LETO JCVII. PROSINEC 1916. ST. 1. «IH «WIK, «m», MKimj Vsebina: 1. Davorinov: Majka toži . . . (Pesem.)..................................1 2. Cveiinom irski : Kostanji......................2 3. Leon Poljak: Ob oknu pozimi. (Pesem s podobo.) ...........5 4. F. Polnak: Ena iz vojne.....................6 5. P. Slrmick: Kako se je Franceijček učil slušati.............7 6. Tonček: Tonček vsem „Zvončkarjem"! (Pesem s sliko.)..........8 7. Sirie Pavel: Z delom se učimo!................9 8. Joža Poljani'.ek: Pričakovanje. . . ................11 9. Fr. Šavnov: Na morju. (Risba.)..................13 10. Fedor: Na ribjem lovu......................14 11. Davorinov: Gorica. (Pesem.)....................15 12. Fran Jiojec: Tončkove sanje in Miklavžev večer. (Mladinska dvodejanka za manjše odre.) .........................16 13. Usmiljena Malka. (Slika.).....................19 14. Pouk in zabava. Zastavica v podobah (Fr. Roječ). — Mladost (Davorinov). — Cesarju svojemu Slovenija (Jos Stritar). — Na Silvestrov večer (Jos Stritar). — Modra razsodba. — Siar papir — kurivo. — Petsto dni vojne. — Jubilej dopisnice. — Kako daleč se sliši gromenje topov. — Po nesreči ustrelil brata. — Na Silvestrov večer 1877 (.Jos. Stritar). — Kotiček gospoda Doropoljskega . . 21—23 15. V sedemnajsto leto I.......................24 Svoje naročnike prosimo potrpljenja, ker list ne more redno izhajati. V tiskarni primanjkuje osobja, ker so morali skoro vsi uslužbenci v vojno, a nadomestila ni. Ni drugega pomočka nego — potrpljenje! Ob pričetku novega leta, ko stopa naS »Zvonček« v XVII. leto svojega obstanka, ponavljamo posebno letos prav resno in zaupljivo staro svojo prošnjo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji prijatelji Pa ne le to! Vsak naj pridobi »Zvončku« po enega novega naročnlkal Nihče na) ne prezre te naše nujne prošnje. Lausko in letošnje vojno leto nista ostala brez vpliva, ki se pozna na prevelikem skrčenju števila »Zvončkovih« naročnikov. Okrajni šolski sveti v Oorici, Tolminu in Sežani so prejšnja leta naročali »Zvonček« skupno za šole v svojem okraju. To naročilo je sedaj odpadlo zaradi vojnih dogodkov, ki ob njih trpe zlasti imenovani okraji nr njih Šole. Iz tega vzroka je narastel odpadek na 256 naročuikov, kar znači vsoto 1280 K. To je naravnost ogromna vsota pri tako majhnem listu z malenkostno naročnino letnih 5 K. Ako ne dobimo za ta odpadek nadomestila, potem Je obstanek »Zvončka« v resni nevarnosti. Da se to prepreči, morajo skrbeti prijatelji našega lepega »Zvončka«. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi vojni, ki je že dovoli žrtev zahtevala od nas, žrtvovali Še list slovenske mladine! Zato pa kličemo vsem In vsakemu, naj gre takoj na delo ia uaj nabira »Zvončku« novih naročnikov, da dosežemo vsaj prejšnje njih število ia ohranimo slovenski mladini list, ki Je bil zanjo ustanovljen! Prvo številko smo poslali na ogled mnogim šolskim vodstvom In krajnim šolskim svetom, ki še niso naši naročniki in mnogim znanim prijateljem slovenske mladine ter šolskim in učiteljskim prijateljem. Upamo, da obdrže list in nam nakažejo naročnino. Kdor se pa le ne mara naroČiti, naj nam vrne listi Priporočamo v nakup stare letnike, ki jih imamo še v »alogi, po ceni. ki je označena na zadnji strani ovitka. Po izbruhu vojne z Italijo se »Zvonček« ni mogel vsem naročnikom na Primorskem redno dostavljati. Listi nekaterih naročnikov so se vračali s pripomnjo, da jih ni mogoče dostaviti. Za one naročnike, o katerih smo vedeli, da so morali zapustiti svoje do-movje» shranujemo liste od 6. številke naprej tu in jih jim pošljemo, ko nam sporoče svoj naslov. Nekateri so storili že to, druge pa prosimo, da nam naznanijo svoje novo bivališče. Komur manjka kaka številka lanskega letnika» naj se zglasi, da Jo mu pošljemo, da bode vsakdo imel popofen letnik. Upravništvo »Zvončka«. Last in založba »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljsiva". Tiska „ Učiteljska tiskarna' v Ljubljani: LIST S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO EE3 LETO XVII. trnu UREDIL ENGELBERT GANGL = 1916 = V LJUBLJANI LAST IN ZALOŽBA „ZAVEZE AVSTRIJSKEGA JUGOSLOVANSKEGA UClTELJSTVA." NATISNILA „UČITELJSKA TISKARNA". - : = --■- ;=: .=■—: . ■■ ■ DICT3=—"= = ■— ■ - , ..— - Pridržujejo se vse pravice do spisov, priobčenih v „Zvončku". DQZPO — — ■ - ■■ =• VII B 359 K f KAZALO. Pesmi. strun Majka toži. Daiiorinoo..........................................1 Ob oknu pozimi. Leon Poljak.............................5 Tonček vsem „Zvončkarjem*......................................8 Gorica. Davorinov..........................................15 „Pomlad že prišla bo . . Anton Gaspari........................25 Zemlja. Borisov..............................................30 Pismo. Josip Kralj..............................................34 Tatič iz navade. Borisov........................................39 Pomladni motivi. Davorinov....................................49 Sirota na materinem grobu. Fr. Roječ ..........................53 Nada moli za brata. A. Germkooa..................54 Pridi, pomlad ! Josip Kralj.................63 Zimska slika. Borisov..........................................65 Pod gradom. Fr. Roječ......................................73 Molitev. Leopold Lovšin......................................76 Mladini. Josip Stritar..........................................7» Ob Soči. Davorinov............................................85 Pomladanska. Ivanka Kocianova..................................86 Trobentice. Fr. Roječ............................................88 Ko vihra neblago vreme. Modest..................................89 Sinoči. Davorinov ..............................................91 Darovanje. Josip Kralj......................................91 Večerne pesmi. Davorinov........................................97 Ptici. Janko Leban......................104 Veselje s cveticami. Iv. Kocianova................112 Velikonočna. Janko Leban....................112 Beračica. Janko Leban....................121 Lahko noč! Fran Žgur....................122 Solnček. A. Rapi' .......................124 Ob smrtni postelji. Janko Leban................125 Glasba. Janko