p6ffflTwrwggHfTrgaT6vmr,r
MarUtonkl
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 96	Maribor,	sobote	27.	aprila	1929
sa^==ssBsaBs=aaassas9assas=sB
Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poitaam £ak.sav. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaaSno, prajamtn v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Teltfon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta itl3
Oglati po tarifo
Oglasa aprajama tudi ogiaanl oddelak .Jutra** v Ljubljani, Praiarnova atlet M. 4
Narodnomanjšinski
problem
Vojvoda Steponovic - v agoniji
STANJE VOJVODE BREZUPNO. — ZDRAVNIKI IZJAVLJAJO. DA LAHKO VSAK TRENUTEK NASTOPI KATASTROFA.
je Se stalno v ospredju razprav sveta Lige narodov. Jutri, 28. t. m. se snide v Lčndonu komitet trojice Liginega sveta (Adatti, Chamberlain in Quino-nes de Leon), da izdela poročilo o vprašanju narodnih manjšin, ki ga bo podal na bodočem sestanku sveta Lige narodov v Madridu. Na zadnjem sestanku Sveta sp bile vse interesira-ne države pozvane, da sporočijo svoje stališče. To so kot podpisnice konvencij o manjšinah storile tudi države Male antante ter Poljska in Grška, ki so na skupnih sestankih razpravljale o predlogu kanadskega zastopnika Danduranda za spremembo postopka v reševanju prkožb narodnih manjšin s strani Lige narodov, ter so izdelale skupno noto za Ligo.
V svoji-noti povdarjaj.o imenovane države, da je kritika Danduranda glede usode pritožb narodnih manjšin ne-osnovana. Ako se trdi, da se na pritožbe ne odgovarja in da vsebina pritožb ostane skrita pred javnostjo, treba konstatirati, da se pri Ligi narodov vodijo zapisniki _ in da §e lahko vsaka država informira o vseh vprašanjih, ki jo interesirajo. Zaščita, ki jo dajejo manjšinam države Male antante ter Poljska In Grška, je mnogo večja nego je določeno v klavzulah pogodb o manjšinah. Pri diskusiji tega vprašanja se ni treba držati mrtve črke pogodbe, ampak je treba voditi računa o splošnem duhu manjšinskih pogodb, s katerimi se je hotelo manjšinam zasigurati državljanske in politične pravice, da bi se počutile kot enakopravne z večino državljanov države, ki je pristala na manjšinske pogodbe. Te pogodbe naj bi bile sredstvo za ohranitev hiifu in enakopravnosti, ne pa sredstvo za neslogo in anarhijo. Mirovne pogodbe ne priznavajo manjšin kot pravnih oseb niti iim ne priznavajo pravice dir^v* lih Pritožb na Ligo narodov. To pa radi tega, da se ne izzove razdor med kalorijami državljanov, kar bi se zvro-pilo, Če bi mahjšine to pravico imele, ker bi s postopkom pred Ligo narodov prišlo do odprtega spora med manjšino in državo, čile podaniki so člani manjšine. To bi ~~-'"nilo ustvarit! državo v državi. Ako pogodbe o manjšinah tvorijo garancijo za manjšine,. so pa tudi garancija za države, v katerih manjšine žive. ter so te pogodbe zaščitna mera proti zlorabam, potom katerih bi manjšine lahko izzvale politične. spore ali pa vmešavanje tujih držav y notranje posle manj Šinskih držav.
Zato smatrajo podpisnice gori navedene note na Ligo za potrebno, da se vsakršna sprememba sedanjega režima zaščite manjšin izvrši samo po vzajemnem pristanku dveh pogodbenih strank. Liga narodov nima pravi-ce. da spreminja ali da enostransko tolihači določbe manjšinskih pogodb. Vprašanja manjšin ne smatrajo podpisnice nete za mednarodni politični'
BEOGRAD, 27. aprila. Zdravstveno stanje vojvode Stepe Stepanoviča se je včeraj popoldne nenadoma ra-pidno poslabšalo. Pred par dnevi je kazalo, da bo bolezen krenila na bolje. Bolnik se je počutil razmeroma zelo dobro’ in zdelo se je, da bo bolezen popustila. Zdravniki so se nadejali- da bo vojvoda z nastopom toplejšega vremena bolezen prebolel. Že včeraj pa se je počutil vojvoda Stepanovič zelo slabega, noč je prebil zelo nemirno in je začel močno kašljati. Zdravniki so ugotovili močan bronhitis, ki je povzročil velike težkoče pri dihanju. Skušali so z injekcijami oživiti delovanje srca. vendar pa zaman. Temperatura je padla abnormalno
nizko, žila je bila komaj 70 na minuto in popoldne okrog 2. je nastopila agonija. Zdravniki so si več ur zaman prizadevali, da bi spravili bolnika k zavesti. Sele proti večeru se je prebudil, vendar pa je bil tako slab, da ni mogel govoriti. Kmalu po 8. zvečer je znova padel v nezavest.
BEOGRAD, 27. aprila. Ob 11. zvečer poročajo iz Čačka, da je star je vojvode Stepe Stepanoviča brezupno Doslej je še vedno v agoniji in zdrav niki mislijo, da bo vsak hip nastopila katastrofa. Ob bolnikovi postelji sc zbrani vsi bližnji sorodniki. O. stanju je bil pozno zvečer obveščen tudi kralj, ki je naročil, naj mu vsako uro poročajo v vojvodo vem stanju.
Henadna smrt angleškega poslanika u Stockholmu
STOCKHOLM, 27. avgusta, industrijska zveza je priredila snoči banket, ki se ga je udeležil tudi angleški poslanik Vau-gham. Med svojim slavnostnim govorom mu je postalo nenadoma slabo, Jtadel ga je mrtvoud in zgrudil se je mrtev na tla.
Požar uničil use varšavske hangarje
VARŠAVA, 27. aprila. V bencinskem skladišču tukajšnjega letališča je nastala eksplozija. Silen požar je, nato v najkrajšem času uničil vse hangarje z vsemi letali. .Na Poljskem so morali radi tega za nekaj časa ustaviti potniški promet po zraku. .
vsi Amerikanci na ladji totalno pijani, kar je izzvalo v newyorških krogih sploš no veselost.
Strašen tornado u Rmeriki
NEWYORK, 27. aprila. Nad Georgijo in Južno Karolino je -divjal včeraj strašen tornado, ki je več manjših mest popolnoma razdejal. Najbolj so prizadete naselbine zamorcev, ki jih je tornado kratko-malo odnesel s seboj. Katastrofa je zahtevala 71 človeških življenj in nad 600 ranjenih. Oblasti so odredile obsežno reševalno akcijo, Rdeči križ pa je uvedel veliko pomožno akcijo v korist prizadetemu prebivalstvu. >	•	'	‘
Bakanalije na t.Leulathanu,‘
NEWYORK, 27. aprila. Včeraj je pristal v tukajšnjem pristanišču parnik »Leviathan«, Na krovu je imel velike množine opojnih pijač, ki so bile seveda takoj po prihodu v prohibicijski pas zaplenjene. Cim bolj se je ladja pribUževa-a ameriški obali, bolj so padale cene al-toholu, da so ga mogli potniki čim več conzumirati, predno je ladja dospela v prohibicijski pas. Toda čeprav so poskušali vset vendar niso mogli vsega popiti. Za preko 84.000 dolarjev so ga pometali še v morje. Pristaniške oblasti so se nemalo začudile, ko so ugotovile, da šobili vsi potniki popolnoma pijani in so posa-njezne le z največjo težavo spremili na
Iz krogov starišev
smo sprejeli naslednji dopis: Šel sem nedavno na sprehod proti Pohorju. Že na Kralja Petra trgu me je obstopila gruča šolskih deklic z vzkliki: »Kupite, kupite karte za tombolo!« — Ponujanje teh kart je šlo po vsej Frankopanovi ulici do Nove vasi. — Ljudje pa so seveda po večini odklanjali ta nakup, saj ima večina druge in težje potrebe. Spomnil sem se, da je ministrstvo prosvete izdalo svoječasno odlok, da so zabranjene po šolah vse zbirke etc. Logično torej bi bilo tudi to, da se šoloobveznih otrok ne uporablja za prodajo raznih predmetov, pa bodisi tudi v dobre namene, po ulicah in hišah. Naj ne bo naša mladina kot nekaki »Kočevarji«. Tombolske karte naj predprodajo v trgovinah
prodaja mladina stare karte, samo da pride do denarja, ki ga uporabi potem za reči, ki jih prav nič ne potrebuje. In tako se vadi naš naraščaj na pota beračenja in drugo. Ni mladina za tak posel! Želeli bi, da bo prosvetni oddelek uvidel, da imamo stariši prav, ter ukinil to beračenje naših otrok, ki se pričenja vsako leto spomladi in ni prav nič pri* memo za sedanje čase. —
Studenci dobe park.
Pred enim letom so si StudenČani usta novili lastno Olepševalno društvo, ki fr od ustanovitve pa do danes prav marljivo delovalo in zasledovalo cilje, ki sii jih je nadelo. Trud je rodil uspehe in v kratkem je pričakovati, da bo tudi v Studencih otvorjen v bližini dekliške šole park in predan javnosti v uporabo. Vidi se, da tudi StudenČani nočejo zaostajati za Mariborom, čeprav so po večini samo delavci, vendar se zavedajo, da bo park v veliko korist in okras delavske četrti. Posebna čast in zasluga gre studenški občini, ki je imela za težnje društva dovolj smisla in je odstopila primeren prostor, na katerem je Olepševalno društvo uredilo ličen park, ki bo slovesno otvorjen z ljudsko slavnostjo in koncertom sredi prihodnjega meseca
Dečia počitniška kolonija.
