo rtnih rezultatov. Ali pajim naročim, naj pregledajo telefonski imenik. ,,Naš prog ram je tam." FUK PA PROGRAMI! Cilj revolucije je odpraviti programe in spre meniti gledalce v igralce. Je naredi—si—sam revolucija, in problem prihodnosti b omo reševali sproti.
Castro pravi: ,,Cilj kubanske revolucije je spreobrniti VSAKEGA posanaznik a v zakonodajalca."
PREDSTAVNIŠKA demokracija je sovražnik. Cilj je vsak—človek—svoja-rev olucija.
Hodi čez rdeče luči.
Ne hodi, kadar so luči zelene.
Poskušaj razdajati dinarje Ijudem po cestah. ,,Potrebujete kaj denarja zastonj ? " Opazuj, kako prestrašeni so Ijudje, ko naj bi v/eli ZASTOISIJ, celo denar.
Če greš po cesti in si zaželiš koga poljubiti, to stori. POLJUBI!
Pojdi v banko, v kakšno poslovalnico ali v urad in zahtevaj uporabo stranišča. Povedali ti bodo, da tu ni JAVNIH sanitarij. Stoj na eni nogi in glasno piskaj: ,, Scat, scat moram!"
Povej jim, da se jim boš usral na t!;t; če ti ne bodo dovolili na skret.
POSERJI     SE    NA   TLA!
NANCV, PETRA ZAJCA IN MENE SO VRGLI IZ NEVVPORT FOLK FEST IVALA, ČEŠ DA SMO DALI NEKI NUNI PORNOGRAFSKO LITERATURO: NA LEPAKU JE PISALO: ,,POFUKAJ PRVO NUNO, Kl JO ZAGLEDAŠ."
Pokliči telefonistko in jo prosi za randi; vprašaj jo, katero barvo ima najrajši, govori z njo kot s človeškim bitjem, ne s telefonistko.
Po avionih žvižgaj ,,internacionalo" in prenašaj škatlo za kitaro in španski sl ovar. Sen vsake stevardese je, da bi nekdo ugrabil letalo.
Ko pelješ skozi zapore z avtomati, kjer plačaš uporabo avtoceste, plačaj še z a nekaj avtomobilov za tabo.
Ali še bolje: miniraj te zapore, ker zaračunavajo Ijudem prehod čez*svobodno ozemlje.
Miniraj restavracije Hovvarda Johnsona na cestnih izogibališčih — tega univer zalnega zatiralca vsakogar.
KADAR DVOMIŠ, ZAŽGI. Ogenj je revolucionarjev bog. Ogenj je takojšen teater. Nobena beseda se ne more meriti z ognjem.
Politiki zapazijo revščino šele, kadar gorijo geti.
Pižig prve pozivnice za k vojakom je povzročil trepet zemlje pod Pentagono m.
Zažgi zastavo. Zažgi cerkve.
Zažgi, žgi, požgi.
Zadeva kot slaba taktika sploh ne obstaja. Ničesar si ne zapisuj. John Birch Sociaty nazorno kaže, kako učinkovito je lahko že samo pisanje črk. Poznam ž ensko v lowi, ki nosi črn trak okoli roke, kamorkoli gre, celo pod tušem.
odtuji se.
ODTUJI SE.
ODTUJI      SE.
Čim več Ijudi odtujiš, tem več jih dosežeš. Če Ijudi ne odtujuješ, jih tudi ne d osežeš.
Kadar načrtuješ demonstracije, vedncTupoštevaj tudi vlogo za kifeljce. Večin a Ijudi se sploh ne razburi, dokler ne nastopijo kifeljci. Nič ne radikalizira tako k ot kifeljc. Kifeljci so odlično oblečeni za vlogo ,,ta slabega".
Osnovni problem danes v Ameriki so oblačila. Bratje Marx so naši voditalji, k o brzijo po restavracijah in režejo Ijudem kravate. Obleke in kravate bodo v kom unistični dnjžbi protizakonite; obleka — in —kravata je manifestacija razrednega snobizma.
Amerika zapira svoje Ijudi v ječe, in s tem natančno opredeljuje njihove vlog e. Kako veš, kakšna je vloga človeka? Po njegovih ablačilih. Vse kar rabiš za slu žbo v Ameriki, so oblačila.
Hočeš bidTadvokat?  Dobi si modro obleko, nekaj formularjev, aktovko in kl ienta. Naslednji teden pojdi na sodišče in se predstavi kot advokat. Začni z vlog ami: pozivi, prošnjami za razveljavitev procesa, s prošnjami, rotenjem in z vsem, kar si moreš zamisliti. Nihče te ne bo nikoli vprašal za pravniško riiplomo.
Sodnik si obleče svojo haljo in v trenutku postane Velika Pizda. Sleči ga, in bo tak, kakor vsak pizdun na cesti.
Hočeš biti nuna?   Nadeni si nunska oblačila.
POSTANI SLEPAR. Yippieji poskušamo osvoboditi Ijudi s tem, da pripravi
mo vsakogar do tega, da zamenja oblačila. Kot prehodno fazo od komunizma z ahtevamo ytppieji za zdaj, da mora vsak menjavati oblač ila in službi vsakih nekaj mesecev. Vsak naj bi zamenjaval vloge z drugimi, tako da dobimo skupne izkušnj
YIPPIE!
Komunistična družba bo vpeljala Univerzalnega človeka. Ekonomija bo igra glasbenih stolov. Vsak bo vozil taksi, prodajal čevlje, gojil hrano na kmetiji, dela I pri časopisu. Ekspert—specialist bo muzejski artikel.
Družba bo naredila poln krog — od nespecializacije prek industrializacije in specializacije nazaj k avtomatizaciji in nespecializaciji.
Naredi, da vsak dogodek dobi zgodovinsko in mitološko pomembnost. Nared i iz sebe simbol.
Revolucija je borba med simboli. Kurc, kaj pa sploh je Vietnam?  Združenim državam se jebe za tisti mali košček posestva. Vietnam je simbol. Vietkongovci so v San Diegu.
Če bodo Vietkongovci zmagali, bo to navdihnilo svobodnjake po vsem svetu. Združene države so papirnati tiger! Če bodo Združene države uspele ustaviti Vi etkongovce, bo to navdihnilo prasce po vsem svetu.
Kifeljci vstopijo v zasedeno univerzitetno poslopje, da bi aretirali študente:
,,Aretirani ste zaradi grobega motenja posesti."
,,Mi sploh ne motimo poseSti; poskušamo vreči vlado."
,,Briga me, kaj delate. Aretirani ste zaradi grobega motenja posesti."
Težko si je predstavljati sebe kot Che Guevaro, kot ti družba pravi, da grobo motiš posest."
Amerika poskuša našim akcijam odvzeti simbolični pomen. Oglej si obtožbe .v dosjejih političnih aktivistov. Videti je kot dosje kakšnega seksualnega maniak ,i — kršitev javnega reda in miru, postopaštvo, nespodobno obnašanje, grobo mo tenje posesti, kaljenje miru.
V Chicagu so me aretirali na podlagi seksualne obtožbe — zaradi ,,nagovarjan ja množic k agresivnim akcijam".
Ameriška mladina išče razlog za umiranje. Razlog za smrt je razlog za žtvljenj e. Amerika nam ne daje razloga, za katerega bi umrli — ali živeli.
Danes so edini Ijudje na svetu, ki dajejo našim življenjem pomen, revoluciona rji, ki se borijo za svojo sv/obodo.
Če Richard Nixon res tako zelo sovraži Vietkongovce, zakaj, namesto da poš ilja tja umirat sinove drugih staršev, sam ne gre prostovoljno v prve bojne vrste?
Jack Kennedy je I. 1961 poslal kubanske begunce in ameriške vojake, da bi osvobodili Kubo. Fidel je skočil v tank in šel naravnost v bitko. Če bi kdorkoli umrl pri obrambi Kube, je bil Fidel med njimi.
Che ni podpisoval birokratskTh formularjev s katerimi bi pošiljal druge v bor bo v Bolivijo v aircondition pisarni; sam je šel naravnost v Bolivijo, in v borbi izp ostavil svoje lastno življenje.
Che je za ameriško mladino večji heroj, kakor sta Jack ali Bobby Kennedy. Kennedyji živijo naprej v spominskih knjižnicah, toda njihevi miti so umrli s sm rtjo njihovih teles. Cheživi še naprej — v vsakem od nas. Če hočeš biti Kennedy, moraš biti rojen kot Kennedy. Che pa lahko postane vsakdo. Revolucionarji so nesmrtni — ker živijo drug v drugem naprej.
Celo Hollywood je ušaltal zadevo.
Hollywood je izkozlal usran film z naslovom ,,Che". Si moreš predstavljati, k ako dela Hollywood film z naslovom ,,Dick" — življenje Ric.harda Nixona?  Kaj bi se zgodilo v filmu?  Nixon bi dirigiral vladi kot Lavvrence Welk svoji šampanjs ki glasbi.
Poznaš katerega otroka na svetu, ki hoče biti, ko bo velik, tak kot Richard M. Nixon?
Mi, yippieji, smo važiči, ker vemo, da nas bo ZGODOVINA ODVEZALA GREHOV
Zgodovinske knjige bodo imele nas odpadnike (ne poštirkance) za heroje 1970-tih let.
TO VEMO, KER BOMO ZGODOVINSKE KNJIGE PISALI Ml.
24: REVOLUCIJA JE GLEDALIŠČE NA CESTAH
Tl Sl ODER. Tl Sl IGRALEC. VSE JE RESNIČNO. GLEDALCEVSPLOH Nl.
Cilj je zašponati vsakogar, ki je lahko zašponan, in izključiti vse ostale.
Gledališče je brez pravil, oblik, struktur, klišejev, tradicij — je čista, naravna energija, impulz, anarhija.
Naloga revolucije je razbiti kulise, zanetiti ognje po kinodvoranah in potem kričati: ,,Ogenj!"
Današnji gledališki geniji ustvarjajo dramo Vietnama v zasedenih poslopjih šo I po vsej Ameriki.
Living Theater, avantgardna gverilska gledališka skupina, je prispela v Berkel ey, med tem ko so se Ijudje tepli z Nacionalno gardo po cestah. Kot pacifisti so bili proti tej akciji na cesti.
Living Theater je odpravil oder in se pridružil gledalcem. Revolucionarno gle dališče.
,,Ne dovolijo mi kaditi marihuane," je zastokal neki član Living Theatra. Pon udili so mu pet jointov.
Drug je zakričal: ,,Ne smem si sleči obleke!" Ljudje okoli njega so se slekli d o golega.
*!
DO IT
%
Na koncu predstave je vsakdo odšel, da bi prenesel revolucijo na ceste. Igrals ka ekipa se je ustavila na vhodnih vratih.
Revolucija v avditoriju je kontradikcija. Razpizdi nas, ko se naša revolucionar na energija iz^blja v igri, ki je določena z zidovi in izhodi, z določenim časom z ačetka in konca, s cenami za vstopnice.
•  Edina vloga gledališča je odpeljati Ijudi ven iz avditorija, na ceste. Vloga revol ucionarne gledališke skupine je delafi revolucijo.
Uredniki študentskih časopisov so imeli proti koncu leta 1967 v VVashington D.C. neko superkonferenco. Povabili so en yippie—primerek. Toda zadeva kot y ippie—prtmerek sploh ne obstaja. Kamor gre en yippie, gremo vsi y ippiej i. Prosi za enega, in dobiš jih tisoč.
Tako smo šli v VVashington, da bi se dobili z uredniki študentskih časopisov.
Takoj ko smo prišli, smo popizdili. Uredmki so bili vsi enaki. Kopirni papir, kopije drug drugega. Je mogoQL kje kakšna tovarna, ki izdeluje urodnike študent . skih časopisov?  Pogovarjali so se, kakor da bi govorili med seboj po telefonu. Bili so tam, v frajerskem Sheraton— Park hotelu v Washington D.C., in imeli, ose ba z osebo, ,,medkrajevne telefonske" diskusije in osebnosti.
Njihovi univerzitetni campusi so celo leto goreli, oni pa so se sedaj obotavljal i, ali naj kompromitfrajo svojo novina.sko ', .poštnrrost" •/. objavami člankov ovi etnamski vojni.
Čutil sem, da se izključiš že s tem, da si med vsem tem sranjem tiho. To je im pliciralo, da je rfiskusija ,,pametna" zadeva. Ali je vietnamska vojna zgolj predme t za nesoglašanje med pametnimi Ijudmi? Ali ti uredniki mislijo, da so težave me d južnjaškimi rasističnimi policijskimi pendreki in med glavo črnca samo razlika v mnenju med dvema pametnima človekoma?
Paul Krassner, ravno na LSD tripu, je postal tako histeričen zaradi njihove r avnodušnosti, da je začel vreščati. ,,Ljudje v Vietnamu umirajo, vi pa tako govor ite," je še in še stokal.
Nekdo v moji bližini je bral New York Post in z^igledal sem naslov: RDEČI RAZBILI HUE JECO IN OSVOBODILI 2000 LJUOI. DELIRIČNI SRH! Dva t isoč človeških bitij, ki je bilo še pred nekaj urami v ječi, je sedaj prostih! McCart hy je trdil, da je proti vojni. Zaradi kakega druguga razloga le je lahko proti vojn i, kot zato, da bi videl Vietkongovce svobodne?
Fantki uredniki niso razumeli, kako zarotniški smo yippieji. Inf iltrirali smo njihov komite za načrtovanje, da bi omogočili zlagano popoldansko debato p od naslovom ,,Ali naj Združenje urednikov študentskih časopisov zavzame stališ če do vojne". Tisto jutro smo vsi vzeli LSD in se pripravili za borbo.
Poslušaj: nekaj urednikom podobnih oseb na debati, v oblekah, s kratkimi la smi in kravatami, je bilo članov VVashington Streer gledališča. Samo 15 od 500 ,,urednikov" je bilo zavestno igralcev, toda nisem mogel vedeti, kdo je kdo. Nise m mogel verjeti, da je sploh kdo pravi urednik. Vsi so delali, kot da bi bili igralci. Vsi so igrali ,,urednike". Kdo je bil pravi ; kdo je bil nepravi?
To je bila najbolj bedasta diskusija, ki sem jo kdajkoli slišal. Ali bi se uprli st oje? Sede? Nastranišču? Smo za pogajanja? Zavojno? Protivojni? Ali je As sociated Press zavzela kakšno stališče do vojne?  Kdo je Associated Press?
NEKDO JE PREDLAGAL, NAJ Bl ODLOŽILI VSE SKLEPE IN NAJ NE B I ZAVZELI NOBENEGA STALIšČA! PREDLOG JE BIL SPREJET. NAENKR ATSO VSE LUČI UGASNILE IN PO ZIDOVIH SO SE ZABLISKALI PRIZOR I IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE, BORBE, POŽIGANJE VIETNAMSKIH VA Sl, JOK VIETNAMSKIH ŽENA IN OD NAPALMA POŽGANIH OTROK, PRI ZOR ZA PRIZOROM. PO SOBI SO ODMEVALI HISTERIČNI KRIKI. ,,NEHA JTE! NEHAJTE! NEHAJTE!"
NEK GLAS JE ZABOBNEL PO ZVOČNIKU: ,,POZOR! GOVORl INŠPEK TOV HAGGERTY Z VVASHINGTONSKE MILICE. TE FILME SO ILEGALNO PRETIHOTAPILI V DRŽAVO IZ SEVERNEGA VIETNAMA' Ml SMO JIH ZA PLENILI IN ARETIRALI TISTEt !<l SO ODGOVORNI. SEDAJ PA IZPRAZNI TE SOBO! VSAKOGAR, Kl BO CEZ DVE MINUTI ŠE TU, BOMO ARETIRA Ll."
UREDNIKI SO PADALI DRUG ČEZ DRUGEGA, KO SO HOTELI K VRA TOM. LJUCUE SO TEPTALI DRUG PO DRUGEM. NOSOVI SO KRVAVELI. OBLEKE SO SE TRGALE NA KOSCE. VERJELI SO, DA JIH BODO ARETIR ALI, KER SO GLEDALI TAK ZAFUKAN FILM. VERJELI SO, DA ŽIVIJO V NACISTIČNI DEŽELI. IN, TO SO SPREJELI.
Neki krepek, na krtačko ostrižen tip, v obleki—s—kravato, z značko, da je ur ednik iz Brigham Young University, je splezal na stol in zakričal: ,,Ravnokar se m se vrnil iz Vietnama. Moji bratje so mi umirali na rokah. Idioti v Beli hiši nas bodo vse pobili. Mi smo uredniki študentskih časopisov. Mi imamo moč. Biti m oramo hrabri!"
Je ta tip pravi? Ali je del VVashingtonske gledališče skupine? N isem vedel. J ebilotosploh važno?  Vsejebilo RESNIČNO in NERESNIČNO.
Uredniki so bili pretreseni. Zavladal je kaos in anarhija. Dolgolasi študejptski   , urednik, ki je bil vmešan v zaroto z yippieji, se je začudil ob pošastnosti, ki jo je sam ustvaril. ,,Sami se boste morali odločiti, če je polidja realna ali ne."
,,Za norce nas imajo," je izblebetal urednik iz Duke univerze. Ljudje so se zl omili in začeli jokati. Začeli so govoriti drug z drugim brez tiste telefonske posr ednosti. Prišlo je do emocionajnega prodora.
Teater jih je nauč il nekaj o sebi. Obrnite se proti sebi, zajebanci.
Bil'o je rečeno, da bo kasneje popoldan prišel na tiskovno konferenco senato r McCarthy. Študentski uredniki so nameravali uprizoriti resnično ,,pravo tiskov no konferenco". Rotili so nas, naj ne delamo zgage.
,,Drek," sem si misli. Business z zabavo je business z zabavo. Tiskovna konfer , enca je zastonj gledališče za vsakogar, ki zna zadevo najboljše izrabiti.
Namen tiskovne konference je delati novice. Novice so zastonj. Zakaj predpo stavljati, da je edini, ki lahko dela novice samo kandidat, ki odgovarja na zastavlj ena vprašanja?
McCarthy, ves odličen, rezerviran in siv, je končal svoj 15 minutni govor in s e ravnokar odhrkaval, da bi odgovarjal na vprašanja, ko sem skočil na oder, ga o bjel čez ramena in veselo zaklical: ,,Gone, Ijudje so svobodni! Danes so Ijudje v Vietnamu svobodni! Ali nisi srečen? "
Televizijske kamere so snemale naprej. Hotel sem poljubiti McCarthyja, toda bit je preveč hladen, preveč neodziven. Počutil sem se kot nezadovoljeni Ijubi mec, moje emocije so ostale nepovrnjene. Gf;ne rTTe je poskušal ignorirati, in nad aljeval tiskovno konferenco, kot da me sploh ne bi bilo tam.
Čez nekaj sekund je še pet yippiejev na vseh štirih, kot majčkeni psički, yip piralo in gnzljajo po njegovih petah.
Uredniki so popizdili. Prosjačili so nas, naj nehamo. Gene je bij obkrožen z r evolucionarnimi Brati Marx. Spakovali smo se mu. Vpili smo mu Živijo. Žvižgali smo mu. Toda on je nadaljeval, poskušal je ublažiti to krizo, ravno tako kot viet namsko, z boječim liberlilnim sranjem.
Indijski boben v ozadju. Dum—dum—da dum. Deset Ijudi je proti nam usod nostno nosilo krsto, počasi, kakor na pogrebnem sprevodu. Bližje in biižje so pri hajali, tem bolj živčen je postajal Gene.
,,Ne bodi v skrbeh, Gene," sem rekel. Toda še vedno se je delal, kot da me ni tam.
Nosači krste so se približali McCarthyju. Krsta je imela napis: Vohlna politik a. Prebrnili so krsto in na stotine /načk z McCarthyjem je zletelo ven, skupaj z z mečkano ameriško zastavo. McCarthy se je obrnil stran in odšel s tiskovne konf erence.
Študentski uredniki so bili besni, zelo besni. Začeli so se premikati proti men i, željni krvi. Goreli so od močnejših emocij, kakor so jih imeli zaradi Vietnama. Njihov profesionalni ugled je bil oskrunjen. Popizdili so.
,,Zakaj pa tako pizdite? " sem vprašal. ,,McCarthy nam je plačal 20 dolarjev za to. Njegova kampanja je postajala dolgočasna. To je storil, da bi postal novica dneva."
Na zid so pripenjali podpisane odpovedi osramočenih urednikov. Neki uredn ik je poskusil skloftati nekega yippieja.
Kot ex—novinar sem se počutil moralno samozavestnega. ,,Dali smo vam zgo dbo, vi ste pa jezni! Poskušate biti taki novinarji, kakršni so bili vaši očkoti? Fu k pa tiskovne konference!
,,Pojdite domov in glejte televizijo!" sem zakričal. ,,TV vam vsem odvzema p osel!"