Leban..........................................125 Dež in solzé. Janko Leban ..........................125 Nasvet Janko Leban.....................125 Zajec. E. G..........................126 Mali ribič. Josip Kralj...................137 Pesem mladine. E. Gangl.................. . Aiti Encian. Jos. Vandot.....................156 Na pohodu. Josip Kralj........................................156 Srečno dete. Sedin Stenui....................160 Muren. Jos. Vandot...... »..............173 Sinica. Jos. Vandot ... •..................174 Naš ded. Jos. Vandot ... ................175 Na straži. Josip Kralj......... .......176 Povodnji mož. Fran Žgur..................185 Vojček. Modest.......................185 Jelka. Jos. Vandot.......................193 Sin piše. Fr. Rojec........................................188 Snidenje. Fr. Rojec.....................198 Najina slika. Fr. Rojec.................198 Smrt. Nedin Sterail . ..............200 Mrtvaški zvon. Nedin Sterad..................200 Polnoč. Nedin Sterad........ ............200 Ciprese. Nedin Sterad............. ......204 Škrjančku. Leon Poljak....................210 Tudi jaz ! Fr. Rojec ...... ...........211 Mi in naše gore. Fran Žgur ..........................217 Domovini. E. Gangl...................218 Prilika. Fr. Žgur'. . .....................................218 Materina ljubezen. Fran Žgur ... ..........241 Srce in solza. Leon Poljak................................242 Misel in želja. Simon Palček...............242 Gora in morje. Modest....................242 Rosa in cvetka. Igor........................242 Moj pokoj. Janko Leban......................247 Nezvesti prijatelj. Janko Leban ..... ...........248 Domovina. Fran Žgur....................255 Tonček bi se rad naučil peti. E. Gangl ■ - . - ......260 Veličanstvu Francu Jožefu I. Fran Žgur ■ . ... '268 Veličanstvu cesarju Karlu. Fran Žgur . ... . 268 Jesenska pesem. Davorinov...............272 Domovini. S. Gregorčič.....................279 Pripovedni spisi. Kostanji. Cuetinomiiski..................... 2 Ena iz vojne. F. Palnäk................ 6 Kako se je Franceljček učil slušali. P. Stnnšek ..... 7 Pričakovanje. Joža Poljanček..............11 Na ribjem lovu. Fedor.................... 14 Obisk pri samotarju. Borisou ................ 27 Sklednica. Fedor......... ..........31 Ob vojni. Ido Trošt...................... 36, 64 škrat v Krimu. Fedor..... ...........51 Hob in Tedi, dva neugnanca. Dr. Ioo Sorli 57,81,107, 129,161,201,225,249, 273 Večer v gozdu. Cuetinomirski............. 74, 98, 123 Glava ali vrh. Ivo Trošt........ ........ 76 Zadnja želja. A. Germkoua 87 Pripo\edka o Barskem jezeru. Fedor......... .103 Tržaško pismo. A. Germkoua .... ......109 Prijateljici. A. Germkoua.................., ... 135 Strun Mladi begunec. Janko Leban..................147 V ujetniškem taboru. H. Paternost..............152 0 Belki in Črnki. Cvetinomirski...............195, 21» Jež in žaba. Ivo Trošt...................200 Pot v nebesa. A. Germkova..................224 Izdana trmica. Ivo Trošt...................230 Grobovi. Zorita.......................243 Grad in hiša. Josip Barbie..................247 Zakaj so rože rdeče. Peter Petrovič................248 Božič sirote. Hasan - Aginica....................269 Riba in prešič. Ivo Trost....................272 Na vernih duš dan. Jos. Gruden...............280 Volk in pes. Nedin Sterad...................282 Gledališka igra. Miklavžev večer in Tončkove sanje. Fran Rojee 16,41,67,113,138,177 Poučni spisi. Z delom se učimo. Stric Pavel . . . . 9,33,90,105,157,207,234,256,278 Vojevanje v starem veku . . .............. 55 Josip Stritar. Lati. Ogorek.................. 77 Poletni čas. Lad. Ogorek...............127 Custozza in Vis....................153 Posvetni blagri. Janez Ciglar................173 Izumitelj lesenega papirja. SI. A'................174 Kdaj se človek začenja starati. E -A ........... .175 Jakob Dimnik. Lad. Ogorek...................205 Veliki admiral Anton Haus. J. Dimnik..............221 Matko Kante. Sežanski...................244 Stipe Ferluga. F. pl. Kleinmager . .............258 Pouk in zabava. Zastavica v podobah. Fr. Roječ ...............21,117 Mladost. Davorinov......................... 21 Modra razsodba.......................22 Star papir — kurivo....................... 22 Petsto dei vojne...................... 22 Jubilej dopisnice..................... 22 Kako daleč se sliši grmenje topov............... 22 Po nesreči ustrelil brata.................... 22 Kotiček gospoda Doropoljskega . . . 23,47,71,»5,11», 143,190,215,239,287 V sedemnajsto leto....................... 24 Besedna uganka. Fr. Roječ................. 46,237 Rešitev in rešilci........ 46,70,92,117,141,187,213,237,267J85 Obelisk. Engelbert Franchetti................ 70 Uganka v zlogih...................... 92 Iz Stritarjevega „Drobiža" . . ............... 93 Matevž Langus..................................................94 Eden, dva, tri................................................94 Zaklad je odkril..............................................94 14 leten deček obsojen na 10 let ječe...................94 Poldrugi) leto vojne..............................................94 Sanje o vojni.........................118 Ganljiv slučaj..................... ..118 Tiger in ovca.........................118 Štiriletni mož........................118 Novo znanstveno razkritje....................118 Čin zdivjane mačke.......................118 Kri žal ka. Živ ko Rebec....................141 Milko in kuže k. Tine Ravljan..................142 V domačo zabavo .......................142 Obelisk. Božidar Černej.....................186 Ob Savi. Nedin Sferad.....................187 Ganljiv prizor.........................188 Materina ljubezen je močnejša nego sama smrt..... .... 