Mestna občina mariborska bo poslala tudi letos gotovo število okrepčila potrebnih siromašnih otrok na Pohorje in k morju. V ta namen, naj se prizadeti stariši oziroma varuhi zglasijo do 15. maia v mestnem socijalno-politfčnem u-radu, Rotovški trg 9, od 8. do 12. ure. —
»Apotfaeke zum Schutzengel«
Mr. A. Sirak, Marburg, Tegetthoffstras-se 33, so etikete, ki jih znana mariborska lekarna na Aleksandrovi cesti še vedno uporablja. Menda zgolj v reklamne svir* he?
Turisti — posetnlkl Kozjaka
se opozarjajo, da se nahajajo novi žigi in spominske knjige pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu v gostilni »Pri Upi«, na Kapli v gostilni Strablek, pri Sv. Pankraciju pa pri Cerkovniku. — SPD Maribor.
Kopališče na Felberjevem otoku.
Mestna občina mariborska razpdsufc oddajo vseh del za zgraditev mestnega kopališča na Felberjevem otoku. Podrob nostl v oglasu na zadnji strani. —
Poštna hranilnica
uvede s 1. majem mednarodni virmansfc? promet s Francijo in Alžirom. Za imetnike računa čekovnih zavodov Ajaccio, Alger, Bordeaux, ClermoHt-Ferrand.
se oddajo v preaprcraajo v insuv*uaib»ru*».,	--------.. ' j«.
Ob nedeljah naj se na prometnih cestah Dijon, Lille, Ligomes, Lyon, Maršem ,
kovrtega zavoda v Parizu, za imetnike
problem, ampak le za upravni problem primenc obvez, ki so jih prevzele manjšinske države v cilju osigura-nja jednakosti kulturnih, državljanskih in političnih pravic manjšin.
Nota povdarja, da so pa tudi manjšine prevzele obvčze, da bodo spoštovale in sc pokoravale zakonom držav, v katerih žive, na kar se pa često po-zžblja. Vlade držav Male, antante. Poljske in Grške bi vsako spremembo glede postopanja v vprašanju narodnih manjšin s strani Lige narodov smatrale kot razširjenje pravic manjšin na'mednarodnem forumu, kakor-šen je Liga narodov, ki bi tvorilo oDasnost za mednarodni mir in za ureditev notranjih političnih prilik v teh državah.
KUVIJCK«* Z-avuua *	*	   •	VJ
Nedvomno je, da hočejo nekatere računa ček. zavodov Strasbourg m Nan-premagane države v današnji politični Cy pa preko ček. zavoda v Strasbourgu; atmosferi Evrope izkoristiti manjšin- za Vsa nakazila veljajo isti pogoji kot za ske spore v svoje imperijalistične in ostale države. Podrobna pojasnila- tflede revanžpe svrhe* Na drugi strani pa: mednarodnega izplačilnega in virman* kako more Evropa od malih držav za j sicega prometa daje brezplačno podruz-htevati še več pravic za njihove manj „jCa poštne hranilnice v Ljubljani— šine, če so članice Lige narpdov veli- J .ke države, ki se vedno trkajo na. prsi svoje superiornosti,‘ki pa svojim mirnim manjšinam odrekajo vsakršno pravo nacionalne in kulturne svobo
Preveč zahtevano.
Goldstein ie prišel v banko in le hCK tel osebno govoriti s šefom. Izročil
■‘nlariov »!{
ua , , w w .   -........................  »šek	Je
bo manjšinski problem Šele takrat I sicer res za Rothschilda«,^Je rekel pričel pravilno reševati, ko ne bo več bančni ravnatelj smeje, »ven politične narave, ampak izkH-tčno na njemnoben<raZtjurJenb, problem etično-kulturnih odnošajev še«, je odvrnil ®kldste	nodois?«
med večino in manjšino.	‘»od	Rothschilda zahtevate podpisf«
de?!. Pravil no ‘ je povdarilTr. Vilfan, 1 mu je jek za^50001 dolariev. glase* se predsednik kongresa manjšin, da sc na Rothschilda vjFranciji.
Imena pri nas in druaod
KAKO DELAJO ITALIJANI. - SLOVENSKA IMENA MED NEMCI. — NAŠA
IMENA PRI NAS.
V	Italiji začno v kratkem izvajati zakonske določbe o popravljanju pokvarjenih priimkov. Da bo to popravljanje zadelo le slovensko, hrvatsko in nemško prebivalstvo, tega ni potreba posebej o-menjati. Tako bodo postali po zakonskih določbah razni Starci — Vechiet, Vodopivci — Beliaqua, Kocijančiči — Canziani, Grbci — Gerbeltf, Zlobci — Solvi, Goljevščeki — Golliuzzi, Hvaliči
—	Graziani itd. itd.
Sicer pa vse to izpreminjanje imen ni prav nič novega ter se vrši že nekaj let kar na debelo, seveda docela »prostovoljno«. Novo je le to, da gre dosedanja »prostovoljnost« prepočasi in bi se vlekla morda še par deČtenij, predno bi prišli vsi stotisoči Slovencev na vrsto. Ker bi pa lahko nastopili med tem kaki drugi dogodki in bi to popravljanje prekinili, zato je potreba zakona, da gre hitrejše in se privede že sedaj se vršeči proces čimpreje do zaključka. Na ta način bodo vsi kraji v Italiji res italijanski tudi po imenih prebivalstva. Zakaj poleg slovanskih priimkov morajo izginiti tudi slovanska krstna imena. Ostati torej ne sme niti najmanjša sled, da so ti kraji in ti ljudje vendarle nekaj drugega od pristno italijanskih.
Docela brezplodno bi bilo dokazovati, da je tako popravljanje imen višek nasilja, do katerega se ni povzpel še noben narod na svetu. Ako je zmagovalec vzel premagancu vse, vsaj ime mu je pustil.
Ko so dospeli svoj čas Nemci do vrhunca svoje oblasti in moči, so bili na potu do svojega dlja kruti in brezobzirni tiapram drugorodnim manjšinam. Naša imena so sicer pačili s svojim pravopisom, a da bi jih v jedru izpreminjali in podobno »popravljali« kakor to delajo sedaj v Italiji, to jim ni prišlo na misel.
Še danes po desetih letih osvobojenja imamo po naših krajih še vse polno žalostnih ostankov onega nemškega kurza in naše sužnosti. Posebno se v tem odlikujejo naša spodnještajerska mesteca in trgi. Vsem pa prednjači seveda naš ju-goslovenski Maribor. Ako se izprehajaš po naših ulicah, naletiš na vsak korak firmo z lepim slovenskim imenom po--pačeno z nemškim pravopisom, pa naj si bodo to razni Jeglitschi, Schinkowi-tschi, Michelitschi, Podtfessniggi, Tsche-rini in drugi razni »tschitschi« in »eggi«.
O	vsem tem smo že Često razpravljali v javnosti. Da je uspeh izostal, so bile temu mnogo krive prilike, v katerih smo živeli teh deset let. Druge stvari so se nam zdele takrat nujnejše in važnejše. Zato se nismo zmenili za take »malen kosti«. A sedaj, ko stopa naša država v novo fazo razvoja in se koncentrira vse delo v ustvaritvi zdravega gospodarskega temelja ter v utrditvi narodne in državne misli, bo treba temeljito obračunati tudi s takimi ostanki nekdanjega nemškega kurza in sramotne naše sužnosti. To smo dolžni, da zadostimo res nici in pravici, to smo dolžni svojemu narodu in ugledu države, v kateri živi mo.
Pri tem nikakor ne mislimo posnemati Italijanov. Zakaj nasilje ostane nasilje, pa naj ga izvaja kdorkoli ali kjerkoli. In kar obsojaš sam pri drugih, tega ne boš izvajal sam, če imaš količkaj čuta pravičnosti. Kdor je pristen Nemec in ima nemško ime, naj ga nosi in piše tako, kakor je v duhu nemškega jezika. A spakedrana slovenska Imena morajo v naših krajih in v našem mesto dobiti svojo prvotno slovensko obliko!
Ta zahteva je tako samobsebi umevna in pravična, da ni potreba izgubljati besedi. Poglejmo samo v mesta in trge preko meje! Že v Radgoni dobite Bosni-tsche, Paderitsche, Wurditsche in druge »itsche« in »egge«. Tamkaj je samoob-sebi umevno, da se piše slovensko ime v nemški obliki. Kak Bosmč, Paderič, Vur-dič bi ne bil v Avstriji mogoč niti 24 ur. A pri nas smo slepi in gluhi v tem oziru. Te spakedranke lepih in pristnih slovenskih imen bi bile morale dobiti slovensko Uce že takoj ob prevratu. Pa se še danes šopirijo po naših krajih in delajo sramoto ne samo tistim, katere ozna čujejo, ampak nam vsem, ki jih gledamo dan na dan.
Naravno je, da mora mesto prednjačiti tudi v tem oziru podeželju. Kakor hitro napravi Maribor v tem oziru red, bodo tudi zunaj po deželi izginile take spake. Zato apeliramo pred vsem na uvidevne mariborske obrtne kroge, da to uredijo sami med seboj. Zakai zabosti žalostno bi bilo, ako bi se morali celo za take sa-moobsebi umevne stvari posluževati zakonitih odredb ali pa kakšnih drugih sredstev.