Poštirkanci pričakujejo od radikalcev korakanje v krogih, prenašanje transpa rentov in kričanje gesel. Radikalci morajo odvreči transparente in začeti uporab Ijati syojo zvitost.
Giejte: Bobby Kennedy je šel v San Francisco, da bi na obedu za 500 dolar jev govoril za Veiike Demokrate.
500 DOLARJEV ZA OBrOK!!!
Nekaten Ijudje morajo biti grozno lačni!
Kar delajo demokrati, je to, da stradajo cele tedne, in tako lahko pridejo tja izlakoteni kot levi, da potem požrejo fantastične količine hrane, da znova in zno va polnijo svoje krožnike, in navsezadnje končajo s krepkim spevom riganja: ,,H ej, toje bil pa res prekleto dober petstodolarski obed, Bobby."
Nam se je zdela gnila f inta, ta cena 500 dolarjev za večerjo. Nekaj nas v celem letu ne vidi 500 dolarjev. Tako smo šli na Kennedyjevo večerjo uro pred začetk om in zunaj postavili mizo s kTuhom, safaladami in gorčico; naredili smo ogrom no sendvičev s saf iladami da bi jih zastonj delili okinčanim ženskam in moškim v frakih, ki bodo prišli na veliko večerjo senatorja Kennedyja.
Ko so poštirkanci prihajali smo jim mi, čudaki, kričali: ,,Vzemi sendvič s sa falado — zastonj! Zakaj bi plačal 500 dolarjev za safalado tam znotraj, ko jo lah ko tule dobiš zastonj? "
,,VI GRAUŽE,SVINJE, UMAZANCI!" so nam kričali nazaj.
Mislim sem, da samo republikar.ci tako govorijo.
Bili smo pripravljeni celo na Jack Nevvfield—tipe, liberalni odpadek, ki imajo pri-pri-prijateljski pristop do revolucionarjev.
,,V resnici samo za Castra," so razlagali, ,,toda delamo za Kennedyja, da bi r evolucionarjem olajšali zadevo. Smo pa poleg vsega dobili karte zastonj."
Prisilili smo bleferske liberalce, da so dokazali svoje prijateljstvo do nas, s te m, da so morali pojesti po en saf aladni sendvič. Ti safaladni sendvič i so zagaran tirano pokvarili apetit. Potem niso mogli uživati na Bobbyjevi 500 dolarski veče rji.
Sl TO, KAR JEŠ!
JERRY RUBIN:
10. nadaljevanje
Predstavljaj si, da se nekega dne 5000 tovornjakov vali skozi mesto in oznanj a: ,,Vojne v Vietnamu je konec! Vojne je konec! Za nadaljnje informacije posluš ajte radio." Čez dve minuti bi že vsi klicali svoje matere. ,,Hej, mama. Vojne je k onec!" Nixon bi moral nastopiti na televiziji, da bi potrdil ameriškemu Ijudstvu, davojna ŠE TRAJA.
Po cfllem New Yorku srno nalepili starinske plakate iz druge svetovne vojne, na katerih mornar poljublja svoje dekle za V —dan (dan zmage). S tern smo oznan jali proslavo v čast konca vojne v Vietnamu.
Dva tisoč teenagerjev in izbranih bedakov se je pojavilo v VVashington Square parku.
Nismo vedeli, kaj bi naredih sami s seboj, pa smo poskakovali naokoli z raglja mi in drug drugemu govorili: ,,Vojne je konec!" (Za večino izmefl nas sevojna s ploh ni začela.)
Potem smo se strnili v veliko gmoto in začeli šteti nazaj —100, 99, 98, 97, 96
—  in ko smo prišli do 20, so se nam pridružili še novi tipi, in ko smo prišli do 1, smo vsi zatulili: ,,Vojne je konec!" in zalaufal i po Peti aveniji,  da bi delili dobre novice z drugimi brati Amerikanci.
Policaje smo ujeli nepripravljene. MisliJi so, da bomo pridni fantki in punčke, ki proslavljajo konec vojne v parku, in se bomo igrali celo popoldne po peskovni kih.
Toda namesto tega smo preplavili ceste in kričali: ,,Vojne je konec!" šoferji taxijev so trobili s svojimi hupami. Ljudje so zapuščali avtomobile, da bi nasvpr ašali: ,,Kaj ste rekli? " Celo tisti tipi, ki so za vojno, so govorili: ,,A je res?   Kako pa veste? " Allen Ginsberg je stekel v igralnico z avtomati, stegnil roke v nebo, s kočil v zrak in zakričal na ves glas: ,,Vojne je konec! Vojne je koner!"
Vse je bilo vključeno v proslavljanje. Newyorški policaj i na konj ih in v avtom obilih s tulečimi sirenami so prišli, da bi počistili po cestah. Mislili smo, da tudi policija proslavlja konec vojne; prinesli so svoje lastne raglje in rekvizite. Rdeče in zelene luči, živali, prometne zastoje in hrup - vse to je postalo del proslavljanj a.
Nikomur m bilo žal, da je vojne konec. I n še bolj presenetljivo: nihče ni vpra šal: ,,Kdoje zmagal? "
Vsem se je jebalo.
Proslava je vrgla Ijudi iz njihovih privajenih vlog. Ljudje, ki so bili za vojno, se niso mogli domisliti, kako bi reagirali na ta psihološki napad na njihovo mišljenje.
Tega niso mogli ignorirati tako, kot bi lahko ignorirali plakate z napisi ,,Konč;i|
mo vojno".
Ker gledališče zraste iz vsake situacije, je ključ za gledališče ,,pravi trenutek". Poleti 1967 je bil ravno pravi trenutek za kričanje, da je vojne konec. Toda takra t nas je LBJ s teatrično finto zafrknil: ON je dejal, da JE VOJNE KONEC.
Vloga Gibanja za mir med pariškimi pogajanji je v tem, da pokaže Ijudem, da vojnaŠE VEDNO JE'.
Demonstracija Yippiejev v Chicagu je bila nasprotje ,,vojne je konec" prazno vanju. Dirkati smo po cestah in kričali: ,,Vojna je!"
Res je bila.
CIA vodi izčrpno preiskavo, da bi našla teenagerje, ki se imenujejo Norci, m k i povzročajo teror po vsem New Yorkj s tem, da vdirajo na javna zborovanja v o dločilnih trenutkih, strgajo s sebe vsaoblačila in kričijo: ,,Rim ni bil uničenv en em samem dnevu!" in potem sknvnostno izginejo v noč.
Ti so se oblekli v natakarje na veliki pojedini senatorjev — liberalcev v Hilton u. J. VVilliam Fulbnght, J. Kenneth Galbraith in Ed Muskie, ki so pričakovali svoj desdert — jabolčno pito in kavo — so namesto tega dobili servirane prašičje glave na pladnjih.
Potem sta se Robin in Sharon razgalila in sta stala žareče gola pred tisoči Ijud i srednjega sloja. Pretresene ženske so si zakrivale oči. Moški so se hah^ali in bulj ili. Shelley VVinters je špricnila svoj cocktail vanje.
Nekaj žensk je začelo pretepati lepa stegna ,,Norč ice" Sharon z marelami.
Neka ženska je ž.akričala: ,,UDARITE JO! NAGA JE!"
In po celi dvorani so tulili liberalci: ,,PRETEPIMO JO, NAGA JE!"
Struktura moč i avtomatično vsili meje opredeljevanja, ki Ijudi prisilijo do teg a, da vse zadeve vidijo skozi oči te strukture. Ko policaj ustreli zamorca, je to ,,r ed in zakon". Toda ko se črnec brani pred prascem, je to ,,nasilje".
Vloga revolucionarja je ustvariti. gledališče, ki ustvarja revoucionarne meje op redeljevanja. Moč za def iniranje je moč za kontroliranje.
Tisoč knjig, člankov ali govorov o samoobrambi zatiranih ne bi moglo tako d ramatično in jasno definirati situacijo, kot jo je akcija v Oaklandu v Kaliforniji n ekega jutra v oktobru 1967. Obstreljevanje med dvema kifeljcema in dvema črni ma panterjema. En kifeljc je obležal mrtev na cesti. Hueya P. Nevvtona so aretir.i li in ga obtožili tega umora.
Struktura moči je poskušala Hueya usmrtiti.Toda milijoni Ijudi — črnci, belc i, liberalci, radikalci, revolucionarji, gospodinje, zdravniki, študentje, profesorji -so se identificiraii s Hueyem. Trdili so, NAJ SE ČRNCI OBOROŽIJO proti nasilj u prascev.
Hueyeva akcija je nanovo def inirala sifuacijo za vse nas in postavila policijo v položaj, ko se mora braniti.
Uniforma Panterjev — baretka, črn usnjen suknjič, puška — pomaga ustvarjat i legendo o panterjih.Trije panterji na cesti so tisočglava vojska.
Riti kalifornijske državne zakonodaje so se dobile v Sacramentu, da bi sprejel e zakon o kontroli nad orožjem, z namenom, da bi tako razorožili žrtve prascev
— črnce. Tako so se panterji odpeljali v Sacramento, da bi osebno obiskali svoje poslance. S seboj so imeli svoje orožje. Nesli so ga na zasedanje.
Ideja o oboroženih norih zamorcih, ki vpadejo v zakonodajno komoro. Mor;i vsakega zavaljenega poslanca. Divje gverilsko gledališče!
Strah in paranoja sta luksuz predmestnih levičarjev, foteljskih intelektualcev, diplomiranih študentov, tistih nevključenih. Čim bolj oddaljen si od gibanja, bolj prestrašen postajaš. Črni panterji se ne bojijo. Yippieji se ne bojijo. Vietkongovc i se ne bojijo.
V svoji dnevni sobi si posrano prestrašen. I n to je točno tam, kjer te želi struk tura moči.
Sredi upora nisem še nikoli našel nikogar s kurjim srcem. Da se rešiš strahu, j e najbolje storiti tisto, česar se najbolj bojiš.
Namen gledališča je pripraviti č im več Ijudi, da bi z akcijo premagali strah. Mi ustvarjamo realnost, kamorkoli gremo, s tem da živimo svoje fantazije.
25: GEORGE VVALLACE JE BOBBY KENNEDY BREZ BLEFA.
George VVallace je najlepši cvet zahodne kulture.
On je simbol države, ki je uničila Indijance, zasužnjila črnce, kolonizirala Lat msko Ameriko, A—bombardirala Japonsko, vdrla na Kubo, z napalmom bombar dirala V ietnam.
Onjeameriškazastava. Onje kavboj, marinec, Biblijo prenašajoč i misionarski duhovnik, businessman in kifeljc na delu.
Samo en problem je s starim Georgom:
Ta pizda ne zna držat svojega gobca.
George pove naglas, kar liberalci iz gole vljudnosti izrečejo le v kopalnicah. L iberalci poplzdijo na VVallaca, ker je tako direkten. Bananam reče banana. Zamo rci so zanj samo zamorci.
Edina razlika med liberalci in VVallacom je oblika. George je nima.
Med tem ko tako liberalci vodijo vojno v Vietnamu, izkoriščajo dobičke iz La tinske Amerike in nadzorujejo zatiranje črncev, yippie George VVallace dirka nao koli in razglaša ameriško ideologijo z jcvikom glcdališča. Liberalcem zajeba kam uflažo.
M i y ippiej i moramo ponatiskovati VVallacove govore, mu dobiti prostor v tele vizijskem programu in mu odpreti pisarne po vsej deželi. On je najboljši zajebani marksistični razgrajač v Ameriki dandanes. On je NAŠ najboljši organizator.
Wallace napada zamorce, študente, hipije, demonstrante, pacifiste, intelektua lce, kadilce trave, komuniste, liberalce. Med seboj delamo vse vrste razlikovanj. Z a VVallaca ni razlik. On naredi vse, da bi nas združil.
Liberalci poskušajo spraviti vse do tega, da bi popizdili na VVallaca, tako da m i ne bi opazili, da delajo oni natančno tisto, kar on zagovarja: nacizem prihaja v Ameriko pod krinko liberalizma.
Poštirkanci sn zelo jezijo na VVallaca: bolj so razpizdeni zaradi Wallacovih BE SED kot zaradi DEJANJ liberalcev.
Ml, čudaki, vemo, kako je treba z VVallacom: LJUBIMO GA.
Yippieji smo šli na Wallacovo zborovanje v San Francisco v Kravjo palačo; pr ipete smo imeli ogromne znač ke s ,,POSTAVI SE ZA AMER IKO" in nosili smo transparente, ki so zahtevali ,,Več bomb za Vietnam" in ,,Postrižimo njihove las e".
Pred poslopjem smo opazili petdeset Ijudi, ki so hodili v krogu in demonstrir ali proti zborovanju. Ogledal sem si zadevo malo pobliže in spoznal demonstrant e — člane komunistične partije. ,,Bettina," sem dejal pretresen, ,,kako lahko de tnonstriraš proti VVallacu? Toliko je sioriI, da je pomagal zgraditi Komunistično partijo. Ali nisi nič hvaležna? "
Oni pa so nadaljevali z demonstriranjem.
Tako smo odšli m čez ramo klicali rdečim: ,,ZAKAJ SE NE SKOPAŠ IN NE NEHAŠ JEMATI SOCIALNE PODPORE? "
Yippieji smo se dvignili na noge, ko se je prikazal VVallace.
,,SIEG HEIL, SIEG HEIL, HEIL HITLER, HEIL HITLER!"
,,Naslednji hipi, ki bo prišel p-ed moj avto, bo zadnji hipi," je rekel VVallace.
,,POBIJTE JIH! ZADUŠITE JIH S PLINOM!" smo kričali.
,,POŠLJITE JIH V RUSIJO, ODKODER SO PRIŠLI!"
,,POŠLJITE JIH V AFRIKO, ODKODER SO PRIŠLI!"
,,POŠLJITE JIH
Bili smo izčrpani od mahanja z ameriško zastavo in od nacističnih pozdravov celo popoldne. Bili smo najbolj glasni zajebanci v celem prostoru.
Pogledal sem naokoli po stadionu, nabitem z upokojenimi bankirji in malimi starimi gospemi. Je to desničarska grožnja?  Fuk.
Desmčarska grožnja obstaja — ampak ni Wallace.
To so Kennedyjevi liberalci.
Desnica je najboljši zaveznik levice.
Kdo je bila prva oseba, ki je imenovala bitke na državni univerzi San Francis co ,,gverilska vojna — Vietnam na domači zemlji"?
SDS?
Kurc, ne.
Ronnie Reagan!
(Sedaj lahko odkrijem skrivnost. Zadnjikrat, ko sem volil, sem oddal svoj svo bodni ameriški glas za edinega filmskega zvezdnika v tej tekmi, za Ronnie Pretty boya.)
Uživam v borbi proti desnici, ker naravnost pove to kar dela.
Oni iz zadev delajo senzacije, fantazirajo in romantizirajo. Da bi zgradili SVO J MIT; pretiravajo o NAŠEM MITU - ustvarjajo YIPPIE-GROŽNJO. Grož-nja p omaga ustvarjati realnost.
NAS spreminjajo v heroje.
Postavljajo nam visoke zahteve, ki naj jih izpolnimo, in mi postajamo velikani, ko poskušamo izpolniti njihove fantazije. Desnica je naša gledališka režija.
Desnica tako sveto verjame v svoje lastno sranje, da je preveč neumna, da bi goljufala in uč mkovito vladala. Nasprotno od liberalcev, ne zna RAZDE LITI— I N-PREMAGATI'
Truplo Martina Luthra Kinga še ni bilo mrzlo trideset sekund, ko so liberalci razglašali na TV, kako velik človek je bil. Zakaj? Zato ker je bil proti nasilju ČR NCEV. Tako so poskušali uporabiti Kingovo podobo, da bi KONTROLIRALI č rnce.
Yippieji smo bili tako presenečeni nad spremenjenim odnosom liberalcev do Kinga, da smo organizirali ,,Sit-in v spomin na Martina Luthra Kinga", in sicer v pisarni župana Lindsaya, da bi tako počastili Kingove METODE.
Povabili smo precej belih, vključno z Lindsayem, Humphreyom, Nixonom, Whitneyom Youngom m Royom Wilkinsom, da bi prisostvovali sit-inu.
Nihče od teh se ni prikazal. V zameno je Lindsay poslal 1000 kifeljcev, da so obkrožili mestno hišo in preprečili yippiejem vstop.
19
DO IT
Začeli so uničevati sobo. Bilo je kot v filmu o nacistih iz druge svetovne vojn e — samo ti tipi niso bili nacisti. Bili so tipični beli Amerikanci. Ameriški kot jab olčna pita. Kot ameriški vojaki, ki napadejo vietnamsko vas. Beli kifeljci, ki vpad ejo v črnski geto. Osvajalci \z druge kulture.
,,Stavim, da misliš, da smo za VVallacea. Nismo zanj. Ljubimo Goldvvaterja. Ni smo marali Kennedyja, pa tudi ne tisto, kar se mu je zgodilo."
,,Kaj boste vi yippieji naredili v Chicagu, Rubin? "
,,Hej, Rubin," je rekel Jones, ,,iskal sem te na Columbiji. Saj si bil tam, ah ne? Vidimo se na naslednjih demonstracijah. He, He."
,,Ali nimaš nič patnotičnih revij? " je vprašal Brovvn. Kot tank je šel skozi mo je papirje v pisalni mizi.
,,Nekje mora biti en izvod Lifea," sem zamrmral.
,,Life! To je komunistična revija."
Prosil sem Brovvna, naj telefonirn l\lancy in ji pove, da se ne morem dobiti z n jo.
Poklical je številko m rekel: ,,Nancy, tu je neki Jerryjev prijatelj. Jerry te pro si, če se dobiš z njim na policijski postaji v devetem okrožju. Aretirali so ga."
,,Pojdimo odtod," je rekel Brovvn. ,,Ne prenesem več tega smradu."
Zbrali so svoj mali arzenal drog, mi nataknili lisice in mevodili štiri nadstropj a navzdol, v majhen avto, nezaznamovan, razen vseh tistih ameriških zastav, nale pljenih po šipah.
,,Ne i;odi v skrbeh," je rekel Jones, ,,ne bom te tepel, dokler imaš na rokah li sice."
,,lmaš srečo,da si Amerikanec," je rekel Brown mimogrede. ,,Če bi bila to Ku ba, ti sploh ne bi sodili, ampak bi ti odrezali roki."
Jones me je pogledal z vrelim sovraštvom: ,,NEKEGA DNE BOMO NABRAL I VSE RDEČKARJE IN VAS ZA VEDNO VTAKNILI V KEHO."
Ko je pnspela Nancy na policijsko postajo, sem zatulil:" Nancy, to \e past. Z gim1" Toda ko je zašprmtala, sta )O dva kifeljca zagrabila.
Kifeljci so naju skunaj odpeljali na Center Street št. 100, za polnočno obtožb o. Jones je še kar naprej mrmral: ,,HOČEM BITI SAMO PET MINUT SAM S TA BO, Tl RDEČKAR."
Pnšli smo na sodišče in Jones je samo mene odvedel po dolgem.hodniku. Kar naprej me je ščipal v vrat in mi ukazoval, naj hodim hitreje, počasneje, počasnej e, hitreje, hitreje, počasneje.
Na koncu hodnika sem zagledal črnega kifeljca in se takoj malo sprostil. Toda Jones je zavreščal kifeljcu: ,,Ta tip je komunist. Sovraži Ameriko. Ljubi Rusijo in Kitajsko1"
Jones mi je ukazal, naj vstopim v celico. Ko sem bil s hrbtom obrnjen proti n jpmu, me je brcnil v trtico. V neverjetni bolečini sem padel na tla. Komaj sem ho dil. Ostali kifeljci so se smehljali.
Bila je mučilnica. V sosednji celici je šest kifeljcev iztepalo drek z nekega tipa v vojaški uniformi.
Obsodili so me zlonamernega lastništva nevarnih drog; kavcija je bila 1000 do larjev. Obtožbe proti Nancy so opustili. Moji prijatelji so v eni uri zbrali kavcijo in šel sem iz zapora na postajo za prvo pomoč v Bellevueju, kjer so rentgenski žarki pokazali, da imain nevarno nategnjena vretenca.
Paul Krassner je povedal, da so v petih minu tah po raciji v več tisoč stranišč ih na področju petindvajset ulic potegnili vodo, kar je povzročilo nevarno sušo na L ower East Sidu. Nihče se ni mogel spomniti, kakšne druge racije na domu travok adilcav East Villageu: obstaja dogovor med kifeljci in travokadilci.
Zakoni proti travi so pohtični. Uporabljajo jih, da bi dobili v svoje roke ,,nez aželene" — črnce, hipipje, Portoričane, Meksikance, razpečevalce, zgage, organiz atorje, javne nadlege. Bilo je jasno, zakaj se je vse to dogajalo: Chicago. Cele mes ece smo delali načrte za Chicago in to je bil protinapad.
Toda, če je bil namen vdora v moje stanovanje ustaviti mit yippieja, je imela z adeva ravno nasproten učinek. Ravno to je bilo, kar smo potrebovali za združitev in navdih. Racija nam je dala dober šus energije. Nekdo v FBI je tajni agent yippi ejev.