188 Sin ujel očeta........................188 En milijon minut........................188 Junaška smrt našega sotrudnika................189 Brzina pohodnih čet......................189 Kakor pravljica............................189 Živali v vojni........................189 Žlica mu je rešila življenje....................189 Bogastvo Evrope pred vojno...................189 Zastavica v podobah. Vlad ko Roječ................212 Največji križ na svetu......................214 Spanje vojakov zaradi utrujenosti.................214 Največja knjiga na svetu.....................214 Odkod ime Bukovina?......................214 Mačka — človeku neprijateljica..................214 Kura — rešilka ........................214 Človek, ki je videl Napoleona...................238 Čebele kot prenašalke poročil..................238 Zastavica v podobah. Fr. Petrič..................267 Besedna uganka. Janko Traun................267 Sto iniliard...........................268 S kroglo v srce zadet — ostal živ..... .........268 Obraz iz aluminija.......................268 Legenda o koncu vojne.....................268 Mož s pipo. O. E........................285 Luka Svetec..........................286 Zlata reka iz Evrope v Ameriko .... ............286 Ob sklepu sedemnajstega letnika.................288 Podobe. Ob laknu pozimi................................................5 Tonček ........................................................8 Na morju....................................................13 Usmiljena Malka................................................19 Stran Alojzij Koprivec................................................32 Doberdobska planota............................................35 Ob Dunavu..................................................40 Rajko Novak....................................................45 Nada..........................................................54 Odon in Alda citata povest o Bobu in Tediju..........60 Luka Lavtar....................................................68 Josip Stritar....................................................78 Srečko Stegnar..................................................86 Ko vihrä neblago vreme........................................89 Tinka je stopila v gozd...................100 Nastenski okrasek iz razglednic......... ...... 102 Učitelji — vojaki.......................106 Tržaška slovenska mladina....................111 Zajec.............................126 Srečko Vilfan . ........................128 Milica moli za očeta ....................136 Radivojeva domačija ......................150 Franc Čater..........................155 Stanko Trdan........................160 Nadvojvoda Friderik.....................168 Nadvojvoda Evgen.......................169 Vojček............................185 Pri svojcih na dopustu.....................192 Oče in sin — vojaka....................199 Jakob Dimnik.........................206 Iz južnih krajev.......................210 Anton Haus........................222 Vesel pomenek.........................229 Kuharjev Jelko na konju....................236 Matko Kante .... !....................245 Fran Vončina................................................255 Stipe Ferluga........................259 Cesar Franc Jožef 1.....................266 Luka Svetec.........................275 Zimsko veselje.......................284 Simon Gregorčič..... .................279 Majka toži Joj, majka, kaj vam je sklonilo hrbet, kaj vam je lase pobelilo, kaj vam je oči omračilo ta kratek čas ? . . . Težko breme nosim : Moj prvi sin v boju je pal, Bog ga ljubil in ga je k sebi pozval*. . . Od skrbi so mi sivi lasjé : Moj drugi sin v rudniku dela daleč odtod v zemljo iz zemlje njegova edina je pot, več ne pozna dobrot . . . Jokam, da kmalu si izjokam oči : Tretji sin, oče peterih otrok, toži : dela ni. Kje bi zaslužil jim kruhka — o, joj? Deca zmrzuje vse dolge dni, glad se jim roga; dela ni . . . Davorinov CVETINOMIRSKl: Kostanji. o večerji. Toplo zakurjena kmetiška soba. V krogu za tnizo sami veseli obrazi, oči vseh razsmejane. Na mizi pred vsakterim velik kup kuhanega, obeljenega kostanja. Oče in mati, bratje in sestre, napoldorasli in odrasli otroci, hlapec in dekla — vsi se drže dobrovoljno na snieh, zakaj precej časa so že na vrsti »ptice v prosu« ; tako so zaverovani vsi v igro, da jih prav nič ne moti mrzli jesenski veter, ki cvili zunaj okrog hišnih vogalov, buta sunkoma na šipe v oknih, za hip potihne in zbeži s holma navzdol v dolino, a se kmalu zopet povrne in zavija še bolj žalostno kakor poprej. — »Alò, kdo se gre zdaj z menoj?« »S teboj, Matija? ... Jaz. jaz...« »Ti, Minčica? ... Tebe bom pa koj dejal v žakelj...« »Ne boš me, Matija, ne boš me ... boš videl, da ne ...« »Pa se udariva, ti pogumna Minčica!« — In hlapec Matija ter mala devetletna Minka sta že pripravljena na boj. »Ptice v prosu...« — basira počasi in z važnim poudarkom hlapec in moli deklici smeje pod nos svojo močno, s trdimi kocinami poraslo, zaprto pest, ki skriva v njej ptice — kostanje. »Ven jih izpusti!« — čeblja tenko in hihitajoče, tilnik rahlo nagnjen, Minka, oči uprte v hlapčevo pest. »Koliko jih je?« — hrešči hlapec naprej in izteza svojo roko preko mize, Minki naravnost pred oči. Minka ugiblje, hlapčev obraz pa se razteza v smeh; in kolikor boli se trudi Minka z ugibanjem, toliko bolj zevajo hlapčeve čeljusti, toliko bolj se stresajo od smeha njegovi dolgi, košati brki, ki se zde deklici že sami kakor dvoje velikih, črnih, vijugastih vprašanj. »Koliko jih je?« Minkine oči se vedno bolj razširjajo, čelo gubanči; njene misli se sučejo in iščejo poti, ki naj jo privede iz tega temnega hodnika mrkih skrivnosti. Ali ta temni hodnik je tako velik ... velik ... in potov je v njem brez števila. Po kateri poti bi krenila? ... Debela je hlapčeva pest, bogve, koliko je v njej kostanjev. Lahko, da jih ie veliko, lahko tudi, da malo... Ampak kaj bi razmišljal še naprej! Na srečo — naj bo, kar hoče! ... »Sedem!« — Izgubljeno ali dobljeno? Prvo bo... prvo... Minki bfie srce hitreje... Jezik nemirni — čemu si tako naglo zamigal, četnu nisi še nekoliko počakal?... Gromko se zagrohota tedaj hlapec in počasi ter obenem veličastno odpira svojo pest — na njegovi raskavi dlani se ščeperita samo dva kostanja. »Daj jih še pet, da jih bo sedem! Kar naženi jih. ptice, iz svojega prosa, da poletijo k meni, naženi jih, Minčica!« Tako norčavo govori hlapec, in zato je Minke sram. Naglo mu odšteje pet kostanjev, a najbolj drobnih, kar jih ima na svojem kupu. V dno srca jo grize, da je izgubila igro, njena lica poblede za hip; toda ta jezica jo kmalu mine — njen obraz oblije zopet prejšnja' rdečica, in njene oči se veselo zaiskrijo. »Ukanil si me, ne boš me več! Prenagla sem bila z besedo... Poj-diva se še enkrat!