Spomenica fTleljčanou
Pred kratkim je bila pri županu dr, 'Juvanu deputacija odličnih prebivalcev iz Melja. Prosila ga je za edino primerno in naravno zvezo tega predmestja z mestom ter je njemu in tudi g. velikemu županu izročila sledečo spomenico:
Meljčani imamo slabo zvezo z »mestom«. Pravzaprav je edino Meljska cesta, po kateri se razvija ves promet. Pa še ta je ozka in za velik promet neprimerna. Težko smo čakali, da bi prišlo do regulacije ob izlivu te ceste v Aleksandrovo, kjer so nam Vlahovičeve hišice res ravno »na potu« in smo se jim morali izogibati, če smo hoteli v mesto ali nazaj. Upravičeno smo pričakovali, da dobimo ob regulaciji tega prostora ravno in široko zvezo z mestom, ki je z ozirom na velik promet že sedaj zelo nujna, ob večjem prometu v bodočnosti pa naravnost neobhodno potrebna. Na žalost pa se to ni zgodilo. Prostor ob Via hovičevem kompleksu se sedaj sicer regulira, toda tako, da ostane tudi Vlaho-vičeva nova hiša š* dalje ravno »na potu«. Da preprečimo v zadnjem času ta pozneje pač težko popravljivi regulacijski pogrešek, se obračamo na g. velikega župana in mariborskega župana s prošnjo, da bi posvetila tej stvari vso svojo pozornost ter nam potem s primer nimi ukrepi pomagala, da ne nastane ne-vzdržljiva prometna ovira, ki bi trajala v dolgo bodočnost.
Ni še prepozno 1 Dela na zadevnem prostoru še niso toliko napredovala, da bi bilo njih sistiranje zvezano s prevelikimi žrtvami. Toda stvar je nujna. Z vsa ko uro namreč rastejo sedaj izdatki za stavbo, ki — tako upamo — na tem mestu ne bo mogla stati. Zato prosimo in oredlagairo*.
1. Za enkrat naj se ustavi nadaljnje delo na Vlahovičevem kompleksu.
2. Mestna občina mariborska naj revidira Vlahoviču dano stavbno dovoljenje in napravi z g. Vlahovičem aranžma, po katerem bi mogla južna črta Meljske ceste poteči v ravni črti s kavarno »Jadran« do blizu železniškega prevoza.
Ta črta bi odgovarjala našim željam, ker bi — tako meščanom, kakor tudi tujcem odprla Melje, ki je sedaj zaprto, Meljčanom pa prikrajšala in olajšala pot v mesto, ter to pot — tu na križišču mnogih cest in ulic — napravila manj nevarno. Olajšala bi nadalje promet mesta s tovornim kolodvorom, carinarnico, mnogimi industrijskimi podjetji ter s Sl. goricami (po novo-projektirani šentle-narški cesti) in bi bila končno v okras mestu samemu.
Pogled na licu mesta mora vsakega prepričati o polni resničnosti omenjenih dobrih strani predlagane rešitve, a*tudi vso nevzdržnost in skrajno nepraktičnost sedanjega projekta, ki sicer skrbi za gladko zvezo z manj frekventirano Mlin sko ulico, ne ozira pa se na Meljsko cesto in dopušča, da se na najprometnejšem delu te ceste v njo zarije velik ogel.
S	teh vidikov, kakor tudi glede na mnenje tujcev in sodbo zanamcev ne bo kazalo vztrajati pri sedanjem projektu, ampak bo treba iskati in najti način, ki bo zadovoljil tako sedanjega lastnika, kakor tudi vso široko javnost, sedaj in v bodočnosti.
M&rihsfski k faem irebii
S. maja	Union ob S. nraCar
KONCERT
gospa Loviatova gospod Naralli nMARIBOR11 832
6eneral 5pas!č zapušča filaribor
Gospod brigadni general Dimitrije Spasič, komandant Maribora, je imenovan za pomočnika vardarske oblasti v Bitolju, za novega komandante Maribora pa je imenovan brigadni general, g. Živko S t a n 1 s av 1 j e v i c iz Beograda. General Spasič odide na svoje novo mesto v Bitolj v prvi polovici prihodnjega meseca.
Današnji trg
Današnji živilski trg je imel kljub neugodnemu vremenu sliko pomladanske visoke sezone. Vzlasti je padlo v oči raz nOvrstno pomladansko cvetje naravno in umetno: vijolice, travniško cvetje in šmarnice, sicer še nebogljene so ponujali po primerni ceni. Prijatelje prirode pa zbode, ko vidi na trgu redke zastopnice Še bolj redke in izumiranju izročene planinske flore, kakor napr. kraljeve rože, encijana in visokogorskih zvezdic. Iz med živil je dospelo izredno mnogo solate berivke, motovilca, špinače in regrata po primerni ceni. — Ohrovtov smoka-vec se je dobil po Din 1 velik kup, do-čim za pravim ohrovtom, ki je prezimil, ni bilo povpraševanja. Gobe-snežinke so obdržale svojo staro ceno, takisto tudi jajca, ki so jih prodajali povprečno po Din 1.— do f.25 komad. Rdeča mlada redkvica se je mestoma ponujala že po 50 para šopek. Solatne in druge povrtne sadike za zelje, Ohrovt itd. so prisipele v velikem številu. Na trg je bilo pripeljanih tudi lepo število kozličkov. 7 kg težek je veljaii 120 Din, 2 kg težki 60 Din,
6	kg tehtajoči 3 tedenski kozliček pa je bil prodan za 80 Din. Povpraševanje zelo živahno. Paf jesenskih kokoši, težkih in mesnatih se je dobilo po 75 do 90 Din, piščanci 50 do 70 Din. — Na »laških-« stojnicah pa se je prodajala vipavska solata po Din 12—14 kg, prvi zeleni grašek po Din 16 kg, cvetača (karfiola) po kakovošti od 7—14 Din kg.
Speharski trg je bil danes močno zreduciran. Našteli smo 48 stojnic, na katerih je bilo na prodaj okrog 100 svinj. — Slanina (»speli«) je bila naprodaj od Din 21.— do celo 27.— kg; riba 24 do 27 Din, zajec po 20 Din. Meso 22 do 25 Din, a drobnina in glavnina po Din 10 kg.
Na Trg svobode je prispelo nekaj vozov sena, slame in otave po stari ceni. Vendar je bilo opaziti, da je bilo več kupcev kakor prodajalcev.
Predsednik Jug. Matice dr. Pretnar v Mariboru.
Predsednik pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice g. dr. Pretnar je do-nes dospel v Maribor. Ostali člani pokrajinskega odbora kakor tudi delegati podružnic dospejo jutri z jutranjimi vlaki. — Kakor smo že poročali, se bo vršil jutri, 28. t. m. ob 10. dopoldne glavni pokrajinski občni zbor Jugoslovenske Matice v Narodnem domu, h kateremu imajo poleg delegatov dostop vsi člani mariborske podružnice, ki se morajo legitimirati, dočim imajo na popoldansko delegatsko zborovanje dostop samo delegati podružnic s pooblastili svojih podružnic. Nedvomno je letošnji glavni zbor Jugoslovenske Matice zelo važen, za nas Mariborčane pa tembolj, ker se bo vršil v naši obmejni postojanki, ki pomeni za narodno-obrambno delo važen faktor. Želimo, da bi ta zbor mnogo pripomogel k rešitvi krize na polju narodno obrambnega dela, ki se je pojavila baš v zadnjem Času in katere rešitev zahtevajo naši veliki nacijonaln? interesi. Pozdravljati moramo, da je v tem pogledu podvzela inifcijativo Jugoslovenska Matica kot največja in najvažnejša naša na-rodno-obrambna organizacija. —
Koncert v mestnem parku
bo jutri, v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10.30 dopoldne. —
FlorUanovo veselico
priredi požarna bramba v Studencih v soboto, 4. majnika v gostilni g. E. Re-kelja z običajnimi veseličnimi prizori. Cisti dobiček je namenjen za odplačilo dolga na motorni brizgalni. Občinstvo se naiuliudneje vabi, — Odbor. —
Mrtvašnica — prenočišče.
Predstojništvo frančiškanskega samostana v Mariboru nam je na našo tozadevno notico dne 24. t. m. poslalo sledeče pojasnilo: Ni res, da bi bili oo. frančiškani kupili posestvo Josipa Burk-hardta na vogalu Cvetlične in Tatten-bachove ulice, mrtveč je res, da niso kupili tega posestva niti niso njega lastniki. Vsled tega tudi ni res, da bi se bili
oo.	frančiškani kot novi posestniki pri kupovanju izjavili, da so s posestvom kupili ^ tudi »Pepeka« (t. j. Burkharda), marveč je res, da oo. frančiškani niso nikoli podali take izjave. — Predstojništvo frančiškanskega samostana v Mariboru: P. Sevkorošec, gvardijan.
Obrtna zadruga izvoščkov, voznikov in imetnikov avtotaks v Mariboru naznanja, da je veliki župan mari* borske oblasti odobril izpremembo pravil, po kateri postanejo vse osebe, ki izvršujejo v mariborski oblasti, izvzemšl Medjimurja prosti ali konoesijoniranl obrt izvoščkov, voznikov, prevažanje oseb ali tovorov z avtomobili, člani te zadruge, ki se odslej imenuje »Zadruga prevozniških obrtov za mariborsko oblast v Mariboru«. V kolikor je bil kdo doslej včlanjen v kaki drugi zadružni organizaciji, naj takoj prijavi novi zadrugi vse podatke za izpolnitev potrebnih članskih in pripadniških imenikov. —
San. kaMtan v
DR. LJUDEVIT De2e
specijalist za ustne in zobne bolezri?
ordlnlra
v Cankarjevi ulici št. l/II. nad. popoldne od 13.—17. in od 18.—20. ure.
Pomočniški odbor trgovskega gremlja v Mariboru
vabi vse trgovske pomočnike na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 3. maja ob ti 20. uri v hotelu »Za-more«. Udeležba je stanovska dolžnost;
—	Predsednik. —	974
Mariborska Streljačka družina
priredi v nedeljo, dne 28. t m. na strelišču v Radvanju svečano otvoritev letošnje sezone, članstvo se bo zbirata na Trgu Svobode, odkoder bo odkorakalo ob 9. dop. v povorki z vojaško godbo na strelišče. Avtobus bo vozil tja in nazaj.