Laboratoi ijsko poročilo je označilo tihotapsko bkigo kot tri učne trave m NE -NARKOTIČNE tablete. Točno vem, da so kifeljci dobili najmanj pet unč trave, nekaj haša, m meskalin m štiri LSD tablete. Kako srupajo trditi, (\a so moje dob re droge nenarkotične!
,,Hej, Bill," sem rekel mojemu advokaiu Billu Kunstlerju, ,,če niso narkotiki, zakaj jih pa ne dobim nazaj? " Bill se je zasinejal. Jasna razlaga: kifeljci so ostalo prodah. Kifeljci za narkotike so največji razpečevalci mamil v mestu.
V naslednjih desetih mesecih sem bil petnajstkrat na sodišču, vsakokrat, da se m zvedel za datum za novo obravnavo. Hoditi na sodišče je kakor hoditi v šolo. Ne moreš biti na cesti. Nauči te lepega vedenja.
Na eni teh rutinskih obravnav je sodnik poklical mojega advokata na stran. ,,M rijuana? " je rekel sodnik. "Kaj ji: pa narobe z marijuana?  Sam jo kadim.
Povejte temu tipu, naj prizna svojo krivdo za prestopek, in obsodil ga boin n.i pet minut zapora, ravno toliko, da dobimo njegove prstne odtise."
Čez nekaj minut sem stal pred sodnikom. Vprašal me je: ,,Preden začnete z z agovorom, so vam povedali, kakšno sodbo lahko pričakujete? " Sedaj sem bil na vrsti jaz. Sodišče je gledališče.
,,Ne," sem zamrmral.
,,Govorite giasneje," je rekel.
Kurc, ja, sem si mislil.
,,Ne," sem rekel.
Potem sem priznal svojo krivdo za prestopek posedovanja drog, in slišal, kako so me obsodili na pet minut zapora.
Pravica v Ameriki je supermarket. Prasci nas aretirajo za drage zloč ine — in na s spustijo, če pnznamo krivdo za cenejše. Zajebani posli. Sodnik je igralec pokra in karte so življenja drugih. Navadno izsiljevanje. Če zahtevamo svoje ustavne prav ice — proces s poroto — plačamo še dražje, če nas spoznajo za krive.
Sodna dvorana so pogajanja med Državo in Zločincem o tem, koliko mora zl očinec plačati, ker so ga aretirali. Petindevetdeset procentov aretiranih naredi ku pčijo, zato da dobi inanjšo kazen. Revni stojijo nemočni pred obliCj«m državne moči. Bogatim pripade pravica bogatašev; revnim pravica revežev. KOT JE REK EL LENNY BRUCE: ,,V DVORANAH PRAVICE JE EDINA PRAVICA V SAM IH DVORANAH."
11.   nadaljevanje
Obsodili so me na pet minut zapora, ker je javni tožilec vedel, da nimajo infor macij in da je njihov nalog za preiskavo drek vreden. Odsek za pravosodje je prizn .il, da so prisluškovali mojim telefonskim pogovorom — FBI je poslal signale new yorški policiji /a narkotike. In javni tožilec se ni.hotel bosti s tem mojstrom, gla diatorjem sodne dvorane 'Billom Kunstleijem, mojim advokatom.
Mi, zgage, bi bih v hudem dreku, če ne bi bilo advokatov naših gibanj: borcev, kot so Bill Kunstler, Charles Garry, Len VVeinglass, Arthur Kmoy, Beverly Axelr od, Irv Birnbaum, Jerry Lefcourt, Michael Kennedy, Faye Stender, Phil Hirschko p, Leonard Boudin.
Vsi drugi v sodni dvorani se grejo igro. Za sodnika je vse skupaj igra. Za tožils tvo je igra. Za advokate ki ne nastopajo za gibanje, je vse igra.
Toda advokati gibanja dihajo, igrajo, skrbijo, fukajo, trpijo z nami. Ko sodijo nam, sodijo sebi. Ko gremo mi v /apor, gredo oni v zapor. Ne morejo si privošč it i cinizma kakor vsi drugi v sodni dvorani. BRANIJO SVOJE BRATE.
Gibanje mora ustvariti dva, tri, veliko Billov Kunstlerjev in Charlesov Garrjev, tako da bomo lahko branili vsako osebo, ki jo kot po tekočem traku odpeljejo s ceste na sodišče in v zapor.
Vsaka aretacija v Ameriki je politična.
VSAK PRIMER moramo spraviti na Vrhovno scdišče.
Prva akcija yippiejev, ko bomo prevzeli oblast, bo ta, da bomo odprli vrata za porov.
OSVOBODIMO JETNIKE IN POZAPRIMO SODNIKE !
28: SIRHAN SIRHAN JE YIPPIE
LSD VIZIJA:
DEMOKRATSKA KONVENCIJA SE ZAČNE ZA BODEČO ŽICO. MED KU LISE SPADA TUDI SOLZILNI PLIN IN Z BAJONETI OPREMLJENI PADALC I, NA HITRO POKLICANI IZ VIETNAMA.
Milijnoni se gnetejo po cestah in iščejo vlado, ki so jo izgubili. Njihova pozor nost je osredotočena na nebo.
PT I Č    J E.
AVION JE.
NE, SUPER LBJ JE, STRMOGLAVUEN V ZASEDENO DVORANO.
Naenk'jt je videti mahajoči robček skoz okno visokega nadstropja.
DEMOKRATSKA STRANKA SE V DAJA.
Yippieji prevzamejo oblast.
EKSTAZA.
Konec vizije.
Festival Življenja proti Konvenciji Smrti: moraliteta, religiozno gledališče, ki vsebuje elementarne č loveške emocije — prihodnost in pretuklost; mladost in sta rost; Ijubezen in sovraštvo; dobro inzlo;upanje in obup. Yippieji in Demokrati.
Sredstva javnega obveščanja so se pripravila na osredotočenje zavesti celega sv eta na Chicago za celih pet dni. NAŠA možnost, da se dotaknemo duše sveta. Pra va akci|a o pravem času: takojšnja komumkacija. Nihče se ni mogel delati, ko da se v Chicagu ne dogaja. Lokalni nemin postanejo globalna vojna med dobrim in z lom.
Misija: razpizdimo demokrate do take mere, da bodo zajebali svojo lastno ko nvencijo. In med tem pokažemo svetu alternativo: našo lastno mladinsko revolu cionarno kulturo.
Yippieji smo se pripravili, da bomo na Demokrate vrgli našo lastno atomsko bombo — prosti rock festival z brezplačno hrano.
Si moreš misliti! Zastonj rock orgija, ki prinese milijone mladih Ijudi iz vseh k oncev države v Chicago? Pričakovali smo, da bodo prišle vse rock grupe iz Amer ike in Anglije: Rolling Stones, Beatles, Contry Joe and the Fish, celo misteriozni Dylan.
Brazplačni rock festival v Chicagu je pomenil, da smo osvobodili našo lastno kulturo iz drago-naplačanih, s štirimi-stenami-zaprtih plesnih dvoran, jo prevzeli od pogoltnoskopuških businessmanov in jo naredili brezplačno za Ijudi s cest in parkov.
Impulzivna zver naših teles in duh Čiste Spontane Glasbe sta bila udomačena za dobiček! Fuk pa dobiček! Rock glasba mora roditi orgazem m revolucijo.
Yippie tehnologi so hudo garali, da bi razvili prenosno rock opremo, tako da bi se lahko obenem tepli s kifeljci in plesali ob rock glasbi.
Yippieji smo nameravali pobarvati svoje avtomobile kot taksije, da bi pobirali deleqate v njihovih hotelih in jih potem odlagali v VVisconsinu.
Hoteli smo infiltrirati hotele kot yippie-lakaji, da bi fukali žene delegatov.
Yippieji, oblečeni kot Vietkongovci, bi delili zastonj riž in poljubljali otročičk 11 po cestah.
In neko noč bi 100.000 Ijudi zažgalo v istem trenutku svoje formularje za vp oklic v vojsko, tako da bi ognji zagoreli v obliki: ,,Z M A Z I  S E  VO J S K E."
Rennie Davis in Tom Hayden sta se ravno skrivala pred bombami v nekem se .'ornovietnamskem bombnem zaklonišču, kosta izvedela, da bo Demokratska Ko nvencija v Chicagu. Brez besede sta se posvetila zbiranju na sto tisočev Ijudi, ki bi šli v Chicago, da toi ustavili bombe, ki trenutno padajo na njihove glave.
Dick Daley (župan mesta Chicago) je vsako noč zaspal, potem ko je popil top lo mleko v postelji in pojedel nekaj s kremo napolnjenih pogačic, si popraskal sv oj triper (ki ga je dobil na privatnih posvetovalskih sestankih z J. Edgarjem Hoov erjem) in prebral večerniške zgodbice z naslovom ,,Najboljše o yippiejih".
Vsak dan ob petih je čikaški Red Squad puščal v njegovi pisarni novo epizod o.
Dokumente smo dajali ambicioznemu rekrutu Red Squad, ki jih je predajal n nprej svojemu šefu, stotniku Healyju, ta pa zopet naprej Daleyu.
Yippieji smo imeli tako 24-urni p i iporočeni pristop v Daleyeve možganske c elice!
Kakšne emocije so lile skozi Daleyevo nežno glavo, ko je ležal tam v postelji i n bral o skupinskem fukanju, ropanju, kajenju, o LSD v vodovodu.
Zafukano je popizdil.
Vdal se jev borbi proti yippiejem pet mesecev pred konvencijo.
Pojavil se je na televiziji, in rekel:
,,DANES ZJUTRAJ SEM SE DOGOVARJAL Z VIŠJIM INŠPEKTORJEM P OLICIJE. POUDARIL SEM ll\l DEFINiTIVNO ZAHTEVAL, NAJ TAKOJ IZDA
*
jerry rubin:
DO it
UKAZ SSVOJIM PODPISOM, DA BO USTREUEN IN UBIT VSAK POŽIGAL EC ALI VSAK Z MOLOTOVIM COCKTAI LOM V ROKI V CHICAGU, KER S O TO POTENCIALNI MORILCt, IN NAJ IZDA POLICIJSKI UKAZ, NAJ STRE LJAJO, DA Bl ONEMOGOČILI ALI POHABILI VSAKOGAR, Kl ROPA PO TR GOVINAH V NAŠEM MESTU."
Streljaj, da boš ubil!
Onemogoči!
Pohabi!
DICK DALEY JE ZA ZAJTRK MESO ČRNCA
DICK DALEYxxxxxxMAJHNE DEKLICE IN XXXXXXXMAJHNE DEČKE.
Yippieji smo visoko leteli.
Mutarija je drug drugega spraševala: ,,Gteš v Chicago? " Načrte smo razširili z največjo možnn zaroto — od ust do ust.
Bo Dylan prišel? Seveda!
Pa Beatlesi? Seveda!
Rolling Stonesi?  Yippie!
Bodo Vietkongovci poslali delegacijo? Seveda!
Pride papež? Zakaj ne!
Dr. Spock in njegova predmestja?   Blazno!
Pride Martin Luther King s pohodom?  Seveda!
Che?  Tako naprej!
Eldridge?  Yippie!
Jezus Kristus?  Seveda!
Absolutno!
Ničesar nismo zanikali. Vsako govorico smo še obogatili in jo predali naprej d eset novim Ijudem. Pošta iz vse dežele je preplavljala yippie pisarno. Kakšno poša st smo spustili z verig! Ustvarjali smo večji mit za Chicago kakor Demokrati sami.
Vedeli smo, da je naš mit vžgal, ker so nas vsi napadali. SDS je naročala Ijude m v članku z naslovom ,,Ne vzemite pušk v mesto", naj se držijo stran od dogaja nja.
Vsak teden smo zbrali časopise gibanja m videli, kako nas je tisk raztrgal: ,,Yi ppieji — tarča vseh sredstev javnega obveščanja."
Ralph Gleason, konservativni kapitalistični glasbeni kritik, je pisal: ,,Če bo v tem avgustu kakšen čikaški kifeljc ubil v tej zgagi kakšnega mulca, potem bo za t o smrt Jerry Rubin ravno tako odgovoren, kot je LBJ odgovoren za smrt amerišk ega vojaka v Vietnamu."
Nekega jutra je Nancy sanjala, da jo je po telefonu poklical VValter Cronkite.
,,Daley nas bo zajebal," je zakričal Walter.
,,Pomiri se VValter," je rekla Nancy.
Cronkite je začel s svojo čudno zgodbo: ,,Daley je šel ravnokar skrivaj v Krern elj, da bi se dobil z nekaterimi svojimi prijateljčki. Ima idejo, naj Rusija zasede Č eškoslovaško na večer Konvencije, da bi Daley čutil popolno svobodo, ko bi izte pali drek iz nas. Potern bi se oba, Rusija in Daley zmazala.
Nancy je po telefonu zavreščala v VValterjevo uho:
Začeli smo se cmerat.
LBJ je bil zvit star yippie.
Ljudje so nehali knčati ,,Yippie!" Yippie pisarna je bila zapuščena. Yippie zn ačke so odvrgli. Nihče se ni brigal, da bi branil naše dokumente. IMikomur se ni z delo vredno ukrasti naše dokumente. Telefon je nehal zvoniti. Poštar je nehal pri hajati.
H H H je rani dodal popra s tern, da je naredil satiro iz Yippieievske ..Politike Ekstaze", ko je proglasil svojo ,,Politiko Veselja"
Kennedy je vzel ,,!" iz ,,yippie!". Kot LBJ je delal zaroto, da bi uničil revolu cijo mladine, toda tako da je kradel NAŠO retoriko in NAŠE simbole.
Celo nekaj yippiejev je imelo skrito fantazijo o tem, da Bobby Kennedy kadi travo v Beli hiši.
,,Kaj, če se Bobby prikaže na našem Festivalu življenja m si zaželi plesat? " s e je spraševalo nekaj yippiejev. Z LBJ kot hipijem in s Kennedyjem kot kandidat om je interes za Czechago PONIKNIL. Niže. Niže. Bobby je povrnil življenje De mokratski-smrti Konvenciji.
Mislili smo celo na to, da bi v javni manifestaciji ,,Smrt Yippiejev" dramatičn o pometali yippie značke v Atlantski ocean.
Nancy, Stew in jaz smo gledali Kennedyja, kako je premagal McCarthyja v kal ifornijskih uvodnih volitvah, in šli potem spat. Sanjal sem, ko je zazvonil telefon. ,,Jerry, Jerry, odpri televizijo!" je rekel histerični glas Toma Haydena na drugem koncu.
,,Kennedyja so ustrelili."
Vrgel sem samo pogled na ubijalčev obraz na zaslonu. Šok prepoznanja me je pretresel povsem telesu.
Se spominjaš tistega tihega, majhnega tipa, ki je sedel v kotu na sestanku yip piejev, ko smo prvič načrtovali Czechago festival?
Tipa, ki cel večer ni zinil niti besede. Ki je izginil, Ki ga nikoli več ni bilo vid eti?
Sirhan, kaj, za boga, si naredil?
Sirhan Sirhan je yippie.
29: BITKA ZA CZECHAGO
Prvi pogled vsakega Amerikanca ob zori Demokratske Nacionalne konvencije 1968:
Dvesto freekov, ki dirka po parku. Smešni na pogled, dolgolasi, divji yippie-fa ntki in punčke, ki vadijo japonski kačji ples in pocestno pretepaštvo s koli, ki se učijo samoobrambe, tako da brcnejo kifeljca v jajca z dobro usmerjenim karate-u darcem, in zakričijo:
WASHOI!
Yippie!
Czechago je bil tako velik, da se je hotel vsakdo vključ iti. McCarthy.
Kennedy.
H H H.
H H H.
Celo sam stari LBJ.
LBJ je sklical tiskovno konferenco. Po'egnil je ven bel robec in za trenutek s mo vsi mislili, da bo delal zgodovino s tem, da si bo obrisal nos na vseh TV kanal ih po vsej deželi. Namesto tega je začel mahati s svojim robcem in momljati neka j o tem, da je politika ,,umazana".
LBJ SE  JE  VDAJAL Y I P P I E J E M !   LBJje zapuščal politiko.
,,O, fuk," smo zamrmrali. ,,LBJ, Ijubica, ne izključuj se." Slišalo se je tako, k akor da je LBJ hotel tudi razglasiti, da se nikoli več ne bo postrigel.
Czechago policija je stalno nameščena pred vsakim glavnim rezervoarjem za v odo, da bi prepreč ila yippiejem vsuti LSD v mestni vodovod. Demokratska Konv encija poteka za bodečo žico.
In mi se šele ogrevamo.
V nedeljo smcamalo pogledali po Lmcolnovem Parku in prešteli nosove — mo goče 2 do 3000 freekov - in mi, organizatorji, smo se žalostno spogledali. Neko č smo sanjali, da bo prišlo 500.000 Ijudi v Czechago. Pnčakovali smo jih 50.000. Toda Daley se je napihoval in pihal in uspelo mu je prestrašiti Ijudi.
Daley ne bi uspel brez pomoči ijibanja samega. Celotno gibanje v KaMforniji j e zaničevalo Czechago. SDS in Gibanje za mir srednjega sloja sta govorila: ,,Osta ni doma." Edina rock grupa, ki je piišla, so bili MC5; edmi folk pevec je bil Phil Ochs.
Vsi so se bali, da gre za past: demokrati naj bi nalašč izbrali Czechago, da bi nas tja zvabili, nas pobili, nas zaprli v koncentracijska taborišča in se potem usme rili v popoln 'fašizem.
Tako.smo se razgledali po Lincolnovem Parku po naših nekaj junakih in zavz dihnili.       ,,To je torej to."
dobrodošli v Czechagu!
Toda čeprav nas je bilo malo, smo imeli trdo kožo: po strašilni kampanji v ko operaciji gibanje Daley, kdo drug kot hudobni, neustrašni, obupani, zmešani piz dun bi si upal v Czechago?
in BILI SMO prekleto hudobni. Bili smo umazani, smrdeči, mastni, pokvarjen i, glasni, zmešani od drog, v pekel usmerjeni ledrači. Bili smojavna razstava umaz anosti in razcapanosti, odmečki načel srednjega sloja iz mesa >n krvi.
Scali in srali in fukali smo v javnosti; hodili smo čez cesto ob rdeči luči; stekle nice coca cole smo odpirali z zobmi. Konstantno smo se drogirali z vsemi pod son cem znanimi drogami.
Bili smo izobčene sile Amerike in smo se ostudno razstavljali na svetovnem od ru.
Dejstvo! USODA ČLOVEŠTVA V PRIHODNJE JE BILA V NAŠIH ROKAH!
YIPPIE!
Celih šest mesecev smo se poskušali dobiti z Daleyem, da bi se z njim pomeni li o spanju v njegovih zafukanih parkih. Hotel sem tudi povedati Dicku, da ga im am za velikega igralca in da bi moral dobiti Oskarja za svojo vlogo župana.
Toda Daley je kar naprej pošiljai svojega enostavno-mislečega kužka — pomo žnega župana Davida Stahla.
In Stahl, svojemu imenu ustrezno, je samo stal.in stal in vso zadevo zavlačeval.
Brezvezna pogajanja med yippieji in Czechagom so se navsezadnje končala tak o, da je Allen Ginsberg Stahlu zapel HARE KRIŠNO.
No, nam bodo končno dovolili spati po parkih, in uredili zadevo tako? Ali p a nas bodo pregnali na ceste, in ustvarili točno tiste nemire, ki so se jim tako žel eli izogniti?
NEKAJ DNI PRED SMRTNO KONVENCIJO; SMRTSE NEPRIČAKOVAN O POJAVI.
NA ULICAH OLD TOWNA (Hipi predel Chicaga) SO PODIVJANI PRASCI USTRELILI YIPPIEJA V SRCE.
SIOUX INDIJANEC.
DEAN JOHNSON.
UPRIZORILI SMO POGREBNI SPREVOD.
NEKI ČRN BRAT JE STAL NA VRVEČEM PLOČNIKU, TOČNO NA TIST EM MESTU' KJER JE PADEL DEAN:
,,PAZITE, GOSPOD, TAM LEŽI MRTEV MOŠKI."
,,PAZITE, GOSPOD, STOPILI STE NANJ." POKAŽE NA STRNJENO KRI NA TLAKU, NATO NA DVE LUKNJI V ZIDU.
,,OPROSTITE, GOSPOD, RAVNOKAR STE STOPILI NA MRTVEGA BRA
AHAJO SNPOENDRE ™' PRASC' CZECHAGA VDREJO NA PRIZORIŠČE: M Sprva nekateri niso želeli imenovati kifeljce ,,prasci". ,,Prasec" je bila zadeva,
Berkeley-San Francisco, ki so nam jo navdihnili črni panterji. Obenem je bila to
žalitev Pegaza. Toda vrgli so samo en pogled na Czechaške velike belo-plave kose
svinjine: ,,Pizda, te debele kurbe pa so res videti kot prasci!"