« Hlapec skrije svojo desnico in svoj pehar s kostanjem pod mizo, pod viseči namizni prt; tu si nagrebe v pest določeno število kostanja, nato pa roko zopet pokaže. In udarita se iznova. »Ptice v prosu ...« »Ven jih izpusti!« »Koliko jih ie?« Minka sklanja glavo in ugiblje kakor poprej. Izza napol odprtih trepalnic srepo opazuje hlapčevo pest, njegov široki, smehljajoči se obraz in njegove košate brke. »Ne boš me več prevaral!« si misli. Zazre se natančneje v hlapčeve prekanjeno mežikajoče oči ter iih pazno motri, »Ne boš me več, nič več!« — si ponavlja sama pri sebi. »Kako se smeješ zvito-repnik... Misliš, da ti pojdem še enkrat v past?! Ne bo nič, bratec... Le drži zdaj pest, kolikor mogoče stisnjeno, kakor da bi še enega kostanja ne imel v njej — to ti ne bo nič pomagalo! Misliš: Nesrečnega števila, sedem, ki me je prej zavedlo, se gotovo več ne dotaknem ... Čemu se tako hudomušno smeješ? Sedem jih imaš v pesti, ravno sedem — le nikar nič ne prikrivaj!« — In Minki se zdi, da potrjuje to njeno misel tudi migljajoča senca hlapčevega desnega brka; kakor dolg jeziček liže senca hlapčevega brka steno, se izteza hudomušno in riše po steni prav čudne slike: zdaj se zavije v kljukast vprašaj, zdaj zopet se raztegne in napravi na zidu lepo veliko sedmico... Sčasoma izginejo vprašanja popolnoma, in samo še sedmice se izprehajajo oblastno in prešerno po steni, se raztezajo od tal do stropa in se posmehuje*) celo hlapcu samemu... Veter zunaj žvižga žalostno naprej, šipe v oknih se stresajo; zdajpa-zdaj se zaziblje viseča petrolejka pod stropom, in dimasti plamen v cilindru se globoko nagne, kakor da vsak čas ugasne ... Še vedno se zvito smejó hlapčeve oči. še vedno ugiblje Minka. »Koliko jih je?« — ponovi še enkrat hlapec. Minka se zdrzne; ne upa si z besedo takoj na dan. četudi se pred njenimi očmi vse sence na stenah izpreminjajo v same sedmice, ki huškajo semintja kakor zlohotne vešče, in četudi se vse te sedmice izlijejo nazadnje v eno samo ogromno sedmico, ki je ravno tako dolga kakor soba in ki plahuta nemirno kakor temna kondorjeva perut pod stropom... Pogleda Minka v hlapca Matijo, ali ne vidi ga več; na njegovem stolu ne sedi več 011. Matija, hlapec, na njeni sedi mogočno naščeperjena, kakor velika siva čaplja tista ogromna sedmica, vsa prhutajoča, s svojim kljunom kostanje žroča... In tiste kostanje pobira ta sedmica — senca — ptica iz hlapčevega peharja ... Naposled se Minka vendarle ojunači in reče. kakor se je bila odločila: »Sedem!« ' Iz prejšnje ogromne sedmice na stolu se nenadoma zopet izloči hlap-čeva' trščata postava, tisti dolgi, migotajoči kljun izgine, in na njegovem mestu je bila zopet Matijeva glava, široka in debela kakor vedno. A hlapčev obraz se ne drži zdaj nič na smeh. resen je in mrk. Matija odpre pest — o, ljubi brat, sramota! Na njegovi dlani čepi v resnici sedmero kostanjev, kakor sedmero mršavih piščancev, ki jih je sram, da žive pod božjim solncem. Minka pa je vesela, Minka vriska in poskakuje. »Zdaj sem te pa jaz dejala enkrat v žakelj. Matic — si videl?! ... Le daj jih sem, vseh sedem ptic iz prosa... Tako, že prav ... zmagala sem jaz, jaz. jaz ...« Vsi domači se smejejo, vsi so dobre volje, vsi so veseli. In igrajo naprej, vse križem: mati z deklo Franco, oče s starejšim sinom Janezom, sestra Mica z malim Stankom, sedemletna Zinka z bratcem Hinkom, Minka Pa zdaj s sestrično Ančko. Zdaj dobivajo, zdaj izgubljajo, zdaj se kupi kostanja pred enim na rnizi množe, pred drugim pa manjšajo, in zopet obratno, kakor je pač komu sreča mila. Med igro smeh, dovtipi, šale. Veter zunaj, le godi na svoje žalostno cvileče harmonike — radosti iz te tople izbe ne preženeš!..'. »Ptice v prosu ...« »Ven jih izpusti!« »Koliko jih je?« Deset ali dvajset? Ena ali nobena?... Ugibljite, otroci, mislite, računajte! ... »Deset!« Spet je dobila Minčica. — Ob oknu pozimi. Blagor nam, ko v hrbet peč ljubo nam toploto diha: naj, če hoče, burja piha, nas varuje soba tiha, glad nam je neznana reč. JRajSa mamica ne jé, nego da bi mi stradali. Radi bi vsem pomagali, ko bi mogli, ko bi znali prazne polniti roké. Enih pa ne pozabimo! Vedno kje se kaj dobi, da se ptičkom ugodi, ko jih glad in mraz mori — le brž okence odprimo! Prileiite in zobljite ! Ej, ob oknu je veselo: Ko bo zopet solnce grelo, ose bo pelo in cvetelo — ptički, nas ne pozabite! F. PALNAK: Ena iz vojne. rance Lubad je bil krojač v vasi blizu mesta. 2e pred več leti ni imel nič dragega kakor pridne roke, skrbno gospodinjo svojo ženo in malega samosrajč-nega nebogljenca Janka. A vzlic svojemu uboštvu ni pomišljal kar nič, ko ga je takrat prosila vdova Jerečka, naj prevzame varuštvo njenemu šestletnemu osirotelemu sinku Milku. Od tedaj je minila vrsta let. Mali nebogljenec Janko in sirotek Milko sta rasla ter že zbrusila hlačice in hlače skozi vso gimnazijo. Ko je umrla vdova Jerečka. ie bil njen Milko že na visoki šoli ter se odtujil domačiji in svojemu varuhu, Janko pa se je ravno odpravljal tja. Bilo je lani poleti. Po deželi je šel cesarjev klic na obrambo domovine, in takrat sta vstopila med borce Milko in Janko: Milko Jerè kot doktor vsega zdravilstva kot zdravnik. Janko Lubad kot rezervni poročnik pri topničarjih. Tako sta odšla na bojno polje. Tam v daljnji Belgiji je stal Janko pri avstrijskih motornih baterijah ter metal težke krogle v sovražne trdnjave, da so pokale mogočne utrdbe ter dobivale luknjo za luknjo. Padale so v naše roke, in sovražnik se je umikal boljinbolj v notranjost svoje države pred zmagovitimi četami. Tam je stal poročnik Janko Lubad, tam je padel, odlikovan za svojo hrabrost. V tuji zemlji so ga zagrebli k večnemu počitku. Bridka vest je prišla v dom starega krojača Franceta Lubada. postarala ga je v hipu še za deset let. Z vestjo pa se je naselila v njegov dom tudi beda: ni ga bilo več sina Janka in njegove podpore; za pridnega krojača pa ni bilo najmanjšega zaslužka; vzela ga je vojna. Beda je privedla še svojo sestro bolezen, da je položila na posteljo skrbno gospodinjo, ženo Lubadovo. beda je pila kri in zadnje sile iz njegovega izsušenega trupla. Posedat je starec pri ženini postelji, zdel, podpiral glavo v dlan in ril s prsti v sive lase. Prišlo in prešlo je drugo poletje. Tedaj je prišel na dopust vojaški zdravnik dr. Milko Jerè in ni si dal vzeti, da bi ne obiskal starega svojega varuha ter ne bi pozvedel o Janku, ki ni slišal o njem. odkar je odšel v tujino. Vstopi v hišo: Lubadovka na postelji, Lubad pri njej. »Kaj je z Jankom?