V	slučaju dežja se prireditev preloži na poznejši čas, ki bo pravočasno objavljen v časopisih.	955
^Knvarna^AHR^
v nedeljo predpoldanski in popoldanski
  Koncert m
tt yyyy%yyyyyyyr
»Ljudska samopomoč« v Mariboru
obvešča s tem cenj. članstvo in vse občinstvo Slovenije, da nimajo poverjenik! po sklepu 1. občnega zbora radi eno* stavnosti poslovanja nobene pravice do kakšnega inkasa, in da se priznavajo samo plačila izvršena po naših poštnih položnicah oziroma direktna plačila v društveni pisarni v Mariboru. Vsi poverjeniki sprejmejo prihodnje dni nova pooblastila. —	965
V KAVARNI EVROPA
bo danes zvečer in jutri popol« dae in zvečer koncert prvovrstnega salonskega orkestra. <*»
Znižanje cene za pivo.
Kakor se nam sporoča, se je na zb9" rovanju gostilničarskih zadrug in zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru sklonilo za Maribor določiti sledeče cene za pivo: vrček (pol litra) Din 4.50; kozarec Din 3; steklenica Din 5.50. Te znižane cene veljajo od dne 28. aprila. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo v občinah okolice Maribora in v krajih, kjer znaša občinska doklada na pivo manj nego 60 Din za hektoliter, točilo pivo po sledečih cenah: vrček (pol litra) po 4 Din; kozarec 3 Din in steklenica (pol litra) 6.50. Vsekakor je pozdraviti, da je gostilničarska zadruga sklenila znižati cene piva, vsled česar bo uživanje piva kot ljudska pijača, tudi Široki javnosti dejan-sVn lažie nmosročen®- —	959
V MarTfiorii. cTne ',7 Trr frvjfj
VorTRorcCt V F r F P V T K TiiTrS
Sfran 3
Za samostojno gledališče v Mariboru
NARODNO-VZGOJNI IN NARODNO-OBRAMBNI POMEN MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA. — POTREB A TEKMOVANJA MED POSAMEZNIMI KULTURNIMI ŽARIŠČI. — TRAJNO GOSTOVANJE LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA NEMOGOČE.
Zavedajoč se velike odgovornosti, ki- jo nalaga smotrena in dosledna kulturna politika majhnega naroda, zlasti v zadevah, ■ tičočih se njegove periferije, kjer se v območju dveh kulturnih sfer narodni organizem le polagoma osvešča in le ob skrajni čuječnosti vseh kulturnih činiteljev sta-, plja s svojim živim središčem, moramo odločno zavrniti izvajanj^ ravnatelja ljubljanske drame, g. Pavla. Golje, v sobotni številki »Jutra« z dne 30. IH. 1929, ker so zgrešena.
Maribor je' obmejno mesto in njegovo gledališče ima poleg umetniških nalog še drugo izredno važn6 nalogo, ki je Ljubljana v tej meri daleko več nima, namreč narodno-vzgojno Irt na-rodno-obramlino; zato mu samostojno iu stalno gledališče ni samo potrebno kot simbolnarodne osamosvoji-' tve in laslne tyorne sile, marveč mu je še v večji meri narodno vzgojevali-ice, ki dela smotreno na tem, da otme tuji kulturni 'sferi ali pa apatiji zapa-. dle množice, ,kr je Srbstvu dražje od , ;osre.dnjegd 'beograjskega. ‘
Tudi ima' vsako gledališko občinstvo, čisto syOj duševni obraz in duhovne’ potrebe, ki so posledica tako njegovega družabnega nivoja kakor tudi temperamenta. Oderska umetnost je po navadi kompromis med či-,.stp umetniškim stremljenjem gledališkega vodstva in zahtevami občinstva. Ni treba, da bi bila ta koncesija zaLs
• že neumetniška; pač pa daje sicer formalnemu umetniškemu hotenju lokal--
. no barvo in ustvarja 'psihološko-gle-. dališko ‘atmosfero.	mora	i n-
Števati Vsako gledališče; ki računa na obisk množic. Te atmosfere, ki sood-
• loča tudi pri izbiri repertoarja, kakor
• tudi pri dramaturškem in režijskem prirejanju del, ni mogoče niti narediti
, v rcitr nadomestiti. Zato je uspešno ht trajno gostovanje ljubljanskega*- an-samMcTtudi te ;tega Vidika problematičnega značaja.
.'Mariborsko gledališče' pa svojega delbVanja ne omejuje samo na Maribor, temveč gostuje redno v Celju Jn Ptulu. Torej je že; praktično izvedlo-tisto koncentracijo;, ki jo ima Ljub-■ Ijana sedaj v mislih, t>a jd dosihdob šč ni'te vedla niti na lastnem ožjem področju, in je tako še manj verjetno, -da bi uspešno in trajno delovala v tako oddaljenih mestih kot sta Maribor in Ptuj.
Narodna kultura raste iz podrobne-ua truda .poedinih delov v cekjto, to-
. rej individualističnim potepi, Ne'Koncentracija vsega kulturnega^ dela v ‘ enem samem središču, temveč tekmovanje med posameznici kulturnimi ' žarišči jc načelo kulturne politike Pri drugih narodih bi morda razmišljali gledališki'faktorji o .tem, kaku bi bilo tuogčče ustanoviti, še kake no.v.o stalno gledališče. Saj .bi gledališki razmah in vzgajanje gledališkega naraščaja ob enem posredno koristilo tudi centralnemu gledališču. , -Zamisel dramskega vodstva ljubljanskega,gledališča pa je čudi zgrešena te ^zlogov Čisto tehničnega In organizacijskega značaja. Gostovanja ljubljanskega osrednjega osobia bi bila za našo, po veliki vsčMii siromašne -gledališko publiko predraga. Kajti naše meščanstvo v Mariboru šele nastaja, pri tako znižanih cenah pa. kot se . dajejo posebno našim uradniškim abonentom, bi bilo vsako trajno gostovanje nemogoče. Po današnjih izkušnjah bi zahtevalo vsako tako gostovanje najmanje 4000—5000 Din kritja, dočim znaša v Mariboru povprečni
• inkaso nekaj čez 1700 Din. Ako bi Ljubljana redno hotela vršiti sv<'ja gostovanja, bi s tem tvegala znatno gmotno škodo ali pa bi morala orene-liatl z gostovanji.
Povdaritl je treba, da^ omogoča obstoj tukajšnjega gledališča le skrajna
njegovega osobja; zakaj subvencije ne zaležejo niti za pol sezone! Znano je tudi, da se je; lani Mariboru državna subvencija znatno znižala, Ljubljani pa v primeri z Zagrebom in Beo-' gradom le malenkostno, pač pred vsem zato. da se da Ljubljani možnost večkratnega opernega gostovanja v Mariboru. Tega pa se je doslej le enkrat poslužila in še takrat zahtevala garantirano tako ogromno vsoto, kakor je Maribor niti vsak mesec enkrat ne zmore. Že ta prvi slučaj ljubljanskega gostovanja dokazuje, da je stalnost ljubljanskih gostovanj v oraksi neizvedljiva.
Ako bi prinesel predlog gospoda Golje slovenski kulturi v splošnem in Mariboru posebej kak plus, bi mi sami bili prvi, ki bi ga podpisali z obema rokama. Malo zboljšanje ljubljanske drame pa ni ekvivalent za par ljubljanskih gostovanj v Mariboru. Kajti ta bi kaj kmalu usahnila, nakar bi prišel Maribor ob svoje staluo gledališče, katero Je vzdrževal že pod Avstrijo okoli 60 let, v naši državi pa vseh 10 let od prevrata sem in to še na neprimerno višjem nivoju kot preje pod Nemci. Končni efekt bi torej bil — ogromen minus.
Sicer pa caveant consules! Ni umestno, da se o tej vseskozi zgreše ni zamisli v naši javnosti sploh raz pravlja. Kajti brez dvoma bodo v Beo gradu pri odmerjanju budžeta kal radi črtali nekaj, o čigar likvidaciji že sa mi vodimo debato, kakor- tudi ni dvoma, da naše nemštvo samo čaka tre-notka, ko izgpbj tukajšnje gledališče samostojnost. Izguba narodnega gledališča bi pomenila strahovit udarec obmejnemu slovenstvu v nagijonal nem oziru.
Vse govori za to. da ohrani mariborsko gledališče še v naprti svojo ^safnostojnost in.da .se ,mu radi izrednih nalog. ki jih vrši na severni meji. celo zviša dtjsedanja^irezadpstna državna podpora.
Narodna odbrana. — Jugoslovanska Matica. — Slovenska Straža. — Zveza kulturnih društev. — Orlovska poc zveza. — Družba sv. Cirila in Metoda. — Sokolska župa. *—■ »Svoboda« delavsko prosvetno društvo. —- Prosvetna zveza. — Glasbena Matica. — Slovensko pevsko društvo >/Mari bor«. — Muzejsko in zgodovinsko društvo. — Dran^tlčno društvo. — Profesorsko društvo. — Aero-klub-
RADI0N
p e r e s a m ! w4
g
„Nuš zakon
jj srečen,
M
pravi mlada gospa Mica. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam/1
Varuje perilo!
fTlariborRko qlečali5če
REPERTOAR:
Sobota, 27. aprila ob 20. uri »Tat«, ab. A. Gos ovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča.
Nedelja, 28. aprila ob 15. uri »Tat«. Kuponi. Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča. — Ob 20. uri »Jesenski manever«. Kuponi. Gostovanje gdč. Lu-bejeve in k. Bratuša. Zadnjikrat. Pondeljek, 29. aprila. Zaprto.
Torek, 30. aprila ob 20. uri »Poljska kri« ab. A. Kuponi, Gostovanje g. Nerallča. Za »Proces Mary Dugan«, ki se sedaj študira v marib. gledališču, sodeluje na odru precej občinstva, ki motrijo odnosno spremljajo porotno obravnavo proti »Mary Dugan«. Zato prosimo, da se čim-več dam in gospodov, ki imajo veselje do gledališča, javi v pondeljek, 29. t. m. od 1.—3. popoldne v gledališki pisarni pri režiserju g. J. Koviču. Vaja se bo vršila še istega dne ob pol 8. zvečer.