,,ln dve pištoli! Vsak ima dve pištoli! Eno za hitro streljanje in eno za počasno
streljanje!"
Czechago je bil Divji Zahod.
V  nedeljo ponoč i je zapeljal policijski avto skozi Lincolnov Park. Na vseh kon cih se je začela rock glasba v stilu yippiejev: ritem kamnov, ki trgajo pločevino p olicijskih avtomobilov in razbijajo njihove šipe. Bitka za Czechago se je začela.
Pošasti iz Meglenih Pragozdov, groteskni, masivni stroji kot tanki, osvetljeni z močnimi lučmi, so se priplazile v park in izstreljevale solzilni plin, ki je silil na kozlanje.
Vodili so prasci z maskami, duhovi v peklu — videti so bili kot grozljivi vesolj ci — in spremenili park v bazen, poln plina.
Yippieji smo zdržali pred Velikim Strojem do zadnje minute. Potem smo zdiv jali na ceste in veselo kričali: ,,Ceste pripadajo Ijudem!"
Yippieji smo podtikali ogenj v kante za smeti, jih razmetavali po ulicah, spro žali alarme za požar, zmešali promet, s kamni razbijali šipe, ustvarjali kaos na sto in sto različmh načinov.
Policijski avtomobili so brenčali za nami. Vrgli smo se na tla, ležali mirno po d olgem brez vsakega glasu, dokler niso avtomobili odpeljali mimo.
Tiste policijske avtomobile, ki smo jih ujeli na samem, smo uničili s kamni.
Našel si skupino prijateljev, katerim si lahko /aupal, in to je postala tvoja revo lucionarna akcijska celica. Ceste so preskrbovale z orožjem. Drevesna veja je post ala kol. Kamni vsepovsod.
Meščani so odpirali vrata, da so nas skrili pred svinjami, ki so vihtele pendreke.
Beli otroci delavskega sloja so yippiejem pomagali postavljati barikade.
Črni šoferji avtobusov, ki so ravno štrajkali, so se pridružili yippiejem in na c estah obmetavali izdajalske bele šoferje avtobusov.
Novinarji so postopali naokoli, si zapisovali in fotografirali. Mislili so, da so na bojni črti ali čem podobnem.
Bum, Neki prasec je počil nekega točno po glavi.
Novinarska kri!
Bum! Drug fotograf se zloži, bela srajca vpije rdečo kri.
Bum!
,,HEJ, JAZ DELAM ZA ASSOCATED PRESS." ,,A, TAKO, PIZDA.   N A ! "
V torek smo yippieji veselo pozdravljali novinarje in fotografe, ki so se prikaz ali v bojnih črtah. Že s;)tno pojaviti se na bojnem polju je bilo junaško dejanje. Sk upne so nam bile obvezane glave.
Po svetu je blisknila novica: demokrati so stranka krvi, prascev in krutosti: P RASCI PROTI LJUDEM. Vsak prasec na cesti je bil svoj lastni zakon.
Avtoriteta vlade je tako izpuhtela, da nam ni bilo treba storiti drugega, kakor nadaljevati borbo v Združenih narodih. Yippieji smo se proglasili za ,,nov narod", ki zahteva samodločitev.
Stew je na mednarodni tiskovni konferenci pokazal svojo šivano glavo in zaht eval, sklic Varnostnega sveta Združenih narodov in Združeni narodi naj takoj poš Ijejo svojo misijo za mir v Chechago, ki naj ga zasede.
U Tant je čez dve uri telegramsko dobil našo zahtevo. Čez TRI MESECE smo dobili odgovor na matricah: našo prošnjo so dali naprej, in sicer enemu od 20.003 komitejem Združenih narodov.
12. nadaljevanje
Prasci so v torek zjutraj oskrunili svetost Lincolnovega parka, da bi aretiral i Toma Haydena in Wolfa Lovventhala. Odhiteli smo, da bi demonstrirali pred zap orom, toda na koncu smo se znašli sredi napada na spomenik generalu Loganu v Grant parku. Dvignili smo zastavo Vietkonga visoko nad spomenik.
,,Boljše je kot na Ivo Jima," je zakričal nekdo.
Več sto prascev je hitelo, da bi ponovno zavzelo hrib.
V torek je gverilska strategija yippijevska požela svojo največjo zmago. Solziln i plin, usmerjen v y ippieje, je zaplaval v ventilacijski sistem hotela Hilton.
Hubert je bil v postelji, ko mu je nekaj čudno zasmrdelo.
Bil je solzilni plin! 45 minut je moral stati pod tušem, da je ^aravil s sebe smr dljivi, ogabni solzilni plin.
Naslovi po časopisih so zveneli:
llfi     i                     jj         $ °ti ° ° i'
filUttlpfHPBf lliWmm § išliZDmD' pln
Naša gverilska strategija je delovala: če napadejo s solzilnim plinom nas, napa dejo s solzilnim plinom tudi sebe.
Zborovanje v sredo, polno dolgočasnih govorov a la ,,vojna je nemoralna, ileg alna" je bilo prekinjeno, ko so prasci videli, da smo spustili ameriško zastavo. Spu ščanje rdeče-belo-plave, čeprav ilegalno, je simboličen napad na moškost vsakega Czechaškega prasca, in zato so nas napadli s plinom in s pendreki, mi pa smo jim povrnili s plazom kamenja, vreč z drekom in s klopmi iz parka.
Potem je šlo 10.000 Ijudi na ilegalni pohod do amfiteatra, kjer nas je ustavila strnjena vrsta prascev.
Oddirkali smo po cestah proti hotelu Hilton, toda vse mostove v tisti smeri je Nacionalna garda blokirala, in nas obmetavala s solzilnim plinom, če smo se pribli 2 a I i.
,,TUKAJ! TUKAJ!" je nekdo zakričal. ,,Nezastražen most". Zaradi kolosalne vojaške taktične napake, ki so jo zagrešili prasci, smo se zgrnili čez nezavarovani most naravnost pred Hiltonova vhodna vrata. Zapolnili smo avenijo Michigan.
Prasci so dobili ukaz, naj nas odstranijo, ko so televizijski reflektorji spremenil i temno ulico v svetovni Broadway: ki feljci so izstreljevali solzilni plin, s pendrek i mahali po novinarjih, porivali uboge stare gospe skozi izložbe, razbijali obraze in nas poskušali likvidirati.
Yippieji smo gradili barikade, netili požare, prevračali marice in po cestah zas ejali paniko. Humphreyevo imenovanje je bilo točno takrat, ko je nacistična drža va začela s svojim brutalnim napadom na Ijudi.
Scene, kako prasci tepejo Mc Carthyjeve gospodinje, novinarje in fotografe, li beralne študente, yippieje, delegate in nedolžne opazovalce, so se neprestano poj avljale na videotapih.
Scene pogumnih mladih Ijudi v protinapadu so se zopet in zopet pobliskavale na TV kanalih:
9                  i   I
30: IMENOVAIMJE IN IZVOLITEV
PEGAZA, PRASCA,
ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV
Značke prascev, iepaki prascev, reklame prascev v The l\lew York Timesu, pisa rne za kapmanjo prascev po vsej deželi!
Blaaazno!
Vsi so was spraševali: ,,Vemo proti čemu ste, ampak kaj je tisto, za kar pa ste? Končno smo našli nekaj, za kar smo lahko bili: za prasca kot predsednika!
Končno en pozitiven program!
Geslo naše kampanje: ,,ZAKAJ VZETI SAMO FOL, ČE IMAŠ LAHKO CELO SVINJO?"
Sedaj smo si lahko predstavljali yippiejevski festival: dramatično norčavo kon vencijo s sobanami zborov volivcev, polnimi dima od trave in z delegati iz Srednj e Zemlje, Vodnarja, New Mexika in Lower East Sida.
,,Delegacija z avenije Telegraph da ptttdeset glasov . . .  za prasca!"
Množice rtavdušeno pozdravljajo.
Toda kandidatura prasca je zagnala yippieje v težko strankarsko borbo. Nekaj yippiejev je hotelo ubiti Pegaza za na ogromen prašičji raženj, kjer bi se lahko vsa kdo najedel. Demokrati imenujejo svojega predsedniškega kandidata in ON je LJU Dl. Mi imenujemo svojega kandidata in Ml jemo NJEGA. Mi požremo svojega ka ndidata, preden on požre nas.
En sam politični problem bi yippieje lahko razcepil. Nismo imeli problemov s kapitalizmom (proti), z Albanijo (za), s svobodmm seksom (za), z ABM (za). Tod a vegetarijanstvo nas je skoraj uničilo.
Nihče ni bil proti, češ da prasci niso židovska hrana, čeprav smo yippieji žido vski hipiji. Toda Ed Sanders je odklonil vsako sodelovanje s politično stranko, ki bi nameravala vzeti življenje kateremu koli bijočemu srcu.
Bitka se je razmahnila, ko smo prispeli v Chechago. Razpizdil sem se, ko je A bbie šel na neko farmo in privlekel s seboj luštkanega, majčkenega belega Prasca Petunija. ,,Naš Pegaz mora najbolj smrdeti, biti mora najbolj ogabna svinja, ki je k dajkoli smrdela pod tem soncem. Iti ti mora na kozlanje, že če ga samo pogledaš, sem rekel.
Yippieji smo doživeli krizo, ki se je stopnjevala skoraj do udarcev in javnih ov adb. Skozi perspektivo prasca smo poskušali definirati yippieja. Je poskušal yippi e spraviti Ameriko v smeh? Ali je bil yippie pripravljen pocjmti Ameriko v zrak? Abbie in Paul sta privolila, da bomo držali Petunijo stran od predsedniške nagrad ne tekme, če bi nam uspelo najti gršega prasca.
*
jerry rubin:
do it
Nič nismo vedeli o prascih. Slišal sem, da je Jim iz hipijevske trgovtne nekoč živel na farmi. Poklical sem ga in ga vprašal, če mu je kaj znano o prascih. ,,Malo pa res," je rekel, in naslednji dan smo se napokali v avto s 25 dolarji v žepu in se napotili v osrčje Amerike, na podeželje lllinoisa, da bi kupili naslednjega predse dnika Združenih držav.
Na prvi farmi, na katero smo naleteli, smo imeli 200-kilske svinje.
JOJ, KAKO LEPE SO BILE!
MISLIM, OGABNE! Tako ogabne so bile, da so btle lepe. Bile so odličen pred sedniški material.
Ena je imela celo obličje pravice Vrhovnega sodišča.
Več kot je prasec tehtal, bolj ostuden je bil. Tudi bolj vroč. Če bi vzeli 200-k ilskega prasca v mesto, bi dobil srčni napad in bi poginil. Kako bi palil teater z na šim kandidatom, ki bi crknil sredi nastopnega govora ob Picassovem kipu! Bi Am erika lahko psihološko prenesla smrt že četrte pomembne osebnosti njenega javn ega življenja?
Prispeli smo na drugo farmo in zagledali prasce vseh starosti in velikosti. Spra vili smo se v smeh. Tako smo se režali, da nas je notri vse bolelo. So imele tako z abavc tudi Velike Zverine Demokratske stranke, ko so izbirale svojega kandidat a? Želeli smo si, da bi lahko prenesli cel svinjak v Czechago. PRASCI PRAV ZA RES POTREBUJEJO KOPEL. Žalijo občutljive.
Dobili smo moža v slamniku, ki je vodil farmo. ,,Slišal sem, da bo ta teden pri šlo Drecej demonstrantov v Chezcago," je rekel. Tako je Demokratsko konvencij oprfvtdel. Ko sem to slišal, sem vedel, še preden se je bitka /ačela, da bomo zma gaH.
Rekli smo mu, da potrebujemo prasca za šolsko igro. Potegnili smo ven 25 d olarjev. ,,Vzemite kateregakoli hočete," je rekel. Petdeset črno-sivih prascev je te kalo naokoli. Pizda, so bili umazani. !n, jebemti, smrdeli so kot prašičji drek. Fa rmar nam je rekel, naj si ga sami ulovimo. V zadregi smo se spogledali; do sedaj š e nihče ni imel priložnosti preganjati prasce.
Tudi prasci so bili v zadregi. Zbežali so vsakokrat, ko smo se približali. Tako s mo jih lovili, dokler nismo enega stisnili v kot. Jim ga je držal za rep, tni pa smo ga medtem zgrabili. Btl je šest mesecev star in je tehtal 100 kilogramov. Novi pre dsedniški kandidat je bil pripravljen na dolgi spust v Belo hišo.
Natrpali smo se v kamion. Bilo je vroče. Pegaz je besno skakal gor in dol. Vsa kih 10 minut smo morali zapeljati na bencinsko črpalko, kjer smo ga polivali z vodo. Kar naprej je cvilil in blaznel. Toda niti enkrat ni bil z nami nasilen. Naučil sem se pametne lekcije: ČETVEROIMOŽNI PRASCI NISO NASILNI.
Naš cilj je bil pripeljati Pegaza čez nekaj dni pred Picassov kip v CivicCenter in tam oznaniti njegovo kandidaturo. Odvetniki so nam povedali, da bi prekršili zakon o javnem redu in miru, če bi pripeljali žival z dežele v mesto. Kaj bi se zgo dilo, če bi Humphrey pripeljal kot svojo reklamno finto Ringling Bros. Cirkus B arnum    Bailey v mesto?   Bi aretirali Huberta?  Vsi zakoni so politični.
Bi se dalo spraviti Pegaza v Civic Center še preden bi ga zavohali kifeljci? Skli cali smo veliko mednarodno tiskovno konferenco, tako so bili kifeljci z zadevo . seznanjeni. Za kifeljce bi bil udarec, če bi najprej pobrali Pegaza, in s tem prepre čili dramatični mit, ki bi šel po celem svetu.
Policija, ki je čakala na nekaj nas, ki smo šli iskat prasca, je parkirala pred hiš o, kjer smo spali. Tako smo neko jutro vstali zgodaj in vzeli kifeljce na brezvezno gonjo za prascem, med tem pa je drug avto potihem odpeljal, da bo v resnici nalo žil našega prasca.
Pred Civic Centrom je bilo vse polno novinarjev za TV, radio in časopise ter FBI agentov. Avto s prascem je prispel, in yippieji smo medtem.ko smo usmerjal i cviječega prasca na trg Civic Centra>prepevali ,,Bog blagoslovi Ameriko".
Deset dvonožnih čekaških prascev nas je zgrabilo, še preden je Pegaz lahko iz davil EN SAM OINK. ,,Demokracija v Ameriki je lažno sranje!" sem zaričal, ko so me zgrabili. ,,Ne pustijo nam, niti da bi naš kandidat opravil svoj nastopni gov or!"
Sedem so nas vrgli v marico in zaloputnili vrata. Potem so vrata zopet odprli i n vrgli noter Pegaza. Z našim kandidatom smo se peljali. Čakali smo, da nam bod o odvzeli prstne odtise, ko je vstopil v sobo debel čekaški kifeljc in rekel: Gospo dje, slabe novice prinašam. Precej težke obtožbe se vam obetajo."
Prasec vas je izdal
Med Demokratsko konvencijo je Pegaz dominiral nad zavestjo vsakogar. ,,No, ravno tako dober je kot ostali kandidati," je rekla natakarica — tipičen odgovor n a Pegazove tipične politične obljube umazanije. Toda Prasec je jezno obtožil vla do Združenih držav, da je na volitvah goljufala proti njemu. Temeljna zahteva nj gove kampanije je bila, da je treba vsakomur na svetu dovoliti, da glasuje na amer iških volitvah, ker Amerika kontrolira svet.
Zahtevali smo, naj Pegaza kot vse druge kandidate takoj prepeljejo z avionom v teksaško Belo hišo na kurz iz zunanje politike. Zahtevali smo varstvo ameriške tajne službe.
Namesto tega so Pegaza, kjerkoli je hotel imeti kampanjo — v San Franciscu, New Yorku, celo Londonu — , aretirali. Vsakokrat nam je bilo treba samo iti na farmo, in dobili smo novega kandidata. Prasci so kakor demokrati in republikan ci: eden toliko vredan kot drugi.
Nekateri Ijudje govorijo, da smo yippieji blef. Kdo je večji blef, Pegaz ali Mc Carthy?  McCarthy je hotel od nas, naj si postrižemo lase, naj se vrnemo v sistem in glasujemo zanj, da bi potem končal z vojno.
To ni uspelo, in tako se je McCarthy spustil na vse štiri in želel od svojih navij ačev, naj glasujejo za Humphreya.
Pegaz, zvest svojim besedam, ni podpiral nobenega drugega prasca razen sebe.
Potem ko smo preživeli celo vrsto izkušenj s Pegazom, tudi aretacije in zaporn e kzani, smo se yippieji navezali na Pegaza.
Če imenujemo kifeljce ,,prasci", žalimo četveronožne prasce. Četveri>nožni prasci niso nasilni ali sadistični. Vse kar Ijubijo, je samo žretje in valjanje po lastn em dreku.
So hedonisti — s slabim okusom.
Kaj so prasci drugega kot yippieji na nižji stopnji evolucije?
30: MOJ TELOHRANITEU SE IZKAZE
ZA ČEKAŠKEGA PRASCA.
Sunny je bila dvajset centimetrov višja od mene. Bil a je tetovirana po rokah in nogah.
Nisem potreboval telohranitelja. Toda ideja gigants ke blond pičke kot telohranitelja je vibrirala, da gre za dober teater.
Sunny me je pogledala navzdol in rekla: ,,Ne bodi v skrbeh, Jerry. Imam pištolo."
Pokazala je na torbico.
Čez dve minuti me je Sunny predstavila Bobu. Obl ečen je bil v črn usnjen suknjič, črno bombažasto maji co, črn telovnik, bil je v škornjih, črni čeladi, imel je so nčna očala in dva dni staro brado.
Bob in Sunny sta nekaj časa visela po okolici. Prme sla sta mi sladoled.
Bob mi je kar naprej govoril, naj jem in se dobro na spim.
Naročil mi je, da moram paziti na zdravje.
BIL JE KAKOR ŽIDOVSKA MATI.
Bil je dolgočasnež.
Neko noč, ko so kifeljci izstrelili solzilni plin v Linc olnov park, smo bili sk^paj; Bob je izginil kot usrana, p replašena kurba.
Dal sem mu močno tableto in mu naročil, naj gre d omov. Bila je to droga, 1000-krat močnejša od LSD. B ob je požrl tableto, skočil na svoj motor in odfrčal v D eželo Yippie—Trip.
Sreda ob 10h zvečer. Zadnji bojevniki smo po Bitki za Hilton dirkali po cestah in bežali pred kifeljci. Skoči li smo v neko restavracijo. Neki sumljiv tip nam je sledi I.
Začeli smo bežagi po ulici.
Naenkrat je zacvilil avto in štirje moški so poskakali iz njega.
,,Jerry Rubin, Jerry Rubin, Ijubimo te," je zatulil n oki tip. ,,Domov gram," sem zamomljal.
,,Te bonicr mi peljali domov," so kričali in me odvle kli za lase.
Nancy so odrinili na stran. ,,Hočeš tudi ti z nami, s estra? "
Stlačili so me v nezaznamovan avto in oddirkali.
,,DALI TE BOMO V VREČO IN TE VRGLI V RE KO, RUBIN."
, KADARKOU SE POJAVIŠ NA CESTI, RUBIN, DELAŠTEŽAVE."
,,Na policiji sem se zmenil, da bom pu ščal zapisnike v stra nišču za moške v L incolnovem parku, kajti precej yippiej em se sploh ne Ijub i uporabljati straniš č. Svoj človeški izm eček odlagajo kar n a prostem."
,,Takrat je minilo ž e nekaj dni, odkar s em se zadnjič skop al, in že sam smrad je bil dovolj, da se m se lahko neopazn o priključil demon strantom."
*
Neki prašičnik je sporočil po radiu: ,,Dobili smo Je rryja Rubina."
Peljali so me na prašičji štab. Majhna soba, javna pi sarna ameriške politične policije — Red Squad — tistih predebelih frajerjev, ki so viseli na obrobju demonstrac ij s kamerami in majčkenimi magnetofoni, s športnimi srajcami, ki so jim visele čez hlače, da bi zakrile pištole. Poskušajo igrati prave prijateljčke pred nami (Živijo, T om! Kako kaj, Martin!), med tem ko zbirajo dosjeje in načrtujejo uničenje nas.
Obsipali so me z vprašanji:
,,Kdo je zmngal, Jerry?   Kdo je zmagal? "
,,Sevi tipi kdaj skopate? "
,,lma vsak od vas punco, ali spite kar drug z drugi m? "
,,Kaj boste storili, če prevzamtMe oblast? "
,,Zakaj ne bi vzeli svojih pušk m se spustiii v boj? Mi smo pripravljeni."
,,Komunicirate s kitajskimi rdečkarji ?   '
Jerry, ti je Chechago kaj všeč? Tu boš zaprt kar pr ecej časa," je rekel Glavni Prasec Red Squad.