« »Padel!...« Zamolkel je bil odgovor starega, zamrla je še edina beseda v molku. Tedaj je videl Milko vse in vedel je vse. Iz hudega, ki mu je stisnilo srce, je vzkliknil: »Oče!« »Sin!« Tako je dala vojna staremu Francctu Lubadu zopet sina. vojna je dala doktorju Milku Jerétu zopet očeta.__ P. STRMŠEK : Kako se je Franceljček učil slušati. Gotovljali pri Brinarjevih imajo Franceljčka. Po telescu je sicer majhen, toda oblasten gospod. Posebna ljubav so mu višave. Ko bi mu mamica in atee ne zapirala vrat, to vem, takoj bi jo pobrisal v Solčavske planine.Tako se pa zadovolji doma z mizami in stoli. Kadar mamica obeduje, takoj se priplazi kot najhujši sovražnik od zadaj, spleza po stolu kvišku in se na mah oklene mamice okolo vratu, da uboga mamica niti požirati več ne more. Seveda se mamica joka; Franceljček jo sicer izpusti, a usmiljenja nt brati v njegovih očeh. Tak je. Sedaj ga poznate in si g>ofovo mislite, da je Franceljček neubogljiv. S svojo sodbo ste prišli prepozno: pred nedavnim bi bili trdili morda prav. Ker si mislim, da imate tudi vi bratca ali scstrico. ki bi ju radi naučili slušati, vam povem, kako se ie Franceljček naučil. Da ima Franceljček ob vsej svoji oblastnost« svojo mamico in atea nepopisno rad, se razume san» ob sebi; saj je povsod tako. kjer so otroci veselje staršev. Zato smo mislili, da bo Franceljček slušal samo iz ljubezni, če se mu bo kaj naročilo. A tako daleč se Franceljček ne da vladati. 011 je sam svoj gospod. Treba je bilo šole. Pričela pa se ie tako: Sedeli smo pri mizi, in atee je želel, da pokliče Franceljček mamico iz kuhinje. Franceljček se pa za take želje ni mnogo menil in je rajši1 mahal z žlico po zraku, tako da je prišel večkrat krožnik v nevarnost, da mu bo treba čez inizili rob. Ker se v hiši nikoli ne sliši Žale besede, niti preglasnega govorjenja, atee ni vedel, kako bi ukrotil nemirneža. zakaj če bi bil zahteval strogo, bi Franceljček gotovo ne slušal. Treba ga je bilo ukaniti. In atee je rekel: »Franceljček, pazi; naučil te bom slušati! Kar vihra/ z žlico po zraku!« In Franceljček je mahal kar naprej. Ko pa se je utrudil, je hotel položiti žlico na mizo. Brž je atee opazil njegovo namero in rekel: »Franceljček, le položi žlico na mizo!« Še dalje mu je atee poveljeval, in Franceljček je slušal, ker je atee želel samo to, kar je hotel Franceljček že storit». Hipoma pa pravi atee: »Franceljček, pokliči mamico!« In Franceljček je zlezel na tla. korakal k vratom in klical: »Mamica, mamica!...« Tonček vsem „Zvončkarjem" ! Naj vas spremlja dobra volja, milih Jer nam treba nil Tista volja je najbolja, ki se le na smeh drži! Tonček. STRIC PAVEL: Z delom se učimo! Dragi »Zvončkovi« čitatelji! nogo je okrog nas, kar poznamo še prav malo in še to le površno, zunanje. Celo stvari, ki imamo z njimi opraviti vsak dan, ki jih vidimo, duhaino, okušamo in otipavamo, poznamo le po teh zunanjostih; od kod so, kakšne so in kako smo prišli do njih, po tem navadno niti ne vprašujemo. Da se boste sami učili spoznavati božjo \ prirodo in njena čudesa, sem se namenil, da \ \ navajam pod naslovom »Z delom se uči-\ \ m o!« »Zvončkove« čitatelje, kako naj z lah-Vj kim trudom vsaj nekoliko prodirajo v prirodne skrivnosti. Pogledali bomo okrog sebe najprej doma, ozrli se bomo k mamici v kuhinjo ter gledali, kaj in te česa pripravlja tu za naš želodček. 2e danes prinašamo vrsto poizkusov, ki jih napravi vsakdo lahko sam. Po navodilu strica Pavla delajte, dragi »Zvončkovi« čitatelji, potem pa si zapišite, kaj ste našli. V ta namen si načrtajte na list papirja tako obliko, kakor sem vam jo načrtal spodaj jaz. Če ste našli še kaj posebnega, opišite to na poseben list ter odpošljite po pošti (ne pozabite dati na ovitek znamke!) vse to skupaj v pismu za strica Pavla na uredništvo »Zvončka«. Ta pisma pošljite vedno do dneva, ki vam ga označi spodaj g. »Zvončkov« urednik, kt pošlje potem vaše odgovore meni. Vse bom vestno pregledal, v drugi prihodnji »Zvončkovi« številki pa vam razložim, kaj ste našli sami. Tako boste spoznali z delom prirodo m njena čudesa sebi in meni v veliko veselje. K temu delu Vas vabi stric Pavel. U Poizkusi: a) Olupi nekaj krompirjev ter jih nastrgaj na kuhinjskem strgalniku. Nastrgano snov daj na nepregosto cutijico. drži to nad kozarcem (ali nad krožnikom), vlij gor nekaj vode ter pusti, da se vse precedi. Potem postavi kozarec na miren prostor ter odlij prihodnji dan vodo, ki stoji na vrhu. Nato nalii ravno toliko sveže vode ter ponavljaj to vsak dan, dokler ne ostane voda čista. Ko odliješ čisto vodo, pusti, naj se ti posuši, kar ostane v kozarcu (ali v krožniku). b) Posušeno snov poglej, kakšna je po barvi in obliki, poizkusi, kako se čuti pod prsti, kakšen ima duh in kakšen okps. c) Daj snov, ki si jo s prsti dobro zmlel, v mrzlo vodo! č) Dai v toplo vodo! Cému ie podobno, kar dobiš? Namaži s tem dva lista papirja, ju stisni skupaj ter poglej prihodnji dan! d) Kje si že videl kaj podobnega, kakor si dobil pri poizkusu a? Cemu se tisto rabi? e) Preizkus», če se vjemu ta snov s tvojo v vseh poizkusih! f) Daj tri fižole v cvetični lonec s prstjo, imej tega vedno na toplem ter dobro (pa ne preveč!) zalivaj! Ta poizkus napraviš lahko tudi tako, da imaš fižol vedno na toplem in vlažnem prostoru. g) Napravi isto s kosom krompirja! h) Glej, kaj se godi s čebulo, če jo imaš na vlažnem in toplem prostoru ! Kdor zmore nekaj izdatkov, naj napravi še sledeče poizkuse: 1. Deni snov v poizkusilo steklenico (epruveto, ki stane v drogeriji 7 h), polii jo z malo mrzle vode, drugič jo segrej ter spusti noter kapljico jodove raztopine, ki jo dobiš v lekarni. 