Krvno, kožno In živčno bolni
dosežejo z uporabo naravne »Franc-Jožefove« grenčice urejeno prebavo. — Špecijalni* zdravniki silnega slovesa spri-čujejo, da so z učinkom starp preizkušene »Franc-Jožefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. Dobi se v vseh lekar-
  nah, drogerijah in Špecerijskih trgovk
delavnost, požrtvovalnost In žllavnst1 nah.
Za jauen arhiu u (Tlariboru
Ze od svoje ustanovitve ima mariborsko Zgodovinsko društvo v svojem načrtu poleg izdajanja zgodovinskih spisov, zbiranja muzejskih predmetov in u-stanovitve Študijske knjižnice tudi nabiranje arhivalij.
Vse te naloge je vršilo društvo doslej pač v taki meri, kakor so mu dopuščale moči:	24	letnikov	Časopisa,	nabrani
predmeti v mestnem muzeju in veličastna Študijska knjižnica so uspeh tega dru štva.
Tudi zbirka arhivalij je prav lepa: vse buje 240 listin in 829 rokopisov; poleg tega mu je pripravljena izročiti svoj arhiv tudi mestna občina mariborska v o-skrbo. Že samo tukaj.nastane vprašanje, kdo naj te velikanske zaklade ureja in kam bi jih društvo spravilo, da bi bili varni pred razpadom in tatvino. K temu pa pride še posebna naloga bodočega arhivarja, da te zbirke množi z listinami in arhivi cele mariborske oblasti.
Prva dolžnost vsakega kraja in vsake dobe je dvigati duševno kulturo. Kar je v življenju posameznika doživljaj in spomin, to je v življenju naroda in pokrajine zgodovina. Zbiranje in nabiranje gradiva za zgodovino iz drugih knjig je možno pač le nekaj časa; a iz tega nastanejo žfolj kompilacije, nove zgodovinske resnice pa se morajo zajemati le iz pravih zgodovinskih virov, ki so nam ohranjeni v arhivalijah. Pri nas pa vsa arhivalija propadajo, deloma radi tega, ker niso pravilno spravljena, deloma pa radi nevednosti onih, ki bi imeli zanje skrbeti. Celo nekateri uradi prodajajo svoje arhive za ovojni papir mesarjem, drugod kurijo z niimi peči, če jih je mno-lgo, jih vozijo v Dravo. Svoje arhive pa
imajo pred vsem občine, župnije in pa graščine. Graščine in graščinski arhivi so res spomeniki našega suženjstva, a to je vendar-le naša zgodovina. Zato je treba, da jih očuvamo, in tem preti največja nevarnost, kajti v sedanji dobi propadajo graščinske uprave kar po vrsti, Kako bi bilo ustanoviti javen arhiv v Mariboru, o tem so se posvetovali v četrtek zastopniki uradov in v poštev prihajajočih društev pod predsedstvom prosvetnega šefa g. dr. Kotnika. Ankete so se udeležili gg. pomožni škof dr. Tomažič, prelat dr. Kovačič, ravnatelj dr. Tominšek, sodni svetnik dr. Travner, mag. svet. Rodošek, strok, učitelj Haberman ter profesorji dr. Močnik, Fr. Baš in dr. Strmšek. Sklenili so po izčrpnem referatu prelata Kovačiča prositi oblastno u-pravo, da ustanovi v Mariboru javen arhiv, kateremu bi izročali v varstvo svoja arhivalija uradi in zasebniki, a vsi bi si pridržali absolutno lastninsko pravico za slučaj, da bi hotel kdo premestiti arhiv iz Maribora, državna oblast pa naj^ bi dodelila arhivu potrebno uradno moč.
St
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 29. aprila, ob 8. zvečer, bo predaval zadnjič tako toplo sprejeti umetnostni kritik dr. Vurnik iz Ljubljane o slovenski ljudski umetnosti — in sicer o kmetskih hišah, slikarijah, keramiki, vezeninah itd. na podlagi 80 skioptičnih slik. Na tem polju se je pričelo pri nas delati še komaj v najnovejšem času in sl je iztekel g. dr. Vurnik pri tem mnogo zaslug. —
Sprehod v parku ni nikoli prijeten, če ste prej imeli težkega dela ali če Vas še Čaka. — Ako jem ljete za pranje perila SCHICHov »RADION«. bo pranje za Vas zabava. 447
Usoda mode In kuhinje
FRANCOSKO ORIGINALNOST IN DIKTATORSTVO IZPODRIVAJO DOLARJI. — KRATKA KRILA IN SVILENE NOGAVICE TUDI V
BODOČE.
Ko je Francija zavladala svetu v modi in kuhinji, se pač ni takratnim rodoljubom niti sanjalo, koliko skrbi bo povzročala ta okoliščina in kako težavno bo te »svete narodne pridobitve« zavarovati pred vplivi tujine.
V	vsej Franciji prevladuje prepričanje, da se žene vsega sveta potrpežljivo in vdano pokoravajo ukazom pariških modnih tiranov in da lastnega okusa sploh nimajo. Tudi francoski kuhar, čegar umetnost je zaslovela co , vstm svetu, ne trpi ugovorov tujih jezikov, ki nimajo okusa. Deloma sta njih ponos in samozavest upravičena, kajti ves svet jim sledi v precejšnji meri, edino Amerika ima pogum zagovarjati svoje mnenje in. ga tudi uveljavljati. Največji Odjemalec francoske modne industrije, najčešči obiskovalec pariških restavracij in lokalov sploh, ki so mu cene p^st>-anska zadeva, je brez dvoma Amerikanec. Že pred svetovno vojno so Amorikanci močno vplivali na popustljivost francoske kuhinje, ki se je .ncrala prilagoditi okusu številnejših inozemskih gostov, predvsem Amerikancev ki so p 'xeli poplavljati e-^opska velemesta. Francoska kuhinja je ostala nedotaknjena le v majih, zakotnih restavracijah, kjer je lastnik sam vršil tudi funkcijo kuharja. Na veliko nevarnost, ki preti francoski kuhinji, je nedavno opozoril Maurice de WaleHe. Tožil je, da je usoda vseh pariških restavracij ista. Komaj se v kakem delu velemesta otvori kuhinja za pariške gurmane, ostane prvovrstna le nekaj mesecev in tudi cene niso pretirane. Kakor hitro pa zaidejo v lokal ino-zemci. postanejo cene takoj amerikan ske, računi in jedila so močno zasoljena, mize telefonično rezervirane
itd. Privandranci iz dežele dolarjev izpodrinejo vsako francosko originalnost.
Svojo žalostno usodo pa deli francoska kuhinja s francosko modo, ki je vedno bolj podvržena vplivom tujine. Vzroki nazadovanja in pešanja pariške modne diktature so isti, kakor pri popuščanju francoskega hotelskega okusa. Obleko Parižanke smatrajo Francozi skoraj za tako sveto, kakor barve svoje trobojnice. Častno je torej zagovarjati pariško modo. Kakor hitro pa se v modnem ateljeju pojavi Amerikanka, so ustvarjevalci svetovne mode takoj pripravljeni sprejeti vsiljena mnenja in okus. Samo ona premore plačati visok račun. Ker pa je krojaču tudi do tega, da bo nekaj prodal in ne samo izmišljal nove modne vzorce, se mora ozirati na želje solidnih kupcev.
Amerikanka v letošnji sezoni noče skrivati svojih lepih nog in odklanja modo dolgih kril, ki se skuša uveljaviti. Tako se je moral Pariz zateči k polovičnim namenom. Vpeljal je modo, pri kateri pridejo noge vsaj med hojo do veljave. Amerikanka zasleduje prav iste cilje, kakor žene vsega sveta. Njej pa omogočajo predvsem sn dstva, da želje uveljavi, po svoji volji. Kajti ni samo lepa, vitka, .nar-Ijiva, ampak im* +”di denar in si -želi dopasti in ugajati kakv večina žensk najefektneje, t. j. s svilenimi nogavicami. To je razlog, da v letošnji modni kolekciji ni najti podaljšanih toalet, jcakor se je to prvotno pričakovalo, čeprav so novozamišljene večerne toalete tako prozorne, da ne ostane nič prikrito. Vendar se tej novotariji upira ves modni svet.
h 'VA?	‘
Sibirija — Amerika bodočnosti
KAKO JE V NOVO-SIBIRSKU — SIBIRSKEM CHICAGU?
Znani potopisec Kurt Lubinski je ne davno izdal'knjigo o svojih impresijah na potovanju skozi Sibirijo.
V	novo urejenih muzejih — pravi pisatelj v nekem odlomku — v Leningradu se lahko vidi, kako so živeli politični in kriminalni zločinci pod carsko knuto. Vsakemu Rusu še danes pri imenu Sibirija zveni v ušesih žvenket okov in verig. O njih govore pesmi, ki se še vedno pojo, ko se srce razigra od vodke in ako je pri roki balalajka. Dejstvo pa je, da je bila Sibirija na novo odkrita šele pred 10 Jeti, kot nova domovina za izst*- ’ e kmete, kot domovina življenja sposobnih in državotvornih Turkmenov, predvsem pa kot nedotaknjena zi-kladnica bankrotirane Rusije. Nieno bogastvo je veliko kakor bogastvo v**"* dela sveta. Tu so vsi predpogoji za »Ameriko 1 Nčnosti«. A še vedno je Sibirija d^/ela -ločinKa-k«r nr>d carjem. Tudi boljševiška vlada pošilja tja nevarne ji osebe, poslala je tja celo opozicijo — Trockega in druge.