,,Le kako sem lahko jaz povzročil upor — osebno p oznam samo nekaj sto Ijudi v Chechagu," sem rekel.
,,Koliko Ijudi poznaš? " je rekel Prasec.
,,Sto štirmdvajset."
,,Moral bi jih sto triindvajset," je odgovonl.
Kifeljci so se napokali v majhno sobo, da bi si dobil i sprednje sedeže za polnočno gledališče. Približno 30 j ih je bilo v sobi.
Nenadoma se je pojavil na vratih Bob, me gledal z le denimi, trdimi, razdivjanimi očmi; bil je polizano postr ižen, na novo obrit, oblečen v obleko.
Čez nekaj ur so me obtožili zaradi ,,nadlegovanja Ij udi, da bi sodelovalu v uporu" na podlagi pričevanja B oba Piersona^me zaprli in postavili kavcijo 25000 dolar jev, kar je več kot za tiste, ki so obtoženi umora.
Najvidnejši naslov v The Chicago Tribune nasiednji dan je zvenel:
,,Nekateri so morda i dealisti, toda ko sem soočen z mladimi, ki se ne kopajo od dnev a do dneva, tedna do tedna, ne morem jem ati njihovega idealizm a resno."
,,Videl sem vodje yip piejev, kako so tlačili narkotikefs kremo na polnjene pogačice, ki so bile namenjene de monstrantom za čas, ko se bodo morali so očiti s policijo. Ne ve m za katero drogo je šlo, toda povedali so mi, da bo dala mladi m tak šus, da jih bo spremenil v bojevitež e, ko se bodo borili s prasci."
,Ta dekleta so nosila obleke, pod njimi pa nič, in da bi fante m fotografe šokirale, so Hvigale obleke nad gl
ivo. Fantje pa so si o dprli hlače in se razk azovali mimoidočim!"
32: KAKO SO AMERIKAN AIRLINES, RICHARD NIXON, SPIRO AGNE W, STROM THURMOND, JOHN MITCHELL, WALTER CRONKITE, CBSL NB C, ABC, STRIC HO IN MILIJON DRUGIH KOVALI ZAROTO, DA Bl POZGAL ICHECHAGO.
Kot Pavlov m njegov pes Spot.
Pozvoni in potem daj Spotu hrano.
Kmalu ko poznoviš se bodo Spotu pocedile sline.
PRIVZGAJAIMJE PGGOJNIH REFLEKSOV.
S pomočjo na tisoče podkupljivih psihologov z univerz je Avenija Madison do segla, da se je ameriškemu Ijudstvu v 1950-letih vedno pocedila slina, ko so zasli šali zvonec: ,,Komunizem".
,,CELA STOLETJA SO VLEKLI ZAMORCI KRATKO STRAN, TODA KO MUNISTI IZKORIŠČAJO GIBANJE ZA ČLOVEČANSKE PRAVICE TOREJ JIH MORAMO ZAUSTAVITI!"
Politik pozvoni. Ljudje se penijo in tresejo. Toliko za zamorce. Naslednji prob lem?
,,JUŽNI VIETNAM SICER Nl DEMOKRACIJA KOT ZDRUŽENE DRŽAV E, TODA VIETKON3OVCI SO KOMUNISTI, TOREJ JE BOLJE, ČE SO V VI ETNAMU MRTVI    KOT RDEČI."
Politik udari po zVoncu, in ameriško Ijudstvo pljuva po vseh rdeče-belo-plavi h metuljčkih.
Potem pa se je zgodila Čudovita stvar. RODILI SO SE OTROCI! Rodili so se otroci, ki ne dobijo slabih vibracij, ko zaslišijo ime ,,Stalin".
Mi se seksualno vzburimo, ko zaslišimo besedo ,,revolucija".
Zašpona nas beseda ,,yippie".
In kozlamo, ko zaslišimo ,,Nixon".
Vlada je vsa razburjena, da bi našla TISTO BESEDO, ki bi pripravila Amerik ance do tega, da bi se zopet slinili. Imajo celo semantika z imenom Hayakawa, ki vodi obsežno terensko raziskavo na State Collegu v San Franciscu.
Preizkušajo celo vrsto besed.
,,Zadnjih nekaj dni, p reden sem šel v podtal no dejavnost, sem osta I doma in se izogibal v sakemu umivanju."
The New York Daily News so odkrile, da je Bob za segel moj ,,tajni dnevnik" in ga ,,predal svojim predpos tavljenim, potem ko je Pierson izzval pretep z drugim m iličnikom in so ga podrli na tla ter ga aretirali."
Potem je prišla decembrska številka Official Detecti ve Stories:
,,EKSKLUZIVNO!    V    OZADJU     NA ČRTOV    YIPPIEJEV,    DA    UNIČIJO KONVENCIJO     DEMOKRATOM"
Z Bobo*o lastno senzacionalno fantazijo o tem, kak
0 je postal moj telohranitelj:
,,Pretep se je razvnel v bližini, kjer smo viseli in jaz sem navalil tja in preprečil nadaljevanje, ko sem nagnal tiste, ki so se pretepali v vse smeri.
VEDEL SEM, DA JE JERRY RUBIN V BLIŽINI, IN TO JE BIL GLAVNI RAZLOG, DA SEM SE VME ŠAL. POKAZAL SEM MU, DA SE NE BOJIM IN DA SEM GLAVNI:
Čez eno uro se je razvnel še en pretep — zopet tako blizu, da ga je Rubin lahko videl in prekinil sem tudi te
ga.
Tretjič to popoldne so bili pretepači nekoliko boljš
1  in jih je bilo težje strašiti. Vendarle sem, zaradi moje v elikosti in mojega ptejšnjega treninga za policaja in za protišpijonažnecia agenta, poznal trike bojevanja, ki jih ti grobi mladi fantje niso.
Preden sem (ahko končal s to zmedo, sem se moral spoprijeti s tremi različnimi moškimi. Ko sem končal ? njimi, so imeli zdravo spoštovanje do mojih sposobnos ti.
,,VSE TO JE OPAZOVAL JERRY RUBIN - ZAR ADI NJEGA SEM SE VKLJUČIL V TE PRETEPE, Č EPRAV TEGA Nl VEDEL - IN TAKO GA JE PREV ZELO, DA SE JE POSVETOVAL Z (ABBIE) HOFFM ANOM' Kl SE JE STRINJAL, DA ME VZAMEJO ME DSE, DA POSTANFM RUBINOV OSEBNI TELOHRA NITELJ !
Bob je iz svojt super-LSD halucinacije izpustil Sunn y, kajti nič preveč mitično ni, če se poslužiš pičkine po moči. Senzacionalne borbe in pretepi boljše ustvarjajo mit ,,dokaži—svojo—moškost". Sunny je morala iz mes ta, ker ji je Pierson grozil, da jo bo dal aretirati.
,,Pndružil sem se kričanju in draženju policije in sp rovociral policaje, da so me tepli s svojimi pendreki. Ni so vedeli, kdo sem, toda vedeli so, da sem jih zmerjal in jih na več načinov fizično napadal."
Vohun-kifeljc je pa res blaina zadeva! Da bi povelič al svojo fantazijo, poveliča tiste, za katerimi vohuni in nas naredi 100 metrov velike.
Pierson je naredil iz nas Superf reeke, ki lahko vzam ejo več drog, fukajo več pičk, pobijejo več prascev, po ženejo v zrak več hiš in mečejo več dreka naokoli kot v si regularni free'ci skupaj na vsem svetu.
Ce bodo kdaj posjieli kakšen Hollywood film o yip piejih, bi moral Bob Pierson napisati scenarij.
Veliki Bob je yippie.
Svojo fantazijo ima za realnost.
Za zdaj je najbolj popularna beseda ,,ZAR0TA".
Aretirali so sedem berkeleyskih radikalcev zaradi ZAROTE, češ da so prekrši li zakon o grobem motenju posesti med ,,Tednom za ustavitev vpoklicev v vojsko ,,' Zarota za prestopek je zločin: kakšna semantika!
Pozaprli so mladoletnike v Toledu, zaradi ZAROTE, češ, da so kadili travo.
Zaprii so igralce Lenox Raphaelovega ,,Che" v New Yorku zaradi ZAROTE, češ, da sc zagrešili sodomijo.
Enamdvajset newyorških črnih panterjev so aretirali, ker so kovali ZAROTO, da bodo pngnali v zrak veleblagovnice in botanični vrt.
In aretirali so črnega panterja Bobbyja Seala, Davo-Dellingerja, Toma Hayde na, Rennieja Davisa, Abbieja Hoffmana, Lea VVeinerja, Johna Froinesa in mene, /aradi ZAROTE, češ da smo prekoračili državne meje z namenom, da bi jedli od ojka v Chechagu.
Po yippiejih semantikih prihaja beseda ,,ZAROTA" (konspiracija) iz latinske ga korena ,,dihati skupaj". Klaš zločin je, ker dihamo. Prekršek postane zločin, č e dihamo skupaj. Teža zločina narašča, če več Ijudi v istem času začne skupaj di hati na istem kraju.
Mi SMO Zarota. Smo največja, najbolj zlobna zajebana zarota, kar ste jih kda jkoli videli.
Vse smo dobili na svojo stran. Če pogledamo samo vse, ki so sodelovali v naši zaroti za načrtovanje čakaškega policijskega upora!
Prvi zarotniki so bile tetalske agencije. Amerikan United in TWA sta nas prep eljali tja, vse na POPUST ZA MLADINO. Vse, kar potrebuješ za mladinski popu st, so dolgi lasje. Vsi dolgolasci so enako videti. Delal sem se, kot da sem moj 20-letni brat — študent klavirja Gil, in sem tako tisočkrat potoval iz New Yorka v C hechago, da bi pospešil zaroto.
Richard Nixon, Spiro Agnew, Strom Thurmond in John Mitchell so se tako r azburili, da so nam dali 500 dolarjev, da bi po vsem svetu razposlali našo prvo yi ppiejevsko izjavo.
Toda za pravi denar smo šli na televizijo. Vsaki TV postaji smo ponudili eksk luzivno informacijo o tem, na katerih mestih bodo scene z nasiljem policije. ABC so odklonile, toda CBS in NBC sta vgriznili kot psi.
,,Če so bili to otroci, kje so bili njihovi star ši? Zakaj niso bili do ma, namesto v oddalj enem mestu s trdnim namenom, da bodo p ovzročali težave? "
%
JERRY
RUBIN:
DO IT
13. nadaljevanje        ¦      ¦
Brinkleya in Cronkita smo dali na avdicijo, kjer sta morala ponavljati besede: ,,Chechago je policijska država," Cronkita je bilo slišati bolj prepričl|ivo, tako s mo sprejeli njegov kruh.
Predstavniki TV so se strinjali, da bodo njihovi novinarji pustili, da jih čekašk i kifeljci fizično pretepajo, da bi s tem poosebili vključenost sredstev javnega ob vttSčanja v reportaže.
In tu je bil HU, ki je koval z Davom Dellingerjem zaroto po International Tel ephone and Telegraphu (kateremu vsak centimeter prisluškuje in zopet posluša FBI), češ da organizira vietkonško zasedo ameriške ambasade v Saigonu in tako navdihne naše čekaške rekrute z ,,voljo do zmage".
Justice Departementu smo poslali dolg seznam zarotnikov, da bi mu pomagal i pri njegovih obtožbah za Chechago.
Prvi na seznamu je bil Dylan — vse smo se naučili od njega
PUMPA NOČE DELAT KERSOVANDALI VZELI ROČICO
Kaj pa Gene McCarthy?  Yippieji smo imeli tajni sestanek z   Genom teden po tem, ko je začel kandidirati na lokalnih volitvah za Predsednika. Povedali smo m u, da bo s tem omogočil naivne upe in da bo povzrocil upor besnečih mladih po štirkancev v Chechagu. Všeč mu je bilo. (Justice Departementu smo poslali magn etofonski trak s tem razgovorom.)
Fuk, Danny the Red je zažgal Francijo tri mesece pred Chechagom, da bi na m všprical adrenalin. In mitični Mark Rudd je zavzel Kolumbijo, cte bi spravil rev olucionamo dinamiko v tek.
Če hoče FBI zapreti tiste, ki so zares ustvarili Chechago, potem bo moral ob tožiti Carlyla Chessmana, Charlesa Van Dorena, Marilyn Monroe, Osvvalda Augus tusa Owseya, Shermana Adamsa, VValterja Jenkisa, Bobbyja Bakerja, Tima Learyi a, Garryja Povversa, Antoniana Artauda, Abea Fortasa, Sputnika, Allena Ginsber ga, Jimmyja Piersalla, Johna Dilingarja, Normana Mailerja, Markiza de Sade, Cha rlia Chaplina, Mary Jo Kopechne in Lassie.
Vsak seznam obtoženih zarote mora vsebovati tudi vsakogar, ki je obseden od duha svobode. Toda cd trilijonov so izbrali samo nas osem.
In pozabili so obtožiti tiste, ki so kovali zaroto, da bi ustvarili našo zaroto: D ickie Nixon in Dickie J. Daley.
Zatora je duh, ki živi v deželi. Večji je, kot mi vsi skupaj.
Ljudje so nekega lepeta dne hodili po Telegraph Aveniji in brez opozorila se j ih je dotaknila Revolucija. Duh zarote se je preselil v Pentagon, kjer so se Ijudje s premenili pod vplivomduha Berkeleya. In potem v New York. Chechago. V Fran cijo. Nazaj v Berkeley. Povsod.
Magija!
ZAROTA JE KOZMIČNA.
33: OSKAR ZA PROTESTNI NASTOPNI GOVOR
To mi je v največjo čast v življenju. Z odkritosrčno ponižnostjo s prejemam to zvezno obtožbo. To je izpolnitev mojih otroških sanj, k ulminacija teh let težkegadela in veselja.
Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki so mi to omogočili: moji materi, mojemu očetu, moji ženski Nancy, mojemu bratu Gilu in Louise, St ewu in Gumbu, Abbieju in Aniti, Sharon in Robinu, Spartaku, Tomu Painu, Punu in Genie, Hou, Maxu Scherru, Jeffu in Alice, Lenoxu, F idelu, Jimu Rehterfordu, Marshallu Bloomu, Tuli, Keithu in Judy, W olfu, Bobu Scheeru, Philu Ochsu, Hueyu, Eldridgu, Lennyju Bruceu, Pegazu, Paulu Krassnerju, Edu Sandersu, Cheju, Martinu Kennerju, A beju Pecku, VValterju Cronkitu in končno, a ne nazadnje — Richardu J. Daleyu.
Vem, da je bila tekma težka, in čestitam vsem tisočem, ki so priš li v Chechago. Upam, da sem vreden velike obtožbe, OSKARJA ZA PROTEST.
S to obtožbo sem se pridružil seznamu vidnih svetovnih osebnost i, ki so prestopile meje države, da bi ustvarile civilne nemire :. Beatles om, Elvisu Presleyu, pokojni Marilyn Monroe, Jimu Morrisonu, Pred sedniku Združenih držav in Jou Namathu.
In veste, kdo vse je še kriv?  Hipiji, ki so se oblačili v psihedeliLna indijanska oblačila, ki so se vkrcali na britanske ladje in leta 1973 metali čaj čez krov! Prekoračili so državne meje z namenom, da bi u ničili lastnino.
Kongres je sprejel zakon proti uporom kot kakŠno opozorilo na nogometno tekmo. Ljubitelje, ki prekoračijo državno mejo in potem polomijo gole, je dovoljeno aretirati.
Zločin ni dejanje, ampak tvoj NAMEN v trenutku, ko prekoračiš državno mejo. Protizakonito je misliti slabe misli med tem, ko preko račuješ državno mejo.
Ta zakon lahko prekršiš celo na svojem domu! Že telefonski pog ovor z nekom v drugi državi je dovolj. Ali pa pismo. Ali intervju za r adjo   TV, ki ga prenaša tudi druga država.
Yippieji smo prekršffi ta zakon, ko smo poslali razglednico Daley u, kjer smo mu sporočlli, da bomo vsuli LSD v mestni vodovod!
Ni ti treba biti na samem kraju upora. Lahko priletiš z avionom v neko mesto, imaš govor in potem odletiš 10000 milj stran. Če izbruh ne upor na kraju, kjer si imel govor, ne glede na to, kjer si, si kriv, če š, da si ta upor ,,povzročil".
Ta zakon lahko prekršiš brez nasilja al.i poškodb lastnine.
Definicija upora je ,,GROŽNJA nasilja ali NEVARNOST poškod ovanja lastnine".
Yippieji v Lincolnovem parku smo bili upor. Isto je nogometna m nožica. Beatles koncert je hudičevo hud upor.
Kje je meja med ,,svobodnim govorom" in med ,,netenjem upora "? Zelo enostavno je.
Če je tvoj govor NEUČIIMKOVIT, ga varuje ustava.
Če je tvoj govor UČINKOVIT, si kriv ,,netenja upora".
Učinkovit govor - govor, ki zgane Ijudi je protizakonit.
Ker je preprečevanje zločinov bistven aspekt uveljavljanja zakono v, zahteva zakon proti uporom grobo Policijsko državo za svoje uvelj avljanje.
FBI mora prisluškovati našim telefonskim razgovorom, brskati m ora po naših smeteh in brati našo pošto, da bi našla prekrške, še pred en se zgodijo.
Kako daleč je dan, ko bo FBI postavila kontrole na državnih mej ah, pregledovala ,,potne liste" in prepovedovala vstop potencialnim ,, upornikom"?
Kongres je bil v stanju, !<i bi se ga dalo najbolje opisati kot ,,vlada nad maso", ko je sprejel tazakon leta 1968. Iz ognjev Detroita in Ne vvarka se je še kadilo. Rasistični južnjaški poslanci so pisali in glasova li za protičrnski zakonski osnutek in kričali, da so bili upori zaneten i zaradi nacionalne zarote, ko so agitatorji potovali iz države v državo; Internacionalni Komunizem!
Namen je bil zapreti Stokelyja Carmichaela in Rapa Brovvna. Kon gres je haluciniral, da ne bi bilo uporov, če ne bi bilo agitatorjev!
Amerika misli, da je rešitev rasnega pritiska možna tako, da bi sp rejeli zakone proti tistim, ki se borijo proti zatiralcem.
Kot je dokumentiralo VValkerjevo poročilo, so se kifeljci uprli. Na ši dolgi lasje so pripeljali kifeljce do upora. Obtoženi smo po zvezne m zakonu proti uporom, ker so naši dolgi lasje pripeljali kifeljce do n asilja nad nami. Te obtožbe so osebna odgovornost Richarda Nixona. Več tednov zamude smo imeli, ker smo čakali na specifično in indivi dualno odobritev Bele Hiše.
Oni predstavljajo zloben poskus vlade, ki hoče uporabljati kazen, da bi zaustavila demonstracije. Toda glavni rezultat teh obtožb bo to, da bodo razkurili vsakega mulca v deželi, da bo hotel, ko bo teenage r, prekoračiti državne meje in postati ,,upornik". Yippie!
24
34: YIPPIE-PANTER SANJA OB PIPI št. 2
Pogodba Yippieji — Panterji se je spiritualno začela leta 1 964 in 1 965, ko so berkeleyski študenti zganjali nemire na svoji univerzi in zaustavljali vojaške vlake — in je bil Eldridge Cleaver v zaporih Folsom.
Eldridge v svoji knjigi SOUL ON ICE govori, kako je takrat čutil: ,,Rad bi pr eskočil to celo zadnjo miljo, si pustil rasti brado in si nadel vse mocoče cape, ki jih lahko zahteva lokalni nacionalizem, rad bi postal tovariš Che Guvvare, da bi z njim delil usodo in vžgal svežo sled skozi blokirane izrabljene možgone Nove lev ice . . . Prav zares bi bil rad sedaj v Berkeleyu, da bi se valjal po tistem blatu, uživ ajoč v svinjaku te fantasične revolucije."
Eldridgea Cleaverja je Bela Amerika ob rojstvu obsodila na zapor. Prvič so ga obsodili, ker je imel, kar on imenuje ,,vrečo polno Ijubezni" (marijuano), vendar je bil njegov zločin njegova črna koža.
Sedaj pa je sedel v ječi in bral o otrocih svojih belih ječarjev, ki pljuvajo v obr az svojih domišljavih očetov!
Otroci zatiralcev se pridružujejo zatiranim !
Čez pet let je postal Eldridge Cleaver kandidat Stranke za mir in svobodo (Pe.i ce and FrefHom Party) za P/edsednika Združenih držav.
Eldridgeova vizija se je jresničevala: mladi belci zavračajo belo družbo. ,,Bel o" je bilo stanje duha. Hipiji so iskali nok/o identiteto.
Mladi belci so spravljali Ameriko srednjega sloja iz uma in iz telesz drogami, seksom, glasbo, svobodo,,z življenjem po cestah. Polnili so zapore. Niso bili v rev oluciji samo zato, da bi ,,podpirali" črnce, ampak so bili izobčenci bele družbe, k i so se.borili za svojo lastno svobodo.