2. Nekaj snovi pomoči z vodo ter io segrevaj v skledici nad ognjem tako, da jo vedno mešaš, dokler ne zarjavi. Ohlajeno daj v vodo ter napravi isti poizkus kakor pri i. 3. Prideni tudi tej snovi' kapljico jodove raztopine! Za zapisovanje poizkusov: Opis poizkusa a b C i d e f g h 1 2 3 prihodnjega JOŽA POLJANČEK: Pričakovanje. išica ie bila v vasici, ki je stala v objemu srebrne jI rečice. Pozoren potnik je na prvi pogled spoznal, Jt I da v njej prebivajo ubožni ljudje, ker hišica je bila j lesena. Že od daleč jo je bilo videti, ker jo je izda-I jala motna luč, ki je brlela v temno noč ... Pozno je bilo; mati, ki je bila v koči, je Se bdela, 1 dasiravno trudna; zakaj delala je ves dan, a ni ji I bilo dosti do spanja. Njeno ljubeče in po sinu hrepe-\ \ neče srce ji ni dalo miru; vedno je mislila nanj, na V \ svojega Lojzeta, nahajajočega se pri vojakih. Veno-\ \ mer ji je bil pogled obrnjen proti oknu. da bi videla, VJ če že prihaja. Vsak korak, ki ga je slišala, jo je razveselil: že je videla v duhu sina, kako ji prihaja naproti s hrabrostno svetinjo. Ob takih trenutkih se je čutila srečno. A varala se je. In toliko večja je bila njena bolest in toliko bolj je raslo njeno hrepenenje, ko so šli1 koraki mimo njene hiše — dalje... dalje... V spomin ji je prišla preteklost — sinov odhod: Lep. jasen dan ... Fantje po vasi vriskajo in prepevajo. Tudi Lojze je med njimi; tudi on zapušča mater: »Zbogom, mati!« — Za klobukom mu je pripet šopek svežih cvetic; okrog usten mu igra smehljaj... »Mirni bodite in upajte, da se vrnem v kratkem — z lovorjevim vencem!« ji reče. jo še enkrat poljubi in odide. Zapiskal je vlak ... Zbogom! Vihar je zavel po vasi in zdramil je mater iz spominov. — Ploha se je ulila. Materi se je zdelo, kakor bi nekdo tolkel po oknu. Vstala je, da bi pogledala, kdo ie, toda bilo ni nikogar. Le debele deževne kaplje so padale gosteje m gosteje ter udarjale ob šipe. — »Vrnem se z lovorjevim vencem«, je rekel sin, ko je odhajal. Ali se morda ni ta venec že posušil? — Tako je pomislila mati. Ob tej misli se ie zgrozila in čutila je, kakor bi ji kdo zbadal srce ... »Ni mogoče!« je govorila poltiho, »ni umrl. jaz molim vedno zanj, da ga varuje Mati božja. Bog me usliši! — Moj Lojze se vrne! — Bog daj!...« Začuli so se koraki. Nekdo je nalahno potrkal in potem stopil v sobo. »Prinašam vam Lojzetovo pismo iz Ljubljane!« reče prišlec. Bil je trgovec Matevž, znan daleč naokrog. Imel je trgovino in zato ie hodil večkrat v Ljubljano, da si je nakupoval blaga. — »Sin piše... Kaj piše? — Berite, prosim, jaz ne znam!« reče mati Matevžu, ki je takoj odprl pismo ter začel čitati: —M 12 Ojisf/fry' mama/ —ßotfpr ènjrrrr/r. t'ófy' Xf/r » i/f e Jr/4j/soxr/uff/fts ja t'a/arfi itti . Sofxe. »Kaj piše?« vpraša mati po dolgem molčanju. Ni razumela, kar ji je čital; v srcu ji je nekaj pravilo, da ni nič dobrega ... »Ali je ujet? — Moi Lojze?« vpraša nadalje mati. »Ne, mati!« ji odgovori Matevž, »ni ujet! Piše, da je malo bolan, toda nič ni hudega, ker upa. da ga kmalu vidite.« »Dajte mi pismo!« prosi mati; žalostna je bila. in solze se ji udero po uvelih licih. »Zbogom!« pozdravi Matevž ter se pripravi na pot: »mirni bodite, saj ni nič hudega! Kmalu pride domov, in veselila se bosta snidenja. — Lahko noč!« Mati se je mukoma spravila v posteljo, toda zaspati ni mogla. — V duhu si je predstavljala sina: bolan leži, truden je in po njej —» po materi hrepeni... Veter je zatulil, vrata so zaropotala. — V sanjah vidi mati sina, kako stopa proti njej... »Mati! — Prišel sem!« sliši, kako ji govori sin. »Ti, ti si!... Vedela sem, da se vrneš! Molila sem zate vedno — vedno ... Hvaljen Bog! Prišel si ! « — Lahno je udarila soseda po oknu, da pokliče ženico, Lojzetovo mater, da bi ji pomagala pri delu. — Luč ie bila ugasnila; začelo se je daniti ... »Ni ga — Lojzeta!« je bolestno in s strahom vzkliknila mati; zakaj zdramila se je in je videla, da njenega sina še ni... L=J|—--II—:: II IF^--II—-3H imi imnm rrrü^on no^rm o^n nso rnn^on fso Fr. Savnov: IIa morju FEDOR: Na ribjem lovu. alar je eden najmanjših potokov, ki napajajo Ljublja-nično strugo na Barju. Navzlic njegovi skromni velikosti pa živi v njem vse polno rib. Med gostimi vodnimi rastlinami preže ondi požrešne ščuke na nerodne klene, ti zopet preganjajo kaplje in črve. .lanko in Vladko pa sta huda ribiča. In če pristavim. da sta doma prav blizu Valarja, potem vemo. da sta prebila ob tej vodici lep del svojih štirimesečnih počitnic. Pa ne, da bi kdo kaj hudega mislil! Ribarita namreč s takim uspehom, da živita v najlepšem prijateljstvu z ribičem, ki ima lov v zakupu. Že način njunega lova je popolnoma enostaven. Oba si kolikor mogoče visoko privihneta hlače — in zagazita v vodo. Mreže in sake jima nadomestuje žepni robec. To velja, kakor rečeno, za oba. V nadaljnem ravnanju se pa bistveno razlikujeta. Janko s svojim robcem prav nalahko in previdno prodira proti ribi. Ko je že blizu nje — tedaj riba zbeži. To je namreč resnica. Toda Janko, ki rad pove več, kot je res, cb taki priliki svečano zagotavlja, »da je bila že skoro čisto v robcu«. Na kakšen čudovit način je potem izginila iz pasti, to Janko ponavadi zamolči. Njegov mlajši bratec Vladko zaupa bolj v srečo in ugoden slučaj. Na mestu, ki si ga je izbral za lovišče, temeljito skali vodo — da je že kar gosta. Nato razprostre pod vedo svoj robec in -- čaka: prejkone se bo vsaj nekaj izmed mnogoštevilnih ribic v kalni vodi izgubilo v njegov nevidni sak... In res je robec po preteku nekaj trenutkov poln. Ko ga Vladko dvigne, plavajo v zajeti temni vodi različna zelišča, kepice šote ali gline, polžki... < Da ribic ni med to šaro, to priznava Vladko sam 111 je v tem oziru ve-rodostojnejši od Janka. Enkrat samkrat tekom svojega počitniškega lova pa sta naša dva ribiča doživela redko lovsko srečo. Nekcč zapazi Janko, kako se tam čisto ob bregu izmed gostega šaša svetlikajo ribje luske... Po vsem sodeč, so to luske nenavadno velikega klena. Na bratov klic prilliti Vladko. in kmalu se vsak od ene strani z razprostrtim robcem bližata skriti ribi. Že se skoro dotikata; tedaj pa se strese Vladko po vsem telesu: riba je šinila v njegov robec. Trdno zavije plen — in na suho z njim! Tudi Janko hitro prileze za njim; že ga navdaja zavist, da je njegov mlajši bratec spretnejši kot on. Ko v travi skupno razgrneta ruto, leži pred njiina 20 cm dolg klen; toda temu klenu manjka cel rep. po hrbtu se mu vleče globoka rana... nobenega znaka življenja ni več na njem. Naša dva junaka osupneta, obraza se jima podaljšata ... »Veš kaj, Vladko. kar nazaj v vodo deniva siromaka«, izpregovori .bnko in pogleda v stran. (Mehke narave je. rane in krvi ne more videti). »Ampak to je čudno; ko sem ga ujel, je bil še živ. Morebiti sem ga maio pretrdo prijel m prepočasi nosil na suho. Kdo pa ve, če se ni samo potuhnil? Kaj, ko bi ga vseeno ponesla domov, da ga mamica speče?