Novo-Sibirsk, glavno mesto Sibirije. se je razvil tekom 30 let iz male vasi ob železniški progi v ogromno mesto, ki je dobilo ime »Sib-ChiŠa-go«. Razvil se je z ameriško nagljco in krije v sebi vse paradokse Wild-\vesta. Med lesenimi kočami se dvigajo moderne in impozantne betonske zgradbe. Ko se voziš s kolodvora po slabi in zapuščeni vaški cesti, vstajajo pred tabo nenadoma obrisi modernih stavb druga za drugo. Velike Površine, široki mostovi, ogromna okna. Povsod nova stvarnost, naglasna v arhitekturi.-
j .,	kjer stanujem, in ki je bila
dozidana	pred tremi meseci, so v pri-
trffovine, v prvem nadstropju uradi, v drugem in tretjem hotel. Vzidana so ogromna dvojna okna, n na zračenje so pozabili. Tudi kopalnice so urejene, a kopalne naprave so zarjavele.	Kavarna, ki so jo nedavno
otvorili	v pritličju, izgleda kakor
»ekspresionistični bar«1. Na mizah so
steklene plošče, a že razbite. Zgodovina oken, ki onemogočajo zračenje, je vzbudila tudi pozornost javnosti in listi, med njimi »Gazeta Sovjetskaja Sibir«, neprestano pišejo o potrebah^ popravil na novih stavbah.
V	mestni kleti v pritličju bančne hiše se zbirajo prvaki sibirskega gospodarstva, komisarji, tudi šef GPU-ja, ki se sicer ne kaže v javnosti, kakor to odgovarja tajinstvenemu značaju politične policije. Preko čitalnice s strokovnimi časopisi v vseh jezikih. preko klubskih - prostorov z radiom. ping-pongom. biljardom itd. se vr še reforme v deželi.
Med prebivalstvom Sibirije je želja po reformah velika. Novo-Sibirsk bi naj dobil vseučilišče. Nepokriti stadion je' že skonvsrotov. Nove hiše, državna banka, vladna poslopja, vse to je urejeno tako, da lahko služi kot vzor. Zračunano je, kedaj bo dovršena kanalizacija šole, mestne ulice, avtobusni promet itd/
Začasa našega bivanja v Novo Sibirskem so se tam prvič sestali ^zastopniki 25 sibirskih mest na skupno nosvetovanje. Seje so bile v dvorani. J<jer je gledališče. V neki postranski sobi so bile z izredno skrbnostjo zbrane statistične tabele, ki so 'točno kazale! napredek Sibirije na vseh pod-rrčjth: od gradnje cest do živinoreje, od ustanavljanja Šol do organizacije gasilstva.	'	.
Godba bodočnosti.
Učitelj: »Jahezek, povej mi sedanjik glagola »krasti«.
Janezek: »Kradem«.
Učitelj: »Dobro 1 Sedaj pa še bodoči čas!«
Janezek: »Bom... bom... — zaprt!«
Usodno.
Dama v trgovini mlademu vajencu: »Čemu pa vedno jokaš?« — »Oče je iznašel novo nadomestilo za »žajfo« in me vedno, kadar pride kaka stranka. za reklamo umiva ž njim.«'
Sfterf
ZAKLJUČEK PRVENSTVA MARIBORSKE OBLASTI.
ISSK Maribor :SK Celje.
Jutri, ob 14.30, nastopita v Ljudskem vrtu v zadnji semifinalni tekmi prvaka Celja in Maribora, SK Celje in ISSK Maribor; Sodil bo g. Mohorko.
PRVA HAZENSKA NEDELJA.
ISSK Maribor :SK Ptuj.
Jutri se srečata v Ptuju državni prvak ISSK Maribor in SK Ptuj v prvi prvenstveni tekmi, ki bo v Ptuju vzbudila gotovo veliko zanimanje že radi nastopa državnega, prvaka, ki se odlikuje’ po mojstrski tehnično in kombinatorno popolni igri. Čeprav ne bo nastopil s kompletno družino, je zmaga docela sigurna. Ptujčanke bodo sicer imele lažji posel kot običajno/ ker Zinka, ki Velja za najboljšo branilko v državi, ne bo nastopila. Vrzel v obrambi pa bo odtehtal napad, ki je že v trening tekmi minule nedelje dokazal, da zima na njegovo kakovost ni. vplivala. Sicer pa je tudi rezervna moč državnega prvaka zanesljiva in se ji odgovorno mesto prav lahko zaupa. Sodil bo g. Cizel.
Maribor: Rapid v tenisu.
Jutri odigrata v Ljudskem vrtu mariborska vodilna kluba Maribor in Rapid medklubski teniški turnir. V tej panogi »Maribor« še ni dorastel »Rapidu«, ker pač ne razpolaga s starejšimi rutiniranimi igralci,, deloma pa se s strani slovenski^ športnikov ne posveča tej lepi in važnisportni panogi ona pozornost, ki jo zasluži. • /	.
Nastopili bodo: gdč. Stergar-gdč. Hitzl, ga. dr. Ravnikova * gospa Felberjeva, ga. dr. Ravnikova in gdč. Stergar jeva * ga. Felberjeva in gdč. Hitzl. G. Gasparin
-	g. Leyrer, g. Bergant - g. Hitzl, g. Ma-stek » g. dr. Blanke, g. Roglič » g. jnž. Kiepach,. gg. Gasparin in Bergant * gg. Leyrer in Hitzl, gg. Roglič in Babič - gg. dr. Blanke in Felber.
Tekmovanje, k1 obsega devet srečanj, prične ob 9. dpp<?ldne.in.traja do 12. — Vstopnina Din 15. — za osebo. Igra $e s 'Spalding .žogami.,-..
Mednarodni turnir?
Koroška nogometna zveza je sprožila inicijativo, da "bi se med mesti Ljubljana,■Maribor, Gradec in Celovec odigral mednarodni turnir po vzorcu srednje-evopskegav capa. Iz navedenih’ mest bi sodelovala po dva, prvoplasirana kluba, vprašanje.je le, kako.stališče bo zavzela štajerska nogometna zveza v Gradcu. Tozadevna konfere^pa se bo vršila v Mariboru. h
Službeno iz ZNS (sekcija Maribor).
Prvenstveno tekmo Železničar :Svdbo* da, ki se bo vršila jutri ob 10. dop. n? igrišču ISSK Maribora bo sodil g: N eme c in ne g. Franki, kakor je bilo včeraj objavljeno.
ISSK Maribor • bazenski odsek.
Igralke: Hilda; Hilda I. Herma, Vjda; Olga, Danuša, Verica se odpeljejo v Ptuj z vlakom ob l0.30.: Tekma prične ob 14.30. Drese modre. — Načelnica*
Orel, ki je šef sam u kletko
Italijanski alpinci so prinesli o priliki svojega zadnjega pohoda v Rim s seboj tudi krasnega apeninskega orla in ga spustili rta Kapitolu v pričakovanju, da se.bo ta kralj višav ma-jestetično dvignil proti nebu in zletel nazaj v Apenine. Toda alpinci so se kruto prevarili. Orel se nikakor ni mogel odločiti, da bi se vrnil v svojo gorato domovino, temveč je krožil cela dva dneva nad večnim mestom. Končno je odkril veliko ptičnico v zoološkem vrtu v Rimu ter zapazil v njej tudi več svojih tovarišev, ki so se že popolnoma privadili na vjetništvo in se tudi močno zredili. Orel se je vsedel na veliko železno kletko in se ni hotel več odstraniti. Čim so ga hoteli prepoditi, se je za trenutek sicer dvignil v zrak, nato pa priletel zopet nazaj. Zato so se končno odločili, da mu odpro kletko, fn res se je »krajj višav« takoj pridružil svojim ujetim tovarišem in se veselo sprehajal z njimi.
Ženski junaški tenor
Čeprav vidimo dandanes ženske 2Ee v vseh mogočih poklicih, ki so bili doslej izključna domena moških, vendar j ne bi nikdo pričakoval, da more na-i stopati ženska celo kot junaški tenor.
1	Mlado dekle iz Prage, ki je imelo poprej visok sopranski glas, se je moralo podvreči operaciji, radi golše. Operacija je imela za posledico dolgotrajno hripavost. Po enem letu je; glas /dekleta močno padel in sedaj razpolaga s krasnim tenorjem. Deklica je ta izreden pojav takoj dobro izkoristila Dala se je izvežbati v petju irtnastp-pa sedaj v nekem praškem kabaretu kot tenor. Te dni so jo povabili tudi
v	zdravniško društvo v Prago, <Ja prouče ta neniyadep pojay. Ko je za špansko steno čist in poln tenor pel arijo iz opere »Gavelleria rusticana«. so vsi mislili, da imajo pred seboj nadarjenega moškega pevca, bila pa je
-	deklica.
la
K*R0 I.FVMI
NAJNIZJE cene
MARIBOR
19 KOROŠKA CCSTA 1»
Športni almanah
bo Izdal ISSK Maribor ob priliki svoje desetletnice, ki bo vseboval vrsto aktuel-nih Člankov In bo bogato ilustriran. Redakcijski odbOr vabi k sodelovanju vsakogar, ki bi hdtel obogateti vsebino revije bodisi s članki, umetniškimi slikami, ali dobrimi športnimi posnetki. Opozarjamo pa, fda žaključujemo redakcijo že 8. maja. — ISSK Maribor.
Oče in sin
V	Kopališču Pryomontu se je od igrala te dni krvava rodbinska trag«J dija. Med čebelarjem Wamhenerjewi in njegovim 191etnlm sinom so obstojala že dolgo nesoglasja. Vsled neprestanih prepirov se je sin končno odločil, da se izseli iz očetove hiše. Oče pa ga nikakor ni hotel pustiti. In ko se je sin zaprl v svojo sobo. da spra-
vi	svoje stvari v kovčege, je oče šiloma udrl v njegovo sobo In ga pričel pretepati. Končno mu je čelo zagrozil, da ga vrže skozi okno, in ga je rčs že potisnil k oknii. V skrajni sili je pograbil sin revplver in oddal strel v svojega očeta, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla. Po dogodku se ie sin sam takoj javil policiji.