Elcfi idge je želel doseči zavezništvo med nevarnimi črnci in nevarnimi belci. Kriminalci vseh barv, združite se.
Dosežimo bratstvo s skupno borbo m zatiranjem.
Vzpostavimo enakost pod prasci.
Črno-bela enotnost lahko postane resnična, SAMO če ravnajo z belci ravno t ako kot s črnci.
Elrlridge je želel koalicijo med panterji in psihedeličnimi pocestnimi aktivisti. Eno zahtevo je imel za svojega kandidata za podpredsednika: moral je priti iz ječ e, na kavcijo.
Mene so v mojem stanovanju ravno napadli trije policaji za narkotike iz Nevv Yorka. Tako me je Eldridge poklical in zadevo sem pograbil.
Ampak kaj bodo rekli v Stranki za mir in svobodo?   Zadela jih bo kap.
V Stranki so belci, ki se ne čutijo zatirane, taki ki čakajo, da se bo dvignil del avski razred, katerih sunboli so obleke s kravatami, letaki in odločbe.
Ti belci lahko tole> irajo kandidata za Predsednika, ki kadi travo, nosi puško, ali je bivši zamorski zapomik.
Ampak dolgolasega belega freeka za podpredsednika?
Bog nas varuj!
Šel sem na newyorško konvencijo Stranke za mir in svobodo in se vrgel v aren o.
Predlagal sem, da bi preselili Stranko za mir in svobodo iz njenih birokratskih pisarn na ceste. Stranka belih izobčencev.
Odjebal sem.
Strankaje imenovala univerzitetnega profesorja.
E Idridge v celi kalifornijski stranki za mir in svobodo ni mogel najti niti ene o sebe, ki bi podprla zavezništvo z yippieji. Ljudje so se mu samo smejali. ,,Eldridg e, pa saj nisi resen."
Vendarle Eldridge ni pustil, da bi mu birokratska norost Stranke za mir in svo bodo ukrenila duha — nič bolj kot prasci.
Na ustanoviteljski konferenci Konvencije za mir in svobodo v Ann Arborju je Eldndge prelomil dolgčas, ko si je pripel značko yippieja in imenoval yippieja za svojega podpredsednika.
Stew je reakcijo opisal v časopisu Barb: ,,Videl sem ženske, ki so jokale, in od rasle moške, ki jih je vrglo v popolno zmedenost. Ozračje na konvenciji je bilo po norelo in najlepše bi ga opisal pogled na obraz ne.kega obetavnega mladega univer zitetnega (vofesorja, ki se je zaletel z glavo v Eldndgeova prsa, z očmi v višini ena ki kot značka yippieja, zajecljal in rekel: „0, bog, res je! Kako si le mogel? "
Eldridge je kasneje v Barbu poročal, kaj se je zgodilo:" Lahko bi si mislil, da sem vrgel bombo. Njihovi razredni predosdki so udarili na dan, ko so govorili o t em, kako bodo morali razložiti Ijudem iz bele skupnosti, da so tipi ,,Roke v vis, zajebanci" (tako jih imenujejo), yippieji in hipiji, med njimi. Za njih so uporablja li izraz ,,tisti gnoj".
,,Kulturna revolucija v beli skupnosti je bolj levo od politič ne levice v beli sku pnosti."
Stranka za mir in svobodo je izglasovala, da raje ne bo imenovala nacionalneg a kandidata za podpredsednika, kot da bi morala sprejeti yippieja, ki se je /avno takrat pripravljal na uničenje demokratske konvencije v Chechagu.
Eldridfje in yippieji smo se naslednjič dobili visoko v berkeleyskih grič ih, da b i pokadili precej trave in napisali Panter-Yippie sanjo ob pipi:
SALVE IZ ČRNO/BELE PUŠKE, Kl JIH IZSTRELIJO NORCI, Kl SE SPO PRIMEJO Z VZROKOM SVOJE NOROSTI, KO IŠČEJO ZDRAVI LA. IZGNA Ll SO NAS IZ POLIT.IČNE ARENE V DIVJINO NAŠIH LASTIMIH NEMIH DU HOV. NE BOMO ODSTOPILI OD AMERIŠKE VLADE. HOČEMO VREČI VLA DO.
-  ELDRIDGE CLEAVER, STEW ALBERT IN JERRY RUBIN, JOINT UVOD.
Simbol Yippie—Panter pakta je pipa za hašiš prekrižana s puško! Eldridge, mmister za informacije Stranke črnih panterjev, je pisal:
,,NA CESTE! NA ULICE! V PREDMESTJA! NA STREHE! V VSAKO ZAK LONIŠČE, Kl JE OSTALO ZA ČRNCE TU V BABILONU!. . . BRAT MALCO LM JE DEJAL, DA BODO ALI VOLITVE ALI KROGLA. PRIDRUŽIMO SE V Sl SKUPAJ TISTIM DUŠAM V BABILONU, Kl SE TRUDIJO ZA ROJSTVO NOVEGA DNE. REVOLUCIONARNA GENERACIJA JE NA SCENI.
MOŽJE IN ŽENE, ČLOVEŠKA BITJA, SO DANDANES V BABILONU. R AZOČARANA, ODTUJENA BE LA MLADINA, HIPIJI, VIPPIEJ1 IN VSI BREZ IMNI IZOBČENCI IZ BREMENA BELEGA ČLOVEKA SO NAŠI ZAVEZNIKI
V TEJSTVARI."
S Stewom sva za Youth International Party pisala:
,,NA DAN VOLITEV BODITE NA NOGAH. RAZUMITE: V VSEH MESTI H SAMI BOJKOTI, ŠTRAJKI, SIT-IN, DEMONSTRACIJE, MNOŽIČNE MOL ITVE, SKUPNE EMOCIJE, KOLEKTIVNA SCANJA NA VOLIŠČIH . . . NIHČ E NE GRE DELAT. NIHČE NE GRE V ŠOLO. NIHČE NE VOLI. VSAK POST ANE ŽIVI IGRALEC NA CESTI.
PRISILIMO NACIONALNO GARDO, DA BO ZAVAROVALA VSAKO VO LIŠČE V DEŽELI! PRIDRUŽITE SE POLJUBNEMU STRELSKEMU KLUBU. RAZPIZDIMO PRASCE S PREDSTAVAMI KAČJIH PLESOV IN KARATEJA
V  NAJBLIŽJIH ZBIRALIŠČIH PRASCEV. SPUSTITE ČRNEGA PANTERJA
V  JUSTICE DEPARTEMENT.
IZOBESIMO AMERIŠKE ZASTAVE PO VSEH HIŠAH, TAKO DA VOLIV Cl I\IE BODO NAŠLI VOLIŠČ.
NESIMO GOREČO POZIVNICO ZA K VOJAKOM SPIRU AGNEVVU."
Eldridge je bil najbolj nor kandidat za Predsednika, kar jih je Amerika kdajk oli videla.
Na stopnicah Sproul Halla je vodil 5000 berkeleyskih študentov, da so v zbor u zapeli:
,,JEBI SE, RONALD REAGAN!"
,,JEBI SE, RONALD REAGAN!"
Na.zborovanju na dan ustanovitve Panter-Yippiejev je Eldridge pokadil joint, izlil svojo dušo na 3000 Ijudi in potem umaknil svoje ime s kandidatne liste za Predsednikav korist Pegaza.
Ko je postajal pritisk Sveta za začasno izpustitev težji in težji na njegovi glavi, je on postajal bolj in bolj pogumen. Bil je kot človek, ki se je dvignil iz globin pe kla in obupa, da bi spoznal, kakšno veselje je biii živ — in svoboden.
Izzival je prasce do zadnjega dne pred Dnevom zapora in potem izginil. Za sl ovo pa nam je povedal:
,,Vidimo se kmalu, ne glede na to, kako."
,,Še nobenemu zamorcu, ki je bil začasno izpuščen, ni uspelo narediti toliko sranja kot meni. Kandidiral sem za Predsednika. Napisal sem knjigo. Užalil sem v sakega politika v Ameriki. Potoval sem po deželi in vse imenoval prasce. In še bo m to storil. Vrnil se bom. Srečen sem, Prav dobro sem se zabaval. Blazno mi je bi lo všeč. I n sedaj moramo dvigniti to sranje na višji nivo.
Amerika mora zapreti Eldridgea Cleaverja, ker je svoboda nalezljiva — in Eldr idgejeSVOBODEN ČLOVEK.
Amorika je, s tem ko je izgnala Eldndgea, napovedala vojno človeštvu.        *
Če AiTierika ni svobodna za Eldridgea Cleaverja, Amei ika nima pravice do ob stoja.
Prasci so sprožili prvi strel.
Mi pa, beli in črni zamorci, mi bomo sprožili zadnjega.
35: HUACSO VŠEČ CHEJEVE POBARVANE BRADAVICE,
NE DOVOLI PA VSTOPITI DEDKU MRAZU
Nekega jutra v začetku septembra 1968 me je poklical po telefonu Abbie iz New Yorka.
,,Ravnokar sem od HUAC dobil pozivnico za na sodišče, je rekel Abbie. V tre nutku sem spet začutil tisto staro seksualno poželenje. Pozivnice vzbujajo zavist.
,,A res?   J A Z    T UDI   H'0 Č E M   E N 0 !"
Telefoniral sem zautpniku HUAC Zahodne obale, novinarju Hearsta Edu Mon tgomeryju.
,,Jerry, Ijubček", je rekel. ,,Ravnokar sem govoril s HUAC. Imajo pozivnico t udi zate. Iskali so te po New Yorku."
,,V New Yorku? " sem rekel delirično srečen. ,,Vi tipi pa res usrano opravljat e svoj posel in poskušate rešiti deželo! V Berkeleyu sem že ves teden!"
Hotel sem spremeniti sprejem pozivnice za na sodišče v religiozno ceremonijo. Tudi HUAC je morala biti ta ideja po volji, saj so se strinjali, da mi bodo predali pozivnico na Sproul Plaza opoldne, v času, ko je kompus najbolj živahen.
,,Vsak rdečekrvni ameriški fant in dekle bi moralasanjati, da bo odrasel in po slal prevratnež, da bp dobil pozivnico od HUAC," sem povedal množici študento v, novinarjev, TV kamermanov, kifeljcev in agentov FBI, ko sva s Tomom Hayde nom žrtvovala svoji pozivnici Bogu Ognja. Na sebi sem imel deset znač k ,,Eldrid ge Cleaver za Predsednika"
,,Ko sem zadnjič dobil pozivnico od HUAC, sem zaslužil 400 dolarjev in s te m živel dva meseca in organiziral demonstracije na berkeleyski univerzi. Želel b i se zahvaliti HUAC. Denar, ki ga bomo zaslužili tokrat, bomo porabili za nadalj nje f inanciranje revolucije."
Desničarska Berkeley Gazette je pisala: ,,Rubin, pravcnične volje, je bil videti, bolj kot da sprejema vabilo za na čajanko kot pozivnico za pričanje."
Po požigu sem visel dan in noč po Telegraph aveniji in vodil kontest ,,Kako n aj bi bil Jerry oblečen".
Kostim iz Revolucionarne vojne je bil zares poskus, da bi vzpostavil racionaln o komunikacijo s HUAC. S to uniformo pa sem hotel prek (|lav HUAC naravnost med mlade. Mogoče bom, ko bom poklican za pričanje, str§al s sebe vso obleko in zakričal: ,,Ničesar nimam skrivati."
*
JERRY
RUBIN:
DO
14. nadaljevanje
r
IT
Mogoče bi pa prišel kot baseball igralec z YIPPIEJI na hrbtu moje uniforme. Prinesel bi še lopar in žogo in bi rekel HUAC: ,,Pojdimo ven in uredimo zadevo na dobri stari ameriški način
Eldridge mi je predlagal, naj se oblečem kot črni panter, on pa bo šel z mano oblečen kot hipi, vendar mu Svet za začasno izpustitevni dovolil odpotovati.
Mogoče bi šel tja kot pirat?
Kot klovn?
Kot Indijanec?
Potem sem dobil fantastično idejo: zakaj ne od vsakega nekaj?
Zakaj ne geštalt?
PRIŠEL BOM KOT MEDNARODNA REVOLUCIJA V ENI OSEBI   KOT P OTUJOČA ZAROTA'
Moje brez besed sporoč ilo: Ameriška mladina mora začeti z gverilsko vojno. Vsi moramo postati zašponani gverilci.
Ko v deželo pride gverilska vojna, pride skc i\ STIL te kulture. Ko pride gven Iska vojna v Ameriko, pride v psihedeličnih barvah. Mi smo hipi gverilci.
YIPIEJI!
Na prizorišče sem prispel v baretki črnih panterjev, z značkami panterjev in y ippiejev, z egiptovskimi uhani, meksikanskim pasom za patrone, s pravimi britan skimi 303 patroni okoli vratu, v svileni vietkongovski pidžami, stresal sem z zape stnicami na nogah in s koraldami in imel trak okoli glave. Okoli vratu, zapestij in členkov na nogah sem imel obešene kravje zvonce in žvenketajoče zvončke, da je bilo, vsakokrat ko sem se premaknil, slišati kot orkester. Moj obraz, gola kosm ata prsa in bose noge sem imel poslikane s psihedeličnimi okrasi in simboli miru. Čez ramo sem imel obešeno igračko M—16 po naročilu narejene puške, takšne k akršne uporabljajo Vietkongovci, ko jih pokradejo Amerikancem.
,,Pokažite to puško."
Paznik na vratih jr bi I vel ik zajeban prasec.
Ra—ta—ta—ta—taj.sem ga ustrelil s puško (samo da bi mu pokazal, da ni prav a).
^Potem je rekel: ,,Pokažite mi te patrone. Hej, saj so pravi patroni!" "..Ampak," sem rekel, ,,saj nimam puške, da bi jih z njo izstrelil."
,,No, ne morete noter s temi patroni."
V nekaj sekundah sta me zgrabilaza roki dva prasca in me porivala tri nadstro pja navzdol in ven iz poslopja.
Niso me pustili nazaj, dokler se nisem razorožil.
Vendar so mi dovolili obdržati puško.
Kaj mislite, kaj je najbolj razpizdilo HUAC?
Vietkoncjovska črna pidžama?
Ne.
Puška?
Ne.
Žvenketajoči zvončki?
Ne.
MOJE POBARVANE BRADAVICE!
Poslanec Richie lchord, novt predstojnik HUAC, kar ni mogel odvrniti oči od mojih pobarvanih bradavic. Zares so ga morile moje pobarvane bradavice. Bolj kot politična ideologija so ga vznemirjale moje pobarvane bradavice.
In Hj smo bili mi, teroristi, anarhisti, freeki. Ravnokar smo izved!i /ločin stole tja v Chechagu. In te riti od HUAC so se pogovarjale o sesiankih komunistične p artije, ki so bili pred desetletji. Kar naprej omenjajo imena oseb, ki so že mrtve.
Zatulil sem: ,,Komunistična partija je bila proti demonstracijam v Chechagu, vi norci!" Sodniško kladivce je butalo po mizi. Niso hoteli, da bi se njihov teater pomešal z dejstvi.
Abbie je dvignil roko. ,,LAHKO GREM NA STRANIŠČE? "
Čutili smo, kako vsa zemlja vibrira od hahljanja otrok, ki so to brali v svojih lokalnih časopisih. GLOBOKO VPRAŠANJE VSEH ČASOV.
Neko jutro sem si ogrnil mojo plavp-rdečo-rumeno vietkongovsko zastavo ko t pelerino. Abbie je imel oblečeno srajco iz ameriške zastave. Odpravila sva se na zaslišanje.v poslopje HUAC.
Kifeljci so se nagnetli;,ulico pred nama. Videla sva, kako prijemajo za pendrek e in nama sledijo z očmi, tako kot delajo kifeljci, ko nameravajo stopiti v akcijo. Prihajali so proti nama.
Takrat se mi je zasvetilo:aretiran bom zaradi izdaje, ker imam v VVashington D.C. oblečeno zastavo sovražnika!
Ampak, koga so kifeljci zgrabili in vrgli v marico?
Abbieja z njegovo ameriško zastavo!
Pustili so me, ostal sem čisto sam na cesti z mojo zastavo Vietkonga.
,,Vi, komunisti!" sem zatulil. ,,lzdajalci! To je vietkongovska zastava! Le kaj se dogaja tej deželi!"
Veliki dan: moj tajni kifeljc je bil na vrsti kot priča. Še vedno je haluciniral za radi tiste supertablete, ki smo mu jo dali. Toliko fantastičnih stvari je povedal.
Rekel je, da smo yippieji imeli odlično trgovsko pogodbo s Chechaško motori stično klapo, s Headhunterji (Lovci na glave). Yippieji naj bi Headhunterjem daj ali droge in seks. V zameno pa bi dobivali dinamit in motoristično silo.
Rekel je, da sem citiral Lenina, kadarkoli sem kogarkoli hotel o čemerkoli pr epričati, in da sem predlagal, da bi izolirali k/feljce in jih pobili, in sem zagovarjal umor Daleya in McCarthyja.
,,Pierson ni rzjavil, ali je bila Rubinova namera direktna grožnja za takojšnjo akcijo ali pa je šlo samo za osebno bahanje," je poročal VVashington Evenmg Sta r.
Tisto noč sem se vrnil v hotel in našel svojo sobo polno solzilnega plina. Vizi tka s smrtno grožnjo ameriške nacistične stranke je bila prilepljena na mojih vrat ih.
Moje pričanje pred HUAC je bilo docela pripravljeno. Ko bi mi veleli, naj ime nujem člane yippiejev, bi jim prebral vsa imena iz Chechaškega in vvashingtonske ga telefonskega imenika.
Nameraval sem dati vsakemu poslancu HUAC 10 dolarjev s prisrčno zahvalo za požrtvovalno delo za yippieje.                                              \
lchordu sem nameraval dati enako tableto, kot smo jo dali Piersonu.
YIPIEJI!
In nameraval sem zaključiti: ,,Obstaja mednarodna komunistična zarota, ki obsega šriri petine sveta. Stiri petine sveta proti vam, vi neumni zajehanci. VI Bl MORALI biti paranoični.
Ravnokar sem vzel LSD, meskalin, STP, THC in marijuano in visoko letim. P ička, res sem zašponan. In če še nikoli niste bili zašponani, potem ne boste nikol i razumeli, kaj vam govorim.
Vi stari zajebanci pizdite, ker vam krademo otroke. V vaši lastni spermi je komunistična zarota."
Toda, ravno ko sem se pripravljal, da bom začel pričati, je lchord za dva mes eca prekinil zaslišanja.
Cez dva meseca sem že spet imel stari politični problem: Kaj naj oblečem za Kongres?
Bil je ravno božič!
ZAP!
DEDEK    MRAZ!
Dedek Mraz je rtieč. Predstavlja Rdečo Nevarnost. In brado ima, zato je hipi. Jaz bi bil rdečebrad"i dedek Mraz, ker imam rdečo brado.
In kaj kadi dedek Mraz?  Travo.
Dedek Mraz vse deli zastonj. Je komunist. Dedek Mraz je zašponan komunist.
Dedek Mraz se veliko smeje. Na zaslišanju bom vstal in se smejal: ,,Ho,Ho,Ho, Ho Ši Mingh, Vietkongovci bodo zmagali: Ho,Ho,Ho Ši Minh, Ho, Ho, Ho, Ho."
Prispel sem do dvorane za zaslišanje v izposojeni obleki dedka Mraza. Prasci s
0 me zaustavili:   ,,Ne morete na zaslišanje, če ne slečete te smešne obleke."
Odgovoril sem: ,,Tako se oblač im vsak dan. Ne bi smeli imeti predsodkov prot
1 meni zaradi načina mojega oblačenja."
HUAC me je spustil noter s pobarvanimi bradavicami in s puško, niso me pa hoteli kot dedka Mraza.
Sedel sem na tla pred sobo za zasliševanje. Nekaj sekretark HUAC mi je prme slo tortice in mi povedalo, da so jim yippieji precej všeč. Niso rade delale za HUA C!
Povsod imamo infiltratorje.
Naslednji dan so sijali naslovi:
HUAC    PREPREČIL  VSTOP  DEOKU   MRAZU.
Zašponalo me je, že ko sem to zagledal. Komuniciral sem z vsakim štiri, pet in sedem- lotnim otrokom v deželi. Dokazal sem jim, da je Kongres Združenih držav proti Dedku Mrazu.
lchord je povedal novinarjem New York Daily News, da me bo, čeme bov pr ihodnje še klical na zaslišanje, prej priporočil za kompetunten psihiatrič ni pregle d.
Čez mesec dni je HUAC predlagal nov zakon, ki je preganjal žaljenje Kongres a s ,,simboli kulture".
Kaj so simboli kulture?  Glejte! Čudaška oblačila!
TD JE MOJ ZAKON! Jaz sem napisal tazakon.
Jaz sem zakonodajalec.