« ugiblje preudarnejši in trdosrčnejši Vladko. »Saj vendar vidiš, da siromak nima ne hrbta ne repa. Po mojem mnenju si' ga je že prav pošteno privoščila kaka ščuka, in potem je polmrtev prišel tebi v pest. In da ga je med tvojimi nerodnimi prsti doletela smrt, temu se jaz prav nič ne čudim. V vodo z njim!« S temi besedami položi Janko čudnega ujetnika nazaj v vodo; narobe obrnjenega, s trebušno belino proti vrhu ga odneso valovi. Žalostnega obraza zre Vladko za svojim prvim ribiškim plenom.. Šele pozneje nekoč sta se spomnila Janko in Vladko, da je dober teden pred tem žalostnim dogodkom kosil Srakarjev Janez pregoste vodne rastline v Valarju. Tedaj je bržkone 011 s koso ranil ubogega klena in napravil s tem prezgodnje veselje dveina nespretnima lovcema. —i 16 FR. ROJEČ: Tončkove sanje in Miklavžev večer. Mladinska dvodejanjka za manjše odre. Osebe: Sv. Miklavž. Angel. Prvi. drugi parkelj. Tonček, siromašen vaški deček. Njegova stara mati. Peter, njegov oče. Gospa. Malka, njena hčerka. Sluga Hruška. Prvo dejanje. Siromaška kinetiška soba. V desnem zadnjem kotu velika zelena peč in okrog nje klopi. Peč ima zapeček. K peči je primaknjena miza. V levem zadnjem kotu postelja ali kaka druga sobna oprava. V ozadju v sredi vrata v vežo. na desni ali levi vrata v čumnato. Večer. Na peči na vogalu brleča svetilka. Babica sedi na zapečku m si greje roke ob peči ali jih vtika pod kake cunje na peči. Tonček sedi za mizo na klopi pri peči in je oprt z rokami na mizo; pred seboj ima odprto knjigo. Babica. Nocoj je živo in veselo, kjer otročičev je krdelo: saj sveti Nikolaj na svet večer današnji pride spet! On v družbi angelov krilatih, rogatcev črnih in kosmatih cd hiše pa do hiše gre, kjer mali se ga veselé; z darovi pridne obdaruje, a zlobne parkelj mu kaznuje! Tonček. Res lep nocojšnji je večer za otročiče hiš premožnih; težko ga čaka teh vsakter, saj, kar v molitvicah pobožnih Miklavža prosi tak otrok, vse prejme iz njegovih rok; jaz sem ubožec, in zato prezira, črti me vsakdo! Babica. Da, taki so ljudje svetä; a sveti Nikolaj ima enako rad vse otročiče, beračke kmetiške, grofiče: samo da pridni, blagi so, pa njemu vedno dragi so! Tonček. Zakaj otrokom hiš bogatih pa vselej toliko prinese v posodah srébrnih in zlatih; a nam ubožni deci strese in vrže kar na tla pri vratih pesti orehov in rožičev. ki luknjasti so od črvičev!? Babica. Res dela taka se razlika, a to svetnikova ni stvar, temveč posvetnega malika, ki imenuje se — denar! Ko enkrat velik boš postal, sam lahko boš si razvozljal to zagonetko, zdaj vsled nje pa še ne lomi si glavé! Tonček. Oh, meni je tako hudó, ko mislim na krivico to, posebno pa me še boli, ker moram tolikrat požreti zmerjanje: »Tak berač kot ti drži naj jezik za zobmi!« Babica. Mi smo sirote pač na sveti, da moramo za vse trpeti! Ko tu življenje nam neha, prejeli bomo vrh nebä obleko toliko krasnejšo in krono toliko svetlejšo! Tonček. Živeti še naprej tako pa vendar mi je pretežko: obleko slabo imam jaz, a zunaj je tak grozen mraz! Tja v šolo moram vselej teči, potem pa stisniti se k peči, da toliko se otopim, da v kloni lahko spet sedim. Ko mogel plašček bi dobiti ter vanj na poti se zaviti! Iii črevelj mi je zinil že, da sneg prihaja do nogé!... Babica Še vinarjev imam par sto; če dam še te zdaj za popravo, pri bajti cvenka več ne bo za sol, zabelo in svečavo! Tonček. Moj Bog. kaj bodeva počela, kako to zinvo preživela, ki se še komaj je začela!? Babica. Ko zadnji vinar bom pognala, krompir poslednji v lonec dala. pa šla k sosedu bom na dom in milo ga prosila bom: »Oh, daj mi moke črne, bele. krompirja, zelja in zabele! Za tvojo srečo bom molila in vse poleti odslužila na polju bom ti ali v hiši!« Tonček. Ce pa vas sosed ne usliši. s čim preživiva se potem? CJsmiljena Malka Babica. Za lakoto naj jaz umrem, saj sita, trudna sem življenja; a tebe sveti Nikolaj otmè in reši naj trpljenja kot revne sestre trii nekdaj, ko še na zemlji je prebival in čast svetniško že užival! Tonček (dvigne sklenjene roke in pogled kvišku). O, ti predobri naš svetnik, še meni bodi pomočnik! Brez matere sem in očeta, ves svet siroto me zameta, in moja blaga babica let šestdeset zdaj že ima, a menda nihče bolj ubog na zemlji ni kot sva midva! Ti reši naju iz nadlog, ti nama še živeti daj. preljubi sveti Nikolaj! Babica. Otrok nedolžen si, le prosi, da letos sveti Nikolaj darov ti lepših naj natrosi, kot si dobival jih dozdaj! Tonček. Lepó sem prosil tudi lani, ostal pa prazen sem na strani! Babica. A letos, ko si v hujši sili, naj vendar kdo se te usmili! Ce tebi sam Miklavž ne da. pa zate svet naj omehča! Malka (z bledorumenkastimi lasmi, ki so na strani prevezani z modrima pentljama; oblečena v lepo belo obleko. Vstopi, se ustavi pri vratih, nagne glavico na stran in govori počasi). (Dalje.) Zastavica v podobah. Priobčil Fr. Roječ. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. f^ ^37 ^3? ^37 ^3? ^3? ^3? g^1 Mladost. Ej, mladost, ti bela rožica v poljani, ti vesela ptička, solnček neugnani! Sto gorji človeku, če ti cvetko zvije, ptičico ujame, zlato solnce skrije... Davorinov. Stoletij šest,|naš cesar, dolga dobal Slovencu ni omahnila zvestoba! Josip" Stritar : Cesarju svojemu Slovenija. IBP11 mm mm mm cai ma mm mm mm i»isi Um naj povsod dejanje tvoje vodi, vodnik pa umu blago srce bodi! Josip Stritar: Na Silvestrov večer 1877. Modra razsodba. V Oberwaldu na Šleskem se je nedavno dogodil ta slučaj: Kolesar je povozil gos in je hotel plačati zanjo dve kroni odškodnine. Kmet je hotel tri krone za gos. Kolesar je bil v zadregi : kaj mu bo gos, treh kron pa mu je bilo žal. Ker se nista zedinila, sta šla pred občinskega načelnika, a tudi on jih ni mogel pripraviti do sporazuma. Rekel je kolesarju, naj položi na mizo dve kroni, takisto seljak gos. Potem je vzel iz žepa eno krono, jo pridel k denarju kolesarjevemu in ves znesek izročil kmetu, sam pa je vzel gos. Tako jc kole«ar pla'al prvotno ponujani znesek, kmet je imel zahtevane tri krone, načelnik pa je imel za eno krono lepo mlado gos. Res, modra razsodba! Star papir — kurivo. Časopisi poročajo ; Star papir se da izvrstno porabiti kot kurivo na tak način: Papir se položi za 24 ur v navadno vodo, nato se močno stisne v obliko okroglih kep ; te se de-nejo sušit v suh, zračen prostor in ko se posuše, so izborno kurivo za peči. — Kdor ne verjame, naj poizkusi ! Petsto dni vojne. Dne 10. decembra lanskega leta je minilo petsto dni, odkar je poklical naš cesar svojo slavno vojsko pod orožje. Jubilej dopisnice. V petek, dne 3. decembra 1915., je slavila poštna dopisnica skromen jubilej svoje 50 letnice. Na konferenci delegatov poštnih uprav v Karlsruhe leta 1865. je predlagal pruski delegat Stephan, da naj se poleg zaprtih pisem pripusti v promet tudi list iz trdega papirja, katerega ena stran bodi namenjena na- slovu, druga pa besedilu. Predlog je bil sprejet, toda Stephanova dopisnica je bila napol mrtvo dete, in šele. ko je avstrijska vlada na predlog profesorja Hermanna znižala pristojbino za dobisnico od 5 na 2 krajcarja, se je pričel zmagoviti pohod tega dopisovalnega sredstva, ki je skoraj zavladalo po vsem svetu. Dopisnica je torej avstrijska rojakinja. Kako daleč se sliši gromenje topov. V Zagrebškem „Tagblattu* čitamo, da so osebe, ki so priredile izlete v zagrebško okolico, pripovedovale, kako so med 6. in 7. uro zvečer čule zamolklo bobnenje v zapadni smeri, ki je gotovo prihajalo od težkih topov v veliki daljavi. Ni izključeno, da to gromeje topov prihaja odjužnozapadne fronte,ker razdalja znaša v zračni črti okolo 200 kilometrov, zakaj pomisliti je treba, da je gromenje topov ob dobrih vremenskih razmerah čuti tudi na veliko daljše razdalje. Tako so listi že večkrat poročali, da se je v tirolskih gorah minule jeseni večkrat čulo gromenje topov iz zapadne smeri, ki je gotovo prihajalo od fronte v Vogezih, torej iz daljave kakik 600 kilometrov. Seveda gre tu za redke pojave, ki jih je možno opazovati le ob gotovih zračnih pogojih. In to pot so bili menda taki pogoji: zrak je bil čist, po zjutranji megli popoldne lep solnčni soj in pri tem lahek južnozapadni vetrič. Po nesreči ustrelil brata. V Vrhpolju na Hrvatskem je ustrelil po nesreči 12 letni deček Anton Bauer brata Josipa, starega 10 let. Prvi je zlezel po lestvi na podstrešje, našel tam puško in jo snel. Za cev jo je vlekel po lestvi navzdol, po kateri je lezel tudi mlajši brat. Puška se je izprožila, naboj je puhnil temu v glavo in ga ubil na mestu. Vsaka pomoč je bila odveč. — Pustite nevarno orožje pri miru! Pravici in resnici vedno zmago! Bog živi našo domovino drago 1 Josip Stritar: Na Silvestrov večer 1877. 3E B Velecenjeni gospod Doropoljski! Jako sem bila vesela Vašega odgovora v kotičku. Rada bi ustregla mladim čitateljem, zato prilagam danes to risbico, da bi jo priobčili v Vaš cenjeni kotiček. Sedaj že en mesec nimamo več šole. Bog ve, kako dolgo bodo letošnje počitnice trajale. Če Vam je všeč, cenjeni g. Doropoljski, Vam pošljem še večkrat kako risbico. Srčne pozdrave pošilja hvaležna Ivanka Kladnikova v Sevnici. Odgovor : Ljuba Ivanka! Z risbicami mi ustrežeš. Rajši pa vidim, da rišeš s svinčnikom ali s peresom, ker so posnetki takih risb lepši in cenejši. Posebno to zadnje je zame velike važnosti. Đ Q S 0: Dragi gospod Doropoljski! Čez leto dni se Vas zopet spominjam. Ko sem bila na počitnicah, sem si naredila vrt. Bil je prav lep. Vsem, ki so ga videli, je ugajal, posebno pa meni. Na njem so rasle raznovrstne cvetice. Prav pridno sem jih zali i-ala, da mi niso usahnile. In ko sem šla proč, sem se prav težko ločila od njega. Za spomin sem si vzela s seboj najlepšo rožico. V šoli se prav pridno učim, najbolj me veseli: čitanje, prirodoznanstvo, zgodovina in zemljepisje. Ta predmet sedaj jako potrebujemo. Hodim v 5. razred. Skoraj vsak dan slišim grmenje topov. Lahov se nič ne bojimo. Vljudno Vas pozdravlja Marija Ga nglo va, učenka v Idriji. Odgovor : Ljuba Marija l Gotovo se že sedaj veseliš počitnic, da boš svoj vrtec zopet lepo uredila in ga zasadila z lepimi cveticami. Lepo je od vsake pridne deklice, ki ljubi in neguje cvetice. — Veseli me, da se pridno in rada učiš. Upam, da Ti vedno ostane to veselje. — Lahov se nam ni treba nič bati. Naši hrabri vojaki jim temeljito in uspešno branijo pot v našo lepo domovino. Slava jim ! Veseli bodimo . . . (Nemški Rut.) Veseli bodimo, vesel'ga srca, smo 'z lepega kraja, s Taič Ruta doma. Veseli* bodimo, vesel i sem jaz rad, vesel'ga človeka tud' Bog ima rad. Narodna pesem. m 0 e V sedemnajsto leto! Ljubi slovenski mladini v pouk, razvedrilo in zabavo začenja z današnjo številko „Zvonček" svoj sedemnajsti letnik. Tudi to leto hoče izvrševati svojo nalogo preteklih lei po svojih najboljših močeh in z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Boli kakor kdaj prej moramo skrbeti v sedanjih hudih in žrtev bogatih časih, da prepojimo in oborožimo svojo mladino z vsemi čednostmi in krepostmi, ker bo ravno ona poklicana, da stopi na mesta svojih očetov in bratov ter v bodočih dneh živi in deluje, čuvajoč svoje dobro ime, na čast in v korist svoji ožji in naši skupni domovini. Skrbeli bomo, da bo vsebina našega lista tudi letos raznovrstna, bogata in lepa — vedno taka, da ne bo žaljiva niti za srce, niti za oko. Vsi sedanji letniki kažejo, kako ljubimo slovensko mladino, kako dvigamo in utrjamo vse njene vrline. To načelo plemenite duševne vzgoje //ammostane kažipot tudi v tem letu. Stiic Pavel začenja v današnji številki s posebno zanimivim spisom „Zdelom se učimo!"—Opozarjamo na ta spis s posebnim poudarkom in vabimo na krepko sodelovanje vse svoje mlade naročnike! Slovensko javnost pa prosimo, naj nam ohrani svojo naklonjenost! Prijatelj nagovarjaj prijatelja, sosed soseda, naj v teh težkih časih vsaj svoji deci privošči to veselje, da ji naroči list, ki je pisan njej ! Tako se z majhnim trudom dvigne število naših odjemalcev ; mi pa bomo toliko ložje in uspešneje služili svojim namenom! Upravnišivo in uredništvo.