Nova kitajska Himjna
Nacijonalistična vlada na Kitajskem je ustvarila sedaj tudi novo kitajsko narodno himno. Pri razpisu je dobil prvo nagrado Hep-Vei-Hun, čegar besedilo in godba sta bila proglašena za narodno himno. »Nord China He-rald« objavlja prosto prestavo te himne, ki se glasi: »Trije narodni zakoni, v katere verujemo, bodojprlne-sli demokraciji zmago in dovedli tudi do splošnega združenja narodov. Vi ste prvoboritelji naroda in-upamo, d0 boste izvrševali svojo dolžnost podnevi in ponoči. Spoštujte zakone, bodite pridni, hrabri, zvesti in udani! Eno srce naj vam bije od začetka do končal«
Uelika kazen za majhen greh
Louis Orefice Je stal pred sodniki. Čeprav mu je bilo. šele 21 let iri je'nje-gova soproga Stela šele 18 pomladi, se je zdelo, da so za njiju že davno minili medeni ^meseci:‘Rezika, njegova soproga, je pripovedovala sodnikom,* da jo je mož oldofutal.. Louis pa-je dejal, da je smola v kritičnem trenutku prinesla taščo, v/stanovanje, ki je nato v imenu svoje hčere vložila tožbo proti sicer dobtemu zetu. Krasne razmere, si je mislil sodnik' in sklenil, da ga eksemplarično kaznuje.
»Louis«, mu je dejal očetovsko, »vi ste ničvrednež!«
Louis je molčal močno prizadet.
»Mar ne priznate?« :
Louis je molčal, ;;
»Albright«, je vzkliknil sodnik. »Vi vsekakor uvidevate svojo zmoto. Torej poboljšajte se!«
Louis je presenečen pogledal okrog sebe. Mar. jo je zvozil,tako poceni?
Toda sodnik Še ni končal.
»Pojdite sedaj k svoji ženi in jo poljubite!«
Louis je zardel, vendar je ubogal.
V	prisotnosti razveseljenih poslušalcev in gledalcev je užaloščena soproga prejela nežen poljub.
»In sedaj«, je nadaljeval soririk, »poljubite svojo taščo!«
Louisu se je spačil obraz. Presenečenje in odpor sta se mu zaiskrila v očeh.
»Taščo, svojo taščo?«, je jecli.il.
»Da! Svojo taščo. Kaznovati vas vendar moram!«
Kakor bi imel izpiti čašo grenkega pelina, se je Louis pripravljal in poljubil omahovaje svojo ljubo taščo.
mednarodno polarno leto 1932
Na svetovnem meteorološkem kongresu, ki se bo vršil meseca septembra v Kopenhagnu, se bo razpravljalo tudi o predlogu danskega meteorološkega zavoda, da naj se arktična raziskovanja organizirajo mednarodno. Po danskem predlogu, saj bi se vse države sveta zedinile v tem, da
1.	1932. na velikopotezen način temeljito študirajo vremenske razmere v arktičnih pokrajinah.
Mihaal Zevaco
Beneška ljubimca
Žgedevjnskl rf man iz starih Benetk
<5
Aretino, odet v kamižolo iz-dragega žameta, ki mu jo je bil podaril marki Guastski, pokrit z ba-retom z demantno zaponko na peresu, ki ga je imel bd vojvode v Urbinskega, /okrog Vratu verižico iz težkega zlata, darilo papeža Leona X.,. je šel po stopnicah navzgor, prehodil prostrano predsobo ter stopil v veliko dvorano, kjer je vrela elegantna množica, sestavljena po večini iz mladih bogatašev in žensk, ki — dasi niso bile pravcate kurtizane
—	vendar niso živele v rednih razmerah.
Prizor je nudil zares neko posebno prelest.
V	nekem kotu. med zelenim grmovjem, so godci z gitarami in lutnjami spremljali ženske glasove, ki so prepevali zaljubljene pesmi. Sluge so hodili semintja ter ponujali gostom slaščic, vina in pijač, pripravljenih iz pomarančnega in citronovega soka.
Ljubezniva brezskrbnost; je vladala med lo množico, ki so ji svetili svečniki z visokimi voščenkami.
Imperija, podobna krasnemu kipu, je sprejemala svoje goste s smehljaji in laskavimi pozdravi. Kar sijala je. Ponosna kurtizana je bila tu v svojem elementu,^ko je gledala mimohod mladih dvojic, razmehkužemh;od godbe in dišav, ter sprejemala poklone moških in laskanje ženskih, posebno srečna -pa se je ždela zato, ker je kot kraljica ljubezni carovala na tem prazniku ljubezni.
Aretino, k!r ga je ob vstopu sprejelo mrmranje, kakršno zaznamuje navzočnost slavnih ljudi, še is napotil naravnost proti Imperiji. Roland je namignil Skalabrinu,’ naj mu sledi, ter se izgubil proti ozadju dvorane.	,r.	^	..
Peter Aretino in Imperija sta prvikrat videla drug drugega.	—	.*
^•'•'•"'fzmenjala sta tistipogled^udi. ki hočejo tako-rekoč pomeriti drug drugega, da vidijo, ali je vsak-
teri vreden svoje slave. Takoj je nastal okrog njiju krog ljudi.
»Pri moji materi!« je vzkliknil Aretino. »reči vam moram, milostljiva, da ni še nobena ženska bolj po pravici nosila slavnega imena, kakor vi. Venero samo imam pred očmi — ali, rajši ne, kajti plavolasa,' vitka in nežna Venera ne bi bila mogla vzdržati primere s temi oblikami, izrezanimi iz najčistejšega mramorja. Primerjati vas hočem torej z Junono. Z Junono, kraljico Olimpa in vladarico bogov.«
Imperija je iztegnila roko, rekoč:
»Res je, da sem lepa. Toda vi, pesnik, stvaritelj, vi, stvarnik ritmov in zlatih besed — vi imate v višji meri nego jaz naklonjenost bogov, o katerih govorite. Jaz vsaj bi bila ,rajša Anakreont kakor Junona, in če je v zavesti svoje lepote kaka radost, je ta: čutiti se opevano od vas...«
Ti dve bitji sta menjali smehljaj, ki je bil pravcata nesem.
Že V prvem hipu sta se izborno razumela.
Aretino se je vsedel poleg Imperije, in razgovor, pričet v takem tonu. je postal kmalu turnir vznesenih fraz. Mladi ljudje in ženske naokoli so se kmalu jele vmešavati; in kmalu je Peter Aretino, naprošen, da bi sam predaval par svojih pesmi, vstal in pričel krasnosloviti balado, s tistim zanosom, ki se je tako čudovito ujemal z značajem njegove nature.
V	tem trenutku se je neki moški približal krogu, ki je poslušal Aretina.
Bil je to Grimanijev sin.
Grimani, strog starec, član Sveta Desetorice, je slovel zaradi strogosti svojega življenja in obesnem zaradi neusmiljene trdosrčnosti, ki jo je razodeval pri sejah Desetorice. Njegov sin, Julij Grimani, mož kakih 30 let, je bil eden izmed Altieri-jevih častnikov.
•- Aretino je sredi ploskanja dovršil svojo balado; takrat pa je Grimani dejal:
»To je torej tisti čolnar, ki je govoril, da bi
moj oče navdal najkrepostnejšega človeka s sovraštvom do kreposti!«
Aretino je prebledel, a se je premagal in sko-mizgnil.
»Gospod Grimani, je vzkliknila Imperija, ne pozabite, da je ta pesnik moj gost.«
Mrmranje zgražanja se je oglasilo okrog Gri-manija, ki je bil po vsem videzu nekoliko preveč napit.
»Zakaj ne bi bil gost kurtizane, ko je tudi sin kurtizane«, se je odrezal Grimani s porogljivim glasom.
Aretino se je odkril z gesto, ki ji ni manjkalo plemenitosti.
»Gospod, je dejal, vi psujete ubogo žensko, ki je umrla v bolnici. Toda vašo psovko izbriše ta javni pozdrav, ki ga posvečam njenemu spominu.«
Pokril se je in nadaljeval:
»Kar pa se tiče mene, gospod, sem sicer sin kurtizane, a duša v mojih prsih je kraljevska. In vi, šiit beneškega velikaša, imate dušo beriča. Zato mi je tudi za malo, da bi vas kaznoval. To je1 stvar mojih lakajev.«
Aretino je bil izrekel te besede tjavendan.
V	dnu srca pa se je bal.
Ko je dogovoril, se je obrnil proč od Grimanf-ja, ki se je ves bled od gneva zakadil nadenj in zarjul:
»Čakaj, kanalja, pomorem ti, da crkneš tudi ti v bolnici, kakor vlačuga tvoja mati!«
Več gostov se je hotelo vmešati; kričali so:
»Grimani, vi nimate prav!«
Toda on jih je pahnil od sebe, in ravno je bil dospel do Aretina, ki je že prebledeval, ko je nena-< doma začutil objem dveh orjaških rok, ki so mu onemogočile vsak odpor.
Sluga v Aretinovi livreji, sivolas in slokohrb-ten velikan, je bil naglo planil k Grimaniju ter ga! nagrabil.
(Nadaljevanje sledi).
dava In* In a««(jalit* Mm**
*Mln»tva:»a*kabaa<XU30p.
MjntanjU ommIt tOto B—>
•	SoptomMf*	tn	offe>
«1 tugmkege aN nMaa>m mki imii 00 bl mJimnJS wm> D*s *>■—■
Kolesarji pozor!