Nekoč so samo poslanci lahko delali zakone. Sedaj lahko piše zakone vsak po prečen državljan.
To naj bi bil cilj vsakogar. Napiši si svoj lasten zakon. Naredi kaj tako norega, da bodo za preganjanje le-tega morali sprejeti nove zakone.
Sedaj nimajo dovolj zakonov, da bi lahko zaustavili vse to, kar se dogaja. Stori, da TE bodo IZOBČILI.
NAREDI SE 
NEZAKONITEGA
26
ZAP!
JERRY
RUBIN:
DO
IT
36: POŽGIMOŠOLE
Nekega sončnega dne na berkeleysbem kampusu. Študenti prenašajo pet kilogra
mov knjig iz enega razreda v drugega.
Meštudentski zafukanci rečemo: "Oprosti študent. Ali veš, da sije sonce? ".
Gledajo nas kot da bi bili nori.
Navalimo na knjižnice, tuleč : "Sonce sije ! Sonce sije !"
Gremo na psihološko predavanje o "mišljenju", v ogromno predavalnico za 300
študentov. Profesor je spredaj in riše na tablo diagram obnašanja. Vsi si zapisuje
jo v  zvezke vsako besedo, ki jo profesor izbruhne.
Njegove prve besedo so: " Dobro jutro, slušatelji."
Tip zraven mene zapiše : " Dobro jutro, sluJatelji."
Nekdo dvigne roko in vpraša: " Moramo to znati za izpit? "
Učilnica je avtoritetno okolje. Učitelj spredaj in vrste Študentov, druga za dr
ugo. Ne zjezi se, fukaj, poljubljaj, objemaj, postani čustven ali se sleci.
Razredna borba se začenja v razredu.
Zvijemo nekaj jointov in začnemo kaditi sredi predavalnice. Vonj bogato dehti, a
mpak videti je, kot da ga ni nihče zapazil.
Lahko bi napadli vietkongovci z bombami, še vedno bi si vsi zapisovali.
Kot tekoči trak.
Profesor govori, študenti si zapisujejo.
Vsi 99-procentno spijo.
Marvin Garson si sleče srajco in se začne po francosko poljubovati s svojo punc
oCharlie. Jaz strgam s sebe srajco in se začnem poljubljati za Nancy.
Tu smo sredi predavalnice, brez srajc, poljubljamo se, šlatamo se in kadimo travo.
Zaradi nas postanejo vsi tečni in živčni. Nihče si ne more več zapisovati. Profes
or jeclja. Peresa se ustavijo. Ljudje buljijo. Vsi gledajo nas - nihče ne gleda profe
sorja. Ampak študenti so preveč zatrti in preveč sramežljivi, da bi kaj rekli.
Končno vsega tega neka punca sredi sobe ne more več prenašati. "Ali bi ti Ijud
je, prosim, nehali motiti," izdavi.
Nancy skoči na noge. " To je predavanje o mišljenju! Mi mislimo! Saj vendar ne
moremo ločevati mišljenja od poljubljanja, čutenja, dotikanja."
Mi smo laboratorični del predavanja. Vsak, ki hoče to naj se nam pridruži. Vsak,
ki hoče poslušati teoretični del predavanja, naj se pomakne na drugi konec sobe/
Profesor razkrije svojo dušo. " V MOJEM razredu" reče z avtoriteto, učim JAZ"
POPRASKAJ PROFESORJA, IN NAŠEL BOŠ PRASCA.
(Njegov asistent gre po uniformiranega prasca, tako izginemo.)
DVESTO PSIHOLOŠKIH TERORISTOV Bl LAHKO UNIČILO VSAKO UNIV ERZO - NE DA Bl IZSTRELILI EN SAM STREL.
Šole - gimnazije in univerze - so dandanes v Ameriki največja zapreka na poti do
izobrazbe.
Šole so nadaljevanje privajanja otroka na stranišče.
Iti na izpit je kot iti na sekret. Zadržuješ v sebi cele tedne, memoriraš, samo čakaš
na pravi čas. Potem pride čas, in greš na stranišče.
Ah!
Um!
Tako prijetno je.
Posirješ vse po urniku - za oceno. Ko so izpiti končani, si svojih možganov rešil
enega bremena. Znebil si se vsega dreka, s katerim si si štopal svoje uboge možga
ne. Končno se lahko sprostiš.
Papir, na katerega pišeš na izpitu, ;e toaletni papir.
DOJENČKI SO ZEN MOJSTRI, RADOVEDNI O VSEM
ODRASLI SO RESNI IN ZDOLGOČASENI.
KAJSE JE ZGODILO?
MOŽGANSKA KIRURGIJA VŠOLAH.
Veselje do knjig sem izgubul na predavanjih o literatun. Veselje do jezikov sem
izgubil na predavanjih o tujih jezikih. Veselje do biolocije so mi vzela predavanja
iz biologije.
Samo univerzitetno okolje poglej ! Poslopja so videti kot tovarne, kot letališča,
vojaške kasarne, IBM kartice v zraku, bolnice, zapori. Načrtovana so tako, da izb
rišejo vsako individualnost, da Ijudem pomračijo čutik:, da ti dajo občutek maj
hnosti.
Vsakdo bi moral na kampus prinesti florescentne barve, da bi v   našem prvem d
ejanju osvobajanja psihedelizirali poslopja.
" Kritično " ali " abstraktno" mišljenje je šolska past.
Kritiziraj, kritiziraj, kritiziraj.
Oglej si obe plati argumenta, ne podvzemaj ničesar, ne imej stališč, ne žrtvuj se
za nič, kajti vedno iščeš več argumentov, več informacij, vedno preiskuješ, kriti
ziraš.
Abstrakno mišljenje spremeni duha v ječo. Abstraktno mišljenje je pot, s katero
se profesorji izognejo svoji lastni socialni impotentnosti.
Naša generacija je upor proti abstraktnemu intelektualizmu in kritičnemu mišlje
nju.
Mi občudujemo vietkongovsko gverilo, črne panterje, zašponane hipije, ne pa ab
straktne intelektualne zelenjave.
Profesorji so bleferji, ki pišejo in govorijo v kičastih znanstvenih velikih besedah,
tako da Ijudje na cesti ne bi spoznali njihovega sranja.
Tako hvaležni so za svojo "intelektualno" svobodo v Ameriki", da je ne mislijo
izgubiti, s tem, da bi se borili zaradi zadev, kot so revšcina, vojna, droge in revol
ucija. Vztrajajo v svobodi irelevantnosti.
Mi presojamo naše učitelje najprej kot Ijudi, šele nato kot učitelje. Kako nas lah
ko učiš o prvi svetovni vojni, če nisi  bil na cestahChec laga ?
Namen revolucije je odstraniti vse intelektualce in ustv iriti družbo, v kateri ne b
o razlik med intelektualnim in fizičnim delom ; družb; brez intelektualcev. Naš
cilj je uničiti univerzo in nared ti iz cele nacije šolo en< stavnega življenja.
Šola zastruplja Ijudi s heroinoni življenja srednjega sloj i: garanje za ocene (denar);
ki so lepo shranjeni v naših dokumentih (bankah) za p: ihodnost (smrt). Postaja
mo nadomestljivi deli za korporativno Ameriko!
Sola nam ponuja poceni zmage - ocene, diplome - v za neno za naše duše. V resni
ci pa naj bi bili srečni, ko dobimo boljšo oceno, kot nt kdo drug! Učijo nas tekm
ovati, učijo nas dobivati srečo iz NE - sreče drugih.
Za nas je izobrazba ustvarjanje svobodne družbe. Vsakdo ki bi želel učiti, bi lahko "učil". Vsakdo ki bi se želel učiti, bi se lahko "učil". Ni razlike med učitelji in študenti, kajti mi učimo in se učimo drug od drugega.
Profesorji in študentje so izobčenci - so Ijudje, ki so se izobčili iz Življenja. Izob čenci iz šol smo Ijudje, ki smo se v-občili v Življenje. Naša generacija dela zgodov ino po cestah, zakaj bi potem izgubljali življenja v sterilnih učilnicah. ?
Gimnazijci so največja zatirana manjšina v   Ameriki.
Mi vemo KAJ JE SVOBODA, ko slišimo zvonec, ki oznanja konec pouka.
"KONEC POUKA, KONČNO SEM PROST!"
Učitelji vedo, da ne bi nikoli ostali v razredih, če ne bi kontrolirali našega strani ščnega treninga. Če hočeš srati, moraš dvigniti roko in dobiti dovoljenje. Stran išča so edina osvobojena področja v šoli.
Zakaj bi ostal v šoli ? Da boš dobil diplomo ? SAM Si JO NATISKAJ ! Lahko diplomo kadiš ?
Zasedli bomo šole in osvobodili naše brate, ki so zaporniki. POžgali bomo poslop ja in knjige. Metali bomo torte v obraze našim profesorjem. Administratorjem bomo dali metle in smetišnice, da bodo lahko koristni, pome II bodo prostore. Fuk pa birokrati, zlasti tisti "dobri" Dekani Moških, ki nas z eno roko objemajo okoli ramen, z drugo pa grabijo po naši 1 štacunah. Vzeli bomo vse dokumente, ocene vse administrativno sranje in ga vrgii v stranište.
Ljudje, ki kontrolirajo univeret.1, so tudi lastniki največiih kapitalističnih korpor acij, vodijo vojne, jebejo v glavo črne Ijudi, vzdržujejo oolicijske sile in za zajtrk žrejo denar in meso. So odsotri diktatorji, ki delajo pr ivila, sami pa ne živijo p o njih. Univerze so fevdalneavtokracije
4
Profesorji so hišni zamorci in študenti so plantažni zai/io    .
Demonstracije na kampusih niso "demonstracije" - so vdori v   zapore. Upori su
žnjev.
Vojna na kampusih je podobna vojni v   Vetnamu : gverilska vojska Ljudstva.
S tem da zapremo 100 univerz v enem dnevu, mi kmetje lahko prascem, ki vlada joameriški družbi; zadamo najbolj močan udarec.
Prisilili bomo Predsednika Združenih držav, da bo prišel po vseh štirih do konfere
nčne mize.
Kampus uporabljamo kot izstrelitveno bazo, da bi vsepovsod zasejali revolucijo.
Ronnie Reagan, Ijubček, prav imaš !
37 : "DOBRODOŠEL DOMA, JERRY !"
"DRAGI JERRY :
Popolnoma se strinjam z g. Brokampom v zvezi z njegovo odločitvijo. Že nekaj
časa sem čutil, da tvoj program uničenja zaradi uničenja samega ni nič drugega k
ot goli nihilizem, katerega odprto in direktno zagovarjanje pred gimnazijskim študentskim telesom, kot si  zahteval, bi bila le strupena kontradikcija izrazov, ne
glede na to, KJE in KDAJ  bi se to godilo."
Pisec tega sranja je bil moj gimnazijski profesor in svetovalec pri Chatterboxu, ko
sem bil jaz tam športni urednik in sourednik lista.
Hotel sem nazaj, da bi imel govor na moji stari gimnaziji.
Fuk, imel sem se za enega najboljših maturantov te gimnazije. Bil sem edini iz n
ašega maturantskega razreda, ki Nl bil specifično povabljen na sestanek razreda
ob 10. obletnici mature. Motto šole je bil : "Dvigne se najviše !" in jaz sem si do
bil zvezno obsodbo. Koliko više pa lahko greš ?
Toda novi predstojnik šole Ray Brokamp je rekel, da ne bom mogel imeti govo
ra, ker bi to vplivalo na predpis o šolskih dajatvah, o katerih bodo naslednji mese
c volitve.
Iz New Yorka sem po telefonu poklical Brokampa in mu povedal, naj si raje dobi
pomoč Nacionalne garde, če mi hoče govor preprečiti.
Dvanajst let je tega, kar sem bil zadnjikrat v Cincinnatiju. Je mladinska revolucija
segla že v črevesje Amerike ?
Prepoved mojega govora je bil dober znak ; predstojnika je nekaj skrbelo. Se je
mogoče bal, da bodo študenti v resnici požgali šolo ?                                        /
Šola je bila videti točno tako kot takrat, ko sem jo zapustil. Visoko na griču, z zeleno kupolo. Kraj kjer bogataši negujejo svoje otroke za socialno elito.
Iz učilnice v drugem nadstropju je visel ogromen napis :
"DOBRODOŠEL DOMAJERRY !"
Učenci so se zgrinjali iz poslopja. Prosili so me za avtograme.
Kifeljci v civilu so obkrožili šolo. Agenti FBI so bili na strehi z vvalkie talkieji. Že
zopet Pentagon !
Predstojnik ječe je prišel ven, bliskal s svojimi najboljšim kalodont-komercialnim
smehljajem in me pozval, naj bom "pameten" in naj ne ustvarim nobenega "pri
petljaja".
"Odločitev, da ne smeš imeti govora na šolskem teritoriju, ni v mojih rokah;" je
rekel. "Prevzel jo je svet za izobraževanje."
O, šola pa se je spremenila ! Imela je vse znake revolucije, ki je pometala po Ame
riki • od podtalnega šotskega lista do polno-zaposlenega kifeljca, ki je patruljiral
po šoli. Neki trinajstletnik se je boril proti predstojnikovi odločitvi, da bo moj
govor prepovedal.
Predsednik sveta gimnazijcev je bil dolgolasec Andy Schvvartz, ki je odklonil do
Ižnost, držati ameriško zastavo na šolskih zborih. Na srajci je nosil značko "Ru
bin - prepovedani sadež".
In celo predstojnik sam je imel na steni sliko kadilca trave - Georga Washingtona.
Kampus sem zapuščal zelo pečasi, po tri korake naenkrat, in tako prisilil predsto jnika, da me je od zadaj nežno potiskal naprej. "Prosim Jerry, pojdi." Majhna vojska FBI in policajev v civilu je bila pripravljena, da me bo napadla in aretirala zaradi kvarjenja morale mladine.
Počasi sem korakal s kampusa in vodil 1000 študentov, TV kamere, novinarje,
kifeljce in agente Cl A do sosednje hiše, kjer smo se vsi zašponali malo pokramljal
i in se zarotili, da bomo svoja telesa rešili iz krempljev pofukanega šolskega siste
ma.
V Cincinnati sem prispel ravno tisti dan, ko je bilo tam zborovanje " Mladina za
Spodobnost". Mi smo imeli zborovanje "Za Nespodobnost" na travi Eden pa rka.
Zborovanje " Za Spodobnost " se je začelo tako, da je 10 000 Ijudi recitiralo "Za obljubo zvestobe državi " in zapelo pesem " The Star Spangled Banner ". Kora kajoči godbeniki so nudili glasbo. V prostem času so kifeljci nudili varnost častne straže. Golobradi politiki, sodniki in businessmeni so se natrpali na oder, držali roke Uvišku in recitirali molitve Bo:    in Državi. Mularija je prispela v avtobusih, ki so jih plačali njihovi starši.
Po mestu je 3000 freekov zvijalo svoja telesa v orgastični sli žive rock glasbe n
si med tem podajalo jointe in sendviče. Edini odrasli so bili prasci. Ni bilo avtolh sov za katere bi plačali starši. Namesto tega so mulci govorli: " Ubili me bodo, ko pridem domov."
"Takšno breme nosite samo zaradi dejanj nekaj nespodobnih Ijudi" je Tv punčlk Dick Clark povedaj zborovalcem " Za Spodobnost " ne da bi se zavedal, da ravm v tistem trenutku nekaj nespodobnih Yippiejev s kratkimi lasmi hodi med spodk
0 množico in zbira prostovoljen prispevke v rdeče-belo-plave posode.
Na zborovanju " Za Spodobnost", je zavladala smrtna tišina, ko je neki 19- le tni organizator Bill Blue vzel v roko mikrofon in se spovedal smrtnega greha : ponaredil je profesorjev podpis na nekem univerzitetnem dokumentu.
SRAMOTA!
Ampak Bill je prosil za odpuščanje - in množica je mahala s svojimi ameriškimi zastavicami, da bi s tem simbolizirala odobravanje njegovega opravičila. Zborovanje " Za Nespodobnost " je pretreslo ekstatično vzklikanje in topotanje z nogami, ko smo imenovali Billa Blua za častnega predsednika zborovanja " za Nespodobnost " in sicer zaradi njegovega velikega dosežka - ker je ponaredil pro fesorjev podpis ! Oprostili smo mu celo opravičevanje.
Zborovanje " Za Nespodobnost " je bilo najbolj čudna rr.esanica, ki se jo je dalo najti v Ameriki. Otroci iz najbogatejših predelov mestc   ' troci iz najubožnejših belih in črnih getov. Otroci iz delavskih družin. Otroci businessmenov. Otroci \z protestantskih, katoliških in židouskih hiš.
Zborovanje     " Za Spodobnost " se je končalo z množičnimi litanijami :: " DOL Z OBSCENOSTJO ! " " GOR Z BOGOM ! " "IZBRIŠIMO FUK ! "
( CELO SPODOBNI ŽELIJO MOŽNOST, DA Bl IZREKLI FUK ) Tisto noč je neki TV napovedovalec dejal : " Na zborovanju " Za Sp dobnost'" je bilo sicer več Ijudi, vendar se zdi, da so se na zborovanju " Za Nespodobnost'" ijudje bolj zabavali."
Ta postaja je izbrisala moj glas, vsakokrat ko sem izrekel, kot je napovedovalec imenoval, "obsceno besedo iz treh črk", in s tem ustvarila prijetno igrico za sod! elovanje gledalcev :
" ZAJEBANEC IMA 9 ČRK. KURC JIH IMAŠTIRI. AH, RIT IMA TRI ČRKEf. FUK RAVNOTAKO." " LAHKO JE RIT ALI FUK FRANCKA."
Moja domov usmerjena odisejada me je nato pripeljala v hišo polno sorodnikov-tet in stricev, njihovih otrok in prijateljev.
Stric Sid me je pozdravil na vratih. Lase je imel počesane v fru-fru, okoli glave je imel trak, meksikanski hipijevski telovnik, kavbojske škornje, v eni roki je imee
1 ameriško zastavo, v drugi pa kitaro.
"Prezgodaj si prišel! je rekel. "Nameraval sem sedeti v lotusu in meditirati." P,otem me je vidno razočaran pogledal. "Jprry," je rekel. "Kje imaš svojo viet
kongovsko zastavo?   Družina pa ja zasluži popoln kostim."
'Stric Sid," sem se zasmejal "Ti si bil prvi yippie."
Sploh se nisem zavedal, do kakšne mere mi freeki dominiramo v zavesti Amerikee srednjega sloja. pVižgejo televizijo za poročila, in vse kar vidijo, 30 nemiri, štude ntske demonstracije in revolucije.
Sidov sin Billie je dolgolasec, ki je ravnokar nehal z gladovno stavko v državi 0 hio zaradi RTCO na kampusu.
Vse moje sorodnike - posestnike so prizadeli štrajki zaradi najemnin. "Kam vse to pelje, Jerry, kam vse to pelje? " so še in še stokali. Meni je bila zadeva precej všeč.
Šel sem obiskat uredništvo časopisa, pri katerem sem pet let delal kot športni poročevalec in urednik strani za mlade . Scripps-Hovvardov najbolj talentirani mllac novinar se je spremenil v kosmatolasega, neumitega, jpore povzročajočega korruu nističnega freeka, ki kadi travo.
Novinarji so sedeli za svojimi mizami, točno tako kot pred 13 leti, ko sem odš el. Na delo so prihajali ob enakem času kot nekdaj. Jemali so si coca colo iz iste mašine coca cole, ob enakem času. Hodili so srat ob enakem času. Vozili so se z istim avtobusom, v isto hišo.
NEKOČ SEM JIM GOVORIL:"TA LIST Bl MORAL BITI KOT DRUŽINA. M OORALI Bl Sl DELITI VES KRUH IN MORALI Bl SKUPNO ODLOČATI." "JERRY," SO TREPETALI. "TO JE KOMUNIZEM."
TAKO SEM POSTAL KOMUNIST V  ČASU, KO SEM DELAL ZA CINCINNATTI POST IN TIMES-STAR.
Toda trinajst let kasneje je bilo precej drugače: vsi mlajši novinarji sploh niso bilii zadovoljni, rroteli so se izključiti.
Navalili so okoli mene v upanju, da bom jaz - izobčenec - našel kakšno rešitev. Bili so pri časopisu prav spodaj in niso imeli nobene želje, da bi se povzepli na vrhh. Pričakujem, da bodo kmalu prizadeli prav ta časopis, za katerega delajo, s štrajkii sit-ini in sabotažami.
<><?
Urednik me ni hotel sprejeti.
NOČEM IMETI NOBENEGA OPRAVKA Z JERRVJEM RUBINOM!
je rekel.
Vendar je bila večina mojih starih prijateljev novinarjev prijaznih in toplih. Prima Ijudje. Ni njihova krivda, da je vse tako zafukano. To je krivda institucije. Institucije moramo uničiti in osvoboditi Ijudi.
Vrnil sem se v Cincinnati, da bi razdivjal mesto.
Za tisk sem dal izjavo, da nameravajo Youth International Party,
SDS in drni panterji preseliti svoje pisame v Cincy, da se tu nekje
skriva Eldridge Cleaver, da se bom jaz vrnil v to mesto, ker hočem
kandidirati za župana in "razjedati gimnazije z drogami, seksom in
dinamitom".
Časopisi so bili polni prima pisem, kjer so Ijudje spraševali, zakaj ni
sem bil aretiran zaradi "kozlanja cele poplave žalostnih, uporniških,
pohotnih oslarij ha mladino", kakor je to imenovalo neko pismo.
Neki predstavnik je dal uradni odgovor mesta:
"Administrativna presoja je prišla do spoznanja, da bi aretacija g.Ru
bina zaradi prekrška obenem z manjšo kaznijo verjetno povzročila
le tisto konfrontacijo, ki jo je Rubin tako želel, da bi z njo nato dose
gel sočutje mladine."
Le naprej!
Peljal sem se skozi moj stari konec. Nekoč je bil to predel belih Ži
dov srednjega sloja. Sedaj je to črnska skupnost. Belci so se umikali
globlje in globlje v "nobefpredmestja.
Vendar, glej! Otroci umikajočega se srednjega sloja so hipiji in pre
seljujejo se v stare lepe domove, ki so jih njihovi starši zaoustili.
Mite Amerike preobračamo na glavo. Se spominjate Horatiaja? Nje
gov film igramo od zadaj naprej:
ZAČNEMONA VRHU
IN SE PREBORIMO NAVZDOL
D O  D N A.
Cincinnati!
Tako vesel sem bil, da sem doma.
Toliko freekov po cestah!
Črnci in dolgolasci, ki se pozdravljajo s stisnjenimi pestmi.
Šole in institucije razpadajo.
Ubogi kifetjci, ki patruljirajo, businessmeni, verniki - izgubili so svojo
deželo.
V AMERIKI SE DANES EDINOLE REVOLUCIONAR LAHKO POČUTI DOMA.
ZOPET SE BO DVIGNIL LJUDSKI PARK
Glavna obveščevalna služba (CIA) je začela 1.1966 preučevati zemlje vide, policijsko dokumentacijo, tajne posnetke diskusij in članke po časopisih o ' problemu Berkeley". Bili so mnenja, da je enako po membno dobjti nazaj osvobojeno ozemlje freekov v Berkeleyu kot zavarovati Južni Vietnam pred Vietkongovci. DOBIMO NAZAJ BERKELEY!
V nekem skrivališču na letališču v San Franciscu so imeli 11.sep tembra 1966 tajni sestanek, kjer so načrtovali dolgoročno operacijo za "pomiritev'  Berkeleya. Sestanka so se udeležili predstavniki CIA, FBI, zastopniki University of California, top-businessmeni dr žave, predstavniki iz Ministrstva za obrambo, pet šefov kalifornijske policije in berkeleyski businessmeni. Načrt?  Enostavno! Vzemi ribam morje.
"Izobčenski element' je cvetel po vseh poceni najemniških hišah, ki so obkrožale univerzo - ti stari, razpadajoči berkeleyski domovi. University of California, ki je igrala glavno vlogo v zahrbtni zaroti CIA, je imela v načrtu, da bo pokupila vse poceni najemniške hiše, jih porušila in na istem mestu potem sezidala internate ter na IBM kontrolirana stanovanjska poslopja - vse to bi bilo veliko predrago in estetsko nesprejemljivo za neštudente. Mi tako ne bi imeli kje živeti in bi morali zapustiti Berkeley.
Univerza je začela nakupovati kvadratast konec zemlje, točno za Telegraph avenijo in kake tri ulice stran od kampusa. Porušili so vsa stara poslopja, da bi zgradili intemate - popolnoma nepot1 bilo že itak 30 procenfov tedanjih internatov nezasedenih
Neštudenti smo pop1 ¦¦•M\, ko so prispeli tauldoi je cilj: ' odstranitev h:p;jev' . Mrmraje smo odšli.
Potem pa so čudovito kontradikcije kapitalizma razfukaie shemo CIA. Na univerzo se je naselila vojna s štrajki, solzilnim plinoni in z oboroženo Nacionaii.o gardo, ki je zasedla kampus,
Državna zakonodaja se je zafecljala. Besni, ker predstavniki univerze niso pobili upornikov, sc ukinili dižavno pomoč univnrzi. Tako je šet denar, potreben za grsdnjo iruernatov, po gobe.
Zemlja je samevala ' <:" •A!lii<c> biatn-3 luža - prostoi za parkirjnje če? dan, ponoči pa močvirje za oplcjevanje komarjev.
Potem pa je nekega dne neki frsek pogledal na žalostno podrtijo: V  GLAVI   SE   MU  JE   ZABLISNILA  VIZIJA! Zdirkal je povedat prijateljem, Na matrice so natiskali letake. Čez eno uro je bito ob :nočvirju že 300 Ijudi   Buldožerji so prispeli zravnat zemljo. Odstraniii so kamenje; noložili so zeleno rušo. Po enem dnevu dela je bil maihen do1 močvirja preoblikovan v park.
PARK!
Po Berkeleyu je šla vest: Pridi in s, ogiej novi park. V "Barbu" so na
tiskali obvestilo. Po cestah so rbirali denar. Naslednji dan je 600
Ijudi odstranjevalo kamenje in poiagalo zeleno rušo.
Med tem ko je Ronnie Reagan doma bral filmske magazine m med
tem ko je bila cela univerzitetna administracija pijana in se je lizarilč.
po stranskih sobah na umverzi. so pvihsiali Ijudje, da bi ustvarjali
Ljudski park.
Kot v kakšni "kitajski komuni" so tisoči strgali cement s starih
opek, ki so jih potem rlrugi uporabljaM, da bodo ustvanii vijoče se
mozaične potke.
Ena skupina je zgradii?. raženj.
Druga je ustvarila ignsče.
Nekateri so šibali glasbo s kcnzervami, bobni, kitarami, flavtami,
orglicami, gramofoni, glasovi in telesi.
Drugi so snemali filmp.
Vsak dan zastonj hrana. Rock grupe sc igrale.
Bilo je gledališče za svobodno igro kreativnosti, energije in skup
nosti. Vsa umetniška in življenjska rnoč podtalne kulture se je boho
tila v čisti ijubezni.
Po petih minutah, ko si prišei v park, si bil zašponan.
ZASTONJ hrana. SVOBODNOdelo. SVOBODEN seks. PROSTt smehaljaji. PROSTO sonce. PROSTA luna. SVOBODNA Ijubezen. PROSTOgledališče. ZASTONJ trgovine. ZASTONJ droge. ZASTONJ življenje. ZASTONJ park.
Vsak dan so Ijudje srednjega sloia z berkci.'yskin gnc«v pušč;i.i svojf otroke, da so se igrali z nami, Ljudjs so prihajali v park. da so zasajai-svoja lastna drevesa.
Hipiji, otudenti, yippieji, fantki-študenti in punčke-študentke, panter ji, ijudje srednjega sloja • vsak je užival v svojem lastnem parku.
"HEJ, ALI LAHKO POSADIM TO KORUZO? ' 'ODVISNO OD TEBE. SAM SE ODLOČI.1 'HEJ, KAJ LAHKO POSTAVIM NEKAJ GUGALNIC? " 'PRIMA.'
Bilo ni nobenega načrtovanja. Nihče ni ukazoval. Nekateri so hoteli spremeniti ogromno jamo sredi parka v plavalni bazen, drugi so hoteli imeti ribnik. Vsi, ki so sodelovali v parku, so se v mestu dobili na sestan ku, o zadevi nekaj ur debatirali in končnc izglasovali, da bomo imeli ribnik.
Dekani univerze so se zbudili in videli, kaj se dogaja. ujtiuje so ob
univerzi ustvarjali park! O, jebenti! To bo privlačevalo vse vrste uma
zanosti in golazni.
Telefonirali so Ronnieju in hitro si je zadrgnil hlače in odhitel na tajni se
sestanek. Iz VVashingtona sta priletela dva agenta Cl A.
Kaj storiti, da bi tem dolgola sim zvennam preprečili ustvaritev baze
v srcu področja, ki ga je univerza posku*ala uničiti? S .udenti so naciona
lizirali zemljo, ki je bila ocenjena na 130000 dolarjev!
Navsezgodaj ob treh nekega jutra je prispela berkeleyska policija in iz parka pometala 50 Ijudi, da je napra vila prostor za deiavce, ki so začeli postavijati ograjo. Ob zori je ograja iz bodeče žice z vrstami pra scev obkrožala Ljudski pcirk.
Opoldansko zborovanje na kampusu se je končalo tako, da smo ti
soči grmeli po Telegraph avoniji, DA Bl PODRLI TO ZAJEBANO O
GRAJO.
Odprli smo hidrante.
Na prasce smo metali kamenje.
Prasci so spustili solzilni plin.
JERRY
RUBIN:
DO
IT
cija je izvlekla pitškc!
Kntično stopnjevanje vojne med kulturama: orvič se je zgodilo, da je pnlicija začela stieljati na bele ameriške upornike, streljati s šrapneli. Koivc i\m"v > je James Rector umiral v bolnici, neki drug človek je oslepel m najmanj sto Ijudi je bilo ranjenih. Nacionalna gardaje spremenila Berkelev v zasedeno mesto.
Vietnamski helikopterji so preletavali mesto na kontrolnih misijah
in iskali Vietkongovce (vsakogar na cesti), da bi tja usmerjali avtomo
bile s prasci, da bodo tolkli s pendreki, napadali in aretirali.
Helikopterji so bombardirali kampus s solzilnim piinom.
Z zakonom so prepovedali javna zborovanja. Po zaporih so mučili
Ijudi.
Ljudski park je postal baza okupacijskih sil v vojni proti domačinom.
Šotori so nadomestili naše igrišče.
Tanki in kamioni so   pohodili drevesa in grmovje in cvetlične grede.
Okrutni vojaški škornji so uničili zeleno travo.
Prazne konzerve piva in cigaretni ogorki so plavali po ribniku.
In Ijuba stara ameriška zastava je ponosno plapolala nad bojnim po Ijem.
39: LULAT PO CESTAH JE PROTIZAKONITO
Revolucija zadovoljuje globoke človeške potrebe, ki jih ameriška družba zanika. Zato je tudi tako nevarna. Dandanes je največji socialni pro blem v deželi osameljnost.
"KAJ BOŠ DANES ZVEČER? " 'NE VEM, MARTY, KAJ BOŠ PA Tl POČEL DANES ZVEČER? '
Osamljenost ni individualni problem - je kolektivni problem milijo nov Amerikancev, ki raste i^ alieniranega okolja, v katerem živimo. Na enem koncu mesta delamo z Ijudrni, ki niso naši prijatelji, in na drugem koncu mesta spimo in ne poznamo svcjih sosedov. Izgub Ijamo precej svojega življenja z umiranjem v premičnih koncentracij skih taboriščih, ki se imenujejo avtomobilske ceste in mestni javni transport.
Kje v mestu si lahko dobimo prijatelje? Kje lahko izskočimo iz naših osebnih zaporov in kje lahko uživamo drug drugega? Mesto je polno zidov, zaklenjenih vrat in napisov s
PREPOVEDANO JE
Če nekdo, ki ga ne poznaš, reče živijo, ti je že neprijetno: "KAJ PA TA
HOČE? " Govorlti  c tujci je tabu. Vsi se drenajo. Ceste so tlakovane s
terorjem, mesto je za dušo ječa.
Avto, škatla, prevaža osamljene Ijudi iz škatle, v kateri spijo, v škatlo,
v kateri delajo, in potem nazaj v škatlo, v kateri spijo. Amerikanci
komunicirajo drug z drugim kot s šoferji drugih avtomobiiov; edini
dober šofer jc tisti, ki gre po drugi poti. Ljudje, ki so ubiti na avtomo
bilskih cestah, so žrtve vojne, ki je ravno tako zajebana kot vojna v
Vietnamu.
Ceste so za Posle, ne za Ijudi. V restavraciji ne moreš sedeti, če ne
kupiš hrane; ne moreš brati časopisov v trgovini - moraš kupov-.«ti, ku
povati, kupovati - kar naprej in naprej. Kaj, če si sredi mesta in mo
raš naenkrat srat?
Hudičevo sranje.
Mi mesto osvobajamo # spreminjamo ceste v dnevne sobe. Mi ži vimo, delamo, jemo, se igramo in spimo skupaj s prijatelji po cestah. Moč je naša sposobnost stati na cestnem vogalu in nič delati. S tem ko izvabljamo na ceste vsakogar, ki se dolgočasi doma, v šoli ali pri delu, v vsakem mestu ustvarjamo gete mladine, in vsak išče "nekaj za delat"
Nam prazni žepi pomenijo osvoboditev - od poztvnic za k vojakom, če kovnih knjižic. kreditnih kart, registracijskih formularjev, - smo blizu svo jim golim telesom.
Hipijevsko področje postane prva masovna alternativa ameriške mestne
ječe. Osvobojene soseske so velika grožnja kapitalističnemu mestnemu
življenju. Tako si le Smrti - po l-^vna skupnost, kifeljci in politiki -
delajo zaroto, da bi nas izbrisali s sveta. Cela armada zakonov - genoci
dnih zakonov proti mladim - opredeljuje socialno življenje po cestah za
zločin.
Če kifeljcu ne daš dokumentiranega dokaza o tem, kdo si, te lahko aretira
Državi pomenijo prazni žepi potepuštvo.
Opazovati svet s cestnega vogala je postopaštvo. Štopanje je zločin,
Protizakonito je prosjačiti, predavati množici na cesti, deliti po cestah
hrano zastonj, 'jstavljati promet. Igrati na orglice na cestah je v Venice,
v Kalifomiji prepovedano.
Dva moja prijatelja so ravnokar aretirali na podlagi težkega političnega
"Psihoedelične'  trgovinice poskušajo ukrasti kulturo tako, da emo cionalno sestradanemu Zunanjemu svetu prodajajo potvorjeno umetno obrt. Ameriški turisti, ki pobliskavajo s kamerami. se vozijo v avtobu sih in se sprehajajo, delajo posnetke, se smejijo, cvMio, kažejo na nas. Ceste se spreminjajo v gužvo, v poslovni predel. Nikoli ne vemo, komu lahko zaupamo. Kraj preplavljajo bleferji in zakamuflirani kifelj ci, in ni več varno kupovati ali prodajati droge po cestah. Postajamo otok v kapi talističnem morju, napaden in infiltriran od znotraj. Kultura Smrti poskuša uničiti našo življenjsko silo in ponov no zgraditi geto za mladino po svoji podobi. Premalo prostora imamo v naši skupnosti, da bi dihali, delali zarote, proslavljali, rasli.
Je vojna za ozemlje. Naš obstoj je odvisen od naše sposobnosti, da bomo spraviii stran psihodelične izkoriščevalce, prasce, okupatorje in politike in ustvarili skupnost za mlade, kjer bodo iahko živeli izob čenci iz Amerike srednjega sloja.
Maš cilj je netiti požare, izklopljati elektriko, povzročati zastoje podzemeljskih železnic, ustvarjati štrajke in snežne viharje, saj edi nole s krizo prihaja v mesto osvobajanje. Ljudje se prvič srečajo s sosedi, ko gledajo, kako gorijo njihove hiše. Ko podzemeljska roputa naokoli, se vsakdo obnaša, kot da ne bi bil prisoten nihče drug. V trenutku ko se podzemeljska pokvari pa Ijudje začnejo govoriti s tujci. Med snežnimi viharji je New York igrišče, zabaviščni park. Kriza prinaša v mesto osvobajanje.
Revolucija proglaša vsako lastništvo zemlje za neveljavno, ukinjeno. Mi smo mestni in podeželski osvojevalci, ki se polaščajo ozemlja za Ijud stvo. Nič več "to je moja last' ! Ljudje, ki mislijo, da so lahko lastniki naravnih virov, industrije ali zemlje, so RESfMICNI kandidati za insti tucije za duševno bolne.
Mi bomo prenesli vojno v predmestja. Srednji s!qj si ustvarja predmestja kor svetišča stran od ognja mesta. Otroke, ki so z rasli v predmestju, imajo za mentalno in fizično zaostale. Ce mi nismo varni v naših skup nostih, zakaj bi bili direktorji varni v svojih?
Dobili si bomo lastne turistične avtobuse, nakradli bomo fotoaparate in se vozili po predmostjih cvileč, stneje fotografirali bomo in kazali s prsti.
Revolucijo borno prenesli v Scarsdale.
V  REVOLUCIJI Nl SVETIŠČ.
40: NE MOREMO BITI IZRINJENI, KER HOČEMO VSE
Revolucija je dobičkonosna.
Tako je kapitalisti poskušajo prodajati.
Denarni zvodniki jemljejo tisto najboljše, kar dajejo naša srca in naš duh; 10 spreminjajo v potrošniške produkte z nalepkami s ceno in nam isto potem prodajajo kot potrošniško blaqo. Jemljejo naše sim bole, prepojene s krvjo s cest, in jih napravijo "šik' . So lastniki NAŠE glasbe - glasbe, ki jo producira NAŠE trpljenje, NAŠA bolečina, kolektivna podzavest NAŠE skupnosti! NAŠO glas bo snemajo na plošče in jo predvajajo v plesnih dvoranah s tako visoki mi vstopninami, da si ne moremo privoščiti, niti da bi \o slišali.
Haight-Ashbury, prvi masovni eksperiment v mestnem getu mladine, je propadel, ker je imel komunistično etiko zgrajeno na kapitalistični materialni bazi.
Ljubezen ne more obstajati brez ekonomske enakosti.
V naši skupnosti je vsak človek varuh svojega brata.
Naši geti mladine morajo imeti skupno ekonomijo, tako da lahko ži
vimo drug z drugim, trgujemo in menjavamo za tisto, kar potrebujemo.
Svobodno skupnost brez denarja.
Organizirali bomo iastne tovarne za plr^šče, iastne založbe in turistične
agencije, tako bo profit pritekal nazaj v skupnost in omogočil zastonj
hrano, stanovanja, zdrav/stvene usluge, droge, zastonj življenje, skupne
fonde za kavcijo.
Tisoči nas so se izselili iz mest na deželo, da so ustvarili komune. Pri
ma! Komune bodo dajale mestu hrano v zameno za usluge, ki jih bodo
dajale deželi mestne komune.
Napovedali bomo vojno posestnikom in osvobodili bomo hiše in stanovanj ska posiopja za Ijudi, da bodo živeli v njih. Samo sebe bomo upravljali.
Poštirkani rock managerji organizirajo z ograjami zagrajene rock fe
stivale in prasci uporabljajo solzilni plin in strupe, da nas držijo stran.
Pazi se psihedeličnega businessmana, ki govori o Ijubezni na poti v
banko Chase Manhattan. Pusti si rasti lase in obleče si kričeče barva
sto srajco, ker "to je ta pravo'  - se pravi denar. Ima velik kup gotovine in
majčkeno dušo.
Hip-kapitalist je prasec-kapitalist.
Hip-kapitalisti imajo nekaj zaveznikov med revolucionarno skupnostjo: •iolgolc sce, ki delajo kot posredniki med mularijo na cesti m milijonski mi businessmeni.
Pazi se dolgolasca, ki pravi, da je bolj 'revolucionaren kot ti' , ker je "p rek politike' , Pazi se guruja, ki misli, da bo njegova stvar, pa naj bo scientologija, astrologija, meditacija, vtgf tarijanstvo, rock glasba ali pacifizem, naredila SAMA PO SEBI revolucijo.
Brez veze, Bil
zločina, ker sta scala na cesti. Enega so vtaknili v bolnico za duševno bolne.pazj se dolgolasca, ki se raje pusti dan na dan hvaliti, kot da bi dobil
"Mladoletne" otroke, ki jih ujamejo na cestah, takoj zvlečejo pred mla
dinsko sodišč<\
In ko vse drugo odpove, si izmislijo policijsko uro - nacistični zakon, da
"am opencgočijo biti skupaj.
Ti zakoni so ustvarjeni, da bi v skupnost mladih zasejali strah. Čeprav
so zapisani v kf>jigah povsod, jih izvajajo edinole v getih. Kifeljci patru
Ijirajo po hipijevskih predelih, tako kot patruljirajo po črnskih predelih
in kot ameriški vojaki patruljirajo po vietnamskih vasicah. Vs^<o je po
tencialni sovražnik.
slabe vibracije. Pazi se dolgolasca, ki brani dolgolasega businessmana: Graham samo počne svoje, dela si precej kruha.' Vsi ti so izdajalci svojih dolgih las.
Vse te napetosti v kulturi mladih dosegajo vrelišče, ker mi ustvarjamo os*/o bojena ozemlja za odpa  dnike v vsakem velemestu in mestu in ker je s kupnost, ki nima v oblasti svoje lastne ekonomske baze, v očeh Države nemočna.