April gre proti koncu, obeta se nam lepo majsko in poletno vreme. Vsak kolesar naj pogleda svoje kolo, če je v redu in ako m, je sedaj ravno primeren čas, da. ga odda strokovnjaku v popravilo. Da je mehanična delavnica Justina Gustinčiča v Mariboru, Tat-tenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma najčenejša je toobče znano. Za* to pa pohitite v Tattenbachovo ul. 14, kjer se Vam bode vaše kolo temeljito in po ceni popravilo. Zadostuje dopisnica, da pridemo po vaše kolo na dom.	967
Šolnino sobo
z električno razsvetljavo v sredini mesta oddam. Naslov pove uprava __»Večernika«.	961
Solnčno sobo
°ddam ceneno solidnemu vpokojencu. Naslov y upravi,	960
Stanovanje solnčno, dvosobno $ pritiklinami, sad* nim in zelenjadnim vrtom zamenja Jemec v Ipavčevi 40 s stanovanjem v sredini mesta.	972
Izučene radarje
išče premogovnik na Hrvatskem. Pismene ponudbe pod »Kopač št. 1123« na Interreklam 'd. d. Zagreb, Moravska 28.	973
Zavese, mrežaste In klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo; senčnike, vezenine, monograme naro-čite najceneje pri , Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno.	'483
Sobo- In črttoslfkanje
Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Mebiirano solnčno sobo s 1 majem oddam. Pristan 6 1.	£57
Pozor! Cehe!n!ak z 8 koši in paviljon za 9 družin čisto nov na prodaj. Betnavska c. 1. Maribor. 953
Lepo sobo
poceni oddam gospodu s 1. majem. Jože Vošnjakova 21. III. nadst., pri sodniji.	952
Mladi pes
najčistejše jazbečje pasme na prodaj. Gregorčičeva 4 II. levo.	980
Meblovano sobo ob parku
s posebnim vhodom oddam s 1. majem v najem. Vprašati Vrazova ul. 9 III, vrata 8.	929
Popravila gramofonov
najhitreje, najboljše, najcenejše Izvršuje M. Jlger-jcv sin, Gosposka ul. 15.	921
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter a Din 8, dobite v Cafovi ulici 7. dvorišče, kino »Union«.
915
Mebllrana soba,
tudi dve, ali tudi nemeblirane, posebnim vhodom, električna razsvetljava, solnčna lega, takoj za oddati v Mag-dalenskem predmestju, Stritarjeva ul-5 1.	898
Dajte avtomobile,
motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata Komel, mehanična1'delavnica, Aleksandrova c. 169.	S48
Kot pisarniška moč
se sprejme gospodična eventuelno začetnica, dobra računarica, z lepo pisavo, zmožna, slovenščine in nemščine ter strojepisja. Pismene ponudbe pod »Kontoristinja« na upravo »Večerni-ka«.	966
Vrtnice,
visoke in nizke ter plezalke, ciprese, rlbizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 11-	679
Za svojega birmanca
kupite dobro uro samo pri strokovnjaku M. Jlger-jev sin urar
Gosposka ul. 15.
Dobite tudi na obroke.
Električne Inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Vse potrebščine zal dom, kakor posteljno In ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za diva* ne, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Prodam čebelnjak
z vso pripravo. (14 panjev). Tržaška cesta 45.	1981’
Hlapca
k konjem, poštenega značaja in ki s« ne boji dela, sprejme M. Berdajs, Maribor.	979
Manjše posestvo, oddaljeno četrt ure od Glavnega trga Maribor, obstoječe Iz hiše s 3 sobam! in kuhinjo, gospodarskim poslopjem, lepim sadnim in zelenjadnim vrtom ter njivo vse v najboljšem stanju z električno razsvetljavo se prod& ~ Vprašati: Nova vas, Streliška cesta 1’ pri Mariboru.	970
Lepo, čisto, opremljeno sobo	,
s prostim vhodom in električna raz* svetljavo oddam. Magdalenska ulical št. 50.___________________________ 965»
Kupim enodružinsko hišo
ali del hiše s 3—4 sobami in pritiklinami v mestu ali predmestju, oz. vzamem v najem slično stanovanje in plačam najemnino za prvo polletje vnaprej. Naslov v upravi lista. 968
Velike prostore
v Gosposki ulici I. nadst, primerne za pisarno, krojaško obrt, modistt* njo ali druge male obrti, oddam takoj. Vicel, Glavni trg 5.	975
Popravilo ur
hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8-	680
Hitro,
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14*	778
Dobro ohranjeno
že rabljeno decimalno tehtnico kupi uprava »Večernika«.	"
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh ■vrst Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her* kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe. Jjavo. mak in poper. Tehnice za kuhi-nftTin meropreižkusne za trgovce z uteži. I&beže ravne, okrogle, polokro-gie^inoglate. Lopatice za oglje, pepel in"*smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo inrdlšave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« in drtlge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana* Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. 5.	334
Važno za vse, ki trpijo na nogah!
Poznana tvrdka Scholl Compiny, London-Chicago, ena največjih m na|znamenitejših tovarn zn izdelovanje vložkov za čevlje, opor za noge in ortopedlčnih pripomočkov pioti boleznim na nogah vseh vrst, nam je ptine-sla za to mesto samoprodajo njenih, obneslih se, izdelkov. Specijalist za noge tvidke Scholl Comp. bo dne 2i). in 30. aprila tl. občinstvu v naii prodajalni na razpolafo, da bode predstavljal in razkazoval Scholl-ove zdravstvene pripomočke. Brezplačno posvetovanje brez potrebe nakupa! Nikdo naj ne zamudi te redke priložnosti. Vsem težkočam in bolečinam nog se more odpomoči z dr. Scholl-ovimi vložki In oitopedlčnimi pripomočki, ki se individuelno prilagodijo.
GOSPOSKA ULICA it. 17
HUMANIK 3S MARIBOR
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer. Gosposka 39.	463
Otomane, matrace
itd. izdeluje in popravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetni k, Gosposka ulica 36.	257
Cenjenim gospodinjam
se vljudno priporočam za naročila novega in starega pohištva: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otomanov, o-kenskih zaves in rolet iz lastne delavnice. Popravila se solidno in poceni izvršujejo. B. Jagodič, Rotovški trg št. 4.	963
Mlad trgovski pomočnik,
brez starišev in brez vsakih sredstev, išče službe. Vešč je v prodaji mešanega blaga in usnja. Ponudbe je poslati na upravo »Večernika« pod naslovom: Iščem druge stariše.	944
Iščem samostojno prvovrstno kuharico,
ki bi tudi pojpravljala. Naslov v upra-Večernika«.	9°Q
vi
Zgubil sem
temnomodri svilen dežnik, s sivimi progami, v torek ponoči v Dalmatinski kleti (Mlinska ulica) ali v Klavni-ški ulici. Dežnik naj se odda proti zelo dobri nagradi pri Gniušek, Krekova ulica 5.	945
Konjski hlapec
iz dežele z večletnimi izpričevali pri konjih, srednje starosti, mora biti pošten in zdrav, se sprejme takoj ali s 1. majem 1929 pri Francu Spes, Tržaška c. Maribor.	942
Pošteno dekle, katero zna kuhati ter vsa hišna dela samostojno opravljati, sprejmem v Mariboru proti dobri plači. Naslov v upravi »Večernika«.	931
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22- Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Darujte za spomenik KRALJU PETRU
Trboveljski premog,
bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom in premogom, pri
Ivan Naveržnik,
Aleksandrova c. 16.
Likarice
za perilo išče tovarna perila Mirko Kozina, Karlovac. Nastop takoj.	950
Zahtevajte povsod „Večernik“!
VELIKA STARA ZAVAROVALNICA
odda v Mariboru
GLAVNO ZASTOPSTVO
za mesto Maribor in širšo okolico. — Vestni in kvalificirani, slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika zmožni reflektanti naj pošljejo svoj ofert na uprdvo lista pod y,GLAVNI ZASTOPNIK*1.
Prosilci, ki imajo poslovni lokal v sredini mesta, imajo prednost. Nudi se stalna plača (eventuelno tudi s pokojnino) ter visoka provizija,
95^
ZRHUHLR.
Podpisana se zahualjujem tem potom podpornemu čruštuu
IS
‘Vil
zri znatno in rni takoj izplačano podporo po smrti mojega mo* ta Rlojza Donko in priporočam to neprecenl|iua flraStoo usa* komur v takojšnji pristop.
Ranca pri fTlarlboru, dne 22. aprila 1929. (Tlarija Donko, uinlčarka 9«
RAZPIS.
Mestna Občina razpisuje oddajo vseh del (težaških, zidarski' železobetonskih, tesarskih, mizarskih, kleparskih, steklarskih, pleskarskih, pečarskih, pilotažnih in kanalizačnih del) za zgraditev mestnega kopališča na Felberjevem otoku v strugi Drave pri Kamnici.
Pravilno kolekovane, zapečatene in na ovitku z „ Ponudba za izvršitev ..... del pri zgradbi kopališča na Felberjevem otoku" označene ponudbe je vložiti do 16. ure dne 10. maja 1929 pri vložišču mestnega magistrata v Mariboru.
Takse in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah.
Za ponudbo potrebni načrti in tiskovine so proti plačilu nabavnih stroškov na razpolago med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ulica Št. 8/1, soba št. 4.
Mestna občina si pridržuje pravico, oddati dela enemu ali večim podjetnikom in brez ozira na višino ponudbe.
V	Mariboru, dne 26. aprila 1929.	»78
zimo in leto!
L.ORHIK
KOROŠKA 9
Naznanilo!
Cenj. občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem otvoril
v Mariboru, Aleksandrova c. 48 mizarsko delavnico $ skladiščem
Izdelujem vsakovrstno pohištvo od najfinejšega do najpriprostejšega, ter vsa v to stroko spadajoča dela. Na zalogi imam vsakovrstno pohištvo. Interesentom prost ogled. Svojim prejšnjim kakor sedanjim odjemalcem se najtopleje priporočam.
te)	Rudolf	KOMPARA,	Maribor, Aleksandrova 48
»♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦ ••••••♦♦♦♦•M** ********** *
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.